fcosamem! IzvoH 30 groSev, tneseCn* naročnina I ffilfng
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Prihodnj-e dni bo izšel
Koledar Slov. Koroške
za prestopno leto 1948.
Koledar je bogato opremljen in prinaša članke iz borbe koroških Slovencev ,za politično, kulturno in gospodarsko ne^ odvisnost. Poleg tega vsebuje leposlovje in važne nasvete za poljedelstvo.
Slovenska prosvetna zveza.
LETNIK II.
DUNAJ, V PETEK 14. XI. 1947
ŠTEV. 60 (88)
Proti obtožbi, ki žali slovensko ljudstvo
8. novembra je britansko vojaško sodišče v Velikovcu pozvalo sekretarja PO OF-a za Slov. Koroško Karla P r u š n i -k a — Gašperja na zagovor zaradi govora, ki ga je imel 26..oktobra ob priliki odkritju spomenika padlim partizanom v St. Rupertu pri Velikovcu. Kot trdi vojaško sodišče, je Karel Prusnik v tem govoru napadel britanske in ameriške oborožene sile in žalil čast britanskega vojaškega sodišča. Razprava je določena za dan 14. novembra v Velikovcu.
V govoru ob priliki odkritja spomenika je Karel Prusnik poudaril samo neizpodbitna dejstva o preganjanju javnega manifestiranja slovenske narodne zavesti. in o obsodbah koroških Slovencev zaradi nošenja nacionalnih in protifašističnih zastav. Ožigosal je nečloveški postopek britanske vojaške policije in vojakov ob napadu na mladinsko brigado in delegacijo koroških Slovencev, kjer je bil tudi sam rahjen. Vsa svetovna demokratična javnost je ostro obsodila ta napad in tudi predsednik delegacije svetovne mladinske federacije Avstralec Harry Weiss je izjavil, da je obsodba slovenskih mladincev zaradi napada v Podrožčici v nasprotju z vsakim pojmovanjem pravičnosti. rL obsodbo mladincev — brigadirjev, ki so jih napadli britanski vojaki, in obtožbo proti Karlu Prusniku, britansko vojaško sodišče dokazuje, da v celoti odobrava metodo nasilja nad koroškimi Slovenci.
Zaradi krivične obtožbe proti Karlu Prašniku — Gašperju sta se 10. novembra javili delegaciji POOF-a za Slovensko Koroško in OOOF Beljak pri britanskem poveljniku za Koroško podpolkovniku Kealeyju. Delegaciji, ki ju podpolkovnik ni sprejel, sta izročili njegovemu namestniku naslednji protestni noti:
CIVILNI UPRAVI — BRITANSKI ELEMENT V CELOVCU
POOF za Slovensko Koroško se obrača na civilno upravo z ostrim protestom zaradi neutemeljene obtožbe tovariša Prašnika Karla, sekretarja POOF-a.
Dve brzojctvki-POOF-a
IB 30 OBLETNICI VELIKE 0KT0BR-
1KE SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE W '
Pokrajinski odbor OF za Slov. Koro-ko je ob 30. obletnici Velike oktobrske ocialistične revolucije poslal:
Prezidiju vrhovnega sovjeta ZSSR r Moskvi naslednjo brzojavko:
V imenu demokratičnega ljudstva Slovenske Koroške pošiljamo sovjetskim larodom ob njihovem velikem prazniku 10. obletnice Velike oktobrske socialistične revolucije iskrene čestitke.
Veliki oktober, junaška domovinska jorba sovjetskih narodov in doprinos za nir so tudi za nas kažipot k svobodi v lasi matični domovini FLRJ Jugoslaviji.
Visokemu komisarju Sovjetskega
elementa generalnemu polkovniku Kurasovu:
O priliki tridesete obletnice velikega Ine Oktobrske revolucije, ki je dala temelje k svobodi vseh zatiranih in zasužnjenih, Vam čestitamo kot predstavniku naše velike zaščitnice Sovjetske zveze.
Podobne brzojavke so poslale tudi ostale množične organizacije in posamezni krajevni odboru
Tovarišu Prusniku je bil 8. novembra dostavljen poziv britanskega sodišča v Velikovcu, v katerem ga sodišče kliče na zagovor na dan 14. novembra, pod obtožbo, da se je dne 28. oktobra v Št. Rupertu sovražno izražal o britanskih in ameriških vojaških silah in žalil čast britanskega vojaškega sodišča. Tako prva kakor tudi druga točka obtožbe ne odgovarjata dejstvom, ker tovariš Prašnik v svojem.govoru ni napadel niti anglo-ameriških vojaških sil, niti britanskih vojaikih sodišč. Orisal je samo dogodke v Podrožčici, ki jih je sam doživel, za kar je POOF za Slovensko Koroško s svojo spomenico od 6. novembra zahteval preiskavo in kaznovanje krivcev, na kar pa še do danes ni dobil nobenega odgovora.
Ugotavljamo, da je neosnovana obtožba Karla Prašnika, sekretarja POOF-a za Slovensko Koroško in enega prvih organizatorjev antifašistične oborožene borbe na Koroškem, danes, ko se na Koroškem neverjetno razvija tradicionalni velenemški šovinizem, ko se nekaznovano vršijo fašistične provokacije,
izrazito protislovensko dejanje, ki daje ponovno oporo profašističnemu gibanju.
POOF za Slovensko Koroško se obrača na civilno upravo z zahtevo, da ukine postopek proti tov. Prašniku Karlu.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Za POOF za Slovensko Koroško:
Dr. Petek Franc, predsednik. Primožič Franc, organizacijski sekretar.
CIVILNI BRITANSKI UPRAVI V CELOVCU
Podpisani predstavniki izražamo v imenu vsega slovenskega ljudstva bclja-škega okraja protest proti ponovni krivični obtožbi sekretarja POOF-a za Slovensko Koroško in starega koroškega partizana tovariša Karla Prašnika.
Mnogo Slovencev iz našega okraja je bilo prisotnih na proslavi odkritja spomenika padlim partizanom v Velikovcu in vsi ugotavljamo, da tovariš Prašnik ni govoril ničesar proti zavezniški oblasti, ampak samo obsodil brutalno ravnanje z našo mladino dne 5. oktobra v Podrožčici, kar pa obsojamo tudi mi in
ves demokratični svet. Z obtožbo ‘proti tovarišu Karlu Prusniku se čutimo vsi prizadeti in zato zahtevamo, da civilna uprava ustavi sodni postopek proti tovarišu Prašniku.
V našem okraju je še mnogo nacistov, ki še do danes niso bili kaznovani, še vedno se dogajajo krivice antifašistom, in smatramo, da je obtožba tov. Prašnika, ki je eden najbolj znanih antifašistov na Koroškem in ki se je s koroškimi partizani boril ob strani zaveznikov, krivica, ki močno žali vse antifašistične prebivalce.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
ZA OOOF Beljak:
Uršič Fr. Janez Galob, Markič Edi 1. r.
Podobno protestno noto sta predala v imenu okrajnega odbora OF Borovlje tovariša Urh Olipič in Janko Male, v imenu PO Zveze mladine za Slovensko Koroško pa tov. Kolenik Lipej in tov. Lojzka Hofer. Nobena delegacija ni bila sprejeta.
Hkrati pošilja iz vseh krajev naše ljudstvo protestne brzojavke, ki v njih protestira proti neutemeljeni obtožbi tovariša Prašnika Karla, sekretarja POOF-a.
Proslava 30. obletnice Oktobrske socialistične revolucije v celovškem gledališču
in neizprosne borbe za svobodo in proti imperializmu. Govora dr. Mirta Zvvittra in Simona Kompeina je publika sprejela z dolgotrajnim navdušenim ploskanjem.
Proslave se je udeležila sovjetska, jugoslovanska in angleška delegacija. Dvorano je napolnilo veliko število koroških Slovencev, ki so prišli na proslavo iz vseh krajev Slovenske Koroške, in avstrijskih antifašistov.
