j
NOVI OTROŠKI VRTEC
V Trbovljah so začeli resno reševati vprašanje .premajhnega števila otroških vrtcev. Rudnik Trbovlje-Hrastnik je pred kratkim dokončal otroški vrtec na Tereziji in ga izročil v upravljanje občini. V ponedeljek, 6. oktobra, se je v njem že začel reden pouk. Tik pred zaključkom del sta sl ustanovo ogledala sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Ribič in predsednik trboveljske komune tov. Tine Gosak.
6Cs v, v., V .v.	:
FRAZNIK ARTILERIJE
Ko se je pred sedemnajstimi leti porodila naša artilerija, je štela eno' samo baterijo. Danes jih ima na stotine. Za obrambo. Na sliki vaje protiletalske baterije.



' :■
Štev. 41
TRBOVLJE, 10. oktobra 1958
Leto XI

NAŠA
ODLOČNOST
Grobi napadi od tako imenovanih, držav ljudske demokracije proti naši deželi se nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo. Zadnje čase so se začeli celo nedopustni napadi na našo ozemeljsko nedotakljivost. Zastavo v rokah nosita v tej smeri zlasti Bolgarija in Albanija.
Spričo te nedopustne in skrajno škodljive gonje je bila naša dežela prisiljena storiti ustrezne korake in opozoriti albanske in bolgarske oblasti na pravo mero. Naš sekretariat za zunanje zadeve je izročil bolgarskemu odpravniku poslov noto, v kateri naša država opozarja bolgarsko vlado na govor sekretarja bolgarske Komunistične partije Dimitarja Ganeva, ki ga je imel ob proslavi 35-letnice septembrske vstaje, letos 11. septembra, v mestu Razlogu. Le-ta je v govoru žalil F L R Jugoslavijo in njeno vlado in zanikal narodno individualnost makedonskega naroda. Potem ko naša vlada ugotavlja, da se takšna gledišča in nazori o LR Makedoniji čedalje pogosteje pojavljajo v bolgarskem tisku in celo v izjavah odgovornih bolgarskih voditeljev, naša dežela poudarja dejstvo, da je takšna politika vlade LR Bolgarije v očitnem nasprotju z uradnimi izjavami vlade LR Bolgarije o potrebi pio cihranitvi in nadaljnjem razvbjanjlu normalnih stikov med obema deželama ■ in da ne prispeva k medsebojnemu zaupanju in razumevanju med narodi, marveč povzro • trenja in neti spore med sosednimi deželami ter s trm neposredno Škoduje miru in mednarodnemu sodelovanju, nasploh, posebej pa stiku med balkanskimi nerodi. Razumljivo je, da zbuja taka politika vlade LR Bolgarije globoko zaskrbljenost in vznemirjenost jugoslovanske vlade, ki se nenehno prizadeva za ohranitev miru in za mednarodno sodelovanje.
Po naročilu svoje vlade državni sekretariat za zunanje zadeve odločno protestira proti neštetim odkritim in grobim izpadom odgovornih voditeljev LR Bolgarije, kar pomeni poskus vmešavanja v notranje zadeve FLR Jugoslavije im. napad na enotnost narodov in teritorialno nedotakljivost FLR Jugoslavije. Vlada FLR Jugoslavije ob tej priložnosti opominja vlado LR Bolgarije, da zadeve odgovornost za posledice takšne Politiike vlade LR Bolgarije.
Nota naše države LR Bolgariji kaže predvsem našo odločnost do vsakršnih šovinističnih napadov na našo ozemeljsko nedotakljivost, in obenem opozarja na trdno odločnost naših narodov upreti se vsakemu poskusu, ki bi imel za cilj razdirati našo Enotnost- Velikobolgarski šovinizem ob takih njihovih Poskusih ne bo našel plodnih tal, kajti naši narodi so svojo enotnost plačnli z najdra-Oocenejšim: prelitjem krvi v ho-*i ljudski revoluciji.
