Številka 219
TRST, v nedeljo 9, avgusta 1908
Tečaj XXXI I
_ IZHAJA VSAK DAM —
tmil afe Md«lJ«h to praaiklfc «fe 5., pmdsljhlli t» >. z|«tn^ F«mbI!m Itev. se prodajajo po 9 nvft. (6 stot) ▼ mnogik »ob&k&rn&h v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Si. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-lilni, Dornbergn itd. Zastarele iter. po 5 nvč. (tO Btot.). oglasi 8e računajo na milimetre t Sirokosti 1 tolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglas« po 8 tt mm, -raartnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po so st- mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka * »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, naj-t tnj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratnl oddelek uprav« jedinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".

Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko*
V edinosti Jo mod I
mmmm VABOANIHA ZNAŠA MM
Ut VM leio 94 K, pol l«ta IS K, 3 mesece 0 K; u na-
ro£be kres dopoalane naročnine, s« uprava n« ozira, ■aietelna m Mi«l]ak» Utaja „IDHOSTI" ataaa: eeto-——i leta* X M«, vol lete 2 SO ■
Ysi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko vana pisma ss s« sprejemajo hi rokopisi M as vrsftsf«.
Naročnino, oglase in reklamacij« je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: silos Giorgio Galattl 18 (Narodni doa) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. FoHno-hranllaKnl raCun It 841 652. TELEFON It 11-57
Slovenski delavci!
Vaša »Narodna delavska organizacija c proslavi danes, dne 9. avgusta t. 1. svojo prvo obletnico in razvitje svoje zastave. — Z Vam lastnim navdušenjem se priprav-: Ijate za dostojno proslavo iste. da s tem dokažete svojo ljubezen do Vaše organizacije, ki Va.s bo kakor nurodne delavce od jutri naprej združevala pod svojo modro zastavo.
To priložnost so vporabili zastopniki italijanskega šovinizma za vprizo-ritev gonje, koje cilj je preprečiti Vašo -davnost s tem, da Vas zapeljejo k neredom in izgredom.
Naš namen je z resnim in dostojnim nastopom izsiliti si spoštovanje od nasprotnikov kot slovenskim delavcem. Imejte to pred očmi ! Mi ne bomo nikogar provocirali, mi hočemo le med seboj proslavljati svojo slavnost.
SLOVENSKi DELAVCI! Poživljamo Vas za to, da se ves čas slavnosti in slasti pa n:i predpoiudanskem sprejemu pu» jskih gostov vedete tako dostojno in mirno kakor ste to storili nepozabnega prvega majnika. Ako bi hoteli naspro niki Vas kadarkoli izzivati, prezirajte jih in mirno stopajoč naprej, dokažite, da ste bolj kulturni nego za--ramovatelji Vase narodnosti.
Narodna del. organizacija.
BRZOJAVNE VESTI.
Radini umrl.
RIM 8. — Merkiz Rudini je po noči
UtEll.
Markiz Anton Starabba d: Hudini se je redil v Palermu leta 1839. Lete 1865. je bil župan svojega rojstnega mesta. Leta i868, je bil Rudini pre'ckt v Napolju, naslednjega leta 1869. ga je Menebrea pozval v kabinet kako ministra za notranje stvari, vendar je Rudini kmalu ocktopii, ker je sprevidel, da ni Še kos 6voji nalogi, Izvoljen je bil v zbor-n" o, kjer je pripadal najskrajneji desnici. L. 1890. ga je zbornica izvolila svojim po.predsednikom. Začetkom februari j a 1891. je prevzel listnico ministerstva za unaoje stvari n uinistersko predsedstvo nam23to Crispija, katerega je pomagal vreči. A že meseca maja j 18\ 2. se je moral uim.kmkniti Giolittiju, potem ko je poleti 1892. še obnovil trozvezo. Ko je Crispi leta 1896. po porazih v Abe-siniji odstopil, je Rudini zopet postal minister-ski predsednik in minister za netranje stvari. Pod njim je bil sklenjen mir v Addis Abebi. Notranjih nemirov pa ni mogel udušiti in po večkratni preosnovi ministerstva je po dogodkih v Milai u dne 16. junija 1898. odstopil. OJ tedaj se ni več pečal s politiko.
Cesar Viljem ae sestane « carjem.
DUNAJ 8 „Zef poroča iz Pctrograda: vzlic vsem dementijrm ee vzdržujejo govorice, ■da se v kratkem sestane cesar Viljam in car n sicer So ta mesec.
Riuka vleda in reforme v Makedoniji,
PETROGrRAD 8. (Pt<r. brz. t g.) Ministarstvo za uuanje stvari je poslalo svojim zastopnikom v inozemstvu rc formni načrt glede Makedonije, ki ga je vsprejel angleški kabinet, teda le na znanje. Ob snem je minister-atvo pripomnilo, da bo ruska vlada prisiljena vzeti v roko vso reformno delovanje, ako ne bodo sultanove odredbe imele nikakega vspeha,
IZ TURČIJE.
CARIGRAD 8. Neki listi beležijo govorico, da je knez s Samo3a Kopassis efendi cd stavljen.
BER0L1N 8. „Beri. Tageblatt" poreča iz Londona: Iz Carigrada javljajo, da namerna Turčija najeti na Angleškem posojilo, ^i ga uporabi za preosnovo turške flote. Angleška vlada baje podpira ta načrt.
CARIGRAD 8. Neko oficijelno poročilo Pistov pravi, da je sultan včeraj po selamliku f.sprml v avdijenci šejka ul islam, velikega
vezirja in ostale ministre ter jih zaprisegel, da ostanejo sultana zvesti in da bodo vladali po ustavi. Nato je sultan vnovič zagotovil, da nikdar ne dopusti, da bi se kršilo ustavo.
CARIGRAD 8. Turški listi priobčujejo mnogo podrobnosti o velikih denarnih svotah; ki so jih našli pri odstavljenih ljubljencih in pri ministrih.
CARIGRAD 8. Tukaj in v pokrajinskih mestih se ustano* ljajo novi listi, in s:cer v tujih jezikih.
CARIGRAD 8. Za diploma-ienem zborom je včeraj sultan vsprejel francoskega finančnega ministra Caillousa in druge ličnosti, ki so mu čestitale k c.bnovi ustave. Po selamliku je priSel sultan na okno ter pozdravil množico, ki mu je priredila ovacije.
Dunaj 8. Minister za unanje stvari baron Aehrenthal se je povrnil na Secuering.
Pozdrav mojim poljski milje«!
Prejeli smo priporočeno pismo:
Slično mojim Slovencem ste Vi pivotni prebivalci zemlje, ki jo Še daoes posedujete in kakor so b;li oni prvi mirni iu gostoljubni,. tako ste i Vi. — Rano že se je pri Vas j razvila monarhična ideja in izbrali ste si iz1 svoje sredine Pia^te kakor vladarje, ki so, vsi! biez izjeme, vladali modro in tako pospeševali prosveto in blagostanje naroda, ter ga doveli do take sla^e, da je Poljska za čss pi slednjega Piasta — Kazimira III. — bila □a slovesu kakor piva država po mogočnosti in kulturi.
V tej svoji sreči in slavi ste pa napravili sami sebi vel ko zlo, ko ste, po nemškem uzoru, uveli žlfchto, Ta je vzela namreč svobodo kmetu in ga potlačanila, Žlahta se je pridno posluževala vseh sredstev, ki jih nudi kultura, £ pri tem je kruto ravnala s kmetom. To ravnanje je imelo seveda svoje slabe posledice: kmet je namreč uvidel v žlahti svoje zatiralce, s katerimi ga nikakor ni?" mogle vezati kakšr.e topiejo vezi. In tako se je zgodilo, da je kmet celo v kritičnem momentu pustil žiahto na cedilu in se je i ta morala boriti za svobodo domovin**.
Eo je bil Kazimir III. tako uredil državo in ustanovil Vam uni-erzo, ste Vi po njegovi smrti — ker ni imel potomcev — izbrali drugokrvnega kralja, to je Ludvika, ogrskega kralja: In tako je ta inostranec položil temelj propadu Poljske, ker j3 dal žlahti pravico, da sme edino ona dovoljevati pobiranje davke. S tem je pottala seve tudi kraljeva moč le ^enca.
Po smrti Ludvika ste v svojo sreče volili Jageio — brata po krvi — za kralja — in njegovi potomci so ipek ob v srh nemirih in spletkah od strani žlahte, zaali čuvati ugled in elavo Poljske.
Ko so Jageloni izumrli, ste si zopet zbirali kralje druge narodnosti in s tem je pričel propad Poljske. V zborih, ki ste jih Vi prvi uveli, se je žlahta le prepirala in ker tu ni odločevala večina — kakor odločuje danes — in tudi ne manjšina — po nasvetu Kanta, — ampak soglasje vseh poslancev, je ta Vaš „liberum veto"' bil dosledno vzrokom zmešnjav in neplodnosti. Jezuitje, ki ste jih. poklicali v deželo, so povzročili verske prepire i in prelivanje krvi; zmešnjave so rasle in vse! to Vas 19 oslabilo, tako, da ste bili dozoreli ! za propad, plen v nezasitno ma-ho onim, ki ■ so več ali manje prouzročili Vaše oslabienie. j Vkljub temu, da ste ravno Vi se svojim■ hrabrim Subiebkim 1. 1483 rešili Avstiijo pogina, so *si Vaši sosedje, proti vsakemu pravu, razdelili Vaše zemljo.
Po tej razdelitvi ste imeli Vi ruski Poljaki najboljšo usodo, ker ste dobili od carja Aleksandra I. svojo Ustavo in vojsko. Ko bi se bili zadovoljili s tem, Vaša sedanjost bi bila srečne, Toda Vaše nt skončno hrepenenje p d nekdanji slavi in svobodi, Vas je privelo do nepremišljenih ustankov. A ker ni bilo kmeta na strani žlabte, ste propadli in raz-Ijučeni vladar si je vteles-1 Vaše kraljevstvo. Po tej ne-ireči so jeli Vaši izseljenci delovati v škodo Rusije in so s tem množili mržnjo mej istokrvnimi brat*'.
Pruski Poljaki so preganjani od Prusov in bi jih ti poslednji hoteli raznaroditi. Prusi se tako radi bahajo, da so nekaki kuituro-nosci, kar pa ne odgovarja resnici; ker, da bi bili to, bi morali privoičiti tudi Vam svobodo, da se morete razvijati kultnrelno. Deloma je ta pritisk od strani Prusov v Vašo srečo, ker se vsled njega ujedinjujete in jačite. Vi, ki imate tako slavno prošle tt, se ne daste raznaroditi in vsi napori Pru3ov ostanejo Sisifovo delo.
Vi avstrijski Poljaki pa ste vselej radi poslušali nemške ščuvarje, ko j«) šlo proti Rusom ; vselej ste bili na strani vlade in ako ste pokazali kak uporen duh, zadostovalo je, da so Vam naši in Vaši sovražniki pokazali
na črno piko na severnem obnebju. Do novejših časov se niBte brigali za svoje sobrate Slovane in se niste prištevali k temu plemenu, ampak sle se smatrali samo za Poljake. Radi tega je trpela vzajemnost Slovanov iu Nemci so vsled te nesloge gospodarji v Avstriji. Tudi za kmeta se ni9te brinili, ampak ga prepuščali Židom. Posledica je: izseljevanje. Svoje brate Maloruse bi hoteli polonizirati, ko ste se vendar sami vprli Bachovi germanizaciji. Po Jedica je: Nemci kažejo na Vas, da ludi Vi usiljujete svoj jezik drugim i | Vedite da so se Malo; uai borili proti Tarta-[ rom in Turkom in ljubijo svojo domovino. Ako jim Vi — kakor kulturen narod — pri-voščate njihovo kulturo v mtterinem jeziku, 'se tudi oni iz ljubezni za tako postopanje drage volje oklenejo Vas in se bodo blage volje učili poljščin?, Temelj je bil položen v Pragi! Vivat sciuens.
Perun ex-bog.
Pisma i2 Prage.
n.
Dne 5. avgusta.
(Izletniki „Kranjske kmetijske dražbo na OeS-kem44. — Kongres slovanskega učitelj atva v Pragi ».—14. avgusta 19UČS. — Zanimiva primera med poljskim in češkim plemstvom — Delovanje novoustanovljene „Narodogospodarskc jedaote" na Češkem. — Koncert ljubljanskega pevskega
društva „Slavec" na praški razstavi )
Kranjska kmetijska družba prireja te dni poučni izlet na Češko, ki se ga vdeležuje 64 oseb, Češki zemljede^ski &vet je izdelal za ekskurzijo podroben program ter se pobrinul za to, da dobijo slovenski izletniki obširen pregled o razvoju češkega zeailjedelstva. Dne 3. avgusta dopoludae so prispeli Slovenci z brzovlakom v Češke Budjeiovica, Vsprejem ca kolodvoru v Budjejovicah ie bil nadv3a impozanten. Na kolodvor so prišli : kuratorij in učiteljski zbor češke kmetijske šole, ddpu t^cija okr. gospod, društva češko-budjejovič-.1 ega, odbor Narodne jednota Pošuinavsko, sokolska društva, mnogi učitelji ia profesorji, glasoviti češki bojevnik in poslanec dr. Zatka 'tj. 3!ovence je ca kolodvoru pozdravil uči telj kmetijske šole Š p i č k a. Zahvaljeval se mu je voditelj izletnikov g. vinarski nadzornik S k a I i cky iz Novega me3ta rodom Čeh, ki že dolga leta biva med Slovenci. Dopoludne so si slovenski izletniki ogledali češke gospodarske zavode in mesto, popoludne pa so poleteli na Pistin k ogledovanju konj.
Med poslednjimi slovanskimi manifestacijami v Pragi bo največi vseslovanski Bhod uČiteljstva v Pragi, kakor ]e razvidno iz kratkega pregleda doslej priglašenih vdele žencev. V sledečem število prigušenih učite- j liev-kongre sistov : iz Češka 250C, iz Moravske 750, iz Š ezije 80 ; poljskih učiteljev je pri-glbšenih 230, maloruskih 30, hrvatskih in srbskih iz Predlitavije 160, Slovencev 66, Si bo v iz kraljevine 42, raz ven teh so priglašeni še zastopniki ruskega in bolgarskega učiteljstva.
Slovenski izletniki kranjske kmetijske družbe so vzbudili živo zanimanje in prijateljske simpatije povsod na Češkem. V ponedeljek dne 3. t. m. popoludne so se napotili Siovenci v P i š t i n, da proučijo tamosnjo konjerejo. Slovenci, ki so jih Bpremljali mnogi narodni odličnjaki iz Čeških Budjejovic, so se podali po železnici v Z 1 i v e, kjer so vstopili na vozove, okrašene s zastavami, ter se odpeljali v P i š t i n. Mnogoštevilno kmečko prebivalstvo jih je ta pozdravilo. Pištin je bil odet v svatovsko obleko, z vsake kmečke hiše je plapolala trobojnica. K sprejemu red ; kih gostov iz Slovenije je prišla v Pištin iz daleke okolice množica duhovnikov, učiteljev, veleposestnikov, županov itd. Slovence je po-; zdravil pištinski župan Š u 1 i s t a, kateremu je v imenu izletnikov odgovarjal češki in slo-' venski g. Skalickj, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko. Po kratkem odmoru je sledilo ogledovanje konj, ki so jih v ta Lamen privedli sem posestniki iz okolice. Okoli sto konj belgiške in norške pasme, ki v tem kra u posebno dobro vspevajo, je bilo predvedenih. Potančne informacije o konjereji tega kraja je podal Slovencem g. Stanček. predsednik gospodarskega društva v Pr&tin*. Na to so si slovenski gostje pogledali nekatera velepo* sestva nakar so se se§!i v Dvofakovi gostilni, kjer so bili pri južini obdarovani s razgled nicami spomenika kmettkega puntarja K u-bate. Češki pisatelj Čapek je v slovenskem in češkem govoru raztolmačil zgodovino Blat in seljaka-junaka Eubate ter omenjal narodnostni pomen poseta slovenskih gostov. Na njegov cago?or je krasno odgovarjal dr. A n t. Božič, odvetnik iz Celja. Dotaknil se je potrebe slovanske solidarnosti, posebno za Slovence, ki so tlačeni tako od Nemcev kakor Italijanov. Govornik vidi edino poroštvo ohrane svobodne eksistence slovanskih narodov t njih gospodarski
sili in vzajemni solidarnosti. Upa v čestejso stike naroda češkega s slovenskim in kliče : I „Bog živi češki in slovenski narod !" Ko so ! še nastopili preštevilni govorniki iz Čeških j vrst so Čehi in Slovenci skupno zapeli „Hej j Slovani" in „Naprej zastava Slave", nakar so se Slovenci dali v spomin fctogrfctovati.
