Ameriška Domovina ' * ‘ .v' 4.v.' ‘J • V a/SlCri em—h o n« AMERICAN IN SPIRIT P0R61GN 11^ aUAG€ ONLY NO. 26 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 6, 1963 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXI — VOL. LXI Zaklonišča ameriške javnosti ne zanimajo Ameriška javnost ne verjame v resno vojno nevarnost, zato se za zaklonišča ne briga dosti. Kongres se v tem pogledu ravna čisto po njej. WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je predložila Kongresu program za urejevanje zaklonišč proti radiaciji in radioaktivnem prahu za slučaj a-tomske vojne. Program naj bi stal v prihodnjem proračunskem letu deželo $195.000,000 in bi bilo njegovo težišče v obstoječih javnih zgradbah v mestih in predmestjih. Posebni pregled večjega dela dežele je pokazal, da je v poslopjih ameriških mest in predmestij dovolj prostora za zasilna zaklonišča, v katera bi se v slučaju potrebe, če bi bila primerno urejena, lahko zateklo o-koli 100 milijonov ljudi. Po besedah obrambnega tajnika McNamare bi bilo mogoče še tekom letošnjega leta urediti okoli 70 odstotkov omenjenega prostora, kot nekako jedro zaklonišč in temelj za nadaljne delo v tej smeri. Obrambni tajnik je poudaril, da bi bilo treba dobiti ali poskrbeti za primerna zaklonišča v večji meri tudi v samih mestih, bliže kraju dela in bivališča. Sedaj je za zaklonišča označenih veliko stavb, ki so v predmestjih in je vnrnlf-O., JZg Vjp ,^mQg2ČS'; V;; sLi - čaju resne' nevarnosti priti do njih. Zvezna vlada je predvidela $175,000,000 ' kot začetni program: za vsak kv. čevelj zaklonišča v javnih zgradbah in u-stanovah, ki ne delajo za dobiček, je pripravljena prispevati $2.50. Do podpore so' upravičena zaklonišča, ki bi imela, prostora vsaj za 50 oseb in bi bila odprta javnosti v okviru določb in navodil krajevnih vodnikov civilne obrambe v slučaju napada. Javnost in Kongres trenutno ne kažeta za gradnjo in urejanje zaklonišč posebnega zanimanja, ker na atomsko vojno noče razen ljudi v Pentagonu resno nihče niti misliti. Novi grobovi Johanna Ursic 'boto zjutraj iz Grdinovega V ponedeljek je umrla v pogreb, zavoda na Lake Shore Windsorju, Ohio, 74 let stara Blvd. na All Souls pokopaličše. Johanna Ursic z 1070 E. 72 St, doma v Vipavi, žena pok. Josepha, mati Josepha, Mary An- Matevž Kalan V Woman’s Hospital je umrl sinoči 80 let stari Matevž derson (Windsor, O.), JenniejKalan s 25920 Highland Rd., Porinchok, Frances Knotek | doma , iz Pevna v fari Stara (Defiance, O.), Charlesa (Char- Loka na Gorenjskem, od 'ko-dvn, O.) in Edwards. Pokojna jc]er je prišel sem leta 1949 in je bila članica Društva sv. Ane u j er živi nJegova sestra Ivana j it. 4 SDZ. Pogreb bo v četrtek žena Lucija mu je umrla prcw SCaj je De Oaislia tako zjezilo nad Ungleži? PARIZ, Fr. — Ko je bil Macmillan pred odhodom na Bahame pred lanskim božičem pri De Gaullu, mu je ta predložil, naj Velika Britanija da svoje atomsko orožje na razpolago za obrambo Evrope. Macmillan ni De Gaullu na ta predlog dal nobenega jasnega odgovora in mu ni tudi nič omenil, kak dogovor misli podpisati s Kennedyem o Polaris raketah. De Gaulla je to pomanjkanje zaupanja tako prizadelo, da je odločil, da Anglija ne spada v skupnost evropskih držav. Vremenski prerok pravi: Postopna pooblačitev, milo. Najvišja temperatura 48. Proti večeru hladnejše, jutri idiožnost naletavanja snega. z Paine pogreb, zavoda v Or-wellu, Ohio, v Marijino cerkev v Orwellu oh 9:30, nato na Kalvarijo v Clevelandu. Joseph Ponikvar Včeraj je umrl v bolnišnici 82 let stari Joseph Ponikvar z 1058 E. 62 St., doma na Slemenu v fari Sv. Trojica na Blokah, od koder je prišel v Cleveland leta 1910. Kasneje se je vrnil v Evropo, pa se 1. 1924 za stalno naselil v Clevelandu. Zapusti je ženo Jennie, roj. Zalar, hčeri Antoinette Nosan in Scphie Krasovic, sina Ludwiga, 9 vnukov in vnukinj ter tri pravnuke. Sinova Louis in Joseph sta umrla, prav tako sestre Margaret Perme, Frances Kovačič in Mary Mehle. Pokojni je bil član Podr. št. 6 SMZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:15 iz Grdino Veg a pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Mary Redmond Včeraj zjutraj je zaradi srčne bolezne umrla doma na 1130 E. 68 St. 58 let stara Il/arr jledmL .vajena Skoda v Clevelandu. Delala je pri General Electric Co. Njen mož Clarence je umrl pred šest leti. Tukaj zapušča sestre Josephine Skoda, Louiso Oster, Roso Hajek., in Heleno Kazel ter brata Louisa in Josepha Skoda. Bila je članica Društva sv. Neže K.O.C. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih nato na pokopališče Kalvarija. Marie Szafraniec Včeraj je umrla v Euclid Glenville bolnišnici 47 let stara Marie Szafraniec, r o j. Eichenberg, s 15706 P a r k-grove Ave. Bila je dolgo časa bolna. Zapustila je moža Ray-monda, otroka Raymonda in Dorothy Quandt, dva vnuka m sestri Almo Henikman in Roso Vulich. Pogreb bo v so- 4 leti. Zapustil je hčer Cilko Tominc, pri kateri je živel, sina Franka, hčer Katarino Hartman in 11 vnukov ter vnukinj. Hčer Marija in sin Peter sta umrla pred njim, prav tako dva brata in ena sestra, med tem ko sestra i Marija Cegar še živi (v Idaho). Pogreb bo v soboto zjutraj iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. Podrobnosti bodo objavljene jutri. Celebreue in Kongrei sla si prišla navzkriž radi šošsksp taksna Zvezni tajnik za vzgojo, zdravje in socialno skrbstvo hoče imeti vse, Kongres je voljan dati le del predloženega. WASHINGTON, D.C. — Delavski odbor pred davniškega doma je vžel v prel, es Kenne-dyjev zakonski nač o podpiranju šolstva. Že takoj y za-četkiU prve seje se je pokazalo, da kongresniki niso dosti navdušeni za Rennehyjev predlog. Zato je. nekaj kongresnikov svetovalo tajniku A. Cele-brezzu, naj pove, katere točke v zakonu so mu rsijbolj pri srcu, kajti čisto' gotovo je, da Kongres ne bo sprejel vsega zakona, ampak samo nekaj poglavij- Celebrezze se je postavil na stališče: Vse ali nič. Verjetno to ni njegova zadnja beseda. Kongres ga bo> kmalu naučil, da je bolje imeti vrabca v roki so mnenja, da bi Kongres utegnil uzakoniti samo tieta poglav-ija, ki obravnavajo, investicije v šolstvu, ne pa tistin, ki naj bi pomagala kriti vzdrževanje pouka. Nesreča ne pride sama. QUITO, Ekv. — Pretekli petek se je'podrla šolska zgradba katoliške farne1 šole v Bilblia-1 Lot goloba na strehi V odboru nu, pri čemer je bilo mrtvih preko 100 ofrok in tri redovni-ce-učiteljice. Do. nesreče je1 prišlo, ker se naj bi bili omajali temelji stavbe, katere pritličje so preurejali. Otroci so bili v prvem nadstropju v kapeli pri molitvi. V nedeljo je bil množični pogreb ponesrečencev. Ta dan se je zaradi dežja odtrgal kos zemlje ar. hribu nad vaCj-n ii podih sedem hiš. Do usada ni prišlo nepričakovano in so se ljudje še o pravem času umaknili iz ogroženih hiš. Elizabeta II. in Filip v Novi Zelandiji AUCKLAND, N. Z. — Kraljica Elizalbeta II. in princ Filip sta priplula danes'na kraljevi jahti Britanniai z otočja Fidži, kamor sta priletela z. letalom za konec tedna. V Novi Zelandiji bosta ostala do 17. februarja, nato pa bosta nadaljevala pot v Avstralijo1. V celoti bo britanski kraljevski par potoval po južnem Pacifiku osem tednov. Na otočje Fidži sta kraljica Elizalbeta II. in princ Filip priletela, iz Londona preko Kanade in Havajskih otokov. V Kanadi sta se KANADSKI PARLAMENT JE IZGLASOVAL NEZAUPNICO DIEFENBAKERJEVi VLADI Kriza kanadske vlade, ki se je začela z izjavo ameriškega državnega tajništva o atomski oborožitvi Kanade, se je sinoči končala z izglasovanjem nezaupnice konservativni vladi Diefen-bakerja, ki atomskega orožja ni marala uvesti v kanadske obrambne sile. OTTAWA, Can. — Sinoči so tri opozicionalne stranke, liberalna, Social Credit in nova demokratska, združile svoje sile in izglasovale konservativni vladi Diefenbakerja nezaupnico s 142 proti 111 glasovom. Konservativna vlada mora odstopiti in razglašene bodo nove parlamentarne volitve v najkasneje 58 dneh. Diefenbaker je do zadnjega upal, da bo rešil svojo vlado pred porazom v parlamentu, prvem od leta 1926 v kanadski parlamentarni zgodovini, ostro je napadel Združene države zaradi “vmešavanja” v kanadske notranje zadeve in branil stališče svoje vlade v vprašanju atomske oborožitve Kanade. Člani njegove lastne vlade so ga pregovarjali, naj parlament razpusti in objavi nove volitve, p redno bo doživel poraz v parlamentu. Diefenbaker je vse te predloge zavrnil in stavil vse na kocko. 