Ne bomo popustili niti pred drugačnimi napadi, ker se zavedamo, da bo le naša odlcč-aost enkrat za vselej pometla * kakršnokoliml ■ apetiti na Oai račun.
VREME
Prevladovalo bo lepo vreme, kratkotrajne ali krajevne padale pričakujemo okrog 11. in 'krog 18. oktobra.
OB TEDNU OTROKA
Primer Trbovelj
V rudarskem naselju v Trbovljah na Tereziji so v pičlih treh mesecih zgradili novo otroško zavetišče — prijeten otroški vrtec. Ze dalj časa so v upravi rudnika Trbovlje-Hrastnik skupno z ostalimi odgovornimi einitelji razmišljali, kako naj v omenjenem velikem naselju rešijo vprašanje prostorov za varstvo predšolske mladine. Tako so na Tereziji sedaj sredi rudarskih stanovanjskih hiš napravili ličen otroški vrtec in ga izročili občinskemu ljudskemu odboru v nadaljnje upravljanje. Pred tremi meseci, 10. julija, so začeli tamkaj z deli — prvi dan praznovanja letošnjega tedna otroka pa se bo zbralo v novem otroškem vrtcu okrog 80 naših najmlajših državljanov, predvsem s področja Terezije, ki bodo pričeli nato redno obiskovati ta vrtec.
Novi otroški vrtec ima dve prostorni učilnici z vsemi pripomočki za 80 otroki Oba ta dva prostora sta med seboj ločena s premično steno, tako da bo mogoče v primeru potrebe napraviti iz obeh učilnic primeren prostor za večje prireditve. Razen učilnic je tamkaj še soba za garderobo, potrebni sanitarni prostori, šolska kuhinja, prostor za knjižnico in drugo. Vsi prostori so opremljeni s potrebnimi pripomočki, velika dnevna soba, ki je namenjena za delovno sobo otroške vzgojiteljice, pa je predvidena tudi kot prostor za shajanje članov terenskih organizacijih SZDL, ZB NOV in drugih organizacij. Ravno stanovanjsko področje Terezije ni imelo doslej primernih prostorov za razne sestanke, predavanja in podobno, sedaj pa se bodo lahko posluževali prostorov v novem otroškem vrtcu.
Za začetek pouka v vrtcu vlada pri starših kajpak veliko zanimanje. Vsi hočejo vpisati svoje otroke v ta vrtec, medtem ko otroški vrtec v prostorih bivše gospodinjske šole ni
zaseden polnoštevilno. V vrtec na Tereziji bodo prišli v poštev predvsem otroci iz tega naselja, nato šele iz drugih.
Kakor jte uprava rudnika sprevidela, da bo treba otrokom rudarjev preskrbeti potrebne prostore v tem naselju, tako bo treba razmišljati na otvoritev podobnih vrtcev še v drugih velikih naseljih. To velja zlasti za naselje trboveljske Elektrarne, novo naselje Strojne tovarne v Zg. Trbovljah, prav tako pa tudi za naselje na Kešetovem in K 4. Ko so gradili ta stanovanjski blok, je bilo dogovorjeno, da bo rudnik v bloku K 4 uredil potrebne trgovske in še druge uslužnostne prostore, Strojna tovarna pa da bo uredila prostore za otroški vrtec.
Za vrtec v tem stanovanjskem okolišu Je na razpolago prostor v bivšem domu 5D “Svobode«. Tu bi bilo treba samo še nekaj investirati in spet bi lahko pridobili nov otroški vrtec. Se v Bevškem bi bilo treba razmišljati o tem vprašanju, seveda pa še drugod po Trbovljah,, da bi dobili prostore za predšolsko mladino, zlasti za otroke tistih družin, kjer sta oče in mati zaposlena. Ko obravnavamo to vprašanje, moramo poudariti, da ima uprava trboveljskega rudnika v načrtu gradnjo podobnega otroškega vrtca kot na Tereziji še na Polaju, in sicer za naselje Šuštarjeve kolonije, Opekarne, Ribnika in Žabjeka.