Slovensko ljudstvo je proslavilo Veliko oktobrsko revolucijo tudi na deželi z uspelimi prireditvami. V Železni Kapli, Dobrli vasi, Velikovcu, Št. Jakobu v Rožu, Bilčovsu, Kotmari vasi in drugod se je zbralo ob tej priložposti številno ljudi, ki so z navdušenjem spremljali izvajanja govornikov in manifestirali svojo solidarnost z narodi Sovjetske zveze in z vsemi naprednimi množicami sveta.
8. novembra popoldne jc bila v celovškem gledališču proslava tridesetletnice Oktobrske revolucije, ki jo je organizirala Slovenska prosvetna zveza s sodelovanjem avstrijskih,antifašistov. Nastopili so združeni pevski zbori Slovenske prosvetne zveze pod vodstvom dirigenta Hartmana Zdravka in zapeli več slovenskih partizanskih pesmi. Publika je z navdušenjem sprejela .slovensko partizansko pesem ter mnogokrat zahtevala ponovitev. Močno odobravanje je	,
Iz govora Molotova na seji moskovskega sovjeta
stopili z revolucionarnimi pesmimi in deklamacijami.
V imenu Komunistične partije Avstrije je govoril Simon K o m p e i n, ki je poudaril pomen Oktobrske revolucije za delavsko gibanje v svetu in za napredno borbo avstrijskih antifašistov in delav-
cev.
Kot predstavnik Slovenske prosvetne zveze je govoril dr. Mirt Z w i 11 e r. V svojem govoru je na kratko opisal zgodovinske dogodke v zvezi z Oktobrsko revolucijo in navedel posledice Oktobrske revolucije. Naglasil je, da je velika Oktobrska revolucija sprožila velikanske množice delovnega ljudstva in dotlej tlačenih narodov, ki so v kratki dobi spremenili zaostalo šestino zemlje v so-ci.-flistično državo. Oktobrska revolucija je pokazala izkoriščanim delovnim množicam pot borbe proti kolonialnemu za-sužnjevanju, proti izkoriščanju in proti imperializmu. Ideje in cilji velike Oktobrske revolucije, ki jo je izvršila Komunistična partija pod vodstvom Lenina in Stalina, so omogočile tlačenim ljudstvom osvoboditev izpod fašističnega uničenja. To pot upora in borbe so izbrali predvsem slovanski narodi, med njimi v prvi vrsti narodi Jugoslavije pod vodstvom piaršala Tita in z niimi tudi koroški Slovenci. Dr. Mirt Zwitter je naglasil, da velika večina jugoslovanskih narodov že užip sadove težke borbe, koroški Slovenci pa imajo pred seboj pot odločne
Na predvečer 30. obletnice Velike oktobrske socialistične revolucije je imel zunanji minister Sovjetske zveze Molotov na svečani seji moskovskega sovjeta velik govor, v katerem je med drugim dejal:
Narodi Sovjetske zveze praznujejo danes za delovno ljudstvo vsega sveta jako pomemben praznik, 30. obletnico Velike oktobrske socialistične revolucije. Niso samo sovjetski ljudje,, ki se veselijo velike zmage socializma v naši deželi Povsod, kjer kapitalizem zatira delovno ljudstvo, v kolonijah in odvisnih državah, povsod vidijo ljudje, katerih zavest se je prebudila, v uspehih Sovjetske zveze tudi bližanje njihove lastne svobode izpod jarma in suženjstva. Zaradi tega plapola tudi danes ob 30. obletnici sovjetske revolucije naša oktobrska zastava, zastava Lenina in Stalina, tako ponosno.
Več ko tri leta po Oktobrski revoluciji je trajala oborožena borba proti in-tervencionistom in belogardističnim tolpam, ki so hotele razbiti sovjetsko oblast in uničiti mlado sovjetsko držalo. Naši deželi so prizadeli največja pustošenja in jo zelo izčrpali.
Nato je sledil vzpon in razvoj našega ljudskega gospodarstva na temelju slavnih Stalinskih petletk. Iz industrijsko nazadnjaške države se je Rusija razvila v napredno industrijsko državo, ki je že
po koncu druge petletke v industrijski proizvodnji zavzela prvo mesto v Evropi. Leta 1940 je naša težka industrija dobavljala 12-krat več kakor leta 1913. Naše kmetijstvo se je s spajanjem v ko-, lektivna gospodarstva spremenilo v napredno gospodarstvo. Skupna poljedelska proizvodnja je bila leta 1940 dvakrat večja kakor leta 1913.
Uspeh prvega obdobja izgradnje socializma je bil, da je bilo ljudsko gospodarstvo postavljeno na socialistične temelje, da je bil razred izkoriščevalcev uničen in da je bila ustvarjena moralno^ politična enotnost sovjetskih narodov.
Uspeh prvega obdobja izgradnje socializma, stalnega napredovanja razvoja našega gospodarstva, je bilo stalno napredovanje blaginje delavskega razreda, kar je omogočilo izboljšanje materialnih in kulturni^ pogojev, delavcev in nameščencev sovjetske države. Preobrazba našega kmetijstva na temeljih kolektivnega gospodarstva je dovedla do uničenja vaške bede. Vsakemu kmetu v kolektivu so se odprle nove možnosti bogatega in kulturnega življenja.
Drugo obdobje zgodovine Sovjetske zveze, ki obsega leta velike domovinske vojne, je še v večji meri pokazalo veliko moč in napredno silo naše mnogonacio-nalne socialistične države.
S koncem vojne je za Sovjetsko zvezo nastopilo nora obdobje razvoja. Že od
lanskega leta delamo na temelju novega povojnega petletnega plana. Zaradi ukrepov, ki sta jih podvzeli partija in vlada, je bila letošnja žetev za 58 odstotkov večja kakor lanska. V industriji je bil v prvih devetih mesecih plan izpolnjen za 103 odstotke.
Primerjajmo Sovjetsko zvezo z najbolj razvitimi kapitalističnimi državami Evrope. Anglija doživlja resne gospodarske težave in se vedno bolj zanaša na pomoč strica Sama. V Franciji ni nič boljše, in prav tako kot Anglija tudi ona računa samo na pomoč od zunaj. Znanost, kakor tudi praktične izkušnje zgovorno kažejo, fla se temelj socializma v Sovjetski zvezi z vsakim dnem krepi, medtem ko so opore kapitalistične druž- , be v Evropi, že dolgo skoz in skoz trhle.
Druga svetovna vojna je zadala kapitalističnemu sistemu nov udarec in njegove položaje v Evropi še bolj razmajala. Države nove demokracije — Jugoslavija, Poljska, Romunija, Češkoslovaška, Madžarska, Albanija — izvajajo ob podpori širokih ljudskih množic smele demokratične reforme. S tem da ustvarjajo za delovno ljudstvo življenje, ki bo prosto kapitalističnega suženjstva, da branijo svojo narodno neodvisnost pred poskusi tujezemskih kapitalistov, ki bi hoteli te države pritegniti k sebi in jim vsiliti svojo voljo, s tem stopajo po svoji lastni, posebni, samostojni poti k socializmu. \
SOVJETSKA ZVEZA
IN MEDNARODNO SODELOVANJE
Od prvega dne svojega obstoja je Sovjetska zveza zavzemala posebno mesto v mednarodnih odnosih in se postavila na čelo borbe za mir. Kljub temu pa se naše ljudstvo dolga leta ni moglo vrniti k mirnemu delu. Da bi uničili Oktobrsko revolucijo in pobeglim veleposestnikom in kapitalistom vrnili oblast, so sile Antante organizirale vojaško intervencijo proti naši deželi. Ko je Hitlerjeva Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, so naši sovražniki dobili novo upanje.
Nič manj pa niso Sovjetska zveza, Anglija in ZDA sodelovale v Hitlerjevi vojni proti skupnemu sovražniku.
Takoj po koncu vojne je Sovjetska zveza pristopila k izvedbi nove Stalinske petletke. Hkrati pa stojimo tudi'pred nalogo, da izdelamo nekaj petletnih načrtov tudi že vnaprej.