—	Dne 4. evg. dopoludne so si Slovenci ogledali veleposestvo kne2a ScLwarzenberga v Vondrovu, grad H 1 u b o k a , nakar io te napotili z vlakom do Veseli. Odtcdi so odšli na barje v Zalši, kjer so bili Slovenci gosti češkega plemiča grofa Vratislava. Včeraj, dne 4. avg. zvečer, 30 prišli slovenski izletniki v Tabor. —
Stalni dunajski poročevalec „Dzenika Polskiega" je bil v Pragi povodom obisltA Poljakov iz Varšave. Iz ra?govcrov 3 Členi češke družbe je dobil utis, da je vrlo simpatično dirnulo Čehe, da gre star osi avno poljsko plemstvo roko v roki 3 poljskim občinstvom povsodi tam, kjer gre za skupne narodne interese. Čehi vedo — ji§e poročevalec
—	ksj pomenjajo za Poljake itner-a knežjih rodbin Lubomirskih, Potočkih, Zamoyskih itd. in ne brez zavisti opažajo, kako eo se potomci onih mogoČT.ih rodbin ziomokratizoTali v naiplemenitejšem pomenu besede, kako skupna ljubezen do domovine spaja mnoge poljske magnate z l(ud,tvom. Čehi — dodaja pisatelj — primerjajo, kakšna razlika jo med t. zv. češkim plemstvom in ljudstvom in pii-znavajo, da tako, kako je govoril v Pra»i na pr. poljski knez Lubomirski, na govori nikdo čeških m^gnato?. Iu to je ž* ibo« sveta resiiica, —
Dne 5 januarja 1908 je bila v P-agi ustanovljena „Narodogospodarska jednota" ki si je postavila za cilj varovati češko narodno imetje, češki kapital, da ne zle^c v žepe češk-h sovražnikov, temveč da raste v čeških rokah. Narodogospodarska jelnota je razdeljena v tri skupine: a) izd-.lovat^lev, b) tigovcev), c) konsuaiento^. Poleg proizvajanja te organizacije bo glavno delovanje Narc-do-gospodarske jrdnote, da ob ktbi češkemu občinstvu dobro in r-izkoceno blago in ztto uvaja na češki trg j e d n o t i n o blago. Vsak izdelevatelj prig'aša svoja blago Narod^go-spodarski jednot', ta preskusa ce siojimi strokovnjaki blngo in dobro blago označi svojo znamko. Narodogospodarska jednota ustanovlja tudi veliko vzorkovnico, in bo po načinu vsakoletnih goi-pod^rikih razstav prirejala vsakoletno obrtno razstavo, V ta namen jej bo prepuščalo me^to Praga svoj prekrasni paviljon na 3e-j dariji razstavi. Morda nobeno društvo rarven j Osrednje Matice šolske, Svkulstva ne bo I imelo za češki narod tako blagodarnege vpliva j kakor Narodogospodarska jednota. — Ako j Matica Šolska varuje češki narod pred hidro • Greimanije, ako je postalo Sokolstvo branilcem in branilcem češke telesne sile in narodne samozavesti, varuje zopet Narodog:>spodaraka jednota narodno imetje in blagobit v^ega narode. Ako bo češki narod bogat, bo imel pomen in moč v svojih bojih in z večo energijo ter z vtčimi sredstvi bo ko i:-kal k svojemu popolnemu razvoju. Čtški narod ima uadprodukcijo delavnih sil, nadprodukc'jo nadarjene inteligence, ali nima tol ko čeških tvomičarjev, ki bi mogli preživljati to nad-prcdukcijo delavstva in inteligence, in U ko okrepčuje svoje neprijatelje, ker si na lisoče Četov išče kruha med Nemci, Crlasovit nemški statistik prof. Rauchberg je pripozoal fakt, da popolacija Nemcev na Češkem ra-pidno pada, ali vsled hiperprodukcije češkega delavstva in inteligenca mora vsako leto do 10.000 Čehov v nemške kraje na Češkem, kjer, sicer ne vsi ali ipak nekateri prodajajo za kos kruha svoje prepričanje in narcdoost. Narod "gospodarska jednota je letos ustanovila zvezo čeških razstavljateljev na letošn.i razstavi, ki bi imela varovati češki zLačaj sedanje razstave. Prekrasne prejšne razstave v Pragi, napra\ile so tVhom iz razsta-iš*a nekakšno narodno Mekko, češki raj, kjer so Čehi od debe prve razstave leta 1891 črpali vedno navdušenje in ljubezen do domovine. In te krasne spomine, ki vežejo Čeha na to pomembno mesto, si hoče češki narod ohraniti kakor živ izvor svoje 3ile in ne dopušča, da bi bil značaj letošnje razstave maekovan po brezimenski, med Cehi obsovraženi internacionalni razstavi. Češki narod ni tako do skrajaosti šovinističen kakor njega nemški sosedi; češki narod no zapira pred njimi vrat razstave, kakor se je dogajalo Cehom v L bercih, naopak češki narod se veseli v svoji gostoljubnosti na posetih vseh ostalih narodov ; ali v srcu svoje domovine, na po-mambnem kraju razstavišča so mora čutiti doma. Ravno tako, kakor je svetovna razstava pariška imela svoj francoski značaj, in londonska angleški, kar pa ni bilo na peli nobenemu narodu na svetu vzrokom, da je ne bi poleti!, ravno takg bi ne bil popolnoma
Bferaa II
»EDINOST« ftv. 218
V Trato, d*e 8. avgusta IdOS
češki značaj razstavi na kvar, Zato je Naro-dogospodarska jednota ustanovila Zvezo češki h raz*tavljalcev, katere namen je vdihniti letošnji razstavi češko dušo; hoče tako v interesu čeških obrtnikov, ki so na mnogih mestih vse svoje imetje inve sto vali v razstavnih podjetjih, povrniti razstavi bivše navdušenje in naklonjenost češkega ljudstva. Delovanje zveze razstavljalcev ne preneha z zvršetkom razstave; nadaljni namen zveze je vsakoletno prirejanje obrtnih razstav. Po vseh j evropskih velemestih so postale kratkodobne obrtne razstave novim tipom velikomestnih' trgov, kamor se hodi izključivo z namenom kupovanja in trgovskih dogovorov. Češki na-: rod pa si privlafiča tudi pravico na slovanski j trg. hoče, d i si bodo ivjegovi izdelki delali pot v širne slovanske kraje, ravno tako, kakor hoče z največiini simpatijami vsprejemati na svoj trg ostale slovanske izdelke. Zato mora že danes, bilo tudi, da se vseslovanska razstava uresniči še le za 4—6 let, v svojem obrtnem razvoju neumorno delati, da bo na vscslovansko razstavo v Pragi primerno pripravljen. Pripravljalna slovanska razstava ima.biti 1. 1911 v Mcskvi ali Pe-trogradu. — Zveza čeških razstavljalcev je zahtevala, da ima sedanja praška razstava izključno češki značaj, ali bila je odbita od ut; akvističnega razstavnega izvrševalnega odbora. —
Narodnogospodarska jednota bo tvorila temeljni kamen češke samostalnosti. — Preporod češkega naroda je počel na kulturnem polju in mora se dovršiti na polju narodnogospodarskem! V sedanji dobi, ko je bil češki narod po rovanju gotovih parasitov politično razdeljen in na neštevilne stranke razdrobljen, goioo vstanejo vsi. ki še niso pozabili ljubiti svojo domovino, ki niso verjeli lažnjivim prerokom ki so se posmehovati narodnemu ču trnju, češki historiji in češkemu državnemu pravu — ic razmnože to novo organizacijo. Ako je češki narod doslej na političnem po«ju razdrobljen, ako so ga prekanili neprijatelji. javni in tajni, je iz vsega srca želet\ de novoustanovljena Narodogospodarska jednota češki i>ar<>d na ekonomičnem polju zopet zedini in umiri,
Po Pragi se širi vest, da prispe dne 13. t m. v Prago poseben vlak Slovencev, ki ga prireja ljubljanska zbornica. S tem vlakom pride baje tudi mnogo členov ljubljanskega pevskega društva „Slavec" ki namerava prirediti ▼ glasbeni dvorani praške razstave sijajen koncert. Mnogo se govori o tem po Pragi, ki je glasbeno in pevsko mesto „par excellence', bo to velikanska pridobitev za slovensko pesem.
Fr. K—ec.
Slovanski narodni svet.
CeŠki listi poročajo, da se v bližnjem času ustanovi vseslovanski narodni svet, ka
tcrcmti bodo pripadali zastopniki vseh narodov. Vsealovanski narodni svet bo imel svoj sedež v Pragi.
Konec nemškega poveljstve-nega jezika?
„Eudapesti Hirlap" poroča, da bodo na prihodnjih cesarskih vojaških vajah, ki se bodo, kakor znano vršile na Ogrskem, sestav* ljeni kombinirani zbori iz skupnih madjarskih in hrvatskih domobranskih čet ter da se bodo v vseh treh jezikih izvrševala poveljevanja. Tako hočejo poizkusiti, ali je mogoče odpraviti skupno nemško poveljevanje.
Ogrska.
Madjarska nasilja v svetu.
„Pravo Lidu"' javlja, da izda eden najvećih humorističnih listov v Parizu posebno številko, ki bo posvečena znanim madjarskim nasilnostim, ki jih počenjajo med Slovaki. Karikature izdelajo najznameniteji češki in francoski karikaturisti, dočim napišejo besedilo k slikam členi češke socijalno demokratične stranke. List izide na češkem in francoskem jeziku.
Ogrska vlada v denarni zadregi.
Kakor javljajo iz Budimpešte, se ogrska vlada nahaja v veliki denarni zadregi in da bo radi tega odpovedala državne vloge pri velikih denarnih zavodih. Finančni minister dr. Wekerle je izdal zaupno odredbo vsem mestom in županijam, naj izterjajo davke z vso strogostjo. Neke županije, n. pr. Gjurska, so že prejele to odred bo.
Gibanje Romunov na Ogrskem.
Aradski romunski Ust „Tribuna" poroča, da bodo romunski poslanci imeli od 16. do 19. t m. v Aradu skupščino. Istotako se priredi enajst ljudskih shodov o novi volilni reformi, kjer bodo romunski poslanci istočasno polagali račun o svojem političnem delovanju.
Drobne politične vesti.
Cesarski manevri. Določeno je, da se bodo cesarski manevri četrtega in petega zbora vršili na Ogrskem od 14. do 18. 8eptemhra. Vajam bo prisostvoval sam cesar. Glasni stan cesarja bo v Vesprimu.
55. katoliški shod katolikov Nemčije prične prihodnjo soboto 15. t. m. v Dusseldorfu ; dosedaj se je priglasilo že nad 40.000 oseb.
Egiptovski ministerskipred-s e d n i k. Egiptovski ministerski predsednik
Mostafa Fehmi paša je prekinil svoje lečenje v Karlovih varih. Sodi se, da je njegov po« vratek v zvezi z dogodki na Turškem in v Egiptu.
Razdelitev otoka Sahalins. Iz Petrograda javljajo, da sta minister za unanje stvari in japonski minister podpisala in izmenjala dotični pogodbi glede razdelitve otoka Sahalina med Rasijo in Japonsko.
! Dnevne vesti.
FUORI I BARBARI! Ieri abbiamo : publicato questo articolo in lingua slo-j vena ; lo diamo oggi in lingua italiana, perclifc gY italiani stessi comprendano meglio il nostro pensiero.
Viviamo nel secolo XX. in cui 11' elettricita sta per vincere la forza del vapore, in cui le piti ampie liberta sembrano garantite alle geuti ?
L/ ar te, la scienza, i progressi della meccanica, i rapporti piu cordiali ed amichevoli fra gli uomini, dicono chia-ramente che il periodo delle lotte fratri c i de sta per scomparire.
II popolo slavo, pur non avendo i 20 secoli di civiltU latiua. comprende la civilta oontemporanea nella lorma che i tempi attuali reclamauo. La lotta che il nostro popolo diuturnamente combatte e voluta dalla necessiul ine-luttabile del suo sviluppo in tutti i campi ; dair arte alla letteratura, dalia scienza al movimento operaio moderno. La uostra, per necessita storica, che niuna forza puo mu tare, fe lotta di espansione. Ed J* legge fisica e natu-1 rale che il movimento di un corpo presupponga lo spostamento di altri corpi.
Cosi la no3tra civilta ascendeate trova mille ostacoli nel campo di quelle nazionalita che hanuo gia compiuto il loro ciclo storico e stanno per volgere al tramonto.
I nostri avversari dicono sovente clie Trieste non & citta di conquista, che sul suo suolo non possono prospe-rare che le energie prettamente italiane.
Orbene: questo significa nou ve-dere e negare Y esistenza dei fatti.
E se su questa terra pretesamente italiana — (povera terra. chinmata ad albergare tutti gli uomini !) non pos-souo svolgersi che energie italiane, perchfe affaticarsi in una lotta sterile contro di noi, che in foudo nou chie-diamo niente ad alcuno fuorche quello di muoverci liberamente come le leggi della "civilta reclamauo ed ammettono per tutte le genti ?
Perchti dunque affaticarsi tanto contro le nostre istituzioni e ritornare al passato rubando a Giulio IT il motto: »Fuori i barbari < ?
E se il popolo slavo rappresenta veramente la barbarie, come i nostri avversari vogliono asserire, perchfe. alla luce della civita contemporanea, il passato deve ineutere tanto timore al preselite e aH' avvenire ?
Nel!' ossessione della lotta in di-fesa dei diritti e dei privilegi che stanno per scomparire i nostri avversari chiu-dono gli occlii per non vedere e s' ag-grappano disperatumente al passato.
Ma questo ritorno al passato £ sin-tomo d i decadenza e di impotenza. La colpa non č certamente del popolo slavo se la sua nazione s' avanza nel-Fagone delle lotte civili contemporanee; la colpa, se mai, £ d i quella storia, che ha leggi che nessuna forza umana puo taucellare.
T signori nazionalisti italiani. ragio-nando piu serenamente, dovrebbero ri-volgere le loro armi contro la storia !
Sarebbe opera vana, come opera vana sono i tentativi di distruzione contro di noi.
Noi accettiamo il grido di Giulio II „Fuori i barbari" perhfe alla luce della civiltš, non vi h posto per i barbari......I
Socijalisti in današnja slavnoat! Kaj
! iste briga naša slavnost, je psč težko raz-i umeti. Ves teden imajo za to zaupne sestanke, • shode, posvetovanja. Sklenili so slednjič, da I se ne bodo ozirali na našo slavnost, marveč ! da priredijo danes shu j, v katerem bodo j protestirali proti nacijonalnlm vprizoritvam ;i t. d. 1
Da nas ne motijo, je pač minimum tega, ' kar smemo zahtevati od mednarodnih boc:-j al i sto v. in da imajo shod, v katerem naj protestireio proti komur- in čemurkeli, to je
njih sveta pravica. Ali prašamo: zakaj delajo oni to, ravno ko gre za slovenske prireditve ?
Italijani in celo regnikoli so imeli razne sprevode in 8lavnosti. So-li socijalisti tedaj občutili potrebo posvetovati se, protestirati, prirejati shode ? Ne, marveč je celo poslanec Pittoni hvalil avstrijsko vlado, da je dovolila r e g n i k o 1 o m iti po mestu z laškim „tricolore"! In to je bil sprevod, slavnostni sprevod po mestu 1 D.ines pa pravega sprevoda ni, marveč prehodijo Slovenci nekoliko poti po mestu iz jednostavnoga razloga, ker ne morejo puljski gostje priti iz kolodvora v „Narodni dom" po kakih Zeppelinovih zrakoplovih. In goste treba vendar vsprejemat. — To je dovoljeno Lahom, regnikolom in socijalistom ; menda bo tudi nam!
Će se pa nekoliko prismojenih šovinistov smatra provociranim, nima „Lavoratore" še nikake pravice govoriti o pajacadah!
Ali saj se poznamo I
Tukajšnji socijalisti so pač mednarodni! Ako smejo regoikoli hoditi po Trstu s tri-koloro je to — prav in socijalisti hvalijo celo vlado za njeno „moderno postopanje" ! Ako hodijo Slovenci po Trstu, tiho in z ne razvitimi zastavami, potem treba protestirati, potem so to pajacadel ŠČuvanje laških šovinistov pa se omenja le mimogrede kakor nekaj naravnega umevnega! Brez nobene besede graje!
Živela mednarodnost laških socijalista? ! Živeli njih slovenski mameluki!
Sveta italijanska tla! Predsinočnjcm so mazzinijauci raztrošali po mestu neke plakate, s katerimi so poživljali na demonstra-cije povodom slavnosti Narodne delavske organizacije". V tem otročje-smešnem zrna-šilu, polnem praznih fraz in tirad, pravijo, da bi se „meščani" in delavci — tudi do delavcev so se obrnili — pokazali prave strahopetce, ako ne bi ,.provokaterjem" podelili eksemplarične lekcije.
Mi smo se od srca smejali, ko smo čitali to mazzinijansko junaštvo — na papirju ! Višek smešnosti je ravno v tem, da mislijo ti junaki — brzih peta. da komu imponiraio se svojimi grožnjami.
Ne da bi torej pripisovali tem gospo-dičem kakovo važnost, hočemo vendar posvetiti par besed izlivom njihovega ogorčenja, ker s t^m odgovarjamo obenem tudi drugim Tržačanom, ki v svoji politični omejenosti enako rezonirajo proti vsaki aspiraciji, proti vsakemu svobodnemu gibanju tržaških Slovencev.
Tu se vam ti vročekrvni in nezreli mladiči postavljajo v pozo globoko užaljenih branitelje? italijanstva Trsta in kriče : kdaj hodimo mi Italijani nadlegovat in izzivat v Ljubljano ali Prago ? !
Počasi, gospodiči! Prenezreli in prene-vedni ste, da bi umeli, da ta vaša paralela šepa na vseh nogah in se izpodtika ob — zgodovino našega mesta in dejanske razmere v njem. Pametni in zreli ljudje bodo umeli to razliko, ako odgovorimo mladičem : Tudi mi Slovenci nismo šli še nikdar in ne pojdemo nadlegovat in prirejati slavnosti ne v Milan ne v Rim in ne v Neapelj !! Zakaj ne ? Zato, ker so to italijanska mesta na italijanskih tleh, kakor sta Ljubljana in Praga na slovanskih tleh, kjer Italijani nimajo ničesar iskati!
Trst pa ni italijansko mesto, niti neleži na italijanskih tleh. Tu so blizu polovica prebivalstva avtohtoni Slovani, a zaledje mu je okolo in okolo slovansko. Odštejte le slovanske renegate in tistih 40.000 regnicolov, ki so tu gostje in ptujci: koliko vam še ostane vašega italijanstva?!!
Mi Slovenci da skranimo vaša sveta italijanska tla ? ! Pojte no, ve seme — ničvedne ! Komaj dobrega pclstoletja je od tega, ko so na mestih, kjer stoje sedaj palače, doli do vaše proslule kavarne Ohiozza in celo do hotela „Europa" naši slovenski kmetje krompir sadili!! Vi pa blebečete, da so to sveta italijanska tla od pradavni ne ! !
Pravite, da vi ne hodite nikogar nadle- i govat v tujo hišo ! Tudi to ni res, je prazaa j baharija! Iu ker nas že izzivate, bodi vam \ povedana grenka resnica : vaša kri je,' ki se preživlja od gostoljub-! nosti vsega sveta! In ker že govorite I o nadlegovanju in žaljenju domačinov, odgo-; varjamo Vam, da govore razni krvavi dogodki na Francoskem, na Nemškem, v Ameriki in v raznih krajih avstrijske države, v j kako nadlego so vaši ljudje domačinem!
Slovani pa ne hodimo v Italijo, da bt tam domačinom — trgali kruh iz-pred ust. Če gremo že tja doli v takozvani vrt Evrope, pa puščamo tam svoj lepi denar!
Povedano vam bodi torej: v Ljubljani in Pragi nimate vi res ničesar iskati. V Trstu pa smo mi doma in kakor domačini imamo vse pravo do svobodnega gibanja, do sogospod-stva v tem mestu ! Basta !
Laški ciklisti so po „V. d. S." sklenili, da se radi „nepredvidjanili okolščio"4 odpo-jvejo vsi današnji izleti. Kaj so one „nepred-• vidjane okolščine" ni pač težko uganiti: namreč današnja slavnost N. D. O. j Mar hočejo rešiti na bicikljih italijanstvo Trsta? Nam se pa zdi, da so odpovedali izlete po deželi v strahu, da bi jim tam Slo* , venci plačali milo za drago. Strah je vrag, zlasti ako človek ima slabo vest!
Resnici na ljubo. Prejeli smo : V izdaoju od r>. t. m. ste priobčili notico ped naslovom „Poživinj*va!ci naroda". Tu je bilo rečeno,
i da so neki žalostni junaki napadli gospo soprogo učitelja Urbančiča s kamenjem. To vest moramo popraviti v toliko, da kamenja Se niso pometali za njo, pač pa so jo zadamo vali z raznimi psovkami, pri čemer se ie posebno odlikoval neki Josip Korošec, ki ie pa sedaj sramuje tega — izobraženega početja ter ga taji na vse pretege. Med njimi je bil tudi nekdo, ki je zakričal nad gospo . „Čička, glej, da ne boš kaj do-b i I a la In pri vsem tem je bil navzoč tudi boljunski kapelan g. Sonc!
S tem pa niso Še dovolj pokazali svoje — naobrazbe. Med potjo so nabrali kravjeka in namazali žujim kljuko na vratih, v učiteljsko stanovanje, ne da bi jih bil g. kapelan Šonc karal radi tega. Ali sta dolinski in boljunski kapelan zadovoljna s tem v^pehom svojega — izobraževalnega dela?
Neki osebi pa se je zdelo tako početje vendar malce — predišeče in je osnažila kravjek s kljuke. Ali to zopet ni bilo prav junakom ; kajti po 10. uri zvečer je zopet prišel nekde, ki je namazal vrata 3 človeškim blatom !
Ker ae sliši, da ti — uaobraženci nama-rujejo prirediti dna 16. t. m. javen ples — vsaj godbo iščejo za ta dan — 03tala so vrata neosnažena, da se more prepričati vsakdo, kaj in koliko je dolinsko katoliško-izobraževalno društvo storilo f o bvojem triletnem delovanju. Tega dne se lahko prepričata o tem tudi gg. Teraegla* in Ravnikar. Nekateri bi radi, da bi se vrata osnažila, drugi pa, ki so bolj modri. — lažejo, da vrat niso namazali kapeianovi pristaši, ampak učiteljevi! No, če niso mojstri v drugem : v laži in zavijanju jih ne prekaša nikdo ! Izgubili so vsaki narodni p ono i in smisel za svojo lastno čast. Tako jih ni ničesar več sram !!
Osebna vest. Včeraj je dospel semkaj FMZ Artur baron GieBl pl. Gieslingea ter se nastanil v hotelu n Balkanu.
Na naslov c. k. ravnateljstva drž. žel. v Trstu. Dne o. t. m. je iz vlaka, ki vozi od Jesenic proti Trstu, izstopil na Bledu neki dijak. Hotel je prekiniti vožnjo, ker so je na listku glasil cilj Trst, a bil je na nejasnem. Radi tega je vprašal tam stoječega aspiranta pojasnila, seveda po slovensko. A ta ga je prezirljivo pogledal in mu na slovensko vpra Šanje konečno jezno odgovoril: „W as?!" Dijak mu je povedal isto »e enkrat, a za odgovor je dobil: „\V as w o 11 e n S i e denn eigentlich?!" Dijak udu je povedal isto še v tretje in ko je aspirant konečno izprevidel, da noče govoriti i njim nemško, mu je nekam surovo odgovoril v pokvečeni slovenščini, kaj mu je storiti, rekel mu je, naj gre k blagajni, da mu prekine vožnjo, a cn ga je pustil čakati ter se je še nekaj časa zabaval z nekim s rojim prijateljem.
