Poštnina plačana v Leto LXrV\, SL 9S L]«M)aaa, torek 28. aprila ioji Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemat nedelje in praznike. — Ineerat! do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji tnaerati netit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Lose ratni davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj->. UREDNIŠTVO IN UPRA VNI8TVO LJUBLJANA, Kttalljeva mUtm it. 6 Telefon at- 8122, 5122. 8124. 8125 in 8126, PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St 8,----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska teL SL 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — —. Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. CILJI IN USPEHI AGRARNIH DR2AV Ugotovitve poljskega delegata na beograjski agrarni konferenci — Načelo preferenenih carin zmaguje — Priprave za končno rešitev agrarnega vprašanja srednjih in vzhodnih evropskih držav Beograd, 28. aprila. A A. Na zaključni seji stalnega odbora agrarnih držav STed* nje in vzhodne Evrope v nedeljo popol* dne so bile soglasno sprejete in podpisa* ne vse resolucije in zaključni protokol. Poljski delegat dr. Rose je imel pri tej priliki podrobno poročilo o agrarnem kreditnem zavodu, ki ga snuje Društvo narodov. Zvečer je minister za trgovki o m industrijo Juraj De-metrović priredil delegatom banket v hotelu »Srpski kralj«. V imenu zbranih delegatov je imel šef poljske delegacije dr. Rose govor, v katerem je med drugim povdarjal: V zadnjem času je biilo mnogo sestan* kov z zastopniki agrarnih dežel, vendar agrarne krize v Evropi še ni konec. Zato se bodo agrarni krogi morda vprašali, kaj se da doseči na teh sestankih in kakšni so njihovi dosedanji uspehi. Jasno je, kar smo tudi tu ugotovili, da se že pojavljajo uspehi našega sodelovanja. Sestanki osmerish držav Vzhodne Evrope I pred sedmimi meseci so si postavili tele cilje: 1. Izvoz žita je treba tako organizirati, da si drug drugemu ne bomo konkurirali na mednarodnih tržiščih. 2. Gospodarske osnove teh držav je treba okrepiti predvsem z mednarodnimi agrarnimi krediti. 3. Uvesti je treba preferenčne carine za žita 4. Na mednarodnih sestankih, zlasti pa v Društvu narodov je treba v enaki meri upoštevati agrarne interese kakor intere* se ostalih gospodarskih vej. Ako po sedmih mesecih vprašamo, kakšni so uspehi našega skupnega dela, vidimo: 1. Izvoz žita iz teh držav je bil iz os* nove preurejen. Sedaj lahko vodimo skup* no izvozno politiko. V treh tednih se bo* mo pogajali še z drugimi državami o mednarodni konvenciji v tem pogledu. Anglija in gospodarska kriza Snowdenov ekspoze o angleških državnih financah — Angleški zakladni minister pričakuje o miljenje gospodarske krize London, 28. aprila. AA. Včeraj je zakladni minister Snowden poročal v spodnji zbornici o državnem proračunu. Govoril Je prvič po bolezni. Poslanci so ga prisrčno pozdravili. Po njegovem poročilu znašajo državni dohodki 775 milijonov funtov šterlingov, izdatki pa 798 niiliojnov funtov šterlingov. Izdatki so se zvišali od lani samo za 532.u00 funtov šterlingov, ker je država predvsem veliko prihranila na obrestih za posojila. Nadalje je Anglija prejela devet milijonov funtov šterlingov iz nemškega mobolizacij-akega posojila, kar je tudi pripomoglo k zmanjšanju deficita. Snovvden je nadaljeval, da je pravzaprav proračun aktiven, ker so bili dohodki minulega leta večji ko izdatki, kar dokazuje, da je Anglija gospodarsko zdrava in finančno močna, navzlic še nedoživljeni gospodarski krizi preteklega leta. Snowden je izrazil upanje, da se bo posrečilo v teku leta doseči na temelju predlogov gospodarskega odbora velike prihranke. Nato je govoril o veliki gospodarski krizi in o brezposelnosti in dejal, da je treba poživiti industrijo in trgovino. Snowden ce- ni, da bo dobila država 248 milijonov na dohodninskem davku, 72 milijonov na davčnih dokladah, 80 milijonov na zapuščinskem davku in 3 milijone drugih davkov. Izrazil je upanje, da je dosegla gospodarska kriza vrhunec in da se bo položaj zboljšal. Pričakovati pa je treba, da bodo carinski dohodki padli za približno 7 milijonov. Prav tako bo padel davek na alkoholne pijače, ker konzum alkohola stalno pada. Izdatki za prihodnje leto so proračunani na 803 milijone funtov šterlingov, dohodki pa na 763 milijone. Vlada bo morala piačati 302 milijone za obresti in za druge izdatke. Država bo najela večje posojilo za zgradbo novih cest Končno je Snowden dejal, da bo znižal razne industrijske davke, da ojač! razvoj industrije. London, 28. aprila. Govor zaklad nega kancelarja Snowdena je večina zbornice sprejela s splošnim odobravanjem. Seja je bila nato odgođena na jutri, ko se bo pričela proračunska debata. London, 28. aprila. Po uradnih podatkih znaša primanjkljaj v preteklem fin. letu 23,276.000 funtov Šterlingov. Naraščanje avstrijskega vojnega proračuna Izdatki za avstrijsko vojsko so se v petih letih podvojili — Predlogi za redukcijo vojnega proračuna Dunaj, 28. aprila. V parlamentarnih krogih, ki imajo zveze z vlado, zatrjujejo, da bo v najkrajšem času razpravljala vlada o predlogih za skrčenje v zadnjih letih izredno močno naraslega proračuna vojnega ministrstva. Pred petimi leti je znašal proračun za celotno avstrijsko vojsko 60 milijonov, v letošnjem proračunu pa znašajo izdatki 110 milijonov šilingov. Predlogi za skrčenje vojnega proračuna se že izdelujejo, vendar pa podrobnosti niso znane. V parlamentarnih krogih opozarjajo, da mora priti do zmanjšanja raznih izdatkov že zaradi tega, ker so stvarno in materijelno v nasprotju s celotno konstelacijo. Vrhovna ra- čunska kontrola je v svojem mnenju o računskem zaključku L 1927. grajala, da Je vojno ministrstvo v nasprotju s proračunom pri novačenju močno prekoračilo svoja pooblastila. Takrat so zračunali, da je vojno ministrstvo sprejelo v vojno službo 930 mo2 več na mesec, kakor pa je bilo upravičeno. Ta kritika vrhovne računske kontrole je ostala neupoštevana in proračun vojnega ministrstva je naraščal z vsakim letom. Tudi stalež oficirjev in generalov ni v nobenem pravem razmerju s številom moštva, kar se je ponovno grajalo- Reforma bo baje Izvedena tudi v tem pogledu. Razen tega bodo revidirane plače poklicnih vojakov. Nezgoda »Nautiliisacc Newyork, 28. aprila. Č. VVilkinsova podmornica >Nautilus<, s katero namerava pod-vzeti ekspedicijo na Severni tečaj, bi se pri včerajšnji poizkusni vožnji skoro ponesrečila. Ko je bila podmornica 15 m globoko pod morsko gladino, je začel eden izmed siereoskopov propuščati vodo- Voda je vdirala tako naglo, da se je začela podmornica potapljati. Nič ni pomagalo, da so skušali vodo zopet iztisniti K "sreči je moštvo ostalo hladnokrvno in strogo izvajalo zapovedane manevre. Le na ta način, da so postavili v funkcijo vse črpalke in odvrgli ves balast, se je posrečilo po 15 minutah spraviti podmornico na površino. Bil je že skrajni čas, ker je moštvo stalo že do prsi v vodi. Primanjkovalo je zraka in bi se bili vsi zadušili, če bi le pet minut prekasno dosegli površino. Mednarodni kongres PEN-khibov Haag, 28. aprila AA. Mednarodni kongres Penklubov se začne 21. junija in bo trajal pet dni. KongTesu bo predsedoval predsednik holandske vlade, udeležilo pa se ga bo 200 delegatov iz 30 držav. Velika tatvina umetnin v Londonu London, 28. aprila. AA. V umetniških krogih je nastalo veliko razburjenje, ker so neznani tatovi odnesla iz trgovine tr* g ovca z umetninami dve sliki Gainsbo* iTougha, eno sliko Van Dycka in več dru* gih dragocenih umetnin, gobelinov in per* zijskih preprog. Tatovi so prišli v trgovi« no s ponarejenimi ključi. Tatvino je šele zapazila hišnica zgodaj zjutraj, ko je pri* šla pospravljat trgovino. Ukradene stvari predstavljajo veliko vrednost Potres v Italiji Florenca, 28. aprila. V okolici Pisto je so čutili v nedeljo nov potresni sunek, ki je trajal nekaj sekund. Potres, ki Je povzročil tuđi nekaj stvarne škode, so čutili tudi v P ratu. Samomor zadnjega dunajskega izvoščka Dunaj, 28. aprila. AA. Zadnji dunajski izvošček je izvršil samomor, ker nI več toliko zaslužil, da bi prehranil sebe in svojo ženo. 2. Kadar gre za mednarodni agrarno* hipotečni kredit je treba povdariti, da je bil mednarodni zavod, ki bo to vprašanje uredil, zasnovan na našo pobudo in na našo zahtevo. 3. Še pred enim letom nismo mogli od* krito zahtevati preferenenih carin. Danes je to načelo že sprejeto od vseh evrop* skih držav. Nedavni sestanek v Rimu do* kazuje, da so tudi ameriške države opu* stile svojo nekdanjo opozicijo napram te* mu načelu. 