'Poštnina plačana t gotovini« Leto LXIVM št. I89 LJubljana« sobota 22» avgusta I93I Cena Din 1.- *&aja vsak dan^ popoldne, bvzemffl nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit JJ?^^- dO 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a T>in S.—, večji inserati £etit I^J^J^T" ?0pus1t P° d^ovoru. Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« Felja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Dm25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFKAVNIOTVO LJUBLJANA, Bnafljeva ulica t*, i Telefon SL 8122. 8128, 8124, 8125 In 8118, PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trgr 5t- 8.----CELJE, Kocenova vOlco. 2. — TeL 1M, NOVO MESTO. Ljubljanska teL 5t. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — „ „ Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10-351. PRED ARETACIJO ATENTATORJEV NA JUGOSLOVENSKE VLAKE Po vesteh dunajskega tiska je preiskava že tako daleč uspela, da računajo s skorajšnjo aretacijo zločincev — Sledovi vodijo tudi v Trst Dunaj, 21. avgusta. Avstrijski poli* eiji se je posrečilo pri zasledovanju zločincev, ki so povzročili atentate na jugoslovenskih železnicah, doseči uspehe, na podlagi katerih je njihova aretacija samo še vprašanje kratkega Časa. Vsi zbrani dokazi poizvedovanja so osredotočili sum krivde proti hr* vatskima emigrantoma Stanku H r a* n i 1 o v i ć u in Miju Seletkoviću, o katerih je brez dvoma ugotovljeno, da sta v noči od 2. na 3. avgusta po« vzročila eksplozijo peklenskega stroja v ekspresnem vlaku, prispelim v Jugo= slavijo iz Avstrije. Kdo sta atentatorja ? Stanko Hranilovic, ki se je po ugo* fcovitvah dunajske policije mudil s svojim tovarišem zadnje dni julija na progi Schwarzach=St Veit-Beljak, je bival lani dalje Časa na Dunaju, kjer je bil v tesnih zvezah s skupino hrvat* 'skih emigrantov, ki se zbira okoli Gu* stava Perčeca. Perčec sam je letos 22. julija odpotoval z Dunnja ter se je imudil v Niirnbergu in kasneje v Ber* linu. Domnevajo, da je potoval tudi v Pariz in London, O Stanku Hranilo* vicu je nadalje znano, da je bil L 1928 toekaj časa v Ameriki, kar je bilo za ugotovitev njegove identitete poseb=* iiega pomena. Avstrijskim železniškim sprevodnikom je namreč zbudil pozor« 'nost njegov nemško*ameriški naglas. Stanko Hranilovic je brat Marka Hranilovića, ki je bil nedavno obsojen ina smrt. Drugi atentator, ki je skupaj s Hra* Trilovieem stopil v ekspresni vlak pri Schwarzach*St. Veitu, kjer sta v dveh zaporednih nočeh položila peklenske istroje v vagone je bivši avstrijski ofi* "cir Mijo Seletković, prav tako član skupine hrvatskih teroristov, ki je po* Vzročila v raznih krajih Jugoslavije atentate. Seletković je bil zapleten že Jani v atentat na železniški vlak pri [Vrpolju, s katerim je potovala hr* vatska poklonitvena deputacija v Beo* grad. Seletković, ki je bil nekaj časa tudi policijski uradnik v Vinkovcih, je lani pobegnil iz Jugoslavije. Kolikor je mogla ugotoviti dunajska policija, se ni nikdar dalje časa mudil na Du* naju. Pred petimi meseci je sicer pri* Šel na Dunaj pod napačnim imenom, vendar pa se tudi pod tem imenom ni mudil dalje časa na Dunaju. Vse kaže, da se je mudil pred štirimi meseci pod napačnim imenom na Gradiščanskem in sicer v Fliegenbachu pri Eisen* Btadtu, kjer je kupil Perčec hišo neke* ga Antona Sejmanovića. V tej hiši so organizirali atentate v vseh podrobno* stih, tu so oreizkušali tudi peklenske stroje. Nadalje je ugotovljeno, da sta se mudila v tej hiši zadnje dni meseca julija Seletković in Ignat Domitrović, ki sta prišla iz Šopronja na Madžar* 6kem. Namigavanja dunajskih listov Dunajski listi pišejo, da Hranilovic in Seletković bržkone nista imela zvez z znano skupino hrvatskih emigrantov, ki se zbira okoli generala Sarkotića. Oči-vidno zasledujejo pri tem namen dokazati, da atentati na jugoslovenske železnice niso bili zasnovani v Avstriji, temveč drugod, čeprav so bili v Avstriji pripravljeni. Zato namigujejo, da so bili ti atentati zasnovani v hrvatskih emigrantskih krogih, ki bivajo v Trstu, za kar navajajo kot dokaz, da sta Stanko Hranilovic in Mijo Seletković prišla na progo Schwarzach-Gastein iz zapadne smeri bržkone preko Innsbrucka. List >Die Stunde«, ki v prvi vrsti navaja to tezo, pristavlja, da se bo pravi izvor železniških atentatov mogel pojasniti vsekakor šele tedaj, ko bosta prišla Stanko Hranilovic in Mijo Seletković v roke oblasti. Kako so prišli na sled atentatorjema Za Hranilovića, ki je atentat pripravil zelo spretno, je bilo predvsem usodno, da je uporabil na progi Schwar- zach-Gastein oddelek vagona L razreda, pri čemer je bil zelo defektno oblečen. 2e zaradi tega je zbudil pozornost železniškega sprevodnika na progi, na kateri je sedaj zelo živahen potniški promet. Ako bi Hranilovic in Seletković uporabila vagon H. ali TTT. razreda, bi bržkone preiskava ne dovedla tako kmalu do konkretnega uspeha. Na podlagi izpovedb sprevodnika, kolodvorskega vratarja v Schwarzachu in hotelskega osobja v Gasteinu in Schwarzachu se more potek priprav za atentat skoro brezhibno rekonstruirati. Hranilovic je uporabil s svojim tovarišem dne 31. avgusta nočni vlak v Schwarzach-St. Veit, kjer sta izstopila ter poiskala prenočišče. Hranilovic je vprašal v več hotelih za prenočišče, preden ga je našel zase in svojega tovariša. Hranilovic se je nastanil v hotelu »Schwarzacher Hof«, dočim se je Seletković nastanil v hotelu »Post«. Prtljago jima je nosil kolodvorski vratar v Schwarzachu, ki mu je zbudilo predvsem pozornost, ker sta ga nujno prosila, naj ravna z njo previdno, češ, da je vsebina, kakor sta izjavila, nevarna. V naslednji noči sta se oba atentatorja odpeljala v Gastein, kjer sta se nastanila v hotelu »Salzburgerhof«. Kdaj so bili montirani peklenski stroji V noči od 2. na 3. avgusta sta se vrnila v Schwarzach ter se nato odpeljala z nočnim vlakom v smeri proti Beogradu. Sprevodnik jima je nakazal najprej oddelek v celovškem vagonu, vendar pa sta zahtevala prostor v beograjskem vagonu, kjer sta sama zasedla oddelek L razreda. Kakor so ugotovile oblasti, sta atentatorja montirala peklenske stroje bržkone na progi med Schwarzachom in Gasteinom in sicer med pol 3. in 3. uro ponoči. Bila sta sama v oddelku L razreda in sta mogla neovirano uporabiti za svoje delo čas pol ure, ki sta ga imela na razpolago. Več sprevodnikov, kakor tudi kolodvorski vratar v Schwarzachu in hotelsko osobje v Gasteinu in Schwarzachu, je z vso gotovostjo spoznalo na predloženih fotografijah Stanka Hranilovića kot potnika, ki je v kritični noči uporabil brzovlak. Policija je pokazala vsem prizadetim tudi sliko Hranilovićevega tovariša, ki sta ga spoznala kolodvorski vratar in natakarica v Schwarzachu. Poizvedovanja oblasti se živahno nadaljujejo. Zaenkrat manjka še vsaka sled, ki bi pokazala kam sta izginila. Domnevajo, da sta se mudila L avgusta v Salzburgu in da sta se v prvih dneh avgusta vozila po železnici med Salzburgom - Gasteinom in Schwarza-chom. Oblasti upajo, da se bo kmalu posrečilo izslediti sedanje bivališče Hranilovića in Seletkovića ter ugotoviti nadaljnje pc>drobnosti o železniških atentatih. Objave dunajske policije o njenih dosedanjih uspehih v preiskavi proti železniškim atentatorjem dokazujejo, da so imele prav naše oblasti, ko so trdile, da so bile bombe, ki so eksplo* dirale v vagonih na našem ozemlju, vmontirane na avstrijskem ozemlju. Naša javnost je bila torej popolnoma upravičeno ogorčena nad onim ino* zemstvom, ki dopušča, da se takt zlo* čini pripravljajo na njegovem ozemlju. Kakor je razvidno iz gornjega poro* čila, so imeli ukrepi naše vlade uspeh in reči se mora, da je dunajska polici* j a vsekakor oostopala dosti vestno in korektno. Vendar pa se morm tudi res či, da avstrijske oblasti še niso do konca izpolnile svoj glavne dolžnosti. To je treba predvsem povdariti, ker je brez dvoma, da Stanko Hranilovic, brat nedavno v Zagrebu na smrt ob* sojenega Marka Hranilovića, in nje* gov tovariš Mijo Seletković gotovo nista glavni osebnosti v tem zločin* skem delu, niti ne predstavljata celot* ne organizacije, ki pošilja na tako zverinski način v smrt nedolžne ljudi v naši zemlji. Dunajski policiji £ prav dobro znano, da je glavna oseba te zločin* ske organizacije Perčec s svojimi to* variši. Če hoče dunajska policija do konca izvršiti svojo dolžnost, mora onemogočiti in razgnati teroristično tolpo, v kateri sta bila Hranilovic in Seletković samo izvrševalca ukazov za prelivanje krvi. Doslej še ni ničesar znanega, kaj so avstrijske oblasti podvzele v tej smeri. Ako hoče Avstrija imeti z na* mi dobre in iskrene sosedne odnošaje, mora razgnati zločinsko gnezdo Gu* stava Perčeca in tovarišev. To mora storiti tudi že zaradi lastnega ugleda, ker bi nikjer na svetu ne našla opravi* čila, ako bi še nadalje trpela organiza* cije, ki na tako zverinski način ubija* jo nedolžne ljudi, kakor sta delala Hranilo\ić in Seletković po navodilih Gustava Perčeca. Jugoslovenska javnost pričakuje z vso upravičenostjo, da bo dunajska vlada po odkritju avstrijskih policij* skih oblasti napravila končno red in da človeški izrodki v bodoče ne bodo mogli več vršiti na njenem ozemlju zločinska dela proti Jugoslaviju Naša vlada, naš narod sta bSa napram Av* striji vedno dobra in lojalna soseda in tudi sedaj ne zahteva jugoslovenska javnost od Avstrije in njenih oblasti ničesar drugega kakor to, da so na* pram nam take, kakor smo mi napram njim. Francosko - ruska pogajanja Pariz, 22. avgusta. >Petit Pariaien« zagotavlja v ofi&joznem komentarju, da francosko-ruska pogodba o nenapadanju doslej še ni bila parafirana niti odposlana v Moskvo. Francosko zunanje ministrstvo ni imelo nikdar namena, zatrjuje list, da bi sklepalo preko pakta Društva narodov ali pa brez vednosti Poljske in Rumunije kako pogodbo z Rusijo. Bukarešta in Varšava sta bili zato o francosko-ruskib. pogajanjih sproti obveščeni. Ljubljanski velesejem »Ljubljana v jeseni« — »Kraljev teden« 89. Vffl. — 9. IX. 1931 Posebne razstave: Tujski promet, razstava slovenskih mest — Kmetijstvo (mlekarstvo in sirarstvo, jajca, čebelarstvo, vinarstvo, zelenjadarstvo, perutnina, kunci, kmetijski stroji) — Higijena — Novodobno gospodinjstvo — Pohištvo, stanovanjska in hotelska oprema — Industrijski in obrtni oddelek Za časa velesejma velike slavnosti »Kraljev teden«. (Operne in dramske predstave na prostem, glasbeni festival itd.) Legitimacije po Din 30.— prodajajo denarni zavodi, zeleznifike postaje, trgovske organizacije, biljetarne »Putnika«, velesejma ki urad. 50% popast na železnicah. Razstavišče obsega 40.000 m3, 10 razstavnih zgradb. Stanovanja preskrbljena. 10469 Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Devize: Amsterdam 2286.39 — 2293.73, Bruselj 789.49 — 791.85, Curih 1102.65 — 1105.95, Dunaj 796.66 — 799.05, London 275.55 — 276-37, Nework 5667.98 — 5674.98, Pariz 222.24 — 22230, Pra*a 167.93 — 166.43, Trst 296.49 — 29739. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.05, Pariz 20.15, London 24.9775, Newyork 514,12, Bruselj 71.63, Milan 26.8885, Madrid 45.40, Amsterdam 207.35, Dunaj 72.25, Sotija 3.78, Praga 15.23, Varšava 57.60, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.06. Zaplemba cerkvenega imetja v Španiji Tajna okrožnica kardinala Segure — Prepoved izplačevanja in obremenitve cerkvenega imetja Madrid, 22. avgusta. Pri prehodu nekega duhovnika preko francoske meje so oblasti zapjenile tajno okrožnico kardinala primasa Sezure, naslovljeno na španske škofe. V tej okrožnici daje kardinal Segura španski duhovščini navodila, naj pripravi vse za prodajo cerkvenih posestev, da bi se na ta način izognila razlastitvi, ki se pripravili a z novo ustavo. O ukrepih, ki jih namerava vlada pod-vzeti na polagi te okrožnice, ni doslei ničesar znanega. Računajo pa, da bo vlada naslovila na španske škott? okrožnico, v kateri bo zagrozila z represalija mi, če se bo še nadalje vmešavala v politiko. Vlada je odločena v skrajnem slučaju odvzeti upornim duhovnikom pravico izvrševanja duhovniške službe ter jih postaviti pod nadzorstvo. Civilni guverner v Sevilli je poslal vladi spomenico, v kateri opozarja na skrajno napeti položaj v tem mestu. Čeprav bi ostalo v prihodnjih tednih vse mimo, bi to še ne pomenilo, da je odstranjena sindika-Ustična nevarnost Sindikaliste sili k od- moru samo taktika, da bi lahko v danem trenutku udarili močneje. Zato poziva vlado, naj takoj imenuje izrednega vladnega komisarja z vsemi pooblastili. Stavka kovinarjev v Barceloni se je ▼ toliko poostrila, ker grozi sindikat z odkrito vojno, ako podjetniki ne bodo takoj sprejeli njihovih zahtev. Socialisti napovedujejo interpelacijo o položaju v Maroku, kjer so vojaške čete demoralizirane in se med njimi močno raz-, vija komunistična propaganda. Razen tega, se vrši tudi tihotapstvo orožja. Vrhovni komisar Maroka bo prihodnje dni prispel v Madrid, da poroča vladi. Madrid, 22. avgusta. Vlada ie objavila dekret o cerkvenih posestvih. Po tem dekretu je prepovedano kupovanje cerkvenih posestev m sploh trgovina s cerkvenim imetjem, kakor tudi najemanje hlpotekar-nih posojil na cerkvena posestva in verske zavode. Narodna hanka, kakor tudi vsi drugI denarni zavodi so obvezani, da ne plačujejo depojev cerkev in verskih ustanov. Kritičen položaj angleške vlade Odpor konzervativcev, kakor tudi delavskih strokovnih organizacij proti vladnim finančnim predlogom London, 22. avgusta. Finančno političn-položaj se je proti koncu tedna zelo poo« stril. Macdonald je prekini svoj dopust, da v osebnih pogajanjih