Koliko časa bo še trpela slov. javnost take nemške pritepence na svojih železniških postajah, take nemške šoviniste, ki prezirajo in zaničujejo domačine? Naj se c. k. ravnateljstvo drž. žel. v Trstu ozira na to; da v slovenskih krajih nastavi slovenske uradnike, ne pa nemške privandranee, ki tukaj odjedajo Slovencem kruh ! Potem tudi ne bo več takih pritožeb radi sirovosti in prozirljivosti nemških privandranih uradnikov.
Štrajk slikarjev in dekoraterjev traja še nadalje. Predvčerajšnjem zvečer je štrajkovm odbor naznanil deloda;alcem. da so bili ponujam poboljški odbiti kakor nezadostni. Za stopnik delodajalcev je poudaril, da ni pooblaščen k nadaljnemu pogajanju, ter da se kmalu skliče posvetovanje delodajalcev v svrbo pretresovanja zahtevanih poboljškov.
Vihar in strašna ploha na Prošeku. Ova pastirji utonila. Predvčerajšnjim predpo-ludne je divjal na Proseščini siten vihar in grozna ploha kakor da se je oblak utrgal. Vihar je po mnogih vinogradih porušil zi-dovje in odnašal zemljo v morje. Največo škodo je voda napravila gospodu Mose u na i postaji Miramarski, gospej Feder v Grijanu, g. Basiliu pod postajo Grijan in g. Moni-u ! nad postajo Mirainarsko. S3mo tem je voda | napravila nad 15000 K Škode. Seveda je , tudi strela švigala na vse strani in je udarila na Prošeku na več krajih. Posebno v hišo |g. Marine Lukše. kjer se je nahajal tudi tam 'stanujoči g. šolski nadzornik Neckc-rman, ki :je ostal kakor omamljen. Tako tudi v ve< j drugih hišah. Strela je razklala tudi mnogo j brzojavnih drogov od Prošeka do sv. Križa. Brzo vlak je imel pri sv. Križu zamudo, ker mu je grušč zaprl pot.
Po nalivu so ostale doline polne vode. i V vasi (-rabrovec blizu Prošeka, sta dva pastirja. ki sta bila šla gledat naliv, zabredla v vodo, a ker sta mislila, da je globočina povsodi enaka, zabrela v ni/o jamo in sta u t o n i 1 a.
Splošna škoda, ki jo trpe kmetje je velika. (Grozno je bilo tudi na Krasu. Opozarjamo na dopisa iz Hepentabra in Zvonika, goriške vest'. Prip. ured.)
Predsinočnja ploha je provzrečila veliko škode po vsem obronku iz Sv. Križa do Mi-ramara. Zlasti veliko škodo je trpel dvorec g.a Basilio, kjer je hudournik stri zid in izrul drevesa. V dvorcu Mionijevem se je razsul zid. Ravno tako je tudi trpel veliko škodo hotel Grignano. V Miramarskem parku pa je voda provzročila škode za čez 10,000 kron.
Prvo siovensko lekarno v Ameriki odpre v Chrisholmu Slovenec Štefan Zgonc,
Vsaka podružnica družbe Sv. Cirila in
Metodi}* bi lahko napravila na leto dve ve-1
selici, eno v zimskem drugo v poletnem času. i Po mnogih krajih se prirejajo veselice, ne da, bi jim dali kake posebne narodne tendence. V vsakem takem Blučaju naj stopi družba sv.1 Cirila in Metodija v ospredje: „Družbi sv. O. i M. v proč vit, moč in rast !w
Razglednic družbe sv. Cirila in Metodija
se je v mesecu juliju malo prodalo. Rodoljubi, prosimo vas, storite svojo dolžnost, ter segajte le po družbinih razglednicah ! Povsodi zahtevajte naših razglednic! Čestite člen« po-; «7ružnic prosimo uljudno, da pridno agitujejo za prodajo razglednic.	i
Za današnjo slavnost se bodo dobivali narodni koleki v tobakarni, ki bo provizorično postavljena na slavnostnem prostoru.
Radi slavnosti „ Narodne delavske organizacije" Ke prenese tombola zavarovalnice goveje živine v sv, Križu na prihodnjo nedeljo 15. t. m.
Tržaška mala kronika.
Težke opekline- Včeraj opoludne je zo-botebnik Herman Hoffer prižgal somovar in Qe pri tem polil z gorečim špiritom. Dofclje težke opekline na licu, vratu, na prsih in na nogah. Dr. Monti je prihitei z zdravniške postaje na pomoč.
Barbar v pretepu z redarji. — Alojzij Cavalieri, star 32 let, stanujoč v u\ Rena št. 2. privoščil si je včeraj barbarsko veselje opijaniti r.eko šestletno deklico Marijo Caputo. Prinesel jo je potem k materi popolnoma obnemoglo. Mati. ki jo je obšla sveta jeza, ga je ozmerjala, kar pa je silno razljutilo njega, ki je mislil, da je storii bogve kako dobroto punčiki. Traktirati jo je začel tudi s klofutami. Morala sta intervenirati celo dva policijska agenta, ki sta ga ne brez težkoče odvedla v luknjo.
Puška počila v rokah.^ Silvester Flego, st -r 14 let, stanujoč v Skednju št. 45, je včeraj čistil svojo staro puško; na enkrat mu :e ista sprožila v roko in mu razmesarila tri prste. Sprejeli so ga v bolnišnico.
Glede Fodransperga se suče sedaj prei-; ikava oko i o prejšnega živlienja zločine*. Zato j to vabljene oblasti in posamezniki v onih
kra ib, kjer se je Fodrensperg kedaj mudil, j naj naznanijo tržaški oblasti, kaj vedo o j njem. Preiskovalni sidnik se je pohvalno iz-. razi o pomoči, ki jo je ponudila časopisje v svrho preiskave zločina.	I
Ogenj vsied strele v Lipici. Silna nevihta, ki je razsajala nad našim mestom po noči od četrtka na petek, je tudi pre vzročila velik požar v Lipici. Ob 1. in pol uri po noči je treščilo v nek hlev lipiške kobilarne. Četrt ure pozneje je vse poslopje bilo v plamenih ; velika zaloga sena je po\ speševala hitri razvoj požara. Isti večer so oficirji 97. pešpolka, ki se nahaja sedaj v Sežani, priredili izlet v Lipico ob enem z vojaško godbo, ki je pod vodstvom g. Teplv tam koncertirala. Godba in oficirji so se odpeljali iz Lipice o polnoči in. ker so se kočijaži ravno ob 1. in pol povrnili v Lipico, je bilo tum, ko je izbruhnil požar, še precej ljudi na nogah. Radi tega se je posrečilo rešiti vse konje, ki so bili v nevarnosti. Vsi uslužbenci in uradniki z rav-; nateljem kobilarne, gosp. Hruša, vred so po-, 'riagali pri gašenju.
Loterijske številke izžrebane dne 8.
avgusta 1908.
Dunaj 2, 52, 76, 70, 47.
Gradec 14, 9, 50, 42, 45.
Društvene vesti.
One 15. in 16. avgusta t. 1. uprizorita Ee ^i* vrtu „Narodne gostiloe* pri sv. Jakobu igri „Lpgijouarji^ in „R »kovnjači". Igra „Ro-kovnjači*1 je žo znana. O rLegijonarjih;< pa lahko rečem, da bodo to pravi legijonarji, j ker jih uprizore naši fantje na hribu sv. Ja-' koba, ki nastopajo vselej v prvih vrstah legi-j lonarjev na narodnem polju. Upam in prepričan sem, da bode igra izvrstno proizvajana, | in sicer iz razloga, ker so vloge v dobrih rokah. Utogo J* ža, civilnega in vojaškega krojača bode igral naš vrli diletant Celskv, ki se je na zadnji predstavi rRikovnjačev" pohvalno kazal. Ul »go Ferdinanda pl. Basaj-a bo proizvtjal gosp. Potrato, člen si. gledališča v Trstu. Nadalje naj omenim gospico Miiller, ki se je tudi odlikovala na zadnji predstavi „RokovnjaČev", in ki nastopi v ulogi Lavre.
Pokažimo v nedeljo vsi s svojim mnogoštevilnim obiskom, da 2namo ceniti trud čital-ničarjev in pohitimo v velikem številu na hrib, na vrt k sv. Jakobu.
Telovadno društvo „Tržaški |L:|Lr	Sokol".
^jjEL	Bratje Sokoli!
Dan&s se vrši slavnost razvitje za-/L^ jPJsta^e rNar. del. organizacije", Ptd-T^Jp pisani cdbor poživlja brate, naj Ee V* udeležijo mnogobrojno te slavnosti v društvenem kroju. Zbirališče pred „Nar. domom" ob 3. uri pop. Na zdar ! — V Trstu dce 5. avgusta 1908. — Odbor.
Odbor pevskega društva „Kolo" poživlja svoje pevce in pevke, da se danes popoludne ob 3. uri in pol zberejo v „Narodnem domu", ker se naše društvo korporativno vdtleži slav-
nesti .,N. D. O",
Kolesarji!
Prosi se vaovič vse gg. člane, da se vdeležijo da-naiojega slavnostnega sprevoda v društveni opravi s kolesom. Zbirališče pred „Nar. domom" ob 2. uri in pol pop. — Pridite vsi! Kolesarski „Zdravo!"
Odbor.
DaroTi.
Ciril-Metodov dar moški podružnici dr. sv. Cirila in Metoda v Trstu je poslal gosp. Anton Maslo iz Ricmanj K 2. Srčna hvala !
Nar. delav. organizacija.
Proslava I. obletnice obstanka „Narodne delavske organizacije" v Trstu in razvitja društvene zastave v nedeljo dne 9. avgusta t. 1.
Vspored: a) Dopoldanski del slavnosti:
Od 7. do 9. ure dop. sprejem tovarišev in deputacij goriških podružnic „N. D. O."
Ob 9. uri dop. sprejem tovarišev in predsedstva puljske podružnice „N. D. O.", ki pridejo z buzetsko sokolsko godbo na čelu s posebnim vlakom ob 9 V« dop. na postaji c. kr. drž. železnice (Sv. Andrej).
Ob 10 7* dop. v gledališčni dvorani ' „Nar. doma" v Trstu
slavnostni shod
na katerem bodo govorili zastopnik tržaške centrale in predsedniki posameznih podružnic.
Od 12. do 2. ure pop. obed v raznih določenih narodnih gostilnah.
B) Popoldanski del slavnosti :
Ob 3V« pop. pred „Nar. domom" v Tr?tu zbiranje vseh narodnih delavcev, sodelujočih narodnih društev z zastavami in skupni odhod z buzetsko sokolsko in na-brc-žinsko godbo na čelu na slavnostni prostor v Rojan (fondo Exner), kjer se bo vršiia ob 4. uri pop.
velika ljudska veselica
s petjem in godbo.
Po slavnostnem govoru predsednika N. D. O. dr. Jos. Macdiča sledilo bo
razvitje zastave „N. D. 0/'
in zapoje se „Himna N. I). O.", ki jo pojejo vsa sodelujoča društva.
Na slavnostnem prostoru postavljeno bode več paviljonov za jedače, pijače itd. Slavnostni prostor bode čaiobno razsvetljen z acetilenskimi svetiljkami in balončki.
Pri veselici prodajala se bede I. Številka lista „N. D. 0.u : „Narodni delavec".
Vstopnina na veselico 40 6t. za osebo.
Za zastavo „N. D. 0.'( so darovali otga nizirani delavci v tehničnem zavodu 31 K,-Srčna hvala !
Književnost in umetnost
„Ljubljanski Zvon". V avgustovem zvezku prinaša ta mesečnik dve novi povesti: Milan Pugeljnovo „Med gorami" in Janka K. S. „Plameneče srce". Šc-rlijeva novela „Nevesta" se v tej številki zaključuje, takisto povest VI. Kure ta „V gaju"; nadaljuje se Pr. Str n ado v a novela „Sodom a". Poleg mnogih pe3mi (Moleta, Levstika, Pugeljna in drugih) ima številka še raznovrstnega zarimhega gradiva.
„Dom in Svet" je z avgustovo številko začel priobčevati izvirno slovensko veseio gro Fr. D e t e 1 e „Dobrodušni ljudje" ; razun tega prinaša več pesmi, povesti in razprav. Med poslednjimi sta zanimivi : Stanko Vraz slovenski pesnik v hrvaški obleki (Vinko Zupan) in Ljudsko gledališče (spisal Fran B r e g a r). Številko diči 14 slik.
Dobra gospodinja. Spisala Minka G o-v e k a r. Pod tem naslovom je izšla pravkar v Schwentnerjevi založbi v Ljubljani knjiga, namenena v pouk slovenski ženi. Vbebina ji ie sledeča: Slovenska mati in gospodinja. Ženska izomika. Matere in gospodinje na kmetih. Mati vzgojiteljica. Ženska in knj ge. Starši in Šola. Naši posli. Red in čistost. Varčnost. Stanovanje. Kuhinja. Jedilna shramba in klet. Mrče^i in druge nadležne živali v hiši. Vrt. Obleka. Perilo. — To koristno knjigo, o kateri bomo še govorili, vsekakor toplo priporočamo. Elegantno v platno vezana stane 2 K 80, po pošti 3 K, in se dobiva v Slovanski knjigarni Jos. Gorenjca v Trstu.
Vesti iz Goriške.
Silni nalivi — ogromna škoda na polju.
Iz R-nentabra nam pišejo dne 7. avgusta:
Ze nekaj dni sem je vladala neznosna vročina in po polju se je zapažalo sledi suše j ako ni prišel dež v kratkem bi še one poljske pridelke, ki so ostali po toči, suši in kobilicah, sedanja suša popolnoma uničile.
Dne 7. t. m. okolu 9. ure zjutraj se je I vlila ploha s tako močjo, da ni bil človek j varen niti pod svojo streho. Bliskalo in gro- j melo je s tako silo, da se je vse treslo. — ! Voda je poplavila v kratkem vse dole. Poti i so razrušeni. Na novonasajeni vinogradi leže j uničeni in najlepše njive in travniki so pod j vodo. Poljski pridelki, kakor turšica fižol in j ajda so strti, krompir, so zasuti z gruščem, ki ga je voda nanosila. Močno zidane zide |
TOVARNA POHIŠTVA
Aleksand* Levi Minzl
trst - ulica detla t«sa it. *S.
Zaloge:	Trajna zaloga pohištva:
Pfazza Roaarlo štev. s.	: ulica della Sani ta. štev. 14.
Ulfca Lazzaretto vecchio štev. 86.	Pisarna ;
ulica Lazzaretto vecchio štov. 36.
BV" Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70; 6-68. (Za informacije vprašati 6-70).
Skladišče kož JS^JSRA
rumene In črne za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Teleti« kože črno In rumene (Bokskalb). Voičlla najbolje vrsto z« barvano čevlje. Naročbe ta vso kralo deielo Izvršuje točno In hitre
GIACOMO FREGHAH di S.
Tr«t, uL C»»enm II [poteg kavarn. Špelah]
Slovenci in Slovani v Trstu
Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v
W Slovanski brivnici
? ulici Saverio Mer čada n te štev. 1 (Diiiu sioveisfce Knjigarne) ■ ~ ■ ------------V. G J URIN, briveo.
Direktni dovoz štajerskih kokoši b jajc. Specijaliteta: Graške Poulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom,
Ulica Campanile št. IS.
Nobena poštena konkurenca ne more nadkriliti nizkih cen znane
tovarne obuvala
T MODLIl-i
Delniška^družba s 103 podružnicami/— 3000 delavcev. Dve prodajalnici v Trstu.
Centrala:	Filljalka:
CORSO št. 27 ulica Cavana
Čevlji za moške:
Črni, trpežni z elastiko . . . gl. 3*50 „ „ s zavezami . . . „ 3'75 „ „ Box Kali . . . . „ 4-75 P najiineji Box-Ka!f Goodjear
Welt........„ 6*25
„ fini Chevreau Goodjear
Welt ........ n 6*50
„ z lakiranim prednikom . „ 6'25 „ Box-Kalf amer. Goodjear „ 7*50 Barvani Box-Kalf am. Goodjear „ 7'50 Derby . . . „ 7 — Nizki čevlji Chevreau . . . . „ 5"50
Čevlji za ženske:
črni. trpežni z elastiko . . . gl.	3'—
„ „s zavezami . . . „	3*25
„ .„ z zaponkami . . „	3*40
„ fini Box-Kalf.....„	5 75
„ „ Chevreau Goodjear . „	6"—
Nizki čevlji crni, trpežni . - - ,	2'50
„ „ rumeni ......	2*75
Čeveljčki črni (Romana) . -7(1 »	1,50
„ lakirani „ . . . „	1*90
beli.........1 80
Postolci in čevlji za otroke od gl. 1 napr.
Amer. gumijeve opetnlce od 20 kr. napr.
Angleška pomada Britania, garantirana usnju neškodljiva po 25 kr. škatljica.
\ovi salon -
originalnih modelov
klou za mi osdoHg is otroke.
Pranje in okraSenje klobukov, kakor tudi preskrba modiatinjam.
de G-regorio
Trst — Goldonijev Trg št. 10, II. nadstr.
Manifakturna trgovina
Artnro Modricky
Trst, ulica Belvedere 32
Perkal, batist in barvan satin, pletenine z;i moške in ženske, pokrivala, zavese, bele in barvane, perilo na meter ali izdelano za moške in ženske, pasi, moderci, ovratniki, ovratnice, kape, slamnati klobuki, dežniki in vsakovrstni drobni predmeti v izberi po najnižjih cenah.
V prodajalnici manufakturnoga blaga
L. G. Colomba ni
ulica Vincenzo Bellinr M, 18
Ker je zimska doba kmalu koi- a<ia, proda 6e cela zaloga blaga in fuitanja
po nizkih cenah.
Specijaliteta: bluze in obleke za gospe.
Drite. Martinem
Zobozdravnik dunajske poliklinike
izdiranje hm bolečin
PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zlstemu.
CENE ZMEliNE. Via Barriora vecchia štev. 33
TELEFON štev. 1708
Prodala potnih In vsakovrst. drugih košev lastnega izdelka
ulica Campanile 11. — Piazza ponterosso.
jI. Tosoratti
TRST, ulica Malcantcn štev. 4
Prodaja po cenai), da se si bati koBiirate
Prodaja po cenah, da se ni bati konkurence trliže» volne in žimo za žimnice, zavese po* grinjala in preproge.
Emporij zefirja za srajce, bluze ia obleke.
Jzdelano perilo za moške in ženske, Izbera drobnarine.
Struchel S 3entsch
Trat, Fiaz a Nuova
--------- vogal ulica S. Caterina
Izbera perila, trliža, preprog, zaves,
pletenin in modercev. Perkal, satni zefir in batisti. Žida.
Čipke, vozila, obal vi. -- Drobni predmeti.
Gumijevi izdelki in podmorske cevi.
Josef Reiflioffer'' Me Dunaj
Podružnica v Trstu - Corso 29
Zaloga pnoumatikov sa kolooa, kočijo in avtomobila, kalror tudi polnih gumijevih obročov za kočijo.
Pekarna in sladeiearna :: ::
Giacomo Jclten
TKST. ulica Sette Fontane St. 13
— — je preskrbljena — —
s svežim kruhom lastnesa Izdelka
S krat na dan, kakor tudi z moko v veliki izberi
Postrežba na dom. Zalagatelj kavaren in gostiln.
loplo se priporoča udani	LABTMK.
Carlo Zottich
TRST, ulica Molino a vento 3
prodajalnica usnja
Velika izbera vsakovrsnih kož. — Groponi in polgroponi s taro iz prvih avst. tovarn
trs- Izbor jotrelra za čevljarje
V prodojalnlcl Jestuln in kol. Masa
Ignac Žerjal
Trat — ulica dei Piocardi št. 4
— — najde ae--
veliko izbero a&lamov sirov, vina, likerjev in piva v buteljkah.
Točna postrežba na dem	CESE ZMERNE
j, pertot
urar J. vrste j
Trst ul. Poste Huoue 9
Salone mode = Ana Koppel
TRST, ulica Barriera vecchia 14, I. n
časti se naznaniti, da je prejela za pomladno sezono
klobuke zadnje novosti.