4. /Igramo vprašanje je neprestano na dnevnem redu velikih mednarodnih kon* ferenc in ga stalno proučujejo. To se pravi, da pripravljajo njegovo končno re* šitev. Govornik je nato opozoril, da se pri* pravi j a ustanovitev gospodarskega fonda. Dosedanji uspehi opravičujejo optinrri* zem v tem oziru. Končno je pozdravil De* metroviča kot enega glavnih tvorcev var* savskega sporazuma. Odgoditev pomorskih pogajanj Pariz, 28. aprila. »Excdsior« poroča, da sta Anglija in Italija odklonih francoske predloge o pomorski razorožitvi. Ker pol takim; razmera :i nadaljna pogajanja nisj mogoča, bo Francija predlagala, da se londonska pomorska ianja odgode do splošne ------- • -Vrence, ki "se bo sestala februarja leta 1932. List tudi izraža mnenje, da sta se Anglija in Francija o odgovoru na francoske predloge medsebojno že poprej sporazumeli, kar je izzvalo v francoskih krogih neljubo presenečenje. Iz Španije Madrid, 28. aprila. AA. Na vprašanje, ali so točne vesti, da bo Španija izpraz* niila Maroko, je odgovoril novi španski zunanji minister Lerroux, da se to ne bo zgodilo, dokler bo na Čelu španskega mri* nistrotva za zunanje zadeve. Pariz, 28. aprila. AA. Havas poroča iz Madrida, da je bila tamkaj včeraj seja zveze mednarodnih sindikatov. Seji sta prisostvovala med drugimi španski mini* ster dela in bivši belgijski minister in predsednik ; M. delavske internaoijonale, belgijski socialist Vandervelde. Obleganje Madeire Lizbona, 28. aprila. AA. Po uradnih vesteh iz Madeire so se vladne čete izkrcale pod varstvom zapornega ognja vojnih ia-dij v bližini Funchala in takoj zasedle mesto. Ko so čete uničile nekaj mestnih naprav, so se vrnile s 16 vjetniki na vojne ladje. Southampton, 28. aprila. AA. Semkaj je prispel iz Madeire vikomt Ullswater. Dejal je, da so prebivalci otoka zbežali v gore. Uporniki se pridno pripravljajo na obrambo. Kopljejo strelne jarke in podmini-rajo ceste. Vstaši imajo težke topove in veliko strojnih pušk. Po mestu patrolira vojaštvo v jeklenih čeladah. London, 28. aprila. AA. Iz Madeire je prispelo s parnikom »Armadale Castle« v Southampton 90 angleških turistov. Izjavili so, da imajo na otoku dovoli živil in da uporniki niso nadlegovali angleških državljanov. Italijanske dobave za Rusijo Rim, 28. aprila. AA. Včeraj je bila podpisana v ministrstvu za korporacije pogodba o dobavi italijanskih proizvodov Sovjetski Rusiji. Pogodbo so podpisali za Italijo minister financ Mosconi in minister za korporacije BotHf. dočim je Sovjetsko Rusijo zastopal njen trgovinski ataše Le-venson. Gre za dobavo v ^kupnem znesku 350 milijonov lir. Trgovski in industrijski krogi so s to pogodbo zadovoljni Blago bodo morali dobaviti v teku leta 193!. Rumunija prekinila trgovinska pogajanja z Nemčijo Pariš, 28. aprila. Havas poroča iz Bukarešte: Politični krogi potrjujejo vest, da Rumunija ne bo nadaljevala trgovinskih pogajanj z Nemčijo, dokler v Ženevi ne bo rešeno vprašanje o carinski zvezi med Avstrijo in Nemčijo. Rumunski delegati, ki sc bili na Dunaju, so se vrnili v Bukarešto. Malinov sestavlja vlado Malinov dobil neomejen mandat za sestavo nove bolgarske vlade Sofija, 28. aprila. Po včerajšnjih celodnevnih konzultacijah političnih voditeljev je kralj Boris danes poveril voditelju demokratske stranke Malinovu mandat za sestavo vlade. Kakor zatrjujejo« Malinov mandat ni omejen in bo imel pri sestavi vlade popolnoma svobodne roke. Domneva se, da bo Malinov sestavil vlado meščanske koalicije, v kateri bi bile polejr demokratske še liberalna in radikalna stranka ter dve manjši frakciji Demokratioeskega Sgovora, ki sta v opoziciji proti Ljapčevu. V krogih Demokratičeskega Sgovora vlada veliko razburjenje. Ljapeev je sicer že v naprej odklonil vsako sodelovanje z Malinovim, zaradi česar na koalicijo s Sgovorom ni niti misliti. Ker je položaj popolnoma razčiščen, je verjetno, da bo Malinov še danes sestavil vlado. Veselo predavanje o Triglavu Predavanje dr. Mlakarja pod okriljem Zveze obrtnih zadrug Ljubljana, 28. aprila. čegavo? Seveda dr. Mlakarjevo. Zveza obrtnih zadrug je naprosila SPD za predavatelja, ki bi vajenkam in vajencem kaj lepega povedal o planinah. SPD ga je rado poslalo in seveda dr. Janka Mlakarja. Skoraj prelepa dvorana OTJZD nabito polna mladosti in življenja, mojstre in njih gospe, ki jih je privabilo predavateljevo ime, je pa pomladila vesela, preprosta planinska beseda in sala. Smolo je imel gospod profesor s predavanjem na ljudski univerzi Zveze obrtnih zadrug, ki se je obrtniškemu naraščaju tako priljubila, da se udeleži vsakega predavanja v večjem številu. Smolo je opisal sam govornik, češ, da je treba za predavanje treh stvari: predavatelja, skiop-tikona in teme, ali prvič sta bila pripravljena skioptikon in tema, bilo pa ni predavatelja — drugič sta bila na mestu predavatelj in tema brez skioptikona, snoči pa zopet predavatelj in skioptikon, pa ni bilo teme, ker dvorana OTJZD nima zaves na oknih, kar je pač čudno, saj je vendar namenjena predavanjem, ne samo reprezentaciji. Tudi belo rjuho je treba vsakokrat posebej pribiti čez Jakopičevo sliko. V uvodu je predavatelj utemeljil sloves Triglava, ker se z mnogo višjih gora, n. pr. z Grossglocknerja, vidijo le planine, z našega Triglava ti pa plava pogled čez večni sneg planinskih verig, čez ravnine, vasi in mesta tja doli do morja na obzorju. Tudi nekoliko zgodovine je povedal, kdaj so prvi pogumni možje premagali Triglav in, da je bila pri tem stoletnem boju prva nesreča 1. 1820, ko je stotniku Bosio strela ubila vodnika. Nevaren je bil Triglav, danes je pa izlet za začetnike. Ko je bilo še nevarno, je bil dr. Janko Mlakar 1. 1893 na vrhu. Z njim, abiturijen-tom, sta bila lemenatarja Finzgar in Do-stal, torej sedanji pisatelj-jubilant, drugi pa monsignor, znani prijatelj zgodovine umetnosti. Držali so se Kadilnikovega pravila: Dosti tobaka in žganja za vodnika, pa boste gori. Oprtnikov tedaj še niso imeli, zato je pa počivala zelenka slivov-ke v pastirski malhi, Finzgar je pa zavezal rokav suknjiča In potisnil drugo steklenico vanj. Ko je pa dobra gorenjska gostilničarka in preizkušena študentovska prijateljica žrtvovala še eno steklenico, je Finzgar imel zavezana oba rokava. V Žirovnici je zadel ob vrata vagona in iz tresel razbito steklenico iz blago dišečega mokrega rokava. Hudo vestno so ubogali Kadilnika in čez Gube prilezli pod dve Dežmanovi koči. Vodnik, Dostal in Mlakar so opešali in se posvetovali, katera je prava in se odločili, da gredo kar za Finžgarjem. Tedaj jih je pa že zmotilo klicanje: pred vrati leve koče in pred vrati desne koče se je drl po en Finzgar, — ubrali so jo torej za glasom in srečno prikobalili v pravo zavetje. Noč je bila huda in zgaga grozan-ska, Mlakar pa ne pije več v hribih. Na vrhu. Visok je Triglav Koliko ga je pa še v tleh! Tedaj še ni bilo Aljaževega stolpa. Ko so nosili njegove posamezne pločevinaste kose gori, si je krepak možakar streho kar poveznil »na gvavo« kot klobuk. Prva leta tega stoletja je hotel dr. Mlakar pozimi na vrh in je naprosil Aljaža, naj vse pripravi. Triglavski župnik je čakal doktorja na postaji, ga naglo potegnil v stran, češ, žandar ji te Čakajo. Zakaj? Ker take norce zapirajo, ki lezejo sedaj na Triglav/Vendar sta se Smercem bredla po Gubah, dokler ni dr. Mlakar omagal in ga je vodnik privlekel nazaj. Kakopak, Aljaž mu je naročil: Goni ga kjerkoli, dokler ne omaga, potem mi pa celega priženi nazaj. Smuči tedaj pri nas še nikdo ni poznal. čez vse vrhove in po vseh kočah slede v veličastno lepoto zamaknjeni poslušalci m že jih pripelje prijetno kramljaje na Bohinjsko jezero. Pri Sv. Janezu na mostu stojita gospod in gospa, ki vzdiha: »Divno, prekrasno, najraje bi ostala tu!« >Nimam nič proti temu, klanjam se!« še šopek planinskega cvetja je povil predavatelj in nam ga poklonil in kakor plaz se je odtrgal aplavz in hrumel, da ni mogel ponehati. Lepo se je slavnemu planincu in SPD zahvalil predsednik Rebek ter naznanil, da prihodnji ponedeljek ob 19. predava v isti dvorani dr. Valentin Rožič o »Jadranskih biserih«, dr. Mlakar pa že hiti iz dvorane in zopet se trgajo plazovi aplavza za njim. n mbe v Zagrebu Zagreb, 28. aprila. M. Neznana oseba je v pretekli noči položila v parku kralja Tomislava pet paketov eksploziv, od katerih so štirje eksplodirali v času od 3.50 do 5.30 zjutraj. Eden paket je bil najden neeksplodiran. Eksplozije niso povzročile rrikake škode. Preiskava je v teku. Kontrola prometa z mamili Beograd, 28. aprila. AA. 25. in 26. t. m. je bila v ministrstvu za trgovino in kidu* strijo konferenca z zastopniki veledrože* rij in uvozniki narkotičnih dro ž. Kooife* renče so se udeležili zastopniki družb Is is, Jugofarmacija, Kemika, Kaštela, Farma* cevtska sekcija pokrajinske zveze indu* strijcev, Salus iz Ljubljane, Siavija iz No* vega Sada, Niškovic, Vrktorovič, Tajčič, Jelić itd. Konferenco je prvi dan vodil Bajič, za* stopnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, drugi dan pa Obrado vic, predstavnik ministrstva za trgovino in in* dustrijo. Po razpravi o vprašanjnih, ki so bila na dnevnem redu, so sprejeli sklepe: 1. da se zaprosi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, da se, koli* kor to dopušča pravaJLnik o kontroli nad mamili, oproste lekarne poslovanja za na* b a vijanje mamil; 2. da se izvede sodelovanje državnih oblasti in uvoznikov mamil, da se olajša zbiranje podatkov o prometu ki porabi mami; 3. da se uvedejo posebni formularji o efektivnem uvozu mamil, ki bi jih uvoz* nik izpolnil im poslal ministrstvu za soci* almo politiko im narodno zdravje; 4. da se uvede izdajanje uvoznih dovo* ljenj po pravilniku o kontrola nad mamili; 5. da se priporoči lekarnam, da nabavljajo medicinami opij, ki se proizvaja v državi, pri domatcih tvrdkah; 6. da se skuša ustanoviti domača tvor* niča opijskih derivatov, zlasti morfuna in kofeina. Mednarodni kongres orientalistov Haag, 28. aprila AA. Od 7. do 12. septembra t. 1. bo v Levdenu 18. mednarodni kongres orientalistov. