Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. Št. 20. Leto XIX. - Kranj, 18. maja 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. t. Telefon št. 73. »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankl-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za nGorenjea4*". celoletno 40 Din, polletno 20 Din, Četrtletno 10 Din, pos. št. f Din- List za gospodarstvo, socialno politiko in prosvete Na prelomu časov Danes gre razvoj naglo naprej. V mednarodnem življenju paktirajo med seboj režimi, ki so med seboj kar najbolj nasprotni, in državniki, ki so pred leti in celo še pred meseci udarjali drug proti d rumeni ii. so si danes v bratskem objemu. Varnost domovine je prvo načelo, ki diktira to politiko. Vojaški razlogi in komanda štabov to odreja. Seveda pa zedinjuje ta komanda še tudi gospodarske razloge, upošteva zavezniško voljo itd. Pa tudi v notranjosti držav povsod vre in kipi. To kipenje se izraža najbolj v državah, ki imajo diktatorske ali diktatorskim podobne avtoritativne in slične režime. V takih državah ni ustaljen sistem vladanja. Kar poglejmo, kako piše — ne opozicijsko, ampak vladno časopisje. To časopisje je zrcalo. Le poglejmo diktatorsko časopisje! Par gesel je temelj diktatur in ta gesla se v praksi vedno spreminjajo. Hitler n. pr. paktira z Vatikanom, a so tudi dobe, ko njegovi lastni pristaši preganjajo najvišje cerkvene dostojanstvenike, uniformirajo v kulturnobojneiA duhu šolstvo, razpuščajo društva, plenijo tisk. Moskva n.pr. radi varnosti ozemlja sov-jetov popušča od svojih komunističnih načel v prid kmetom in celo inozemski industriji. Še večl lnozemcem dovoljujejo celo versko svobodo. Režimi se spreminjajo! Tudi pri nas je tako. Komaj dobrega pol leta je minilo, ko ni bil nihče varen, kdor bi zahteval svobodo združevanja in zborovanja, svobodo tiska, stalnost uredništva, svobodo Cerkve, tajne volitve in druge državljanske svoboščine. Danes pa časopisje, ki si je prilastilo samolastno naslov nacionalističnega časopisja, samo osnove svojega naciona- lizma in pogledov na nacionalni razvoj naglo spreminja. Danes se ne govori več samo na volivnih sestankih vladnih kandidatov o stalnosti uradništva, o potrebni spremembi uradniških zakonov, o pravicah združevanja in zborovanja javnih numeščencev. Še več] Celo poziva se jih k temu in se jim nalaga kot organizaciji naloge, po katerih naj predlagajo izhod iz državne zagate, v katero so jo pahnili politiki pokojne JNS. Še ni dolgo od tegii, ko je lahko en sam klobuk komandiral, a danes je slučaj tak, da se je tak domišljavi klobuk naenkrat znašel v osamljenem kotu. In klic k poštenosti in pravičnosti, ki gre danes po celi domovini in o njem piše vse časopisje! Ali ni ta klic najhujša kritika dela prejšnjega JNS-režima? In ali ni ta klic znak, da se pri nas vsaj javno priznava, koliko smo trpeli — po krivici. In ali ni ta klic znak, da gremo boljši bodočnosti nasproti, v kateri bo v resnici celemu narodu mogoče za poštenost in pravico sodelovati in graditi ponosno stavbo v Jugoslaviji združenih Slovencev Hrvatov in Srbov? Razvoj gre naglo naprej in samo čestitati bo državniku, ko bo znal zadovoljiti državljane, da bo država trdna in vsi njeni državljani, naj bodo Slovenci, Hrvati ali Srbi, pa tudi narodne manjšine, zadovoljni. Srečen bo tisti državnik, ki bo znal združiti tudi take politike, ki bodo v resnici utrdili, sloneč na zaupanju državljanov, moč države in zadovoljili narode. Bog daj, da bi bil ta cilj kmalu dosežen in da bi se izgladila čim prej in pravično ter pošteno vsa še obstoječa nasprotstva. pa čeprav bi bila še tako težka, kot so nila n. pr. nasprotstva med Parizom in Moskvo, ki sta te dni sklenila velepomembne pogodbe. Evharistični kongres v Ljubljani Za gospodarski napredek kmeta Kmet je steber države! To je resnica. Res je pà tudi, da se ta resnica precej poudarja tudi na političnih zborovanjih. Pii ne samo zadnje čase. ampak vsa zadnja leta. To se je po JNS-reži-ihii poudarjalo tudi v parlamentu, in celo nekaj zakonov, ki so se naglo menjavali, in nekaj uredb so sklenili /. utemeljitvijo, da so v prid kmeta. Zlasti so kovali zakone, s katerimi nuj bi se maskirala pomoč prezadolženim kmetom, ki niti obresti niso \ eč mogli plačevati. V prvi sapi je marsikdo verjel, da se kmetu \ resnici hoče pomagati. Še več! Mnogo kmetov je prišlo celo do prepričanja, da bodo dolgovi kar črtani. Pa je prišla prva slana, ko so določili roke za vplačila obresti in odplačila obrokov. Pa so se ljudje streznili. Začele so se eksekucije v prid države (pred njo kmet ni bil zaščiten), in po vaseh je še bolj završalo. Kmet kot steber države je prišel kmalu na čisto: kar sem dolžan, bom moral plačati. Kmet pa je tudi spregledal, da odredbe JNS režima niso bile zdravilo, ker niso bile niti pravočasne, niti zadostne. Kaj hoče doseči kmet potom teh odredb, če vlada ni skrbela zu zadostne cene pridelkov, znižanje davkov, znižanje industrijskih izdelkov, celo navadne soli, ki jo mnogokrat m a n jka. še več! Kmet je sam hotel poseči v gospodarsko politiko. Povsod so vstajali glasovi, da hoče imeti stanovske organizacije in tudi svojo zbornico. Namesto vsega tega pa so JNS-arji vsako tako gibanje morili in dttšili in c elo obstoječe organizacije ali ra/.puščal i ali pa jih prikrojali v prid politiki JNS ne pa kmetu v korist. Danes je položaj čist: Kmet je na bobnu, davki se težko izterjava jo, sedanji državniki pa po pravici priznavajo, da je država zaradi takega vladanja JNS trpela škodo. Rešiti se sicer ne da vsega, ali pomagati je treba. Pomoč bo najbolj uspešna, če se omogoči kmetu samemu razmah in se odpravijo umetne ovire, ki bi še morda obstojale pri njegovi lastni inicijativi za rešitev in gospodarsko samopomoč. Klic k sodelovanju vseh poštenih bo takoj uveljavljen, ko bodo odstranjene ovire za kmetovo inicija-tivo, in takrat bo tudi vlada mogla dati odredbe, ki bodo oprte tudi na zahteve kmetov. Ker smo bolj papeški kakor sam papež V „Delavski politiki" čitamo: Vladni list je nedavno objavil člunek, v katerem poudarja, da pritožbe o premestitvah in preganjanjih uradnikov, profesorjev, železničarjev itd. ni kriv Bel-grad. V Belgradu so le podpisali, kar se jim je predlagalo ali priporočalo iz posameznih pokrajin in krajev. List opravičuje s tem Belgrud in dolži ljudi, ki so mu svetovali, v kolikor se je prizadetim godila krivica, denuncijantstva. Priznanje je nekaj, kar potrjuje našo domnevo, in prav bi bilo, da se ovadu- štvo in nevredni ljudje, ki se ga poslužujejo, odpravijo z mest, od koder imajo vpliv na javno upruvo. Kako pa se naj prepreči denuncijantom to delo, ob katerem uživajo na nesreči sočloveka? Povsem enostavno je to. Vsakomur, ki ga denuncijant prisnioli