To zadostuje, da pokažemo, kako močno je Sovjetska zveza zainteresirana na čvrstem in trajnem miru. Sovjetska zveza se zavzema za vsestranski razvoj mednarodnega sodelovanja. Tej politiki pa stoji nasproti druga politika, politika, ki je zgrajena na docela dragih načelih.
V ekspanzionističnih krogih Združenih držav Amerike razširjajo posebno vrsto nove religije: nevero v lastne sile in vero v tajnost atomske bombe, čeprav ta tajnost že dolgo več ne obstoja. Imperialisti očividno rabijo to vero v atomsko bombo, ki — kakor jo znano — ni obrambno sredstvo, ampak napadalno orožje. Svet je ogorčen nad tem, da ZDA in Velika Britanija ovirata Združene narode, da bi sprejeli'sklep o prepovedi atomskega orožja.
To je razumljivo, kajti ljudstvo Amerike in Anglijo ni v nič manjši meri kot ostala ljudstva zainteresirano na prepovedi atomskega orožja in splošni razorožitvi.
Ali če vzamemo vprašanje netilcev nove vojne. Kljub vsem protestom ameriških in drugih ekspanzionistov je Generalna skupščina sprejela sklep o obsodbi propagande nove vojne. Diskusija pa je hkrati pokazala potrebo ojačitve borbe proti netilcem nove vojne in njihovim pokroviteljem, ki izpolnjujejo voljo agresivne in dobičkaželjne klike monopolističnih kapitalistov.
Vsa ta dejstva kažejo, da ameriški imperializem stremi za tem, da bi izkoristil povojne težave nekaterih dteav, jim vsilil svojo voljo in pripravil pot za svetovno gospostvo Združenih držav Amerike. Apetit imperialistov ne pozna nobenih meja in za dosego svojih ciljev so pripravljeni, da grobo poteptajo demokratične pravice v svojih deželah, kakor tudi pravice in suverenost drugih držav.
Politika Sovjetske zveze je zgrajena na nasprotnih načelih, na načelih spoštovanja suverenosti velikih in malih držav, na načelih nevmešavanja v notranje zadeve dragih dežel.
Sovjetska zveza se bori prav tako ka-
kor ostale demokratične države za mir in. mednarodno sodelovanje na demokratičnih temeljih. Pod današnjimi , pogoji zahteva to združitev vseh protiim-perialističnih in demokratičnih sil v Evropi in izven nje v nepremagljivo bari-ero proti imperializmu in njegovi novi agresivni politiki.
Trezna ocena položaja kaže, da so v današnjem času imperialistične avanture' nevarna igra z usodo kapitalizma. Mnogi ministri in senatorji tega ne morejo razumeti. Če bo antiimperialistični, demokratični tabor združil okoli sebe vse
Na posebno svečan način je sovjetsko ljudstvo praznovalo letošnji 7. november, 30. obletnico Velikega oktobra. V Moskvi so se sto tisoči, kljub slabemu vremenu, udeležili velikih manifestacij, ljudskega rajanja, ki je trajalo pozno v noč, in velike vojaške parade na Rdečem trgu, s katero se je začela proslava tega velikega dne.
Na tribunah ob zidovih Kremlja so zavzeli mesta deset tisoči častnih gostov. Tu so bili stari boljševiki, ki so na čelu oboroženega upora v oktobru 1917 napadali oporišča carske oblasti, predstavniki slavne generacije, graditelji stalinskih petletk, junaki druge svetovne vojne, umetniki in literati, znanstveniki, delegacije iz zveznih republik, inozemski gostje^ člani diplomatskega zbora in zastopniki sovjetskega in tujezemskega tiska. Paradi so prisostvovali tudi predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta Š v e r n i k, člani sovjetske vlade M o -lotov, Beri ja, Andrejev i. dr.
Ko je minister narodne obrambe maršal B u 1 g a n i n dal povelje za pričetek parade in zbranim četam čestital k prazniku, je 1300 mož močan orkester zaigral sovjetsko himno, nakar se je pričel mimohod čet.
Na čelu parade so korakali gojenci Franzejeve vbjaške akademije, za njimi so bili veterani obmejne službe, ki so 22.
V čast 30-letnice Oktobrske revolucije je bila na Dunaju posebna svečanost pod okriljem avstrijske vlade. Proslavi so prisostvovali člani vlade s kanclerjem dr. F i g 1 o m na čelu, člani parlamenta, predstavniki javnih in sindikalnih organizacij, umetniki, avstrijski in tuji novinarji.
Pozdravni govor je imel predsednik avstrijske republike dr. Renner. Naglasil je, da je Oktobrska revolucija >nova prelomnica v zgodovini človeštva«. Natof je govoril sovjetski visoki komisar v Avstriji generalni polkovnik Kura-sov o pomenu Oktobrske revolucije, o borbi sovjetske zunanje politike za prijateljstvo med narodi in demokratični mir.
Posebni sestanki, posvečeni veliki obletnici, so bili tudi v mnogih tovarnah v A\ striji. V nekaterih pokrajinskih mestih so pdprli razstave, ki kažejo življenje v Sovjetski zvezi.
... V JUGOSLAVIJI
Na predvečer obletnice Velikega oktobra je bila v Beogradu svečana akademija na Kolarčevem vseučilišču, ki so se je udeležili maršal Tito s člani zvezne vlade, predstavniki vlade LR Srbije, vidne osebe jugoslovanskega javnega in kulturnega življenja, predstavniki diplomatskega zbora, množičnih organizacij in dragi.
Na proslavi, ki jo je priredil Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije v beograjskem narodnem gledališču, je govoril minister zvezne vlade Milovan D j i -laso pomenu in uspehih Velike oktobrske revolucije. Podobne svečane proslave so bile v vseh glavnih mestih jugoslovanskih republik, v mestih in vaseh, tovarnah in ustanovah. Zvečer so bile po mestih velike baklade. V Ljubljani so v čast obletnice odprli razstavo sovjetskih slikarjev, v Beogradu pa razstavo »Sovjetska knjiga« in razstavo »30 let dežele socializma«.
sile in vložil vse svoje moči, bo prisilil imperialiste, da bodo prišli k pameti. Kapitalizem verjetno ni zainteresiran, da bi pospešil svoj lastni zlom.
Kapitalizem je postal ovira napredka in nadaljevanje avanturistične politike imperializma, ki je privedla že do dveh svetovnih vojn, je glavna nevarnost za svobodoljubne narode. Obupni napori imperialistov, ki se jim izmikajo tla pod nogami, ne bodo rešili kapitalizma pred bližnjim propadom. Živimo v stoletju, v katerem vodijo vse poti h komunizmu, je končal Molotov.
6. 1941 prvi ustavili naval fašistične vojske. Sledili so jim gojenci vojaških učilišč, Suvorove in Nahimove akademije, pešadijske enote moskovskega garnizona, pionirji, tehnične edinice in drugi.
Tehnično moč Sovjetske armade so nazorno pokazale motorizirane in mehanizirane vojaške enote, motorizirana pe-šadija, artilerijski oddelki, topovi vseh vrst in kalibrov. Gardijski minometalci znani pod imenom »Katjuša« in daleko-metni topovi, reflektorske in prisluškovalne naprave, enote padobrancev, tanki raznih sistemov itd.
Parada je znova pokazala, da armada ki jo je ustvarilo sovjetsko ljudstvo in ki je v drugi svetovni vojni dokazala svojo borbeno vrednost, neomajno stoji na straži miru in da je pripravljena vsakemu napadalcu dati odgovor, kakršnega zasluži.
Po paradi so se začele demonstracije sto tisočev delovnega ljudstva, ki je več ko dve uri manifestiralo preko Rdečega trga in proslavljalo veliki dan rojstva Sovjetske zveze.
Tako kakor Moskva so proslavila 30. obletnico Velike socialistične revolucije vsa glavna mesta republik Sovjetske zveze, proslavila so jo vsa mesta- in vasi, tovarne in kolhozi, znanstvene in prosvetne ustanove itd., proslavilo jo je vse sovjetsko ljudstvo.