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22,856, Berlin 13.54, Bruselj 7.9102, Budimpešta 9.91*24, Curih 1093.8 — 1096.8 (1O.0&3). London 276.04 — 276.84, (276.44), Newyork 56.63 — 56.83 (56.73), Pariz 222.21, Praga 167.95 — 168./5 (168.35), Trst 296.62 — 298.62 (297.62). INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1310, Pariz 20.2875, London 25.2376, Newyork 518.95, Bruselj 72.22, Milan 27.1725, Madrid 52.50, Amsterdam 208.65, Berlin 123.60, Dunaj 73.05, Sofija 3.76, Praga 15.37, Varšava 58.20, Budimpešta 90.50. + >SLOVENSKT NAROD*, dne 28 aprila 1931 Stev. Q5 Ekspres Ljubljana - Kočevje Sušak Bežni vtisi s poskusne vožnje z avtobusom iz LjuMfane na Sušalc LfribHana, 26. aprila. Po cerkvah je odzvonilo in ure so počasi, kakor bi se igrate med seboj, odbile pet. Prvi oblački so zardevali, od povsod so se oglašali kosi in žvrgolenje, ko smo sedli predzanjo nedeljo v veliki Pečnikar-jev avtobus pred hotelom Miklič na Masa-rvkovi cesti. S tem avtobusom, ki odpelje vsako jutro ob 5. iz Ljubljane, smo dobiH pravi ekspres do morja, saj se z njim pripeljemo skoraj za isto ceno, kakor z vlakom, namreč za 126 Din, do Sušaka v šestih urah, v vlakom se pa moramo mučiti celih 12 ur. S tem avtobusom, ki bo vozil v majn dvakrat na dan v obeh smereh, smo dobili zvezo z morjem, ki je za tujski promet največjega pomena, Ljubljani je pa približal zanimivo Kočevsko deželico. Belo Krajino in prekrasni Gorski kotar. Kakor v mleku plava solnce nad Škofljico, da se lesketajo luže na cest: kakor dolg bisern paternošter. Cesta gre navkreber in v kristalu pomladnega neba nas pozdravljajo bele cerkve na Golem in na Kureščku, pred nami nam pa miga sv. Ahac. Mavrica zaigra na dimu megle, ki se kadi iz doline in že je Turjaški grad za nami, Turjak, Raščica, Velike Lašče, tri velika imena Medved, Trubar in Levstik. Okrog Ortneka je ponoči zapadel sneg in tudi hribi proti Sodražici so beli. V Ribnici, kjer je pred cerkvijo vse črno ljudi, je blata na razdrti cesti, da se komaj preri-jemo skozenj, in v blato je pogreznjena tudi slavna »Dreifensterldof« Dolenja vas. Cesta je samo dolga njiva z razori, da meče avtobus semintja kakor ladjo. Ob pol 8. smo v Kočevju in se oddahnemo pri Har-deju ali kakor pravijo domačini, »pri Gu-steljnu«. Vroč čaj in kapljica izvrstnega leka in vse — zastonj! Priporočamo! V vis gremo in že izginjajo lesene vasice kočevske deželice v ravnini. Štalcarji, Novi Lazi, vse še kočevsko, z nizkimi hišicami in s skodlami na strehah, potem pa Banja loka in že se zasveti v dolini Kolpa. Pod silnimi serpentinami mogočna cerkev pri Pari, potem pa Brod, kjer nas pozdravi zadnja rdeča tabla naše banovine, na on; strani nam pa pove bela, da smo v savski banovini. Meščansko oblečeni ljudje nas ogovarjajo hrvatski, kmetje se pa menijo slovenski tudi še pri Mariji Trošt vrh strmega klanca. Skozi krasne gozdove pri-drvi avtobus v Delnice. Neznansko dolga I vas, saj sem opazil na desni hišno številko 341. Ves gozd je polomljen in podrt in skoraj vsem smrekam manjkalo vrhovi. Se ni mesec tega, kar je ob dežju pritisnil mraz, da je led polomil veje in potrgal vse žice električnih napeljav. Skoda v gozdovih je ogromna. Zopet srečamo železnico in onstran nje smo že na slavni Lujzinski cesti, ki jo je zgradil Napolen od Karlovca na Reko. Povsod najkrasneiši gozd, ki v njem še leže bele krpe snega. V Lokvah leži v nižini pred nami umazana plahta — morje. Dolgočasen dež, tako dolgočasen, kakor je mogoč le ob morju. Neskončno dolge vasi, Homer in Mrzla Vodica in vedno še gremo višje in višje, ko pri Lepenicah pasiramo najvišje mesto. Tip hiš se je zopet izpre-menil, nizke so tu strehe in kamen okrog in okrog, saj smo na Krasu in že blizu morja. UČka je v megli. Kvarnerski otoki so skriti v dimu — še bomo imeli slabo vreme. Le semintja cvete kaka trobentica, čeprav gledamo ves čas morje pred seboj. Piramida nam pove, da smo 590 metrov nad morjem, a šele spodaj na žalostnem Grobniškem polju je vzbrstel divji kostanj in se razcvetele rožne marelice in bele češplje. Srečavajo nas s košarami težko oprtane žene in veselo nam zapojo zagorela dekleta »B-o-o-o-g!« Lepe Cavle so za nami, slikovite skupine cipres beže mimo nas, v dolinah smaragdno zeleni travniki, poleg njih pa rjavkastordeči vinogradi, okrašeni z belimi šopki cvetočih češenj. Na dnu silnih prepadov dere Rečina. pred nami se pa odraža mogočna silhueta trsat-skega gradu. Od Orehovice dalje je Lujzinska cesta tlakovana, da smo v trenutku pod visoko vihrajočo državno zastavo ob meji na Sušaku, na oni strani pa pohajajo historični kostumi karabinerjev. Tujski promet se že pozna, dosti je videti nemških obrazov in tudi ostrih angleških črt Vse trepeta in :e zavija v kožuhe pred mrazom. Nikamor ni mogoče in veseli smo, da gre avtobus kakor vsak dan že ob 15. proti domu. Nazaj grede je med Jelenjem in Lokvami za štiri prste snega — spodaj se pa vidi morje. Ob 22. smo že zopet v dragi Ljubljani in naš veliki »Ford« se oddahne, saj je imenitno prestal vožnjo, mi pa čakamo lepšega vremena, da se zopet potegnemo z njim na Jadran. „Stanovanje44 novega tramvaja V novi remizi, ki jo grade na koncu Zgornje Šiške, bo prostora za SO tramvajskih vozov Ljubljana, 28. aprila. Novi tramvaj je dokaj velik »gospod«, kar nam najlepše priča njegov sprejem, na* vdušesije ter veliko zanrmanje sicer leno* krvnih Ljubljančanov. Zato pa Ljubljanča* ne gotovo tudi zanima, kakšno bo »stano* vanje« novih tramvajskih vozov ter ne bo odveč, če se pomenimo nekoliko podrob* ne je o novi remizi. Mnogim ni najbrž znano, kje bo stala nova remiza aK kje jo že grade. Tisti, ki imajo dovolj časa in volje za dolge izpre* hode (če vzamemo, da je iz Ljubljane v Dravlje daleč), so jo gotovo že izvohali. Si* cer nas pa lahko potegne avtobus od Figov* ca do mitnice na Celovški cesdri. Ce vreme ni aprilsko kot zadnje dni, tudi ni tako daleč, peš, le na postaje tega »križevega po= ta« se ne smemo ozirati, na gostilne nam* reč, sicer bi se pot preveč zavlekla, kar tudi vedo nekateri povedati iz lastne skušnje. Zadnja »postaja« romanja do remize je go* stilna pri »Franceljnu« v Zgornji Šiški, do kamor je zaenkrat izpeljana cestna želez* niča. Do tja je namreč prišla že marsikatera »ekspedicija«, seveda izmučena do smrti ter je tam opešala. Do remize je od tu še daleč, to vam vedo povedati tudi pri »Fran* C eljnu«. In prav malo verjamejo, da bo tramvaj vozil tod mimo že v začetku ma* ja, ali vsaj junija. Če se sklicujete na to, da so pisali, kdaj bo že vozil, vam odgovo* re, da je tisto, kar pišejo po časopisju, več* krat larifari ter da so pisali, da bo tram/vaj vozil že 13. L m., pa še zdaj ni vse skupaj nič. Potem pa seveda marsikdo obupa ter se mu več ne zdi vredno, da bi si ogledal gradnjo nove remize. In od »Franceljna« je do remize še približno pol kilometra. Remiza bo torej stala na koncu Zgor* nje Šiške, ob začetku Dravelj in sicer na desni strani Celovške ceste, nasproti hiše št. 99, umaknjena od ceste okori 50 m. Ob cesti bo pa moderna vila, upravno poslop* je z ravnateljevima stanovanjem. Remiza bo obrnjena s svojo širino pro* ti cesti ter bo po svoji ogromnosti sporni* njala na cerkev. Da, bo v resnici prava pa* laća, dostojno »srtanovanje« za tramvaj. Pod streho bo lahko vzela 50 velikih vozov in še ne bo gneče. Remiza je projektirana za 50 vozov, to je remiza ali shramba v oz* jem pomenu besede. Celotno poslopje pa meri 102.32 m dolžine ob remizi in 14.60 m širine, ob delavnicah pa 97.27X14.60 m. V ozadju je namreč shramba za vozove dalj* ša 5.05 m od ostalega poslopja, skupna širina torej znaša 33.95 m, to je širina ve* like cerkve in menda ni v Ljubljani nobena cerkev širša. Tako široko pročelje obrnjeno na cesto, s sedmimi 3 m širokimi ki 5 m visokimi vrati, bo napravilo nedvomno \m* pozanter vtis, le škoda, da ga bo malokdo občudoval, saj bodo poslej Ljudje pravtako drveli mimo z avtomobili in z drugimi vozi* li, s tramvajem, da bo največji užitek hi* trost in oblaki prahu, kot je bilo doslej. Govori se da bo pozneje na Celovški cesti mnogo prometnih nesreč ko bo vozil trama* vaj. Treba bo pač nekoliko bolj brzdati športne strasti ter krotiti junaško kri in ne tekmovati s tramvajem četudi bo voeiil le 30 km na uro. Zdaj drve tod mimo avto* mobili s pravo ameriško naglico. Poslopje bo razdeljeno v glavnem na dva prostora: na renrrizo in na delavnice Delavnic bo več. Največja ima dvoja uvoz* na vrata od ceste tu bo glavna delavnica za popravila. Nato se še vrste: kovačnica. mizarska in pleskarska delavnica, skladi« šče delavnice, skladišče progovnega moj* stra in pritikline, garderoba z umivalnico, prsne kopeli in stranišča. Shramba za vozove meri v notranjosti 101.32 m X 18 m. Vozovi bodo stali na petih tirih, uvoznih vrat je pet. Ta pro* stor bo razsvetljen z 20 okni, 3.56X285 .i velikimi. Pri tirih bodo tudi seveda naredi* li posebne jaške, iz katerih se Čistijo vozo* vi od spodaj. Prostor za vozove se bo lah* ko po potrebi razširil za 20 vozov, za 40 m dolžine. Zaenkrat bo remiza seveda dovolj velika, saj bo samo 10 novih vozov, starih pogonskih, brez priklopnih, je pa samo 14. Glavna delavnica meri v notranjosti 13.85 x 30.11 m. V nji bosta položena dva tira. Vse delavnice bodo najmodernejše opremljene z najnovejšimi tehničnimi pri* pomočki, s stroji in orodjem. Zato bodo v njih lahko izvršili vsako, tudi najtežje popravilo, lahko bodo pa tudi izdelovala pri* klopne vozove. Strop in streha celotnega poslopja »ta dva ogromna železobetonska oboka. Zuoa* nje obodne stene so 60 cm debele, betonske, pravtako tudi srednja nosilna stena, Ici deli shrambo vozov in delavnice v dve polovici. Vsako teh polovic krije po en obok, strop ali streha. Oboka ležita, odnosno, se opira* ta, na zunanjih obodnih zidovih n skupno na srednjem nosilnem. Razpetina teh obo* kov je torej enaka širina delavnic in remi* ze. Obok nad remizo ima potem takem 18 tnttrov razpetine, nad delavnicami pa 13.S5 Pie*Tc*v .kar je že lepa razpetina in gotovo bodo ti železobetonski oboki največji, kar se jih je doslej pri nas gradilo. Oboka bo« sta morala biti seveda zvezana medsebojno z močnimi horizontalnimi vezmi. Večji obok je, po načrtu, vzbočen za 3.05 m, manjši pa za 2.37 m. Debelina večjega oboka pri »peti«, to je tam, kjer leži, ali se začne bočiti, je 14 cm, manjšega 