z voditelja strokovnih organizacij odstrna nas t a le te žk oče. Glede na strogo odklonilno stališče generalnega sveta zveze strokovnih organizacij proti finančnim načrtom vlade sedem isija vlade ne smatra ravno za nemogočo, ker obstoji si-oer za vlado nevarnost, da bodo njeni predlogi v parlamentu sprejeti z glasovi opozicije proti večini lastne stranke. London, 22. avgusta. Politični položaj se je zaradi krize državnih financ sooči -nada* lje poslabšal. Konservativci so izjavili Mac-donaLdu in Snowdenu, da ne morejo podpi* rati vladnih sanacijskih predlogov v predlagani obliki. Konzervativci zahtevajo, naj se proračuneflci primanjkljaj 120 milijonov funtov pokrije za 75 odstotkov z znižanjem plač in za 25 odstotkov s povišanjem davkov, dočim ima vla-da kriti primanjkljaj na polovico iz davkov. Položaj vlade se je tudi poslabšal zaradi odpora strokovnih organi« zacij proti njenim predlogom. Za snoči je bila zaradi poostrenega položaja sklicana seja vlade, ki se pa ni mogla vršiti, ker je večina ministrov že odpotovala iz Londona. Zato so bili davi pozvani brzojavno nazaj ▼ London. Na prihodnji seji ministrskega sveta se ima končno določiti definitivno stališče vlade. Venizelos o grški politiki Grčija zahteva neokrnjeno izplačilo reparacij — Venizelos o namenih svojega poseta v Rumunijl Bukarešta, 22. avgusta. Včeraj je grški ministrski predsednik Venizelos sprejel novinarje. Na vprašanje o stališču Grčije napram Hoovrovem načrtu je izjavil, da Gr-čMa nima nobenih pridržkov napram temu načrtu, v kolikor se tiče Nemčije. Kar se pa tiče reparacij Bolgarije, Grčija odgodite pjenih dolgov ne more trpeti, ker je ta svota bistven del grškega proračuna. Venizelos upa, da se bo priznalo grško stališče. Strokovniaška komisija v Londonu je že sprejela grško stališče. Na vprašanje o ciljih njegovega poseta v kumumji je izjavil Venizelos, da je prišel z namenom pospeševanja miru: Zavarovati se mora proti vsaki domnevi, da hoče pod-vzeti proti mirovnim pogodbam. Grčija noče ničesar storiti proti miru ter tudi noče stopiti v nobeno zvezo proti komu drugemu. Res je, da je neka velesila predlagala Grčiji, na) sklene z nio zvezo, ko pa ie Venizelos, dobil pojasnila o ciljih te zveze, le takoj odklonil ponudbo. »*W, 22. av|r>a A I* «. Bled st* d* a*» za pro-*e\ ~*z^ *aff*o&*x, ki p* J% * v >~*arli vJel * *-* m* i 1* 1 ,nir" "H rtrcLz&v l^x«š«k *KTUx&. Pričetek ženevskih razprav ženeva, 22. avgusta. Prve razprave DruStva narodov se prično v ponedeljek a sejami dveh pododborov evropske komisije, odbora strokovnjakov za gospodarska vprašanja, kakor tudi odbora za kreditna vprašanja. Iz policijske kronike Ljubljana, 22. avgusta. Policija je včeraj aretirala 30 letno služkinjo Terezijo C. iz Ljubljane, ki je v ne* kaj mesecih ukradia svojemu gospodarju 36 zlatnikov v skupni vrednosti 6000 Din. Zlatnike >e menjala po bankah in denarnicah in denar zapravila. Prebrisana služkinja je kradla tako rafinirano, da ji niso mogli do živoga in je imel gospodar na sumu dru* ge. Policija >e tatinsko služkinjo izročila sodišču. Policija zasleduje Milana Megusarja, rojenega leta 1911. na Dunaju in pristojnega v Karano gorica Mladenič je vzel pri tvrdki Bar v Ljubljani radioaparat za 12.400 Din in ga znatno pod ceno prodal nekemu že* lezni^kemu uradniku. Tvrdka je sicer aparat dobila nazaj, oškodovan pa je železniški uradnik. Policija ima v evidenci tudi ekjžBcmjo Marijo Dremelj, rojeno leta 1910 v Višnji gori m pristojno v Lit" jo, ki je pred dnevi vlomila v stanovanje Aleksandra Schuberta v Dravijah m mu odnesla nekaj zlatnine, obleke in perila v sjcupnl vrednost 6500 Din. VeČraj sta brila aretirana brezposelni delavec Alojzij Š., rojen 1901, ki je osumljen tatvine čevljev in obleke. Prijeli so ga na stavbišču Gradbene družbe. — Drugi je bil 21 letni samsk delavec Jožef F. ki je bil v Tivoliju prijet zaradi prepovedanega po# vratka za dobo 5 let. Ker je Fine zelo nevaren tuji lastnini, ga je policija ponovno izgnala iz Ljubljane. — Družbo v zaporu je jima delala Albina C. ki je bila včeraj na Kongresnem trgu aretirana zaradi vlačuga-nja. Njo 'bo policija izgnala v pristojno občino. Zaradi tepeža sta bila ovadena dva rno* ška, kr sta povzročila včeraj na Masarvkovi cesti velik kravai, ovaden je pa bil tudi neki France C. ki je pleskarskega pomočnika Ivana K, na Celovški cesti med prepirom tako močno udaril po ustih, da mu je iizbiil umetne zobe ;n mu povzročil 200 Din škode — Včeraj je bilo zaradi prehitre in napačne vožnje ovadenih 18 avtomobilov in 40 voz* nikov. Nekateri so imeli že večkrat opravka 6 policijo in bodo zafto kaznovanr v dvojni izmeri. Polovična vožnja za udeležence CM* skupščine dne 13. septembra v Laškem dovoljena. FV>pust velja na vseh progah jugoslovenskih državnih železnicah od 11. do 15. septembra v H. aH M. razredu vseh vlakov, razen ekspresnih. Udeleženci kupijo na odhodjiih stanicah cele vozne karte, ki veljajo za brezplačni povratek v zvezi s potrdilom vodstva družbe o udeležbi na skupščino. « Stran 2 SLOVENSKI N ARO D«, dne 22. avgusta 1931 Potovalna pisarna Informacije za one, ki hočejo potovati po svetu Podirali so ograjo ob spomeniku ter pulili | podret1' je dejal neki meščan drugemu Jugoslavija: Kongres Podmladka Rdečega križa v Beogradu se vrši 27. in 28. septembra. Delegatom je dovoljena četrtinska vožnja. Olajšava velja od 24. septembra do 1 oktobra proti potrdilu predsedstva kongresa. Proslava 10 letnice vladanja Nj. Vet kralja Aleksandra I. in skupščina gasilske župe v Koprivnici se vrsi 22. in 28. avgusta. Delegatom je dovoljena polovična vožnja. Olajšava velja od 20. do 25. avgusta. Kongres Jugosloveiiskega zdravniškega društva v Novem Sadu se vrši 17., 18. in 19. septembra. Vsem udeležnikom je dovoljena polovična vožnja proti izkazu kongresne legitimacije, katere izdaja Jugoslovansko lekarsko društvo v Beogradu. OlajSava velja od 14. do 22. septembra. Glavna skupščina Društva jugosloven-skih dramskih avtorjev in kongres književnikov se vrši 20. septembra v Beogradu, članom tega društva je dovoljena polovična vožnja. Olajšava velja od 17. do 23. septembra. Proslava 601etnice obstoja gasilskega društva v Mariboru se vrši 29. in 30. avgusta, članom JGZ je dovoljena polovična vožnja. Skupščina Treznostnega društva Iz Celja na Kumu se vrši 23. avgusta. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja. — Olajšava velja od 20. do 26. avgusta. Mednarodni tenis turnir v Beogradu se vrši 27. avgusta. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja proti potrdilu izvršilnega odbora Beograjskega medklubskega odbora o udeležbi na turnirju. Olajšava velja od 23. avgusta do 6. septembra t. 1. Češkoslovaška: Nadaljevalni zdravniški tečaji v Karlovih Varih, od 13. do 19. septembra. Popust 3313 7c. Italija: lPotrdilo o bivanju« po ceni Din 2. V to potrdilo vpiše vstopna postaja one podatke, katerih potnik se ni vpisal in vpisane overovi vstopna postaja s postajnim žigom in podpisom blagajnika. Vozovnica se v izstopni postaji odvzame, a potrdilo ostane potniku. 4.) Vsak potnik se mora sam pobrigati, da mu občina ali uprava kopališča, odnosno zdraviliška uprava na tem >Potrdilu< overovi, da se je nahajal tam najmanj 10 dni. Ugodnost popusta na jadranski obali imajo tudi oni, ki se nahajajo manj časa v raznih primorskih mestih, toda če je skupno bivanje trajalo najmanj 10 dni. V to bivanje se računa tudi čas na vožnji po morju. 5.) Pri povratku dobi potnik pri potniški blagajni dotične postaje na podlagi overovljenega »Potrdila« vozno parto za povratek najkrajšim potem do prvotne odhodne postaje, in sicer polovično odnosno četrtin-sko od normalne vozne cene. Ako je pa dolžina proge pri povratku več kakor še enkrat daljša od dolžine proge pri vožnji tja, se izda polovična, odnosno četrtinska karta za povratek samo za dvojno dolžino proge pri vožnji tja, za nadaljnjo se pa mora plačati normalna vozna cena. Avstrija. Kanzelbahn. Cena vožnje tja in nazaj je 5.50 šilingov, (otroci do 1.30 m visoki plačajo 2.50 šilingov), vožnja navzgor 4.50 šilingov (otroci 2), navzdol 3 šilinge (otroci 1.50). Madžarska. Potnike, ki potujejo na Madžarsko se opozarja, da si puste pri vstopu na Madžarsko o priliki vidiranja potnega lista na meji v lastnem interesu potrditi denar (gotovino, čeke) in druge vrednote, ker je le na ta način mogoč povratek z eventuelno neizrabljenimi vrednotami. Aktualne, nenavadne zadevščine Včerajšnji vihar je vplival na LJubljano mogočno, vsestransko LJubljana, 22. aprila. Prijatelji, saj vemo kaj mislite: Dandanes je še pasji rep aktualen, kaj šele tisto, kar pes na njem prinese. Kdo ve kaj zopet tiči za tem grmom? Seveda ste se nekoliko zmotili in koliko se še utegnete, boste videli na koncu teb aktualnosti. Predvsem je aktualno, da začnete vsaj čitati — od kateregakoli konca. Nič slepomišenja! Danes sicer ni viharja, niti ne treska v Ljubljani, pa vendar lahko odkrito in naravnost povemo, kako in kaj ... Zadevščin se je nabralo zvrhana malha in človek niti ne ve, kam bi z vsemi, kot smo bili včeraj v zadregi, kam bi spravili vse tisto vejevue iz Zvezde in Tivolija. Ljubljančani namreč ne rede koz, da bi jih hranili s kostanjevim listjem, v Ljubljanico pa tudi ne moremo odložiti vsega. Ker smo baš pri tem, je treba zopet dregniti v našo Ahilovo peto. Pomislite, včeraj popoldne so romale cele trume Ljubljančanov v Zvezdo, da vidijo če jo je vihar res izbrisal s površja zemlje. Regulacija Zvezde je postala zopet kar mahoma aktualna, kakor so tudi ljudje začeli takoj ugibati, kako bi regulirali tropični park, ki ga je baje tudi odnesel vihar, kot je bilo sklepati po prvih alarmantnih vesteh. Toda kmalu so se prepričali, da stoji v Zvezdi še precej stebrov, ki so bili prejšnje čase sicer kostanji, a blod je zaradi enostavnejše lra*je modernejši za park. Zvezda je postala po zaslugi višjih sil naenkrat moderna in meščani so se takoj sprijaznili s tem. Naglasiti je tudi izredno razveseljivo dejstvo, da vihar ni nikogar ubil. niti -ni nobena odlomljena veja nikogar pobožala, čeprav je treščila na tla skoraj klaftra drv v obliki odlomijenega vrha v neposredni bližini štirih žensk. In je treba naglasiti še marsikaj. Omenjene ženske so nedvomno zdaj odločne zagovornice obrite Ljubljane ter je gotovo še marsikomu zavezalo jezik, ki je doslej kuhal jezo zoper novodobne kamnite nasade. Ugotoviti je treba, da se včeraj ni podrl noben konfm, ne kandelaber ali kakršenkoli kamnit steber. Se vedno trdno stoje kot prvi dan. _ Kaj pa oleandri v Tivoliju? porečete. AH boste te tudi zagovarjali? Prijateljčka, kar pojdimo v Tivoli, da se tudi na oči prepričamo, kako in kaj. In tako smo včeraj krenili tja po umiti, a zapuščeni Aleksandrovi cesti. Nihče ni romal v Tivoli, pa tudi vračal se ni iz njega. Takoj ob gledališču smo videli, kako mogočno, vsestransko je vplival na Ljubljano včerajšnji vihar. Tam so se doslej košatili mladi, lepi jeseni, ki so še mnogo obetali — sence namreč. Ali kaj pomaga senca in lepota takšnih dreves, če se potem nekega pasjega dne poigra z njimi vihar in nam jih še morda vtakne za klobuke. Kaj naglo je prodrlo »poznanje, da je treba podreti vse, kar je zelenega v Ljubljani, razen tramvaja. Zato so zasukali rokave ter podrli včeraj popoldne tiste jesne pred gledališčem. Baje bo zdaj tam angleški park, morda pa tudi salata, če ne bodo nasadili kamnitih zeljnatih glav. Vse je prav, bodi karkoli. Tudi o oleandrih v tivolskem drevoredu ne moremo reči nič slabega. Vsak se je lahko na lastne oči prepričal, da so popoldne zopet vsi stari, kot da se ni nič zgodilo. Kaj Ki pa bilo takrat, če bi bili v drevoredu namesto oleandrov kostanji. Kdo bi jih spravrl zopet pokonci, če bi popadali? Oleander se pa zvrne s čebrom vred in prav tako ga lahko potem zopet postaviš. Duh praktičnosti zmaguje povsod, kaj bi še potem oporekali tem tako praktičnim preosnovam. Tistih lončkov z rožicami, ki so kakor da so jih gospodinje s trga grede za hip odložile, vihar niti povohal ni. Skoda! Morda se bo našel kdo, ki bo oporekal, češ, da nismo včeraj začeli podirati drevja zaradi slabih izkušeno, nego so podirali jesne pred gledališčem slučajno baš po viharju. Včeraj popoldne se pa ni zbrala množica ljudi pred Prešernom zgolj slučajno. Zdaj se že nekaj časa Ljubljančani ne zbirajo več v gručah, kajti zanimivih javnih dogodkov ni. Cflovek bi na prvi pogled mislil, da prestavljajo Prešerna. Z drogovi so se -lkvarjali pri njem, nekaj so težko dvigali, kot da so nameravali vreči zemljo s tečajev, sploh se j*1 zdelo, da vleče pol tuca t a delavcev Prešerna vsak v drugo stran, kot je upodobil naš popularni slikar naše umetnike pri reševanju tega kočljivega problema Seve, nič posebnega ni bHo. globoko zakopane betonsek stebre. Ni treba še posebej omenjati, da je včeraj popoldne že vedela vesoljna Ljubljana, da prestavljajo Prešerna, čeprav ga niso. Nekateri so celo vedeLi povedati, kam ga bodo zvekli, namreč na ploščad med starim desnim mostom, ki so jo včeraj zbetoni-rali. Opazovalci so se nebeško zabavali ter se hahljali, l:er se Prešeren ni nikamor premaknil, ko so delavci ob njem pulili stebre. Nihče se ni zgražal rriti čudil, ko so podirali za spomenikom rastoče ciprese. — Kako pa mislite, da bodo vlekli Prešerna s cipresami vred, jih vendar morajo pri ne pojasnilo Kaj pa pravite vi, ah* so ciprese Prešernu podi ali tudi slučajno? Al vidite za tem * "iih sil? Neki očrnec je včeraj bridko potožil: — Hudo je, hudo, recite kar hočete, še kranjske marele nam ne delajo več časti. Včeraj mi jo je obrnilo. Včasih so pa bile takšne, da te je veter dvigni' v zrak kot balon. Povem vam, to je strašansko slabo znamenje! Staro proročanstvo se izpolnjuje: »Dokler bo kranjska marela vzdržala, bo mirno stala Ljubljana.