kjerkoli, naj se dovoli vpogled v dotični spis, da bo vedel, kdo ga je denunciral in da ga bo lahko zaradi lažnive denuncijacije tožil tudi pri sodišču. Pa bo konec de-nuncijacij in naknudnih opravičevanj. (Po ..Domoljubu".) Spored II. evharističnega kongresa Ker bi mnogi radi vedeli že sedaj, kakšen bo spored mnogih svečanosti evharističnega kongresa v Ljubljani, podajamo na tem mestunatančen program za vse tri dni tega verskega slavja. Petek 28. junija (Vidov dan). Ob 9 otvoritev razstave sodobne cerkvene umetnosti. Od 10—12 zborovanje permanentnega odbora za evharistični kongres v beli dvorani hotela Union. Ob 1? sprejem papeževega odposlanca na glavnem kolodvoru, nato slovesen vhod v stolno cerkev. Ob 18 v stolni cerkvi „Pridi Sv. Duh", govor in blagoslov. Ob 20 otvoritev kongresa po vseh župnijskih in samostanskih cerkvah — „Pridi Sveti Duh", govor in slovesne li-tani je. Sobota 29. junija (Sv. Peter in Pavel). Ob 8 mladinska prireditev na Stadionu: sv. maša, pri kateri poje mladina skupno, govor, skupno sveto obhajilo mladine. Ob 8 pontifikalne sv. maše po vseh župnijskih in samostanskih cerkvah. Ob 10 stanovska zborovanja v raznih dvoranah. Ob 15 I. manifestacijsko zborovanje na Stadionu: pozdrav predsednika, nato dva slovenska govora in en hrvatski. Ob 17 pete litanije z ljudskim petjem ter z blagoslovom na Stadionu. Ob 19."50 koncert evharističnih pesmi na Kongresnem trgu. priredi Pevska zveza. Ob 21 se izpostavi Najsvetejše po vseh župnijskih in samostanskih cer-vah, nato nočno češčenje do 24. Ob 22.50 nočna procesija mož in fantov" z Najsvetejšim na Stadion. Ob 24 slovesna polnočnica na Stadionu s kratkim nagovorom in s skupnim obhajilom mož in fantov. Istočasno pol-nočnice po vseh župnijskih in samostanskih cerkvah s skupnim obhajilom za žene in dekleta, nato sv. maše do jutra. \ stolni cerkvi in v cerkvi sv. Jožefa ostane Najsvetejše izpostavljene) do jutranje službe božje. Nedelja 50. junija. Ob 9 na Stadionu sv. maša papeževega legata, kjer poje 500 pevcev pod vodstvom stolnega dekana dr. Kimovca »Angelsko mašo" (Missa de Angelis). — Med mašo homilija. Ob 10 II. manifestacijsko zborovanje ii:i Stadionu: dva slovenska in en hrvatski govor. Ob 15 zaključek kongresa na Stadionu, pete litanije z ljudskim petjem, kratek govor, posvetitev Kristusu Kralju, slovesni „Tebe Boga hvalimo" in blagoslov z Najsvetejšim. Ponedeljek 1. julija. Ob 8 zborovanje duhovnikov adora-ior jev. Ob 8 zborovanje katehetskega društva. Romanja na Brezje in Bled ter izleti na" morje. Poleg teh naštetih prireditev bo še nekaj pevskih, glasbenih nastopov, o katerih bo ..Gorenjec" še poročal. Tudi nekaj lepih iger bodo takrat uprizorila ljubljanska gledališča na prostem. — Upamo, da bo tako pester in bogat spored evharističnih svečanosti v Ljubljani predramil tudi one zaspance, ki se doslej še niso veliko zanimali za veličastno versko prireditev v naši slovenski prestolici. Reditelji Prosimo vse osebe, ki bi bile pripravljene prevzeti rediteljsko službo za ev-haristične kongresne dni, da se prijavijo in udeležijo sestanka, ki se vrši v soboto 18. maja po šmarnicah v Ljudskem domu v Kranju. Želimo, da bi prevzeli G to važno službo tudi družinski očetje ih matere in to posebno za 29. junij, ko bo mladina imela svoj evharistični dan. Prijava udeležencev Vse župnijske odbore, ki gravitirajo na kranjsko železniško postajo, prosimo, da prijavijo najkasneje do 21. maja število udeležencev za 29. in 30. junij. Prijave naj se sestavijo posebej za 29. junij, koliko mladine se bo poslu-žilo posebnega vlaka, tja in nazaj, potem za 29. junij zvečer, koliko moš kih se bo poslužilo posebnega vlaka tja in o polnočnici nazaj, ter za 30. junij, ko-iko oseb je prijavljenih za vožnjo tja in koliko za nazaj. Železniška uprava hoče te prijave v najkrajšem času imeti. Zato prosimo, da jih pošljete kranjskemu župnijskemu odboru, ki bo potem vse drugo ukrenil in poskrbel. Priporočamo, da se poslužite čimbolj vlakov, ker z vozovi, kolesi i. dr. bo Ljubljana tiste dni prenapolnjena iz bližnje okolice. Za mladino pa je potovanje z vlakom itak najbolj primerno in udobno. CERKLJE Evharistični kongres. Zanimanje za kongres raste od dne do dne. Posebno otroci so nestrpni. Venomer sprašujejo, kdaj bodo šli v Ljubljano. Kako skrbno se pripravljajo! Nekateri prav pogosto prejemajo sv. obhajilo in ga darujejo za čim večji uspeh in blagoslov kongresa. Po sedanjih pripravah sodeč bo naša fara zastopana na kongresnih svečanosti po kakih 1000 udeležencih, pa rajši več. Prosimo vse farane, naj hite s priglaševanjem, da ne bo prepozno. Priglašajte se pa kar pri vaških odbornikih, kateri vam bodo dali tudi Tsa potrebna navodila. BUKOVŠCICA Evharistični križ in birma. Iz naše župnije se še nikdar nismo oglasili, čeprav Gorenjec precej prihaja v našo dolino in nas drami, /uto vam pokažemo, da tudi pri nas ne spimo. — Tudi pri nas smo postavili evharistični križ 4. maja ob obilni udeležbi ljudstva. Z viška 12 m gleda na nas verne Zemljane. Na \rhu je pritrjena t ni visoka monst ranča. Blagoslovitev miki obhajali na prav slovesen zvečer ob Ave Mariji. Zbrali smo se v Strnici ter se uvrstili v procesijo s prižganimi svečkami. Med slovesnim zvonenjem in pokanjem topičev se jt pomikala procesija proti križu. Po vseh bližnjih vrhovih so goreli mogočni kresovi, kar 15 jih je bilo. V lepem govoru nam je pojasnil pomen evharističnega križa in kongresa čg. Fr. kokel. ki je tudi križ blagoslovil. Ob zaključku so pevci zapeli ..Kraljevo /mumije" in ..Povsod Boga". Predavanje. Po birmi dne °. maja /večer je čg. I r. Kokel predaval o svetovnih evharističnih kongresih; predavanje je pojasnjeval s skioptičniini slikami. Udeležba je bila zelo lepa. KRANJ Priglaševanje za udeležbo na kongresu. Nekateri vprašujejo, kje naj se priglasijo za kongres. Na tem mestu smo to že enkrat povedali. Po vaseh hodijo fantje s polo, na katero beležijo imena udeležencev evh. kongresa. V mestu samem pa tak način priglašanja ni nič kaj posebno prikladen. Zato naj se vsi. ki se nameravajo udeležiti 28. oz, 29. junija evhari-stične prireditve v Ljubljani, /glase ustno ali pismeno pri tajniku pripr. /.up. odbora v pisarni Tiskovnega društva. Doslej se je priglasilo že jako razveseljivo število, toda za našo obsežno faro pričakujemo samo moških udeležencev najmanj 300— 400. - Vzorci za moško in žensko narodno nošo so že razstavljeni v Savnikovi izložbi. Oglejte si jih! Radioaparat prvovrstni, vreden ?.600 Din, se proda radi preselitve za 3.500 Din. Naslov v upravi Gorenjca. Otroški voziček, angleški, globoki, dobro ohranjen, prodam. Justin Mallv, Kovaška 2, Tržič. Stran 2 ►GORENJEC« = Stev. 20 Tedenske novice IZ UREDNIŠTVA Struževo. lakih žalostnih slučajev