Tudi Albanija je svečano proslavila ta veliki dan. V Elbasanu, Korči, Draču in drugih mestih so bili mitingi frontovskih in drugih množičnih organizacj, v podjetjih in ustanovah pa sestanki delavcev, na katerih so predavali o pomenu in o značaju Oktobrske revolucije in velikih gospodarskih, tehničnih in kulturnih uspehih v deželi socializma. V glavnem mestu Tirani so v Narodnem gledališču v čast obletnice revolucije igrali sovjetsko igro »Rusko vprašanje«. 7. novembra so se na športnih štadionih Tirane začele fizkulturne prireditve in tekmovanja.
... V FRANCIJI
V Franciji je Komunistična partija organizirala veliki miting v zimskem Velodromu, ki se ga je udeležilo več kakor 15.000 ljudi. Na mitingu sta med drugimi govorila predsednik Narodne skupščine Jacques Duel o s in Marcel Cachln. Govorili so o zgodovini revolucije in pokazali na uspehe, ki jih je v 30 letih socialistične države dosegla Vsezvezna komunistična partija (boljšev^ikov).
... V ČSR, NA FINSKEM
Poleg ostalih svečanih prireditev so v Pragi odprli na čast obletnice revolucije veliko razstavo ' 30 zmagoslavnih let ZS SR«. Tudi v Helsinkih je društvo »Finska — Sovjetska zveza« priredila razstavo »30 let Sovjetske zveze«.
Narodne pravice v ljudskih demokracijah
Kakor poroča Tanjug, je v madžarskem parlamentu prvič v zgodovini govoril predstavnik Južnih Slovanov v materinskem jeziku.
V začetku svojega govora je sekretar Demokratične zveze Jugoslovanov in narodni poslanec Anton Rob naglasil pomen dejstva, da more prvikrat v zgodo-
vini Madžarske predstavnik Južnih Slovanov v svojem materinem jeziku svobodno govoriti v parlamentu o potrebah in pravicah Južnih Slovanov,
Govoreč o potrebah in položaju Južnih Slovanov v Madžarski je Rob naglasil, da je demokratična Madžarska dokončno prekinila s hortyjevsko politiko in je zaradi tega po osvoboditvi Madžarske na političnem in ekonomskem področju dosegla zavidanja vredne uspehe, ki so dvignili ugled madžarskega ljudstva.
Potem ko je pokazal dobronamernost vladinih uredb nasproti Južnim Slovanom, se je Rob v svojem govora Dosebej zadržal na razkrinkavanju tistih uradnikov, ki v uradih sabotirajo izvajanje teh uredb.
»Tu moram naglasiti,« je rekel, »da vladne uredbe in ukaze o dajanju nacionalnih in kulturnih pravic Južnim Slovanom sabotirajo reakcionarni- uradniki iz dobo Horthyjevega režima. Sem sodijo notranji, učitelji, posamezni višji uradniki predvsem v ministrstvu prosvete. Minister za notranje zadeve je v prvi polovici meseca septembra pod grožnjo disciplinske kazni izdal ukaz podžupanom in prav tako tudi županom tistih mest, v katerih živijo Južni Slovani, da izvajajo uredbe o svobodnem uporabljanju južnoslovanskega jezika. Od tedaj je preteklo skoraj dva meseca, toda podžupani in drugi izvršni organi niso v tem vprašanju še ničesar napravili.«
Na koncu svojega govora je Anton Rob izrazil upanje, da se bo vlada v interesu prijateljstva med Madžari in Južnimi Slovani ter v interesu demokracije trudila, da se te napake odpravije
Poslanci koalicijskih strank so konec govora Antona Roba pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem.
Vojaško sodišče v Bukarešti, pred katerim se je vodila javna razprava zaradi veleizdaje proti predsedniku bivše na-cional-caranistične stranke Maniu in njegovim najožjim sodelavcem, je obtožence spoznalo za krive in obsodilo: Manina na dosmrtno prisilno delo, ostale obtožence na kazni odvzema prostosti od enega do 17. let. Julius Maniu je s pomočjo ameriške obveščevalne službe v Romuniji napravil iz nacionalno-caram stične stranke vohunsko centralo in oporišče imperializma in mednarodne reakcije. Nacionalno-caranistična stranka je prav tako neposredno odgovorna z* ustanovitev fašistične Antonescove diktature in za sodelovanje Romunije v Hitlerjevi vojni.
Po veliki manifestaciji, ki sta jo 7. novembra o priliki 30. obletnice Oktobrsko revolucije priredili Komunistična partija in socialistična stranka v Rimu, je motorizirana policija na povelje notranjega ministra napadla razhajajoče se kolone manifestantov s pendreki. Vodstvo socialistične stranke je objavilo v posebnem komunikeju, da je bilo zaradi tega izzivalnega ravnanja policije mnogo manifO' stantov ranjenih.
Generalna skupščina Združenih narodov
je sprejela resolucijo, ki obsoja vse vrste vojne propagande. Generalna skupščina jc pozvala vse države članice OZN, naj Sirij0 propagando za mir.
Madžarska policija je odkrila špijonsk0 organizacijo, katere člani so bili tudi privatni tajnik voditelja opozicije Pfeiferja-vodilni funkcionarji razpuščene fašistične »stranke svobode" in tajnica dopisnika ameriške časopisne agencije Associete Press.
V Angliji so bile prejšnjo soboto občinske volitve v 388 mestih in občinah Ang11' je in Walesa. Na teh volitvah je konservativna stranka dobila 639 mest in 18 zg11' bila, laburistična stranka pa je dobila mest in 695 zgubila Skupno so dobili konservativci 1269 mest, laburisti pa 831.
SVOBODNA PRODAJA BLAGA V JUGOSLAVIJI
Na predlog ministra za trgot^no 1 preskrbo je vlada FLR Jugoslavije 01 redila prosto prodajo vseh vrst bombonih, volnenih in svilenih tkanin.
Sovjetska zveza je sveiano proslavila 30. obletnico Oktobrske revolucije
Proslave Velikega oktobra po Vseh državah
... V AVSTRIJI	... V ALBANIJI
Zahtevamo likvidacijo „Wurfkomand“ in takojšnji razpust BHS
Te dni so poslale vse slovenske antifašistične organizacije okraja Velikovec britanski civilni upravi v Celovcu naslednje pismo:
Vedno pogosteje se ponavljajo napadi in provokacije, katerih krivci so tuji in domači fašistični elementi. Koroški Slovenci najodločneje protestiramo proti takim pojavom ter odločno zahtevamo, da se krivci najostreje kaznujejo, da oblasti ukrenejo vse, da se napravi konec napadom na koroške Slovence in antifašiste. Koroški Slovenci v sedanjem položaju niso več varni pred fašističnimi napadalci. Ogroženo je celo življenje posameznikov in njihova imetja.
Pismo navaja nekaj primerov, ki so. zelo značilni, in daje jasno sliko o delovanju fašističnih elementov na Slovenskem Koroškem.
»V noči od 31. oktobra na 1. november so neznani nacistični zločinci iz Velikovca vdrli na pokopališče v Št. Rupertu pri Velikovcu in oskrunili grob 85 partizanov, ki so dali svoje življenje v borbi proti fašizmu. Zločinski wurfkn-mandovci so raztrgali vse vence, ki so jih položili na grob delegacije ob odkritju spomenika padlim partizanom dne 26. oktobra ter raztrgali na drobne kose trakove na vencih, odstranili križ pri spomeniku in ga vrgli na cesto. Grob sam so opustošili in poteptali. To zločinsko dejanje jasno dokazuje, da na Koroškem denacifikacija še ni izvršena in da je na Koroškem mnogo nacistov in inozemskih fašistov, ki imajo vse možnosti, da izvršujejo takšna dejanja. Oskrunjeni grob padlih partizanov je zločin, ki vzbuja najgloblje ogorčenje vsega antifašističnega prebivalstva.