12; pri »te* menu«, to je najvišja točka oboka, je pri prvem 10, pri drugem pa 8 cm debeline. Betonske konstrukcije, zidovi, tlaki, obo* k; itd., morajo biti v iz vestnih razdaljah piekinjeni s primernimi presledki zaradi di'etac^e ali dihanja. Beton ali žeiezooeton se namreč krči in širi zaradi temperaturnih raziik, diha, to dihanje je pa tem znoonej še. krčenje in širenje tem daljše, čim dalj« še „e žclezobetonsko telo, zato se" morajo presledki, ah* diletacije ravnati po dolžin! železob »tonske konstrukcije. Zarad? tega bosta morala imeti tudi omenjena oboka diletacije, saj se raztezata do 100 m .ialet. Odprtine v obokih, odnosno sk*ehi, pa se* veda ne smejo biti zaradi pada.m. Dado se pa zapreti z žičnim steklom. N\ oboku se lahko narede tudi okna z žietvm steklom, ki «=o zlasti potrebna v delavnicah, kjer po** trebujejo mnogo svetlobe in še posebno one, ki pada od zgoraj navzdol ter ne sle« pi. Zato bo tudi več strešnih oken. Zgradba bo v celoti iz ždezoeetona ter bo poleg nebotičnika ena naših največjih železobetonskih zgradb, četudi bo znatno nižja od palač, grajenih v skeletnem sistemu. Moramo namreč vedeti, da znaša za» zidana ploskev remize 3400.03 kvadratne metre! Poslopje bo pa s streho vred vse* eno visoko 10 m, četudi je le enoetažno. Prostori so znotraj visoki od tal do »pet« obokov 5.8° m, do najvišjega temena pa 9.03 m. Remiza bi morala biti že do junija go* tova — torej celo po ameriško v rekordnem času. Gradi jo podjetje ing. Iv. Tavčar in sicer z vsemi tehničnimi pripomočki, elek* tričnimi dvigali, stroji za mešanje betona, stavbnimi železnicami itd. Toda čudežev se vendar ne more delati, rok za gradnjo je prekratek. Fomisiitti moramo, da gre samo za temelje nosilnih (obodnih) zidov pribHž* no 370 kub. m betona. In že najneznat* nejšitni deli, kot je kanalizacija, bo ogrom* no dela. Tla bodo vsa fundirana s kame* njem in šele na ta fundament pridejo be* tonska tla. Tlak mora ležati na kamenju zaradi težkih tramvajskih vozov. Dogradi* tev remize je ogromno delo. o čemur se že nrepričamo, če proučimo gradnjo le mimo* grede. Do junija pa bo lahko gotovo le upravno poslopje, ki ga grade obenem /, remizo ob cesti, ki meri brez ven pomaknjenega stop* nišča 10.10X13.80 m in je enonadstropno. V pritličju so projektirane pisarne, v nad* stropju pa ravnateijevo stanovanje s štiri* sobami, kuhinjo in pritiklinami. Rečeno je, da bo v začetku maja že vo* zil tramvaj v Šiško in da bo morala biti za* radi tega vsaj do junija zgrajena remiza. Do remize bo pa še treba tudi zgraditi od konca proge tramvajski tir in sicer približ* no 500 m. Baje bodo šli delavci od viške proge gradit priključek do remize ter bo* do delo na viški progi za nekaj časa usta* vili. Sicer pa proga da remize ne bo prej potrebna, dokler ne bo gotova remiza. Za* enkrat so pri remizi zbetoniraii temelje in polovico nosilnih zidov približno 2 m viso* ko. Ker so stene vse betonske, rabijo za opaž ogromno lesa, zdaj je v opažu nad 4 vagone plohov. Doslej so zbeton/irali pari* bližno 2000 kubičnih metrov zidov, za kar so porabili okoli 7000 vreč cementa ali 35 lOtonskiih vagonov. Kdaj bo vse delo go* tovo, se ne more reči. Slabo vreme še lah* ko delo bolj zavleče kot bo itak. Pri grad* nji remize je zaposleroih nad 100 delavcev in sicer 2 zidarja, 2 strojnika, 36" tesarjev in 65 težakov. — Pri upravnem poslopju pripravljajo opaž za kletno žetezobetonsko ploščo. Delo je vzorno organizirano. Upati je, da pride novi tramvaj kljub vsemu kmalu pod lastno streho in tudi v promet. Izvirna opereta v Ljubljani Jutri, v sredo zvečer uprizore na ljubljanskem opernem odru prvič slovensko izvirno opereto »Oj. ti prešmsntana ljubezen!«, ki ji je dejanje in pevsko besedilo napisal operni član Maks Simončič, glasbo pa absolvent ljubljanskega kemservatorija Pavel Slvic. čudno se bo morda zdelo, da je za domačo operetno premiiero tako malo vesti po naših listih, zlasti ko za vse tuje ne štedijo z besedami. Ker se pa radujemo vsakega novega izvirnega glasbenega dela, saj je dejanje Simončičeve operete zajeto iz ljubljanskega življenja in se godi deloma v hiei bankirja dr. Jalena, deloma na našem Bledu. Glavni osebi sta JaJenov sin, Boris in Jalenova uradnica Nataša. Igrata ju no-voangaževani tenor g. Svelja, ki je doslej nastopal v Zagrebu in Mariboru, in ga. Po-ličeva. Drugi, njima vzporedni par sta Leon Doraik, bančni uradnik in Metka, Jalenova hčerka. Ulogi izvajata g. Peček in gdč. Ramšakova osrir. absolrir. konser-vatoristka gdč. Herta Arkova. Tretji, komični par sta bančni slnga Žan (g. Janko) in kuharica pri dr. Jalenu Špela (ga. Stag-Ijar - Kogojeva). Dejanje je resnično veselo, dobro zapleteno in prinaša v zaključku zadovoljivo presenečenje. Komponist P. šdvic, dasi produktiven, doslej se ni nastopil t javnosti s svojimi skladbami, pač pa se je že uveljavljal kot pianist in dirigent orkestra. V opereti je s avojo glasbo vec tekst prav dobro ilustriral ter podal celo vrsto šlagerjev in valčkov. Sodelnje — na Bleda — tudi jazz, ki prinaša v letoviško življenje živahno razpoloženje. Nastopa tudi balet in sicer solistično in v ansamblu. Vse plesne točke je z veliko ambicijo nastudiraJ g. koreograf Go-lovin. Opereto dirigira g. dr. švara. Uprava je pripravila za novo izvirno opereto nove dekoracije po osnutkih g. inscenatorja Uljanifsčeva ter nove kostitme za baJet. zbor in soliste. Tako se je nadejati popolnega uspeha. Praznoverje. — Kaj praviš? Da si se oženil v petek in da je bito po vrhu se 13.? Kaj nisi nič praznoveren? — Do poroke nisem bil, zdaj pa sem. m mm M B v's v*. _ •§** itost citate h* Planinsko zavetišče ali letopis? Na zadnjem občnem zboru SPD je predlagal nekdo, naj bi društvo raje izdalo letopis, nego da podpira zidanje zavetišča, ki da jih je že itak preveč. Drug član pa je bil mnenja, da je turistu potrebnejše zavetišče, nego da najde na vrhu samo lično skrinjico z letopisom. Temu mnenju se je pridružilo večina navzočih članov in bi mu ne oporekal niti jaz, ko bi bila naša planinska zavetišča res takšna, kakor si jih pravi planinec želi- Na žalost pa vlada v njih vse bolj gospodarski, nego idealni moment. Ni glavno, da najde planinec zlasti v vsakem vremenu potrebno streho, nego je glavno, da se koča dobro rentira, to se pravi, da vrže čim več dobička. In zdaj pride tisto, kar je zrelemu planincu do kraja zoprno: Namen posvečuje sredstva in tako so ti v kočah na razpolago tudi alkoholne pijace in tobak. Privoščih si jih lahko po mili volji, če se ti ne smili denar in zdravje. So oskrbniki, ki take >goste< še posebno protezi rajo pred tistimi, ki jim ni do alkohola in nikotina in ki ne rečejo nobene besede, ako postanejo >cehovoi< naenkrat preglasni ter se ne zmenijo za potrpežljivo opozorilo na stenah, da naj po tej in tej uri zavlada v kočah absoluten mir. Kaj šele, če jim ti >filistrski kolenogrizec< poveš svoje pošteno mnenje! Če drugega ne, te nahrulijo (ce-hovci namreč, oskrbnik je itak le pasivna figura), da pijejo za svoj denar in da to nikomur nič mar. Na žalost je takih >gostov< vedno več, ki mislijo, da je največje planinsko junaštvo, ako se ga natreskajo do nezavesti. In dokler bo SPD iskalo od svojih koč samo gmotni dobiček, ne bo nikoli bolje. Po vseh kočah v Tatri je prepovedano kajenje, alkoholne pijače pa so tako drage, da si jih nihče ne privošči preko mere. Zakaj bi pri nas ne mogli tega izvajati? Do- kler temu ne bo tako, pa mi je ljubšo, ce najdem vrh gore skrinjico z letopisom, nego še tako razkošno zavetišče. M. V. Čemu kamni ob cestah? Od Sv. Krištofa dalje opaziš obcestne kamne ter se nehote vprašaš, zakaj so po* trebni v mestu in zakaj n. pr. ne vidiš ta« kih kamnov ob cesti od Linhartove ulice do pokopališča? Kje začne torej mecsto, kje vas? Ali splph rabimo te kamne? Človek bi mislil, da so ti kamni potreb; ni zato. da vozniki ne vozijo vedno boli na široko ter s tem širijo cesto. Zakaj pa so obmejni kamni tuPax«, vredno 1500 Din. — Kolo, vredno 1800 Din, je bilo ukradeno tudi slugi Ivanu Grabnacu z dvorišča hotela »Lloyd«. Ster. 95 /SLOVENSKI M A R O Dc. fino 28. aprila 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Odlikovanje. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta na predlog ministra financ odlikovana: z redom sv. Save III. stopnje g. Frai, Bajie. pomočnik ravnatelja finančne direkcije dravske banovine v p., z redom sv. Save IV. stopnje pa M. Savnik, finančni svetnik v p. — Zborovanje društva za sežiganje mrli čev. V nedeljo je imelo društvo za sežiganje mrličev »Oganj« v Beogradu redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodi! predsednik dr. Voja Kujundžič. Predsednik je izjavil, da ima društvo podružnice že v Zagrebu, Mariboru in Zemunu, v kratkem jih pa ustanovi tudi v Splitu, Ljubljani, No. vem Sadu in drugih mestih tako, da bomo imel: kmalu po vseh večjih mestih države pododbore društva za sežiganje mrličev. V diskusijo je poseglo več govornikov. Sklenjeno je bilo znižati Članarino od 120 na 60 Din. V pravila je bila sprejeta določba, s katero bo omogočeno pristašem sežiganja vlagati v posebni fond prispevke rio 1000 Din in ta denar se bo po njihovi smrti porab:! za njihovo sežiganje. Iz tega fonda se bo smel porabiti denar samo za sežiganje onih, ki so ga zbirali. Sklenjeno ie bilo tudi, povečati propagando za sežiganje mrličev po vsej državi. — Izlet Jadranske straže na morje. Iz-letni odbor Jadranske straže. Ljubljana, nujno prosi vse interesente deine in fiksno prijavljene izletnike, da takoj vplačajo polovico prijavnine in ostalo polovico do 5, maja. Od vseh strani prihajajo vprašanja, koliko mest je