naš list ne priobčuje, ker se položaj ne da nič izboljšati in ker je bolje, da se sramota ne razgrinja javnosti. KRANJ Ugfbarfja Narod bo narodi! svoje Po kranjskih gostilnah se od zadnjih volitvah naprej veliko govori in ugib-lje, kdo bo prihodnji kranjski župan in to zlasti v krogih, ki jih v Kranju smatrajo še za zveste in poslušne JNS-arje. Te govorice so se nam zdele čudne, ker smo bili mnenja, da je do prihodnjih občinskih volitev v selške občine še precej dolgo, da do tedaj sicer nastopijo še rnursikake spremembe, da pa ne moremo verjeti, da bi sedanji župan svoje mesto sam odložil. Ako pri zadnjih volitvah kranjski meščani niso ubogali JNS, ni sicer za JNS prav, pa čeprav so vendarle še sledili JNS prav vsi občinski nastavljenci in uslužbenci, prav tako vsi nastavljenci cestnega odbora, Mestne hranilnice, vsi volivci iz mestne ubožnice, vsi občinski delavci in tudi še nekateri člani občinske večine. Mar ni to dovolj? In če končni rezultat ni bil tak, kakor ga je JNS pričakovala, ni njena krivda, saj je storila vendar prav vse, kar je bilo mogoče. Tako smo razmotrivali mi in si nismo mogli razlagati, odkod in feakaj govorice o premembi županovega mesta. Sedaj smo celo culi, da so gospodje od JNS že 5. maja t. 1., ko se je rezultat volivnega izida šele kazal, pa je bil v Kranju že očiten, skupaj stopili ter začeli modrovati, da je treba takoj začeti s pripravami za prihodnje občinske volitve, in smo res pri nekaterih gospodih že videli začetek agitaci jskega dela. Iz tega sklepamo, da se JNS zaveda posledic in da skuša že sedaj preprečiti vsako spremembo in ponovno uvesti prejšnje stanje moči in metod. Ker pa se časi zelo naglo spreminjajo, nam je sedaj še manj razumljivo, zakaj je vprašanje, kdo bo novi župan, postalo že sedaj tako aktualno ravno pri JNS, ki je tepe-na in kateri pri volitvah niti Kranjci, kaj šele okolica, niso sledili. Potruditi se hočemo, da dobimo točno razlapo za ta pojav, nakar ga bomo našim čitate-Ijem kot vestni kronisti našega mesta sporočili. Izlet kranjskih in okoliških obrtnikov se je preteklo nedeljo ob krušnem vremenu lepo izvršil. Lepo majcvo jutro je privabilo tudi mnogo prijateljev, da se ob tej priliki poslužijo izprehoda na naš sv. Jošt, to lepo razgledno postojanko naše okolice. Sv. mašo je daroval č. g, dr. Breznik, profesor v St. Vidu. V svojem toplem govoru je očital pomen današnjega živ- ljenjskega smotra in poudarjal lepo zamisel obrtnikov, da svoj prosti čas izrabijo na tako lepem kraju, in da razen tega ne pozabijo tudi svojih verskih dolžnosti. Pevci iz Goric in Le-tenc so med sv. mašo kot moški zbor peli prav lepo in močno ter tako povzdignili to slovesnost. Po sv. maši so pa zunaj z lepo slovensko pesmijo skrbeli za razvedrilo in zabavo. Navzoči so bili tudi pevci iz Kranja in Stražišča. Zaradi koncerta, ki ga je imela kranjska godba na Kokrici, ni mogla sodelovati pri izletu. Manjkalo je samo obrtnikov, katerim je družba poštenega razvedrila odveč, saj se ponovno čuje, da taki člani plezajo in se sprehajajo le po hribih zabavljanja, kar jim daje tudi pečat te njihove neprave usmerjenosti. Vsi pa smo bili prepričani, da se le tako lepo poudari obrtniška skupnost in zavest. Pevcem iz Goric se pa prav lepo zahvaljujemo za njihov nastop in jim kličemo na zopetno svidenje pri takem izletu! Tujsko-promefno društvo je imelo pretekli teden občni zbor pod vodstvom poslevodečega podpredsednika g. Gorjanca. V svojem nagovoru in poročilu se je spominjal pok. viteškega kralja Aleksandra, dalje pa tudi umrlih članov Kramaršiča Edija in Ivana Kumra. Člani so spomin pokojnih primerno počastili. Na predlog g. Gorjanca so bili radi zaslug in v zvezi z osebnimi življenjskimi dogodki izvoljeni za častne člane gg. dr. Ogrin, dr. Marn in g. Pire. Tajnik g. Kožman je poročal, kako je društvo vršilo propagando za tujski promet in g. Majdič je podal blagajniško poročilo. Poročila so bila odobrena in funkcionarjem podeljen absolutorij. Glede članarine je bilo sklenjeno, da ostane pri starem v znesku 20 Din. Volitve pa so bile kaj burne. V glavnem sta bili postavljeni dve listi in nato še posredovalna. V zvezi z glasovanjem za posamezne liste pa so nastali hudi spori, ki niso v ponos društvu, kajti pri debati za in proti listam se je izkazalo, da so spet na delu člani, ki hočejo za vsako ceno obdržati društvo v rokah. Pri tem se ni respektiralo niti ugleda državnega uradništva. ampak se je očividno vezalo volitve na politične dogodke iste dobe. kar gotovo večini članstva ni moglo imponirati radi interesov društva samega. To se je tudi dovolj jasno in nedvoumno poudarilo po zastopnikih večine, ki je hotela uveljaviti nestrankarsko listo. Zanimivo bo vedeti tudi to, da se v takem društvu grozi celo z izjavami: Vam bum že dal! in ugotavlja, da so v zvezi s takratnimi političnimi dogodki morali državni uradniki tako glasovati, kot je bilo ukazano, kar je seveda rodilo hud odpor in proteste. Ko so stran-karji odšli, se je vse lepo (»»mirilo in je bi! izvoljen odbor na podlagi posredovalnega predloga. Nanj su prišle sledeče osebe: 1. Odbor: gg. Gregorin, Peterlin. Gorjanc. Majdič, Kožman. Holcbaker, Lieber, Slavec in Sire, 2. namestniki: gg. Boh. Mayer. Sink in Kern, 5. nadzorni odbor: gg. Berjak in šiler. — Po volitvah je podal g. ing. Gross pregledno in stvarno poročilo o stanju zares potrebnega mestnega kopališča in tudi stvarno razlagal posamezna vprašanja članov. Po tem poročilu so bili člani tudi precej pomirjeni, ker so bili prepričani, da so padli vsi načrti, ki jih niso izdelovali in zamislili strokovnjaki in ki bi tudi ne bili v interesu davkoplačevalcev. Občni zbW stavbne zadruge Delavski dom se vrši v nedeljo 19. maja ob 9 dopoldne v pi^ cnrni Delavskega doma v Kra«j'» Smrtna koša. Dne 10. maja je v ljubljanski bolnici umrl Prosen Franc, 75 letni posestnik in železničar v pokoju iz Čirčič pri Kranju. Nedavno so priSli v vas cigani in pokojni se je preveč približal nekemu ciganskemu konju. Konj je ubogega Prosena s tako silo brcnil v trebuh, da je zadobil težke notranje poškodbe. Iskal je pomoči v ljubljanski bolnici, a mu zdravniki niso mogli več pomagati. Podlegel je težkim notranjim -poškodbam in so ga preteklo nedeljo pokopali pri Sv. Križu v Ljubljani. Nesreča. Dne 13. maja se je na kranjski gimnaziji primerila nesreča, ki- bi bila lahko postala usodna. Četrtošolee Uonigmann se je med pisanjem šoske naloge igral s flobertom. Naenkrat se je pa flobert zaradi neprevidnosti sprožil in krogla je zadela fanta v stegno, kjer je tudi obtičala. Poklicali so zdravnika dr. Bežka, ki je odredil prevoz ponesrečenca v ljubljansko bolnico. Lpanje je, da vsa zadeva ne bo preveč huda. Poprava pórtala mestne žnpne cerkve v