1-^_:—- — Nezaupnico je parlament iz- To se je zgodilo v vprašanju a-glasoval na temelju predloga tomskega orožja in morala je Social Credit stranke, ker da iti. Izgleda, da bo Diefenbaker Življenje na kredit Cleveland, O. —; Tudi lani smo se pridno zadolževali. Samo v lanskem decerfjbru smo v UDA- kuipib •blaga - uj*el reke-, z:-skoraj pol bilijona dolarjev. Koncem leta je znašal dolg za take nakupe 63.4 bilijonov. Največ smo kupovali na obroke avtomobile, pohištvo, kuhinjsko opravo in poravnavali stroške za popravljanje hiš. Mesečno zadolževanje se v glavnem krije z rednimi odplačili zapadlih obrokov, številke pa kažejo, da vsak Amerikanec živi mesec dni na kreditu. Koncem tedna nov sneg v južni Evropi LONDON, Vel. Brit. — Preteklo nedeljo je dobila južna Evropa vse od Španije pa do Jugoslavije in Grčije nov sneg. Ponekod je zapadel tako na debelo, da so bile pretrgane pro-j tvah lani sicer dobila največ gla-metne zveze s samotnejšimi na-j sov, toda izgubila je večino in selji. Vesti iiz Srednje Italije! sestavila manjšinjsko vlado, ki zadržala preko predvidenega (trdijo, da so na večih krajih je mogla obstati le tako dolgo, vlada Diefenbakerja “do tega časa ni zavzela jasnega stališča v vprašanju kanadske narodne obrambe”. Kanada je v smislu svojih obveznosti v NATO in v okviru skupne obrambe severnoameriškega kontinenta z Združenimi državami obvezana sprejeti ameriško atomsko orožje za svoja letala in rakete. Diefenba-kOr jfc načelna-na vo Ardi pAsLvl. pa izvedbo vedno znova odlašal in s tem povzročal stalno trenje z Združenimi državami in z vodstvom NATO. Spor je prinesel v javnost v preteklem mesecu gen. Norstad. ko se je po svoji upokojitvi vračal iz Pariza preko Kanade v Združene države. Tekom svoje poslovitve od kanadskih oboroženih sil je povedal javno, da te ne morejo vršiti svojih nalog brez atomskega orožja. Na tem stališču je bil tudi sam obrambni minister Diefenbakerjeve vlade D. Harkness, ki je zaradi tega včeraj odstopil. Diefenbaker j eva konservativna stranka je pri zadnjih voli- časa, ker je divjal nad deželo in nato še nad Pacifikom vihar. vdrle tolpe lačnih volkov v na-! dokler se ni zapletla v noben sol j a in napadle živino. večji spor z ostalimi strankam'. Kancler Adenauer daje lekcijo ameriški diplomaciji CLEVELAND, O. — Nemški kancler dr. K. Adenauer je dal dopisniku znanega tednika “U. S. News & World Report” izjavo o tem, kaj misli o sedanji mednarodni diplomatski krizi. Kanclerjeva izjava ne pove dosti novega. To se pravi, pove znane misli, ki pa nanje navadno pozabimo. Kancler je ob tej priliki opozoril na nekaj dejstev, ki jih' ameriško časopisje rado prezre. Treba je opozoriti nanje. Dr. Adenauer je izjavil, da je že lansko poletje povedal našemu državnemu tajništvu o razgovorih z generalom De Gaul-lom, ki naj tesneje povežejo Francijo in Nemčijo. Naš državni tajnik je idejo odobril in jo celo pohvalil. Po razgovoru med Adenauerjem in Ruskom je bila ameriška diplomacija stalno in v podrobnostih informirana, kako potekajo pogajanja med Fran- cija je torej vedela, da je kancler predložil že v decembru De Gaullu, naj se pogodba o večnem prijateljstvu podpiše koncem januarja. V decembru seveda še ni bilo nič znanega, da bo De Gaulle sredi januarja odklonil angleški vstop v Evropsko gospodarsko skupnost. Dr. K. Adenauer se torej upravičeno sprašuje, zakaj toliko razburjenja, ko do prave krize niti prišlo ni. Kako more kdo staviti Nemčiji vprašanje, ali je za A-meriko ali za Francijo. NATO in Evropska gospodarska skupnost sta še zelo nežni zadevi. Vsakdo jih mora obravnavati kot porcelan in ne kot železen lonec. Kaj je treba storiti, da pridemo1 zopet do edinstva v zapadni Evropi? Adenauer pravi, da je naj prvo treba pridobiti čas, da se razburjanje poleže. Te misli je tudi De Gaulle. Radi tega je zu, naj se vprašanje angleškega Dr. K. Adenauer tudi ne vidi vstopa v Gospodarsko skupnost ‘ nobene verjetnosti, da bi ravno cijo in Nemčijo. Naša diploma-'Francija tudi predlagala v Pari odloži. Adenauer je prepričan, da je De Gaulle za sodelovanje z A-meriko in da je prepričan, da Amerika in Evropa spadata v isti tabor. Tako misli tudi De Gaulle. Glede Anglije je padla iz njegovih ust precej pikra, toda resnična opazka: Ljudje (to je Anglija) imajo včasih kratek spomin. Anglija je dvakrat odklonila vstop v Gospodarsko skupnost. Takrat ni bilo radi tega nobenega razburjenja in nihče ni kričal, da se bo radi angleškega stališča svet razletel. Pri sedanjih pogajanjih med Skupnostjo in Anglijo je bilo dogovorjenih 70% vseh spornih točk. Ali ne bo De Gaulle pristal tudi na to, da se doseže sporazum tu- sedaj mogel doseči sporazum med Evropo in Moskvo. Hruščev se veseli sedanjih prepirov v Evropi in bo rajše počakal, da čas tako on misli — še bolj razje evropsko Skupnost. O sedanjih odnosih med Ameriko in Nemčijo ni hotel Adenauer dati nobene jasne izjave. Poudarjal je samo, da je treba vpoštevati razliko med mislijo1, besedo in akcijo. “Če govorim, moram vedeti, kaj hočem delati”. iSl temi besedami je kancler zaključil svojo izjavo. Ni treba ravno napenjati možgan, da spoznamo, kako je Adenauer dal lepo lekcijo naši diplomaciji in ameriškemu javnemu mnenju. S skoraj vsako besedo se je obregnil ob ameriško nepočakanost. Upajmo, da nastopil tekom volivne borbe preti atomski oborožitvi Kanade in napadal Združene države, kida skušajo gospodovati Kanadi. Iz Clevelanda in okolice Pozdravi— Mr. in Mrs. Michael Telich pošiljata prijateljem pozdrave iz Floride. Mr. Telich je zastopnik znane z a v a r o v alne družbe Sun Life of Canada. Mrs. Mary Strukel, Mrs. Frances Medved (s Cherokeb), Mrs. Julia Jenko, Mrs. Jean Medved (z Glass) in Mrs. Ana Škufca pošiljajo rojakom v Clevelandu pozdrave iz sončne Kalifornije. V teh predelih je dosti naših ljudi, posebno rojakov' iz Clevelanda. Na obisku— Mr. Milan Zupančič iz Hamiltona, Ont., je prišel za konec tedna na obisk k rojakom v Clevelandu. Zadržuje se pri ožjem rojaku Milanu Zajcu v Collin-vvoodu .Ostal bo do sobote. Dobrodošel in obilo zabave! Nov odbor— Društvo Camiola Hive No. 493 T.M. ima za 1. 1963 sledeči odbor: bivši pov. Mary Konchen, pov. Pauline Debevec, podpov. in zapis. Pauline Stampfel, ta j. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., £N 1-0563, gosp. Mary Mahne, čuv. Amelia Dezelan, vrat. Mary Vesel, nadzor. Frances Tav- Pri takem položaju je razum- ^iVO:™5a^5t^.l?°,Čnie: -au Mary Kolegar,-Ursula Unetič, za Klub društev SND Josephine Stwan in Frances Tavčar. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v sobi št. 1. i>toala u ..u'ajixU-- Nocoj bosta pred City Clubom ob sedmih debatirala L. Seltzer, glavni urednik Clev. Pressa, in Noel Wical, predsednik krajevne časnikarske organizacije, o vzrokih štrajka pri clevelandskih listih Cleveland Press in Plain Dealer. Debato bodo prenašale radio postaje in kasneje tudi televizija. Povišanje plač zahtevajo— Mestni uslužbenci so včeraj predložili županu Locherju zahtevo po zvišanju plač za 10 odstotkov. Ta je odgovoril, da bo storil, kar je mogoče, da pa mesto za zvišanje plač v sedanjem proračunu nima denarja. di o ostalih 30% ? Ako bi De bo naše državno tajništvo pre-Caulle hotel torpedirati angle- mislilo kanclerjeve besede, kar ški vstop, bi ga gotovo že davno *>re^e‘ l, J bo samo koristilo naši zunanji politiki. mu porazu vlade Diefenbakerja v parlamentu ne mara dati nobene izjave. Diefenbakerjeva konservativna vi-adr. j< py..d,Usi Kanadi leta 1957 od liberalne vlade, ki je doživela tedaj hud poraz pri volitvah po 22 letih vodstva dežele. Sinoči se je od leta 1926 zgodila prvič, da je bila kanadska vlada poražena v parlamentu in je morala zato odstopiti. -----o----- Zadnje vesti BONN, Nem. — K. Adenauer je v parlamentu izjavil, da bc Nemčija podpirala ameriške napere za ustvaritev NATO atomske oborožene sile, ker se Evropa sama brez ameriške pomoči ne more uspešno braniti. SVERDLOVSK, ZSSR. — Sodišče je obsodilo na smrt upravnika restavracije, ker je kradel meso in ga prodajal, namesto da bi ga dajal v jedila v smislu predpisov. Dva njegova pomočnika sta bila obsojena vsak na 15 let ječe. MONROVIA, Lib. — Vlada je prijela vrhovnega vojaškega poveljnika in štiri druge osebe češ, da so kovali zaroto proti predsedniku republike Tub-manu. MOSKVA, ZSSR. — Poveljnik sovjetske mornarice adm. S Gorškov je dejal, da so sovjetske podmornice uspešno izstrelile rakete izpod vode, torej podobno kot ameriške a-tomske podmornice rakete Polaris. ATHENS, O. — Oblasti so predložile plastično vrečo kot sredstvo, s katerim naj bi Gene Isaac Stees, prof. na Ohio University, umoril svojo 29 let staro nosečo ženo Helen. Njeno truplo so našli v sodu za olje 25. oktobra lani, pet dni po njeni izginitvi. Somozev kandidat zmagal pri volitvah v Nikaragvi MANAGUA, Nikaraig. — Pri nedeljskih volitvah za predsednika je zmagal Rene Schick Mona Lisa potuje kot prava vladarica WASHINGTON, D.C. — Znano sliko Mona Lisa, ki je bila razstavljena v muzeju v naši prestolici, so sedaj prepeljali v New York, kjer bo ostala nekaj tednov v tamošnjem umetniškem muzeju. Prepeljali so jo v posebnem kamijonu. Iz previdnosti so za kamijo-nom poslali še rezervo za slučaj, da bi prvi kamijon imel kar-ko tehnično oviro. Pred kami-jonom je vozila cela vrsta policijskih avtov, za njimi pa spremljevalci slike, naši in francoski. Za kamijonom se je zopet zvrstila kolona policijskih avtov. Mana Lisa je torej potovala kot prava vladarica! — Princeton College je bil do i. 1896 znan pod imenom College of New Jersey. Gutuerrez, kandidat Somozove liberalne stranke. Vodnika opozicije dr. F. A. Rocha! je pozval svoje pristaše, naj volitve bojkotirajo. V mestu je prišlo do demonstracij proti vladi, tekem katerih je milica uporabila orožje. Trije moški in en otrok so bili mrtvi, večje število pa ranjenih. Oblasti so prijele med drugimi tudi dr. F. Rceha češ, da je ščuval k izgredom. 