« Veste, to ni bila reklama za marele, saj vidite, da se zdaj Ljubljana v resnici ihaje . .. 3 d C ftff€I|C naši citate Položaj natakarjev Dandanes je življenje vsakogar težko, najtežje pa natakanjevo. Skoraj bi lahko rekel o njom, da je nevredno človeka in naše visoke kulture. Nikdar ni prost, najsrečnejši po en dan na teden, dela ima vsak dan 14 do 15 ur, kjer je mauj&i obrat, pa po 10 ur. Nikdar im nikjer nima priložno* sti, da bi se kje udejstvoval, ne pri društvih, ne pri petju, ne pri telovadbi. Tako je popolnoma duševno zamorjen. Biti mora dostojno oblečen. Ze obleka in čevlji stanejo povprečno na mesec nad 300 Din. Plače dobii 300 do 400 Din na mesec. Kako naj potem živi? Napitnino pob ero po večini plačilni. Revež natakar se trudi, da gosta dobro postreže, plačilni pa lepo naredi račun, dobi napitnino io igra gospoda. Gostje puste na m izd kaj malo... Plačilni zasluži na dam po 250 do 300 Din, včasih še več, natakar pa se mora zadovoljiti s 30 do 40 Din in še vesel mora biti. Če v 14 urah dela toliko nabere. Kje je tu pravica? Komu pripada napitnina — plačilnemu, ki ni prav nič postregel, ali natakao ju, ki je gostu izpolnil vse želje? Uvede naj se 10 odst. sistem, kakor ga imajo vsi boljši lokali v Evropi. Tudi za gosta je boljše, ker da napitnino po tem, kar je naročil, ne pa pavšalno. Pred kratkim ga je uvedel že hotel »Slon«, ki ga je pa potem opustil, ker ga nihče ni hotel posnemati. Ta sistem je za lastnika lokala boljši, ker se bo potem vsak natakar potrudil, da bo kar največ prodal. Boljši je pa tudi za natakarja, ker bo potem vsak* do gotov svojega zaslužka Drugi predlog bti bil, da vsak natakar sam nosi naročeno in potem tudi sam kasira denar, tako da dobi za svoje delo plačilo. Mislim, da se temu ali onemu načinu ne bi mogel njfače protiviti, razen plačilnih, ki bodo v prvem primeru nekaj manj zasluži* Ii, v drugem pa morali sami delati, če bodo hoteli kaj zaslužiti. Moralo pa bi se to oa vsak način urediti in sicer čfm prej! Položaj nataikarjev je preslab, da bi se s tem smelo odlašati. Železna brv čez Ljubljanico Ljubljane živi v znamenju mostov. Zidajo jih in premeščajo, da je veselje! Vse je dobro in prav, le škoda, da se na porazdelitev mostov ne obrača dovolj pozornosti! Tako je n. pr. v razdalji od Šentjakobskega do Frančiškanskega mostu nič manj nego pet mostov, od Frančiškanskega do šentpetrskega sta pa le dva, ne glede na to, da biva tudi v spodnjem delu mesta lepo Število, četudi ne tako gosto naseljenega prebivalstva, ki nujno rabi čim najkrajše zveze preko Ljubljanice z desnega na levi breg in obratno. Občinski svet bi storil vsemu prebivalstvu spodnjega mestnega dela veliko uslugo, če bi se zavzel za skorajšnjo realizacijo železni brvi (ne mostu!) na prostoru med Zmajskim in Šentpetrskhn mostom. Ta brv bi stala, kar je menda tudi v načrtu bodočih del na Ljubljanici, pred mestno hišo na Poljanah in bi vezala Gestri-novo ulico, ki gre preko dvorišča mestne hiše, z Usnjarsko ulico na nasprotnem levem bregu Ljubljanice ob Pollakovi tovarni. Zgraditev te brvi je nujna! Pred leti se nI čutila potreba te brvi. ker je bil Poljanski nasip še dolga vas, danes je pa tu drugae: s Poljanskega nasipa so izginile vrtne planke. v mestni hiši na Poljanah prebiva več sto ljudi, v mestni hiši je poštni urad za ves spodnji del mesta, nova Gestrinova ulica nima izhoda priko Ljubljanice in zato mora velfk del prebivalstva, stanujočega v spodnjem delu mesta, po dolgem in zamudnem ovinku Bas Zmajski ali Šentpetrski most. Enako morajo tudi prebivalci levega brega po velikem ovinku čez omenjena mostova. Omenjam pri tem n. pr. dijaštvo, ki pohaja gimnazijo na Poljanah in dru^e zavode ter napolnil staro in ozko Sv. Petra cesto zjutraj in opoldne z drugim občinstvom tako na gosto, da je ob gotovih urah na Sv. Petra cesti promet z vozili skoroda nemogoč. Z napravo železne brvi bi se Sv. Petra cesta do neke mere razbremenila in s tem bi bflo ustreženo na vse strani. Pripomniti je Še, da bi vezala označena brv ne samo bližnje hiSe in ulice ob Ljub-ljanemi strog!, temveč m" se te brvi posrlu-Sevalo veliko zaledje toliko z desnega kolikor z levega brega Ljubljanice. Apeliram na občinski svet, da čimprej t. j. Se pred rime poskrbi za to brv. Za mostovi, ki so baŠ sedaj v delu. naj pride prva na vrsto kot najnujnejše delo železna brv preko Ljubljanice v smeri Gestri-nove m Usnjarske ulice! Ljubljana živi v znamenju mostov, zato naj svoje mostove zdržema uredi, tako da bo zadovoljstvo gledu vsestransko! meščanstva v tem po-LjubljanČan. Kdo podražaje stanovanja Živimo v hudi krizi m od vseh strani prihajajo apeli, da naj se varčuje. Tudi državna uprava je iizdala že potrebne ukrepe, da srečno prebrodimo hudo gospodarsko krizo. V Ljubljani pa imamo neko še ukoreninjeno ustanovo, ki je bila že mnogokje zakonitim potom omejena, to je pravico, da 6e dajeijo posamezne sobe potoicno v podnajem. Pravno je stvar v redu, vendar ne bi smela ta pravica preiti v izrabljanje, kakor se še danes dogaja, V gospodarstvu 6e skuša izločiti vse posrednike, da bo korazum cenejši. Isto je treba storiti pri najemu stanovanja. Stanovanja v Ljubljani so danes zelo draga in se s podna jem no pravico Se bolj draže. Poznam najemnike, ki imajo v najemu stanovanja preko lastnih potreb samo za* to, da s poduajemi zaslužijo vse potrebno brez vsakega dela in truda. Poznam najemnike, ki plačujejo za stanovanja 1400 dinarjev mesečno, sami odiajajo posamezne sobe v podnajem, prejmejo pa za isto stanovanje 1600 Din in povrhu še sami v istem zastonj stanujejo. Slišal pa sem že o primerih, ko oddajajo nekateri najem« niki samo polovico stanovanja v najem za višjo podnajemnino kakor sami plačujejo najemnine za vse stanovanje. Pri današnji krizi se mora tako postopanje izločiti v interesu narodnega gospodarstva in pravičnosti. Živeti brez dela ali imeti neopravičen zaslužek, je nemoralno. Taki ljudje so navadni troti v narodnem gospodarstvu adi pijavke na človeškem te* lesu, ki jih je treba odpraviti. Tudi gospodarji in hišni lastniki ne smejo trpeti podobnih primerov in bi snieii dovoliti samo v posebnh primerih podnajem, toda pod nobenim pogojem bi ne smeli biti prostori, oddani v podnajem, zaračunani dražje kakor znaša sorazmerje k celotni najemnini, Najenandki, ki zave od podnajemov, morajo biti takoj izločeni, kajti oni so, ki podTažujejo stanovanja m oškoduj«jo narodno gospodarstvo. Brez dela naj nih* če ne živi in neopravičene obogatitve so nemoralne. V tem smislu apeliram na hišne lastnike in upravitelje, Ljubljančan. Pri občujemo pričujoči dopis z iskreno željo, da bi izločil pisec vz naše družbe vse tiste, kri žirve brez dela. Če se mu to posreči, mu >e zagotovljen spomenik, kakršnega nima še noben velikan. Op. ur. — Iz geometrije. Časopisi poročajo, da je ameriški matematik prof. Callahan, iek-tor pittsburške univerze, iznašel način za razdelitev geometričnega kota v tri dele, s čimer so se učenjaki že 2500 let zaman trudili. — Radovedni smo, kako se njegova iznajdba razlikuje od Bogen- und Wkikel-theilung, ki je bila razglašena v »Zeit-sehrift fiir Zeichen- und Kunstunterricht« na Dunaju leta 1900 in potem tudi v »Pedagoškem letniku« v Krškem. —z— Sel KOLEDAR. Danes, sobota, 22. avgusta, katoličani: Timotej; pravoslavni, 9. avgusta: Ostrivoj. Jutri, nedelja, 23. avgusta, katoličan': Zdenko: pravoslavni, 10. avgusta: Bogo-molika. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Gospodična tajnica. Kino I deri: Ljubezen Renate Langen. Promenadnl koncert »Zarje« ob 20. v Šiški pred Gasilnim domom. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Gospodična tajnica. Kino Ideal: Ljubezen Renate Langen. Komarjeva nedelja. Veselica »Zarje« popoldne v hotelu Bellevue. DEŽURNE LEKARNE. Danes in Jutri: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78, ki mr. Hočevar, Celovška cesta 34. Sprejeli v 'H.:ctijsko šotu na Cirm« Banovmska kmet jska šola na Grmu pri j Novem mestu »i^uje tprejem iofeko j loto 1(>31*32, ki se prične začetkom novembra. Sola ima dva oddelka: le*no šolo in zimsko Solo. Pouk v obeh se prične pr\>j dni novembra Letna šola traja eno leto / enomesečnimi počiticami v avgustu p,ih. leta zimska pa dve zimi po 5 mesecev m sicer se to zimo, ki pride, vrši 1. tečaj, dru^> zimo pa II. tečaj. Letna Sola je prirejeni za učence iz vseh krajev bivše ljubljanske oblasti, zimska pa v prvi vrsti /a prosilce iz nevi-norodnili krajev. Vej učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer strogo nadzorovani in uživajo vso oskrbo. Sprejemajo s« sinovi kmečkih staršev, ki bodo po dovršenem š^lamu osia* li na kmetiji. Pogoji za sprejem so: starost od lo do 20 let, morama neoporečnost. telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršeni vsaj trije razredi osnovne šole. Prosilci ,ki imajo manj kakor tri razrede osnovne šole ali pa slabo izpričevalo, ne bodo mogli priti v postev za sprejem. Vstopiti bodo morali šele prihodnjo pomlad v pripravljalni tečaj. Višina oskrbnine se bo določila pozneje Brezplačna mesta se bodo oddala sinovom srednjih in manjših kmečkih posestnkov, ki imajo lepo izpričevalo m se srtarši zave* žejo, da ostane sin po dokončani šoli na domači kmetiji. Prošnji je priložiti premoženjski izkaz, potrjen od davčnega urada. Prošnje za sprejem morajo biti pi&ane Lastnoročno na celo polo in kolkovane s kolkom za 5 Din ter poslane na ravnateljstvo banovinske kmetijske Sole na Grmu pri Novem mestu do 20. septembra t. 1. Prošnji je treba priložiti: 1. Rojstni in krst* ni list, 2. šolsko izpričevalo iz zadnjega razreda (ne odpustnioe!) 3. izpričevalo o nrav» nositi pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod naravnost iz kake druge šole 4 a) nzja* va staršev, oz. varuha, da so voljni plače« vati stroške šolanja (pri prosilcih za plaču* joča mesta) 4. b1) izjava staršev, da ostane njih sin na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu stro-šlke šolanja (pri prosilcih na brezplačna mesta.) Pri vstopu v zavod odloča o končnove* 1 javnem sprejemu sprejemni izpit 'Z slovenščine in računstva in pa zdravniška preiskava. Prosilec, ki izpita ni prestal, ali bi ga zdravnik zavrgel, se od/kloni in se na njegovo mesto pozove dru£ prosilec. V pro* šnji naj vsak prosilec točno navede svoj naslov, zlasti pošto. Letos se raspisuje sprejem v o*be šoli. Število mest na zavodu je omejeno na 32 ker so ostala zasedli že učenci pripravljalnega tečaja. Iz tega razloga se opozarriajo go» spodarji, ki želijo strokovno ltzšolati svoje sinove, naj s prošnjo ne odlašajo, temveč se hitro odločajo, da ne bi bflo prepozno. Vsa še morebitna potrebna pojasnila so razvidna iz »Iavestja« šole, katero posedujejo županstva, župni uradn in šol. vodstva. Iz knji« žice se zamorejo dobiti točni podatki o ustroju in uredbi zavoda in o sprejemnih pogojih. Se točnejša pojasnila daje na že* ljo ravnateljstvo šole. Ženske študirajo bogoslovje Znani rek »Mulier taceat in eccle-sda* so razlagali pozneje taiko, da ženska m za duhovniški pokne ne glede na vero. Toda moderna doba bo menda tudi s tem zastarefom predsodkom obračunala, kajti na berlinsko visoko šolo za vzgojo mladih židovskih rabinov se je vpisalo več študentk. Po tal-mudu se ženske ne smejo posvečati študiju, ki je omejen samo na moške in zato stari judje niso dovoljevali svojim hčeram študirati bogoslovje, čeprav so radi videli, da so se dekleta zanimala za vse panoge vede. Modemi judovski očetje se pa ns vmešavajo v poklice svojih hčera in tako študira v Berlinu zdaj več mladih židovk, ki hočejo postati rabinke. Zanimivo je, da so vse iz bogatih rodbin, dočlm so njihovi kolegi siromašni. Studiranje na tej fakulteti je zelo težko, ker se zahteva poleg zgodovine, filozofije in literature še temeljito poznavanje talmuda. Študentke pa večinoma svoje kolege prekašajo, kar profesorje zelo jezi. Vprašanje je samo. katera židovska verska občina bo sprejela ra-binko, kajti po cerkvenih postavah ženska ne sme izvrševati tega poklica. Tudi po strogih izjpitih absolventke berhinske visoke šole za rabine ne bodo dobile službe, če ne nSstane v tam pogledu velik preokret. Pri zdravniku. — Ali ste bili pri zdravniku, ki ssm vam ga nasvetoval? _ Da! — Ste se sklicevali name? — Da! — No in kaj je dejal? — Da se plača pri njem vnaprej! u Zvočni kino „IDEAL1 Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. mi zvečer in jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer, premiera zvočnega filma »LJUBEZEN RENATE LANGEN" Borba matere med ljubeznijo do otroka in ljubavnika. Moderna zakonska drama! Monden ost in razkošje! V glavnih vlogah Mady Christians — Franz Lederer — Alfred Abel — Hermann Picha Zvočni film poln očarljivih in opojnih pesmi in šlagerjev. Muzika in pesmi: Rudolf Nehon — Friedrich Hollander. Pred odkritjem spomenika kralju Petru Veliko zanimanje za odkritje — Važna navodila udeležencem Ljubljana. 