1'upravljanje klobukov, pranje ter okrašenje kakor tudi barvanje slamnatih klobukov v vsako ——— barvo. ——
Fratelli Rauber E&ST«*?
Skladišče ustrojenih kož, kože za čevljarje in sedlarje. Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomaje) OS Izvršuje naročbe za vse kraje v pokrajini. ■■
Pekarna, slaščičarna in tovarna Mškotov
s prodajo moko
na debelo in drobno
GIUSEPPE ZAZINOVICH
Trst, ulica Media št. 31. Podružnici: ul. doli' Industria 3 in Škedenj 511
Zaloga buteljk, vsakovrstnih namiznih in dezertnih vin.
Sprejme se pečenje kruha. Svež kruh trikrat na dan.
Hermangild Trocca
Barriera vecchia. št. 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odrašcene.
HKr" Venci
od porcelana in biserov vezfcnih z nsc deno žico. od umetnih cvetlic s ir* kov i in napisi.
Slile na porcelanasti! mM za sjoiaenlte.
Najnižje konkurenčne cene.
Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena in na obrtni razstavi \ Trstu odlikovana
tovarna sodov
e vrbuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino pirit, likere, tropinovec, olje. slivovec, mara^kin itd. \ Jamčim za dobro delo in po nizkih cenab, da se ne bojim konkurentov. — Ka deželo pošiljam cenike.
?ran £bram
Trst, ulica S. Francesco 44,
Kloja in drobiž treseta (torba)
nadomeščuje slamo za domače živali; ista ne diši, je higijeniena in izvenredno pivna; napravi suho steljo ter postane izvrsten gnoj. Drobiž treseta za higijeniene svrhe je še bolj učinkujoč ter se rabi za disinfeeiranje za kirurgične potrebe, obveze, ohrano mesa in rib, sadja, jaje in za omote pošt. pošiljatev.
Zaloga u Trstu, ul. delle Poste 14 FRATELLI HETELL
Pozor! Oni, ki čita časnik. Velika prilika.
Vsi oai, kateri hočejo imeti obleke, naj pridejo predao kupijo obleke v prodajalnico zgotovljenih oblek v ulici Arcata štev. 1, nasproti gostilnici ,AU'Antico Ussaro'.
Od 1. maja naprej prodajajo se vse obleke z velikimi popuotki, in sicer toliko barvane in črne obleke za moške in dečke, kakor tudi vse blago za obleke po meri.	Vzorce pošlje brezplačno.
Okoristite se vsi od te prilike.
Udani Vittorio Piscur
Edino pristen^je Thierryjev balzam LAtrsLno^o
Najmanjša pošiljatev I22 ali 61 ali patentovana potna steklenica K 5 —
Taslonf Thierryjevo centifolijsko mazilo
Ijatev 2 dozi K 3 60. (Povezek zastonj). Splošno priznani kot najboljši domači zdravili proti želodčnim boleznim, rezalici,kašlju, zasliženju, vnetju, poškodbam, ranam itd. Naročila in denarne nakaznice naj se naslovlja na
A. Thierrj - lekarna - aiigelj varuh v Pregradi pri Rog. Slatini
Zaloga po skoro vseh lekarnah kakor tudi pri FRANCESCO MELL - TRST
Trgovsko - obrtna zadruga v Trstu
Via S. Francesco d' Assisi št. 2,1, n.
kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica". — Telefon štev. 16-04.
Poštno hrunilulčnl račun 74C79. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in je obrestuje po
4 1 0 2 O
Sprejema tudi vloge po 1 K na tedentako da se po 260
tednih dobi K 300.—
Sprejema hran. knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se bi obrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petili letih. — Deleži so po K 20 in po K 2.
Naflaljna pojasnila se dajejo t uradu med uradnimi urami, ti so; ob delaraiiili od 9. do 12. flopol. m od 3. do 5- m-
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu
registrovana zadruga z ntomejenim jamstvom.
TRST, Trg Ponterosso 7
blizu vodnjaka.
Prodaja porcelana
stekla, ponev iz litega železa, žlic in vilic, drobnih predmetov in igrač. Krta-Cice in metle iz slame in žime. Glavniki, torbe za nakupovanje, listnice in mo-šnjički, vse po najzmernejših cenah
M1RODILNICA GUSTAVG MARCO
ulica Giulia št. 20
■ Droge, barve, pokost, petrolej, čopiči ; žčetke, mila, parfumi itd. — Zaloga Sip in steklenin.
Filijalka: ulica Molin grande št. 38
j IT POZOR!
U gostilni .Balkan'
(bivša „ALLA GROTTA") TRST — ulica Tivarnella Stev 5
(v bližini južnega kolodvora)
Toči ae najbolje istrsko vino po «4 vin., za družinsko potrebo po 28 vin
Kuhinja vedno dobro preskrbljena
, Postrežba točna.---Cene zmerne
i __________________________ _ ____________.
:: MIRODIIiNICR ::
13. Cociancich
Trst, ulica Ugo Foscolo Filijalka : ulica deli* Industria štev. 668
TELEFON 19-6 Za'oga kraJfonlekČ^Sn em- izdelanih barv, posebna crenu za čiščenje poda.
PRODAJA NA DROBNO iN DEBELO.
Guermo Marcon
:: ulica Tivarnella štev. 3.
Priporoča svojo
ssalogo oglja in drv
ki j, vedn<j preskrbljena z najboljšim kranj skim blagom. Prodaja na debelo in drobno Pošiljanje na dom.	Telefon št. 1664.
Fran Žagar priporoča svoj"
Prodajalnico jestvin
SV in zalogo plinovih mrežic
ulica Commerciale 15
Ima na razpolago vino lastnegra pridelka.
teran in belo vipavsko. Razpošilja proti povzetju pakete pi> 5 kp vsakoršnega jestvinske^a blaga : kavo čaj, rlž, testenine, oljo itd.
!==! V mirodilnici --------
/Viario Ferlin
sv. Mar. Magd. Zgornja st. V. *
vogal ulice deli' Istria. blizo 5oI dobi se VELIKA IZ BEKA KKAMEVIJ, UVKV, sil' ŽEBL.1EV, PETROLEJA, žveplo in modra g.tlica. žvepla I. vrste elaatlca ra cepljenje trt in specijaliteta
Sadilni prašak z* pitanja svinj, krav, konj, Itd. I«k Dr. TBNKOCZY-J% v Izubijani. Prodna na >lr<>l,no la liMi
Večkratno odilkovana
prva ia adiaa
■Lirama zroiior
V TRSTU /N^
a rt; stična vlivanja
l omeo tapagni
I Trg deHa Vallc ki 9 sv. Ivan (Vrdela) TELEFON itevlika 1078
----------------- EDINA HLADILNA PIJAČA JE: --------------- =
Sumeči citrat ZIRZI.Z.I
Šumeči citrat „Zirilli' od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih lastnosti, napravi jako prijetno, okusno in hladilno pijačo.
NB. šumeči citrat „Zirilli" jc na prodaj samo v sledečih mirodilnicah : Cilia, Krnest Alessio, Alojz Battistutta Bisiach, Bolle, Brachetti, Ber tolo, Brusadin, Brusini, Cnmar, Dapretto, Demeoia, Dimitrievicb, Foruasari. Gattcr. Giaschi, Glinscheg, Guarini. Kimez, Krasu.i, I.ivagna, Na-pelschmit, Pasco. Petrono. Pcttorich. Poropat. Rizzoli. Rntter, Scussinegli, Skok, Toso, Ursich, Wurer, Zadnik. Zernit/, Larzenov. Zulonigo.
Ker se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini.
Nobena pijača ni tako /.aželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem Času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini.
Šumeči citrat rzirillia je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljuje vse druge pijače te vrste.
NB. Šumeči citrat „ZIRILLI* ni enak drugim izdelkom slabe vrate, katere se prodaja, ampak ima jako prijeten okus, in napravi izvrstno nme:o I limonado. Ako se kupuje na drobno, paziti treba na prevaro ; poskusiti treba, ako ima limonaiov oku- V steklenicah no^-i znamko tvrdke
Tovarna: Trat, ulica Alaaaandro Manzoni st. 6. — Telefon 1863.
Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, za kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije Šumeči citrat „Zirilli", kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviščarji, oni, ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči, so vedno pre- i skrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali j slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi.
Šumeči citrat vZirilli" je vrhu tega najuspešneje ; sredstvo proti morski bolezni.
Sprejema zavarovanja človeškega živ-jenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. - Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
„SLAVIJA"
oooo vzajemno zavarovalna banka v PRAGI oooo Rez. fondi: 38,242.074*78K. Izplačane odškod. in kapitalije 91,936.993 72 K
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše državo z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vsa pojmila daje generalni zastop v Ljubljani čigar mm SO 7 listnej bailCU6j liši.
_ T GOSPODSKIH ULICAH it. 12_____
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v n a r o d n e in občnokoristne :: ::	namene.	:: ::
Kako moramo jesti?
Ne gre fcc samo za „to, koliko jemo, ampak tndi kako eiuo. Če«to pričenja napaka takoj pri žvečenju jedi v u«tih. Naša lizična moč, naša sposobnost za delo ni odvi mi a zgolj od množine in kakovosti hrane, : j ni pak tudi od tega, kokoj > izkoriščamo.
1'red vsem treba, da t»o naše jedi dobro napravljene, to je stvar kuharsko umetnosti ; drugič moramo jedi p r a v žveči t. i ; v to je treba dobrega zobovja in dosti sline v ustih. Vsako jed, nuj bo kakršnakoli, zamo-rejo prebavljaini s ki želodca v zadostni meri pronikniti in pretvoriti v tako maso, da jo )><>£rka telo, le tedaj, ako jo zadostno -egri-zemo in prt žvečimo. To delo zob in ust ne morejo nadomestiti ne vilice ne nož in tudi to ne, ako je jed drobno sesekljana, kajti ne gre se tukaj samo za to, da pride jed ( dobro razkosana v želodec, temuč tudi dobro prepojena s slino.
Slina i/premeni moko v dekstrin. Kavno zategadelj je za dojenčka hranjenje z moč-1 natim snovmi tako škodljivo, ker dete v ustih ne žveči, tako da pride pri njeni v : loštev zgolj probavljanje želodca in črev, ki učinkovanja ustue sline ne more nadomestiti.! Ako torej manjkajo zobje ali so slabi, žvečimo jedi le površno. Potem prihajajo, ♦ •ne v kosih v želode«' in ga težijo. Sn-, Mektivno se izraža to pri dotičnih osebah b T> m, da jih v želodci tišči in da se čutijo J nabasane. Objektivno škoduje zdravju, ker-probavlja človek velike kose le površno in / velik dol hrane n e p r c b a v 1 j e n zapušča j telo. Ako dotiČoik pravočasno ne zboljša . svojega z bovja, se sčasoma lahko izoimi kaka želodčna bolezen. Kadi tega moramo /.■ ipet in zopet opominjati : skrbite za ~ v o j e zob e, gojite jih, kolikor se le da >krbno. Ako vam manjkajo zobje, pustite si ustaviti umetne — to ni zapoved neeimer-no-ti, temuč zapoved zdravja !
A niso vedno Babi zobje, ki .so krivi slabega prebavljanja. Večkrat je kriv hlastni, nervozni tok časa, ki si pri nobenem j delu ne privošči miru ; komaj je človek y.a«*cl eno delo, že se hoče lotiti diugega. Slabo je tudi prestrastno kad en je. Treba -amo opazovati kakega takega ..sužnja nikotina", kako se mu mudi pri kosilu, samo da bi brž prišel do svoje ljube smodke, svoje liubc črne kave, svojega ljubega taroka ali •svojega časopisa. Tak način življenja zatira telo. Treba si pustiti časa pri jedi, drugače so neizogibne posledice : pomanjkanje apetita, neredno probavljanje, hujšanjc. To telesno stanje pa vpliva zopet na dušo: člo vek postaja razdražljiv, potrt iu pust. In n.ionkrat imamo tu nevrastenika, bolnika !
Majhni vzroki, velike posledice.
To in ono.
N e ka j o kitajski 111 e d i c i n i. Kakor znano, je mladi kitajski cesar bolan ; i na menda jetiko. Vladajoča cesarica-vdova -,e sklicala v Peking najs'avnejše zdravnike .nebeške države", da bi ga zopet zlečili. Pa li pa bo kaj pomagala niih umetnost, to je veliko vprašanje, kajti kitajska medicina je v močnem nasprotju s pridobitvami moderne kulture. Ona s!oni še danes na starih koščenih tradicijah, ki se od dni Konfucija sčm najmanje niso izpremenile. Organizem človeškega tele?a je kitajskemu zdravniku nepoznan, in cel6 anatomija mrličev je pre-povedana. Vse anatomično znanje kitajskih medioincev je dvomljivo špekuliranje, opirajoče sc na to, kar so doznali na živalskih telesih.
Pojem zdravja definirajo kakor ravnotežje dveh nasprotnih tokov v človeškem organizmu, ,.jan'4-a in ,.ju"-a. Prvi velja za suhi in vroči princip, drugi za mrzli in mokri. Življenski duhovi zraka vzgibajo ta dva toka in disharmonije nastajajo takisto le vsled vmešavanja zračnih duhov. V svoji temeljiti študiji o kitajskem zdravilstvu poroča dr. Morachi da znaša število kitajskih dvornih zdravnikov kakih trideset. Dva njih nosita modre gumbe, šest ali osem jih ima bele in ostali pozlačene. Zdravnika z modrimi ^umbi imata izključno predpravico obiskavati bolnega cesarja, a najstrožje jima je prepovedano, da bi — pod kakoršnokoli pretvezo - ogovarjala ..sina nebes".
O simptomih bolezni iščeta potem pri evnuhih ali po drugih ovinkih informacij. Da bi fmela bolnika natanko preiskati, nato ni niti misliti. Ležeč v fotelju ali na svoji postelji sprejme modrijana in jima pomoli svoji roki. Vsak zdravnik prime eno in po-tiplje žilo. Nato gresta v predsobe in na podlagi te borne preiskave morata postaviti svojo diagnozo, vsak za-se. Ako ee ne vje-mata, ju čakajo najhujše kazni. Se strožja je etiketa pri zdravljenju cesarice ali cesa-riOinj. Tukaj ne dobe zdravniki drugega na
ogled, nego samo roko bolnice, katero jim . pomoli ona skoz svilnato zagrinjalo in ki je takoj nad členkom skrbno zavarovana pred profanimi pogledi. In zdaj naj gospod profesor medicine ugane, kaj je njegovi v'soki . pacijentinji!
*
t
Medicinsko-znanatven kongres v Opatiji. Dne 28., 2V. in 30. septembra bo zboroval v Opatiji četrti mednarodni tala-soterapijski kongres (o morskih boleznih), kateremu bodo predsedovali profesorji Ernst v. Leyden in Kirchner iz Berolina, Albert Uobin iz Pariza, Sir Weiser iz Londona, dr. Ljudevit AVinternitz in dr. Dainer iz Dunaja. Prvi tozadevni kongres se je vršil I. 18^4 v .Boulogne, drugi 1. 1895 v Ostende , in tretji 1. 1903 v Biarrit'-u. Poročevalci bodo imeli r. zna predavanja o vplivanju morskega podnebja na pljučno tuberkulozo, potem o morskih boleznih itd. Za časa kongresa se bodo priredile tri razstave m sicer, ena farmacevt i enih preparatov in medicinskih aparatov, druga starih in novih industrijskih izdelkov Istre in Dalmacije in tretja kara-; kterističnih pokrajin iz teli dveh dežel.
* i
Plavajoč sanatorij. Neka angleška tvrdka gradi zdaj ladjo, ki bo stala več ko dva miljona kron. Na tej ladji bodo napravili sanatorij (zdravilišče) in ga opremili z vsemi najmodernejšimi pridobitvami teh zavodov, zlasti za živčne bolezni. Imel bo ta sanatorij najrazličnejše vrste zdravilnih kopeli, bolniške sobe, prostore za gimnastične vaje, j a tudi koncertno dvorano in gledališče ter velik salon za konverziranje. Ladja bo mogla vsprejeti 200 pasažirjev in bo navadno ležala | pred Opatijo, od tam pa pri mirnem1 vremenu kri/arila tja do Sredozemskega' morja ; dva zdravnika bodel a neprestano na ladji. Povprečna cena za osebo bo znašala 40 K na dan.
Proti komarje v i m pikom! Med mnogimi sredstvi in pripomočki proti nad'ogi je znan tudi 3 a l mi a k, ki pa pomaga le pri svežih pikih t. j, ako se po-drgnemo z njim takoj ko smo bili pičeni. Ako pa je vsled pika nastala resnična infekcija (zastrupljenje), je tudi salmiak brez- ; uspešen. Namesto tega priporoča neki zdrav- ' nik vročo vodno soparo kakor« dobro sredstvo proti bolečim oteklinam, po v- J zročenim od komaije'^ega pika. In sicer je, treba držati pičeni ud, prst ali roko, nekaj ; časa v kolikor mogoče vroči sc pari : a ker J seveda ni mogoče zdržati tega več ko par sekund, treba vso proceduro 20 - 30 krat ■ ponoviti. Vroče vodne pare uničujejo strup,! kar začutimo kmalu na tem, da bolečina po-i neha in izgine. Ali to je vse preveč komplicirana in nerodna metoda ; kdo bo recimo vtikal glavo v soparo, ako je opikan po obrazu ? Drugo preprostejše sredstvo, ki proti komarjevim p1 kom veliko bolje učinkuje kakor salmiak, je a 1 o a (l o p a t k a) raztopljena v navadnem alkoholu ali špiritu. Vzemi stekleničieo alkohola in raztopi v njem toliko lopatke, da dobiš temnorujavo tekočino. (Lopatke dobiš za par vinarjev v vsaki drogeriji). Kadar te piči kom-tr, podrgtv dobro dotično mesto s to tekočino in kma u izgine boleči na in tudi oteklo ti ne bo.
Dober pripomoček, da te ponoči komarji ne bodo napadali, je tudi, ako s^ namažes s svežo limono (s kom in kožo), prodno greš spat.
Z r a č ne kopeli v šole! Na zadnjem mednarodnem kongresu za higijeno in demogralijo v Berolinu se je profesor H u e p p e iz Prage zavzemal za zračno kopel, ki dandanes pjleg vodne kopeli pr.haja do vedno večje veljave, in dr. G rab lev (Woltersdorf-Berol n) je nadrobno predaval o higijeničnem in zdravilnem pomenu z ačne kopeli. Vsaka telovadba na prostem, brez obleke, je za telo največja dobrota. — Našo ( mladino naj bi dovajali zračni terapiji : velik del šolske telovadbe naj bi se vršil v obliki zračne hopeli ; t. j. nedorasli dečki in deklice naj bi telovadili na prostem brez vsake obleke razun kratkih hlačic. Zrak in svetloba sla za mlado človeško telo to, kar sta za cvetko, za drevesce — vir življenja in moči. šolske zračne kopeli so najmogočnejše varuhinje proti tuberkulozi, seksuelnim niladostnjjji blodnjam, alkoholizmu; one so, ki
zamoi-ejo pospeševati ljudsko zdravje in povzdigovati narodovo obrambno moč.
Tako kliče moderna higijena danes pedagogom. A v mestih, kjer bi moral ta klic najbolj vzbujati, bo donel nemara še dolgo na gluha ušesa birokratizma. Preje ga bo s! šal kak pozabljen, a pros vetij en šolski vodja tam v svoji zakotni vasi — kjer je Bog visoko in car daleko — in se bo kopal s svojimi učenci na zraku in eolncu in se izkazoval dobrotnika narodu in sebi.
SLOVANI ! P°dPiraite samo sv°i* "»"dno podjetje SLOVANSKO
KNJIGARNO m PAPIRNICO
JOSIPA GOREHJCfl, Trst, ul. Ualdirluo 40.
telez. kma-vmoO/enaPoMOp
■i za bolehne in rekonvalescente. ■
Provzroea voljo do jedi utrjuje želo-
dee in ojaeuje organizem. ----
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada je treba se po bolezni ojačiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali.
Izborni okus.	MT Izborni okus.
J, SERRAVALLO - TRST
STECKENPFERD
milo z lilijnim mleVom
Najraehkejše milo za kožo.
Dobiva ae povaodi!