55.MEKIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 6, 1963 Mtl /taiER&it/i Bomoyim 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 26 Weds., Feb. 6, 1963 O znižanju in reformi federalne dohodnine Predsednik Kennedy je po dolgih mesecih propagande prišel končno na dan s predlogom o znižanju dohodnine in o davčni reformi. Podrobnosti iz njegovega predloga ne bomo navajali. Čisto gotovo je namreč, da ga bo Kongres temeljito spremenil. Lahko se pa tudi zgodi, da bo ves načrt propadel ali pa obležal v kongresnih odborih. Radi bi pa odgovorili vsaj na par vprašanj, ki gotovo zanimajo liaise br^ilcG Kdo bo deležen znižanja davkov? Dejansko prav vsak davkoplačevalec, toda znižanje ne bo tako veliko, da bi se močno čutilo. Za ilustracijo navajamo samo par številk. Pri letnih dohodkih v znesku $2,000, bo znižanje znašalo prvo leto (1963) le 1%, drugo leto (1964) 3%, tretje leto (1965) pa 4%. Pri davčnem dohodku do $4,000 bi odstotki znašali tudi 1%, 3% in 4%. Pri letnem davčnem dohodku do $6,000 bi odstotki znašali: 1%, 4% in 5%. Pri davčnem dohodku do $8,000 bi odstotki znašali L5%, 4.5% in 6%. Če pa to spremenimo v dolarje in preračunamo na tedenske prejemke, dobimo primeroma male številke: pri dohodku $2,000 znaša znižanje na teden okoli $1.50, pri dohodku $3,000 približno dva dolarja, pri dohodku $5,000 nekaj nad tri dolarje, pri dohodku $/,500 nekaj nad štiri larje itd. Seveda ne, bodo vse te davčne olajšave stopile v veljavo že kar prvo leto. porazdeljene so na davčna leta m«? j- irio:r cpwaHq tudi niso dokončne, saj Kongres bo začel z zasliševanjem interesentov tekom par tednov. Prvi bo prišel na vrsto finančni tajnik Dillon. Iz njegovih izvajanj bomo šele videli, kaj vse hoče administracija doseči. V odborih bodo seveda hoteli priti do zaslišanja zastopniki najrazličnejših interesov. Zato bi skoraj dvomili v uradno napoved, da bodo zasliševanja končana v dveh mesecih. Vlekla se bodo kot morska kača in do končne odločitve bo morda prišlo šele takrat, ko bodo zadnja glasovanja o letošnjem proračunu, ki bo istotako šel skozi burne čase. Najhujši bo boj o vjprašanju, ali naj bosta davčna ^reforma in znižanje davkov obravnavana v enem ali dveh zakonih. Kennedy je za en sam zakon, toda iz njegovih besedi zveni oklevanje. Morda se bo moral zadovoljiti s tem, da bo rešil svoj načrt s kompromisom: samo znižanje davkov in davčna reforma za prvo leto naj prideta v en zakon. Davčno reformo, kar jo spada v 1. 1964 in 1965, naj obravnava Kongres šele prihodnje leto, ako bi do tega sploh prišlo. Med tem se že pridno oglašajo nasprotniki davčnega znižanja. Ni jih veliko, toda so zelo pogumni. Mednje spada senator F. J. Lausche, ki naravnost zahteva od predsednika, naj se znebi vpliva svojih gospodarskih svetovalcev;, (ki .nimajo niti pojma, kaj ipomeni zdravo javno gospodarstvo. Proti davčni reformi se je dvignilo vse, kar plačuje velike davke. Političnih zabav nam torej letos ne bo manjkalo. le povprečen ;res ju« .„di _ .spre: . izjema bo pri tem ve-odpadla sedanja dvojna o morali davke kot vsi ;li bodo to prednost, da jim prvih $300* davčne obveznosti ne bo treba plačevati. Imeli bodo torej od davčnega znižanja nekaj koristi, toda samo tisti, ki imajo poleg pokojnine še druge dohodke, iz premoženja ali z zaposlenostjo itd. Vsi davkoplačevalci z malimi dohodki bodo imeli še eno dobroto: dosedaj so smeli od svojih dohodkov odbiti samo standardnih 10% kot vsi drugi davkoplačevalci. Sedaj naj bi zanje veljal minimum $300. Od tega bi imeli korist vsi davkoplačevalci, ki imajo manj dohodkov kot $3,000. Kot rečeno, vse to je šele v načrtu. Kako se bodo glasile končne številke, ako bo njih sploh prišlo, tega ne upa nihče prerokovati, niti administracija. Na teh številkah bo najbrže zainteresirana večina naših bralcev, toda verjetno ne vsi. Večina bralcev namreč odbija v svojih napovedih ne samo ‘“izjeme” po $600, kar jih imajo, ampak tudi standardnih 10% za popust, v kolikor se sploh ne ravnajo po uradni tabeli, ki vpošteva že odbitek 10% in pa “izjeme” po $600. Nekateri pa verjetno ne vporabljajo običajnega popusta 10%, ampak navajajo stroške v podrobnostih. Za te je sedanji davčni predlog dvorezen nož. Na eni strani bod0 deležni znižanja davčnega bremena, v kolikor to pride do izraza v nižjih odstotkih na davčni dohodek. Na drugi strani jim bo davčna reforma zagrenila veselje nad podrobnim navajanjem zneskov, ki naj znižajo davčno osnovo. Zadnja leta se je namreč močno razširila navada, da davkoplačevalci ne rabijo več običajni 10%-ni popust, ampak navajajo svoje stroške v podrobnostih. Njihovo število je že narastlo na 25 milijonov. Naravno je, da davčna uprava nima toliko osobja, da bi mogla kontrolirati vse take davčne prijave. Na ta račun grešijo mnogi davčni obvezanci. Nekatere davčna uprava ujame, večine pa ne. Zato davčna reforma zelo omejuje pravico do vključevanja takih stroškov v odbitne postavke. Mnogi davkoplačevalci bod0 pri tem občutno udarjeni. Zgodilo se bo, da bodo morali sedaj plačevati več davkov kot preje, akoravno bodo znižani odstotki za računanje davčne vsote. Administracija računa, da bo okoli 6 milijonov davkoplačevalcev zopet začelo vporabljati običajnih 10% odbitka. Seveda bodo preje skušali preko senatorjev in kongresnikov ohraniti stare privilegije. Senatorji in kongresniki7 bodo kar zasuti s pismi in pritožbami, zahtevami in kritikami. Morali bodo postati nehote začasni davčni izvedenci. Posebna tarča bodo tisti senatorji in kongresniki, ki sedijo v odborih, kjer bosta obravnavana davčna reforma in znižanje davkov. Delavce bo občutno prizadel tudi nameravan predpis, da jim bo treba prijaviti med dohodki prejemke, ki so jih dobivali od gospodarja tekom bolezni (Sick pay). Prijavljati bodo morali med dohodki tudi to, kar podjetje plačuje zanje za zavarovanje za življenje. Verjetno je v obširnem zakonskem besedilu še par podobnih predlogov. Obširni so tudi predlogi, ki se tičejo podjetij. Na eni strani imajo velike ugodnosti od znižanja, na drugi strani jih bo zadela davčna reforma. Zato se obnašajo tako kot navadni davkoplačevalci. Hvalijo davčno znižanje, kritizirajo davčno reformo. Podrobnosti o tem poglavju so preobširne, da bi jih mogli obravnavati v navadnem članku. Fuelblo, Col O'. — V gorah in hribih, kakršne ima naša država Colorado, je božič lepši kakor kjer koli drugje. Visoki hribi, ki se dvigajo nekateri vse tja od 12 do 15 tisoč čevljev visoko gori proti nebu, z njihovimi belimi kapami, narede o božič poseben vtils na vsakega — posebno pa še na tiste, ki so sinovi in hčere hribov in gora. Ko se tak, ki je vajen hribov in gora, ozre v te naše colorad-ske hribe in vidi vitke smreke, obsipane z belim prašnim snegom, rastoč po strmih bregovih tukajšnjih gozdov, se mu kar razširijo prša in najraje bi na ves glas in na vso moč zavriskal, kakor smo to znali nekoč slovenski fantje, ko smo bili še mladi tam za morjem ob plavi Aidriji, vse od treh vrhov Triglava, pa vse tja preko Gorjancev v nižave ob Kolpi, vse tja do belega Zagreba. O vsem tem je vedel veliko povedati moj pokojni srtic Gašper, ki je po vsej Dolenjski, Bel okraj ini in po gotovih delih Hrvatske v njegovih mladih letih prodajal žlice, raj te1 in sita. Pripovedoval je, da kadar so fantje na slovenski strani Kolpe peli in vriskali, so hrvatske devojke kar obstale na poljih pri žetvi in drugih delih in prisluškovale. Retkale so: “To je petje in vrisk lepih slovenskih fantov!” — In k Bogu so pošiljale svoje želje, da bi prišli lepi slovenski fantje snubit in iskat neveste na Hr-vatsko. In včasih je dejal stric, se jim je želja izpolnila — včasih ne. Ampak slovenski fantje so bili vedno v časteh pri hrvatskih dekletih. Sodile so, da takih “zauber” fantov ni drugje pod soncem. Tako vidite se je svet vrtil v dnevih in časih mojega strica Gašperja in najbrže se precej vrti tako tu in tam še dandanes. Po vsem tem uvodu in ovinkih, naj vam vsem povem, da smo tu v podnožjih colards-kih gora nadvse lepo obhajali in praznovali letošnji božični praznik. Naša farna cerkev, ki je posvečena Materi Božji je bila lepo okrašena, za kar vsako leto pridno skrbe naše častite šolske sestre. Dobri farani' sc napolnili cerkev pri vseh sv. mašah in lepo petje je božansko lepo poveličevalo ta najlepši praznik v letu, ko obhajamo spomin Rojstva našega Odrešenika. O božiču hodi po svetu Ljubezen Božja in njen dih in poljub čuti vsako krščansko srce. Ni ga lepšega praznika, kakor je božič za stare in mlade. Tudi novo leto je pomenljiv praznik, vsaj biti bi moral za vsakega kristjana. A vendar v sedanjih modernih Časih je vedno bolj in bolj praznovati z neko posvetnostjo, ki vodi v precej pretirano veseljaštvo in uživanje. Sicer nisem poklican razlagati to jaz — toda omenjam le svoje čutenje o tem. Ker je to moj prvi dopis v tem novem letu, naj vsem čitateljem A.D. izrazim moja iskrena novoletna voščila. Dal Bog vam vsem srečno, uspešno in zdravo novo leto! — Pa še nekaj od nas in okrog nas. .— Delavci se že od nekdaj najbolj zanimajo za novice o zaposlitvah, o delav-kih plačah in zaslužku ter o stalnosti dela. Farmarji pa se najbolj zanimajo za ugodno vreme, za dobro rodovitno zemljo, za trg in za dobre cene za njihove pridelke. Rib-ničanje in ljudje iz njihove okolice se pa zanimajo za one, ki potrebujejo žlic, rajt in sit. Naj omenim še enkrat mojega strica Gašperja, ki je nam nekoč to-le povdaril, ko smo ga dražili, da preveč hvali razne ljudi po krajih, kjer je on delal business z žlicami in rajtami. Pa je nam odgovoril: “Fantički, vi vsi se imate še dosti za učit! Hvalo zaslužijo tisti, ki so ti dobri. To se pravi, hvali tistega svetnika, ki ti odpustke deli!” Tak diplomat vidite je bil moj stric, ki je imel kot pristen Ribničan vedo in znanje politične filozofije v njegovem ta malem mezincu. Ali naj :še kaj dostavim k temu? Ni potrebno — dokler vemo, da je to stara ribniška ugotovitev in da kot taka drži, kakor bi bila pribita s kroparskimi cveki. — Glede zaposlitve in dela je v naši državi nekako srednje. Po uradnem poročilu je bilo koncem leta 1962 zaposlenih nekako okrog 556,000 delavcev v raznih industrijah. Vposljeni p o farmah niso vključeni. Pravi pa poročilo, da je bila v novembru in decembru zap^litev nižja za kake 4200 delavcev, kakor je bila še v oktobru in preje. Delo in zaposlitev se je najbolj znižala v rudarskih krajih in v petrolejski industriji, kjer je tekom decembra delalo skoro 3000 delavcev manj, kakor preje. Na železnicah in pri raznih transportacijskih poslugah je delalo zadnji mesec okrog 800 delavcev manj, kakor preje. Tako nekaj tu, nekaj tam manj in na splošno se ne pozna toliko, a v krajih, kjer je ta zaposlitev padla, se pa pozna. Povprečni zaslužek pri polni zaposlitvi v težkih industrijah in proizvodnjah ter na delih v stavbinstvu je na teden okrog $132.90, pravi poročilo. Nekateri poklicni delavci, imajo seveda več, drugi navadni 1 delavci manj — na- veden je zaslužek. Vposlenci po hotelih, motelih, motelih in turističnih gostiščih pa zaslužijo povprečno le okrog $46. do $50. na teden, če so deležni pri tem še kaj drugega kot hrane in stanovanja, poročilo ne omenja. Tako ta slika pokaže, kako je na splošno pri nas glede zaposlitve in zalsužka. __“Kaj imate tudi pri vas to pokoro?”