Ko praznujemo teden otroka, je prav, da se pomudimo tudi pri vprašanju otroških vrtcev. O tem bodo morale razmišljati zlasti snujoče se stanovanjske skupnosti v Trbovljah in kajpak tudi drugod. Prav bi bilo, če bi ostali vzeli za gied rudnik Trbovlje-Hrastnik, ki je prvi zače! reševati vprašanje prostorov, kjer bomo zbirali in vzgajali naše najmlajše državljane.	ar
SESEL se je aktiv prosvetnih DELAVCEV ZK VIDEM-KRSKO
Vso skrb bodo posvetili Ideološkemu in strokovnemu izpopolnjevanju učiteljstva
Pred kratkim se je sešel aktiv prosvetnih delavcev ZK občine Videm-Krško, ki je razpravljal o svojem delu in o delu v sindikalni podružnici, o ideološkem študiju ter o skrbi za strokovno izpopolnjevanje, kakor tudi o izvenšol-skem delu učiteljev. Na sestanku so sklenili, da bodo aktivu zagotovili redno in sistematično delo in posvetili več skrbi sprejemu novih članov. Ideološki in strokovni študij bodo opravljali po skupinah. Področje občine je razdeljeno na tri skupine' s sedežem v Leskovcu, na Raki in Vldmu-Krškem. Vsi prosvetni delavci sc bodo vključili v študij kongresnega materiala po osnovnih organizacijah ZK.
Osnovali bodo tudi predmetne aktive in uvedli na vseh šolah hospitacije v vseh razredih. — vzporednicah razrednikov pri predmetnem pouku in hospitacije učiteljev, ki učijo iste predmete med seboj.
/ ”*
Nesreča v premogovniku Podvls
Naše sočustvovanje
DO KATASTROFE JE PRIŠLO, KER SE JE V JAMI VNEL TRANSFORMATOR IN JE TAMKAJ IZBRUHNIL VELIK POŽAR. _ SKUPNO ŠTEVILO SMRTNO PONESREČENIH 61. — ŠTEVILNE SOŽALNE BRZOJAVKE IZ VSE DRŽAVE IN TUJIH DRŽAV. — SOŽALNE BRZOJAVKE TRBOVELJSKIH, ZAGORSKIH, HRASTNISKIH, SENOVSKIH IN KRMELJSKIH RUDARJEV.
Do danes največja rudniška nesreča v Jugoslaviji, ki se je zgodila 1. oktobra t. 1. v rudniku »Podvis« prj Knjaževcu, je naletela tudi v naših revirjih na veliko sočustvovanje. V posebnih brzojavkah, ki so jih, ta-
koj ko ao zadeli zb strašno nesrečo, poslali trboveljski, zagorski, hrastniški, senovskj in' krmeljski rudarji rudarskemu kolektivu premogovnika »Podvis« in prizadetim družinam leti izražajo najgloblje sožalje ob tej hudi nesreči, obenem pa Izrekajo zahvalo vsem tistim borcem — herojem, ki so se v nadčloveškem naporu trudili v jami, da rešijo preživele rudarje.
V tej gigantski borbi za rešitev življenj preostalih rudarjev so reševalne ekipe pokazale tolikšno požrtvovalnost, iznajdljivost in hladnokrvnost, da zaslužijo res največje priznanje. Tudi v naših revirjih smo sprejeli z olajšanim srcem sporočilo, da žene in otroci ponesre-
čenih rudarjev ne bodo ostali nepreskrbljeni. Dobili so takoj potrebno prvo pomoč in tudi v bodoče bo rudnik »Podvis« skrbel za vse prizadete družine.