22. avgusta. Se dva trdna nas ločita od ene največjih patri joti čnih svečanosti, kar jih je kdaj vi dela Ljubljana. V nedeljo 6. septembra bo odkrit v Ljubljani spomenik blaspokojnemu kralju Petru. Odkritje spomenika bo združeno z raznimi svečanostmi in prireditvami, tako da bo Ljubljana ves teden * slavnostnem razpoloženju. Velike množic** prebivalstva iz vseh krajev dravske n tudi sosedne savske banovine prihite v Ljubljano, da se udeleže naše najpomembnejše narodne in patrijotione svečanosti. N'a spomeniku bo napis >\aš Osvoboditelje. S tem je Detajl spomenika. povedano vse. Slovenci smo že davno čutili dolžnost oddolžiti se možu, ki je nam odprl vrata v lepšo bo^jočnoat^in če tega nismo storili že prej, so krive samo slabe razmere, v katerih živi po vojni ves svet. Zdaj postavimo našemu narodnemu kralju in heroju skromen spomenik, ki je vzklil iz src našega malega človeka in je zato tem lepši doka« naše hvaležnosti za vse ono, kar nam je dal blagopokojni kralj Peter. Za odkritje Kralju Petru v Ljubljani vrada povsod veliko zanimanje. Odbor prejema toliko prijav, da pisarna komaj zmaguje delo. Prijavljajo se društva, o katerih javnost komaj ve. da obstojajo. Tn večina društev prijavi in svoie deputacije z venci. A kad. kipiir Lojze Dolinar Vozne olajšave Na prošnjo odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani je prometno ministrstvo dovolilo vsem udeležencem iz dravske banovine četrtin sk o vožnjo na podlagi legitimacij, ki jih izdaja omenjeni odbor. Ta olajšava velja za čas od vštetega 5. do vštetega 8. septembra na vseh progah zapadno Zagreba in Karlovca. Udeleženci kupijo na podlagi legitimacij pri železniških blagajnah polovično vozovnico do Ljubljane, katera velja tudi za brezplačen povratek, če bo na legitimaciji od odbora potrjena udeležba pri odkritju. Da pa bo mogel vsakdo brez velikih težav in stroškov priti do te legitimacije, je odbor zaprosil vse slovenske občine, da z ozirom na veliki državni in nacionalni pomen te slavnosti prevzamejo posredovanje pri izdaji legitimacij. Zato naj se vsi reflektantje na legitimacije za četrtinsko vožnjo k slavnosti odkritja spomenika takoj prijavijo občini svojega bivališča, ker morajo občine do 29. avgusta sporočiti odboru število potrebnih legitimacij, katere se bo potem takoj odposlalo posameznim občinam radi izdaje proti plačilu nabavne cene 2 Din. Opozarjamo ob tej priliki, da za pravočasno rešitev naknadnih prijav ali prošenj za priposlanje nadaljnjih legitimacij odbor ne prevzema nobenega jamstva. Podroben program svečanosti bo objavljen v časopisih. Ker je z ozirom na veliki narodni pomen te slavnosti pričakovati ogromnega navala občinstva v Ljubljano, bo seveda tudi pri prevozu na železnican velika težkoča, ako se ne bo vsak posameznik ravnal po tozadevnih navodilih. Morebitne nerednosti moremo e na ta način preprečiti, če se vsakdo pravočasno pr:';avi svoji občini radi le^: l-macije in če bo tudi pravočasno isti sporočil ev ntualno spiemembo, tako da bo vsaka občana v stanju, da najkasneje do 1. sep- tembra zjutraj prijavi žcVzniški postaji, na kateri nameravajo udeleženci vstopiti, točno število istih. Seveda bodo še izdana »oč-nejša navodila po 1. septembru, s Katerimi vlaki naj udeleženci iz aole ;cn:h krajev potujejo, katerih navoc se bo v interesu u^-lež-ncev s-tmi1 točno dw.iti, l er sicer bo naval same /a do!« ^e.-' vlaK ki bo seveda prenap h jen in ne bo mogel naf aijnih p nikov povzeti Opozarjamo že danes udeležence prav posebnu ua cc ločilo da si mori/j dati l~^i-t.ra. fije _T I.T'.l-j.'n potrditi ->d podpisanega odigra, ker sicer izgube ■ eljavnost za povratek. Odbor bo potrjeval legitimacije dne 6. septembra \e>> dan na krajih, ki no-do 5* objavljeni v časopisju. Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg 1/TE. Udeležba organizacij in prijave Ponovno opozarjamo, da je neobhodno potrebno, da vsa društva, organizacije, zveze, udruženja, korporacije itd. javijo podpisanemu odboru svojo udeležbo pri odkritju spomenika s tem. da mu sporočijo: Imena svojih predstavite!jev na slavnostnem prostoru (na;več po 3 osebe), če nameravajo počastiti spomin Klralja Pe tra L s poklonitvijo venca, če nastop-članstvo pri mimohodu v krojih in s praporom ali z zastavo in na kateri naslov naj se pošljejo izkaznice za predstavitelje na slavnostnem prostoru. Vse priprave so v teku, sestavlja se že podroben spored, ker nas le malo časa šc looi od slavnostnega dneva. Zato na naj vsako društvo, udruženje, vsaka organizacija, zveza, korporacija itd. čimpreje izvrši svojo prijavo najkasneje do 27. avgusta, ker sicer odboru ne bo mogoče vpi«tevati posameznih naknadnih prijav pri zasedbi razpoložljivega prostora pred magistratom. * Nekatera društva, organizacije itd. prijavljajo odboru deputacije brez navedbe imen delegatov. Zato se ponovno opozarjajo vse organizacije, društva itd., da označijo v svojih prijavah polna imena (največ po 3 osebe) z navedbo naslova, kamor naj se te legitimacije odpošljejo odnosno vroče. Izkaznice za udeležbo deputacij na slavnostnem prostoru se morajo namreč glasiti na ime. Doslej nepravilno izvršene prijave naj se takoj obnove. Poslovne ure odborove pisarne so vsak delavnik od 18. do pol 20. ure. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA KRALJU PETRU I. VELIKEMU OSVOBODITELJI' v Ljubljani, Kongresni trg l/H. Poziv slovenskemu gasilstvu Predsedstvo Jugoslovenske gasilske zveze Ljubljana je prejelo od odlx>ru za postavitev spomenika kralju Petru 1. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani povabilo k sodelovanju povodom odkritja dne (j. septembra t. 1. — Poživljamo s tem vse gasilske župe. da zberejo in odpošiljajo čini večje število slovenskega gasilstva na ta veliki zgodovinski in patrijotični praznik, vršeč se ob desetletnici vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Gasilske župe v neposredni bližini Ljubljane in ob železniških progah naj pripeljejo članstvo korpo rat ivno, doći m pričakujemo od oddaljenejših zanesljive manjše deputacije. Vožnja tja in nazaj je cetr-tinska, Legitinuicije je naročati pri JGZ Ljubljana najkasneje do 31. avgusta ter javiti hkratu število udeležencev. Zbirališče gasilstva bo pred Mestnim domom na. Krekovem trgu v nedeljo dne 6. septembra ob pol 9. uri zjutraj. Podrobna pojasnila prejme članstvo pri župnih načelnikih. V Ljubljani, dne 21. avgusta 1931. Josip Turk, 1. r., t. č. starosta. Franc Pristovšek, L r^ t. č. tajnik. Nedelja, 23. avgusta. 9: Ing. černe: Opoljedelstvu; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10.30: Versko predavanje, p. dr. R. Angelik Tominec; 11: Salonski kvintet; 12: Cas, dnevne vesti, plošče; 15.30: Kuharjev šramel kvartet; 16.30: Veseloigra »Te modre oči« (št. Jakobski gledališki oder); 17: Rezervirano za prenos nogometne tekme Ilirija : Primorje; 19.45: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jngosl o venski prvak in velemojster dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku; 20: Pavčičev večer: I. Uvodna beseda; n. umetne in narodne pesmi pojeta ga Pavla Lovšetova in g. Mirko Jelačin, pri klavirju g. Marjan Lipovšek; 21: Prenos iz Rogaške Slatine: 1. Zgodovina in opis zdravilišča; 2. Simfonični koncert godbe Dravske divizije; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 24. avgusta. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19: Prof. France Pengov: Reja plemeni tih kožuharjev; 19.30: Plošče; 19.45: Poročilo o ' šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugo-slov. prvak in velemojster dr. M. Vidmar; 20: Prenos opere iz Salzburga, vmes poročila hi časovna napoved; 23: Napoved programa za naslednji dan. Mednarodni šahovski turnir na Bledu Vsi prijavljeni mojstri so ie prispeli — Drevi je pozdravni večer v Kazini vsakim dve partiji. Na teden bodo odigrah" pet kol, dva dneva v tednu bosta prosta, da si mojstri nekoliko odpočijejo. Za vsako partijo je določenih 7 ur, v katerih je potrebno potegniti najmanj 50 potez. Če po 50. potezi še ne bo odločitve, bo partija prekinjena. Viseče partije se bodo odigrale v torkih. Borba za prva mesta bo huda. Favoriti so Aljehin, Niemcovič, Bogoljubov, dr. Vidmar, SpieLmann, dr. Tartakower. Gotovo pa je, da jim bodo mlajši, tako Stolz, Pire in Khasdan, kateremu daje zlasti dr. Vidmar mnogo šans, zmešali marsikateremu favoritu in ni izključeno, da bo na koncu turnirja ta ali oni izmed njih med prvo plasiranimi. Eno kolo se bo, kakor smo poročali včeraj, odigralo v Ljubljani, dan še ni določen. Bled, 21. avgusta. Včeraj in danes so prispeli na Bled vsi za veliki mednarodni šahovski turnir prijavljeni mojstri in se nastanili po hotelih. Včeraj so prispeli tudi številni tuji novinarji, strokovni poročevalci velikih inozemskih listov. Večina še nikdar ni bila na Bledu, ki je napravil nanje po svo.tf romantičnosti, razkošju in komfortu najboljši vtis. Najbolj je bil nad Bledom vzhičen Kasdhan. Danes popoldne bo v Toplicah žrebanje, zvečer bo pa v Kazini pozdravni večer, na katerem se šahisti prvič sestanejo. Na Bledu vlada za turnir veliko zanimanje med gosti, mnogi so si že rezervirali vstopnice za jutrišnjo otvoritev. Vsega skupaj se bo odigralo 2o kol. Izmed štirinajstih udeležencev odigra vsak z Dr. M. Vidmar Dr. S. Tartskower Bogoljubov V. Pire V. Niemcović Zadovoljiv poset naših letovišč Ljubljana, 22. avgusta. Iz letošnje statistike tujskega prometa, ki sicer še ni zaključena in v kateri manjkajo podatki za avgust, je razvidno, da je bil poset v naših letoviščih kljub svetovni gospodarski krizi razmeroma zadovoljiv, čeprav nekoliko zaostaja za lanskim. Deloma gre to tudi na račun mednarodne kolnijame razstave v Parizu, kajti marsikdo, ki sicer običajno preživi dopust v letoviščih, se je odločil za Pariz, kamor roimaijo letos iz vseh držav velike množice na kolonijalno razstavo. Med vsemi našimi letovišči je kakor vedno tudi letos Bled na prvem mestu. Do konca julija je bilo na Bledu 9988 gostov, približno 3000 manj, nego lani. Največ jih je bilo iz Jugoslavije in sicer 4034. iz drugih balkansikh držav 22, iz Avstrije 1635, iz Češkoslovaške 1601, iz Anglije 78, iz Francije 27, iz Madžarske 394. iz Nemčije 1771, Podjske 75, iz drugih evropskih držav 150, Iz Severne Amerike 23, Južne Amerike 22, Azije 7, Afrike 4 in Avstralije 3. V Rogaški Slatini [je bilo do konca julija 4476 gostvo, nekoliko manj kot lani. Toda upoštevati je, da je bila lani reko 1 na sezona po vseh naših letoviščih. Edino v Kranjski gori ni nazadoval obisk. Tam je bilo do konca julija 2774 gostov, glavni kontingent je pa prispel šele v avgustu. V Laškem je bilo 571 tujcev. Zanimiv je bil tudi poset v Ljubljani. Do konca julija je biJo v I^jiiMjani 27.458 tujcev, od teh jih je bik) izrazito poslovno 1497 (trgovski potniki, zastopniki itd.) Za druga letovišča in mesta statistika še ni izgoto vi j ena, v kolikor je pa znano, je bil obisk povsod razmeroma ugoden. To velja za Doberno pri Celju, Rimske Toplice, Dolenjske Toplice, Rateče, Jezersko m druge manjše gorenjske kraje. Zato se lahko trdi, da je tujski promet pri nas zadovoJ(jav, zlasti če upoštevamo, da so ostala letos nekatera svetovna letovišča prazna. V Italiji se bridko pritožujejo, tudi koroška letovišča niso btfa posebno dobro obiskana. V četrtkovi graški »Ta-gesposti« poroča Wotfgang Schneditz v podlistku »Moskitos, Tauben Lido«, da je letos na Lkiu pri Benetkah prazno in pusto. Večina gostov je izostala. Nemcev ni, Avstrijcev rudi nc, prav redki so Američani m Angleži. Med maloštevilnirni gosti je še največ Italijanov. Novinec v leči, — »Gospod paznik, zakaj pa imate tu na vsakem okrni mrežo? — To je zaradi varnosti. — To je čisto odveč. Kdo bi pa hotel vlomiti v ječo? Navi prvoutestiiik GMD 22. avgusta. Voecaj Dopokine se ie vršila žalna seja C2VK) v počastitev spomina blag »pokojnega prvomestnrka notarja Aleksandra Hudo- vernika. PtredsedovaLa ji je dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva. Pokojni prvornestnJk je glede vodstva družbe rzra-zđ žeijo, naj bo ga prevzel vseučiliski profesor g. Rado K« še j. Sprejet je bil predlog gospe Ftraote Tavčarjeve, da se ustanovi ttndovernikov sklad, potem pa je bila seja prekinjena. Po zopetni otvoritvi Je bil sogia-sno izvoljen za novega prvomesTnika GMiD v-seučiliški profesor g. dr. Rado Kn-šej, ki je rzvohtev sprejel tevr obljirhii, da bo po svojih najboijšm močeh skrbe!, da bo ta važna narodnoooranibna irstrnvova izpolnjevala svo>e vzvišene r«rk>ge. Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A.PRESKER Ljubljana, Sv. Petra e. 14 mu Knjige likove družbe Vodnikova družba v Ljubljani toda r letu 1931 naslednje 5trri naKŠvse zanimive, zabavne in poučne knjige: 1. Vodnikovo prarifco aa leto r932. Obranila bo dosedanjo lepo prarikarsiko opre? mo ter prinesla ooilo izbranoga poaSne?»a in zabavnega gTađiva v beseda m sJJfci. Knjigo krasi lo strani rrvrstntih in zanjm*-viii fotografskih posnetkov v batkrorisku. 2. Ivana Matičiča povest: »Moč zemlje«. Pisatelj je živel nekaj let pred vojno med. našimi rojaki na Koroškem in ob desetletnici plebiscita je napisal pove«t o naši tea pi zemlji onkraj Karavank. Ni to, ltjuoav-na zgodtba dveh, treh ljudi, temveč žrva pripoved Koroške vasi, pisana kolektivno, zajeta iz resničnega dorživetja naše iz>£utb-ljene zemlje. Povesft, ki je ne odSožiš, dok« ler je nisi prečrtal. 3. Dr. Ivan Lah: »Siigmovo maščevanje«. Povest iz življenja ubožnega dolenjskega plemiča Sigme, čigar oče je prista-š Zrrnj-skih. Ko 6e pripravlja zarota, pride hrabri Si-gma rta Ozalj, glavni grad Frankopanov, kjer se ra-zvijejo romani rrriadiih ljudi. Naposled nastane boj, ki se ga udeležuje Sigma do katastrofe hrvatskih zarotnikov, nato pa se vrne domov in maščuje ^ločino očetovih nasprotnikov. Delo riše borbo idealizma proti hlapčevstvu in je napisano izredno živahno in krepko. 