— Tako me je vprašal, rojak iz Mayline, malega farmskega naselja kakih 8 milj tja preko meje med Coloradom in Kansasom, ko smo na Avondale pri prijatelju govorili o davkih. Bilo je to v nedeljo, ko smo obhajali sv. Tri Kralje. Imamo jih imamo, več vrst! Smo mu pojasnili. On mi je pojasneval, kako jih v Kansasu “cukajo” z davki. Tudi tam ima poleg federalnega davka, še posebej državni davek na zaslužek in dohod' ke. Nič novega ni to za nas. Mi v Colorado imamo poleg federalnega tudi državni davek na dohodke, ki gre od do 5.5. Yes, yes, davki so res prava “pokora”, smo mu pritrdili. To “pokoro” pravi, da bo nam skušal znižati naš državni posla nec senator Rogers, ki je vodja republikanske večine v naši državni zakonodajni zbornici. Obljubljajo 10 do 15% znižanje. To bo le mala drobtinica, pa še to če bo res, če ne bo vse samo pri besedah ostalo? Bomo videli! * Če Slovenec zagleda slovensko potico! — Tisti, ki bodo vam te vrstice padle v oči, boste rb kli: Kje pa? Potrpite, boste kmalu na jasnem. Bilo je to na starega leta dan, ko se uradno še ni smelo pisati z letnico 1963 Dobra mamica, ki živi tam pod vznožjem gora pri Canon Cityu in je vdova že kakih petnajst let ima dve hčeri. Obe sta že poročeni. Ena biva nekje v državi Oregon, druga v Pocatello, Idaho. Slednja je povabila to mater, naj pride za praznike Idaho, da bo z njeno družino bo-žičevala. Mati je sprejela povabilo in šla še sredi decembra v Pocatello, Idaho. Tam so lepo božičevali kot dobri in zavedni krščanski ljudje, ki jim božič ni samo kaka “sezonska doba”, kakor pri “naprednih”, ki mislijo in bi radi njihove “napredne misli” prodali tudi vsem ostalim Kranjcem, kolikor kje nas je, ampak jim je božič nekaj svetega in nekaj pomenljivega! Dobra mati, ki je zagledala luč sveta nekje tam v vasi Zagorica, v Dobrem polju, je povedala po svojem povratku iz Idaho to-le: “Za božič sem pomagala pri svoji hčeri pri raznih pripravah in med tem je bila kajpada tudi slovenska potica. Moja hčer posebno ljubi potico. Ko sem odhajala v nedeljo pred novim letom nazaj domov v Colorado z busom, mi je dobra hčer naložila vseh raznih dobrot v poseben paket za na pot in med drugim tudi par kosov potice, ki sem jo ji pomagala speči za praznike. V Pocatello smo sedli na bus. Domov sem dospela šele na starega leta večer.” “Zdaj pa naj povem”, je dejala dobra rojakinja, kaj se mi je dogodilo med potovanjem nazaj domov. V Denver ju smo potniki, ki smo potovali še naprej proti jugu, morali presesti na drugi bus. Ker pa bus, na katerega smo se pozneje presedli, še celo uro ni bil v redu, sem jaz kar na postaji “malicala”. Razvila sem paket in si pomagala s potico. Mlad šofer, ki je nas vozil z busom iz Pocatello gre mimo mene in ko je zagledal v mojih rokah kos potice, me z razigranim obiazom nagovori: “Vi, mama, ste pa gotovo Slo- ;e večkrat potice “pekva”, zato vem kaj je potica. Potica je do-jra reč!” — je še pristavil in se oprostil, da mora hitro domov, da živi nekje na drugem koncu Denverja. In res, ena, dve, tri, že jo je odkuril iz postajnih prostorov. “To vem”, je dejala žena, “da je moral biti (Gorenjec, ker je rekel, da je njegova mama tudi potico “pekva” in ne “pekla”. Gorenjci tako govore. Žal mi je le, da sem bila tako presenečena, ko me je nagovoril, da sem ga pri tem pozabila vprašati, kako se piše in kako mu je ime, itd.” Pristavila je še: “Vidite, Slovenec me je vozil iz Idaho do Denver j a. pa nisva znala ne on ne jaz, da sva oba Slovenca, dokler ni naju drug drugemu izdala po tem posebnem naključju ravno slovenska potica, ki sem jo pekla v Idaho.” To naj bo za danes, drugič o čem drugem. — Vse lepo pozdravlja, Ivič. bo pa dkrbel za poskočno godbo. Njegov ženski duet bo kako lepo zapel. Vsi pogoji so dani in vsakdo bo lahko zadovoljen! Milan Jager Upokojenci v Euclichs Euclid, O.—V četrtek, 7. feb., bo kot ponavadi redna mesečna seja Kluba upokojencev v SDD na Reoher Ave. Ker pripravlja Klub zalbavni večer, so vsi člani prav posebno vaibljeni) da se seje udeležijo. Seja se bo začela točno ob dveh. Posebno je ta seja važna iza ttete, ki so se podpisali pri predsedniku Kristu Stokelu. Klub pripravlja zabavni večer v SDD na Recher Ave. za nedeljo, 17. marca. Prav je, da vsi poprimemo, da bo prireditev Rpo uspela. Na svidenje! Frank Rupert Pavški zbor Triglav Cleveland, O. -t~ Kot vsako leto priredi zbor tudi letos ma-šikeradno veselico v Slov. domu i 6818 Deniison Ave. Za ples bodo igrali Grabnarjevi fantje iz Eudida. Vedno smo imeli na tej zabavi veliko ljudi, k nam rojaki in rojakinje vedno radi pridejo z vseh strani. Največ jih pripelje T. V. Stepic, ki nam poleg tega še vedno kaj podari. Prisrčna mu hvala. Zbor mu je hvaležen za vso podporo, pa je tudi ponosen na svojega tako požrtvovalnega podpornega člana. Škoda. da ni med nami veliko več takih1! Radodarne članice imamo na Prince Ave. Obljubili smo jim, da se udeležimo njihove ma-škerade 16. februarja v SDD na Prince Ave. Obleko bomo nato shranli, pa jo uporabili za našo maškerado 23. februarja. Tako bo luštno za nas vse na obeh krajih. Pridite, pridružite se nam! Ana Jesenko Koncert v Ghicagu Chicago, 111. — Predpust, ti čas presneti..., tako smo morali včasih znati iz glave povedati. V tem času so navadno kake veselice in bunke se predvajajo. V Chicagu burk ni, veselice pa so. Pa ni pustni čas samo veselice in podobno. Tudi kaj kulturnega mora biti. Tako bo letošnji predpust, kakor navadno vsak predpust cikaškim Slovencem prinesel nekaj kulturnega — koncert, ki ga bodo priredili farni pevski zbori sv. Štefana. Nastopil bo cerkveni pevsiki zbor odraslih, ki vsako nedeljo poje mod osmo in pol enajsto mašo. Zbor bo prepeval slovenske narodne in umetne pesmi. V kolikor nam je znano, imajo letos na programu večinoma narodne pesmi, katerih nekatere so bile posebej za to priliko prirejene. Nastopil bo tudi zbor dečkov (Boyschoir), ki je dosedaj z vsakim nastopom žel velik a-plavz. Če dečki nastopijoj morajo tudi deklice, zato bodo tudi te imele svojo besedo oziroma petje na programu. Zbor dečkov, kakor tudi zbor deklic je .sestavljen iz učencev farne ljudske šole. Kot soliistinja bo nastopila gdč. Marija Kranjc, kot pianist pa g. Alfred Fišinger, B.M. To je samo bežen vpogled v spored koncerta, ki ga bodo priredili sveteštefaniski cerkveni zbori v veliki farni dvorani (1837 W. 22 Place) v soboto, 16. februarja 1963, ob 7:30 zvečer. Ta bežen vpogled nam pa tudi daje jamstvo, da nikomur ne bo žal, da se je koncerh deleižil. Zato nastopajoči va vse' svoje prijatelje1 hvvse vence v Chicagu in okolici, se koncerta udeleže. Na svidenje! P. V. -------o------ Uh, fa dekleta -Korajža velja? Cleveland, O. — Veliko je bilo pregovarjanja na zadnjem sestanku dramatskega društva “Naša zvezda”, ali naj se ponovi ali ne igra “Oh, ta dekleta” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Mnenje nekaterih je bilo, da bo obisk zelo' slab in finančen neuspeh gotov, ker občinstvo tam menda ni preveč aktivno in se iger na splošno bolj malo udeležuje. Mnenje drugih je bilo, da se igra vsekakor ponovi, saj je bil zadnjič dom na Reoher Ave. veliko premajhen, da bi sprejel vse ki so igro hoteli videti. Podulba mladih, aktivnih igralcev je zmagala in tako bo igra ponovljena 10. februarja ob 4. uri popoldne. Korajža velja, so dejali fantje. Tudi jaz se strinjam s tem in vabim vse prijatelje, ki se radi nasmejejo na veseloigro. venka, ker vidim, da imate v P° igri bo preskrbljeno za jeda-rokah potico. Veste, moja mama čo in pijačo. Tonklijev orkester Špartanci z jeklenimi v • da Špartanci niso prvi izdelovali jeklenih mečev, ker so —■ kakor vse kaže — takrat že poznali jeklo tako v Mali Aziji kakor v nekaterih drugih deželah. Jeklo je po njegovem mnenju odločilno prispevalo k dogajanjem v takratni Grčiji in sploh močno vplivalo na civilizacijo tiste dobe. KOMPLIKACIJA — Ali smem z vašo gosp< no hčerko na izprehod? — \ ša gospod mater svoje pri Ijice. — Zelo mi je žal, ne moretu vam dovoliti. — Zakaj pa ne? Kaj mi n o zaupate? — Vam popolnoma zaupam. — Morda ne zaupate svoji hčerki? — Tudi nji zaupam, toda v3' ma obema skupaj pri najbolj^ volji ne morem zaupati. AMERIŠKA DOMOVINA, ■Hf PAVEL HEYSE: Andreja Delfin Komaj pa se je v svoji sobi zaklenil, že je zaslišal Mariet-tino trkanje in njen rahli glas, ki je prosil, naj jo spusti notri. “Spat pojdi,” je dejal. “Z ljudmi nobenega opravka več. Jutri zjutraj se javi v doževi palači. Tam čaka tri tisoč cekinov. Lahko poveš, da eden izmed zarotnikov ne more več škodovati. Ne boj se, da me bodo dosegli živega. Lahko