WT TOVARNA
dežnikov
?rancesco Zanetta
TRST, Piaaetta S. Giacoio 1 •• Cof&o
Izvršuje se vsaka poprava.
i Cene, da se ni bati konkurence.
Jfajvečja zaloga stekla in porcelana :::
--_	za domaČo rabo
Popolnoma konkurenčne cene.	tn gostilne
JAKOB :•: :.: HIRSCH
TRST, ulica Cavana 15
I Vrfsta vrxka **ev 5 (nasproti škof. palači. Tel. 1350.	Vr«ta "vrčka it. 4
ra|mphotograph'ie SalVSlOr« SaMađilli ^
Trst, ulica Ponterosso 6 — Telef. 9-40
Fotografični aparati in potrebščine.
črprejme se razvijanja in tiske	------PLOt?C'E iu FILMS>
b»- Temna soba na razpolago gospodom diletantom^
Predmati za beložarno luč. — Električna zvonila. — Električne žepna svetilke.
Slaščičarna in pekarna s prodajo mlekafes ^
Bogata izbera sladčic in sladkarij, 2krat na dan svež kruh, hig. izdelan
Specijaliteta sladkih prepećencev in k< u leto v z% vsako priiiko - Fina in nava«lna vina lastnega uvo/a
Pivo v buteljkah znane tovarne v Plznu. — Mleko In alpsko maslo.
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement. Karbollnej, Naftalina „GKOSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazi.'o, ki ohranja r.ove In stare plasti na a3faltičnih kartonih, skrilnih __ploščah in vsakovrstnem lamarinu.v/.v.
Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni oement, karbollnej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi is asfalta in k a tram a, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozov«, priznane in najbolj« znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orodje, voščilo za Čev^* itd.
Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu.
Živnostenska banka pro Čechy a Moravu - (Obrtna banka za Češko in Moravsko)
Menjalnica: Via Nnova štev. 29. Podružnica V Trstu. Bančni prostori Via 8. Nicolo 30
CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, L Herrengasse 12, v Brnu, Bu4jejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Opravi, Plznu, Prostf-jovu in Taboru. - CENTRALA v PRAGI.
KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE
-	- PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE - -
-	PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA -
... - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - -
Ustanovio leto 1868. AketJskI kapital : K 30.000.000. — Rjierr»i in varnosti! zaklati vrez: 9MO.OOO. — Brzojavi: Zlntsteiski, Trat ___ TELEFON: 21-37 —
4Vlo Vloge m vložile knjižice 41U°|o
ESK0MPT MENIC IN INKAS0. BORZNA NAROČILA
- - TekočI računi In računi na bančni 2iro. - -
STAVBNI KREDITI. — KREDITI PROTI ____DOKUMENTOM VKRCANJA.----
Crrossol
Kako se predrzneš prinesti
mi dražega, nego izkušenega kakor najboljšega ..........................
(IMrctiii papir iiiNOlte
Ottoman"

3francesco JVturgel •••
Succ. di PLONER & EBERLE
Piazza Grande 7 TRST Piazza Grande 7
Železnins, tcvine in drobni predmeti
Izbera žebliev, železnih in medenih vijakov, pil, železnih žic, delanega in navadnega bakra, medi, orodja za rokodelce, poljedelce ter kuhinjskih potrebščin cinovih pločč, svinca, svinčenih šiber, cina in cinka, brusnih kamnov, Španske niti in trnikov za ribji lov. f Edina zalega angl. ponev znamenite tovarne rMorgan~ Aparati za kuhanje na petrolej AETNA1* in ,.PHO-BUfS". — Pristni turški mlinčki. — — — —
Podpisani naznanja, da se je preseli! iz ulice Sette Fontane 2
v ulico Molino a vento 7
e prodajo usnja, podplatov in potrebščin za čevljarje. Prodajalnico vodi vedno gospod ANTON BOSE. ki je bil mnogo let
pri gospodu Počkaj-u.
V nadi. da me bo si. občinstvo počaščalo bilježim udam AG OS TI NO Dl LIBERTI.
! VAN GUTTfVSANN
---- mizar ___
Trst, uiica del Rivo 10
prevzame vsakovrstno mizarsko delo. CENE ZMERNE
tri goldinarje
ctAce mali poš:nl zabojeek. dol>ro I zbranega mila : vijolica, vrtnica 'i ija t. dr. — Pošiljate? |>o postnem I povzetju	■
EOHEMIA iASrUMEBir. aof.rjsibftoh a E Weioher 240
—— V dobroznani žganjarni
FERDINAND PEČENKO i
v ulici Miramar šiv. 1 s podiu-žnico: v ulici Ghegra štv. IO
dobijo se vedno
pristne pijače I. vrste, kakor n. pr. j žganje, slivovec in brinjevec : :!
tutor tudi mrzle pijače
frambois, tamarindi in šemade. i
NOVA ;
pekarns in sladčičarna
se je odprla dne 1. ektebra v ulici Montorsluo štev. 7, Kojau-
Dobi se ^ake vrsto
kruh svež trikrat na dan.
prodaja moke. Laatno izdelovanje vsakovrstnih bi-skotiuov. Postrežba na dom. Bprejema se domače
peČilo. — Priporoča se za obilni ob sk _
SVOJI K SVOJIM! JOSIP MBEUIaE.
Da vstreže udobnosti P. N. občinstva odprla je z dnem
i. novembra 1907
Prva Tržaška mehanična nralnica
TRST, ulica Belvedere 35 nov prostor ^----- !
0 ulici S. Sebostlono 7, II. nad.
kjer se bode sprejemalo perilo za pranje in izročalo oprano perilo.
Točne ure prodaja
Smilio pller
sajUfledosjia In najstarejša prodaj alnica ar ▼ TRSTU
vfa Ponterotso, ogel Nuova 81
velikTTzbera
verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi
stenskih ur vsake vrste mamu m >mm i»o.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza della Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952
Hranilne vloge sprejema od vsakega, Če tudi ni ud in jih obrestuje po
W 4 °|o
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.
Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/o—6°/0, na menjice po 6%, na zastave po o1/*0/** in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
3ma najmodemeje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. ;\\v\\\\w^ Poštno - hranilnični račun 816 004 /////'
Civilna in vojaška krojacnica
Begata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh preometov spadajočih v krojaško obrt.
-ODLIKOVAN DNE 5. APRILrA 1906. -
na XXVII. mednarodni razstavi v Pariza s častno diplomo, častnim križcem in /.lato kolajno in na II. mednarodni razstavi v Bruxelles-u z največo odiiko „GRAND PRIX" — diplomo. .....
jVsročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom
Z odličnim spoštovanjem
AUGUST ŠTULAR.
Trst, via della Poste 12. I. nds.
(nasproti Smolarsove papirnice.
|mt Cantina famigliare istriana
|== TRST - ušica Farn&to št. 29 - Trst =
prodaja svoja vina, z brezplačno postrežbo na dom, po 8led?čili cenah :
; Črno istrsko prve vrste po . . K —"60 I Pristni viški Opolo . . po . .K —'72 Belo „	r	. . „ — 72 I Črno dalmatinsko . . „ . . ,, — 68
Vrhu tega je vedno preskrbljena z vaafeovrstnim namiznim vinom v buteljkah. Vsa gori naznačena vina kemično so analizovans. Gostilničarjem in krčmarjem cene po dogovoru. SI. CINICH Glavina.
:: Araiando €ensky ::
Krznar. Tovarna kap in prodajalnica kožuhovine. Barvasnica in izdeiova'nica. i
•Trst, ulica S. Nicolo štev. 29
Shrani se črez poletje kožuhe ter se garantira proti moljem In ognju.
Prodaja kap za civilne ter uniforme in potrebščine za vojake.
|	One gospe, katerim lasje izpadajo, ali pa nimajo istih zadostno razvitih, naj pridejo v
■n*« COIFFEUR des D&MES mmmm
I FERD°. ANKELE prej a8'8tent c- kr dvornega .,C0IFFEUR des 0AMESu na Dunaju.
j "/v Irst, ulica San jficolo 34, vogal ulice San jfntonio, mezzanin.
Specijaliteta: valovljanje lasi, barvanje in sušenje istih a pomočjo električnih aparatov in ne -govanje rok.--Sprejme vsakovrstna dela, ki spadajo v to stroko, od navadnega čopa do
!• najfinejega bandeux in spremembe. Sprejme se naročila za Česanje gospa na dom. ____________ ■ -......................
Kdor trpi
na hemerojdah, revmatizmu, protinu, glavobolu in zastarelih tajnih boleznih zamore _ ozdraviti s pomočjo
Odvarkov (2)ecotK) SarsapaHIJe prendini
6 odvarkov za K 1*20 posije po poštnem povzetju
Odlikovana lokarna Prendini passo 3i Piazza št 2
Pozor Slovenci!	Edina prilika !
V. Dobauschek
TRST, ulica Giosue Carducci 11 (prej ulica Torreute) TRST
Velika zaloga zgotovljenih oblek za moike In dečke
IV kakor tudi perila in vsakovrstnega oblačila za moške.
Valed postopne sezone prodajam vse blago, ki je imam v zalogi po jako znižanih eenah.
Izvršuje se naročila za moške obleke po meri.
Zaloga črnih klobukov za moške.	Covori se slovensko.
AMBULAT9RIJ
ZOBOZDRAVNIKA
ostane zaprt
od 25. julija naprej.
droiierija Josip Zignn i
FILIJALKA HA PROŠEKU ŠTEV. 140
' Izbor drog, barv, fioplčev, pj'rostl' parfumov, fin. milo — Zaloga min orala o vods, voska za parkete, na mrzlo pripravlj onega sirupa, tamarlnda, mallnovca itd. itd.
i
Delalnica pohištva iz bambusa indijskega trsta ia vrhovine
EftfRICO PREUER, Trst
ulica Nuova štev. 22 , Naslonjači, stolice, ripose, mizice, cvetlična j stojala, etagere, škarnice. pecna okrilja, ve-terrice itd. po najzmsrnejših cennh.
a	. a
Nova prodajalnica ur in dragocenosti
^Sv* ■ TT ^^ H ji
(ex drun Drag Vekjeta)
OOBSO štev. 36 — T^T
Nasproti prejšnse prodafal. ĐRAD. VEKjET.
Bogati Izbor zlatanine. srebrnine, dragocenastl in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje slaro z>^to in srebro z novimi predmeti. — Sprejela naročbe in popravlja vsakovrstno, srebrnino , in žepne ure	Ceno zmomo. ,,
ii@r Qđp?l& se je
v ulici Belvedere štev. 34 ■ Velika in dobro preskrbljena zaloga
i IMIsKe in Uolorilske zmesi
iS pritiejano tvornico domače zmesi ::::
vsak dan SvoJe. . ..
Podpisana f»e priporoča slav. občinstvu, gotova zadovolji vsaki potrebi, udana
_mžžlany aaiazi
HeSerni krojaški tešaj ga
spopolnjevanje 3-krat na teden, od 7. 9 ure za gospodične, ki so preko dneva zaposlene, je odprt na krojaški šoli — Trst ulica San Lazzaro štev. 16, III. nadstr,
V proDajalnici jestvin in kolonijalnoga bia^a
Vekosl. 5tepanČK
TRST, Campo San Giacomo 20, TRST
dobi se VELIKA IZBERA testenin, moke, olja in vinskega o veta po cenah, da se ni bati kcr.kurenoe
Hf FoŠllja. ne poštne pošiljat-re po deželi.
| FILIP IVANIŠEVSĆ
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri OmLio m nlici Valdirlvo it. 17 (Tolofoa 1406
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadaij« priporoča slav. občinstva *voje gostilne ,Ali'AJrU »illea Nuova št. 11 in „Ai fratell dalmati^ aliei Zudecche št. v katerih toči s^oja vina I. vr.-:.
wm STARA MIRODIIjNICA »2
M. F. Huher Succ.
TRST, ui. Barriera vocchia Štev. 26.
BOGATA ZALOGA barv, povlak, fioplčev. pramenlj, kemičnih Izdelkov, miner. vod. parfl-mov, zamahi, felezne lio o, elastike za oepljenja, mila n STEKLENIH SIP.
Zaloga žvepla in modre galice.
CARLO dORTAN aaijp «Tj» - Jrst - V. Sata Citetiia 13.
Prodaja na veliko in na drobno
- TELEFON 865.
Gospodarska zveza
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani
regisr. zadruga z omejeno zavezo
javlja, da je svoje zastopstvo za Trst, Istro, Dalmacijo poverila
g. Svetku Hanibalu Škerl
v Trstu ulica delle Poste Stev. 9.
Savo Kurbalija
Prodajalnica jesffin in Monijalnega tlaga
TRST - ulica Madonnina 33 - TRST
F t odaja jestvin vsake vrste, kave, riža, sladkorja čokolade kakao, nanoljske zmesi Itd.
Sveže vipavsko in tirolsko maslo.
5ALOGA slanine, sira, furianske gnjati in praške sobane gnjati, katere se kuha vaak dan. Kiško, ame-rtiko in dalmatlnsKo olje. Vino In pivo v buteljkah.
Velika izbera tu- in inozemskih likerjev
PEKARNA
Idelchiore Obersnu
ulica P. L, da Palestrina štev. 4
prodaja sveži kruh
trikrat na dan. Postrežba na dom za družine in javne lokale.
Specijaliteta btekoti lastnega izdelka.
A. SEMUMČJ I
Bogata izbera pohištva in tapscirar delalnica.
Trst, trg Selvedere Stov. 3
DANSELE PILUN i
I
TEST - ulica Acquedotto 94
TELEFON 24».	>
Velika zaloga gašenega in * -------■ ■ živega anna.
Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči.
Oiuseppe d' Andrea
Teracerarski mojster
Trsi - Seri Giocomo In Honte 6
Prvo podjetje za navadna in fina teracerarska dela
......... obstoječe od leta 1852
Sprejme te tudi popravljanja.
Sk^ialitte y M^raailuici SizzamS. Siacomo.^. Mob.
Pori QamA7 naslednik G. KUR
oari oamez B|SCH a krojačnica
Trst, ulica Tor di San Piero 4 izvršuje obleke za civiliste in vojake.
V pekarni
Valentin Cuccagna
ulica Molino a vento št. 3
se dobi sveži kruh trkrat na dan.
ZALOGA MOKE in prodaja v^li najboljših vrst biškotiiiov j
Postrežba na dom.
Pietro Cucit
mizar
Trst, ulica Fontana št. 7 In ;
Specijalist za razkošno pohištvo vsa j kega kroja.
Vsakovrstna dela v lesu.
V pekarni
6iovanni Jfadizar
ulica Madonnina št. 12 se dobi vsake vrste kruh
■veš trikrat na dan.
Prodaja moke. Lastno izdelovanje vsakovrstnih bi Škoti no v. Postrežba na dom.
Alojzij Kobal, Trst, ulica Molino Grande 18
■V Trgovina jestvin in kolonijalnoga blaga
Pošiljajo se zavitki po 4 kg po pošti vsak dan In po zmernih cenah.
Postrežba u dom.	Fflsfctt Je na: ALOJZIJ KOBAL	a
Cene nizke
M. Aite
brez konkurence
Velika zaloga z manifakturnim blagom
ulica Nuova it. 36, vogal nI. S. Lassaro, e podružnico nI. S. Lazs&ro 6.
si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje ceDjene odjemalce, da je j »ko pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s teaa, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti zahtevam cen j. odjemalcev.
V obeh prodajalnicah dobi a se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moSke in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanski izbor platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila tudi od bombaža, ali platna. Veliki izbor vBakovrptnih odei, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, razno-I vrstni okraski za Šivilje in kitaičarke. VELIKANSKI IZB R SNOVLJ ZA NARODNE IN CE-|	SARSKE ZASTAVE IN NARODNIH TRAKOV ZA DRUŠTVENE ZNAKE.
Kupljeno blago, katero slučafno ni ugajao, se zamenia ali pa se vrne denar I	brez nikakih zadržkov._Poskalati ln ae prepričati.__
Vsled velikih pogodb, napravljenih direktno o AMERIKI
zamoremo zalagati
aetr Trakove
za pisalne stroje vsakega sistema, prepisovalne ali ne/hektografične, litografične i. t. d. vsake barve,
prve vrste, po
kron 4'50 enega
s pravico, da se očisti klijentu stroj brezplačno, naj bo njegov
sistem kakoršensibodi.
GIUŠEPPE FANO fu Doti. Gustavo
£rst» ulica Jlnova št. 5, I. — telefon 19-73.
Skladišče Šivalnih stroj o v in potrebščin, kakor tudi amerikan-skega pohištva, po absolutno konkurenčnih cenah.
— Mehanična delalnica za popravljanje strojev. —
FRANC^SCO CAM1SRINI
Trst, ulica Carlo Ghega štev. 3. — Telefon štev. 819
Zastopništvo in edina prodaja renomiranih barv Zonca
--pripravljena za barvanje.	— ■■ ■■■ —
A . <	ti Specijalni izdelek da zjć Btare harve is materijalu? in rjav s kovin.
wbQK ,|iLOIL	...... • •• •••••••»••••
11 3	ki ee ne unainejo, ki se vzdržujejo vkljub atmoeferićulm spremembam
iJSr » %t SVcU* <.Q IUvbac vlaiDOBti in kiseluira aoparom, posebno pripravne » lađi je, ieleziiičuo voze in traujivaj-e, bolniinica, kopelji, fole, urade, privatna stanovanja, prenočišča, reetavrante, gledališča itd. itd. J
__Specijalitete: Podi Jako »vatli za lnkaasna dela.
Prevzamem vsako delo, bodisi fino kakor tudi navadno, katero Izvršuje Izveiban slikar
— ■■ ■ . .	-- Haj se ne zauudi pepra^ti cenike, katere 6« daje zastonj.	--~
IVAN K RŽE - TRST
Piazza S. Oiovansii štev. 1 m
Priporoča svojo trgovino a kuhinjsko posodo vfcuke vrste bodi od porcelana, zemlje, emajla kositaria. ali cinka, nadalje pasamanteije, kletke itd Za gostilničarje pipe, kroglje, zenaljeuo in f-.tfklrno posodo za vino.
—.— Razpošilja na deželo.--
Zaloga kuhinjskih in kletarskih potrebščin od lesa in pletenin, Škafov, brent. čebrov in kad, sodčekov, lopat, reŠet. sit in vsakovrstnih koSev, jerbasov in metel ter mnogo drugih v to stroko upadajočih predmetov
Postrežba na dom. Cene zmerne.
Zaloga moke prve vrste.
Aleks. Rupnih i C.e - trst
ulica Squero nuovo št. 11.
Zastopstva in slavna zalosa
najfinejših vrst pšenične moke In krmnih izdelkov
-— poznatega valjčnega mlina -
VINKO MflJDiČ-a v Kranju
Brzojavi: Aleks. Rupnik — Trst.
Zaloga moke prve vrste
o e
B
cs Ti
M
M »
s* |
Stenic ni več!
po uporabi oov«ga izdelka
„DESTRUCTOR"
odi'kova ni ga z diplomom velike nagrad« na zadnji mednarodni razstavi v Rimu. DESTRUCTOR" deluje takoj. Pokonča jajčka vsake golazni in ne dopusti, da se zopet zakotij o. Očisti glavo vsake nesnage. — „DBITBUOTOS' je za vsako družino neobhodno potreben. Ne pomaž", ne razjeda, ni strupen, ampak higijeničea. — Na tisočo pisem dokazuje njegove izbornost. — DBIIBTTCTOB zalaga
Oiuseppe Muni & Oe. - Oervignano
Steklenice po K 420, 2 » in 150. ==
MT Preprodajalcem popust.	mmmmm	Na prodaj po vseh mirotfilnkah.
iščejo se povsod zastopniki. IS
Odhajanje in prihajanje vlakov
Državna železnica.
Veljaven od I. maja 1908 naoroj
Odhod iz Trsta (Campo Maržo)
Trat—Rovinj—Pula (Dunaj)
5 55 0 Herpelje—Rovinj—Pula.
7.08 0 Herpelje—Divača—Dunaj.
8.50 0 Herpelje—Rovinj—Pula.
4.20 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača— Dunaj .
8.10 B Herpelje—Divača—Dunaj—Pula.
Ob nedeljah in praznikih: 2.15 BorSt — Draga— Herpelj e—Divača.