še prostih, vendar pa ne more dati izletni odbor nikakih pozitivnih pojasnil, ker je v Ljubljani in okolici še eela vrsta prijavljencev in deloma prijavljenih interesentov, ki niso vplačali do danes nikakega zneska. Zavlačevanje fiksne odločitve in neplaćanje vsaj polovičnega zneska onemogoča vsako administrativno delo. 5. maja je fiksni zaključek prijav. Ta dan zapadejo tudi pogodbe in izletni odbor se ne bo mogel ozirati na nobeno prekasno prijavo, nasprotno, ako niso toga dne vplačali vsi izletniki zneskov, izlet odpove. Vse informacije in prijave sprejema izletna pisarna, Ljubljana, Vogelna ul. 3. (Posebno pa še prosi odbor mestne in oblastne odbore ter poverjenike Jadranske straže, da nemudoma javijo, koliko Članov izletnikov so nabrali ter da pošljejo zneske)- Izletni odbor Jadranske straže Ljubljana. — Kongres Zveze kinamatografov. V posvetovalnici zagrebške zbornice se je pričel danes dopoldne II. kongres Zveze kinamatografov, na katerem se bo razpravljalo med drugim tudi o stališču napram avtorski centrali. Kongresa se udeleži tudi delegat iz Ljubljane. — Novf potniški parniki. V nedeljo so bili na Sušaku svečano blagoslovljeni novi potniški parniki »Prestolonaslednik Petar«, »Bakar« in »Rab«. Blagoslovitvi je prisostvoval poleg drugih veljakov tudi kraljev zastopnik general Milan Pešić. r— Iz zeleeniške 9lufbe. Dosedanji posta-jenacelnLk v Mirni peči Vincenc Jug je premeščen v Novo mesto, dosedanji uradnik pri predstavništvu jugoslovanskih državnih železnic v Postojni Ivan Kenič pa v kurilnico Ljubljana I. glavni kolodvor. — Veliko zanimanje za zagrebški »e.iem. Zagrebški listi poročajo, da vlada za pomladanski zagrebški sejem veliko zanimanje, zlasti je pa vse tri dni posetilo razstavo mnogo interesentov iz Hrvatske in Slavo nije, Dalmacije in Vojvodine. Središče zanimanja je razstava Holandskega cvetja, pred katero se kar tare občinstva. Veliko pozornost so vzbudili tudi avtomobili, zlasti "se pa Zagrebčani zanimajo za Concours d' elegance avtomobilov, ki se bo vršil v soboto. Največji uspeh je pa v splošnem dosegla razstava zajcev in perutnine, kjer je bilo takoj prvi dan prodano skoraj vse blago. »Novosti« pišejo, da so se s perutnino najbolj odlikovali razstavljalei iz Slovenije. — Smrt nestorja beograjskih gledaliških igralcev. V nedeljo popoldne je v Beogradu po daljši bolezni umrl v 70 letu svoje starosti Milorad Gavrilovič, nestor beograjskih gledaliških igralcev. Pokojni je še nedavno nastopal na odru, od katerega se ni mogel ločiti in na katerem je 60 let nastopal z največjim uspehom. Gavrilovič je bil v Beogradu zelo priljubljen. Pokojni je prvič nastopil na odru kot 18-letni študent, angažiran je bil 1. 1882. Študiral je na Dunaju in v Nemčiji ter se umetniško izobraževal. Pokojni je bil odličen igralec, zlasti za karakterne vloge. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Skoplju, drugod pa oblačno in večinoma deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 22.8, v Sarajevu 21.6. v Skoplju 21.4, v Zagrebu 20.7, v Splitu 19.8, v Ljubljani 14.8, v Mariboru 12.S. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.4, temperatura je znašala 5.4. — Zanimiva obravnava. Pred senatom okrožnega sodišča v Čakovcu se je začela včeraj obravnava proti Andreju Poležaku iz Dolnje Lendave, ki je obtožen, da je lani v novembru sredi Čakovca umoril trgovca Ivana Zaloga. Obtoženec je pri razpravi zanikal krivdo. Sodišče je zaslišalo že 20 prič, razprava se pa še nadaljuje. — Smrtna nesreča. Blizu Pleternice pri Novi Gradiški se je v nedeljo pripetila težka nesreča. 24-letni delavec Slavko Janoš se je vozil na tovornem avtomobilu svojega gospodarja Stjepana Portnera iz Pletor-nice v Gradec. Med vožnjo je padel iz avtomobila naravnost pod voz, ki je šel Čezenj- Nesrečni mladenč je poškodbam v bolnici podlegel. Obleke in klobuke kemično čisti, bar« va, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. Iz Ljubljane —lj Osebje ljubljanskega poštnega n*n uateljstva. V upravi je 15 uradnikov L kategorije, 63 uradniških moči II. kategorije, 20 zvaničnikov, 14 služiteljev ter 2 dnevni carja, to je 136 na ravnateljstvu nastavljenih in ravnateljstvu v službovanje dodelje nih oseb. V garažah službuje 25 ljudi, tiskarni in knjigoveznici 10, v mizarski, kotarski, kleparski in kovaški deiavir:: 9, pri radio postaji v Domžalah 3, p.i terenskih sekcijah pa 86 oseb. število vsega osob-ja ljubljanskega postnega ravnateljstva znaša torej 268. Tu pa ni všteto prometr.o urad-ništvo in služabništvo. ki službuje na pošt nih brzojavnih in telefo-iskih uradih v po-• ročju dravske poštne direkcije. —lj Pozor, veslači na Ljubljanici! Terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice objavlja: Zaradi regulacijskih de! v Ljubljanici se odvaja skoraj vsa voda po Gruberjevem prekopu. Zatvornice v tem prekopu bodo zato pri vsaki nekoliko večji vodi manj ali več dvignjene ali tudi odprte, kar bo vplivalo na brzino odtekajoče se vode. Veslači na Ljubljanici se zato opozarjajo na nevarnosti, ki iz tega izvirajo, posebno v progi od odcepitve Gruberjevega prekopa do mestnega kopališča na Ljubljanici, zato naj se vedno prej prepričajo, kako je z brzino vode v Gruberjevem prekopu, da se preprečijo nesreče. Obenem se občinstvo opozarja, da je prehod preko mostiča zatvornice pri Gruberjevem prekopu strogo prepovedan. V to svrho je mostič dobro zagrajen. Kljub temu se često dogaja, da posamezniki, posebno nedorastla mladina, preko ograje na mostič pleza in poskuša na dvigalnih napravah zatvornice vrteti. ne zavedajoč se. kake neprilike in škodo s tem lahko povzroči. Protj vsem. ki bi se na zatvornici zalotili, se bo kazensko postopalo. —lj Renoviranje hiš. Ob trinadstropni Urbančevi hiši (štev. 2) Pod Trančo je v delu zidarski oder. da se popravi omdt na okrušenih mestih ter vse zidovje okusno prebeli. Hiša stoji na jako prometnem kraju: pročelje je Pod Trančo, vzhodna stran je obrnjena na Mestni trg. zapadna pa gleda na Cankarjevo nabrežje. Poslopje je t!o-volj eksponirano in je zato tem bolj umestno, da se renovira. To delo ima v rokah stavbno podjetje G. Tdnnies. Poleg LTrban-čeve hiše je v našem mestu Še nekaj večjih in manjših hiš, ki tudi že vpijejo po obnovi. —lj Regulacijska dela na levem bregu Ljubljanice. Pri Šentjakobskem mostu Je napravljen opaž za betonski oporni zid. Bager stoji na širokem tiru ob kopanju ilovnatih tal. Da pojde delo čim uspešnejše od rok, je en tir sredi struge, drugi pa v bregu, kjer bodo kopali temelj za oporno zidovje. V strugi je le malo vode in otroci brez nevarnosti brodijo in jadrajo na zbi-tem lesu po njej. Zgoraj na obrežju je pa dovolj radovednih gledalcev. Tako ima svojo zabavo vse: mlado in staro. —lj Gosposvetska cesta ne najde pokoja. Se te zadnje dni, preden bo vozil po njej tramvaj, je ne puste počivati in čakati slavnostnega dne. Stvar sicer ni tako strašna, in skoraj niti vredna kapljice črnila glede na to, da zdaj vihte povsod krampe in sučejo lopate. No, torej, tudi Gosposvelsko ?e-sto so pričeli zopet razkopavati, k sreči pa bolj v skromnem obsegu. Tlakovali bodo namreč tramvajski tir s kamenitim i kockami pri križišču tirov poleg Kolizeja. V to svrho morajo poglobiti tir za debelino kock, materijal med tirnicami odkopa ti. Nekateri Ljubljančani so pa mislili, da bodo udarili po novi progi ter da ne bo nič s tramvajem___ —lj Najhujše rane na promenadi se celijo. Prvi del ceste od pošte do Knafljeve ulice danes posipavajo z drobnim kamnom in gladijo ter tlačijo s parnim valjarjem, da bo imel cestni tlak dobro podlogo. V drugem delu ceste bo pa najbrž že danes izpeljana kanalizacija, če ne podnevi, pa ponoči. V tem delu so že tudi položene cevi v levem trotoarju za električni kabel, ob desnem hodniku pa star kabel znižujejo. Jarek za kanal že kopljejo tudi naprej ob parku. Zbiralni kanal meri v premeru 60 centimetrov, dotočne cevj za cestno vodo pa 40 cm, ker cevi niso večjega obsega, zato delo še precej dobro napreduje. —lj Akademija. Dijaki-maturanti Tehniške srednje šole prirede v soboto 2- maja ob 20.30 uri dijaško akademijo v veliki unionski dvorani z zelo lepim sporedom. Na programu je govor, petje, deklamacije orkester. Ker je to naš teh niško-indu stri j-ski naraščaj, zato na to akademijo Še posebej opozarjamo naša industrijska, obrtna in trgovska podjetja, da moralno podpro to lopo prireditev s svojim mnogobrojnim obiskom. Pokroviteljstvo nad akademijo je prevzel predsednik »Zveze industrijeev«: g. Dragotin Hribar. Čisti dobiček je namenjen dijaškemu ekskurzijskemu fondu. —lj Iz gledališke pisarne. Drama ponovi jutri veseloigro »Pri belem konjičku« za red A. Prva repriza »Slehernika« bo v četrtek zopet v opernem gledališču za red D. Drugič se ponovi »Slehernik« v nedeljo zvečer. V soboto bo v drami premijera Klabundove igre YXZ v režiji g. M. Škr-binška. — Opera ponovi drevj »Luizo« za abonma E. Jutri bo krstna predstava domače igre »Oj ta prešmentana ljubezen«. —lj Pevsko društvo »Sava« ima 10. maja izlet v Iški Vintgar. Zbirališče na Poljanskem mostu, odkoder se odpeljejo Izletniki z avtobusom točno ob 7. uri do dolenjskega mostu, kjer se pridružijo tam zbrani udeleženci in nato do Iške vasi. Po-vratek z večernim vlakom iz Škofljice. Prijave sprejemata do 3. maja tovariša Drago Vrhovec in France Pavlica. —lj Napad z nožen. Snoči so v bolnico prepeljali delavca Ivana Jeriho z Ostrega, občina Dobrunje, katerega je v nedeljo zvečer nekdo v gostilni med prepirom sn-nal z nožem v pleča. Jerihova poškodba ni težka. Iz Celja —c Trgovsko društvo v Celju ima svoj letošnji občni zbor jutri ob pol 20. v posvetovalnici gremija v Razlagovi ulici 8. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil občni zbor eno liro pozueje ob vsakem številu članstva. Odbor vabi vse člane k polnoštevilni udeležbi. —c Smrtna kosa. Na Lavi pri Celju Je umrl v nedeljo v starosti 55 let g. Hriber-šek, obče znani posestnik. N. p. v m.! —c Koroški klab, pododbor v Celju, bo imel svoj sestanek v soboto 2. maja ob 20. v klubovi sobi hotela >Evropa<. —c Obrtniška predavanje. V soboto 2. maja ob 20. bo v dvorani celjskega obrtnega doma predaval g. I. Ogrin iz Ljubljane o važnih in aktualnih obrtniških vprašanjih. —c Zbornica *a TOI bo imela svoj uradni dan za Celje in" njegovo okolico v torek 5- maja dopoldne v gremijevi pisarni v Razlagovi ulici 8. Strankam bo zborrični referent na razpolago v vsaki zadevi. —c Teniška sekcija SK Celja sporoma vsemu članstvu, da bo igrišče v mestnem parku otvorjeno v začetku maja in vabi obenem vse člane m igralce, da se priulase čim prej v trgovini Fischer c«. drug na Kralja Petra cesti. Predavanje o Podkarpatski Rusiji Ljubljana, 28. aprila. V soboto zvečer je predaval ob številni udeležbi v glavni kazinski dvorani češkoslovaški podkonzul v Ljubljani g. Cihelka o Podkarpatski Rusiji. Predavanje so pojasnjevale lepe skioptične slike. Uvodoma je na zemljevidu točno označil pot, ki jo je pozneje podrobneje opisal. Iz glavnega mesta Podkarpatske Rusije Užhoroda po dolini reke Už in čez pogorje Unoslat vodi pot v deželo Bojkov — Vzhodni Karpati, nato pa gre v Polonino Boržavo ter odtod po dolini reke Repinke na gorski hrbet Svidovec. Skozi Jasino, najvzhodnejše mesto CSR in preko grebena črna hora vodi pot v dolino reke Tise v solne ravnine Marmarov Sigeta, nato pa preko Husta v drugo nazvečje mesto Podkarpatske Rusije, v Mukačevo. Podkarpatska Rusija je bila prej skoraj neznana dežela, šele med vojno se je začel svet zanimati za njo, ker je bila iz-premenjena v bojišče. Po vojni se je Pod-karpatska Rusija prostovoljno priključila ČSR. Pokrajina je zlasti mikavna za onega, ki išče prirodo v njeni naravni lepoti, kjer civilizacija še ni zabrisala sledov narodnih posebnosti. Podkarpatska Rusija se razprostira na ozemlju, ki obsega 17.694 kvadratnih kilometrov ter ima okrog 600 tisoč prebivalcev — Bojkov in Huculov. Glavno mesto TJžhorod ob reki Už je obenem kulturno in politično središče. Bojki prebivajo v starih tradicijonalnih hišicah z visokimi in s slamo kritimi strehami. Narava jih ni obdarila s prirodnim bogastvom. Oblačijo se skromno in večinoma nosijo poleti in pozimi platnene obleke. Preživljajo se z živinorejo in primitivnim obdelovanjem zemlje. Napredek sicer nadarjenega naroda so sistematično in več stoletij zatirali Madžari. Občutno je pomanjkanje dobrih cest. Huculi prebivajo v niže ležečih krajih Podkarpatske Rusije in so veja ukrajinskega naroda. Bavijo se z živinorejo in obdelovanjem lesa. Njihovo kulturno središče je Jasina. Prebivalstvo je ohranilo še danes svoje šege in navade. Nad lepimi gozdovi gorskih grebenov črne hore in Svidovca so prostrane planine, kjer se pase živina. Tam pridelujejo mnogo sira. Najlepše gorovje so Marmarošsigeške Alpe, ki obdajajo enako imenovano kotlino, skozi katero teče Tisa. Blizu občine Marmaroške sveotane so pod velikimi di-luvijalnimi in aluvijalmmi terasami ogromna ležišča soli, ki so jih eksploatirali že stari Rimljani. Večino prebivalstva tvorijo Rusinjaki in Dolišnjaki, ki so razmeroma dosti premožni. Pri njih se pozna vpliv popolnoma druge, neslovanske kulture. Njihovo središče je mesto Hud ob Tisi. Drugo največje mesto Podkarpatske Rusije je Mukačevo, ki slovi po svoji trgovini, ki je pa večinoma v židovskih rokah. Sploh je vsa trgovina v Podkarpatski Rusiji v oblasti Židov. Podkarpatska Rusija je bila dolga stoletja pod madžarskim jarmom, ki je zapustil v življenju tega naroda globoke brazde. Prevrat je Podkarpatski Rusiji prinesel zaželjeno svobodo. V kratki dobi 12 let je dežela naglo napredovala ter se tudi v kulturnem pogledu lepo razvi ja. Jutri! Premiera! Jutri! LILIAN HARVEY WILLY FRITSCH pojeta v sijajni burki smeha „Hokus -Pokus" Glasba: Robert Stolz Jutri! Jutri! Elitni kino Matica Telefon 2124 Telefon 2124 iJarljifto...^ je vreme v teh dneh ob prehodu iz mrzlega v toplejši letni čas, kadar veselo pomladno solnce hitro izgine za temnimi oblaki, iz katerih lije leden dež. Ali za Vašo nežno polt se Vam vsled tega ni treba bati. Gorkota in mraz, vlaga in veter ji ne more škodovati. . . vedno ostane enako lepa, nežna in baržunasta, ker jo varuje in neguje Elida Creme de chaque heure. ELIDA CREME DE CHA0UE April brije norce Tudi letos april prav pošteno dokazuje, da ima zvit rep, s katerim miga na vse pretege Ljubljana, 28. aprila, je najbolj zmešan mesec, posve April cen od višjih sil in ljudskih občajev neumnosti in norcem, zato pa gotovo zasluži za slovo — ker ga končno le vrag jemlje — primernih besed — aprilskih. Ne trdimo pa, da se nam bodo posrečile, kajti neumnost je tudi božji dar ali talent, saj je dovolj znano, življenje nas uči, da se s pametjo mnogokrat ne pride dalje — kot z glavo v zid, možgani so sila poceni in nedavno so se pocenili celo na ljubljanskem živilskem trgu. Kako važen činitelj je vreme v našem življenju, ni treba naglašati. saj od vremena zavise, poleg marsičesa, tudi razna trganja, ki povzročajo celo ogromne prevrate in večkrat je celo nedolžen nahod usoden za zgodovino. Tako se govori n. pr., tla Je Napoleon v Rusiji podlegel največ zaradi tega, ker se mu je tako strahovito k i halo. da ni imel več časa za pametno povelje, na vsako vprašanje je zagrmel Uui! kar menda pomeni toliko kot >dapobritor, le solnce se je skrivalo za umazanim oblakom, najbrž zaradi same prl-zanesljivosti do ljudi, da se jim ni bleščalo. Človek je bil kar radoveden, kaj bo še prišlo. No, pa so se privalili izza polht.-ijrajskih hribov velikanski polhi, kar po nebu so plezali ter se mimogrede množili, podili, plezali drug po drugem ter se grizli v repe. Zopet je potegnil veter, stemnilo se je. nato so pa polhi začeli spuščati na zemljo mano. ki n pravimo babje pšeno, če bi bilo temne barve, pa bi si olovek mislil, da se izprehajajo pod zvezdami — koze- Mano so potem »polhic še blagoslovili, nakar so se stanjšali in končno popolnoma shujšali, ni jih bilo več. Poškililo je solne«, skoraj pomilovalno roga joče, in zopet nas je ohladil nebesčanski blagoslov. Vseh aprilskih umetnij pa seveda ni niti mogoče opisati, preveč jib je, zlasti te zadnje dni, ko je april že takorekoč v formi in ko hoče pokazati vse. kar zna, predno ga bo konec. Se pravi, da brije iz nas norce na vse mogoče in nemogoče načine. Te dni hodijo ljudje oblečeni na razne načine, v zimskih suknjah, v vseh mogočah plaščih, deževnih«:, spomladanskih, pelerinah, v nekakšnih kutah, pa tudi brez vsega tega. nekateri so pa obteženi s suknjami in plašči in še z dežniki, preoblačijo se kar na cestah, kar je tudi v resnici najpametnejše. Mnogo jih je tudi, ki niso prav nič rahločutni ter jih vreme ne more več spraviti iz ravnotežja, naj je kakršnokoli, če lije. ali jih klesti babje pšeno po nosovih — mirno hodijo brez dežnikov, prav počasi, kot da sije najlepše solnce. Oči vidno so že vsega ta- ko vajeni ali pa tudi v resnici ne vedo, kdaj dežuje, ter gotovo ne čitajo niti časopisov, sicer bi bili bolje informirani. Tako se Je včeraj flegmatično izprehajal neki gospod, ali kaj je že bil, brez dežnika v najhujšem dežju. Kar od brade mu je curljalo, od nosa mu je kapljajo in s pleč se mu je kadilo kot na Krimu ob hudi uri, revež se pa še zmenil ni. Morda je tudi samomorilni kandidat, saj so takšni obu parici še bolj iznajdljivi kot, recimo, pisatelji, da ne rečemo novinarji. Včeraj pa april ni le bril iz nas norcev, temveč nam je proti večeru še zagodel. Ne-beščanom se je pričelo prav neokusno kol-cati, mi smo pa toliko dostojni, da smo rekli ,da grmi. Bliskalo se je seveda tudi. In nekatere ženice so se prav vneto križale kot je treba ob hudi uri. -Kolcanje je vedno slabo znamenje, ob ponedeljkih pa še posebno, zato res ni bilo nič dobrega pričakovati. Pričakali smo torej ploho, nebe-ščani so se izkolcali in izrigali, potem jim je pa vendar le odleglo. Za koliko časa, bomo videli danes, saj je stara resnica, da Ima april zvit ali zavit rep in zatem tiči vsa žalost, grenkoba, moča. grom. bombe in tnii-la jajca — aprilskih dni. Ta vražji rep bi torej bilo treba izpuliti aprilu, dokler je Še Čas; kaj pravite, če bi mu ea kar — konfiscirali? Drobne vesti. Predsedništvo COS in Zveza Sokolov v Poljsk: sta se zahvalila sa* vezu SKJ za pozdrave z glavne skupščine. Novi župan milijonskega ameriškega me* sta Chicago. Josip Cermak, je znan sokol* ski delavec, predsednik Ameriške Obce Sokolske, ki ima velike z isluge za ustano* vitev Slovanskt sokolske zveze v Ameriki. — Češkoslovaški Spkol v Sofiji, ki delu.ie že dolgo let in pripada Zagraničnl župi ČOS, šteje okrog 100 članstva. Starostu je tamkajšnji čsl. podkonzul Poleg tega dru* štva je v Bolgariji še eno čsl sokolsko dru* štvo v Gorenji Orehovici, kjer je zapele* nih mnogo čeških deiavcev in strokuvnia* kov v tamkajšnji tvornici za sladkor. — Br. Josip Gada, podna čelnik Praške ga So* kola, je te dni učakal SO letnico srcd; za« poslenosti v sokolskem delu. Bil je nad dve desetletji eden najboljših sokolskih telo« vadcevstekmovalcev, ki je nastopal v vseh predvojnih mednarodnih tekmah. Vesti iz našega Sokolstva. Društvo v Samoboru je otvorilo svojo telovadnico, ki ie dosedaj ni imelo. — Novo sokolsko društvu je bilo osnovano v Trpanju, sokolske čete pa v okrilju društva Pirot v Krupici in