noč!” Vztrajala j e pred vrati. “Noter hočem,” je dejala. “Vem, da si boste kaj naredili, če ostanete sami. Mislite, da bi vas izdala, ker sem vas videla priti z bodalom. O, brez skrbi ste, da bi vas spravila v nevarnost. Pustite me k sebi, poglejte me v oči in povejte potem, če se bojite od mene kakšne hudobije. Mar nisem že davno slutila, da ste vi tisti, ki ga iščejo? V sanjah sem vas videla s krvjo oškropljenega. Toda ne sovražim vas zaradi tega. Vedela sem, da ste nesrečni; svoje življenje sem pripravljena dati, če zahtevate.” Poslušala je ob vratih, toda dobila ni nobenega odgovora. Namesto tega je slišala, kako je stopil k oknu, ki je držalo na kanal, in se tam z nečim ukvarjal. Smrtna groza jo je obšla, potrkala je na vrata, znova zaklicala, ga rotila z najganljivejšimi besedami, naj si v obupu kaj ne naredi — vse zaman. Ko je znotraj navsezadnje vse utihnilo, se je v grozni muki krepko uprla z rameni v vrati in z naporom vseh sil skušala odriniti ključavnico. Stara lesovina se je udrla, samo okvir je ostal. Njena vitka postava se je lahko pretaknila skozi odprtino, ki jo je naredila. Soba je bila prazna: zaman ga je iskala po vseh kotih. Ko je stopila k odprtemu oknu, zdaj že prepričana, da se je vrgel v kanal, si je komaj upala čez nadzidek pogledati v globino. Toda, kar je opazila, ji je znova vrnilo zgubljeno upanje. Po zidu je visela vrv, pritrjena na močno kljuko pod previskom. Segala je prav do vodne gladine. Kdor se je spustil do tod in se z nogami odgnal od zidu, se je lahko zavihtel do vodne stopnice pri grofičini palači in stopil v gondolo, ki je bila navadno priklenjena ondukaj. Nocoj je zginila in samotni deklici, ki je zaman gledala v temno globel kanala, da bi našla sled za ubežnikom, je ostalo vsaj tolažilno prepričanje, da si ni mogel izbrati varnejše poti, če se je hotel rešiti. Njegov namen je bil, da naj bi mislila tako. Ni hotel temu nedolžnemu bitju, ki mu je pripravil že toliko skrbi, obtežiti srca z vso bridko resnico, da zanj nobene rešitve ni bilo več, ker ni mogel samemu sebi ubežati. še je slonela deklica na oknu in solze so ji bridko kapale v črno vodo pod njo, ko je Andrea že okrenil svojo gondolo v veliki kanal. Palače na obeh straneh so temne molele iznad vodne gladine. LILIJA vabi na predstavo znanega Cankarjevega dela Kralj na Betajnovi v Slovenski dom na Holmes 17. marca 1963 popoldne. Veslal je mimo Marosinijeve hiše, videl je Venierjevo palačo in v grozi so se mu naježili lasje. Tukaj je bilo pred njim vse njegovo življenje, kot bi ga ujel v obroč; kakšen začetek in kakšen konec! — Ko je veslal mimo Giudecce in v somraku klavrnega mes-čevega krajca zagledal pred seboj široko pročelje doževe palače, mu je bežno prešinilo misli, da tukaj sodijo zločine. Toda za njegovega tukaj ni bilo sodnikov; kdo sme namreč soditi v lastni stvari? Sam bi podrl to upanje, če bi se javil sodnikom, jim razpršil strah pred nevidnimi sovražniki in jim vzel z ramen težo tujih moči. S krepkimi udarci vesel je podil gondolo proti Lidu in prerezal znano ožino, kjer so še bedele samotne luči ladij. Ob vhodu v pristanišče je stal velik brod, ki je že ves teden branil izhod vsakemu najmanjšemu vozilu, če se ni na poziv odzvalo z inkvizicijskim geslom. Andrea je prav danes zjutraj z drugimi tajnimi uslužbenci zvedel za besede. Brez kakih sitnosti so ga pustili na odprto morje. Tiho je bilo vodovje. Niti z valovi se ni bilo treba boriti Andreu, ko je več ur veslal vzdolž obale. Toda v miru južne noči je še bolj občutil svoje muke in zdaj pa zdaj je kot nor udaril z veslom po vodi, samo da bi slišal kakšen drug glas kot samo zadnje besede svojega prijatelja: “Mati moja, uboga mati moja.” Bilo je že davno čez polnoč, ko je z gondolo pristal ob obali, skočil iz nje in se napotil proti samotnemu samostanu, ki je stal na rtiču in je bi! čolnarjem dobro znan. Kapucini so domovali tukaj, ki so se preživljali z dobrodelnostjo Chiozzotov in z beračenjem po kopnini in so zato nudili dušno tolažbo ter marsikdaj priskočili v stiskah ljudstvu na pomoč. Andrea je potegnil za zvonec na vratih. Kmalu nato je slišal glas vratarja, ki je spraševal, kdo je zunaj. “Nekdo, ki umira,” je odgovoril Andrea. “Pokličite očeta Pietra Maria, če je v samostanu.” Vratar se je oddoljil od vrat. Medtem je sedel Andrea na kamnitno klop pred hišo, strgal list iz svoje listnice in pisal ob svitu leščerbe, ki je lil iz vratarjeve celice, sledeče vrstice: “Angelu Queriniju. Sodnika sem se šel, pa sem morilec postal. Lastil sem si pravičnost, ki jo je Bog pridržal zase, in Bog meje prestregel v moji lastni zločinski blodnji in dopustil, da sem prelil nedolžno kri. Žrtev, ki sem jo mislil prinesti, je bila zavržena. Ni se še dopolnil čas, svečeništvo osvobojenja Benetk je pridržano za druge in drugačne roke. Ali pa sploh ni več rešitve? Odhajam pred obličje Boga, najvišjega sodnika, ki bo na svoji večni tehtnici pravično stehtal mojo krivdo in moje trpljenje. Od ljudi ne pričakujem ničesar več; od vas pa samo velikodušno sočutje nad mojo zmoto in mojo nesrečo. C a n d i a n o.” Samostanska vrata so se odprla in častitljiv menih s plešasto glavo j e pristopil k pišočemu. Andrea je vstal. “Pietro Maria,” je dejal, “hvala vam, da ste prišli. Vi ste nesli izgnancu v Veroni moje pismo?” Starec je prikimal. “če vam je kaj za zadnjo zahvalo nesrečniku, potem tudi ta list zanesljivo nesite v prav iste roke. Mi obljubite to?” “Obljubim.” “Dobro je. Bog vam povrni! Srečno!” Ni sprejel roke, ki mu jo je menih pomolil v slovo. Brez odlašanja je spet stopil v gondolo in zapeljal na odprto morje. Ko je starec preletel vrstice in prestrašen zaklical za njim, roteč ga, naj se ponovno vrne, ni več odgovoril. Z največjo ginjenostjo je opazoval stari služabnik republike, kako se je zadnji potomec plemenitega rodu podil po samotnih valovih, ki so se zdaj, ko jih je razdružila zgodnja jutrnja sapa, živah-neje kodrali. Premišljeval je, če je prav in če je sploh mogoče prekrižati trdno voljo umirajočega. Tedaj se je v oddaljeni gondoli dvignila temna postava, ki se je jasno razločila od sivega obzorja; zdelo seje, kot bi poslavljajoči se še enkrat ošinil s pogledom zemljo in morje in se ozrl na mesto, ki so njegovi obrisi plavali na lagunastih meglicah kot na otoku oblakov. Nato je skočil v globino. Menih, ki je opazoval njegov konec, je sklenil roke in molil tiho in prisrčno. Nato je sam stopil v čoln in se odpeljal na morje, kjer je prazna gondola plesala po valovju. O nesrečnežu, ki jo je vodil, pa ni našel nobenega sledu. KONEC Illuminating Company Cleveland, O. — Sončna svetloba je odlična za rast zelenjave in isoičivja na vrtu, ne pa tako za sušenje perila. Tako misli Mrs Anna Fox s 5693 Sheldon Rd., Lyndhunst, ki je bila ižbrana, da predstavi v “Ameriški Domovini” za Illuminating Co. moderno električno pralnico. Mrs. A. Fox ima obilo skušnje tako v obdelovanju vrta kot o sušenju obleke na soncu, posebno v pranju, ker je skrbela za idružino z osmimi otroci. Prati je bilo treba skoro vsak dan. Bleditev barv na soncu je bilo važno vprašanje. Od kar je pred 7 leti kupila električni sušilnik, je odikrila veliko prednosti modernega e-Idktričnega sušenja perila. Barve ne bledijo, perilo je mehko in prožno, posebno brisače:. Le malo kosov je treba likati. Pranje je opravljeno v nekaj urah, med tem ko je bilo nekdaj treba za to trdo delati ves dan. Poleg tega ni treba nobene hoje ob vrvi, na katero je preje obešala perilo sušit. Naj večja prednost od vseh je brez dvoma prihranitev časa, ki ga stara in prastara mati Mrs. A .Fox lahko porabi za druga prijetnejša opravila, saj ima osem poročenih . otrok, 26 vnukov in vnukinj in 5 pravnukov in pravnukinj. nikov za 2%, število prevoženih milj se je povešalo za 4%, število ismrtnih nesreč pa za — 8%. : i Skupno je bilo lani na naših cestah v prometnih nesrečah u-bitih 41,000 ljudi, ranjenih pa okoli poldrag milijon, več kot vseh žrtev, kar so jih Združene države utrpele v vseh vojnah skupaj. Nad 79 milijonov vozil CHICAGO, 111. — V Združenih državah je skupno 79 milijonov motornih vozil in 91 milijonov ljudi z izkaznico za vožnjo. Število vozil je v zadnjem letu porastlo. za 4%, število voz- i ■11 lil Kangresn! pododbor za omejitev blagovnega prometa s komunisti WASHINGTON, D.C. — Poseben pododbor odbora za zunanjo politiko predstavniškega doma je pod vodstvom demokratskega kongresnika Kellyja znova preiskal, kdo ima kaj koristi od trgovine med svobodnim in komunističnim svetom. Ugotovil je, da so komunisti kupovali od 1. 1953 do 1. 1960 vsako leto več blaga v svobodnem svetu, tako da so morah zanj plačati zadnje leto nad $4.4 bilijone. Plačali so nakupljeno blago z izvozom. Največ so izvažali nafto, ki so jo prodajali po izredno nizkih cenah. S tem so seveda tudi kvarili posle producentom v svobodnem svetu. Pododbor o-čita našim zaveznikom, da se le preveč vdajajo pohlepu po zaslužku in prodajajo komuni-J stom tako blago, ki ga ti nujno potrebujejo pri svojem oboroževanju. Po mnenju pododbora bi morala NATO napraviti red na tem področju. nog, ki bi tako cvetele kot tovarne za helikopterje. Komaj 1,060 so jih1 prodale preteklo leto, letos pa imajo naročil že za 1,400 komadov. Je to tipična vojna industrija, kajti 85% naročil daje naša narodna obramba. Helikopter je postal važno transportno sredstvo za premikanje čet in orožja. Armada rabi zato vsako leto ne samo več helikopterjev, ampak tudi zmeraj nove vrste, uporabne posebno za gverilsko vojskovanje. — Vrednost letošnjih naročil znaša nekaj nad $450 milijonov. 