Tako imenovane Wurfkommande, ilegalne organizacije, v katerih se zbirajo bivši SS-ovski funkcionarji in člani nacistične organizacije, vedno močneje ogrožajo slovensko antifašistično prebivalstvo. Napadi na Slovence ob raznih prireditvah so vedno pogostejši. Najagilnej-sa >Wurfkommanda< v Štebnu pri Globasnici je dne 19. oktobra prišla v Podjuno pri Globasnici in provocirala Slovence in antifašiste in povzročila pretep. Isti dan so wurfkomandovci napadli Slovenca Jurija Pečnika iz Podjune, 'ga težko ranili, da je moral biti Pozneje prepeljan v celovško bolnišnico. Jurij Pečnik ima poleg drugih poškodb Zlomljeno levo roko. >Wurfkommanda< iz Štcbna je nekaj časa za tem napadla dom Jurija Pečnika, ga obmetavala s kamenjem in razbila pri tem deset šip ter ranila 5-letnega otroka. Dne 21. oktobra je >Wurfkommanda« iz Štebna napadla tovariša Petra S a d j a k a iz Podjune, ko se je vračal od pevske vaje. Isti večer je bil napaden župan v Globasnici, Slovenec Friderik Hrast. >Wurfkom-manda« iz Štebna je razširila svoje delovno področje na vse kraje velikovške-ga okraja južno od Drave. Ko se je pojavila štebanska >Wurfkommanda«, ojačena s šovinisti in fašisti iz Dobrle vasi, kitare vasi in Proboja, 2. novembra v Grabalji vasi, je tam napadla in ranila Partizana Janeza B u t e j a in še neka j drugih zavednih Slovencev. Ob tej priliki je bil težje ranjen partizan Alojz Mohor Srečko iz Št. Vida v Podjuni.
Pismo poudarja, da je antifašistično Prebivalstvo do skrajnosti ogorčeno in ostro protestira proti takim dejanjem in je prepričano, da edino takojšnje kaznovanje krivcev omenjenih napadov in Provokacij more ustvariti pogoje za jav-hi red in varnost. Pismo dalje ugotavlja:
Avstrijski varnostni organi niso pokazali pripravljenosti, da bi napravili re.i Napisani so bili sicer protokoli, zaslišani Uudje, a vse je ostalo le na papirju, pod vzeli niso ničesar. V Grabaljivasi Pa sta bila pri napadji »Wurfkomman dec navzoča celo dva* * orožnika, ki rta mirno opazovala zločinsko delo »Wurf komniandec in nista posegla vmes, češ
da nista v službi, čeprav sta bila oborožena in v uniformi. Nekaj dni po dogodkih v Podjuni so orožniki zaslišali vrsto ljudi, napisali dolge protokole, rezultat pa je, da so vsi krivci na svobodi in lahko nadaljujejo s svojim zločinskim delom.
Pismo ugotavlja, da so člani »Wurl-kommande« nacisti, funkcionarji hitler-jugenda in bivši SS-ovci.
Tako je na primer bivši hitlerjugen-dovski funkcionar Leonhard Kogoj jz Čepič pri Globasnici danes eden izmed najaktivnejših članov :>WurSkommando Ravno tako so člani »Wurfkomman-dec registrirani nacist Pavel P a j a n -tschitsch, bivši član »Hitlerjugend« Hubert Silan, funkcionar »Hitlerju-gend« Jože D u m p e 1 n i k iz Štebna in podobni nacisti. Pobudo za taka dejanja pa jim daje BHS (Bund der hei-mattreuen Siidkiirntner), ki je danes legalna nacistična organizacija, v kameri imajo zavetje nacistični elementi iz Koroške in inozemski fašistični begunci. Nacistični značaj BHS dokazuje poleg drugega dejstvo, da so pobirali podpise za vstop sami nacisti in da so člani BHS ljudje z izrazito nacistično preteklostjo. Voditeljica BHS je nacistka Ana K 6 -stinger iz Dobrle vasi, njen mož, ki je še danes učitelj na Slovenskem Koroškem, jc registriran nacist in je bil v času Hitlerja zvest propagandist nacistične miselnosti. Pri nabiranju podpisov za BHS so se predvsem odlikovali ilegalni SS-ovec Josef P 1 a u z iz Koki-n ja, registrirani nacist Miha Toplic iz Sinče vasi, registrirani nacist J e s s e iz Peračije, SS-ovec Janez R i e g 1 e r iz
BRZOJAVKA ZVEZE PRIMORSKIH PARTIZANOV ZVEZI BIVŠIH PARTIZANOV SLOVENSKE KOROŠKE
Dragi tovariši, pozdravi, ki ste jih nam poslali z vašega drugega občnega zbora, so za nas ponoven dokaz, da bratstvo med vsemi borci Narodno osvobodilne vojske ni prazna beseda, temveč živo in trajno dejstvo, ki je največja sila v naši skupni borbi za zmago demokracije.
Naša trdna povezanost in enotnost predstavljata sigurno garancijo v borbi za demokratske pridobitve, ki jih moramo še izvojevati.
Tovariši iz Slovenske Koroške, kljub našim naporom in brezmejnim žrtvam smo še vedno ločeni od skupnosti jugoslovanskih narodov. Toda prepričani moramo biti, da žrtve niso bile zaman; z dosledno in pogumno borbo bomo dosegli vse ono, kar je za naše brate v Jugoslaviji priznana pridobitev: svoboda, resnična demokracija in ljudska oblast!
Tovariši iz Slovenske Koroške, prepričani ste lahko, da bodo v vseh bodočih borbah partizani Svobodnega tržaškega ozemlja na vaši strani.
Prejmite naše bratske pozdrave!
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Zveza primorskih partizanov Pokrajinski odbor A. U k m a r 1. r., predsednik.
PROSLAVA
OKTOBRSKE REVOLUCIJE V BILČOVSU
Ves napredni svet je proslavil dan, ko se je pred 30 leti dvignilo rusko ljudstvo, da bi strlo okove, ki ga je vanje vkoval carski režim in njegovi kapitali dični pomagači. Ti sovražniki ljudstva so hoteli preprečiti, da bi se delovno ru ko ljudstvo gospodarsko in kulturno Ivignilo in vzelo svojo usodo v svoje ro
*e. Toda sovjetski delavci in kmetje so se združili in strnjeni strmoglavili na 'adnjaški caristični režim in postavili svojo lastno vlado resnične ljudske de-
Podgrada, nacist Pavel Pajantschltsch iz Globasnice in drugi. BHS hujska danes preko svojega izrazito šovinističnega in nacističnega časopisa »Unsere Heimat< proti demokratični organizaciji koroških Slovencev OF in proti njenim funkcionarjem. ;;Unsere Heimat« hujska na borbo proti koroškim Slovencev in antifašistom. Zanimiv je primer, da je bivši nacist in sedanji član BHS Josef Ku-s t e r v Podjuni dal vvurfkomandovcem žganja, da bi se opijanili in bili tako sposobni za napad na slovenske antifašiste.