Kranju. Odkar so bila postavljena nova vrata namesto starih, je bilo nujno potrebno, da se popravi še portal. Portal je staro častiljivo delo iz konca 15. stoletja in vsekakor velika umetnina. Jegličevi kamnoseki iz Kranja obnavljajo kameniti portal in že sedaj je videti, da bo portal, ko bo na novo oklesan in reno-viran, res nekaj lepega. PRIMSKOVO Kmetijska strojna zadruga na Primskovem je na svoji seji dne 12. maja soglasno sklenila, da glede na poziv v Gorenjcu, naj se na pročelju našega doma postavi lep križ ali pa spominska plošča v spomin bodočim rodovom na njihove plemenite krščanske prednike. Toda ta skep more zadruga izvršiti le. če je dobro misleča javnost tako iz Primskovega kakor tudi iz Gorenj tako plemenita, da zbere za to potrebni denar, ker zadruga slučajno nima niti toliko denarja, da bi stavbo popolnoma izvršila. Ponovno moramo povedati, da zadruga ni soseskina. — Hvaležni smo za ta ^klcp zadruge in upamo, da bodo naši vaščani radi prispevali, da se ideja uresniči. Vse darove radi zveze s pripravami za evh. kongres, kamor spada tudi izvedba tega plemenitega sklepa, v ta namen oddajte v župnišču na Primskovem. Ne vemo ne ure ne dneva___ \ najlepši moški dobi nas je zapustil zgleden krščanski mož g. Franc Stare. Težko nam je, ker se zavedamo, da bi s svojim zglednim življenjem še VINA pristno, po konkurenčni ceni. dobite pri Centralni v i n a r n i v Ljubljani. Frankopanska nI. 11. mnogo dobrega storil. Kako malo jih je. da bi svoje družine posvetili Presv. Srcu, on se pa ni oziral ne na levo ne na desno, ni se bal zbadanj, ker je vedel, da bo le združen s pre-svetim Srcem mogel iti brez strahu v težave vsakdanjega življenja. Kako je bil priljubljen pri vaščanik kakor tudi pri delavcih, je pričal njegov veličasten pogreb. Naj mu sveti večra luč, ostalim domačim pa naše iskreno sožalje. ŠENČUR „Oj zdaj gremo..." Danes odhaja v južne kraje med brate letnik 1913, katerega kliče vojaška dolžnost naknadno. S težkim srcem zapuščate očetov dom in gorato Gorenjsko, vendar naj vas, dragi fantje, tolaži misel, da nas ob povratku sklene nova vez z resnejšim in smotrnejšim pojmovanjem življenja. Slana prve dni meseca maja je uničila plod vzcvelega sadnega drevja. Pretepi se ponavljajo v centrumu in okolici. Ne bomo govorili o njih, ker nočemo raznašati med svet našo kulturno sramoto. Rečemo samo to: Nazaj k Bogu in vestnrtsti, nazaj h krščanskemu življenju, drugače ne bo več varnosti, pa tudi pobojev v fantovskih družbah ne bo konca! Pika. BREG PRI STRA2IŠČU Naši bojevniki iz Stražišča, Kranja, Škofje Loke in še iz drugih krajev se nameravajo pokloniti majniški kraljici na Bregu na vnebohod ob > popoldne. Na to veliko cerkveno slovesnost opozarjamo že danes vse bojevnike in vse verno ljudstvo iz bližnje in daljne okolice. STRA2IŠČE Na Sv. Jošta radi hodimo posebno na nekatere nedelje. Predzadnjo nedeljo nas je bilo gori kar cela rajsa. Nekateri so pa seveda tudi doma ostali in stikali za tistimi, ki so odpotovali na goro. (Nekdo v 2 dneh kar trikrat!) Pa so bili že tako firbčni. da niso prišli samo po enkrat, ampak celo po večkrat in so jim morale naše mamice dopovedovati in s prstom kazati na Sv. Jošta. Pa pri vsej tej naši turi-stiki nič ne mislite, da bi bili vsi zadovoljni, kajti oni, ki so tam gori točaji, so dejali obiskovalcem: zapik!, ker so se držali gesla: na-pij se iz studenca! ..Boj" je v našem kraju z udeiežbo 120 mož in fantov na nedeljskem občnem zboru dobro dokazal, da je ostal zvest svoji tradiciji, t. j. da ostane demokratični, nndstrankarski in čuvar poštenosti ter prave, nesebične državljanske zavednosti, ki varuje tudi* domače interese. Tudi jubljanski govornik g. Vidmarje v skladu z našim mnenjem in ob pritrjevanju vseli na« povedal take misli, da smo bili kar zelo zadovoljni, ker ni prav nič umetničil in se ni delal prav nič večjega domoljuba, kot pa se bahajn in še druge naganjajo oni. ki kaj od ..domoljubja"" imajo. K.ot bojevniki ostanejo samim sebi in tudi pravim in poštenim voditeljem zvesti in v ta namen so pripravljeni vsak trenutek odločno nastopiti. Ce se nas pa v Stra-žišču nasprotniki boje, nam je pa tudi prav. — /a predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen tov. ( iril Schiffrer, stan odbor pa z nekaterimi spremembami, ki pa niso bistvenega značaja. Lavtižar Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi so na Gorenjskem v času turških vpadov. Nadaljevanje Sezidan v podolgasto okrogli obliki je kol ose j imel štiri glavna vrata in 76 drugih vhodov v notranjost. Krog in krog so se vrstili v več nadstropjih kameniti sedeži za 90.000 gledalcev. V poznejših letih so kamenje te velikanske zgradbe rabili /ti zidanje novih hiš. XI. POVRATEK 1/ MIMA Papež Sikstus se je razveselil, sveti blagoslov nam je podelil. Kranjcem daroval bo svojo moč. zoper Turke pošlje jim pomoč. Šest dni so se mudili Kranjci v Rimu. da so ogledali njegove zanimivosti. Čeprav bi bili radi ostali še nekaj časa. je vendar prevladovala želja, da bi videli kmalu svoje drage v domovini. Vrh tega sí» naraščali tudi stroški, ki so jim velevali, naj se vrnejo domov. Da ne bi hodili po isti poti nazaj, po kateri so prišli v Rim. so si izbrali črto čez. Firenco, Bo-logno in Benetke. Firenca je bila najimenitnejša za Rimom. Ni sicer prekašala drugih italijanskih mest po velikosti, na vsak način pa po lepoti. Takrat je vladala tam glasovita rodovitni Medici, ki je imela ne samo pri plemenitaših, temveč tudi med ljudstvom veliko veljavo. Podpirala je umetnosti, gojila znunstvo, blažila revščino nižjih slojev, usta- novila več bolnišnic ter sploh izvrševala dela krščanske ljubezni. Naši potovah i so srečali pogrebni sprevod v neki firenški ulici. Dolga vrsta mož. oblečenih v črne halje, z maskami na obrazu, z velikimi rožnimi venci ter prižganimi svečami v rokah, je spremijevala mrtveca v odprti krsti. Stopali so hitro, kakor bi bili imeli nujen opravek. Italijanska vročekrvna narava je sploh taka. da ne pozna počasnosti, kdo so bili ti pogrebei? Večja italijanska mestu so imela bratovščino usmiljenja (Iraternita della misericordia). Njeni udje so imeli dolžnost, da so siromake na svoje stroške pokopavali in jim izkazovali zadnjo čast do groba. Udje te bratovščine so bile tudi osebe iz najvišjih stanov. Spremijevale so umrle reveže na pokopališče enako drugim preprostim ljudem, ker pravila bratovščine niso dovoljevala nobene izjeme. Da bi spremljevalcev nihče ne spoznal in da bi ne iskali zaradi tega dobrega dela hvale pri ljudeh, so nosili dolge halje in maske na obrazu. Iz Firence so se peljali popotniki čez apeninske gore v Bologno, od tu pa v Benetke in Trst ter dospeli v junija 1474 v Ljubljano. Na dolgem potovanju, ki je trajalo "^4 dni. se jim ni pripeti bi nobena nezgoda. Prvega so obiskali deželnega glavarja Sebri-aeha in poleni škofa Žigo Lamberga. Po preteku sedmih dni pa so bili povabljeni deželni stanovi na ljubljanski grad. kjer so poslanci razložili vse podrobnosti potovanja. Najbolj zanimivo je bilo pripovedovanje, kako jih je sprejel papež S i k s t l\. in kakšno pomoč je obljubil kranjski deželi. O tem nekoliko več pozneje. Ne moremo zadostno opisati veselja, s kakršnim je bil sprejet rimski romar Janez Grašič v krizah. Ko so ljudje izvedeli, da je prišel domov, so popustili delo na polju in hiteli od vseh strani vkup. ker je bil to izreden dogodek v župniji. Mežnar je šel v sredi vročega junijskega dne zvonit, da bi bila pozornost še večja in da bi šla novica čim hitreje od vasi do vasi. Vmes so se prerivali otroci in silili naprej, da bi bili prvi pred Grašičevo hišo. Žena Katarina in hčerka Lenea sta jokali samega veselja, pa tudi drugim so igrale solze v očeh zaradi županove srečne vrnitve, še bolj pa zato. ker je njih rojak videl Rim in s samim papežem govoril, ko je prišel gospod vikar, je veselje prikipelo do vrha. To je bilo pripovedovanja, kako se je godilo poslancem na potu. kakšni so sveti oče. kakšno imajo stanovanje, kakšna je cerkev, v kateri inašujejo itd. -vprašanj brez konca in kraja. Grašič je ljudem komaj sproti odgovarjal. Potem jim je pokazal zlato spominsko kolajno, ki jo je prejel od pa-peža. Končno jim je razdelil svetinje i/. Rima. Na eni strani je bil sv. Peter s ključi v roki. na drugi strani pa papež. Sikst s tiaro na glavi. Papeži nosijo namreč ob večjih slovesnostih trojno zlato krono, obdano z biseri ter z rdečimi, modrimi in zelenimi robovi. Na vrhu tiare je krog s križem v znamenje, naj križ vlada svet. Zupanu Grašiču je po dolgi odsotnosti od doma zaostalo veliko občinskega dela, ki gu je moral zdaj nadomestiti. Vendar mu prve dni ni šlo delo prav od rok zaradi utrujenosti. Lita so dobila v primeri s poprejšnjo zdravo barvo nekak bolesten izraz. Stev. 20 »GORENJEC« : Naša taristovska pota, ki naj bi obenem služila tudi za avtomobil, promet, vzbujajo vedno večjo pozornost. Semkaj spada zlasti pot k Sv. Mohorju. Tisti, ki po teh poteh kolovratijo, imajo navadno vsaj kakšnega kovača v žepu, čeprav se pota in avtomobilske ceste grade iz bednostnega fonda. Drugače je pa s _palirji". Ti samo nadzirajo dela in imajo tudi kovača v žepu in zapisujejo šihte. Če pa pride človek, ki je v resnici brezposeln in celo brez kovača in brez veleposestva, pa naj tudi pomaga sleči suknjič samemu gospodu, ki razpolaga z bed-nostnim fondom, gotovo ne bo avanziral tako daleč, da bi smel pisati vsaj šihte, kaj šele imeti v žepu celega kovača, doma pa velepo-sestvo. Vsak pač ne zna prav slačiti suknjičev. Velmožje so si navzkriž. Nekateri, ki imajo kar nekam koroška imena, hi radi držali celo tam disciplino, seveda strankarsko, kjer gre kar za žep cele občine, drugi so pa še taki, da slede disciplini šele takrat, kadar je prava in gospodarsko utemeljena. Ti zadnji imajo mnogo več zaslombe med narodom, pa čeprav prvi z jezo zapuščajo celo lokale, v katerih bi radi dosegli svojevrstno disciplino. Sv. Jošt naj bo šc enkrat upoštevan. Kar nas je iz Stražišča, je čisto gotovo, da bomo šli spet tja gori 5. nedeljo po veliki noči. t. j. 26. maja. Ker pa smo zelo podobni večini Kranjcev in Ločanov in drugih, je prav gotovo, da se nas ti ne bodo prav nič bali. saj smo dobri ljudje, in da bodo v velikem številu prirajžali na goro. Skupaj s pevci iz Kranja in Besnice bomo tudi katero lepo zapeli v cerkvi pri maši ob 9. pa tudi še pred cerkvijo in pod znanimi lipami. Popolnoma se zanesemo zlasti na one, ki že od leta 19IH vsako leto potujejo na poro in jih more zadržati samo bolezen. Prav dosti je celo takih, ki bodo prišli na goro prav gotovo že prejšnji večer. Prenočišč je na Sv. Joštu dovolj. VISOKO Fantje odhajajo k vojakom, najboljši med dobrimi. Zlasti bomo pogrešali one agilne fante, člane K A. ki so tako pridno delali pri pripravah za evh. kongres. Fantje, želimo, da se vrnete dobri in zdravi! Nagajanje je seveda tudi pri nas običajno. Zlasti zavedne katoliške delavce bi radi nekateri smešili. Pa bi bilo bolje, da pazijo na svoj lastni ugled in svoje delo, saj so tudi Slovenci in tudi katoličani. TRŽIČ Sodna razprava se vrši 24. maja proti znanemu občinskemu odborniku, katerega je tožila gasilska četa radi razžaljenja časti. — Po mnenju nekaterih od vodstva tržiških gasilcev bi se menda pri občinski proračunski debati, kadar se gre za podporo gasilcem, ne smelo pokazati tudi na senčne strani v gasilski četi. Občani pa hočemo imeti besedo povsod tam, kamor gre občinski denar, tudi pri gasilski četi, če ta dobiva podporo iz občinske blagajne. To je celo dolžnost vsakega odbornika in v interesu občine. Na Koroškem v furi Št. Lipi je bil v nedeljo 12. maja slovesno ustoličen za župnika čg. duhovni svetnik Jožef Pollak, po rodu iz Tržiča. Gospod se je odloči! za delovanje med našimi ljudmi tam za mejami, ker je videl, kakšno je pomanjkanje slovenskih duhovnikov med koroškimi Slovenci. Slavja so se udeležili tudi njegovi bližnji sorodniki iz Tržiča. Gospodu želimo obilo sreče in uspehov med dobrim koroškim slovenskim ljudstvom. Poročila sta se Tišler Prane iz Doline, kmečki sin, in Ahačič Ivana od Sv. Ane. Oba sia dobro krščansko vzgojena, zato naj ju spremlja v zakonu božji blagoslov' ZG. PIRNICE - SMLEDNIK Lastniki, pozor! O!) nedeljah se muli in guli med službo božjo okoli farne cerkve v Smledniku travica. lastniki uiiilcžev in gtiležev jih lahko tam dobe. Ce bi j i ti pa ne spoznali in odgnali, bo pa treba filmanja, da jih spozna občinstvo, kajti več ulav več misli in več pozna. KOKRA Romarski voz. v katerega sta bila vpre/ena dva lepa Šimelna, smo videli predzadnjo nedeljo voziti skozi Kokro navzgor in navzdol. Ker pa je bil voz obakrat prazen, ljudje še dane-, ugibajo, kaj naj bi tak voz v Kokri pomenil. Če bomo zvedeli, bomo pa poročali. HRAST JE Igra. Bojevniki iz Smlednika bodo uprizorili v nedeljo 19. maja ob " popoldne v Kmetijskem domu v llrastju genljivo in resnično vojno dramo ..Hrepenenje po materi". Ob 2» letnici hočejo naši vrli igravci obnoviti spomin mučeniške smrti nesrečnega sina Janka, ki je moral radi brezmejne ljubezni do svoje sivolase matere pustiti svoje mlado življenje na boji^iu polju. Ta bojevniška igra bo privabila vse one. ki so za mir, tovarištvo in poštenost. KRI2E K vojakom. Minulo soboto f > odšli k vojakom vpoklicani fantje križke občine. Med njimi sta odšla tudi dva člana cerkvenega moškega pevskega zbora, katerima so prijatelji pevci priredili s petjem lepi odhoiniči. in to Konrad l.ovrenčič, ključavničar iz Pristave že v