Trat—Baje—PeroA.
6.10 0 Koper—Buje—Poreč in me^postajf.
3.10 0 Koper—Buje—Poreč in medpoataje.
7.10 0 Koper in medpostaje (le do Buj).
i -
: Trst—Gorloa—Jesen Ice—Celovec — Beljak — Monahove
5 50 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina: 8.47).
j 7.45 B Gorica {Prvačina-Ajdovščina 9.11) Jeeer.ice— Beljak — Celovec — Dunaj VVeetbhf. — Dunaj j. i.— Praga—Berolin—Draidane. 1 8.55 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo—DuDaj Westbhf.- r>unaj J. *
i 12,55 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prva'iua— AjdovSČirn: 2.55) Jesenice—Celovec.
3.50 0 Opčine (vlak 8e vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec— Praga.
5.00 5 Opčine—Gorica—Jesenice — Beljak—M makovo—Dunaj j. ž. Dunaj—VVeatbhf.—Praga. : 7.25 0 Opčine—Gorica (Prvačina—Ajdovščin i 9.11-' 11.00 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak.
Ob nedeljah in praznikih : 2.40 0 do Gorice.
Prihod v Trst.
Pula—Rovinj—(Dunaj).
8 00 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 9.47 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 3 40 C iz Pu!e—Roviija (Divače—Dunaja) Herpel
in medpostaj. 7.00 0 iz Pule—Rovinja (Divače). 10,25 B iz Pule, Rovinja (Divače —Dunaja) Heipelj
Ob Efdeljab in prsznikih: 9.28 iz Herpelj in i Divače
Poreč—Buje—Trst.
3.08 0 Iz Bij, Kopra »n medpostaj. 12.40 l) iz Poreča, Buj, Kopra in medpostn; 9.45 Q iz Poreča, Buj, Kopra in medposta;
Monakovo—Praga—Celovec—Jesenice—Goricn —Tr-t
5.45 0 iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja VVest:>
Celovca, Jesenic, Gorice, OpČin itd. 7.35 C iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 10.02 C iz Celovca, Jesenic, Gorice. Opčin. 11.20 B iz Prage, Dunaja, Celovca. Gorice, Beruli-n Draž'ian.
2.05 0 iz Celovca, Trbiža (AjdovSč.) Gorice, Oj.čm 6.45 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice. Opčin. 8 00 B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdov.), Gorice. »1-50 0 iz Prage, Berolina, Draždan, Celovca, Trbiža Gorice, Opčin
Ob nedeljah in praznikih: 9.12 0 iz Gorice (.veza z Ajdovščino in mej postajami).
Južna železnica.
Odhod Iz Trsta (Piazza della Stazione)
V Italijo freko Červlnjana in Bene.K 5 45 B preko Cervinjana v Benetke, Rim, Mi!an Videm, Pontebo, Čedad in B do Korinin t (CormoAs) ; reko Nabrežine. 6.20 0 preko Ćervinjana v Benetke. 12.25 d preb^ Ćervinjana v Benetke, Milan, Kini zvezo na Videni. V E atijo preko Kormina <n Vidma. S.25 B preko Nabrež. v Kormin, Videm, Milan. K n 9.00 0 v K- rmin (ae zvezo na Ćervinjan in Aid »
Sčlnr.), Videm. Benetke. 4.07 0 v Kormin (ie zvezo v Ajdovščin o) Vi l?:n
Mil&a itd 8.00 B v K rmin in Italijo. 91.0 0 v Kormin (se zvezo v Ćervinjan).
Do Gorice —Kormina—Ćervinjana 6.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zve^" v A;-dov-čino).
S.OO B do Kormina (se zvezo na Oervinjao).
Trat—Lj ubijana—Dunaj (Roka-Zagrab-Budimpešt.. Oataade.
7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko,Zagreb, Budimp ^u 9.55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6.00 0 v Ljubljano, Dunaj. Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpei-IJ.30 0 v Ljubljano, Dunej, Zagreb, BudimpeV«.
Ob nedeljah in p: aznikih : 2.45 do Krmina: 3 :">5 do Nabrežine.
Prihod v Trst.
Iz Italija preko Ćervinjana le Kormina
7.42 0 iz Kormina in Ćervinjana preko Bivia 7.5*2 B iz Kormina* 8.42 B iz Kormina preko Nabrežine. 10.38 B iz Kormila »zveza z AjdovSčino) in iz C ar-vinjana.
11.28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 2.1t> 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in
vinjana. 413 0 iz Kormina 7.10 0 iz Ćervinjana.
7.46 0 iz Kormina (zveza z Ajdovftč ) preko Nabre/j.i 8.35 B iz Kormina (zvega z AjdovSč.) preko Nabrežin 10.50 0 iz Kormina ic B iz rervinjana.
Dunaja (Ostende ia Londona) Ljubljane. Znyreba. BtdlMpeite la Reka.
6.15 0 z Dunaja, Budimpešte.
6.30 e z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Lon i >nt 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke 5.35 0 z Dunaja.
9.05 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpe.*^
Ob nedeljah In praznikih : 7.10, 10.35 is Na brzine 11.47 iz Kormina.
■gT Kdor lile aliSbo ali kakorlno-koll a»p>-ileaje; kdor lHe uradnika ali sleibeme osouje. kdor lata sa oddati sobe, ■taaovaoja, dveraa*9 kdor lata a* predati bile, polja, dvorce ; kloc leU posojila, vkajllbe Itd. prodati ali kapati areeiialae ill petabljeaa predaeU Itd. «td^ Cj se poslali MALIH OOLAIOV * B d 1 a e s 1144, kl se a »J cenej I, aajveč «!ta»» _ sabelj pri prav al v desafe MOdia. H
ALEKSANDER 2GUR
Prodajalnica j«stvin in kolonijalncga blaga
Trst. nI. S. Lazzaro št. 14
s filijalko, na novo opremljeno
^5—=== v ulici Acquedotto št. 66
Bogata izbera jestvin, kave, čaja, napoljske zmesi kakor tudi specijaliteta kranjskih klobas.
Naravno sveže vipavsko maslo.
Pošiljat ve po deželi s poštnimi zavoji.
Kdor hoče kupiti ali prodati
^ katerosibodi prodajalno, gostilno, re-Z sta v racij o, kavarno itd., kdor hoče W kupiti hiše z io°/0 čistim dohodkom, ® dvorce kmečke hiSe, kdor hoče dati ali vzeti v najem stanovanja ali skla-^ dišča, naj se obrne vsem zaupanjem do
Ermano Collarsich .*.
Kavarna Corso
od 9.- 11. in 3.—6. bodisi pismeno ali ustmeno. Preskrbi se tudi službe proti an-ticipatni taksi kron 5"—.
Odlikovana tovarna glasovirjev
: E. WARBINEK s
Trst, Piazza Carlo Goldoni 12
(vogel Corso—Via Naova)
SPECIJALITETA pianinov. glasovir jev svetovnih tvrdk STEINWEY in JONS v New Yorka, Schweighofer itd.
Ml wmi oMroni tiarmomiL
Izposojuje. — Menjuje. — Daj© na obroke. Popravlja. - Akordira po zmernih cenah.
Skladišče pohištva
ViTTORIO VOSILLA
preseljeno Iz Lipskega trga 7 v ulico SanitA št. 8 vogal ul. Porporella
nasproti kavarne Fedel Triestino
je bogato založeno % novim nepre-koeljivim solidnim in eleg. pohištvom CENE ZMERNE.
Hočete imeti svež
i
kruh cel dan ?
i
služite se v pekami ::::::::.':::
Anton Kralj
Trst, ulica Commerciale štev. 7
kjer dobite vedno svež kruh. Specijaliteta biškotini in sladčice z rahlega zmeša.
LORENZO BRUNA
TRST, ulica S. Anastasio 9,
Telefon it 1432
Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE
Hidravlični cement, angležfce opeke,
katerih ne pokvari ogenj in druge vrste materijala za zgradbe, kakor tanke opeke, gašeno apno itd.
V ulici Roiano štev. 2
odprla se je
bogato založena prodajalnica
monlfahtarneso M m
= in drobnih predmetov =
po cenah, da se ni bati konkurence.
Hugo Schmidft.
Gostilna „Al buon ritrovo"
TBRT — Ulica Stadion št. 19	z lepim hladnim vrlom.
Toči »e Istrsko, dalmatinsko, vipavsko pristno vino; PIVO ĐBCHEB prve vrste.
ĐOKAČA KUHINJA. KBAŠKI TERAN__ AMPHEJ ŽURLAH, lastnik.___
Gerhardt & Mesnaritsch **ulica ss Wartiri 21
Prvi zavod z eleklr. obratom za siajenje zrcal In stekla
Vsakovrstna faeetna zagrinjala in fuconi. Najmodernejša izdelovanja v medi in bakru. £ipe. Popravljanja starih pokvarjenih ogledal ter oglajenih posod, vaz itd. — Naj-zmernejše cene. — Točna postrežba. — Zajamčeno lično delo.
grand hotel „Union" v £jnbljam.
Komfori prvo vrste.	■■ ™	*fad tCž-3 sob
Prva slovenska zaloga in tovarna pohištva
Andrej Jug', Trst
CENE BKEZ KONKURENCE, ulica sv. Lucije št. 18 (za dež. sodiščem) SvOJI K SVOM!
Kupujte CementPorttland
prve tovarne „EXCELSIOR" v Splitu
Skladišče pri Emilio Vannoni Trst, S. Francesco d'flssi 18,Tel. 636
Skladišče „Cementu Romano" (hidravlično apno) in male u (gesso di presu).
„Gospodarsko društvo v Skednju"
== vknjižena zadruga z neomejeno zavezo v Skednju št. 330 =
(lastna hiša) TELEFON št. 21-26 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
4 '|2 °lo
Rentni davek od vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po i krono. Posojilo daja na obroke, vknjižbo, na menice in na zastave po 6°/0-
Uradne ure od 6.— g. popoludne in ob nedeljah in praznikih od 5.—5. popoludne. — Izplačuje se ob uradnih urah.
Itajboljil malino« SIRUP—
je sedaj on! lekarnarja
PICCOLlouB
c. i. kr. dvom. zalagatelja in zaia-telja njegove Svetosti.
Prodaja se v Trstu v buteljkah
približno 1 kilogram
:■: po Kron 1-80
v mirodilnicah Bruaadln. Cillla. uiic.i delle Poste; Rizzolli, ulica S. Michele . Zernitz. ulica Stadion. — PoStni zavoj K 5-30. V sodih od 10—100 kg po K 110 kg pošilja po poštnem povzetju G. PICCOLI — LJubljana.
aiOV. FELLIS, Trst
ulica San Antonio 9. nasproti kavarni ===== ..STELLA POLARE" -
Prodajalnica porcelana imm il± kristalov
Popolof aerviof za uuii valniUe. - Nmuizue t>iTfW / i kjv., . v bogati izberi. - Raznovrstni kni«ni j-re.!i-ntt i t poro-m.i ir lončevine, j.iko primerni /i darove. - ''ENE .IaK'> '~KN!
^	^^	^^	'	-.r-	—
[ Prodajalnica jestvin in kolonijalncga blaga
! Anton Žerjal
1 Zaloga moke, otrobi in ovsa.
t	'SPECIJALITETA:
Su'že in kuhano m^slo direktnega uvoza ("aj, slad ti prepečene!, vino likerji (domači iu iuozemskl) TRST, ulica Balvedere St. 3, TRST
Fllijalka : ulica Commercialo 18
Aless. Giordani
Specijalist za zdravljenje kurjih očes. diplomiran ranocenilec
Ambulatoriji Corso 23, J. iidst.
O/.dravi takoj navadna in zastarana kurja oče-i te; jih izdere r.u najvarnejši način brez vsako bol- ne. Garantira ozdravil on j o v ineso rastočili nohtov. -! Reže nohte v&uke debelosti. - Na zahtevo pride i na dom.
i38^ Odprlo se je
novo veliko skladišče
POHIŠTVA
■	in tapet&rij ==
PAOLO GASTVVIRTH
v ulici Stadion št. 6
z veliko tzbero popolnih sob vsakega sioga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. — Zadnje novosti te stroke
Zamore si mlqq ogledali, ae da bi 1)11 primom Katni
■rri. o c. o o o o * & » o • • o	__ __^^^^^^	. —.
Največja zaloga ----- modnega blaga
za ženske in mošKe obleke.
Moderno blago ra/liiiiih vrst. - suk neiio '»lago /a možke	v veliki
izberi. - Največji* z.ilo^t v»»hieue^i blatil za žalne obleke, nviie \seli vrst modnih okrasov. - Velikanska izbera volnenega uovomodnega blaga za ženske obleke in bluze. - Novosti pe-rilnega blaga. Koci. posteljne odeje, žima. str&inaci, platno za rjuhe grozno po ceni. OPKAVA ZA NEVESTE. - -
permanentna razstava =—= „Reklam". =—
V tej moderni razstavi S3 razstavljeni predmeti dnevnih novosti od najznam. tovaren in tvrilk.
__Vsako sredo in soboto prodaja ostankov.
Uzorce se dobi zastonj. =====
Restavracija „RL BOSCHETTO"
se toplo priporoča
Vogel Vincemzo
A. Bergant
Dunajska ćesalka -
TRST, Via Fabbri I, III.
Ćesalka za valovite lasi. Negovalka za roke
So priporoča cenjenim gospem.
Rejan, ul. Montorsino št. 5
(blizu kavarne „Ai volti di Roiano"
Prodaja se viško vino, opolo in belo ter črno Omiško. — Steinfeldovo pivo. Za družine nizke cene.
Priporoča se:	A. DOBROJEVIV.
tesare Levi
cono u. - Urar-zlatar. - corso 4i.
ZALOGA
zlatih in srebrnih ur
Komata izber zlatih in srebrnih predmetov.
Vsi predmeti, bodisi zlati ali srebrni nosijo
pečat c. kr. finance v Trstu, viospodom klijentom se preskrbi male poprave brezplačno.
XXXXXXXXX*XXXX^OJC
GOSTILNA
„Rll'antica Pompei"
TRST
Piazza Cario Goldoni 4
S^T Ulica Giosue Carducci 5 Izvrstna kuhinja italijanska in nemška. Pristno vino
)aaoaoc<x)oooooaotc
Skladišče šivalnih strojev
CL Vrani
TEST ulica Barriera vecchia 19
M flofiOForne. Plačilo na olrok
Sprejme se popravljanja šivalnih strojev /sakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov
Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje.
Trgovina z manufakturnim blagom
ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II
Velika izbera perkala, batista in zefirja. Blago volneno za gospa, parilo, moderci. Velika zaloga maj In drobnarine po najnižjih cenah.
VELIKA ZALOGA
apnenega karbida
součeki od JOO kgr kron 30 ; 50 kg kron 3?; zrnati kron 33 za. lOO kg,
_____ Čiste teže. embalaža zastonj. ——
'/. i Istro Oorihko franko na ladijo ali postajo naročnika najmanj za 100 kilogramov
PAOLO PATRIZI, TRST
ulica San Lazzaro štev. 6 l --- =1
ZALOGA in TRGOVINA
stavbnega materijala
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, đa j Sric prevzel tvrdko stavbnega materijala G.
SVtiifcA & drug v Škednju ter da razpola-j .Mm z vsakokratnem materijalom potrebnem v stavbne svrLe. — Iideluje se tudi načrte in' pioihcun1 spadajoča v stavbno stroko po zmernih cehah. — Pr'poroCa se slavnemu i občinstvu tu in na deželi
Dragotin Gregoric
Skedenj štev. 291.
„Alla Citta di Trieste"
Trst, ulica Giosue Carducci 40 (prej Torrente). : Veliki dohodi za nastopajočo sezono.
Volnene obleke	za moške	od	gld. 6'—	do	28'
n	»t dečke 5*	•»	15
„ „	„ otroke	„	„ 2 80	„	9<
Bombaževe „	„ moške	„	„ 4—	„	8
>» u	r> dečke	„	„ 3"	„	6*
„	» otroke	„ 140	„	4
SPECIJALITETE: Obleke črne ehamgarn kakor tudi narodno in inozemsko blago.
Izbera vsakovrstnih srajc, hlač, spodnjih hlač in pletenin za delavce.
Naročila za obleke po meri se izvršuje v lastni krojačnici z največjo natančnostjo samo v prodajalnici
ALLA CITTA' DI TRIESTE
Ulica Giosue Carducci št. 40 (ejc ulica Torrente)
Ne pozabite na
Mirodilnico Tomaža Zadnika
i
prej Škrinjerjeva v ulici Farneto št v. 33
»1 >bi vsakovrstne barve, petrolej, fopleoT In
parluinerij itd. £inmo, SalUS. > elika zaloga
lastnega izdelka
Edina zaloga kvasa
vsak dan svežega, garantirane vrste.
;: za izvoz absolutno konkurenčne cene JOSIP MURER — TRST
ulica Barrlera vecchta štev. 14. — Brzojavke: johi p mEbek trst f
SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI »**«««**»«««*«**«»»**«***»«*
pariške prodajalnice obuvata »j » «
trst nI S. flntonto «. h (hli» J«rni) f CalZ0lGri8 ^97191113)
kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste
Hotel Balkan
70 sob, etektr. razsvetljava, lift, kopefp
»minit. BoČimj & KSgl.
Hotel Balkan
Novici i« Novice
ne zamudite obiskati dobroznano slaščičarno :::
Matteo Stoppar, Trst
ulica S. Giacomo št. 7 (Corso)
kjer najdete bogato in veliko isbero Konfetov bombonie?e in sladščic po zmernih cenah. — Vina in lifceiji prav dobri v botilkah.	Telefon 1464
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi izvađene«
TRST, Cario Goldonijev trg štev. II
Zastopnik tovarne toles in mototoles „Pnch'
Kapelja-ra ln zaloga električnih zvončkov, luči Id prodaja gcm mokinoT, zonofonov, in fonografov. Zaloga priprav tjl toniti ptv«>-Lastna delavnica za popravljanje Siv. »trojev, koles, motokole* Iti!
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah.
TELEFON štev. 1734.
^ Zdravnik in ranocelnik ^
Dr. Dinko Tecilazif
specijalist
ZA OTROŠKE BOLEZNI
v ulici Stadion 6, I. n. Telefon 18, IV (gledal. Fenice)
£ ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne.
Usaka ekonomična družina
nakupi
VERMOUTH
v velikem skladiS£u v u ici San Nicold 18
Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcanev.
Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva
■	PEKARNA in SLADČiČARNA -
Dominik Milanič, Trst
—— ulica della Guardia štev. 24 ——
Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji.
Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0'\
Veliki obrtnijski zavod
Siovanm Cosovel
TUST, uliea Ghiozza št. 32.
izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovini po cenah da se ni bati konkurence.
ZALOGA PIVA
STEINFELD
iz tovarne
Bratov Reinmgfhaus
in iz meščanske tovarne
„Filsnor Urquell"
v Pisna
v sodčekih kakor tudi v buteljkah. MK
"JHGiessbOblep
vedno »veže klale vode pri
ANT0NI0 DEJAK, junior
TRST, via degli Artisti št. 9 in 11
TELEFON itev. 505
- - - KOLESA - - -
Helical Premier
Prve znamke
liST* od K 170 naprej.
Pnevmatiki po K 6 — in pnevmatična čreva od K 5'— naprej.
Vsakovrstne potreb- lllfl £. NFII po najnižJih Hči ne in šivalni stroji I11U A llLU /. cenah.
Riccardo Sanzin
Trst, uliea delle Poste 6, Trst
R. Gasperini - Trst
Telefon 1974 — Špediter — Telefon 1974
Prevozno podjetje
c. kr. avstrijskih državnih železnic. : : Sprejme
razcarinanje kakoršnegasibodi blaga iz mitnic, dostavljanje na dom, pošiljatve, potega kovčegov.
Naj dogovorne j še cene.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Teiefo* it. 847." - Via della Stazione Stv. 17. - Teiefo« »t. 7
Fllijaike v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vae kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih, vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
=- !T;ižil)auje predmetov, M se laljejo u potomje ia rmafuje Dlaga m ?se prase.) =
Sprejema «e tod! pahlitvo In draga predajte v »hramba v lastna za to pripravljena tuha akladlifta
»T Edini tržaški zavod za = „VACUM-CLEANER^
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPKOfc ——
Točna postrežba in nimbe cene.