Antifašistične organizacije okraja Velikovec zahtevajo v imenu vseh koroških Slovencev in antifašistov svojega okraja, da se napravi konec stanju, v katerem imajo fašistični elementi možnost oskru-njevati grobove padlih partizanov in napadati partizanske borce, ki so prelivali kri v borbi proti najhujšemu sovražniku človeštva, v borbi proti fašizmu. Zato zahtevajo koroški Slovenci in antifašisti:
1.	da se vsi fašistični begunci takoj odstranijo iz Koroške;
2.	da se takoj likvidirajo ilegalne nacistične >Wuifkommande«, ki ogrožajo vse slovensko in antifašistično prebivalstvo;
•
3.	da se takoj razpuste organizacije BHS, ki združujejo vse nacistične in šovinistične elemente, ki daje pobudo za napad in provokacije in vodi gonjo proti demokraciji in napredku. BHS hodi po stopinjah vojnega zločinca Maier-Kaibi-tscha, ki je bil pred kratkim obsojen;
4.	da se takoj ukine list »Unsere Heimat:, ki širi nacionalsocialistično ideologijo in ki je glavni hujskač proti miru na našem ozemlju;
5.	da se takoj in najstrožje kaznujejo vsi krivci omenjenih napadov in provokacij, ki so bili že vsi prijavljeni pristojnim orožniškim postajam.
mokracije. Velika oktobrska revolucija je položila temelje današnji Sovjetski zvezi, da je v drugi svetovni vojni lahko kljubovala hitlerjevski Nemčiji ter osvobodila vso Evropo izpod tlačanstva fašističnega barbarstva. Velika oktobrska revolucija je dala vsem delovnim množicam, vsem ponižanim in razžaljenin||širom zemlje novega poguma v borbi za pr avice tlačenih narodov in malega človeka. Koroški Slovenci se tega dejstva v polni meri zavedamo. Saj smo strašno divjanje nemškega nacizma občutili na lastni koži. Zavedamo se, da nam je prinesla rešitev samo herojska Rdeča armada, prekaljena v borbi, in z njo junaška armada nove Titove Jugoslavije. Prav zaradi tega smo se dne 5. t. m. tudi v Bilčovsu zbrali na sestanku OF, da tudi mi proslavimo veliki spominski dan Oktobrske revolucije in se v hvaležnosti spomnimo vseh onih, ki so nam pripomogli k naši svobodi in ki nas še danes podpirajo v naši pravični borbi in zahtevi po priključitvi k FLRJ.
PREKOP PARTIZANA RUDIJA TRDINA
V torek 4. t. m. je bil ob veliki udeležbi libuškega in okoliškega prebivalstva prenešen iz Breznice na libuško pokopališče in tam pokopan partizan Rudolf Trdina. Nad 500 ljudi je izkazalo zadnjo čast partizanu-junaku. Podpredsednik POOF-a df. Luka Sienčnik se je v imenu vseh tovflrišev-partizanov in v imenu antifašističnega prebivalstva poslovil od padlega tovariša in v nagrob nem govoru med drugim dejal:
»Oni, ki niso privoščili miru niti mrt vemu junaku, so se poskrili, namesto da bi ga na kolenih prosili odpuščanja. Toda naš narod mu danes daje dostojno zadoščenje. Vrnil se je iz gozda kot zma-»ovalbc, da v blagoslovljeni zemlji na •astnem mestu na iibuškem pokopališču 'aka čas, ko ne bo več meja ločila njegovega groba od njegovih dragih in bo ljegova mati lahko z ljubečo roko polaga cvetje na njegov grob.«
Moški pevski zbor mu je zapel dve ža-lostinki v slovo, nato pa so številni ven-
ci s trakovi v narodnih barvah in peterokrako zvezdo, simbolom zmage, zakrili odprto gomilo.
Tov. Rudolf Trdina je doma iz Mežice. Ko so med vojno pregnali nacisti njegove drage z doma, je šel Rudi v partizane in kot pogumen borec in dober tovariš dal pozimi leta 1944 v Libučah svoje mlado življenje za visoke ideale svobode in miru. Bližnje in okoliško ljudstvo še danes ne more pozabiti, kako so se poživinjeni nacisti znašali še nad mrtvim borcem. Orožnika Schif-f e r e r in H a c k e r sta prisilila dva Poljaka, hlapca pri pd. Lemišu in Gam-pratu, da sta slekla mrtvega partizana do golega, nakar ga je nacistični župan zapeljal na gnojnem vozu v gozd na Breznici. Poljaka, ki sta se branila, sta bila zaradi tega še pretepena, orožnik H a c k e r pa je mrtvemu partizanu od-ščipnil še uro na roki.
KOTMARA VAS
%Kakor po vseh vaseh in občinah Slovenske Koroške, smo tudi v Kotmari vasi dne 3. novembra informativni sestanek posvetili prazniku vsega naprednega demokratičnega sveta — Veliki oktobrski revoluciji v Rusiji.
Tovariš Janko Ogris je v referatu razložil veliki pomen Oktobrske revolucije za vse delovno ljudstvo sveta. Po referatu se je razvil živahen razgovor, ki je trajal skoraj dve uri. V znak naše solidarnosti z velikim bratskim slovanskim narodom — Sovjetsko zvezo in v znak našega občudovanja junaških narodov Sovjetske zveze, ki so ogromno doprinesli za svojo svobodo, za rešitev vsega človeštva in za srečnejše življenje milijonov delovnih ljudi, smo odposlali v Moskvo telegram s čestitkami sovjetskim narodom. Prav tako smo s telegramom zahtevali od angleške civilne uprave, da takoj izpusti naše brigadirje, ki so bili zaradi nošenja slovenske zastave krivično obsojeni in se po nedolžnem nahajajo v zaporu.
SLOVENSKI NAROD NA KOROŠKEM
.ČASTI SVOJE JUNAKE
Na dan Vseh svetih L novembra smo v Kotmari vasi na slovesen način poča stili spomin naših padlih borcev, ki so pokopani na tukajšnjem pokopališču. Naši mladinci so vse grobove lepo okrasili s cvetlicami in svečami. Zastopniki OF so položili lep venec, medtem ko je domači pevski zbor pel žalostinke. Značilno je, da se je domač nacist ob tej priložnosti zgražal, ker smo naše borce pokopali ravno tu in da pojemo slovenske pesmi na njih grobovih.
V noči od 1. na 2. so nacisti raztrgali venec in trakove okrajnega odbora OF, ki smo ga položili na partizanski grob. Hkrati so isti ljudje s črno barvo prer barvali slovenski napis na trgovini tov. Čimžarja. če ti fašisti mislijo, da bodo na ta način zatrli našo borbo za svobodo, nai vedo, da bomo pokopali svoje borce in peli svoje pesmi tam, kjer bo nam ljubo, in ne tam, kjer bo njim prav.
MARLJIVA NABIRALKA ZA SPOMENIK PADLLM PARTIZANOM
Tovarišica Danica Mak je nabrala v Trnjah, kjer je samo 12 hiš, vsoto 330 šilingov za spomenik padlim partizanskim junakom. Marljivo nabiralko kakor darovalce posnemajmo tudi mi, da padlim zn svobodo dostojno dokažemo svojo hvaležnost.
POIZVEDBA
Iščemo Johanna K u 1 n i k a, kmeta p. d. Zegarja, iz Biljnovsa pri Bilčovsu. Dne 10. septembra tega leta je odšel neznano kam Star je 45 let. Na posledicah mučenja pri gestapu večkrat zapada v mišljenje, da je zasledovan in da se mora skriti. Od 10. 9. ni za njim nobenega sledu. Domači prosijo vse, ki vedo za kakšno sled za njim, da to takoj sporočijo.
PRISPEVAJTE ZA TISKOVNI SKL AD
JAPONSKA VAS
(Opomba uredništva: Kot bo našim bravcem znano, so okupirali Japonsko Amerikanci, ki so se seveda — kot povsod! — tudi v deželi „vzha-jajočega sonca” povezali z domačimi kapitalisti in veleposestniki proti ljudstvu.)
Nedaleč od mesta Tiba, sredi neznatnih kvadratnih riževih polj, rtied katere so utesnjeni pasovi zelenih ječmenovih njiv, čepi vas Hiraoka. Celotna slika spominja na veliko z neokretno otroško roko poslikano šahovsko desko.
Hiraoka šteje okoli tisoč kmetij. Stare, Vegaste bajte so si presenetljivo slične. Spominjajo te bolj na nekake kletke kakor na človeška bivališča. Okenca brez šip so zastrta z zagrinjali ali s preprostimi kosi svilenega papirja.
V	teh vegastih kočicah, ki čepijo po gričih kot gnezda — brez gospodarskih poslopij in dvorišč — domujejo kmetje-najemniki veleposestnikov. Pred sleherno hišo je kopica raztrganih, zanemarjenih otrok. Mnogi izmed njih imajo glave gladko obrite, a polne krast in izpuščajev. Najmanjši se plazijo po zemlji goli, nekaj starejše deklice so oblečene v obledele kimone (japonska obleka iz cela), dečki pa v kaki-obleke, prikrojene po vojaško. Kot so nam pripovedovali, je to običaj, da, zakon; japonlki deček naj bi si že iz mlada osvojil vojaškega duha...