torek zvečer, ker se je odpeljal i sredo K. maja, in Iranci l.upša, priden pismonoša, ki so mu Za neveste U j p k e Velik popust vsa kuhinjska posoda, Je- « s|jk okvirJ. feda, dilno orodje, vse za go- m* ^ M z spodinjstvo IVI dlij steklenitia, porcelan zapeli v petek 10. maja zvečer v Retnjah. Na svidenje! Novi pismonoša. ker je dosedanji pismonoša g. Franci Lupša odšel k vojakom, je po njem dobil službo pismonoše g. Franc Kaiser. Vlom. V noči od ponedeljka na torek tega tedna je bilo vlomljeno v sobo hiše ge. Katarine Zaplotnik v Krizah. Odneseno je bilo perilo, nekaj zgornje obleke in čevljev. Preiskava je v teku. NAKLO Akademija. Preteklo nedeljo je priredil naš Marijin vrtec evharistično akademijo. Tako prisrčnega nastopa naših malih Naklo še ni videlo. Ves ogromni trud, katerega je imel g. kaplan, je bi! kronan s popolnim uspehom. Nihče ni zmožen toliko napraviti z mladino, kot baš on. Kljub tolikim oviram od najrazličnejših strani je izpeljal to veličastno akademijo ter dosegel naravnost sijajen in presenetljiv uspeh. Zato mu na tem mestu izrekamo najprisrčnej-šo zahvalo. I.e naprej po tej poti, g. kaplan! Mi Nam zaupamo našo mladino, ker smo merjeni, da je v najbojših rokah, da se mladina pod takim vodstvom zares vzgaja v pravem slovenskem katoliškem duhu. — Vsi nastopajoči so svoje vloge prav dobro rešili — celo najmanjSi so se izkazali kot izborne moči za odrsko udejstvovanje. Opozarjamo tiste, ki bodo imeli v bodočnosti vodstvo naših katoliških organizacij v svojih rokah, da pritegnejo vse tiste, ki so se izkazali, v svoj krog. Tu je naša bodočnost, pri mladini, kajti kdor ima dadino za seboj, temu se ni treba bati črnih dni. N se, prav vse mora v organizacijo in pod vodstvo takih izbrušenih mož. ki bodo iz njih ustvarili zares može in žene, kateri si bodo upu I i javno izpovedovati svoje katoliško prepričanje. Tudi novo mašo bomo letos imeli. Pel jo bo naš rojak g. Golob France iz Police in to menda 14.. julija. Farani, misite na to imenitno siavnost že sedaj, da vus bomo našli pripravljene. Treba bo marsikaj: mlajev, vencev itd. CERKLJE Prvo sveto obhajilo. Na praznik Kristusovega vnebohoda bomo imeli prvoobhajilno slovesnost. Evharistični Prijatelj otrok bo tedaj zbral okoli sebe do !•><> svojih ljubljencev. Dekleta iz Marijine družbe pa jim hočejo za to priliko — seveda s pomočjo radodarnih fara-nov pripraviti V Domu skromen zajutrk; — vsem že v naprej kličemo: Bog plačaj! Smrt. Na Zgornjem Brniku pri Zarnikovih se je v teko 14 dni kar dvakrat oglasila bela žena. Najprej je poklicala staro mater, nekaj dni pozneje pa še 42 letnega zet a-gos podarja. Naj počivata v miru! Obupano vdovo s tremi ncdolctnimi otroci pa naj tolaži neskončno modri Bog! Občinsko upravo vljudno prosimo, da posveča občinskim ubožcem vsaj tolikšno skrb, kakor gradnji kopališča. LEŠE Mladinska zveza. Dne 12. maja smo imeli ustanovil« sestanek Mladinske zveze, na katerem je govoril naš tovariš Novak iz Ljubljane. Od>ek šteje sedaj 55 članov, ter sestoja zaenkrat samo šc i/ iglavcev. Kakor vsi odseki ima tudi naš to nalogo, da gre po cerkvenih in narodnih idealih, kot to predpisujejo pravila. Vsakega drugega koraka se bomo v časih težkih nasprotovanj mi sami morali izogibati, da tudi naših vrst ne zadene nesloga. Le tako bo tudi socialno vprašanje zadovoljivo rešeno. ŠKOFJA LOKA Lončarski cnnft je preteklo nedeljo imel svoj letni sestanek pri ..Florijanu"'. To je še spomin na stare cehovske čase, na organizacijo naših prednikov obrtnikov. Ta nekaj stoletij stari canft pobira pri članih prispevke in s temi plačuje SV. maše, ki se bero za vse rajne in žive člane. Cunft ima svojo skrinjico, v kateri brani svoje listine izza časa Marije Terezije in od pozneje, ko je pridobival razne pra-vice. dalje ima svoj bakreni vrč. svoj znak in baiuieio. ki edino še kot cunftno plapola pri cerkvenih procesijah. Oče cunfta je sedaj g. Debeljak Valentin, ključarja pa sta Planina in i • r o I: 'i i. Koncert ..Ljubljanskega /v ona" preteklo nedeljo je prav zadovoljivo uspel. Omenjamo le, tla je bila udeležba meščanstva in tudi častnikov prav zadovoljiva. Pogrešali smo tiste kroge, ki se bijejo po prsih z ..nacijo". ..Nacijo" vidimo običajno le tam, kjer je treba delati ovire in škodo, kjer pa gre za poudarek narodnih vrlin, jih pa zmanjka. Res je tako! Pasja razstava na našem mestnem trgu je vsak dan odprla in se vedno bolj izpopolnjuje. Zato tudi vse urade in lokale prenašamo v predmestja, da ima pasja promenada prostor, zeleh bi. du bi se merodajni krogi zavzeli in izvedli plinski napad na Mestni trg, ki bi pa lena to ..pasjo zalego" učinkoval. V mestnem kamnolomu je pričelo delo pod jetje ing. Dukič iz Ljubljane. Nabavljalo bo plošče za regulacijo Ljubljanice in delalo gramoz. Tekstilna Thaler v Vincarjih je že tako zaposlena, da je morala preteklo nedeljo obratovati. Čeprav želimo podjetju in delavstvu čim boljših časov, vendar se nam taka zaposlenost ne zdi razveseljiva. Želeli bi, da bi bilo podjetje zaposleno vse delavne dni, v nedeljah pa bi počivalo. Bojimo se pa, da bo obratno, da ob delavnikih zavlada brezposelnost. Zapoved se glasi: Posvečuj praznik! Lončarski cunft ima v nedeljo ob 6 svoj društveni sestanek v gostilni pri Filaverju. To je še spomin na stare cehovske čase. BUKOVšCICA Sveta birma. Dne S. maja smo zelo slovesno sprejeli prevzvišenega nadpastirja, ki je 9. maju podelil našim otrokom zakrament sv. birme škofu so šli naproti konjeniki v narodni noši in kolesarji na okrašenih kolesih do glavne ceste, od koder so spremljai prevzvišenega do domače župnije. Ob prihodu se je zbrala vsa župnija, da pozdravi višjega nadpastirja, ki prvič prihaja v naš kraj. Takega sprejema ni še doživela naša župnija; vsakogar je moralo ganiti, kdor je bil navzoč, saj je to neizbrisna slika, ki mora ostati vsakemu v spominu. Lepo vreme je slovesnost še povečalo. Svojega nadpastirja smo spremiii tudi pri odhodu iz župnije do glavne ceste. POSEBNI KOTIČEK Včasih je že tako, da pravkar od društva izvoljeni častni član takoj začne protestirati proti predlogom večine. Drugi pa so potem seveda taki, ki sprevidijo, da tudi časten član zna biti nečasten. Za kosa je šlo v Kranju pri zadnji volitvah. Za kandidata JNS g. Lončarja se je najbolj trudil kranjski župan g. Ciril Pire, katerega glavna zasluga je tudi, da so za Lončarja oddali svoj glas prav vsi mestni nastavljenci, uslužbenci in delavci, tja do zadnjega volivca iz kranjske občinske ubožnice. Mi smo si razlagali njegovo veliko vnemo iz njegov izjav kot izraz strankarske zavednosti. Sedaj nam je pa nek volivec povedal še drug razlog, po katerem se je le branilo pozicijo g. župana osebno, kot je to smiselno izjavil g. župan. Uradne vesti RAZPIS Sresko načelstvo v Kranju razpisuje na osnovi člena J, i in 4 uredbe ministerstva za zgradbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih od dne 21. \. 