1904 1903 J^aznanilo in JZah-Vala K V najgloblji žalosti javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 6. januarja 1963, potem, ko je prejel sv. zakramente za umirajoče, v St. Vincent Charity Hospital izdihnil svojo plemenito dušo in odšel v večno življenje naš predragi soprog in brat Anton Hočevar Pokojni je bil rojen v vasi Hruševka, župnija Šmartno v Tuhinju, dne 20. maja 1004. V Ameriko je prišel leta 1940 in sicer najprej v Wilkesbarre, Pa., kjer je več kot leto dni delal v rudniku. Potem se je preselil v Cleveland, kjer je živel do konca. Za našim ljubim Antonom žalujejo v Sloveniji: brata Ferdinand in Lovrenc, sestre Terezija, Amalija, Marjana in Angela s svojimi družinami ter več drugih sorodnikov; v Kanadi nečak Janez Hočevar, v Avstraliji nečakinja Mrs. Kati Cevec s svojo družino in nečak Miha Hočevar. Pokopali smo ga v četrtek, dne 10. januarja 1963. Iz Grdinovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. smo ga v pogrebnem sprevodu peljali najprej v cerkev sv. Vida, od tam pa po pogrebni sv. maši in cerkvenih slovesnostih na pokopališče Kalvarija, kjer smo truplo položili k zadnjemu počitku, da tam čaka Vstajenja. Rt. Rev. Msgr. Louis Baznik je za pokojnika daroval slovesno pogrebno sv. mašo, blagoslovil truplo v pogrebnem zavodu, spremljal pokojnika od zavoda v cerkev in na pokopališče, kjer je blagoslovil grob in molil pogrebne molitve. Za ljubeznivo naklonjenost, duhovno pomoč in tolažbo se Monsignorju Bazniku najvdaneje zahvalimo. Posebno smo hvaležni za obiske med boleznijo v bolnišnici, tako njemu, kakor tudi častitemu gospodu Josipu Vargi, ki je pokojnemu podelil poslednje sv. zakramente. Hvala Msgr. Matija Škrbcu, ki je vodil skupno molitev sv. rožnega venca v pogrebnem zavodu. Prisrčna hvala tistim dobrim prijateljem, ki so pokojnika med boleznijo obiskali ali se ga spomnili s pozdravnimi pismi in karticami. Grdinovemu pogrebnemu zavodu se prav lepo zahvalimo za ljubeznivo in skrbno postrežbo ter za odlično vodstvo pogrebnih priprav. Japonska bo izdelovala lastno orožje TOKIO, Jap. — Japonske o~ borožene sile uporabljajo ameriško orožje, ker je bila japonska vojna industrija po drugi svetovni vojni uničena. Sedaj se je Japonska odločila znova izdelovati orožje doma. Trdijo, da bo to orožje vsaj enakovredno ameriškemu, če ne bo celo boljše) vsekakor bo pa za manjše Azijce veliko pri-pravnejše. Azijci se na splošno pritožujejo, da je ameriško in evropsko orožje za nje preveliko in zato nerodno. Japonska ne bo izdelovala samo Običajno pehotno orožje, amjpak tudi rakete, vodljive izstrelke, podmorniško orožje in vse drugo moderno orožje. Tovarne, za helikopterje imajo lepo konjunkturo NEW YORK, N. Y. — Trenutno je le malo industrijskih pa- Ženske dobijo delo Stenographer A-l company, shorthand, electric typewriter and will train various other jobs. LIT 1-1818. (28) Iščemo žensko da bi skrbela za starejšo bolehno ženo. Bi ostala čez noč. Prosta skoro vsak večer. Prijazen dom. $100 mesečno. Kličite po 7. uri YE 2-6490. (26) Gospodinja Iščemo gospodinjo, ki bi skrbela za 6 otrok in opravljala lahka hišna dela. Bi ostala čez noč. Nič težkega čiščenja. Cleveland Heights. Kličite YE 2-5360. (29) Deio za žensko Iščemo zanesljivo žensko, ki bi skrbela za 2 mala otroka in opravljala lahka hišna dela. Kličite EN 1-7456 od 7. do 4:15 pet dni. (29) MALIOGLASI Hiša v najem Stanovanje, 2 spalnice, v duplex hiši oddamo na 1522 E. 250 St. Kličite AN 1-0674. (26) Za vestno in hitro b^rvnnie papiranje hiš se oi vensko podjetje lOm KRiS, PAINTING & DL HE 1-0965 ali ux 1-M34 in I Hiša Naprodaj 6 sob in kopalnica, vse na enem, $8,000.00 na 1585 E. 33 St. Kličite HE 1-8591. (28) Auto for Sale 1961 Pontiac Ventura, 4-door hardtop, automatic, power steering, dual traction. Exceptional, reasonable. One owner. IV 1-9639. (26) Iz vsega srca se zahvaljujemo Mrs. Rozi Hegler in Mrs. Frances Kotnik, ki sta v naj-hujšem mrazu zbrali pri dobrih sosedih na 60. cesti sklad za sv. maše in za cvetje. Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem. Hvaležni smo društvom in ustanovam, ki so izredno lepo počastila pokojnega: Društvo K S K J št. 172 Presvetega Srca Jezusovega, Baragov Dom, Slovenska Pristava, slovenska oddaja na radijski postaji WXEN, Zveza slovenskih P. K. B., Marijina Legija župnije sv. Vida in Društvo Najsv. Imena pri sv. Vidu. Zastopniki društev so se v pogrebnem zavodu ganljivo poslovili od pokojnega sočlana in nosili krsto, člani teh društev in ustanov so prišli v pogrebni zavod k skupni molitvi sv. rožnega venca in so se v velikem številu udeležili po- grebne sv. maše in pogreba. Njim in vsem, ki so bili pri skupni molitvi najiskrenejša hvala. Dobri Bog naj obilno povrne vsem, ki so darovali za sv. maše in za cvetje in vence, ki so krasili krsto in oder, kakor tudi vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Naša topla zahvala vsem, ki so prišii pokojnika kropit in so se udeležili sv. maše in pogreba. V kolikor smo zvedeli za imena in naslove, smo razposlali zahvalne kartice, če bi kdo po pomoti posebne zahvale ne bil dobil, vse in vsakega lepo prosimo, naj nam oprosti in sprejme to našo skupno zahvale, hi jo izrekamo vsem znanim in neznanim dobrotnikom, ki so ob tej žalostni priliki ljubemu pokojniku izkazali svoje spoštovanje in ljubezen, pripomogli, da je bilo poslednje slovo tako slovesno in lepo, nam kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali osebno izrazili svoje sožalje in posebno tistim, ki so za pokojnika moliti in še molijo zanj. OireklsrP Slivenskega narodnega doma na 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio RAZPISUJE SLOIiO oskrbnika in oskrbnice s prostim stanovanjem, elektriko in plinom ter mesečno plačo po dogovoru. Pišite ali se osebno zglasite do 28. februarja 1903. FRANK BAVEC, tajnik SND 6409 St. Clair Ave. Cleveland 3. Ohio L^_______ ____________________________________ Dobrega Antona se bomo v hvaležnosti in ljubezni spominjali do konca naših cini. Vdano sprejemamo težki udarec izgube in bolečino slovesa in jo darujemo Stvarniku s prošnjo za večno srečo ljubljenega pokojnika. V ta namen molimo in bomo molili vse naše življenje. O Gospod življenja in smrti, ki, si nam ga dal in vzel, milostno Sprejmi njegovo dušo v naročje svojega usmiljenja, da Te bo na veke hvalila in slavila. Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri. V imenu vseh žalujočih sorodnikov: žena FRANCKA in brat MATEJ Cleveland, 6. februarja 1963. A. GRDINA & SONS, INC. FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS Pogrebni zavod: Pogrebni zavod: 17002 Lake Shore Blvd. 1053 E. 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 AMERIŠKA DOMOVINA, _______________ JULIUS ZEYER: ANDREJ CERNISEV ★ A ★ j Zdelo se je , da jo omamlja duh cvetlic, zakaj povesila je glavo še niže, kakor kaka izmed onih vijolic, katerim je bil njih ljubeznivi vonj preveč težko breme. Slišal je njeno hitro dihanje v tem zatišju,, oddaljenem od šuma in vrvenja maškar, in njena roka je nežno, toda prisrčno stisnila njegovo roko. Navdušeno jo je pritisnil k ustnicam. Dvignila je glavo, njena ustna so se stresla pod prozornimi čipkami maske, njene oči so vsipale iskre, njih izraz je bil strasten, omamljujoč, in njen tihi in globoki glas je zašepetal prisrčno in odločno: “Andrej, jaz vas ljubim!” Ni se trudila spremeniti svojega glasu in Andrej je ostrmel od presenečenja: to ni bila Katarina, to je bila Ana Nikitišna! — Osupnil je, toda kmalu se je zavedel. “Smejte se, Ana”, je rekel sam s smehom, težko prisiljenim, — “za trenotek sem hotel biti junak kakega romana. Toda kmalu sem vas spoznal, morali bi bolje spremeniti svoj ljubeznivi glas.” Toda Ana Nikitišna se ni smejala in tudi jezila se ni, ker jo je spoznal, samo gledala je nanj uprto in strastno, in njena roka se je čimdaljebolj mrzlično tresla. “Andrej, rekla sem vam, da vas ljubim”, je začela govoriti čez nekaj časa naprej, “in vi ste presenečeni. Morala bi pričako-vati, da me vi nagovorite s temi besedami, t > bi se, kakor pravijo, spodobilo. Toda zame ni nobenega pravila. Vi ne veste, kaj pomeni to, ako žena, taka kakor jaz, ki ji je bilo vsako srce le igrača, vsaka človeška sreča le posmeh, ako taka žena slednjič ljubi, ljubi z vso dušo in z vso silo globoke strasti! To pomeni, da se opoj en a od vas od-]ekam vsega na svetu, življenja pozemeljske sreče in čeprav tudi bodoče, razen vas, razen tebe! Andrej, pravila sem ti nekoč, da je ljubezen propast brez dna, kamor se vržemo z blaznim veseljem, govorila sem tako, ker sem te že takrat ljubila, — kakor danes — ne z ljubeznijo umrljive žene, ampak s hudobno strastjo demona!” “Madame”, je rekel Andrej, “vi govorite čudovito resnobno; ako ne bi bil skromen, bi se dal lahko ujeti vašemu, resnici podobnemu naglasu in utržil bi vaš zasluženi posmeh. Toda k sreči je moje srce ledeno, moja misel skeptična —” “Ti lažeš”, je vzkliknila bolestno in njene oči so kresale iskre. “Ti si razumel preveč dobro! Ti se mi hočeš le z gladkimi besedami izmuzniti. Ti misliš, da se ti moram za tvojo hinavščino morda še zahvaliti? — :Pojdite, madame, nočem vaše ijubezni, toda preveč nežnoču-ten sem, da bi vas razžalil, zato vzamem vaše besede v šali, da se ne bi še bolj kompromitirala’, — to je jedro tvojih misli. S ste-kleničico parfuma hočeš pogasiti požar! Tvoje srce da je ledeno? Andrej, ti ljubiš drugo!” “Greste preveč daleč, Ana!” je vzkliknil Andrej zmešano “Za boga, pomislite, kaj delate!” “Ti misliš”, se je upirala Ana in se ni zmenila