V	Hiraoki so še druge, lepe in čedne hiše, njihovo število pa je seve majhno. Stoje bolj vstran in so opasane z gosto, bodečo živo mejo. Tu stanujejo gospodarji. vasi, katerih last je vsa rodovitna zemlja.
Po kapitulaciji Japonske ni prišlo za kmete do nikakih bistvenih sprememb. Orna zemlja kakor tudi gozd in log — vse je še vedno last velesestnikov, ki oddajajo zemljo kmetovalcem v najem pod naravnost nevzdržnimi pogoji.
Stopili smo v notranjost ene izmed kmečkih hiš. V nos nam jo udaril težak vzduli po plesnobi. Notranjost je bila vlažna in neprikladna. Hiša je b’ila prazna. Kmetič z ženo in otroki se je mučil in plazil po kolenih nekje za hišo; ple-11 so ječmen.
Ne daleč proč ob robu močvirja je brodila po nesnagi neka druga kmečka družina. Mešali so gnoj z zemljo in tako pripravljali zemljo za riževo setev. Poleg njih je bil zaposlen star Japonec s posojanjem riževih sadik.
Da bi dosegli večji pridelek in da bi prihranili več semena so japonski kmetje prisiljeni riž saditi in no sejati.
To izčrpavajoče in težko delo je silno nezdravo. Kmetove roke in noge so zato podobne razpokani hrastovi skorji.
Zvečer smo sedeli ob pečici z žarečim ogljem in še razgovarjali s kmeti. Izkazalo se je, da so še vse družine, na katere smo naleteli na polju, tako pred vojno kot sedaj najemniki, kajti zemlja je prej kot slej last veleposestnikov.
>0 kaki agrarni reformi se nam niti ne sanja«, so nam odgovarjali kmetje.
Kmetovalec Kavasaki je poiskal v lepo izrezljani skrinjici masten kos papirja in ga mi pomolil. Bila je to najemniška pogodba z veleposestnikom Osu-rnijem, bivajočim v mestu, kjer ima veliko trgovino.
Najemniška pogodba se je glasila:
; Jaz, Kavasaki Tarataro, se obvezujem natančno držati se obstoječih zemlji-ško-najemniških in zakonskih in krajevnih najemniških običajev. Zemljo bom obdelal najskrbneje in vedno pazil na to, da bo gnojena ter da bo seme na mestu. Najemnino bom plačal ob času in na dan določen od Vas, ne glede na to, kako bo izpadla letošnja letina. Če bo riž na moji njivi slabe kakovosti, se obvezujem, da ga bom zamenjal za boljšega. Preden ne plačam najemnine, nisem upravičen prodati ali jesti riža z najemniškega polja. Če bi ne mogel plačati najemnine v tem letu z rižem, jo bom, gospod Osum, poravnal z Vašim dovoljenjem z denarno vsoto, odgovarjajočo tržnim cenam riža. Vsa vzdrževalna dela pri namakalnih pripravah ter za zboljša-vanje polja gredo popolnoma na moj račun, prav tako vsi izdatki za obrambo proti škodljivcem itd. Ako bi Vi ugotovili tekom najemne dobe nemaren odnos do dela ali netočno plačilo najemnine, mi lahko odvzamete zemljo vsak čas, čemur ne bom oporekal. Če bi ne izpolnil svojih denarnih in siceršnjih obvez, pripade ves pridelek Vam in temu ne bom oporekal. Ako bi v trenutku izterjanja denarnih kazni ali zaradi neizpolnjevanja najemne pogodbe drugače nastalih stroškov ne bil na mestu, v primeru bolezni itd. — prevzame vse moje obveznosti moj porok Miki Iziro.
Ti neznosni najemniški pogoji povedo, da ima kmetovalec težko stališče in da je povsem brezpraven. Kot razvidno ne prevzame veleposestnik nikakih obveznosti. Ako bi najemnik Kavasaki zbolel ali umrl pred dnevom, ko mora plfčati najemnino, dobi veleposestnik Osumi plačano celotno najemnino po poroku Mikiju. Ta, Kavasakijev sosed,
je, kot vsi prebivalci vasi Hiraoka, kmet biez lastne zemlje in najemnik.
Veleposestnik ima pravico najemnino zvišati pa tudi izterjavati dodatna plačila in kazni od kmetov. Kaj malo mu je mar, če žetev uniči suša, neurje ali povodenj. Njega zanima samo najemnina, to pa dobi.
V	ostalem je bila letos v pokrajini Tokia suša, kot je ne pomnijo že 80 let. Pa tudi v celi vrsti drugih pokrajin je Sla po zlu skoraj polovica riževih posevkov.
Pri zamudi plačila pribije veleposestnik k najemnini za vsak dan denarno kazen. Zemljo, ki jo je dal v najem, lahko odvzame ob vsaki letni dobi. Končno lahko zapiše netočnega plačnika na »črno listo«, ki jo razpošljejo vsem veleposestnikom v pokrajini. Kdor pride na tako listo, ne dobi več zemlje v najem.
Take razmere, ki so obstojalo desetletja, obstojajo naprej tudi še dandanes nespremenjene. Po končani vojni se je najemnina zvišala. V mnogih primerih doseže 63 % pridelka. Veliko japonskih kmetov je najemnikov za delež in se ne morejo leta izkopati iz dolgov. pravi sužnji veleposestnikov.
V	vsaki poljubni vasi na Japonskem lahko vidimo, da leži na najemniških parcelah zasajanih s sadnim drevjem polno gnijočega sadja. Kakor so nanripri-povedovali, kmet nima pravice pobirati sadja brez dovoljenja svojega gospoda. Ako je kmet vzel v najem kos zemlje, zasajene s sadnim drevjem, odpadlega sadja ne sme uživati prej, marveč šele, ko je do zadnje pare poravnal najemnino. Medtem pa njegova družina strada. V japonski vasi imajo moč in oblast še vedno stare temne sile, ki so pognale deželo v vojno in naj večjo nesrečo. V mestu kot na deželi je veliko pomanjkanje živeža.
Obiskali smo v Tokiu, v Jokohami in v drugih mestih nekaj trgovin. Domačinov je tam videti kaj malo, kajti na prodaj ni ne množičnih potrebščin ne živil. Na trgu pač ponujajo vsa mogoča živila in potrebščine, vendar po nedosegljivih cenah. Z vsem tem pa razpolagajo verižniki. V eni najprometnejših ulic Tokia, v Ginci, se dnevno razvija črna borza in se tu sklepajo vse mogoče kupčije.
Prebivalstvo Japonske trpi zaradi revščine in lahkote ne morda zato, ker bi dežela ne mogla pridelati dovolj živil, marveč zato, ker politika japonske vlade zavira demokracijo, ki bi dala pobudo za razvoj poljedelstva. Razen tega vlada noče skrbeti, da bi prišla živila redno na trg in še manj, da bi jih pra-
vilno razdelili. Japonska razpolaga z velikimi zalogami rižu ter drugih živil. Bos gati kmetje ter veleposestniki pa so zaloge zakopali, ker pričakujejo še večje-ga porasta cen.
V dolini Tokia je kaj živahna trgovina potom zamenjavanja med bogatimi prebivalci obeh mest, Tokia in Jokohame ter bogatimi kmečkimi veleposestniki iz okolice. Špekulanti spravljajo v svoje malhe ogromne dobičke, delavci v mestih in večina malih kmetov na deželi pa stradajo...
Nekoč smo se peljali mimo vasice To-rivova, kjer smo bili priče prizora, ki je značilen in ki nam je nazorno predočil vsakdanje življenje japonske vasi.
Dva zgarana, od sonca izpita in izsušen na kmet;:, sta vlekla počasi po njivi starinski leseni plug, tretji pa ga je naravnaval. Tako pač je bilo prod davnimi stoletji, tako je še danes.
Težko breme veleposestniškega izkoriščanja pije kri japonskemu kmetu-Združeno s sodobnim zatiranjem davi japonsko vas, ki se zaostala ne more razviti. V dveh letih od kapitulacije je ostalo vse pri stanem.