Učni zavod za deklice, šolske sestre v trstu
— via P. Besenghi štev. 6 5======
Izvrstna Ifga, krasen razged na morje in okolico, čisti zrak, vrt, novo moderno opromijeno
——	poslopje, električna razsvatljava, kopališče telovadnica.	-
V š. I. 1908 09 se otvori poleg ljudske šole 1» trgovskega tečaja I. In II. razr. dekliškega l!c?]a z nemškim učnim jezikom In slovenskim In italijanskim tečajom in gospodinjska šola.
](rana in stanovanje mesečno 60 X. Za gojenke, ki so samo čez dan v zavodu 21 X.
Šolnina za ljudsko šolo in trgovski tečaj po 10 K, llcej 16 S, gospodinjska šola 20 K.
Veko§lav Plesničar
ulica Giulia štev. 29
Teodor 3(orn
TRST, ulica Miramar štev. 65
St&vbeoi in galanterij, klepar Pokri ae sireh vsake vrste.
Sprejemajo ae vsakovrstna dela in poprave po
== NIZKIH CENAH =
Del 3 dobro In zajamčeno.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez ™ vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. J. Čermak m g. Jnscher
TRST
ulica della Caserma štev. i 3, II. nadst.
je voda razruiila in jih odnesti, tako da leži kamenje in stene, tudi do 200 kg, težke, po
■nirah.	,, ,
V	Vcgljab je kmetu Tavčarju vdrla voda na dvorišče, od tn ▼ hlev in Ikedenj. Živino bo k^raaj rešili; bila je že do trebnba ▼ vodi. Žito pa plava po vodi.
V	dve drugi hiti, ki ležita ob potokn, je voda pridrla zkozi okno v čumnato, od tu v kuhinjo. — Pobrala je gospodinji kosilo z ognjišči i 11 te s tako hitrostjo, da je mati I imela komaj dovolj časa spraviti svoje otroke na varno. V kuhinji je stala voda nad 1 in pol m. visoko. Kadar je voda odtekla, nudil se je žalosten pogled — po kuhinji blato in grušč, vmes razbiti lonci in druga hifina sprava, moka, krompir. Zunaj vasi pa je nosila voda s seboj mrtve kokoši, kotle in drugo.
Zraven proge drž. žel. je voda drla h tako silo, da je predrla nasip na večih krajih. Skozi predor „Dol" pa je tekla cela Vipava. Vlaki so meli 7amudo. Brzovlak ob; 105/* uri je moral radi grnšča in vode nazaj 1 ca postajo Dutovlje—Skopo.
V	vasi Voglje sami je črc-z 2500 K škode. Kaj še le vas Vrhovlje, v kateri je njive kar razDeslo, potem pa Col in Vel. Repen, kjer so neki ljudi komaj rešili gotove smrti ? !
Iz Zgo n i k p, Danes zjutraj je bil pri nas kakor g tovo po vsem Krasu strahovit naliv. Stari ljudje ne pomnijo kaj enakega. Marsikateremu kmetu je odnesla voda obilo zemlje iz nji*-. Vidi se tu pa tam doline, ki so napoljene do 2 m. z vedo. BHzu Zgonika ie njiv», ki ji pravijo Bizerjev dol, popolnoma pod vodo. Trt na njivi, ki so stare 5 let, se ne vidi, ker jih pokriva vodo. Popoldne je šlo staro in mlado na polje, da »i ogleda škodo, Li io je napravila nevihta.
Povodenj v Vipavi. Včeraj je po Vipavski dolini silno deževalo, lilo je kakor iz .škafa. Vipava je izstopila, in kmalu je bil del trga pod vodo* Silno narastel je tudi hudournik Bele.
Grozna povodenj je bila v petek v bra-niški in rihemberški dolini, ki je napravila na po'ju ogromne škode. Vzrok tej veliki nesreči ie to, da je v raški dnlini vse pred-poludne v petek močno deževalo. Ob enajstih je bil potok „Branica" polu; voda ie prekoračila struge, rastla neprenehoma do 1. in pol ure popoludne in poplavil vso dolino, Liše itd. v pol uri Časa. Nad dva metra je stala v posamičnih Lišah. Ziuno 30 rešili. L;ud-?tvo je obupano ter potrebuje nujne podpore.
Razpisano je mesto pisarniškega pomočnika pri c. kr. okr, sodišču v Tolminu.
Poštni urad v Pevmi je dovolilo mini-bterstvo za trgovino.
Občni zbor zavarovalnice za govejo živino V Povirju. V nedtljo, 2. t. m. se je vršil izredni občti zbor tega društva. To 'e že drugi izredni občni zbor v iem letu. Kako prihajamo do tega, da smo letos žo trikrat zbo 'ovali, vštevši redoi občni zber, — bi se vprašal martikđo. Odgovor ni težak.
Letošnje leto praznuje to velekoristno di uštvo desetletnico svojega obstanka. To je 1. to jubileja zanje. Po vsej širni zemlji je pa navada, da se take obletnice praznujejo dostojno, svečano. Prirejajo se veselice, darujejo se primerne svote v koristne namene in vse občinstvo se vesc-Ji ob taki priliki. Vesela je du'a. zadovoljno je telo. Tak j smo menili narediti tudi mi. Toda na slabo smo naleteli.
Na občnem zboru smo sklenili proslaviti tudi pri nas to obletnico.
Sklenjeno je bilo, da priredimo skromno veselico, t. i. tombolo, pa zraven plep. Seveda bi bil program veselice dokaj obsežne;*, če jem jemo v poštev, da so nas imela obiskati soitdma društ-a.
Načelstvo društva je 1 ložilo prošnjo na županstvo zaradi dovoljenja plesa in vse je bilo v teku za proslavo tega dne. Županstvo pa ni dovolilo ; odbilo je prošnjo, a pri tem je g. žup&n rabil izraze, ki jih ie načel s tv o smatra'o žaljivimi in prijadrali smo srečno do tega, da je morala oodnija razsojevati o našem prepiru.
Veselica je šla po vodi, tožili smo ee, teda konca le ni Se. .Načelstvo je tožilo imenom društva; g. župana, kakor prtnzročitelja vt-era, pa ga ie izključilo iz htega. Toda duhovi se n'so hoteli pomiriti in začelo se je nek » zahibtno (zakulisno) drezanje. Od hiše do 1 lise je r» mala neka pola, seveda ne sama ' amj ak nekdo 30 je vstraino nosil okoli. Na j isto naj bi ee podpisovali tisti; ki so nezadovoljni z izobčenjem g. župana.
Podpisalo se je 71 udov in načelstvo je sklfctio občni zbor, ki se je vršil res pretekle nedelje.
G. predsednik, ki načeljuje društvu že j 10 let, je otvoril zborovanje, nakar se je prešlo k overovljenju podpisov na iamozni i oli. Izkazalo se je, da se je mnogo udov t odpisalo za ničeve vzroke, drugi le zato, da H bil shod; tretji niso niti vedeli, kdo jih je podpiral.
Na to je predsednik razložil še enkrat vso stvar, Nataučno je opisal pomen društva, nameravano proslavo desetletnice istega, županovo postopanje, postopanje načelstva. Dokazal je, da isto postopa pravilno in ni se našt-l nikdo izmed navzočih, da bi bil mogel to ovreči. Poprej so se nekateri širokoustili, j češ, da bodo govorili, da pokažejo svoje govorniške vrline, braneč po njib mnenju pre-| ganjanega župana. Toda ves ta njih krik se; je omejil Ie na nekaj brezsmiselmli besed eno' edine osebe, Drugače je vsakdo, hočeš nočeš.1
moral pritrjevati odločnemu nastopu gospođa predsednika. Seveda je bilo tudi nekoliko polemike, izrekle so se mnogokatere nesmiselne besede. Toda ahod se je zaključil s tem, da je ostalo vse pri starem. Veselice sicer ne bo, toda tudi razdirajoči elementi ne vspejo še s svojimi, vse uničujočimi načrti.
Društvo je tu za blagor občine, ne pa na uslugo posamičnikom, naj so ti tudi župan ali podobno. Ker so mnogi zahtevali, da morajo 8«mi udje načelatva, ki so župana izključili, plačati sodne stroške, so isti, devet na Številu, zložili 56 K ter darovali 51 K ubogim občine, 5 K pa dobi družba sv. Cirila iti Metodij a.
Toliko je bilo stroškov pri tožbi. Tako se je proslavila desetletnica našega društva. Vsekakor čuden jubilej, toda značilen za našo občino.
Omeniti mi je še, da je bil župan na1 8odišču oproščen, ker so njegove izraze smatrali le neparlamentarnimi, ne pa žaljivimi.
Želeč društvu še nadalje najboljših uspehov, zaključujem.
Eden navzočih.
x Dr. Faidutti v Brdih. Zadnja toča je napravila v občinah Medana in Biljana veliko: škode. Furlanski državni poslanec dr. Faidutti,; za katerega ste glasovali večinoma tudi ti občini, podal se je v četrtek na lice mesta, da 6e prepriča o napravljeni škodi. Obiskal je Medano in Fojano v spremstvu dotičnih županov in duhovnov, ki 60 mu pojasnili: želje in potrebe ljudstva. Obljubil im je, da se zavzame z vso močjo, da se njih želje izpolnijo in se potrebam odpomore. Največ škode je naredila toča v Fo.iani. Pravijo, da je ljudstvo, quei buoni agsicoltori, poslanca povsod simpatično in navdušeno sprejelo ter mu napravljalo ovacije.
x Obsojen regnicolo. Giovanui Agneluzzi, 54 let star, rojen v Osoppo, pristojen v Codroipu na Benečanskem, v I.aliji že kaznovan radi ponarejanja menjic, bil je po-strežnik v goriški bolnišnici usmiljenih bratov. j Tam je vkradel 13. maja bolniku Valentinu Škrt 280 K. dne 5. avgusta lanskega leta pa Andreju Vodopivcu žepno uro, vredno 14 K. Radi teh zločinov stal je v četrtek pred okrožnim sodiščem na zatožui klopi. Prvo tatvino je priznal, drugo pa taji. S .dni dvor se je pa prepričal, da je kriv obeh zločinov ter ga je obsodil na šestmesečno trdo ječo, poostreno z enim postoio na mesec.
O tej stvari se je svoj čas že poročalo s pripombo, da je bil Agneluzzi po prvi tatvini odpuščen iz službe, potem pa zopet sprejet. Ako se ne motimo, obstoji 11 ka naredba, po kateri bolnišnica usmiljenih bratov' 1 ne sme vsprejemati v službo inozemcev, m&rreč le avatrijske podanike. Ali ni nobe ' nega v to opravičenega, da bi vodstvo bol ; nišnice opozoril na to določbo, ako mu ni:; znana ?!
x Nadaljevalni tečaj za elektrotehnike,
ki ga je priredil zavod za povzdigo industrije v Gorici, zatršil se je te dni. Tajnik trgovsko-obrtne zbornice je imel tudi v Sežani in v Tolminu konference v svrho, da bi se v stanovih tudi v teh krajih nadaljevalni tečaji za obrtnike. Vee lepo in debro, a še lepše in pravičnejše bi bilo, ako bi se ustanovilo tudi v Gorici take tečaje s slovenskim učnim jezikom, ker laških predavanj naši ljudje ne uniejo zadostno, se torej ne morejo takih poučavani vdeleževa i. In v Gorici je mnogo slovenskih obrtnikov, ki so potrebni in željni spopolnjevalnega pouka v svojih strokah.
Goriški deželni zbor bo baje sklican na 20. septembra.
Vesti iz istre.
Iz Doline. — Tri razbojniške napade v! enem polduevu lahko zaznamujojo pristaši kapelana Vouka v svoji kroniki. Pr ič je bil! na bestijalen način kakor poroča „Slovenec14 j sam, napaden učitelj Urbarčič. Zvečer v temi! so s kamenjem napadli soprogo g. Urbančiča, j ki je sama šla svojemu soprogu naproti v! Dolino. Rivno ob 11 uri pa je neki taki; krščanski mož, ki zares potrebuje katoliške 1 izobrazbe — vrgel v stanovanje dolinskega j nadučitelja 2 kg. tehtaječ kamen s tako silo, j aa se je dvojna šipa razletela na tiseč koščekev. Dobro, da v tej sobi ni spal ono noč nihče, če ne, ne bi bil ta razbojniški napad brez krvavih posledic.
Vesti iz Kranjske.
Velika jubilejska slavnost v postojnski jami. V proslavo vladarskega jubileja cesarjevega se bo vršila v soboto dne 15. avgusta t. 1. (na praznik Marijnega vnebovzetja) ob 3. popoludne v slavnostno razsvetljeni po-j stojuski jami veliko jubilejno slavje, ob sode-lovanju dveh godeb: godbe bosansko herce-! govinskega pešpolka št. 4. iz Trsta in po-i s*ojn»ke jamske godbe. V veliki podzemeljski „plesni dvorani", ki obsega prostor za 2000 Ijudij, se bo vršil sijajen slavnostni koncert, med katerim bode plesoželjnim parom dana prilika, da porajajo v tem bajnotajnem podzemeljskem kraljevstvu, polnem ble^tečih stavb in drznih oblik, kakor bi se jih člo- j veški um nikdar ne domislil. Trudnim in krepila željnim se bo v stranskih jamah nu-1 j dilo peneče pivo ali ruino vipavsko vince, pa j tudi ljubitelj dobre turške kave, po dobi na-, i točeno od pristnega turčina. Baje pridejo na ; jamsko slavnost tuai vrli tamburaši iz Lozic, ' ki so oh Binkcštih tako imenitno igrsli na gori „Kalvariji. Ta dan bo uradoval v jami1
vdifca zaloga vsakovrstnega pohištva
• navadne da najfineje vrste po najnižjih cenah. -
Peter Jeraj
TRST, ulica Vincenzo Belimi štv. 13
ter vogal ulica sv. Katarina.
trgovina jestvin, najtočueja postrežba. — KazpoSiljam blago po po vsej Avstro-Ogrski od 5 kg naprej. — Zahtevajte cenik.
Zastopstvo testenin „Fekatete1' vžigalic dr. bv. Cir. in Metodija ter raznih drugih predmetov.
Odprla se je gostilna
„Alla Samta'
vis a-vis LI o y do vi palači.
Največji komfort Vino, pivo in izvrstna kuhinja.
Slav- društvom, korporacljam Itd
se najtopleje priporoča
„Proseško godbeno društvo *
pod vodstvom kapelnika g. Majcena
za sviranje na veselicah
— plesih itd. =
Svoji k avejim !	Svcjl k »vojim
Zglasiti se je pri kapelniku
g. Ferdu Majcenu, Škorklja 542
Oglase treba naslovljati na „Ins. odd. Edinosti".
Prodajo se plodonosna jajca ::
(za podlaganje) velikih kokoši, ukusnega mesa ter dobrih nosilk.
Na razpolago so sledeče pasme :
Plymouth, Roks eueoli, Arpingston Fulvae, lele Wyan-dottes, jerebieaste, zlatorumene in srebraste. Naslov pove „Inssratni oddelek Edinosti'' pod št. 637.
Kdor hoče potovati hitro in lepo
V AMERIKO, naj se vozi s parniki največje svetovne družbe = — =
seperno-nem&i:::: Liovd u Bremenil.
Informacije glede cen, črt itd. itd.
--se dobivajo vcflno brezplačno.
Potovanje iz Trsta skozi Bremen v New-York
Mr traja samo 7 dni. "VB
Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki potujejo na parnikih Severno-nemškega Lloyda so sprejeti povsodi od društvenih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da se okoristi prilike potovati ceno in lepo.	= CENE ZMERNE.	=
——— Ha ladiji dobra poskrba. ^mm
Potne listke se zamore dobiti v Trstu pri
F* Stuinpe, Piazza Giuseppina I
I radi podzemeljski poštni urad in sicer koj za I lesišćem". Ondi bo postavljenih nešterilo
Ijiz in klopi) za ene, ki hečejo poslati raz-I j;ednico postojnske jame s pravim poStnim
■	pečatom Postojnska jama'.
I Kakor Čujemo, pride tudi fotograf v
■	istotako se bode postavilo streliMe in I i-.ge zabave. Zveze z vlaki bo jako ugodne. I 5orenci ia Korošci kakor tudi Dolenjci odi-I jejo s poštnim vlakom ob 1. uri popoludne I -2 Ljubljane in bodo točno ob 3. uri pop. I r Postojni. Notranjci južno od Postojne, I Tri&^ni, Istrani in Goričani se posiužijo I pitnega »lak« ki odhaja ob 10. uri zjutraj m-z Trsta ali pa tudi brzovlaka ki odhaja iz I Trsta ob 8. uri ziutraj.
I Hrvatje, Dalmatinci, RečaDi in Opatijci I pa ali osebnega vlaka, ki odhaja z Reke ob I 5*21 uri zjutraj; ali pa brzovlaka ki odhaja |: Reke ob 8. uri zjutraj. Ravnotako ugodne I & tudi zreze za povratek. Ker se zberejo v l &iu tudi notranjska pevska društva, priča-I komati je, da se bo jamnka jubilejna veselica I Jim najlepše vrSila.
[ Vesti iz Koroške
I Sad dvojezičnih šol. Koliko so vredne
Idv^eiične šole, priča nastopni dogodek. — I Ne ceki utvakvistični dvorazrednici na Spod. I Koroškem blizu štajerske meje je vprašal I satehet otroke druzega razreda, v katerem Ije učni jezik izključno nemški, kako 86 ime-I nuje Bog po nemški. Otroci so se začudeno I pogledali, a nihče ni vedel tega povedati. Po I iolgem ugibanju se je še-le neki ,.brihtnejšia I deklici posrečilo razvozlati kočljivo vprašanje. I Toliko se slovenski otroci na koroških dvo-I jezičnih šolah naučijo nemški.
Razne vesti. j
' Veliki vezir — prevajatelj Dante ja. Said !
turški veliki vezir, ki je teh dni odrto j pii, j 9 zelo učen človek. Večkrat je ž3 bil v i I Itali :. da studira v Floivnci, Rareni in Rimu J >0 znamenitih arhivih. Said paša govori ! peri .'ktno italijanski in je pred nekoliko leti j prevel ni tarški jezik Dantejero : „Božansko ' kome lijo". Prve iztise svojega prevoda js | do »tal suitanu in italijanskemu kralju. Kralj l je o te) priliki podal Said paši lastnoročno . ip prisrčno pismo.
Velik požar v Donaueschingenu sta prov-ročila iz maščevalnosti dva iz mesta pro- . gnana kaznencev.
Jubilejni cekini po 100 kron izdajo v •kratkem. Nakovali jih bedo 10.000 komadov, tfed občinstvo pridejo ti cekini v dragi polovici taepeca avgusta.
Baron Costa Bukovina, ugledni hrvatski; rod r ub in politik, je te dni umrl na svojem ^radti Trnove c v hrvatskem Zs gorju.
Osrednjo zvezo vseh športnih društev si naravajo ustanoviti Čehi.
Mleko nameravajo podražiti radi suše n pcmanjkanje krme kmetje v celovški okolici, j
Od strahu je umrla. V Dolnji Tuzli se: je zabavalo več žensk. Neko dekle je igralo ! na harmoniko, druge so igrale karte, stareje i >«nske so pa sedele, poslušale dekličino igro in kavo pile. Kar je skočila z drevesa, pod katerim je sedelo dekle, strupena kača na dekličino krilo. Deklica se je prestrašila tako, da je padla v nezavest, in da je umrla v nekaj urab. B lo jej je 18 let.
Tolstoj piše politično delo. Iz Petrograda avljap: Zdravnik Leva Tolstega, kije prifiel v M ;->kvo iz JajGe Poljane, opovrgava vesti, da na merava Tolstoj potovati v Avstrijo. Svojo 80-letnico pre slavi Tostoj doma. Duševno stanje Tolstoja je zelo dobro. Sedaj piše na nekem politiroeui delu pod naslovom : ,,Vse propada41.
Zadnje brzojavne vesti.
Seja izvrševalnega odbora brvatako-srbake koalicije.