1929 M. G. Br. 14652 mesto državnega cestarja — delavca na progi drž. ceste št. 2 od km 681.5 do dss.i s sedežem na lirušici z mesečno plačo ">4I.44 Din in mesečno stanovanjsko doklado ')«).24 Din. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene s potrebnimi kolekov aninii prilogami, je v smislu § "i in "> zakona o uradnikih vložiti pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju do 31. maja 1935. Vpoštevali se bodo le prosilci, kateri so odslužili kaderski rok in kateri niso mlajši od 25 in starejši od 50 let. Natančnejša pojasnila daje pisarna tehničnega razdelka v Kranju. Gospodarstvo Plemenski sejem v Kranju. V sredo 15. maja se je vršil v Kranju plemenski sejem za plemensko živino. Prigon ni bil zadovoljiv, ker je bil po poročilih merodajnih činiteljev semenj premalo razglašen. Znašal je 22 glav. Tudi kupčija je bila zadovoljiva, kajti od prignanih živali je bilo prodanih 10 glav. (ene so bile za plemensko blago primerne in so znašale 6—8 Din za kg. Tudi obisk sejma je bil zadovoljiv, kar pomeni, da se živinorejci le začenjajo močno zanimati za dobro plemensko blago. Kupljena živina je ostala vsa v območju gorenjskega pasemskega okoliša. Živina sama pa nt bila v najboljšem stanju in bi bilo prav, da bi posestniki take živine, ki naj služi kot plemensko blago, posvečali nekoliko več pozornosti. Sicer pa je prav, da se taki plemenski sejmi tudi na Gorenjskem nekoliko bolj iHJspešujejo. Čebelarstvo kranjskega okraja Čebelarstvo je pri nas precej razvito in je zaradi tega tudi važen gospodurski faktor. Veliko delavnosti so pokazala v zadnjem času posebno čebelarske podružnice v našem okraju. Tako je podružnica Naklo, ki šteje kar 41 članov, priredila dne 28. aprila zanimivo praktično predavanje na Trsteniku pri čebelnjaku on- dotnega župnika g. dr. Arnejca, ki je navdušen čebelar. Predaval je g. Bukovec Avgust, rač. nadsvetnik iz Ljubljane. Udeležba je bila obilna in celo nekaj tujih obrazov v značilnih uniformah je bilo opaziti med posluša vstvom. G. predavatelju izrekamo s tem najiskrenejšo zahvalo. Želimo, da bi prišel še kdaj med nas na idilični Trstenik, da se pogovorimo o naših malih .muhe ah". S tem predavanjem pa še nismo zaključili naše pomladanske sezone. Kranjska podružnica, kateri pristoja vodilno mesto, je povabila g. nadupravitelja Maverja iz kamniškega okraja, ki se je povabilu tudi odzval. Tako smo preživeli preteklo nedeljo spet popoldne ob ulnjaku g. Rossa v Kranju. Predavanje je bilo zelo aktualno. Vsi številni čebelarji so z zanimanjem sledili izvajanjem g. predavatelja, ki je obravnaval temo: „Tehtnica v čebelarstvu". Po predavanju smo odšli v dvorano Stare pošte v Kranju, kjer se je razvila živahna debata, katero je vodil naš zastopnik pri centralnem odboru v Ljubljani g, ravnatelj Karel Češenj. Obravnava je vsa tekoča pereča vprašanja našega malega podeželskega čebelarstva, ki je baš danes spet oživelo ter si skuša utrditi podlago za nadalnje uspešno delovanje. V debato je živo posegal tudi predsednik nakelske podružnice g. Križaj, ki je poudarjal in prosil vse navzoče, naj se zavedajo velike važnosti skupnega dela in naj nastopajo glede čebelarskih interesov vsi kot en mož. Posebno pa pozdravljamo zamisel g. Češnja glede predavanj o vzgoji matic. Vrhunec je dosegla debata ob sprožitvi vprašanja dovoza čebel v ajdovo pašo. To je najtrši oreh malih čebelarjev na deželi in tudi centralnega odbora v Ljubljani. Sklenilo se je. da se pozovejo vsi župani, da v poletju sporoče vse prosilce domačim podružnicam in du izdajajo dovoljenja za uvoz izključno le v sporazumu s funkcionarji domačih podružnic. Želimo, da bi kranjska podružnica ostala na vodilnem mestu. Ona ima v članstvu može, ki so sposobni zastopati naše interese ter so tudi priznani čebelarski strokovnjaki. G. Češenj in g. dr. Žontar ter uajožji sodelavci so nam porok za lepšo bodočnost našega malega čebelarstva, ki je tudi najbolj raz.širjeno na Gorenjskem. Zanimivosti iz našega zadružništva V ..Genossenschafliche Mitteilungen", ki jih izehija mednarodni urad za delo v Ženevi, beremo prav zanimive podatke tudi o našem go-renjskem zadružništvu, zlasti o nekaterih vrstah zadružništva. V uvodu omenja ta časopis začudenje, kako je možno, da se nekatere zadruge kot obrti tako lepo vzdrže kljub spremenjenim razmeram v svetovnem gospodarstvu in nato obstoj takih obrti ugotovi s tem. da je ta pojav utemeljen s tem, da se je prvotnim pogojem ob času ustanavljanja obratov pridružila poklicna spretnost, ki se podeduje od generacije do generacije in se še tudi nadalje razvija. Dalje je vzrok tudi v zaupljivosti članov in tudi v orodju, ki so ga ti sami naredili in tudi s popoln jevali, Tem ljudem pripisuje nadalje prilagodljivost. Da bomo videli, kako o nekaterih zadrugah sodi mednarodni list, in da bomo tudi sami cenili domača podjetja, prinašamo glavne misli iz tega časopisa. Dolina, ki se dviga od Ljubljane proti Julijskim Alpam, nudi marsikatere primere za te krajevne in okrožne« tradicionclne obrtne spe-cialitete in tudi pove vlogo, ki jo igra to zadružno gibanje pri vzdrževanju in pri uspehih nekapitalističnih oblik proizvodnje in dela. List ..(•. M." je imel že večkrat priliko omenjati Kropo kot industrijsko vas, ki se po pisanih dokumentih, starih 400 let, in po ustnem izročilu še za daljšo dobo specializira v železarstvu. Dalje smo že večkrat opozorili na ..Prvo žebljarsko in železarsko zadrugo", ki je vpeljana kot industrija, čeprav ne na kapitalistični osnovi. Kot poseben znak je smatrati pri tem zadružnem podjetju veliko prilagodljivost. Razpolaga namreč s preprostimi, to je cenenimi, in obenem tudi z najnovejšimi, t. j. najbolj racionalnimi napravami. Zadruga sama izdeluje del svojega orodja in naprav in sicer v marsikaterem slučaju po načrtih in izsledkih lastnih potreb in iznadljivosti njenih članov. Nu ta način ji je mogoče ustreči odjemal-cera kljub njihovim lastnini zahtevam, ki so spremenljive, in to v obsegu naročil na ta način, da kadar se ji zdi umestno, preide od strojne proizvodnje na ročne izdelke in obratno. Kot je običaj v jugoslovanskih zadrugah v splošnem, je tudi ta zadruga preskrbela svojim lanom primerno izobrazbo. V svojem mesečniku obravnava gospodarska, tehnična, socialna in zgodovinska vprašanja in članstvo tako v širokem okvirju prilagodeva krajevnim življenjskim običajem. Poleg različnih predavanj, ki jih organizira, je zadrug-« uredila tudi za svoje člane knjižnico in čitalnico, knjižnica in Str s a 4 GORENJEC Štev. 20 čitalnica se nahajata v zadružnem domu, v katerem