4. Profesorja Mihajla Pupina svetovno« znani lastni življenjepis »Od pastirja do iizumitelja«, ki podaja pestre 6Hke in nadvse zanimive prizore in premišljanja nadarjenega jugoslovenskega dečka, ki je šel v deželo dolarjev s trebuhom za kru* hom, izkusil tam obilo gorja in neprijetnosti, zmagal v mnogih življenskih borbah ter postal naposled profesor na columbij-ski univerzi in znameniti izumitelj. Knji* go je poslovenil dr. P. Breznik. Uprava Vodnikove družbe prosi vse člane, ki še do danes niso obnovili Svoje članarine za leto 1931, da se takoj prijavijo pri svojih po\-erjenikih ali pa direktno pri centralni pisarni v Ljubljani. Istoa tako poziva tudi vse ljubitelje lepih knjig, da takoj prijavijo svoje članstvo Vodnikovi družbi v Ljubljani. Naj ne bo slovenske rodbine, katere vsaj eden rodbinski član ni naročnik knjig Vodnikove družbe! Gg. poverjeniki, poagitirajte med Svojimi znanci za družbo! Bravec »Slov. Naroda« prijavi še danes svoje članstvo pri Vodnis kovi družbi! OTROŠKI NOGAVICE 'iiGOM Stran 4 >S L O V E M S K T NAROD«, dw 22. avgusta 1931 Stev U9 Dnevne vesti — Ceho*lovaki in naš tajski promet. Letos bo češkoslovaških letoviščarjev na nali rivijeri in v drugih letoviških krajih 10 do 15 odstotkov manj. kakor jih je bilo lani. To pa ni posledica konkurence, ki jo dela pariška kolonijalna razstava, katero je posetilo že okrog 20.000 Čehoslovakov, temveč gospodarske krize, ki se pozna tudi na Češkoslovaškem. — Poštna razstava. Na jesenskem vele-sejmu razstavi poštna uprava poleg telegrafskih, telefonskih in drugih tehničnih aparatov ter poleg filatelističnih predmetov še mnoge druge zanimivosti, ki pokažejo občinstvu notranji in zunanj- poštni promet. Naj naštejemo nekatere teh zanimivosti: ogromna karta s telegrafskimi in telefonskimi progami v dravski banovini, druga karta s poštnimi zvezami na področju ljubljanske poštne direkcije; na njej bo razvidna tudi velikost prometa na posameznih poštah; potem karta poštnih zvez med poštami naše banovine in inozemstvom; nadalje karta poštnih zvez med dravsko banovino in prekomorskim! deželami; nazorna statistika avtomobilskega prometa n vseh vrst poštnih pošiljk od leta 1°23. naprej; slika, ki kaže, zakaj je pošiljka nedostavljiva; druga taka umetniška slika, ki nam pove, kako ogromno ic število neizročliivih pošiljk, to je tistih po-ŠHjk, ki se ne morejo zaradi pomanjkljive opreme niti izročiti naslovniku, niti vrniti poši'iatelju in se zato na nekem posebnem uradu sežigajo; različni letaki poučne vsebine; slike iz poštnega prometa pod stere-oskopom. Zelo interesantna bodo v domači delavnici precizno izdelana poštna vozila v miniaturi, nadalje stroji za žigosanje poštnih pošiljk, posebno pa Še pri nas za sedaj še redko uporabljeni frankotip, iran-kiraln-i stroj, k^ ga uporabljajo večje tvrd-ke m podjetja, da olajšajo z njim potovanje sebi m pošti. Zanimali bodo tudi točni izdelki lastne poštne tiskarne, tako obrazci, brošure, knjige in drugi pripomočki. Dr. J. T. — L.iHta<-.ija za zgradbo dveh stanovanjskih hiš. Dne 19. septembra 1931 se vrši pri direkciji državnih železnic v Ljubljani prva javna ofertalna licitacija za zgradbo dveh stanovanjskih hiš v Ljubljani. Naerti. proračuni in drugI podatki se dobijo od 10. septembra 1931 naprej pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, IT. nadstropje soba št. 116. za Din 250 za vsaki elaborat Ust mena pojasnila so takoj na razpolago. — Raz-tava slovenskih mest pri kateri prednjacita Ljubljana in Maribor s svojim obsežnim in zelo zanimivim materijalom nam bo na jesenski razstavi na velesejmu od 29. avgusta dn 9. septembra pokazala izredno pridnost in marljivost naših meščanov in pomen mest za našo zgodovino, kulturo in gospodarstvo. Ta velika revija truda in prizadevanja naših mest bo neobhodno rodila mnogo novih pobud v na£em gospodarstvu tudi za bodočnost. — Poštni zakon. Za Slovenijo in Dalmacijo je veljal do zadnjega časa stari av-strijsk1 postni zakon tz leta 1&*7. Zdaj je pa za vso našo državo v veljavo stopil novi zakon o pošti, telegrafu fn telefonu. Na sloven-ŠČino pa je prevede!, izdal rn založM Tflen Tjrrih, svetnik pri dravskem poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Določila novega poštnega zakona so potrebna državnim in občinskim uradom, notarjem in odvetnikom, zadrugam ter sploh vsem večjim podjetjem. Brošura ima 38 strani. Jezik je lep, tisk na belem močnem papirju čist. Ker ;e poštni zakon važen za vse državljane, je dobro, da ga imamo pri roki v brošuri, saj stane samo 8 Djn. — Nemški obrtniki v Zagrehu. Prihodnji teden prispe v Zagreb 40 obrtnkov iz Leipziga. Njihovo potovanje po naši državi je turističnega značaja. V Zagrebu ostanejo en dati. potem pa odpotujejo v Banja Luko. Jajce, Sarajevo, Dubrovnik in na Sušak, od koder se vrnejo preko Dunaja domov. — Gostilnifar.-itro in hotelirstvo bo na tujsko prometni razstavi na jesonskem ljubljanskem velosejmu od 29. avgusta do 9. septembra odlično zastopano v posebnem strokovno - poučnem oddelku. Prikazana bo vzorno opremliena gostilna in podeželski hotel s pivskimi sobami, točilnico, halom, stranišči, kuhinjo, tujskimi sobami s kopalnico itd., vse v naravni velikosti in popol- 1 noma opremljeno. Razni načrti in slike bo- j do izpopolnjevale ta oddelek. Temu oddel- I ku bodo priključene tudi zanimive in po- učne razstave Zimskosportne zveze, Slov. I laninskega društva. Turiitovskegi kluba Skala, kopališča SK Ilirija, Banovinske zaloge šolskih knjig. Filatelističnega društva. OUZD itd. — RaziH društva. Litijsko okrajno učiteljsko društvo se je po novih odredbah na izrednem občnem zboru prostovoljno razšlo m as reorganiziralo v sresko društvo JUT J Litija. — Prepoved zahajanja r krčme. Okrožno •odišče v Mariboru jo prepovedalo Francu Nemcu iz Mihovrev pri Veliki Nedelji zaha-janje v krčme za dobo dv^h let. — Tekma slovenskih harmonikarjev na jesenskem ljubljanskem velesejmu od 29. avgusta do 9. septembra se vrši dne 30. avgusta. Kdor se še ni prijavil, naj to nemudoma stori Zadostuje navadna dopisnica, naslovljena na urad velesejma v Ljubljani, nakar dobi priglašenec vsa potrebna navodila. Zmagovalci v tekmi dobe lepe nagrade in diplome. — Sokolsko društvo Vare priredi jutri v nedeljo 23. t. m. popoldne na Vačah svoj letni javni nastop. Od vseh vlakov, razen prveca jutranjega. vozijo na Vače izpred postaje v Litiji avtomobili po zelo nizkih cenah, [sto bodo vozili tudi nazaj iz Vač v Litijo. Ker so Vačp lepa izletna točka, se pričakuje posebno iz Ljubljane velika udeležba. — Kmetijska razstava na ljubljanskem velescjmu. V Času od 20. avgusta do 9. septembra t. 1.. ko bo na ljubljanskem velesejmu velika razstava tujskpcia prometa v dravski banovini, te izredno važne prireditve našega občega gospodarstva, se hočč ob tej priliki pokazati tudi nekatere najvažnejše kmetijske jvanose, ki so s tujskim prometom tesno v zvezi. Prireditve imajo namen, ne samo tujcem, temveč tudi predvsem našim kmetskim gospodarjem pokazati, kako smo napredovali in se moramo z največjo vnemo poprijeti, da bomo v tej težki gospodarski krizi naše pridelke lažje spravili v denar in tako izboljšali težavno Gospodarsko stanj« Program kmetijskega oddelka je: Vinska razstava, mlekarska in Mrarska razstava, Čebelarska razstava, razstava zelenjave, razstava perutnine in kuncev in razstava kmetijskih strojev in gospodarskega orodja. — Na mes'Čanski goli v Trbovljah se bodo vršili ponavljalni in privatni izpiti dne 27., 28. in 29. avgusta. Podrobnosti so objavljene v šolski veži na oglasni deski. Vpisovanje bo 31. avgusta, otvoritvena služba božja pa 3. septembra. — Pocenitev bombaža. Prejeli smo: inozemski in zlasti dunajski listi so pred kratkim pritiesli vest, da je cena bombažu bistveno padla. Čeprav odgovarja ta vest dejanskemu stanju, vendar lahko zavele javnost v napačno sklepanje. Upoštevati je namreč treba, da se izgotovljen izdelek nikoli ne poceni v istem razmerju kakor pade cena sirovini, ker je treba upoštevati stroške predelave, t. i. stroške predenja, tkanja, požlahtnitve. barvanja, manipulacije itd. Razen tega se omenjeni padec cene na trgu tudi še ne bo poznal takoj, ampak šele spomladi prihodnjega leta, ker je trgovina z zimskim blagom že založena, pri katerem padec bombaževe cene seveda še ni upoštevan. Ves padec pri izgotovljenih tekstilnih izdelkih pa bo tudi takrat znašal komaj 4— 5#/o. — Zreta barvarn in kemičnih čistilnic oblek v kraljev Jugoslaviji, g sedežem v Zagrebu je imela dne 26. jubja svojo skupščino ▼ Ljubljani. Prisotne je pozdravil zvezni predsednik g. Drag. Reich. Poslovno delo zveze pa je do podrobnosti obrazložil tajnik g. ing. Vilko Ondrušek. Po absoluto-riju starega odbora je bil izvoljen stari odbor in sirer: predsednik Drag. Reich, Zagreb. I. podpredsednik: Obrad Janjič, Beograd. II. pod predsednik: Adolf Reich, Ljubljana, tajnik: ing. Vilko Ondrušek, Zagreb, blagajnik: Ciojko Veseli novic, Sr. Mitrovica, 2 odbornika: Pavel N°dog. Maribor. Drag-Kovačec. Osijek. V nadzorstvo so bili izbrani gg. Albert Ondrušek, Osijek, Nikola Di-nič, Beograd, Josip Kersting, St. Pazova. Nadalje so bili sprejeti razni pogoji in sprejem obleke za barvanje in kemično čiščenje. Nova skupščina se bo sestala meseca februarja 1932 v Zagrebu. — Ekskurzija jugoslovenskega Turin« ki oba na Kajmakralan rn t Južno Srbijo. Jugoslovanski Turing klub v Beogradu, priredi od 12. do 18. sopetembra velik nacijo-nalni izlet na Kajmak?alan in v Južno Srbijo. Udeležnik! posetijo poleg Karrnakfa-lana, Skoplje. Bitolj, Prilep. Gradsko staoi in sama nisem vedela, kaj početi. Naš gospodar je nas prvotno Čalkal na postaji, ker nas pa ni dočakal, se je vrnil domov, a o izvoščku aH vsaj za-pravljivdku ni bilo na postaji duha ne sluha. Da bo nesrsča še večja, nisem mogla niti prtrjage dvigniti, ker je imela Ok, ta sros. potrdilo pri sebi. Res, postajenačelnifk. fant od fare, je bil pripravljen izročiti mi prtljago kar tako brez rjotpdrla, zahteval je pa dve verodostojni priči rzm*d domačni n v. Toda kje dobiti ju, ko ni bUo časa, da bi se z Oudiin seznanila? Stobi ^nane izkopine). Informacije daje glavna poslovalnica Jugosl. Turing Kluba v Beogradu. Kralja Milana 15, kakor tudi vse biJjetarnice Putnika. _ 6 danskem maslu gre gla> po vsem !»vetu. Nekaj bo že na tem. res je pa tudi. da se i v naši domovini izdeluje maslo, ki mora zadovoljiti vsakega se tako razvajenega konzumenta. Prepričajte se na mlekarski razstavi jesenskega velesejma, kjer *<* Vam predstavijo nekatere renomirane znamke, kot >Jagoda<. Deteljica*, ča-jno maslo mlekarske šole. mlekarske *ole. mlekarska zadruge v Radomljah i. dr. — Smrtna kosa. Davi je umrla v Ljubljani vdova no železničarju ga. Ana Pode r ž a j, roj. G o 1 b a. Pokojna je bila simpatična žena tihega značaja, priljub1 jena pri vseh, k: so jo poznali. Pogreb bo v ponedeHek ob 14. z Rcsljeve ceste 11- Blag ji spomin! Tež'kn prizadel rodbni iskreno sožale! — Vreme. Vremon-ka napoved pravi, ia bo manj oblačno in nestanovatno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno, v nekaterih nevihte z nalivi Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju "27.0, v Beogradu 25.8, v Splitu 31.2. v Sarajevu .20.2, v Zajrrebu 20.4. v Ljubljani "20.2. v Mariboru Davi jo ka zal barometer v Ljubljani temperatura ie znašala 12 stopinj. — Zooet sneg na planinah. Včeraj, ko ie divjala nad Ljub!jano in delom Dolen'-ske nevihta, ie v planinah močno snežilo. Ko se ie v opoldanskih urah zjasnilo, se bile Kamniške planine, Karavanke in Julijske alpe v be1: snežni odej-'. Seveda ie pa soinec kmalu pobralo sneg in proti večeru ga že ni bilo več niti na gorskih grebenih. — Smrtonosni padec. V Sisku je padel včeraj dopoldne s strehe gimnazije soboslikar Josip Kos. Hotel je izključiti električni tok. pa ga je vrglo s strehe. Zlomil si je roke in noge; obenem je pa zadobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnicn. kjer se bori s smrtjo. — Strašen zločin gluhoneme žene. V vasi Lipovcu blizu Slatine se je odigrala pretresljiva zakonska tragedija. 