Vsem številnim sožalnim brzojavkam im pismom ob tej veliki nesreči, se v imenu vseh naših bralcev in naročnikov pridružuje tudi
kolektiv
»Zasavskega tednika«, Trbovlje
VODOVOD V ARTIČAH
Grade ga z vso vnemo. Zemeljska dela hitro napredujejo in ni več daleč dan, ko bo pritekla iz pip prva voda. Takrat bo odveč tudi opravilo gospodinje na sliki, ki mora sredi največjega dela v kuhinji prijeti za vedro in stopiti skozi vas po vodo.
PLENUM ObSS V TRBOVLJAH
Stanovanjske skupnosti v ospredju
V ARTIČAH GRADIJO VODOVOD
Pred vojno je pri nas vedno razsajal tifus zaradi slabe ln vedno okužene vode. Takrat so si Artičani zaželeli vodovoda. Tiste čase je želja lahko stala le želja, sedaj pa se Je ta le pričela uresničevati
Kmalu po vojni so pred šolo zgradili vodnjak z odlično pitno
'	Ob najnovejših ukrepih ZIS
Večje pravice občinskih ljudskih odborov
Letos smo že storili določene korake in ukrepe za nadaljnjo stabilizacijo trga, kakor so dogovarjanje s proizvajalnimi organizacijami o dobavi določenih kmetijskih pridelkov, dogovarjanje o najvišjih odkupnih cenah za kmetijske pridelke, odlok o evidenci in kontroli cen določenih pruoizvodov itd Zdaj je odlok o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov dopolnjen tako, da lahko državni sekretariat za blagovni promet industrijskim in trgovskim podjetjem na debelo prepove zvišati cene posameznih proizvodov. Razen tega bodo imeli občinski ljudski odbori in republiški sekretariati za b.agovni prorAet odslej pravico izdajati predpise o prepovedi zvišanja cen posameznih živil im industrijskih Izdelkov v prodaji na drobno ter obrtniških storitev.	v
Občinski ljudski odbori bodo lahko določili najvišje cene za posamezne storitve in proizvode, ki so posebno važni za preskrbo državljanov oziroma način formiranja teh cen. S tem se povečajo pravice občinskih ljudskih odborov. Važno je to, da republiški državni sekretariati za blagovni promet lahko predpišejo, za katere storitve in proizvode so občinski ljudski odbori dolžni prepovedati zvišanja cen oziroma določiti konkretne cene posameznih, proiz-
vodov in storitev. S tem se ramreč razširi pravica občinskega ljudskega odbora v evidenci in kontroli cen na vse proizvode. Doslej so bili občinski ljudski odbori pooblaščeni, da kontrolirajo cene samo za najvažnejša živila, medtem ko bodo odslej kontrolirali Cene vseh živil, industrijskega blaga in storitev. Razen tega so dobili republiški organi pravico, da cbčinskim ljudskim odborom lahko naroče, naj odrede ali prepovedo zvišanje cen posameznim proizvodom oziroma določijo cene v trgovini na drobno.
vodo. vodnjak je zelo globok, a s prenašanjem vode se zapravi mnogo časa. Zato so Artičani zopet začeli misliti na napeljavo vodovoda Na pomoč Je priskočila organizacija RK, nadalje občina ln predvsem »Celuloza« iz Vidma -Krškega, kajti vodovod ne bo v korist samo Artičanom, ampak celemu sektorju, od koder hodijo otroci v šolo in starši v — tovarno.
Sedaj na vodovodu le delajo. Vsako nedeljo mrgoli pridnih delavcev. ki kopljejo Jarke za položitev vodovodnih cevi, po katerih bo kmalu stekla najpotrebnejša tekočina za življenje.
Mnogo dela Je že opravljenega, toda dosti truda bo še treba, da bo vse skončano. Bo pa zato ob koncu veselje toliko večje, ko bo prizadevanje poplačano z uspehom.
Aktivizacija članstva sindikatov na terenu v zvezi z razpravami in pripravami za ustanavljanje stanovanjskih skupnosti. — Temeljite priprave na občne zbore sindikalnih podružnic ter kritična ocena dela sindikalnih organizacij kot celota v letošnjem letu in izpolnjevanje smernic, nakazanih v pismu Izvršnega komiteja CK ZKJ.