Velikem Jovanovcu. V Zagrebu bo priredil Savez šestdnevni tečaj za lahkoatletiko. za katerega bo sestavil načrt savezni tehnični odbor. — Povsem izgleda, da se bo na5e Sokol9tvo udeležilo tudi mednarodne Olimpijade v Los Angelesu ter je navezal Dal olimpijski odbor že stike s Savezom SKJ V kavarni. — Včeraj sem dal natakarju 50 para napitnine, pa mi je dejal, da je to žalitev. — In kaj si storil? — Vzel sem žalitev nazaj. Na predavanju. — Kisik je za dihanje in torej za življenje neobhodno potreben. Odkrit e bil leta 1773. — To je pa res zanimivo! Kako so pa ljudje živeli in dihali poprej? Stran 4 SLOVENSKI NAROD«, dne 28. aprila 1931 Stev. 95 Greyt 9 Skrivnostni jezdec Roman. To bo menda zadnje , pri katerem ukazuje miss Coitie; paziti morava, da ne skaiviva tej mrhi nobene dlake, — je pripomnil drugi cowboy zatemnjeno. Zakad zadnje deto, pri katerem vara ukazujem jaz, Lem? — je vprašala Co-kimbina hitro. Jim jo je pomilovalno pogledal, Lem je pa napravil nedolžen obraz kakor vedno, kadar je snoval v mislih kaj posebnega. — Ce se ne motim, rrriss CoMie, je prispel danes novi nadzornik White SI idesa —Kaj me to briga! — je vzkliknite Cohmibiina. — To položaja ne bo nič iapremenilo, mi bomo delali tudi v bodoče roko v roki. — Meni se pa zdi, da iz tega ne bo nič, miss Collie, — je odgovoril Jim prostodušno, — kajti midva ne bova več dolgo služila tu. Columbina je to že davno slutila, Čim se je začelo govoriti, da pride Jack domov. Čikoše je dobro poznala. Pregovoriti ta dva dečka, da bi si premislila, je pomenilo premakniti goro. — Fanta, dan, ko zapustita White Slides, bo zame žalosten, — je vzdihni-la Columbina. Cikoša sta molčala in se lotila svojega dela. Jim je razsedlal konja, pustil mu je pa uzdo. To je Whanga premotao. Bil je dresiran, da je mirno stal, dokler je imeJ uzdo na sebi in kot konj, ki bi bil zelo pohleven, če bi mu ne nagajali, je ubogal, kakor je pač vedel in znal, dasi je drhtel po vsem telesu. Jim smukal okrog njega, kakor bi ga hotel zvezati, in res mu je zvezal prednji nogi tik nad kopiti; potem je pa nenadoma potisnil vrv čez kolena. Tedaj je Whang opazil, da so ga pretentali. Dvignil je giavo, zabrzal na ves glas, se vzpel na zadnji nogi in začel divje brcati. Jhn ga je na vso moč potegnil za uzdo in ga podrl, Lem je pa pograbil uzdo, zavalil konja na stran in mu sedel na glavo. Kmalu je bil mustang brez moči in zvezan in podkovanje se je pričelo. Columbini je bilo preveč neprijetno sedeti in gledati, toda večkrat je na tem mestu vzdržala, če je naneslo, ker je dobro vedela, da bi si eowboyi vpričo nje ne dovolili nobene brutalnosti. — No torej, jutri bo plesal ko balerina, — je dejal Lem m vstal s konjeve glave. — Ah, in liki mula bo dvajset let mod prijatelj, da bo le mogel porabiti ugodno priliko in mi poplačati to uslugo s krepko brco, — je odgovoril Jim smeje. Za Cahimbino je bil pri vsem tem najzanimivejši trenutek, ko je mustang dvignil glavo, da bi mogel pogledati svoje noge ki ugotoviti, kaj se je z njimi zgodilo. V tem pogledu je bilo skoraj nekaj človeškega: izraz modrosti, strahu in besnosti. Covbova sta mu razvezala noge, da je mogel vstati. Whang je zapeke-tail s podkovanimi kopiti. — To je bilo nesramno, Whang, — je dejala Columbina. — Ce bi bil ti moj, bi se ti kaj takega ne bilo pripetilo. — Menim, da zadostuje samo namigniti, pa bo vaš, — je dejal Jim in osecHal konja. — Razen mene ga ne more nihče jahati. Hočete poskusiti? — V tej obleki? — se je zasmejala Columbina. — Da, miss Collie, saj ste lepo oblečeni — zakaj, seveda ne vem. — Lem je zmajal z glavo in pobral pod-kovsko orodje. — Ah, ki tu prihaja »zato«! — je zašepetal Jim porogljivo. — Zdaj pa že vem, komu na ljubo ste se tako lepo oblekli. Columbina je slišala te besede, obenem pa nagle korake po nasuti poti. Hitro se je obrnila in mak) je manjkalo, da ni izgubila ravnotežja. Spoznala je Jacka Belloundsa. Jack - Neotesanec, divji mladenič, ki ga je imela tako dobro v spominu, se je bližal ograjenemu prostoru. Mlad mož, večji, močnejši, starejši, bledega obraza m drznejših potez. Columbina se je bala tega srečanja, temeljito se je bila pripravila nanj. Zdaj pa, ko je prišel v strahu pričakovani trenutek, jo je samo malo jezilo, da jo je srečanje presenetilo v tem položaju, ko je čepela ne oziraje se na svoje dostojanstvo visoko gori na plotu. In ni ji prišlo na misel, da bi skočila doli. Samo vzravnala se je, potegnila krilo čez kolena in čakala. Jim je odvedel mustanga iz ograje in Lem mu je sledil. Bilo je, kakor da se hočeta izogniti mlademu možu. toda Jack je prekrižal njune račune. — Dober dan, fanta! Jaz sem Jack Bellounds, — je dejal mak) domišljavo. Njegov nastop je bil brezbrižen, ošaben. V roke ni segel nobenemu. Jim je zamrmral nekaj pod nos, Lem je pa odzdravil: ..br dan. Cowboya sta se zdela zabita in nerodna, hladna ki težko dostopna. Toda Columbina je videla, kako so njune bistre oči motrile Belloundsa. Potem se je tudi ona ponovno ozrla nanj. Nosil je modne čevlje z visokimi petami, tesne temne hlače, težak pas s srebrno zaponko in belo, mehko srajco s širokim, za vratom odpetim ovratnikom. Bil je gologlav. Bellounds je krenil naravnost proti Columbini, cowboya sta se pa obrnila in odšla. — Na farmi je samo eno dekle in tako moraš biti ti Columbina, — je dejal Bellounds. — Da. Ti si pa Jack, — je odgovorila in skočila z ograje. — Veseli me, da te morem po dolgem času zopet pozdraviti doma. Segla mu je v roko in on jo je krepko držal, dokler se mu ni iztrgala. Na obrazu se mu je poznalo presenečenje in veselje. — Ne bil bi te spoznal, — je dejal in jo ogledoval od vseh strani. — Komično. V spominu mi je bila jasna tvoja slika. Toda tej sliki nisi prav nič podobna. Columbina, ki je živela v mojem spominu, je bila suha in bleda, bile so je same oči. 2e davno je tega. — Sedem let, — je pripomnila Columbina. Jaz sem te pa takoj spoznala. Res si večai, starejši in močnejši, vendar pa še vedno isti Jack - Neotesanec. — Menda ne. — Njegov glas je izzvenel v prostodušno obsodbo tega prejšnjega jaza. — Oče me rabi. On želi, da prevzamem tu vodstvo, — da postanem mož. Človeku dobro de, če se po dolgih letih vrne domov. Nikoli nisem bil kaj prida. Bože moj, menda ne bo oče zopet razočaran. Kiirten povzročil politično krizo Nasprotniki in zagovorniki smrtne kazni so si skočili v lase — Kfirtenova glava pade Devetkrat so ga obsodili na smrt in človek bi mislil, da je s tem njegova usoda zapečatena, pa ni tako. V Nemčiji z usmrtitvijo zločinca ne gre tako lahko, kakor pri nas. Zdaj se namreč bije tam hud boj med zagovorniki in nasprotniki smrtne kazni. In ta boj je prišel prav Kttrtenu, ki je sicer v očeh vseh poštenih ljudi zaslužil smrtno kazen> pa je njegova usmrtitev vendarle vsaj teoretično sporna, ker gre za načelno stališče. Tako se je razvil spor glede Kiirtenove glave v ogorčeno politično borbo, ki postaja od dne do dne hujša in bi imela malone celo za prusko vlado neprijetne posledice. Vse leve stranke zahtevajo v svojem tisku, da mora pruska vlada tudi v tem primeru brezpogojno vztrajati na svojem prvotnem sklepu, da ne bo več nobena smrtna kazen izvršena. Nasprotno pa zahtevajo desničarske stranke usmrtitev dusseldorfskega vampirja, za katero se zavzemajo v svojem tisku z vso vnemo. Desničarski tisk dobro ve, da spravi s poostritvijo tega vprašanja prusko vlado v kočljiv položaj, kajti Če bi hoteli socialni demokrati baš v tem kočljivem primeru dokazati, kako resno mislijo s svojim odporom proti smrtni kazni, bi izzvali hude spore s centrom, ki se je izrekel v svojem tisku za izvršitev smrtne obsodbe. Pruski pravosodni minister Schmidt pripada centru in njega zadene v prvi vrsti odgovornost za odločitev glede Kiirtenove glave. S sodelovanjem socialdemokratov in centra pa stoji in pade ves politični sistem v Prusiji in tako se zdi, da delujejo desničarske stranke na to, da bi s poostritvijo nasprotij v zadevi usmrtitve morilca Kiirtena dosegle, česar jim ni prinesla volja ljudstva. Razbile bi namreč rade socialnodemo-kratsko meščansko koalicijo v Prusiji in dosegle razpust deželnega zbora. To se jim pa najbrž ne bo posrečilo, kajti zelo verjetno je, da bodo socialni demokrati v zadnjem hipu izpremenili svojo taktiko in se odločili za praktično politiko, kakor so se tudi v vprašanju gradnje novih križark. Pomagali si bodo pač z izgovorom, da so Kiir-tenovi zločini tako grozni, da o smrtni kazni kot zadnjem sredstvu človeške pravice, ne more biti govora. Odločitev mora pasti te dni, kajti z Diisseldorfa poročajo* da so pospešili pismeni elaborat, ki je formalno potreben za izvršitev smrtne kazni. Porotni poročevalec konča to delo najbrž še ta teden. Predsednik porotnega sodišča in državni pravdnik sta se baje za izvršitev smrtne kazni že odločila. Tako bi bila Kiirtenova usoda zapečatena in vse kaže, da bo glava dtisseldorfskega vampirja kmalu padla. V ameriški redakciji. — Poročali ste o meni, da sem umrl. To morate preklicati. — Mi nikoli ne preklicujemo svojih vesti; če pa hočete, bomo jutri poročali, da ste se znova rodili. Borza žuželk Enkrat v mesecu imajo v Berlinu borzo za metulje in žuželke. V Berlinu je 40 klubov, ki se pečajo z zbiranjem redkih žuželk in metuljev. Nekater. klubi so pravzaprav , znanstvena društva, v večini primerov pa zbirajo žuželke in metulje ljubitelji takega sporta. Borza se prične ob 9 in traja do 2 popoldne. Starci, moški in ženske, pridejo na borzo s paketi pod pazduho. Žuželke imajo nabodene na bučke v škatlicah, ki jih razlože po mizah. Pred vsako mizo stoji prodajalec, ki prodaja žuželke aH pa jih zamenjava