za njegove besede, “da se je moje oko, ki že davno ne pozna spanca, le za hip kedaj spustilo od tebe? Le popolno gotovost sem hotela imeti, z zvijačo sem dobila to zapestnico v roke in sem jo porabila kot orodje k izvršitvi svojega načrta. Edini poljub roke, okrašene s to zapestnico, te izdaja: ti ljubiš Katarino!” “Molčite, vi norite!” je strastno vzkliknil; sreča, da je bila dvorana že popolnoma prazna m da je godba pokrila te gla- sove. “Vi se motite!” je pristavil malo mirneje. “Da, resnico govoriš, norim od ljubezni in obenem od sovraštva”, je odgovorila. “Vendar morda navsezadnje govoriš resnico, morda je ne ljubiš, morda ji le lažeš ljubezen! Tako sladko je biti ljubljen od bodoče vladarice milijonov. Da, da, pred tvojimi očmi je Birson, kaj ne? Ta malovrednež je tako obvladal srce carice Ane, da se je ona, edina vladarica mogočne države, potomka slavnih junakov, zastonj zvijala pri njegovi n nogah in beračila za življenje žrtve onega krvoločnega sluge! Kurlandsko krono je posadila na njegovo nizko glavo in dala mu ie v roko žezlo cele Rusije — kaj bi bilo tebi preveč visoko in nedosegljivo, ko stopi nekoč Katarina na prestol velikega Petra? Toda kaj me briga to? Bodi častiželjen, bodi malovrednež, bodi zločinec — samo da me obdariš s svojo ljubeznijo!” Sklonila je glavo k njemu in potok solz se ji je vlil iz očesa. Andrej se je umaknil za korak. “Odpuščam vam te krvave razžalitve”, je odgovoril s kolikor mogoče mirnim glasom, “in spremim vas, čeprav z nejevoljo, v sosednjo dvorano, kjer sc-ločiva za vedno,” Stresnila se je. Vrgla je masko proč. Njen obraz je bil bled in iz polugaslih oči je še enkrat švignil plamen in njena glava se je ponosno zravnala. “Gorje meni, gorje tebi • in gorje nji!” je rekla in je grozeče dvignila roko kvišku. Nato se je hitro obrnila in mu je odhitela izpred oči. — Bil je že skrajni čas, da se je ta mučni prizor končal, zakaj godba v sosednji dvorani je ravno umolknila in nekateri plesalci so prihajali k vodopadu; iskale hladila. Andrej, od čudnega dogodka z Ano neizrečeno razburjen, je odložil masko, ker se mu je zdelo, da bi se moral pod njo zadušiti; toda ko se je ena izmed maškar približala k njemu tako tesno, da ga je lahni šum njene obleke zdramil iz. neprijetnih misli, je zopet mehanično nasadil svojo malo maske. Ako ni hotel biti poznan, je prišla njegova previdnost prepoz- nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani. no. (Dalje prihodnjič) —o- — Hindujska vera ne pozna ločitve zakona. IMENIK RAZNIH DRUŠTEV iCatoliški boritnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida: nadboršt-nar David J. Telban, podborštnar Elmer J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik An-■.hony J. Urbas, 1226 Norwood Rd„ UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, 'ajnik-zapisnikar Maximilian Germ, 1033 Yellowstone Rd., nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste, 3815 Schiller A ve. (Zone 9). Tel. ON 1-3777. Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. društev Joseph Ponikvar. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. člane se sprejema od rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, vsa kovkstne police, bolniške, operacijske in odškodninske podpore. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St., Ml 1-5369, podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Josip Godina, predsed. Arthur Eberman, 1. pod-preds. Edward Zadnik, 2. podpreds. Zdravko Novak, častni predsednik Josip Hočevar, fin. taj. George Ba-silone, kores. taj. Eugene Kogovšek. 1275 E. 186 St., blag. Michael Tur-pack, maršal Jerry Homar, poročev. v angl. Anton Nachtigal, poročev. v slovenskem Ernest Terpin, načelnik za duhovne vaje John Klodni-cki, načelnik kat. akcije Guy De Mark, načel, bolniške oskrbe Frank Sluga, načelnik postrežbe zajtrka Rocco La Penta, mladinski načelnik Frank Žnidar. — Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši; po maši seja v šolski dvorani. Lovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Joseph Leksan, ig* -- 22nd St. N.W.. Barberton. O Tel. Valley 5-6623; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frank ckerl, 10202 Ren o Ave.. Cleveland 5, Ohio. Prihodnja glavna seja bode 4. nedeljo v aprilu 1963 pri Euclid Rifle klubu v Cleveland, O. Franc Rihtar, pevovodja Miodrag Savernik, gospodar Anton Jeglič, posredovalec Karel Bonutti. Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE, Predsednik Frank Segulin, pod predsednik Jacob Strekal, tajnik Vinko Godina, 19805 Mohawk Ave., IV 1-6505; blagajnik John Bar kovic. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Ann Kutcher, Josephine Henikman, Frances Julylia. Seje se vrše 4. februarja, 1. aprila, 3. junija, 5. avgusta, 7. oktobra, 2. decembra 1963 v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer; KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdich, podpreds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd GL 1-1876, blag. John Barkovic; za pisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Jos. Škabar, Mary Poklar Anna Kutcher. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic, teta; Frank Rupert, maršal. Pevovodja F r an k Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Za klub društev Jakob Strekal, Vinko Godina, Louis Stavanja. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Ave. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Reliable, Stay or go. Own room and ADDISON — 3 Bedroom Ranch Carpeting. 2 car garage. Schools, churches. 4%% G. I. Available. Priced for quick sale by owner. TE 3-7425. (27) BY OWNER 3 BEDROOM RANCH. Full basement, water softener, S. & S. Lndscpd. land. 1 Blk. Elementary school, 4 Blks. shopping, 6 Blks. Milwaukee R. R. 50x129’ lot. 41/2% G. I. loan available. $18,700. LA-wrence 9-5645. (27) BELLWOOD — BY OWNER. Cor. Duplex. Good cond. New Cab. bath. Pleasant home. Good salary, kitchen. Storms, screens. Garage. Recent references. SA 1-6682. (28) Carpeting, $14,800. LI 4-7586. HELP WANTED MALE FOUNDRY ASSISTANT MELTING FOREMAN — EXCELLENT IMMEDIATE OPENING — Must have electric arc furnace experience; only well qualified man considered; we are a well established California steel foundry — Send resume to: KAY-BRUNNER STEEL PRODUCTS 999 Meridian, Alhambra, California Phone AT 2-2194 or CU 3-2141 before 7 p. m. (All response held in strict confidence) (26) OUTSTANDING OPPORTUNITY FOUNDRY ASSISTANT MELTING FOREMAN Must have electric arc furnace experience. Only well qualified man considered. We are a well established CALIFORNIA STEEL FOUNDRY All replies held strictly confidential. Write, wire brief resume to Dept. L. or Phones AT 9-91Q4. _______ PIT 3-9141 KAY — BRUNNER STEEL PRODUCTS 999 Meridian — Alhambra, California (28). CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640 Honorary Spiritual Director: Rev. Matthew Jager, Spiritual Director Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger Louis Somrak, Vice Chief Ranger Anthony K u s h 1 a n, Past Chief Ranger John Petrie, Recording Secretary Clarence Tabernik. Financial Secretary John Spilar, Treasurer William Pavšek, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Wednesday of each month at 10:00 a.m. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact John Spiiar, 715 E. 159 St., MU 1- 2119. Ameriška bratska zveza DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ Predsednik Frank Hace, podpredsednik Joseph čoš, tajnik Cyril Rovanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1-3324, blagajnik Anton Obreza, zapisnikar Joseph Grdina, nadzorniki Peter Delič. Dillian Železnik in Aug. Pintarich. Zastop. za Klub društev Frank Kačar in Joseph O-korn. Vratar Matt Avsec. Za pregled novih kandidatov vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v S N. Domu na St. Clair Ave. v sobi št. 2 ob /9. uri dopoldne. DR. NAPREDEK ŠT. 133 ABZ Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Kužnik, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Cece-lic, 33605 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaju bolezni kličite WHitehall 2- 4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Antonia Tanko, Mary Golob. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6:30 do 8:00 zv. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV, KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica lohanna Merhar, podpredsednica Christine Komin, tajnik Jos. Ponikvar, 27601 Fulierwood Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikarica Mary Paynich. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons. Reditelj ica Rose Aubel. Zastopnik za SND in klub The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Past Commander Mary Konchen, Commander Pauline Debevec, lit. Com. and Rec. See. Pauline Stamp-fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper ant? Sick Benerit Secretary Josephine Stwan, 10i6 E. 72 St, EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev”: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the mohth at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 5 p.m. to 8 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Matt Kern, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Ivan Babnik. Odborniki za otvoritev seje: John Šuštar, Frank Meserko, Frank Majer, Joseph Mo že, Louis Intihar; reditelj: Jakob Subel. Nadzorni odbor: Anton. Zupan, Carl Stwan in Anthony Chich. Zastopnika za Klub društev SND: Joseph Babnik, John Tavčar. Društvene seje vsako četrto nedeljo v Slov. narodnem domu v starem po slopju, soba 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. Woodmen Circle WATERLOO GROVE NO. 110 W. C. Predsednica Emma Janz, podpred-sed. J. Lukane, blag. Molly Tomazic, zapis. Cecelia Wolf, tajnica J. Klemenčič, 1833 Kapel Drive, Euclid 17, O., AN 1-0115; vod. Mary Ro-gell, pom. Mary Markel, pom.