I. Rasolov.
DEJIGBBim_________________________v
0 SE spominjamo)
°0
14.11.1838 se je rodil veliki hrvatski pisatelj Avgust Šenga, avtor zgodovinskih povesti.
15.11. 1670 je umrl Jan Amos Komen-sky, češki pedagoški pisatelj — liusit.
16.11.194 so prišli štajerski slovenski partizani po bitki pri Dobravljah drugič na Koroško. 16.11.1887 je umrl v Ljubljani Fratf Levstik.
17.11.1946 se je pričelo prvo zasedanje ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije, ki je trajalo do 20. novembra. 19.11.1942 se je •pričela zgodovinska ofenziva Rdeče armade pred Stalingradom. SZ praznuje ta dan kot praznik artilerije.
IIUIIIIMIIIIIIIIIIIIII^
Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik lista: dr. Matko Scharwitzl, Wien XVI, Ottakrin-gerstrasse 83. — Glavni urednik: dr. Franci Žwitter. — Uredništvo in uprava: Wien IV, \Vaaggasse 601. Telefon B 21-5-50. — Podružnica uprave: Celovec (Klagenfurt), Vol-kermarkterstrasse 21 /L — Tiska: ,.Globus"« Zeitungs- Druck- und Verlagsanstalt G. to-b. H., Wien I, Fleischmarkt 3—5.
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
7 13
FRANCE BEVK
Velika pola papirja je bila popisana skoraj do kraja. Roka se mu je tresla, šumelo mu je v glavi. Dvignil bi se bil in si odpočil, a se je bal, da potem več ne sede.
»Ne moreš me zavidati, a me tudi ne pomiluj; svetovati mi tako ne moreš. Moli zame!'Še nikoli nisem bil tako hudo potreben tuje- motitve. Čutim, da se mi bližajo težki trenutki. Vsak dan pričakujem, da se znova odprejo vrata...«
Medtem je bila nastala noč; po sivem, deževnem dnevu, hitreje kakor ponavadi. Čedermac je poklical Katino, dal mu je prižgala svetilko... Še pozdrav in podpis. Pisma ni še enkrat prebral.
Izmučen se je dvignil, stopil k oknu Sn gledal v noč, na vas, v svetlobo luči med drevjem.
Bilo je na petek. Dan oblačen, zrak tih, noben list se ni zganil na drevju. JProti večeru, ko se je Čedermac vrnii od matere, je našel na klopici pred hišo poročnika in brigadirja. Čakala sta ga.
Poročnik je bil še mlad, suhljatega obraza, s spreminjastim bleskom v očeh; brigadir precej debel, že sivolas, ves dobrodušen in smehljajoč, ki ves čas ni spregovoril besede.
»Žal mi je, da sta me morala čakati«, ju je pozdravil z narejenim obžalovanjem; te dni je moral pogosto zatajevati svojo odkrito hribovsko nrav. »Katina I Zakaj ju nisi peljala v izbo?«
»Prečastiti je bil na obisku?« je vprašal poročnik, ko so vstopili in posedli. »Zopet kaka zarota?«
Bil je uglajenega vedenja, a hladen; pod skorjo vljudnosti je prežala strogost.
»Ne, ne,« se je Čedermac prisiljeno nasmehnil. »Samo kratek izprehod.«
»Marsikaj nam je znanega«, je rekel poročnik suho. »Mi več vemo, kot si vi mislite.«
V poročnikovem glasu je bilo za senco preračunane strogosti. Ne da bi to pokazal, se je gospod Martin zavzel nad novim tonom. Drugo dejanje iste komedije, ie da bo to pot boj vroč, trdovrat-nejši. Dejstvo, da ga .je v trenutku spregledal do dna, mu j & vlival poguma.
»O meni veste lahko vse, ne bojim se,« ja rekel s trdnim glasom. »Ničesar ne skrivam ne pred Bogom ne pred ljudmi.«
Poročnik se Je trdo nasmehnil. Nato je vzel iz torbe neko listino, jo razgrnil pred kaplanom in se oziral po črnilu.
»Potem vas ne bomo več nadlegovali.«
»Kakor zadnjič«, je pomislil Čedermac, »razen da je ton ostrejši.« In kakor pred dnevi, je vzel listino v roke, a je ni bral, ker je že poznal njeno vsebino. Komedija se je spreminjala v spako. Izbrali so slab dan; misli, ki jih je razpredal vso pot, so ga bile razdražile, delale so ga nepristopnega in ga silile k
odločnosti. Kri mu je pognalo v obraz; z vso silo se je zadrževal, da papirja ni raztrgal na drobne kosce in jih vrgel poročniku pod noge. Toda to bi bila odkrita napoved neizprosnega boja. Ni se smel prenagliti.
»Svoje mnenje sem vam že zadnjič povedal«, je porinil listino od sebe. »Danes nimam ničesar več dostaviti.«
Poročnik se je nervozno zganil in zardel v lica.
»Mi se ne moremo ozirati na vaše besede. To je upor, prečastiti, neposlušnost nasproti oblastem.. .«-
»Dovolite«, mu je Čedermac segel v besedo, »v cerkvenih zadevah...«
»Dovolite, prečastiti«, se poročnik ni dal motiti, zvišal je glas, a oči so se mu jezno zasvetile. »Kot državljan sto dolžni pokorščino tudi politični oblasti. To si zapomnite, proti temu ni ugovora!«
»V zadevah, ki se tičejo samo cerkve, pravim jaz, sem dolžan ubogati samo nadškofa...«
»Da, v zgolj cerkvenih zadevah. Temu ne ugovarjam. Država se ne sme vtikati v verske nauke in se tudi ne vtika. Toda dokler vršite v cerkvah proti-državno propagando, nima država le pravice, ampak tudi dolžnost, da se brani in temu enkrat za vselej naredi konec. In ne bo odnehala.«
Besede so bile ostre, a niso vžgale. Čedermac jih je pričakoval; ni se jim začudil, niti ga niso razburile.
»Ne morem si očitati niti najmanjšega prestopka proti državi«, je rekel mirno. »V cerkvi govorim o Bogu, o verskih resnicah, ne o politiki. Vaše be-
sede so grdo obrekovanje, ako nimate dokazov.«
»Dokaze imamo, prečastiti. Dokaze imamo.«
»Proti meni? Proti meni ne!«
• »Proti vam ali proti drugim — to zdaj nima pomena. Poudarjam le, da so se oblasti zatrdno odločile izvesti svojo na* mero in ne bodo odnehale«, se je poročniku zmeraj bolj dvigal glas. »To vam smem zaupati. Zato je vsako prerekanj6 jalovo. Ako se ne vdate danes, se boste morali jutri. Ste razumeli?«
Da, Čedermac je razumel, le pr®' dobro je razumel. Čutil je, kako je v n*"* padu bridkosti, v globoki zavesti n6' moči pobledel, obhajala ga je slabosl da se je oslonil na mizo. Razumel je, da bi se nikoli ne mogli sporazumeti. Ogenj in voda! Drugačni pogledi na življenje; drugačna morala, vsi pojmi sprevržen1 — ni pomoči. Zadela ga je ostrost be-sed, ki je ni pričakoval. Da, saj je r®' zumel. tudi on je bil nekoč vojak. Poročnik je dobil povelje, ki bi ga moral izvf' siti, a kaplan se mu upira; vrglo ga je ^ ravnotežja, da je zadnje besede skoraj kričal Čedermaca je presenetilo in uža# lilo, mu za trenutek pobralo glas in be-> sedo. Zdaj ni bilo časa za občutke. P?' znal je čud teh ljudi; vedel je, kako J6 treba z njimi ravnati. Vljudnosti je e6' govarjal z vljudnostjo, a njihova trdot* je zadela ob še hujšo trdoto. Ni smel P°' kazati strahu. Preudarno, hladno; n sme se dati zavesti od svojih občutkov*
(Dalje)
^ * » * * ***
OF- naša organizacija'