55ietna Ana Pendič, ki je živela že 30 let v iA'iem zakonu s Savo Obradovićem, je svojega pri-ležnika umorila. Bila sta sama doma in ko so se drugi vrnili s polja, so našli 731ernega Savo z razbito lobanjo. Pod mizo je stala steklenica žganja. Ker je Ana že od rojstva gluhonema, je niso mogli zaslišal. Z rokami je kazala, da se je bil Savo napil žganja, da je padel in udaril z glavo ob mizo. Kmalu se je pa izkazalo, da je Ana starcu s sekiro presekala glavo. — Amerikanske tople b ledene bar pijače, aperitive, ooetaile v vseh oblikah in okusih, mešane po Speci)dno zato v inozemstvu iručenem »mizerju« dobite dfievno od 5. ure popoldan naprej v Elitnem arvto-m a H Snem tjuffeto RIO, LjuHHaoo. &elenbur-gova uHca. 3364 * Obleke hi klobuke kemično čisti, barva, ollslra In lika tovarna los Reich. V slučajih zastrupljenja povzročenega po zastnipljeniu pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je uporaba naravne »Franz Jo*efove« grencice bistven pri pomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zaatrupljenju s svincem staropreizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, tem več da učinkuje tudi kot specifično proti sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —Ij Zadnja pot notarja Aleksandra Hudo vernika. Včeraj popoldne so spremili svojci ter številni prijatelji m znanci b!a-gopokojnega predsednika notarske zbornice in prvomestmika CMD g. Aleksandra Hudo-verofka k zadnjemu počitku. V imenu notarske zbornice se je poslovil preJ 'išo žalosti od njega litijski notar g. dr. Kre-vel, v imenu CMD pa vseučiliški prof. dr. Rado Kose j. Potem so zapeli pevci Ljnb-'janjkega Zvona m Glasbene Marice pod vodstvom pevovodje g. Prelovca žalostin-ko >Vigred«. In razvil se je dolg žalni sprevod s krasnim vencem vodstva CMD na čelu, kateremu so sledili venci mestne občine, notarske zbornice in društva Pravnik. Svojcem so sledili za krsto gg. ban dr. Mamšič s pod banom dr. Pirkmajerjeim, župan dr. Puc s podžupanom prof. Jarcem, skorai vsi notarji iz dravske banovine, zastopniki odvetniške in zdravniške zbornice, mnogo drugth odličnih predstavnkov rajnih društev in korporacij ter številno ob- Oluika je prispela šele ob desetih zvečer, ko sem že padala od utrujenosti, a otroci so it trdno spali na trdi klopi v čakalnici. To se ve, da jih je Olga pošteno slišala in ko se mi je jeza malo ohladila, se je rtam posrečilo dobiti prenočišče pri skladiščniku na postaji in on nam je našel drugi dan tudi voz tako. da smo proti poldnevu srečno orispeli v našo Lhoto. Gospodar je bil našega prihoda zelo vesl in v svoje veliko veselje je zahteval za stanovanje takoj sto zlotov vnaprej. češ; da si mu jih obljubil m pa da mora plačati zaostale davke, pa nima dovolj denarja. Jaz sam mu pa odgovorila, da o tem ničesar ne vem. da če si mu ti obljubil denar, naj kar lepo počaka, da prideš za nami. Jaz da nimam denarja, pri nas da se peča z denarnimi zadevami izključno le glava rodbine, kakor je to običaj v vseh boljših krogih. Pa povej, č» nimam prav? Naj trna možakar respekt pred teboj! Niti misliti si ne moreš, kaiko nestrpno Te že pričakuje, vsak dan me vpraša najmani trikrat, kdaj prideš. Ti si «pa tudi res nasa glava rodbine, ki na vse misli. To trdim vedno rn tako Te pozdravljam m poljubljam. Tvoja Buba.« činstvo. Pr! odprtem grobu se je poslovil od svojega stanovskega kolege v imenu tovan5e\ m prijateljev notar g. Pleisveis. —lj Počastitev spomina treh odličnih mož. Odbor za postavitev spomenika kralju Petru v Ljubljani je imel snoči sejo. na kateri se je predsednik inž Ladislav Bevc spominjal treh. za uspeh te patriotične akcije zelo zaslužnih mož, predsednika odvetniške zbornice dr. Danila Majarona, predsednika notarske zbornice dr. Aleksandra Hudovernitka in zaslužnega organizatorja našega tujskega prometa dr. Valentina Kri-spei:a. Prva dva sta bila člana častnega predsedstva, dr. Krisper je pa poskrbel za prvi večj; prispevek za spomenik. Ciani odbora so vstali in počastili njihov spomin. OTROŠKI ZDRAVNIK DR, DRAGA« se je preselil v Beethovnovo ulico st. 4 (pri Kranjski hranilnici. Telefon 3336) —lj Manjše zidave. Na JcgHčevi cesti je v delu enonadstropni prizidek na dvorišču hiše državnega uradnikn Josipa Janše. Zidarska dela je prevzel stavbn'k nrž. Franc Tavčar. Na Cesti v Roino dolino je ometana in preheljena eno-, 07iroma dvonadstropna hiSa št. 3, ki je JastnJna Bati-čevih Zidarska dela je izvršil stavbni podjetnik Tvan Slofcan. —lj Nova. Hajdrihova ulica bo kmalu otvori ena in leži med Tržaško cesto in (jradaščioo v smer Olinške ulice. Tu so namreč 'zneljali glavni kana! kanalizacije Rožne doline in zapadnega dela mesta, zdaj pa ravnajo tere>n ter navažajo zemljo za pove cesto. Letos «o ie iv;snilo ob tej cesti že nekaj hiš. zdaj so pa ustvarjeni pogoji za parcelacijo poleg ležečih zem'jišč in za popoln gradbeni razmah. — Glavni kaiiai oo kmalu zbetoniran v vse; dolžini cd železnice v Glinški ulici do trno-vskega mostu pri Groharjevi cesti. Ena skupina delavcev dela v Glinški ulici, druga pa \ smeri od Groharjeve ceste ob C»radašč:ci pret Hajdrihovi ulici. Slednja skupina bo najbrž gotova z delom že v ponedeljek, za zbetontrari je še ob Koleziji okrog 30 met- 1 0'.' Kći- i* ' a. —lj Začetek šolskega leta 1931/32 n& drž. konzervatoriju t Ljubljani. Vpisovanje na zavod bo v dneh 1., 2. in S. septembra. Dne 4. in 5. septembra s»o sprejemni izpiti, dne 7. pa redni pouk na vseh oddelkih in lazredih. Vpisovanje je v sobi št IS v Gosposki ulici St. 8. Vsak gojenec mora pri vpisovanju predložiti uradno prijavo kolekovano s kolekom po 5 Din in natančno izpolnjeno v vseh rubrikah. Prijava se dobi pri služitelju. Novi gojenci morajo predložiti poleg prijave se krvttv) list in zadnje šolsko izpričevalo zavoda, ki ga sicer še obiskujejo. Stari gojenci morajo predložiti lansko konservatorijsko izpričevalo in indeks. Vpisnina znaša 40 Din, taksa za sprejemni izpit pa 30 Din. Vpisovanje se vrši dnevno od 9. do 12. nro in od 15. do 17. ure. Ravnateljstvo. — >Gore>nj»ki slavcek«. Priljubljena slovenska opera >G oren jaki slavcekc, ki jo je imelo naše glasbo ljubeče občinstvo priliko pogosto slišati v operi, se vprizori ob priliki jesenskih svečanosti na terasah hotela >Tivoli«. Prostor, ki po svoji legi odlično odgovarja takemu namenu, bo v to svrho še posebej prirejen z vsemi potrebnimi tehničnnmi pripomočki. Vprizoritev pri kateri bodo sodelovali izbrani pevci z močno povečanim orkestrom in zborom ljubljanskega pevskega društva >Ljubljanski Zvon<, bo gotov zanimala ne samo ljubljan-fko občinstvo, temveč tudi vsa goste, ki bodo prihiteli v Ljubljano. —IJ Glasbena, šola N&r. ieleeniearske-ga glaahenejra društva »Sloga«. Vpisovanje gojencev se vrši dne 9., 10. in 11. septembra dnevno od 8. do 12. in 14. do 18. v društveni glasbeni dvorani v Ljubljanskem dvoru, Pražakova ulica. V soboto, dne 12. septembra ob 16. razdelitev učnih ur ter v ponedeljek, dne 14. septembra 1931 prlčetek rednegra šolskega pouka v vseh oddelkih. Pogoji glede vpisovanja so razvidni iz oglasa, ki je nabit na deski v ve-stfbulu glasbene dvorane pred Sloginimi Šolskimi prostori. —lj Začetek šoftsikega leta na Tehniški srednji šoli v LJubljani. Vpisovanje v prvi letuffo vseh oddelkov (odsekov tehniške srednje šole, delovodskih in strokovno -obrtnih šol) se bo vršilo od 1. do 3. septembra. V vršje letnike se bodo vpisovali v ponedeljek 7. septembra. Sprejemni izpit (samo na ženski obrtni šoli) se bo vršil v ponedeljek 7. septembra. Red izpitov je objavljen na razglasni deski. Na geometr-skem odseku in na mizarski in strugarski delovodsVi šoJi ne bo prvepra letnika. —lj Jntri ob 16. vrtna veselica delava eke godbe »ZaT.ia« v hoteki Bel levu«. Bogat srečolo»v. Šaljiva pošta « 3 topimi darili za tiate, ki dobe največ razglednic. Prvo darilo živo jagmje, drugo gugami kemj, tretje zlati medaljoni. Ples! — lj Gospodinjska šola in internat »Mladika*. Vpisovanje v gospodinjsko šolo in internat >Mladika< se vrši 1. in 2. septembra t. 1., vsakokrat od 9. do 11. ure v pritličju Mladik*1. Sprejemajo se tudi pismene prijave. Na zahtevo pošlje zavod prospekt?. —lj Drevi ob 20. promenadni koncert delavske godbe >Zarja« v Spodnji Šiški na trgu pred gasilnim domom. —lj Sokol H. vabi vse svoje članstvo in prijateije društva, da se udeleže izleta na Rašico v nedeljo 23. t. m. Odhod s kamniškim vlakom ob pol 8. zjutraj z glavnega kolodvora. Za vse telovadce je izlet obvezen. Zdravo! —I i Na I. državni dekliški meščanski šoli v Ljuhllani se vrše popravni izpiti dne 24 in 25. avg. Vpisovanje je 1. in 2. septembra. —lj Jezdni odsek Ljubljanskega Sokoli vabi vse Člane na važni sestanek, ki se vr h v ponedeljek 24. t m. ob pol 7. uri zvečer v društvsni sobi v Narodnem domu (Vhod m B1eriweisove ceste). —lj Rdeča noč, ples v hotelu Tivoli, dala ju trt Jazz - kspsJa, lj Društvo Soča vab; vse svoje člane na širšo odborovo sejo. ki se bo vršila v torek 25. ob 8. zvečer pri g. Rebecu v restavraciji Gorenjski kolodvor. Zaradi zelo varnega dnevnega reda. pridite vsi. ki se zanimate za društvene zadeve. 413n —lj Na dirko Ljubelj vozi avtobus izpred kavarne Evrope ob $.15 direktno na ^tart in nazaj. Cena 5o Din. 415n —k Prvovrstni štajerski rizling z vinskega vrha Jeruzalem, po 16 Din, cviček z Gadove peči po H Din, toč:' gostilna V. Jeločnik Rožna dolina. 65L GRAMOFONSKE PLOŠČE po Din 3*— izposojuje »ŠLAGER«, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. LJUBLJANA, Vegova ulica *tev. 2 najboljši govoreči film prošle sezone! xr nafsljajnejši film sW xyp&cc£ Jeli* Bresscz/ Krasen dopolnilni spored: »Najnovejši Paramo on tov tednik« „Elitni kino Matica44 Telefon 2124 Iz Celja —c Vse brate In vse sestre, ki » se udeležili vožnje na mestnem avtorms-n n Sv. Petra pod Sv. Gorami v Celje, ki je ponesrečil, pros+mo, da prijavijo vse ka-koršnekoli svoje odškodninske zahtevke podstarosti br. Sirec u Dragu v Ceđin. — Sokolsko ttinStvo v Coljki. —c Dežurno lekarniško stažbo v CeHo ima od danes do vključno petka 28. avgusta lekarna Pri križu na Kralja Petra oe&ti. —c Nedeljski šport v Celju. V nedelo dopoldne priredi Klub slovenskih kolesarjev v Celju na trikratni krožni progi Celje -Teharje - Ljubečna - Ajrclui - Celje v skupni dolžini 57 km klubsko dirko, katere start bo ob 9. dopoldne pred Gamsovo trgovino v Oaberrju in cilj istotam okrog 11. dopoldne. Prrjave sprejema še do drevi do 20. g. Mirko Fajs v Ceflju, Frankopanova ulica 3. Prijavnina je 10 Dm. — Na «rH5čn pri Skalni kleti pa se bo vršila jutri popoldne ob pol 17. nogometna tekma med rfajdukom rz Zagreba in celjskimi Atletiki. SK Hajduk je zelo dobro moštvo in je nedavno premagal kombinirano moštvo za-crebškecrn Gradianskega. — Prvak Slovenllc v tenrsu v Ljuhllani. SK Rapid, Maribor, SK Ilirija, Ljubliana. V soboto 22. in nedeljo 33. t. m. se vrši na predorih SK Ilirije v Ljubljani pod CeKi-novim gradom prijateljski tenis turnir med prvakom Slovenije SK Rapidom, Maribor, in Ilirijo. Ljubljana. Rapid postavi svme najboljše igralce, kateri so zastopali ru.li barve svojega kluba na državnem prvenstvu v Zagrebu. Za Ljubljano bo to vsekakor senzacija im bo gledalcem nudeno ogledati si nadvse zanimive igre. 2e imena kot: Levrer, Hitzl, Holzmgcr itd dokazujejo, da bomo imeli pr'liko prisostvovati turniriu lepih in napetih icrer. Pri Hlriji nastopi prvič za barve kluba član g. Truden, znani intemacijonalec v tenisu, ki ga imi-ma !e redko prilfko videti na belem polju zaradi 'večkratne odsotnosti in ie niesrnv nastop za ta turnir zasiguran. Poleg nieea nastopMo tudi še gg. Kmet, inž. Novak, flo-rup, Stoian in Za»c. Postava dam momen-tano Še ni znana. Turnir prične dane* popoldne ob 4. fn se nadaljuje v nedeljo nb 8. zjutraj. Vabljeni vsi prijatelj1 tenisn. — Motorikliška gorska dirka na Ljubelj. Motokolesarski klub >Uirija« javlja k nedeljski motoeikliSki dirki na Ljubelj sledeče: Dirke se prieno tofmo ob 10. dopoldne. Start ob pristavi barona Borna pod Sv. Ano, cilj vrh Ljubelja. Dirkalna proga *e zapr« točno ob 9., nakar ee p. n. občinstvo opozarja. Občinstvo, ki bo prisostvovalo dirkam, vljudno prosimo, da «=e br^zpocoino pokori odredbam vodstva dirke in redit«. jev. Za turistovski vlak, ki pride ob 7 v Tržie, je urejena avtobusna zveza naravnost k startu, nakar občinstvo posebno opozarjamo. Za parkiranje avtomobilov in mo-tociklov je določen prostor pri vili barona Borna pri Sv. Ani. Izredno krasna darila, med njimi 8 pokalov, so razstavljena v 1z-!o*,hi Magdič na Aleksandrovi restl. Tajništvo Motokol. kluba >T1irije< posluje permanentno ter so za pojasnila na razpolago telefonske štev. 2609 in 2662. Sev. 18Q »SLOVENSKI NAPO D«, dno 22. avgusta 1931 10 letnica smrti Enrica Carusa Iz življenja slavnega italijanskega tenorista, ki je imel pred vsakim nastopom tremo Te dni je minilo 10 let, od kar je umrl eden največjih pevcev naše dobe, slavni tenorist Enrico Caruso, znan tudi pod imenom »božanstveni Caruso«. Richard Strauss, veliki nemški komponist, je dejal o njem, da poje melodije z dušo, ko ga je prvič slišal. Izredno lep glasovni materijal je bil združen pri njem z redkim posluhom, sigurnostjo pri izberi sloga in močnim dramatskim talentom. Redki tenoristi pred njim in po njem se morejo pohvaliti s temi lastnostmi. Caruso je bil rojen v Neaplju kot sin siromašnih roditeljev. Že kot deček je pel v cerkvenem zboru in sicer tako lepo, da se je ljudem kmalu prikupil. Po 14. letu, ko je mutiral, je izgubil svoje mesto in šel se je učit h kolarju. Toda petje ga je mikalo mnogo bolj, kakor itrašna usoda ljudi v pustinji Pred dvema letoma se je obrnil slavni izumitelj Edison na 48 najnadarje-nejših dijakov Amerike z naslednjim vprašanjem: »Kaj bi počeli, če bi vas zanesla usoda daleč v pustinjo s prijateljem, mlado ženo, starim učenjakom in detetom, pa bi imeli samo za tri ljudi jedi in vode toliko, kolikor bi je potrebovali, da bi prišli iz puščave. Praktičen odgovor na to vprašanje dajejo štirje brezimenski grobovi v vročem pesku mehiške puščave v Nogalesu in trije blazniki, internirani v zavodu za duševne bolezni v Sonori. Gre za 7 ljudi, ki so se odpeljali 20. julija z avtobusom iz Nogalesa na kraj puščave, od koder so krenili čez puščavo. Bilo je pet moških ter 161etna mati z detetom. Sredi puščave, 400 km od najbližje naselbine, se je avtobus razbil, z njim pa tudi posoda z dragoceno vodo. Voda, ki je bila še ostala, bi zadostovala morda za tri ali štiri ljudi, za vseh sedem jo je bilo pa odločno premalo. Nastalo je strašno vprašanje, kdo se bo žrtvoval. Nesrečneži so si razdelili živila in se skupno napotili dalje. Čez nekaj dni se je odpeljal iz Nogalesa proti Sonori neki Pinto in peljal se je približno v isti smeri, v kateri je nadaljevala pot omenjena družba. Najprej je zagledal avtomobilist razbit avtobus. Čez nekaj ur je našel na vročem pesku truplo mlade žene z detetom v naročju. Tudi otročiček je bil seveda mrtev. Kmalu je privozil do moškega trupla, nekaj milj dalje pa do drugega moškega trupla. Pinto je vse pokopal. poklic in želel si je h gledališču. Slednjič je prišel v