Takšne so bile glavne misli, izražene na zadnjem plenarnem zasedanju občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah. O pripravah za ustanavljanje stanovanjskih skupnosti je razpravljal predsednik občinskega odbora SZDL, ki je opozoril na dosedanje razprave pri predsedstvu SZDL in v posebna ko-misiiiji, ki proučujejo možnosti ustanovitve stanovanjskih skup-
nosti v posameznih področjih občine. Plenum je sklenil, da morajo člani sindikatov na področju svojih bivališč aktivno poseči v začete razprave o toni vprašanju in biti konkretni nosilci Iniciativ, bodisi posredno ali neposredno kot proizvajale: za izboljšanje pogojev življenja družine v posameznih naseljih.
Na plenarnem zasedanju so nadalje analizirali dosedanje
Poročilo iz brežiških vasi
Na zdravje, pitna voda!
PRIJATELJICI
Pravzaprav je vse težko razumeti: žareče obraze ljudi, ko v pipah sredi vasi prvič čudno zacvili in nato priteče močan curek vode — prepotena telesa mož, žena in živine, ki se skupaj z vozniki peha daleč iz peskolomov zastonj ža viški vodovod — obljube in goreče zahteve volivcev na najrazličnejših sestankih in kupe elaboratov in prošenj, ki še čakajo rešitve na brežiški Komunali.
Seveda bomo čutili z njimi takrat, ko nam bodo za nekaj ur zaprli vodo mestnega vodovoda, toda pri njih je še mnogo teže. Pri mnogih izmed teh vode sploh ni, pomagajo si le z dežjem in s skopimi litri iz ure oddaljenih izvirkov. Zato pomeni zanje voda morda več, kot za nas kdo ve kako Imeniten gosipodinjski stroj.
Zato se toliko vesele tiste prve pesmi vodovodnega curka.
Lani so se po brežiških vaseh prvič resneje spoprijeli z »vodovodno sušo«, letos pa ta boj nadaljujejo. Na vrsto so prišli s: 3t najpotrebnejši kraji, čez leta pa se bodo tako zvrstili vsi zaselki razsežne brežiške občine.
Komunala je pripravila perspektivne na-
črte novih vodovodov in malih asanacij, za katere bo treba odšteti še kakšnih 190 milijonov dinarjev.
Ob skorajšnjem občinskem prazniku bodo zgotovljeni vodovi v Artičah, Pišecah, Vrhov-ski vasi in Podgradčelu. Mladinske brigade so zgradile’ vodovoda v Prilipah in Ribnici, ki ju bodo zdaj le še nekoliko razširili.
V pripravi Komunale so dela za vodovod na Stojanskem vrhu in za rekonstrukcijo in podaljšanje cevovoda v brežiškem mestu. Skoro bo dan v uporabo nov, 15 metrov globok vodnjak z zajetjem, iz katerega se oskrbujejo Brežice.
Kdo od prebivalcev Malega vrha in Planine maje z glavo? Kje je ostala vaša vas, ko vendar hodite po vodo tudi po uro daleč? Nič skrbi! Tudi za vas pripravljajo načrte. Prav tako za Križe pri Pečicah in Kapele, ki so v podobni stiski.
Seveda bodo mnogokje nadaljevali še z asanacijami. Samo letos bodo uredili dvajset vodnjakov. Ljudje iz posameznih vasi kar tekmujejo med seboj, kdo bo več naredil. Vsem pa se neverjetno muci. Zakaj; že tako vsi vemo: zdrava pitna voda je res nekaj čudovitega 1
•jak
delo sindikalnih organizacij v občini in delo občinskega sindikalnega sveta ter njegovih komisij. Ugotovili so, da se je delo v občinskem merilu doka) izboljšalo, da pa je občinsko vodstvo nudilo premalo pomoči sindikalnim podružnicam oziroma da so le-te premalo iskale pomoč od občinskega sindikalnega sveta za izpolnitev obilnih nalog, pred katerimi stoje sindikalne podružnice v redanjem obdobju. Ob tej priliki so na plenumu ugotovili, da se delo na izdelavi pravilnikov o delovnih razmerjih prepočasi razvija in. da sta doslej le dva delavska sveta sprejela tak pravilnik, vendar ga še nista predložila ObSS a oziroma . ObLO.