za take, kakršnih sam še nima. Posebno redki in zanimivi metulji so v okvirjih in se prodajajo kot stenski okraski. Najdražji so metulji in žuželke z raznih otokov. Zanimivo je, da so vzgojeni na borzi razstavljeni metulji večinoma doma. Sinji, rdeči in žolti metulji so zagledah luč sveta pri berlinskih čevljarjih, krojačih, mizarjih, lekarnarjih itd. Na polju ujet metulj je skoraj brez vrednosti, ker ga ni mogoče tako ujeti, da bi se kril ne dotaknili. Zato imajo zbiralci doma posebne omare za metulje. Vsi člani berlinskih klubov imajo legitimacije poljedelskega ministrstva, s katerimi lahko love po vseh državnih posestvih in narodnih parkih. Vsak teden imajo klubi seje, na katere prineso člani svoje žuželke in metulje, da jih pregledajo in ocenijo. Na borzi vlada živahna konkurenca. Vsi si prizadevajo opozoriti posetnike na svojo robo. Cilj je že dosežen. — Igrate tudi vi tenis, gospodična? _ Ne, jaz sem že zaročena. Debela toča Velikost toče je tudi učenjakom zagonetka, ki je ni lahko pojasniti. Glavna težkoča je v tem, da toča na zemlji kmalu razpade in da je zelo težko prepričati se o resničnosti govoric ljudi, ki radi pripovedujejo, da so imeli v rokah izredno debelo točo. Doslej najbolj verjetno je poročilo o toči, ki je zadela 6. julija 1928 mesto Potter v severoameriŠki državi Nebraski. Tam je baje padala toča, ki je merila v obsegu celih 43 cm. Očividci so pravili, da so bila nekatera zrna debela kakor pomaranče. 1. avgusta 1929 je padala izredno debela toča blizu Hardtforda in je napravila za 42 milijonov škode. Ta toča je bila debelejša od kurjih jajc, kakor so pravili očividci in kakor pričajo fotografije. Dva misijonarja sta pravila, da sta videla leta 1914 na Kitajskem točo, kakršne svet menda še ne pomni. Po-edina zrna so tehtala do 5 kg. Leta 1925 je pravil neki heidelberški obrtnik, da mu je prebila streho ledena kepa, ki je tehtala skoraj 3 kg. V juliju 1829 je padala v španskem mestecu Carlozi izredno debela toča, ki je rušila celo strehe na hišah. Nič ne de. — Ela je pa res neumna, da vzame jecljača. — To nič ne de, ko bosta poročena, bo moral itak molčati. Razdrta zaroka. — Zakaj si razdrla svojo zaroko? — Zato, ker je bil on tako neznosen. Če sva imela domenjen sestanek v gostilni, je bil tam vedno pol ure pred menoj in z jedilnega lista je črtal vsa boljša jedila. Jubilej stearinove sveče Če se spominjamo neštetih drugih jubilejev, zakaj bi se ne spomnili stearinove sveče, ki bo stara letos 100 let. Mi, ki živimo v dobi elektrike, si niti misliti ne moremo, kako velik napredek je bila takrat stearinova svera. ki ni samo bolje svetila, temveč je bila tudi prikladnejša, ker ni bilo treba neprestano striči stenja. Grki in Rimljani so si svetili samo z leščerbami na olje. Tudi srednji vek dolgo ni poznal boljše razsvetljave. Šele v začetku 13. stoletja so začeli v Angliji rabiti ma^eobne sveče. Trajalo je pa 200 let, predno so prišle sveče na evropski kontinent. Svetili so si z njimi bogataši in siromaki do konca 18 stoletja, poleg njih so pa seveda rabili tudi leščerbe na olje. Voščene sveče so bile drage in prižigali so jih samo ob izjemnih prilikah. Leta 1831, ko so se pojavile stearinove sveče, so bile pa tudi leščerbe na olje že znatno izpopolnjene. Okrog leta 1860 so začeli ljudje rabiti za razsvetljavo petrolej. Petrolejke je izpodrinil piin, ki se je pa moral kmalu umakniti elektriki. Čudno Človek bi ne verjel, da morejo biti ženske proti prohibiciji, posebno tam ne, kjer ga moški radi cukajo. A to je menda po vsem svetu, celo še v večji meri tam, kjer so alkoholne pijače prepovedane. In vendar se najdejo ženske, ki jim prepoved alkoholnih pijač ni po volji. Prezidentu finske republike Svin-hufoudu predloži te dni nad 120.000 žensk prošnjo, naj se prepoved alkoholnih pijač odpravi. Največ podpisov so zbrale nasprotnice prohibicije v vzhodni Finski. V primorskih krajih, kjer se prebivalstvo peča s tihotapstvom alkoholnih pijač, je podpisalo prošnjo 97% odrashh žensk. Zanimivo je, da so nastopile po mestih proti prepovedi alkoholnih pijač zlasti delavske žene. Prohibicija je imela na Finskem približno take posledice, kakor v Ameriki. Na Finskem ljudje pijančujejo zdaj najmanj tako, kakor so prej ali pa še bolj, toda alkoholne pijače so zdaj mnogo slabše in dražje, ker jih vtihotaprja-jo in skrivaj izdelujejo. V Ameriki in na Finskem je praksa pokazala, da se pijančevanje s prepovedjo alkoholnih pijač ne da zatreti. Ljudi je treba vzgojiti in poučiti, da sd z alkoholnimi pijačami samo škodujejo. Z radikalno prepovedjo se pa doseže navadno ravno nasprotno, kar so hoteli zakonodajalci v dobri veri in najboljšem namenu. KUUC 13 Žrebanje drž. razr. loterije (žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. maja.) Dne 25. t. m. so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 100.000 Din srečka št. 99.847, 40.000 Din srečka št. 11.218, 80.000 Din srečka št. 25.372, * 20.000 Din srečka št. 39.492, 62.974, 10.000 Din srečka št. 5.850, 55.803, 67.174, 93.238. 4.000 Din srečka št. 17.796, 26.895, 47.040. 2.000 Din srečka St. 2.387, 13.722, 26.222, 27.718, 38.863, 39.591, 48.708, 50.292, 52.544, 57.765, 59.645, 61.908, 62.394, 70.395, 72.537, 78.935, 79.390, 88.660, 94.218, 365, 1.153, 3.586, 8.634, 9.078, 36.978, 42.443, 43.199, 44.851, 47.656, 48.888, 52.090, 52.971, 56.264, 56.218, 60.275, 66.139, 71.450, 71.370, 72.334, 76.532, 85.625, 5.384, 30.670, 32.581, 38.361, 56.124, 76.881, 87.318, 89.685. Dne 25. t. m. so bili Izžrebani naslednji večji dobitki: 20.000 Din srečki št. 9.642, 99.713; 10.000 Din srečke št. 44.285, 70.388, 75.581, 98.552. 4.000 Din srečke št. 3.688, 19.204, 65.319, 83.309, 2.000 Din srečke št. 608, 2.752, 3.883, 4.009, 4.277, 9.424, 14.078, 15.572, 17.210, 23.893, 24.900, 24.623, 27.134, 27.255, 31.501, 32.346, 33.816, 37.060, 39.003, 42.558, 46.044, 49.384, 49.786, 52.235, 54.763, 56.590, 57.928, 61.987, 63.632, 64.258, 65.784, 76.886, 77.032, 81.476, 83.662, 84.229, 84.387, 84.504, 85.024, 86.196, 87.196, 91.260, 97.730, 98.791, 99.669, 8.083, 27.796, 57.303, 69.472, 86.952. 500 Din St. 1.862, 1.883, 1.894, 8.014, 8.046, 9.722, 9.747, 9.752, 9.779, 9.780, 13.888, 16.025, 16.069, 16.070, 17.902, 17.925, 17.978, 17.984, 27.714, 27.721, 34.164, 34.165, 34.192, 35.367, 36.607, 36.612, 36.623, 36.637, 37.795, 39.573, 39.594, 42.959, 42.966, 42.984, 44.143, 44.145, 46.606, 46.619, 47.406, 48.337, 48.376, 49.466, 53.897, 56.072, 56.096, 57.335, 57.345, 57.362, 57.363, 58.869, 58.892, 59.548, 59.580, 66.500, 68.720, 68.774, 68.782, 69.160, 72.051, 72.054, 73.958, 75.030, 75.037, 75.049, 33.789, 38.145, 47.401, 57.355, 68.771, 75.090, 84.162, 87.286, 75.102, 84.179, 87.288, 75.120, 86.917, 87.967, 75.155, 86.921, 87.986, 77.242, 86.931, 89.130, 77.253, 86.961, 96.662, 78.043, 87.201, 96.675, 78.066, 87.215, 96.850, 78.091, 87.221, 78.092, 87.225, 96.868, 96.883, 19.234, 45.261, 71.565, 91.361, 13.879, 27.741, 38.131, 46.666, 57.352, 68.735, 75.087, 82.482, 87.234. 98.104, 98.920, 98.941. Zaradi telefoničnega sprejemanja ne moremo jamčiti za točnost. Manjše izžrebane dobitke objavljamo naknadno. Neobnovljenih, neizzrebanib srečk je se na razpolago, zato bomo onim, ki jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, na zeljo poslali neizzrebano srečko, da bodo mogli nadaljevati Igranj« na večje dobitke. Izžrebane srečke naj se nam takoj pošljejo. Za družna hranilnica r. z« z o. z«, Ljubljana, St. Petra c 19 najnovejši > Sachs< motorji, dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji, posamezni deli, pneu-matika. Ceniki franko. Najnižje cene. »TRIBUNA« F. B., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovdka c 4. STALNA RAZSTAVA umetniških slik in velika izbira okvlriev. Prevzame vsa rezbarska in pozlatarska dela A. KOS Liubljana, Mestni trg št 25 (nasproti magistrata). 1447 NA LJUBLJ4N1CI se čolni že izposojujejo. Dobi ga lahko vsakdo v čolna.-ri :;a Trnovskem pristanu. 1442 PIANINE! PIANINE! Potnik tovarne klavirjev je prišel iz Berlina in ima s seboj tri pianine. Za reklamo prodaja zelo poceni. Planina so s pravim angleškim mehanizmom. — Vprašati: Hotel »Slon«. 1433 Ribiške potrebščine palice, kolesa, vrvice, muhe, vezane in proste trnike ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg. KAVARNO ali KAVARNO in RESTAVRACIJO obe v cen tramu mesta Zagreba, prodam ali dam v najem. Vprašati: Josip Grun-wald, Rogatec. 1446 FORD Kmuzina nove tipe, 5sedežni, skoro nov, vsled odpotovanja ugodno naprodaj. Poizve se: Ča mernik, Dunajska cesta št. 36, Ljubljana. 1445 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 83 (na Balkanu) Telefon 34—34 POZOR — KROJI! Vse moške in damske kroie natančno Po meri in modelih najhitreje napravi Strokovno krojno učilišče, Stari trg 19. Specijalna delavnica krojev. Na željo se obleka tndi vreze, da vam jo vsak krojač ali šiviba izdela. 1451 TRAME stropnike raznih dimenzij, popolnoma suhe, ima v zalogi „Ilirija4', d. z o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 46 Telefon št. 28—20, 25—95. GOSTILNIŠKE STOLE in pletenje stolov izvršuje najceneje Fr. Nekovar, stolar, Ljubljana, Breg 14. 1452 GOSTILNO vzame s 15. ali koncem junija v najem vdova z enim otrokom, ki ima osebno pravico. Ponudbe na naslov: Ana Hrastar, Dule št. 6, p. Suhorc pri Metliki. 1448 FRIZERKO veščo onduliranja, vodne on-dulacije in manikiranja, prvovrstno moč, s 15. majem sprejme Ivan Kunšič, Bled I. 1449 TOVORNI AVTO »Fiat 507«, \H tone, poceni naprodaj pri: Probst, Lut-verci, Gor. Radgona. 1450 Vj*]ufe Josip Zopanao. — z* »Narodno del Usta: Oton CarlstoC — Vrni v Ljubljani.