zbor nekega manjšega gledališča, toda zdelo se je, da ne bo nič iz njega. Več let je ostal v zboru, imel ni nobene sistematične šole in zadovoljiti se je moral s tem, kar je tu pa tam pri gledališču slučajno ujel. Morda bi ne bil nikoli postal solist, da ga ni rešila umetnosti žena. Ada Gia-chetti, solistka opere, je bila tista, ki ni odnehala, dokler ni dosegla, da je postal iz njega prvi tenorist italijanske potujoče opere, s katero je odšel na potovanje in ki mu je prinesla svetovno slavo. Ada Giachetti je živela 10 let s slavnim tenoristom in imela sta štiri sinove. Nazadnje se je pa ločil od nje in se oženil z Dorothv Goddardovo. Hčerkici iz tega zakona je bilo baš leto dni, ko je slavni tenorist umrl. Svojo pevsko šolo je dovršil Caruso pri učitelju Verginu, ki se je začel zanimati za 261etnega pevca na neki premieri v Milanu. Čez pet let je Caruso angažiran za Metropolitan opero v New Yorku, kamor je prišel kot neznan tenorist z razmeroma visoko plačo. Toda že prvi njegov nastop je bil tako sijajen, da so mu takoj ponudili novo pogodbo in višjo plačo. O metodi velikega pevca je napisal S. Fucito, ki je 10 let spremljal Carusa na klavirju, krajšo razpravo. Fucito omenja pevčevo dihalno tehniko, ne piše pa nič o bolezni glasnic, ki so jo morali od časa do časa operativnim potom odstraniti in ki je prav za prav ustvarila čarobni pevčev glas, končno pa tudi povzročila njegov zaton. Kadar je Caruso nastopil, se je pripravljal ves dan. Pri tem je zahteval popoln mir. Pred nastopom se je rad izprehajal za mestom in Fucito mu je moral takoj zjutraj zaigrati partije iz opere, v kateri je tisti dan nastopil. Samo četrt ure je porabil na dan pred nastopom za vajo v petju, da bi ne utrudil glasu. Znano je, da je imel Caruso vedno tremo in da si je moral navadno preganjati razburjenje s cigaretami. Če je bil posebno razburjen, je pokadil zvečer pred nastopom tudi 15 cigaret. Izjemoma mu je bilo dovoljeno kaditi tudi za odrom. Ostali nesrečneži niso mogli biti daleč. In res je avtomobilist kmalu dohitel še tri može, ki so komaj še vlekli noge za seboj in ko je privozil do njih, je spoznal, da so od lakote, žeje in vročine vsi trije zblazneli. Zagonetna smrt zapeljivca in zastrupil evalca Londonska policija si beli glavo z zagonetno smrtjo 50 letnega zasebnika Arthura Hastona Aldonsa, poklicnega zapeljivca žensk, ki so ga našli zastrupljenega s podganjim strupom. 2. septembra bo uvedena v zadevi njegove smrti sodna preiskava, kajti Aldonsa so že opetovano zasledovali s tiralico,- pa je prišel v roke pravice šele zdaj, ko je mrtev. Mož je bil namreč osumljen, da je zakrivil smrt žene londonskega državnega tožilca Craknella, ki se je bila ujela v njegove ljubavne mreže. Londonska družba še dobro pomni škandal v Craknellovi hiši, kjer so našli Aldonsa pod posteljo njegove žene. Nekaj dni pozneje so našli Creknellovo mrtvo, zastrupljeno s podganjim strupom. Takih pustolovščin in zločinov je imel Aldons na vesti več. Ljudje se ne morejo dovolj načuditi, kako j3 mogel Akions zapeljavati ženske. Bil je nizke postave, potlačene brade, blede polti debelega kumari podobnega nosu in nosil je močna očala Za peljeval je najraje omožene žene in jih izkoriščal. Bil je večkrat oženjen, kar ga pa ni motilo. Pač pa je nosil s seboj vedno močan strup, ker se je bal, da bi ga ta ali ona varana žena odnosno ljubica ne presenetila. Aldons je bil dolgo zaposlen v laboratoriju, kjer so izdelovali strupe. Sam je sestavil izredno močan strup, ki ga je preizkušal na podganah. S tem strupom je bila zastrupljena tudi Crak-nelova. Akions je pa na debelo sleparil. V novine je pošiljal velike oglase, v katerih je proglašal Irsko za novo Argentino. Lahkovernim ljudem je obetal na Irskem velika zemljišča in tako prisle-paril mnogo denarja Denar je s svojimi ljubicami sproti zapravljal. Zadnje čase ni imel stanovanja in ko so ga našli mrtvega, je bil oblečen tako slabo, da je že obleka pričala, da ni imel denarja. Iz zapiskov A. P. čehova Salamon je storil veliko napako, ko si je izprosil modrost. Ni ponedeljka, da bi se mu ne bilo treba umakniti torku. — Dober človek se lahko sramuje celo pred psom. — Najbolj zoperni ljudje so podeželski veljaki. — Če ima igralec denar, ne piše pisem, temveč pošilja samo brzojavke. Recezent N. ima ljubavno razmerje z igralko X. Igralka ima jubilejno predstavo. Drama je pod kritiko, njena igra brez talenta, toda recenzent čuti dolžnost, da igralko pohvali. Napiše kratko uvodno poročilo: »Kakor igra, tako tudi beneficijantka je dosegla velik uspeh. Vse drugo jutri.« Oddahne si, ko je zapisal zadnje tri besede. Drugi dan gre k igralki. Ona mu odpre vrata, dovoli mu, da jo objame in poljubi, potem mu pa pravi strupeno: »Vse drugo jutri!« Kadar postanemo očetje in matere, opravičujemo vse svoje slabosti, nagne-nje h kompromisom, hinavstvo itd. z besedami: »Vse to samo zavoljo otrok.« A. že davno ljubi B., ki se je omo-žila s C. Dve leti po poroki pride B. k A., bridko se razjoče in rada bi z njim govorila. Po vsem tem A. pričakuje, da se bo B. pritoževala na svojega moža C, toda izkaže se, da je prišla B. k A., da bi se pogovorila z njim o svoji ljubezni do D. Če se bojiš samote, se nikdar ne oženi. — Ko sem se oženil, sem postal žena. — Nezvesta žena je kakor velik mrzel kotlet, ki se ga nočemo dotakniti, ker ga je imel v roki že nekdo drugi. — Nekateri zakonci imajo radi doma goste, ker se brez njih prepirajo. Ona je imela tako malo kože na obrazu, da je morala za ti sni t i usta, če je hotela odpreti oči in nasprotno. Peljati se s svojo ženo v Pariz, je isto, kakor peljati se s svojim samovar-jem v Tulo (Tula je imela veliko tovarno za samovarje). Čim neumnejši je kmet, tem bolj ga razume konj. Slavili so jubilej skromnega moža. Porabili so to priliko, da so prišli na proslavo in medsebojno so se klanjali. Sele proti koncu gostije je družba opazila, da jubilant ni bil povabljen — na to so bili v naglici pozabili. SOKOLU DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU1 Mrliču prestrelila srce V Rimu je umrl nedavno ravnatelj tehniškega zavoda prof. ArnoWo Con-sorti. Njegovo truplo je bik) položeno oa mrtvaški oder in študentje so stali okrog njega na častni straži. Od mrtvega profesorja se je prišla poslovit tudi docentka tehniškega zavoda Teresina Borgni-oli. Prosila je študente, naj jo puste nekaj časa z m rtičem samo. Študentje so ji rade volje ustregli, toda kmalu so zaslišali strel. Vsi prestraiseni so planili nazaj k mrliču m opazili, da ga ie docerrtfka ustrelila naravnost v srce. Policija jo je aretirala, toda kmalu jo je morala rzpustiti. Izkazalo se je namreč, da je bil profesor nevrasteničen in da je živel v neprestanem strahu, da bo živ pokopan. Ker je čutU, da se mu bliža smrt, je prosil docentko, naj ga po smrti za vsak slučaj še ustreli v srce, da ne pojde živ v zemljo. Docentka je uslišala njegovo prošnjo m mu je na mrtvaškem odru res prestrelila srce. Profesorjeva hči je pod prisego potrdila, da govori docentka resnico in tako se je mučna zadeva pojasnila. Moda na pariški razstavi Na pariški kolonijami razstavi je tudi velika privlačnost za ženski svet v dvorani, kjer so razstavljene zadnje modne kreacije. Dvorana z razstavo »Haute couture«, polna voščenih ftgurin in manekin z najlepšimi oblekami na svetu, vzbuja splošno zanimanje žensk, ki posečajo pariško kolonijalno razstavo Modni salon Joanno Lanvin, ena največjih pariških rvrdk, je z velikim okusom opremil to dvorano. Plato sredi dvorane zavzema osem figur, v vitrinah ob straneh, okrašenih z zlato moza-jko ,so pa zbrani umotvori poodanih modnih salonov. Tu vidmo večinoma večerne in poletne toilete, narejene v zdaj tako priljubljeni retrospektivni noti. To velja zlasti za modele salona Lanvin, ki je razstavi1 najlepše m najnovejše, kar premore. Modni salon Worth ima razstavljene večerne oblekle, dopolnjene s sandali na bosih nogah, narejenimi tako, da se vidijo lepo negovani nohti. To je napoved nove mode, ki bo baje dvignila mnogo prahu. Razstavljeno je tudi mnogo ko-žuhovine, posebno kratkih plaščev in jopic iz najrazličnejšega materijala od leoparda do malo eksotičnega krta. Zelo aparten je kostum iz bele in črne vidre. Premeten slepar Razne zastavljalnice v Parizu in v drugih večjih francoskih mestih, pa tudi v Alžiru, v Španiji in Južni Ameriki so prišle ob 20 milijonov frankov na način, ki se odteguje kazenskemu zasledovanju. In da jih je zadel ta udarec, so zvedele čisto slučajno. L. 1928 je bil ukraden v vili nekega velikega morskega kopališča dragocen nakit in ko so ga iskali, so slučajno našli v mestni zastavljalnici več bisernih ogrlic. Mož, ki jih je zastavil, je izjavil, da so njegova last in niso mu mogli dokazati, da laže. Nesreča je pa hotela, da je nosil neko odlikovanje, do katerega ni imel pravice in to je dalo policiji povod, da je preiskala njegovo stanovanje v Parizu, kjer je našla zastavne listke na 100 bisernih ogrlic in mnogo še nezastavljenih dragocenosti. — To je moja last, je izjavil slepar. Ker so dale zastavljalnice na nakit mnogo denarja, so pokazali vse dragocenosti strokovnjakom, ki so ugotovili, da so vse umetne. Vrednost ogrlice je znašala tudi z briljantno zaponko vred komaj 3000 frankov, zastavljalnica je pa posodila sleparju za njo 20.000 frankov. Sleparija je bila torej očividna. Toda slepar je izjavil, da ni nikoli trdil, da je nakit pristen in da ga je uradnik v zastavljalnici sam ocenil. In ker je tako dobro zastavljal že od leta 1923, je »zaslužil« okrog 20 milijonov frankov, obsojen je bil pa samo na 24 ur zapora, ker je nosil odlikovanje, do katerega ni imel pravice. Zastavljalnice so se za svoje milijone obrisale pod nosom, ker premetenemu sleparju po zakonu ni mogoče priti do živega. Emile Gabonau: 15 Roman — Izgubljena sem!... Ah, raje bi umrla, kakor pa živela v strahu, da bi megnila ta pisma priti v roke grofu de Mussidanu! Ubogi Octave! Kaj še ni dovolj trpel po moji krivdi? Ah, prepozno sem ga spoznala! In zdaj mu hočeio izročiti ta pisma, če ne izpolnim gotovih pogojev, je-li? Denar hočejo imeti, mnogo denarja, kaj ne? Zdravnik je odkimal z glavo. — Da nočejo denarja? — se je začudila grofica. — Kaj bi pa torej radi? Ah, ne puščajte me v tej strašni negotovosti, povejte, kaj zahtevajo od mene? — Pisma vam bodo vrnjena istega dne. ko se gospodična Sabina omoži z Georgovim bratom, markizom Henri de Croisenoisom. Groza grofice de Mussidafi je bila tako velika, da ubožica nekaj časa sploh ni mogla odgovoriti. — Naročeno mi je bilo povedati ' vam, da vam bo dovoljen rok. potreben za izpremembo obstoječih načrtov. Toda najhujše pri tem je, da bi prišla pisma v roke vašemu možu, gospodu grofu de Mussidanu. če bi se gospodična Sabina omožila s kom drugim in ne z markizom de Croisenoisom. Pri teh besdah je Hortebize skrivaj opazoval grofico, da se prepriča kako bo učinkovala na njo ta grožnja. Toda kaj takega še sam ni pričakoval. Grofica je vstala tako slaba, da se je morala oprijeti peči. sicer bi bila padla. — Zdaj je pa vsega konec! — je zašepetala. — V to. kar se zahteva od mene, ne morem prrvobti. Zdaj vsaj vem, pri čem sem. Pojdite, doktore, in povejte lopovu, ki se mu je posrečilo ukrasti mi pisma, da jih lahko takoj odnese grofu. Grofica je izgovorila te besede tako odločno, da Hortebize ni vedel, kaj naj si misli o njeni izjavi. — Kaj ti lopovi mfehjo, da se bojim smrti? — je nadaljevaJa vsa iz sebe. — Pretrpela sem na svetu že mnogo, pa vendar je v meni še vedno tlela iskra upanja, da bo že bolje. Zdaj je pa splavalo še to zadnje upanje po vodi. Nocoj, prvič po dolgih letih, bo Diana de Mussidan trdno, mirno spala. Hortebize je ves prestrašen poslu- šal grofico de Mussidan. Bal se je, da bi je ne slišal grof. Kaj neki bi se zgodilo, če bi jo slišal? Zarota bi prišla na dan, vse bi bilo izgubljeno. In videč, da hoče grofica planiti iz sobe, si je drznil prijeti jo za roko in skoraj šiloma se mu je posrečilo posaditi jo na otoman o. — Za boga- milostiva, — ji je dejal priliznjeno, — v imenu vaše hčerke vas prosim, poslušajte me do konca? Mar bi bil tu, mar bi si drznil stopiti pred vas v vlogi posrednika teh lopovov, ki se mi gnusijo, če bi bil prepričan, da je že vse izgubljeno? Zdravnik je govoril dolgo in napenjal je vse sile, da bi pomiril grofico. — To je ostudno, to je podlo! — je tarnala grofica. — Res je, milostiva, toda premisliva to zadevo mirno, trezno. Ali imate osebno kaj proti markizu de Croise-noisu? — Ne, nič. — Markiz je iz dobre rodbine, priljubljen in spoštovan, star je komaj štiri in trideset let, kajti bil je najmanj petnajst let mlajši od svojega brata... Mar ni to dobra partija? Da je uganjal razne vragolije? Kateri fant jih pa ne? O njem pravijo, da je zadolžen čez glavo, ruiniran... To ni res; pa tudi v tem primeru bi bila gospodična Sabma za oba dovolj bogata. Sicer je pa zapustil Geoges de Croise-nois dva milijona premoženja; ni izključeno, da dobi ta denar nekoč Henri. — To je vse lepo, — je ugovarjala grofica, — toda tudi če bi privolila, bi nič ne pomagalo, ker je grof de Mussidan sklenil, da vzame Sabina barona de Breulh-Faverlava. — Saj imate vendar vpliv na svojega moža in če boste hoteli. . Grofica je žalostno odkimala z glavo. — Pred leti da. pred leti sem imela vpliv na Octava, toda ti časi so že davno minili... Storim pa kljub temu vse, kar bo v mojih močeh. Toda kdo nam more jamčiti, da Sabina ne ljubi barona de Breulh-Faverlaya? — Oh, milostiva! Mati ima vedno na hčerko tolfko voliva, da .. Grofica je naglo prijela zdravnika za roko, mu jo stisnila taflco krepko, da ga je zabolelo, in odgovorila z zamolklim glasom: — Kaj vam moram res odkriti vso svojo nesrečo! Hči me zaničuje, sovraži me... Zdravnik je bH že ves nestrpen. Vsak hip bi bil lahko kdo prišel in zato je vpregel vso svojo zgovornost, vso Nemška letalka pl. Etzdorf je startala 18. t. m. v Berlinu in se napotila preko Moskve v Tokio. Zobje in hrana Ljudje zdaj mnogo bolj pazijo na zobe, kakor so v starih časih. Zdravniki so ugotovili, da posledica gnilih zob niso samo želodčne bolezni, temveč da se lahko prenaša gniloba iz zob tudi v ustno duplino in da postane nevarna vsemu organizmu. Nekateri zdravniki so opozarjali tudi na zvezo med boleznimi srca in gnihmi, zanemarjenimi zobmi. V Ameriki so se lotili proučevanja vpliva hrane na človeško zobovje. V poštev pride navadna in posebna hrana. Zdravniki Bunting, Hadley, Jay in Harold na univerzi v Viskonsinu so preizkušali skozi 9 mesecev vpliv hrane na zobovje različnih ljudi. Eni so dobivali vedno enako hrano in morali so si skrbno čistiti zobe, druga z isto hrano si pa zob niso smeli čistiti. In zdravniki so ugotovili, da so imeli ljudje s hrano, obstoječo iz mldka, so-čivja in sadja, samo 5 odstotkov pokvarjenih zob, čeprav si jih sploh niso Čistili, dočim so imeri drugi, ki so jedli navadno hrano in si skrbno čistili zobe, dobro polovico pokvarjenih zob. Pri nas priporočajo zobozdravniki mešano hrano. Zobe uničuje zlasti zaporedno uživanje hladnih in vročih jestvin. Mnogi ljudje pijejo takoj po vroči jedi mrzlo vodo ali pa jedo cek> sladoled. To je zobem zelo nevarno. Kdor hoče imeti zdrave zobe, naj torej je čim več mlečnih jedi, sadja in sočrvja, varuje naj se pa mrzle pijače po vroča jedi. Mož z najkrajšim imenom Pred 14 dnevi je umrl v Coldvateru v ameriški državi Michigan neki H. P. Re. Ta mož, kakor je bilo rečeno v nekrologu, je bil deležen v življenju slave, da je imel najkrajše ime v Zedinje-nih državah. Cim so pa listi omenili to, so se takoj oglasili od vseh strani ljudje, ki bi hoteli imeti najkrajše ime. Kot prvi svetovni mojster kratkega imena je nastopil neki J. Ur iz Torringtona. Z njim sta tekmovala dva brata iz Du-lutha v Minnesoti J. Ek in E. Ek. Gospa Ekova se je pa potegovala za slavo, da ima najkrajše ime med ženskami. To imenitno slavo ji je pa zopet odrekala vdova po policaju E. Syeva. Potem se je pa oglašalo še mnogo ljudi s kratkim rodbinskim imenom. Vse tekmovalce je pa pokosil prebivalec mesta Chicaga, ki ima res v Ameriki najkrajše rodbinsko ime. To je mož, čigar ime je prvo v chicaškem telefonskem seznamu. Njegovo ime se glasi dr. AA. Utegnil bi ga torej kdo zamenjati z našo Avalo. Res je sicer, da se je ta mož prvotno pisal Aaron, pa je zadnji zlog svojega rodbinskega imena zavrgel in ostala sta mu samo dva A. Pod imenom dr. AA je znan v mestu, prijatelji ga poznajo pod tem imenom in tudi oblastva so mu to okrajšavo dovolila. In tako je črka A v resnici oficijelno rodbinsko ime dr. Aarona in zdaj nihče več ne dvomi, da je to mož z najkrajšim imenom. prepričevainost, da dokaže grofici, da se najbrž moti; nazadnje je vendarle viil nekaj tolažbe v skeleče materino srce. — Ah, doktore! — je vzkliknila grofica hvaležno, — prave prijatelje spoznamo v nesreči. Obljubila mu je, da poskrbi takoj drugi dan, da se zaroka med baronom de Breulh-Faverlayem in Sabino razdre in da bo podpirala kandidaturo markiza de Croisenoisa. Zdravnik je pa prisegal, da bo vplival na Tantai-na, in obljubil je grofici, da jo o uspehu svojega prizadevanja čim prej obvesti. Od grofice se je napotil Hortebize po uhci Matignon, prispel je do Fau-bourg aSint-Honore in stopil v kavarno, kjer ga je Mascarot že nestrpno čakal. — No, kako si opravil? — je vprašal, čim je zagledal zdravnika. — Igra je dobljena! — je odgovoril Hortebize in omahni! na stol — Oh... to ti je bilo delo! — ie pripomnil ves upehan. Pristopajte k Vodnikovi družbi « >SLOVENSKI NAROD«, đne 22. avgusta 1831 Stev. 18Q SE JE POCENILO Crno opolo Belo namizno Rizling Cviček Silvanec liter Din 10.- liter Din 10«' liter Din 14*' liter Din 14^ liter Din 18.' Hotel Miklič proda otavo, ki jo je pokositi na travniku pri Sv. Križu OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. IVellka izbira vseh vrst nogavic, D. >L C. in C. M. S. predmetov. "NA DEBELO! NA DROBNO! £2 I ^J^-^PPOTiREVMATIZMU, A I K* PREHLADU in ISHIJASU. LABORATORIJ Of RAHLEJ EVA § BEOGRAD Sarajevska 84 DOBIVA SE V VSEM LEKARNAH POCENI DIM.7S Specijelni entei oblek in volan francosU sistem pri Matek & Mikeš, LJubljana (poleg hotela Štrukelj) >BREDA« žepni robci ..jm. Din 2.—. <— Namodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila. patrone z nemškim >Rothweilskim< 3modnikom in nove vrste lovske patrone znamke »R«, napolnjei z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom, ime vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. „Geco" NAZNANILO Vljudno sporočam, cenjenemu občinstvu, uttaJ6rli veCe&ejem (WEENER MESSE) 6. do 12. septembra 1931 (Rotonda do 13. septembra). POSEBNE PRIREDITVE. Semenj za pohištvo — Reklamni semenj — »Fotografija t rridami« — Razstava novodobnega plinskega orodja. —» Elektrika v gospodinjstvo. Salon kožuhovinaste mode. — Dunajska pletfina moda. SALON ZA RADIO IN ŠIBKI TOK. Razstava pisarniških potrebščin — Sejem za železno tal patentno pohištvo — Stavbni in sejem za gradbo cest _■ Tehnične novosti in iznajdbe. — Razstava za živila tal hranila — Avstrijska zimskosportna razstava i—m Kmetij« ska in gozdarska vzorčna razstava. Brez potnega vizuma! S sejemsko izkaznico ln potnim listom svoboden prestop meje v Avstrijo. — Ogrski prehodni vizum se ob predložitvi sejemske izkaznice dobi na meji. — Precejšnje vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunava, na Jadranu ter v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst ln sejemske izkaznice (po Din 50.—) se dobe pri WIENEB MESSE-A. G„ WEEN VIL ter za časa lipskega jesenskega sejma pri poslovalnici, Leipzig, Oester. Messnaus in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: avstrijski konzulat, Dunajska cesta SI* pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnike), Dunajska cesta 1 in pri isti zvezi, podružnica hotel Mikfič, nasproti gjhmMgn kolodvora. Največjo atrakcijo Dunajskega velesejnta tvorf erandlktuia modna fattipai modne palače JTJLITJS KRUPNIK, Dunaj, ki se vrši drugI dan otvoritve velesejma, v ponedeljek 7. septembra v veliki dunajski koncertni dvorani (Wiener Konzerthaussaal) ob %8. zvečer. Prosimo, da naročite vstopnice brzojavno! WTJEN VIL, Kaiserstrasse 115. Turisti, lovci, smučarji vedno bolj zahtevajo samo kvalitetne čevlje, Na visku so danes v kvaliteti in izdelavi »Karo" gojzerji Zahtevajte cenik od Karo-industrije Maribor, Koroška cesta štev. 19. vse večje kraje oddamo komisijsko ali samoprodajo. Vsaka beseda SO par« Plača mm lahka toči w znamkah, ta od&ovor znamko t — Na vprašanja brez __ odGovariama. - Najmanjši otftes ©in V NEDELJO SE DOBI na ražnju pečen prašiček »Pri Konjičku« v Hradeckega vasi it. 70 (Pod Golovcem). — Se priporoča Marija Prepeluh. MLADE PSIČKE 8 tednov stare samice, čistokrvne volčje pasme, zelo ugodno proda Lojze Kramer, žellm-lje 15, p. Ig. Rodovnik na razpolago. 2345 HIŠA V BREŽICAH 105 3 sobe, kuhinja, klet itd., vrt, nad vrtom hodnik, elektrika, vodovod, dve opremljeni sobi — spalnica iz medenine, jedilnica iz hrastovine, naprodaj. 2343 PISARNIŠKA MOČ Začetnica, absolventinja meščanske šole in trgovskega tečaja, išče nameščenje v kaki pisarni ali trgovini. Razume vsa pisarniška dela. Gre event. nekaj časa tudi brezplačno. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Vestna 2341«. SAMO ŠE PAR TEDNOV sprejemamo naročila za premog in drva po znižani ceni. — Pečenko, Celovška 37. 2331 Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400«-* prve svetovne fabrikate: B5-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec m bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. Najcenejša posojevalnica. JUGOGRAD izvršuje solidno in najceneje vse zgradbe ter tozadevne načrte. — Inž. Srečko Pust — Inž. ar h. Bogomir Pust. — Streliška 33. tcL 2025. 85L HRANO dobro domačo nudim dvema gospodoma ali gospodičnama celodnevno za Din 400.— mesečno. Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 2323 Vsa pleskarska in soboslikarska dela Izvršuje točno, solidno in po onkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEB* družba z o. z. pleskarstvo in sobosHkarstvc Ljubljana, Sv. Petra c SS. AMERIKANCI POZOR! Nova hiša, ki donaša 1800 Din mesečno — naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2355 URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdan ska cesta št. 1. TJRADNIK-ZACETNIK absolvent Trgovske akademije ali pa maturant se sprejme. — Oferte s curriculum vitae in s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda« pod »Trajno 2324«. POSESTVO v bližini Ljubljane ca. 6 ha travnikov in njiv, hiša z devetimi opremljenimi sobami, lastno kopališče; pripravno za letovišče — prodam ali oddam za več let v najem. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Letovišče 2360«. TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, odličen prodajalec, želi premeniti mesto. Cenj. dopise na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Perfektna moč 2357«. PRE SVEČE VALE C JAJC (Eierleichter), vešč v vseh jajčnih manipulacijah, zelo dober in spreten delavec, želi premeniti mesto. Reflektira le na stalno mesto. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Trgovski pomočnik 2356«. VELA NA BLEDU krasna lega, pri zdraviliškem parku, 15 sob, popolnoma me-blirane, kopalnice, naprodaj. — Pojasnila Vila Bellevue, Bled. 500 DINARJEV TEDENSKO plačamo zgovornim osebam s številnimi poznanstvi! Perssons, Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamko za odgovor! 86/L MLADIČE ZAJČARJE prvovrstne gonjače, bele istrske pasme — proda Ludvik M odi a, Bloška polica, Rakek. 2365 TRGOVSKI POMOČNIK z dobrimi referencami, želi premeniti svoje sedanje mesto. Perfektno verziran v vseh strokah, sposoben tudi za poslovodjo, skladiščnika itd. Reflektira samo na stalno in dobro mesto. Ima izložbeni aranžerski tečaj, položen z dobrim uspehom. — Cenj. ponudbe na upravo »Slov, Naroda« pod šifro »Dobra in zanesljiva moč/2358«. Malinovec pristen, naraven, na malo m veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLL LJUBLJANA, Dunajska c. G. Občina LJu&Tjns Mastni pogrebni atvod Klanjajoč se volji Vsemogočnega, raznanjamo pretuzno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša nadvse ljubljena zlata mamica in stara mamica^ gospa Ana Poderžaj .L roj* Golim vdova po železničarju po osemmesečnem mnčeniškem trpljenju, danes 06 5t uri dopoldne za vedno zapustila ter odšla k pravičnemu Sodniku po zasluženo plačilo. Pogreb naše zlate mamice bo v ponedeljek, dne 24. avgusta 1931, ob 2- uri popoldne iz hiše žalosti, Resi jeva Ji, na pokopališče k Sv, Križu. ^tTjribQafđ, dne 22L avgusta 1931. Kan, sta, MM, MBfca por. Modrovčič, Anka, hčerfo Mkfca, Francfca, sestri, JdSfco, zet, Pepičefc, vnuček fn ostalo sorodstvo. Urejuje Josip BJJjittBfc Pri odraslih in otrocih je FIGOL mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje želodca in črev ter za zdravljenje bolezni ledic, jeter in hemeroidov, kadar so v zvezi s slabo prebavo. — FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, razpošilja pa izde* lovalec — Apoteka Dr. Semelič, Dubrovnik 2160. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245. 1 steklenica 40 Din »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. Neprijeten duh ust e zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe ibi odstranite že pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Ze pri kratki vporabi dobijo zobje krasen sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo po Din 8.— Velika tuba Din 13.— Dobite jo povsod. Cenjeno občinstvo se opozarja na mojo prvo sprejentnico za barvanje in kemično snaženje pri krojaču A. PREZELJ, Vošnjakova ulica 4 (preje Cesta na gorenjski kolodvor). — V krojačnici se popravljajo vsake vrste snažena in barvana oblačila. Postrežba točna! Cene solidne! A. PREZELJ, krojač. A. WAGNER, barvar. VtlafbuCatutni p up h ytodafa uptupu ,3£ct>etu>6ega Tlatoda, IRRRRRRRRRRRRRRRRRRRF Graški velesejem (CRAZEB MESSE) od 29. avgusta do 6. septembra t. L RAZSTAVA RJAVE ŽIVINE od 29. avgusta do vključno X. sept RAZSTAVA PRAŠIČEV od 3. sept, do vključno 6. spet Glavno razpecevaliSče sejemskih izkaznic: Banka Bezjak, Maribor, Gosposka ulica. Proti predložitvi sejemske izkaznice vstop brez vizuma. ■— Potreben je samo potni list, Pers. — 391/1931—2. , tt rf Razpis« Pri mestnem fizikatu v Ljubljani je popolniti mesto mestnega zdravnika-praktikanta Pogoji so sledeči: 1. Državljanstvo kraljevine Jugoslavije, 2. Starost ne nad 40 let. 3. Dokaz, da je odslužil kacfcrski rok, afi da je od vojaške službe oproščen. 4. Dokaz, da je diplomiran doktor vsega zdravilstva in da je dovršil po državi za zdravnike predpisano prakso v javni bolnici. V teku treh let po dnevu vstopa v mestno službo mora napraviti fizik atni izpit, prednost imajo pa oni, ki že imajo ta izpit. Pravilno, z vsemi potrebnimi dokazili opremljeno prošnjo je vložiti najkasneje do 28. avgusta 1931 pri predsedstvu mestnega magistrata v Ljubljani Cperso-nalni referent). Mestno naeelstvo v LJubljani, dne 21. avgusta 1931. Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc, 1. r. Usta; Oton