Plenum je prav tako sprejel konkretni program dela sindikalnega . sveta ter priporočil, naj bi sindikalne podružnice svoje občne zbore izvedle v času od 15. oktobra do 15. novembra 1.1.. Tudii se je treba na občni zbor temeljito pripraviti, tako glede vsebinske plati (priprava poročil itd.), ki ji je treba posvetiti posebno skrb, enako pa je potrebno izbrati ustrezen kader za novo "vodstvo organizacij.
n Tudi ureditvi organizacijskih vprašanj je plenum posvetil posebno pozornost. V merilu občine je plačujočih članov ZSJ 5.622, povprečno pa je zaposleno v občini 6.332 ljudi, iz česar je razvidno, da je neorganiziranih 710, od teh samo na trboveljskem rudniku 631.
Za smotrne priprave v sindikalnih podružnicah so bili zadolženi posamezni člani ObSS. Določil so tudi ključ delegatov za občni zbor občinskega sindikalneg^ sveta, ki naj bi bU v prvi polovici meseca decembra, kolikor ne bodo bližnje priprave za IV. kongre* ZSJ, ki bo v aprilu 1959, dolo» čile drugače. ■	T.
Zasavski
Izdaja »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniška odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje L Trg revolucije IS. — Telefon »t. dl, — Račun pn Komunalni banki Trbovlje 606-70-1-44«. — last izhaja vsak petek. — Letna naročnin* 400 din. polletna 200 din. četrtletna 100 din, mesečna 40 din. Cen* izvoda v koLportaii 1« din, — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov poročevalec« v Ljubljani — Rokopisi, ki morajo bita v uredništvu najkasneje vsak torek, *e ne vračajo
^ siSȣjj
ifoiotepotiet
Obnovimo stanovanjsko
naselje na »NJIVI
MILAN K02UH
!
I t
Urejevanje naselij v Trbovljah v skladu e urbanističnim načrtom, ki je bil sprejet in potrjen pred leti, je povezano z velitormš težavami. Situiranj« novih stavb je otežkočeno z nenačrtno graditvijo v dobi, ko
Kleti in drvarnice so nameščene v gospodarskih poslopjih, ki obkrožajo naselbino oziroma so nameSčeoe v lesenih barakah, ki stoje na prostoru med mestno klavnico in naselbino »Njiva«. Ta gospodarska poslopja
že ni bilo ustaljenih urbanističnih načel za zazidavo. Zadnji dve leti poizkušamo realizirati urbanistični načrt * novogradnjami, pri tem pa ohraniti čim-več zgradb, ki so še uporabne cziiroma jih povezati v celoto in tako uresničiti zamisel.
Problemi, ki so v zvezd z izgraditvijo mesta, niso rešljivi le z novogradnjami, ampak moramo istočasno težiti za rekonstrukcijo in ohranitvijo delno že dosluženih stanovanjskih in drugih stavb. Naselje »Njiva* je na primer tipičen primer, ki terja primemo rešitev. Z zgraditvijo novega Delavskega doma in ureditvijo cest na tem področju postaja nuj.na naloga, da uredimo tudi stanovanjske bloke na tem območju po sodobnih načelih. Za sedaj ni mogoče misliti na to, da bi naselje »Njivo« porušili in ga nadomestili z novimii zgradbami, pač pa je treba sicer solidno zgrajene, toda nesodobne hiše na »Njivi« rekonstruirati, to je modernizirati stanovanja. Tako bi stanovalci v tej koloniji pridobili sodobna stanovanja, zginile bi pomožne stavbe v tem naselju, celotno' področje blokov in Delavskega pa bi se polagoma zlilo v eno celoto s sedaj že delno urejenim Trgom revolucije. Ce preidemo k bistvu rekonstrukcije naselja »Njiva«, se moramo sprijazniti s tem, da sredstva, ki so potrebna za to rekonstrukcijo, lahko dobimo le v skladu za stanovanjsko izgraditev, in da je investitor občina.