je tud konzumna zadruga in velika dvorana za predavanja in svečanosti. Obstoja tudi načrt ustanoviti v tem kraju krajevni muzej. Št. Vid ne daleč od Ljubljane leži v pokrajini, ki uživa glas glede izdelave pohištva. Del pohištva je namenjen za izvoz. Da se more primerno ugoditi zahtevam odjemalcev, so bili obrati prilagodene novodobnim zahtevam. Del produkcije se izvaja v tovarnah. Poleg tega obstojajo in se razvijajo domače obrti. Tudi te so morale radi obstoja izpopolniti svoje obrate. Nekateri rokodelci so se morali združiti v svr-ho nabave in porabe potrebnih strojev, katerih poedinec sam ne bi mogel nabaviti ali zadostno izkoristiti. Na ta način je nastala leta 1919 zadruga mizarjev. Zadružniki, ki so držali sicer svoje obrate za svoje odjemalce, razpolagajo v skupni delavnici s stroji, za katere v okvirju svojih potreb plačujejo za delovno uro 55 Din. Iz teh plačil krijejo stroške za uporabe, toka in za odplačila. Zadruga je štela v začetku decembru 1934 samo 9 članov. V splošnem obstoja mnenje, da naj taka zadružna ustanova ne obsega preveliko število oseb. V resnici je želel vsak član uporabljati potrebne stroje, ne da bi kdaj hotel dolgo čakati. Razen tega je taka omejitev članstva m H L I 0 G L H S i Za vsako besedo ' mahh ogh«ih se plaen 0\30 D Najmanjši znesek ie 6 Dm Otomnne. divane, modrece in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetni k, v hiši g. F. Ažmana. 15.000 Din gotovine iščem. Vknjižba na prvo mesto. Ali pa prodam posestvo na Gorenjskem. Naslov v upravi. Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice \ Bohinjski Bistrici se ugodno proda. Vložek 20.000 Din. Naslov v upravi lista. Stavbne parcele proda g.^Karel Schindler in si-" t parcela v izmeri cca 2500 kv. m blizu kolodvora ob cesti na Gorenjo Savo. 1 parcela v izmeri cca 2800 k v. m med vrtom g. Irana Mnjdiča in vrtom g. ravnatelja Česna v Kokriškem predmestju. — Informacije se dobe pri g. Gorjancu v Kranju ali pa se obrnite direktno na g. Karla Schind-lerja. Brnu. Češka ulica 16, Čehoslovaška. Na zalogi imam A. Z.-panje z verando po 140 Din. Udir, mizar. Preddvor. Prodam hišo /. postilno: gostilno oddam tudi na račun. Pojasnila daje I ril-ler. Kranj, Sejmišče 1. Lokal oddani takoj v mestu na prometnem kraju za trgovino z mešanim blagom ali za drugo obii. Istotam prod,ii.. kompletno opremo za trgovino. Naslov v upravi lista. Dve stanovanji oddam takoj, eno večje, drugo manjši-. Naslov v upravi. 2 Opremljeni sobici oddam takoj. P:mat pik. Primskovo. Prodam parcelo 1000 m* na Klancu. Voda in elektrika v bližini. Naslov v uprav i. \ najem vzamem gostilno ali kotel v Kranju ali v okolici. Ponudbe na upravo lista. Prodani dve stavbni parceli ob cesti Primskovo. Vsega 1(M)() m-. Naslov v upravi lista. Stanovanje v mestu se takoj odda. Soba, kuhinja, shramba in veranda, za 500 Din. Naslov v upravi. Splošna ljudska kuhinja Ane Uranjek nudi obilno in tečno domačo hrano celodnevno od Din H.10 dalje. Uredništvu in nameščencem pripravlja in nudi po lastnem okusu in najnižjih cenah. Prepričajte se jn zadovoljni boste. utemeljena tudi z okolišem podeželske kreditne zadruge. Če hoče katera taka zadruga izvršiti svoje naloge brez trenj, mora obstojati iz čim manj članov, ki se med seboj poznajo in si zaupajo in ki z vsem svojim premoženjem jamčijo za obveznosti zadruge. Ta trdna skupnost in medsebojno zaupanje je tudi v St. ^ idu predpogoj. Posamezni zadružnik je mogel v zadružno skupnost razmeroma le malo prispevati. Zadružni delež znaša I(XX) Din. Zvišanje zadružnega kapitala z zvišanjem članov ni prišlo v poštev. Zadružni kapital za nabavo strojev ni zadoščal. V takih razmerah je bilo treba najeti posojilo 150.000 Din od kreditne zadruge, kar je bilo omogočeno le na ta način, du obstoja medsebojno in neomejeno jamstvo zadružnikov. Ljubitelji narodne noše! Pasove, broSe, uhane I. t. d. dobite najceneje v veliki iaetoiri pri h. Rangus Kranj ZA BIRMO! Prišla je lepa izbira krasnih darov za birmanec in birmanke. kakor ure, uhani, zlatnina in srebrnimi. Za botre in botrice popust! — V zalogi imam jedilno orodje in Blati) kristal. Oglejte in prepričajte se o ceni in kvaliteti. — Sprejemam popravila. Usnjarska in čevljarska zadruga ?s < ,t\uno r.5.30.?. v J niču priporoča sledeče lastne in zato najcenejše izdelke: $ oveine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, Ševro, juhtovino, iralanterijsko usnje itd. Obiščite nas! Kolesa nova moška od 780,- Din. damska od 880.-Din dalje. Plašči od 55,- Din dalje. Po tako nizkih cenah morete kupiti le pri ANDREJU LIP AR. CERKLJE Pri jazbecu v Kranju r 'h Klobuki cene brez konkurence Moška obleka Din 195.-dečja od Din -f>.- dalje, športni jopiči Din 98.-, pumparice I) "().-. srajce po Din i".-. - Vsakovrstno blago na izberi Priporoča se Albin Jazbec, Kranj 0) a > (D Pozor! Hitite, dokler je še čas! od 6= - 27. maja Ugodna priliko Velika binkoštna prodaja, ki bo trajala od 6.-27. maja Naše reklamne cene, ki tolčejo vse: Delenčki za ženske obleke že od Din 6.50 naprej. Cvirnato za ženske obleke že od Din 7.50 naprej. Kambriki za ženske predpasnike že od 6.25 naprej. Svilene rute Din 18.-, 22.-, 28.-, 38.-, 63.-, 75.-, 85.-Največja izbira štofov za moške obleke od Din 24.-do Din 99.-! V vašem interesu je, da pohitite in ugodne prilike ne zamudite! Priporoča se manufakturna zaloga Logar & Kalan, naslednik Srečko Vidmar, Kranj Mgjvečje veselje je na spomlad nositi čevlje, kupljene v trgovini Franc Strniša - Kranj Vsi izdelki: opanke, sandale, kapucin čevlji so DOMAČE ROČNO Prepričajte se o dobri kvaliteti tudi Vi ! DELO. •HB«n»®!aBM»lttU: udolf KAMNOSEŠTVO IN KIPARSTVO KRANJ Kamnoseštvo za marmor in granit s strojnim obratom, stavbno kamnoseštvo m kiparstvo. Spomeniki, grobnice. Plošče za opravo iz raznih vrst marmorja. Plošče za električne instalacije. I metni kamen, cementni izdelki, stopnice, cevi, graniti, plošče iz raznih vrst granita. Načrti, proraču:ii. NAGROBNI SPOMENIKI po najnižjih cnah. I Za uspešen napredek v obrti in trgovini t • Vi '.7/ najboljše koristi dobra reklama s plaketi, • i letaki in prospekti, katere Vam napravi najcenejše in v naj modernejši tiskarski tehniki Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju Halo ! Zpomni si, da do biš najboljše novo kolo le pri znani domači 1 vrtki IVAN BITENC - KRANJ trgovina koles in splošno ključavničarstvo Isto tam Vam napravimo štedilnike, vrtne ograje i. t. d. Vsak, kdor le enkrat kupi v naši trgovini, ostane stalni odjemalec. Trgovina: Vidovdanska 11 (poleg gimnazije) Delavnica: Gasilski trg 7 (pod velbom) 2 lilo in posoiitniEfi ii mm (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Za ureduištvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.