145         ^^^H
MjŠ&$   Žalujoča sestrica.              I
"iCT^iJo jo5e mala Jela, ^ra^Ker jej smrt jc bratca vzela ^^5** Ija prisrfno jo ljnbiia
Ž njim v učilnico hodila, In doma sta vkvip igrala Mladih let se radovala. —
Smrt nemila bratca vzela Milo joče sestra Jela: ,,Kjg si Zliitan, brattse mili, AF se sestra ti ne smili, Ki po tebi jočc, vzdiše, Britte si solzice brišeV Tvoji-ga ne. vidini liea Sem brez tobe sirotica!" — Mati ličerko je objnla Tolažiti jo začela: „0 no joči, duša mila, I)a si Zliitana zgubila; Bratec tvoj % nubes višine Gleda v solnnate doline; Z angelčki v nebeškem sjaji So sprehaja v svetem raji. Pnsti ga se vescliti, V družbi angolfikov mu biti, Kdcr vcsele pesni poje 0 no jokaj, dete moje!" —
/. T.