Bloki »Njiva« obsegajo osem 18-družinskih stanovanjskih hiš, ki so *tmjene po dve in dve v en blok. Hiše so vse tri-etaižne, nepodkletene in stoje ob obeh straneh ulice, ki na enem koncu izteka na obstoječo glavno trboveljsko cesto, na drugem pa na pomožno cesto, ka je začetek bodoče nove ceste skozi Trbovlje. V tej naselbini je 144 enosobnih stanovanj.
PRED DESETLETNICO STROJNE TOVARNE V TRBOVLJAH
Zadnje dini meseca oktobra letošnjega leta bo Strojna tovarna v Trbovljah praznovala desetletnico svojega samostojnega delovanja. V tem kratkem razdobju se je podjetje močno razširilo in povečalo. Tam, kjer so nekoč »tale centralne delavnice trboveljskega rudnika, je z leti zrasla velika strojna tovarna, število zaposlenih delavcev pa se je povečalo z« več kot petkrat. Nova tovarna je osvojila vrsto novih proizvodov, in to predvsem za rudarstvo in gradbeništvo. Vodstvo tovarne, njen tehniški kader, komerciala in ostali se trudijo, da izdelki njihove tovarne najdejo uporabno mesto po vseh krajih Jugoslavije. Kakor že rečeno, izdeluje Strojna tovarna v Trbovljah celo vrsto novih proizvodov, ki smo jih nekoč morali za ceno dragih deviz uvažati iz inozemstva, danes pa jih izdelujemo doma. Ves kolektiv lahko po desetih letih trudapolnega dela gleda s pčnosom na svoje uspehe. Ta strojna tovarna se že nekaj let udeležuje velesejmov v iZagrebu, od' lanskega leta pa tudi v Beogradu. Na beograjskem kot na zagrebškem velesejmu je to podjetje sklenilo lepe kupčijske zaključke. Posebno veliko povpraševanje je bilo na velesejmu po dvigalnih vintah, nadalje po verižnih dvigalih, sejalnih agregatih in jamskih transporterjih.
metrov večje. Cista površina stanovanja bi bila po rekonstrukciji 43,55 kv. metra.
S tako predelavo vsake hiše bi ostalo vse nosilno zidovje ohranjeno, in celo vratne odprtine. Odstraniti bi bilo treba le predelne stene shrambe v hišah, kjer te obstajajo. Vsekakor pa bi bilo treba povečati okenske odprtine. Ker so temelji in zidovje dovolj močni, bi z nadzidavo še enega nadstropja pridobili v vsaki hiši še štiri stanovanja, tako da bi bila sedanja 18-družinska hiša spremenjena v 12-družinsko. V naselbini bi torej ostalo 96 stanovanj — manjkajočih 48 oz. 46 stanovanj (2 pritlični stanovanji sta bili namreč že svoj čas predelani v kleti in drvarnico)
pa bi bilo treba nadomestiti z novogradnjo ali pa z nadgradnjo 1 etaže.
(Tloris bodočega stanovanja —
Ce bi med adaptacijo teh hiš ugotovili, da so tramovni stropi že doslužili svojemu namenu, bi bilo treba strope zamenjati z masivnimi — sistema rapid ali podobno. Ob tej priliki pa bi se lahko znižala konstrukcijska višina stanovanj od sedanjih 3, 25 na 2,85 m. Tako bi bilo treba za pridobitev še 1 etaže nadzidati samo 1,50 m. Z zamenjavo stropov bi se stroški adaptacije znatno povečali.