ZAGREB 8. (Ogr. biro.) Izvrševalni odbor hrvatsko-srbske koalicije ]e imel včeraj sejo. Odbor se je sestal radi tega, ker je med posamičnimi politiki in glasili hrvatsko-srbsktr koalicije nastalo navskrižje radi mnenja o političnem položaju, ki je nastal po znanih pogajanjih med madjarskimi in hrvatskimi poslanci. Izvrševalni odbor je konstatoval, da se od zadnje seje dne 3. julija položaj ni spre-inenjal. Izvrševalni odbor ostane pri svojem sklepu, storjenem omenjenega dne, da ostane brvatsko-srbska koalicija na stališču, to je, da: se ne spušča z Ogrsko glede kakega spora-1 zumijenja v nikaka pogajanja, dokler bo Ogrska vzdrževala v Hrvatski protuustavno stanje in nezakonito vlado. V komunikeju se nad? ije naglasa sloga med Srbi in Hrvati,
Oblak le je utrgal.
NAGY-BEČKEMET 8 Danes popoludne se je tukaj utrgal oblak. Strela je štirikrat udarila v zvonik srbske cerkve. Zvonik je pričel goreti, vendar so ogenj pogasili. Poškodoval se ni nihče.
SEGEDIN 8. (Ogr. biro) Danes popoludne se je nad mestom med silnim orkanom utrgl oblak, dve hiši sta ee zrušili. Okolu 2 ure ee je velik dimnik neke tovarne za konoplje zrušil na poslopje za kotle. Doslej so izv!. kli izpod razvalin Štiri mrtve, 14 težko ranjenih in mnova lahkoranjenih. Ko so pročitali imena delav.. je manjkalo 70 delav. Možno je pa, da jih je mnogo zbežalo, ko seje pripetila nesreča. Podrla se je tudi hiša za sušenje, v
kateri se je nahajalo 40 delavcev. Vsi mestni zdravniki so hiteli na mesto neareče. Odposlana sta bila tja tuđi oddelka honvedov in pijooirjev, da odstranijo razvaline.
BUDIMPEŠTA (Ogr ,biro)8. Ravnateljstvo segedinske tovarne za konoplje objavlja, da sta bila dva delavca ubita, dva težko, 19 pa lahko ranjenih.
Is Perzije.
TEBRIS 8. (Petr. brz. ag.) Včeraj in dane3 se je zopet streljalo, in sicer tudi s topou. Število žrtev ni znano. Semkaj je dospelo 300 jezdecev, ki so se nastanili v vrtu poletne palače šahove. Satar Kan je svoje ćete pomnožil z revolucionarnimi oddelki iz Kavkaza, Napačne so govorice, da se bližajo turške čete.
Is Bolvge.
LA PAS 8. (Nem. kab. družba.) Kongres je podaljšal predsedstvo dr. Montesa.
Zdravje romanskega kralja.
BUKAREŠT 8. Kakor je zvedela „Rom. agencija*, so v inozemstvu razširjenje vesti, da so je zdravstveno 6t*nje kralje Karola poslabšalo. neosnovane. Kralj, ki je nekoliko bolehal, je potem zopet okreval.
Pariš 8. Ministerski predsednik Clemen-ceau se poda v Karlove vari bržkone jutri j zvečer.
Kriatijanija 8. Norveška banka je zni*: žala diskont od 5 in pol ozir. 6 odst. na 5 i ozir. 5 in pol odst.
Dober svet je sedaj drag, vzdihuje, marsikateri oče ali mati, ako oboli kateri njunih ljubljencev, ter ni v bližini nika-| keg-a zdravnika, ali pa je bližnji zdravnik kje zaposlen. In vendar je pomoč tako blizu za vsako bolezen kakor n. pr. krč, | slabost, kašelj, hripavost, zunanje poškodbe itd. In v čem obstoji ta pomoč vsaj do tedaj, da pride zdravnik, kar se dogaja posebno na deželi ? Lekarnarja J. Thicrry-ja balzam in centifolijsko mazilo naj bi | bila vedno pri rokah. To jc najboljši svet, ! katerega se sme vsakomur priporočati, ker sta dotična izdelka pri vsem tem da sta-i neta tako malo, izvrstni sredstvi, ki prihranita vsaki družini mnogo denarja. Na-slovljati je na: J. Thienrv-Lekarna Angelj | varuh v Pregradi pri Slatini.
Veliki kinematograf
San Giusto
Piozza Giambattista Vito & 4
(Piedor Montuzza)
Svetloba, mirnost, popolnost, eleganca, novost. Prostori nalašč zgrajeni. — Ventilacija. — Najbolji --kinematograf v Trstu.----
RAZPORED od 8. do II. avgusta :
Plovba na Morvanu
krasna. resnična projekcija.
Lisa de' Lapi
velika zgodovinska novost.
Bahač
neprekosljiva komika
Ob nedeljah matineee od 12. do I. ure pop. Ob delavnikih od » da 10*30 Ob prazuikih od «*30 „ 10-30 Ob sredah in sohotah matinee za nčenee od pop.
LJUDSKE CEHE :
Prvi prostori........stot. 40.
Drugi proBtori........ 20.
Defiii pod 10 letom plačajo polovico. - Vojaki ? 11. prostorni lo.
Tržaška zadruga kocijažev
ustanovljena leta 1884
Prodaja ovsa in krme
- na debelo in drobno sb
po isti ceni, kakor čianom.
Specijaliteta: Meteljfca za volove.
Trst, ul. S. Maurizio štev. 13.
A BOZZER I
urar in dragotiaar - TRST, Corio št. 25
Izuera dragulj, ur in sreiraine.
Sprejme te nova dela in popravljanj« po zmernih oenah. Kupuje ae in menjava zlate in arebrne predmete ter dragulje.
Predmeti, ki ne ugajajo se menjajo.
---Samo pristen MACK-ov--
za nesovanle lepote In zdravja.
Pristni Baokov Kalaer Borax vzdržuje koio nežno in srcio dela jo belo; je izvrstno sredstvo za negovanje ust is robov ia ublažuje katar in hripavoat. Pristni laokov Kaiser Borax napravi vsako vodo mehko in je najboljie čistilno sredstvo za kožo. PAZITE PRI NAKUPOVANJU* Piisten satno v redečem kartona po 15. SO in 75 atetiak z otaei-nI m navodilom. StST NIKDAR GOLI ! SM i zdel ova tel j za Avntro-Ogroko
GOTTLIEB VOITH,
DUNAJ III/1_
Neomejena je uporaba pristnega Mačkovega Kaiser Borax a kot čistilnega sredstva. Natančno navodilo, katero se vdobi v vsakem kartonu, pove, kako se zamore ta izdelek vsestransko uporabiti. Pri ku-! povanju zahtevati je le pristni Mack ov j Kaiser Borax. Ta se prodaja v rudečih ličnih kartonih po 15, 30 in 75 stot.
MALI OGLASE.
Mali oglasi r»5tm*jo se po 3 stot. besedo; mustnotinkana basede ee r^anajo enkial vefi. Najmanjša prJstcji>laa 40 itotfa*.
m	Fleča »s takoj.	-
Mala trgovina žeiigprevzeti." Fwdbe
„Merkur H33u, postereBtante Trat.	|
DIIO visokošolec bi podučeval ruski jezik in lili IIO teraturo. Pismene ponudbe pod „Tjomkin" na Edinost.__1187
Hiša na prodaj Uror^mV-6^.
Ivan, Vrdela. ulica Scoglio 218._U83
Clnnnu^nia z navadno a zdravo in snažno OldlllIVCtlIJtJ hrano pri mali ugledni družini v bližini ulice Barriera - Conti kakor edini najemnik, išče simpatičen, 22-letni uradnik samec. Jan Cejnar, Neustadt, Metan, ĆeBko. __
Tvrdka Ivan Simitz fššrsJ:^oš«
Carducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah obleke in blago za uioške obleke povsem nove. Specijateta drobnih predmetov za krojače. _1349
7nlA(aA am|!a se proda radi nenainega od-
^aioga ogija potoT&nja. mov pove in-
seratci oddelek Edinosti._
Vnarlalin Jue 16. velikega srpana priredi IICUOIJU mladeniški zbor v Kazljah javni ples na dvorišču gostilne „Dolgan". K obilni udeležbi uljudno vabi zbor. — Točil bode bližnji posestnik izvrsten kraški teran po jako nizki ceni.
1142
Ifnhol Antnri TRST* ulica Giuliani st. 27 IVU Udi MIIIUII Trgovinajestvin, sveže blago
cene zmerne.	81&
Alniv I onot Trst — Amerigo Vespucci 5t nlUJA LUyol 12. Prodajalna jestvin — točna potrežba, cene zmerne.	671
|a0;U (ocet) najboljše vrste zalaga tržaška to-JUolll varna jesih KikiinUlJu Dasn, Trst, ulica Antoni o Caccia št. 11.
Prnifa eo hiža z vrtom v Je gostilna
I rUUd Ov in žganjarna. katero se tuai proda s patentom vred. Ponudbe na Frana Čebule, Orlek h. št. 38, poŠta Sežana. *	1086
7alnna vina istrskega I. vrste po 2t» K Cdlujjd Vllld hkt od 56 litrov naprej. — Kraški teran po dogovoru. — Jože č e b u 1 e c v Sežani.	1038
PmiIoSa oa obleke za moške in dečke Pla-r lUUdJU 90 čilo na mesečne ali tedeaake obroke. Ulica Caserma 12, L	892
Untol Pn^ta v Materiji z več elegantno
nuioi I UOia mebliranimi sobami, krasnim vrtom. Pri hiši travniki za šetališče. Postrežba točna. Nasproti nova hiša s 5 sobami, kuhinjo vrtom, na lepem prostoru,	714
Štaniol Ifnhriil n,jlePSi ^ za "letnike
Oiolljvl fVUUUII in letoviŠčarje ; restavracija Stare pri postaji. Toči se izvrsten kraški teran, vipavsko belo, pivo Puntigam. — Priporoča se A Stare, gostil uičar.	713
Trgovina jestvin
onim. ki imajo veselje do trgovine. Ponudbe pošiljati pod ..Primorec" glavna pošta.	111 *
Ifflfni* hnro ^P^' izvrstno belo in črno vino IVIlUr IIUI/U po zmernih cenah, naj se obrne do gospe Malalan na Opčinah. Vino je pristno domače_1163
Dri Ilira Proda se v okolici — 20 minut od I rlllKda mesta — sadonosno zemljišče z gozdom in kamnolom ter kmečko hišo. 2300Q en bloc po 5 kron □ klafter. — Nasiov pri Inseratnem oddelku Edinosti.	_H^
lilTOril ne zamudite prilike! Po j ako nizki ceni mlZdrJI ae proda beli koroški les in to vsled preselitve. Ulica Cecilia St. 18. _1157
Izvrstno istrsko vino "S
tani pri V r saru. Ima na razpolago 1500 hekt. Vinc ima 10 stopinj. Na željo pošlje uzorce.	1022
Vn.J.nii se oddasta v najem dve stanovanji. nUjanil Hiša nova. — Bole, štev. 3ib.
Aleksander pann
Sprsjena vsakovrstno tapetarsko delo. Delo fine is trpežno. Ceee zmsrne._ 1167
ai t%*Ailoi 80 knjige (Mejers Kleines Kon-Plo prUUdJ versations Lezikon) in obleka uniforme, vse jako po ceni. Naslov Edinost 1173
llAnitan ali učenka se sprejme za trgovino ucclicb z mešanim blagom. Zahteva se primerne šolske izobrazbe. — Sprejme se tudi spreten trg. pomoćnik v službo. Već o tem pove Aug. I) o -l e n c v Ajdovščini.____H6Ž
lil novembra ^rr^-""
m u š č i č, Sv. Ivan.	1161
D»nHo eo novo kol° «Puchu v oklepu Frei-rrUUd OD lauf za polovično ceno. - Fotograf JERKIČ, via delle Poste 10.__H71
flrlrlo eo scbico s hrano ali brez, zraven trga UQQd OO Ponterosso. Naslov pove Edinost-
Na stanovanje '^r^ T^-Z
ratni odd. Edinosti.	_1>47
Dočka ZH dyig*l°išče Hote! -BR,k,|n''•
IXAp QA več mladeničev it dobrih hiš na hrano I5uv bv in stanovanje pri slovenski družini. — Ponudbe pod „Blagosrčnost" na Inseratni^oddelek Edinosti. ___1177
Vsakovrstne vinske
duina 21, Franc B u d a u.	1178
IZVOŠČEK (kočijaž)
noči (4 t. m.) ob 11. ori, i* ulice Giosnr Carducci t ulico S. Vito, vogal ulice Capello gospoda t deklico je vabljen v Uogib posledic, da prinese v naš urad — Ins. odd. Edinosti — nI. Giorgio Galatti 18 — Jopicot katera je bila pomabljena v kočiji in od istega najdera, — Dobi nagrado_*217
—- Artistični zavod boneškega mozaika =
A. SUZZI & Co. Trst ulica Pallini I.
Izvršujejo se monloas dekora olje, bodftal ■ podobami ali drugimi okraski za no-trajost in zunanjost oorkvJ, svetlM, palač in Mi, za spomenike te vrste,
MT nagrobne spomenike itd. itd. H
Fooravltanla (tudi radikalna) starih pokvarjenih mozaikov. — Ha ieljo se poftlje p J	HAČBTE RISBE in PRORAČUNE. ==
Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke
so naše stiskalnice „ERCOLE" *
najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno • in nepretrgano pritiskal no močjo : zajuiu-<Seao najboljše delovanje, ki prekata vse drage stiskalnico.
HIDRAVLIČNA STISKALNICA.
Najbolje autoni&tičuo patentovan«? trtae brizgalai«^, delujejo ume od se»je, n« da l»l jih bilo trela goniti.
„Svphonia" plugi stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita. AltOBUtiČa! brtfiallitt čistilnice, refietalnice. — Slamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot po»ebno najnovejšega _m _	^ izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in otllikov. sestava.
Ptf- MAVFARTH & Co. ToTarna za Dolfedeljste in rtaske stroje DJN&J II. Ta!wrstr 71
Odlikovani t Taeh driavah »»eta i. nad 600 zlatimi, srebrn-mi in frutimi kolajnami.
Ilustrova.ni ceniki s mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi breaplačno.
Razorodaialci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopam
Stavbinsko podjetje JOSIP ETJRET Trst, ul. Chiozza 4,1.
sprejme vsako delo bodisi za nove zgradbe ali pa popravljanja.
Dell. K
Teleta 19-95
Al O
4 11
Osrednja banka $ čeških hranilnic
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3 vloge na knjižice.	Vloge na tekoči račun do
Menjalnica. — BANĆNO TRGOVANJE V8EH VRST. — Premijene vloge po 43/4% Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
Vloj okoli K 85.000000
Naslov za brzojav: SPOROBAMKA
1 C,
o
1000 K nagrade!
a srebrna nra za gospode
ne velja toliko kakor dobra najmodernejša REM. GLORIA
prej K 20'
prej K 20
sedaj K 81
Vsaki uri je priložen garancijski list za 3 leta
SLOVENCI
I ■i
sedaj K 8
Ta elegantna ura ima skrbno izdelana na kamnih tekoča kolesca,'3 krasne gravirane pokrove z vzmetom in stane mesto K 20 samo ;k 8-— s .kazalcem sekund k 9-—. — Pošilja pod poštnim povzetjem
Avstrijsko ejcportno podjetje ur, Dnnaj mmm 101.
bivši urar y Sežan!
ima BTojo novo
prodajalnico ur
Tvrdka vstanovljena leta 1877.
Schnabl & Co Succ. - Trst
(Inženir G. Franc & J. Krainz) Urad: ulica Nicolo Machiaveili št. 32.
Skladišča: ulica Gioachino Rossini.
Naslov za bnzoiavke:
^Universum" — Trst.
Telefona:
urad: št. 14-09. — Skladišče: št. 61.
Prodajajo po zmernih cenah:
Sesaljke za vino in vodo na transmisijo in na roko. Cevi vsake vrste za napeljavo vode, plina in pare. Pipe, guarnicije in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in koili na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad
za izdelovanje In oskrbljenje osakourstnlh strojev za obrt.
---Ceniki i&atoBj.---
Hnznrij Kocijančič, Irjt
ulica Donato Bramante 6
Priporoča Tam svojo čevljarsko delavnico. ^ v Tdobi . e v skladišču vsake vrste čevljev po -3* zmerni eeni. Sprejema naročila po meri. m
d
Pekarna In sladčičarna
GlfleOMO VIOL&
TRST, ulica del Kivo štv. 19
— dobi se —
svež kruh trikrat na dan.
Testenine lastnega izdelka, biškotini
Prodaja moke, sladkarij itd. Po zmernih cenah.	Postrežba na dom.
■■■■■■■■■Hnai
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambuiatorij
v Trsiu. y ulici San fsicold štev. 9
(nad Jadransko Bacio) gprtjčki* od 13. do 1. lc od 6. In pol do 6. Id po: rep
Jadranska banka v Trstu.
Vabilo na subskripcijo.
Dr. A. Barkanović
specijalist za notranje in živčne bolezni
ima
SVOJ AMBULATORIJ
v Trata * alici Sanitfc štev. 8
ORDINUJE: vsak dan od 10. V« do 12. % ure zjutraj in 4.—5. popol..
Koncesijorirana tovarna
: za acetilenski plin
in inštalacijo plina in vode
Gius. Jesch
--TRST--
ulica Massimo d'Azzeglio 3.
BOGOMIL PINO
v T^STU ul. Vtncenzo Bellini št. 13
DKBpioii rerkve iv. Antona noT'ga
vfakovrtine vcriŽicc po I ra-v ih tcvi-T. cenah.
vsaki uri je priložen garancijski list za 3 leta
V	smislu pooblaščenja občnega zbora z dne G. maja 190G sklenil je upravni svet v seji dne 28. maia 190b izvršiti
dopolr.enje delniške glavnice Jadranske banke na K 3,000.000 — in izdati
2500 delnic po K 400 t. j. K 1,000.000 nom.
pod sledečimi pogoji :
a> ImejTtelji starih delnic imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer, so opravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 2 starih delnic i delnico nove emisije po kiirzu K 410'— po de'nici.
t} U^I-HiCe, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom
in tudi imejiteljem starih delnic v kolikor bi podpisali večje število delnic, rego jim na podlagi opcije pripada, po kurzu
420*— po delnici.
Prijave na nove delnice Sprejemajo se Od 1. dO 15. avgusta t. I. in sicer je treba plačati za vsako podpisano
delnico takoj pri snbskripeiji K 100*— kot prvi obrok in ob enem kavcijo, ostanek pa po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani. Ostali znesek, vpostevaje s č. položeni obrok oz. kavcijo bo treba plačati najkasneje do 30. sept. t. 1.
Nove delnice participirao na dobičku za leto 1909. Vplačane zneske, t. j. prvi obrok pri subskripciji in ostali znesek po leparticiji delni^ obrestovala bo banka do 31. decembra t. 1. s 4°/0 pro rata temporis,
Kurzni dobiček (ažijo) pripade po oabitku stroškov in pristojbin nove emisije rezervnemu zakladu banke, Prijave na nove delnice sprejemajo se :
V	Trstu : pri blagajni banke.	u • i
V	Ljubljani : pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah V CelOVCU in Spljetu, in pri Trgovsko-obrtni ^trugi.
V	Dubrovniku : pri Hrvatski vjer-esijski banki in njenih podružnicah V Šibeniku. Zadru in Spljetu in pri Dubrovački trgovački banki.
V	Spljetu : • r£ prvi pučki dalmatinski banki.	. LMan!rS p:ol/i v z%rebu - pri Prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah v Varaždinu, Osjeku, Vel. Goric, Cirkvemci, Rjekl,
Zemunu, tovaru, Delnicah in Kraljevici.	j v . , ^ _ .. . e . M
V	Sušaku : pri Banki i štedionici za Primorje in njenih podružnicah	na KeKI in banru.
Na Dunaju : pri Živnostenski banki pro Cechy a Moravu.	^	rflnurt;«Hp
Za slučaj, da javna eubskripcija prekorači zn«*ek nove emisije,	pridržuje si upravni svet pravico repartioije
delnic med subskribente.	JADRANSKA BANKA.
V	TRSTU, dne 5. julija 1908.
Odprta se ju no skladišče srtlsivs
Lucio Fonda
Trst, alica deli' Isfria šfev. 18
s prodajo navadnega In finega pohištva
Cene zmerne.	Delo solidno.