-na-mest. Antonia Ogrinc, biv. predsed. Ursula Branisel, nadzornice Sophie Person, Olga Larsen, Maria Wolf Seje so vsako 3. sredo ob osmih zvečer v SDD na Waterloo Rd. ST. CLAIR RIFLE and HUNTING CLUB Preds. Edward J. Petrick, pod predsed. William Gerl, blagajnik-taj. John Truden, 21670 Ivan Ave., RE 1-9593; zapisnikar Frank Beck. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Stre ijanje na drugo in četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Don Jacin, tajnica Eileen S. Valencie, 386 High Tee St., Willowick, O., blagajničarka Josephine Bradach. Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. " v SND. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in Magainik Milan Urbančič. 1342 E. 170 St., IV 1-4676; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Snyder. Arhivar . John Snyder. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Rudi Lekšan, podpredsednica Francka Plečnik, tajni ca Milena Dolenc, 1166 E. 72 St Cleveland 3, Ohio; tel. EN 1-6916 blagajnik Frank Lovšin; odborniki; Emi Veider, Dušan Žitnik, Majda Stanonik, Jurij švajgar, Miro Odar, Jože Likozar, Edi Veider,'Mimi Žakelj, Vid Sleme. Pevovodja Lado Lempl. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov Pevski zbor Korotan, 1166 E. 72 St. Cleveland 3, Ohio. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Mary Farčnik; Roditeljica Julia Makse; nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Joseph Godina; predsednica Josephine Pauli, podpredsednica Mary Dular, tajnica Anica Nemec. 708 East 159 St., telefon LI 1 - 7243, blagajničarka Veronika Gerič; nadzorni odbor: Anna Nemec, Mary Pančur, Frances PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Biltene,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika John Culkar in Joe Miklus, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Margaret Loucka. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 676 Birch Dr,, Cleveland 32, Ohio Predsednik Janez Kamin, podpredsednik Jaroška Novak, tajnica Nevenka Cerar, 6801 Edna Dr., 361-1095, blagajničarka Rozi Zupančič, preglednika Lojze Lončar in Bernardka Champa, šport. ref. Milan Rihtar in Katarina Sever, odbor- Skubic. Seje se vršijo vsako prvojniki Slavko Zupan, Janez Žakelj, DIREKTORLT SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank Žagar predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnet Ave., KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarica Augusta Slejko; nadz. odbor: Thomas A. Pluth, Rudy Špehar, Vinko Godina. Gospodarski odbor: Predsednil John Troha, Frank Urbančič, John Barkovich; Publikacijski odsek: E. J. Eckart, Eddie Strekal; direktorice: Josephine Henikman, Jeann Milavec; Charles J. Starman, poslovodja, tel. KE 1-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel KE 1-3799. — Seje se vrše vsako tretjo sreko v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v A. Y. C. Euclid, Ohio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat, podpred-sed. Michael Lah, blagajnik Frank Hren, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin Nadzorni odbor: Joseph Ferra. Ciril Štepec, Henry Gro-sel. Go spodarski odbor: predsednik Jacob Mejač, Henry Zorman, Louis Kosem. Ostali direktorji: Frank Su-stersich, Frank Stanonik, Frank Mirzlikar, Adolph Kocin. Upravnik: Victor Derling, tel. KE 1-0497 Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic: Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA Predsednik Franc Jakšič, podpredsednik Jakob Žakelj, tajnik Janez Ovsenik, blagajničarka Marija Prince; odborniki: Matt Intihar, Franc Šega, Edmunt Turk, Alojzij Bajc, Anton Nemec, Alojzij Hribar, Franc Lovšin, Ferdo Gospodarič, Karol Bojc, Jože Ovsenek. Telefonska št. EN 1-5926 ali HE 2-0142. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki. John Lokar, Fra-nk A. Turek ir Anthony Petkovšek; zastopnik z* klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino tn zdravniško preiskavo. DruStvo pla Suje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesei no. Za sprejem ali pregled novih čia nov so vsi slovenski zdravniki. Za na daljne Informacije se obrnite na dru štvepp zastopnike. DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik Srečko Gaser podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik Ivan Jakomin, 17201 Ozark, Cleveland 19, Ohio, IV 6-0840, blag. Štefka Smolič, zapis. Andreja Stanonik, odrska mojstra Anton Adamič ml. in Slavko Štepec, program, odsek Ivan Hauptman, Miro Odar, Božo Pust in Frank Hren, nadzor. Avgust Dragar, Milan Jager, Lojze Šef, kiih. Lojzka Trpin, Pepca Stanonik, točil. Lojze Mohar, dvor. Peter Trpin, Frank Stanonik, arhiv. Miro Celestina. — Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v Slovenskem domu na Holmes Ave. predsednica Mary Prince, tajnik Milko Pust, 6612 St. Clair Ave., tel.: EN 1-3721; zapisnikarica Mimi Mauser, blagajnik Ivan Martinc, gospodar Janez Varšek. Pregledniki: 1) Janez Ovsenik, 2) Ivan Vidmar, 3) Stane Gerdin, 4) Joža Varšek. Propagandni referent Karel Mauser, posvetovalni odbor: Dolinar Milan, Varšek Janez, Karel Mauser, Pavle Intihar, Franček Kolarič, Stane Gerdin. Referent za Zvezo Slovenskih društev: Janez Ovsenik. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Predsednik Joseph Kušar, podpredsednik Michael Lah, tajnica Jennie Fonda, blagajnik Harry Brule. Nadzorni odbor: John Bradač, Charles Starman in Louis Somrak; članski odbor: Joe Penko, Michael Lah, Harry Brule in Frank Segelin. Zastopniki za klub društev: Frank Drobnik in Michael Lah. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S.A.V.A. 1166 E. 72 St., Cleveland 3. O., USA Ludvik Burgar, predsednik; Marinka Burgar, prvi podpredsednik; Tone Gaber, drugi podpredsednik; Helka Puc. tajnica (459 - Fourth St., Hoboken, New Jersey); Lojze Arko, blagajnik (Dept, of Physics, Northwestern Tech. Inst., Evanston, Illinois); Tone Zagorc, urednik Vestnika SAVE; Jože Škulj, upravnik Vestnika SAVE (236 Concord Ave., Toronto 4. Canada). P. Vendelin Špendov, O.F.M., duhovni asistent SAVE. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Jernej Slak. Pod- predsednika: Marjan, Štrancar, Vinko Vrhovnik. Tajnik: Marko Sfiligoj. 1180 E. 61. St., Cleveland 3, Ohio, HE 1-4139. Blagajnik: Frank Zalar. Odborniki: gdč. Francka Bolha, Hinko Lobe, ga. Marija Lavri-ša, č. g. Jošt Martelanc, Franc Sever, Franc Smolič, ga. Ana Vidergar, Anton Zakrajšek. Duhovni vodja: Msgr. Matija škerbec. Nadzorni odbor: Joseph Nemanich, Franček Gorenšek, Milko Pust. Razsodišče: John Kovačič, Jože Lekan jr., Danilo Kranjc. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA Duhovni vodja Rev. Raymond T. Hobart, preds. Frank Lovšin, tajnica Mary Prince, blagajnik Milan Rihtar, blagajnica za dekliški odsek Marija Kamin, načelnik Janez Var-sek, oskrbnik Jože Rihtar in nadzornika Blanka Tonkli in Frank Rihtar. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV \ EUCLIDU Predsednik Krist Stekel, podpredsednika Anton Srebrot fr Josephine Škabar, tajnik Louis, Levstik, 3218 East 172 Street, IV 1-7726; blagajnik Joseph Okorn, zapisnikar Frank Česen. Nadzorni odbor: John Zaman, Jennie Hrvatin, Molly Legat. Poročevalca: Frank Česen in Frank Rupert. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. Društ. Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH,U Predsednk Gašper segulin, podpredsednik Frank Majcen, tajnica Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., tel. BP. 1-4582, zapisnikarica Jennie Pugely, blagajničarka Antonija Stokar; nadzorniki: Joseph Rolih, John Laurenčič, Mihael Stradjot; zastop. za Klub: Jožef Rolih. — Sejo so vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri pop. v SDD, 10814 Prince Ave. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Peter Pavlovich, podpreds. Mrs. Frances Močilnikar, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd St., EN 1-1918, blagajnik Frank Penca, zapisnikar Anton Tavželj. Nadzorni odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Frank Majer. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosri Kadar stopijo v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v starem poslopju SND. na St. Clair Ave. BALTNCARSKI KLUB Predsednik Milan Jager, podpreds. George Marolt, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joe Lipec, zapisnikar Mike Jakin. Nadzorniki:: Jaka Videtič, Joseph Ferra, Viktor Bergoč. BalinCarski referent: Andy Božic, bar: Mark Vesel, John Mršnik; kuharice: Jane Perko, Rose Ribar. Seje se vrše vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Karl Gumzej, podpredsednik Mirko Antloga, tajnik Stanley Kodrin, 916 E. 73 St., Cleveland 3, Ohio, tel. 391-6505, blagajnik Rudi Kristavčnik. Odborniki: Frank Rantaša, Avgust Šepeta-vec, Ludvik Banfi. — Nadzorni odbor: predsednik Jožef Melaher. Alojz Ferlinc, Jožef Zelenik. Razsodišče: predsednik Milan Godlar, Janez Vinkler, Karl Fajs. SLOVENSKI ODER Predsednik Milan Dolinar, pod- DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsed. Jack Strekal, podpred-sed. Frank Segulin, taj. Mary Medvešek, 21141 Goller Ave., Euclid 19, blag. John Zigman, zapis. Gusti Slejko; nadzor.: Fanny Modic, Jo-sie Mihelich, Louis Godec; publik. odbor; Vera Potočnik, Frances Brezovar in Louis Somrak.