Približni stroški rekonstrukcije bi znašali:
1. brez izmenjave stropov ki nadzidavo 1 nadstropja za eno hišo:
a)	naprava kleti in drvarnice
b)	rekonstrukcija stanovanj v 2
c)	nadzidava enega nadstopja
zavzemajo mnogo prostora, so neestetska in leglo za mrčes in nesnago, za stanovalce pa nepriročna, ker so kleti in drvarnice preveč oddaljene od stanovanj.
Kolonija je bila sezidana v letih 1896—1899 po takrat običajnem tipu tako imenovanih »Berghausov«. Stanovanje obsega kuhinjo in 1 sobo, v štirih hišah so tudi shrambe, v štirih pa teh shramb ni, a so zato kuhinj* večje. Stanovanja so dostopna z zunanjih, odprtih hodnikov, direktno v kuhinjo. Dostop na hodnike pa je po stopnicah v posebnem prizidku na cbeh straneh, ob katerem so tudi stranišča (navadna, suha), za vsako stanovanje po eno. Cista površina stanovanja brez stranišča je 27,55 kvadr. metra. (Tloris obstoječega stanovanja
Rekonstrukcija, to je prezidava naselbine, gre za tem, da odstranimo vsa gospodarska poslopja, ki obkrožajo naselbino, ki kvarijo estetsko podobo v središču mesta, ter modernizacijo stanovanj s tem, da se povečajo za predsobo, prho, za izplakovalno stranišče in, shrambo, ter da se poveča kuhinja, ki služi obenem pa prebivadni-co (dnevno sobo). V ta namen bi stanovanja v pritličju predelali v klšti in drvarnice ter pralnico — iz šestih stanovanj v ostalih etažah pa bi napravili po štiri stanovanja. Dosedanja kuhinja bi se predelala v predsobo, stranišče in kopalnico (prho z umivalnikom) in v kuhinjsko shrambo, po 1 soba 400 x 400 cm bd postala prebivalna kuhinja, ena soba 400 x 400 cm pa bi ostala spalnica. Srednja stanovanjske kuhinje bi bile opremljene z balkonom na cestno stran, stranski dve stanovanji pa bi imeli za balkon hodnik. Stranišča, prizidana stopnišču, ki sedaj zastirajo svetlobo dvema kuhinjama v vsaki etaži, bi se odstranila. Novo stanovanje bi postalo za 16 kv.
620.000 din etažah 3,550.000 din *	5,200.000	din
Skupaj 9,370.000 din
2. z izmenjavo stroJ»v:
a)	kleti in drvarnice	1,400.000 din
b)	rekonstrukcija stanovanj v 2 etažah 4,100.000 din
c)	nadzidava enega nadstropja	4,200.000 din
Za 8 hiš po varianti 1 po varianti 2
Skupaj 9,700.000 din
74.960.000	din
77.600.000	din
(Na 1 stanovanje odpade po varianti 1 780.000 din, po varianti 2 pa 808.000 din.)
(Situacija naselbine po rekon J strukciji)	J
Situacija kolonije po adapta- t ciji odpira nova stavbišča na ) severovzhodu, na vzhodu je tu- f di lepa zazidalen ploskev. Na $ vseh straneh so površine, ki bi f jih lahko spremenili v okras- v ne gredice. Predel med Delav- t skim domom in stanovanjskimi v hišami na »Njivi« bi po odstra- v nitvi sedanjih drvarnic in kle- V ti spremenili v lep park.	\
Verjetno bo h gornji zamisli j* dosti pripomb. Tudi sedanji * stanovalci na »Njivi« naj pove- j do svoje mnenje, če so za nadaljevanje dela v pripravah za opisano rekonstrukcijo sedanjih hiš. Izvedba tega načrta bo nedvomno pripomogla k lepši podobi središča trboveljskega kraja, stanovalci pa bi dobili sodobna stanovanja, ki jim bodo ustrezala tudi z bodočo ekonomsko najemnino.

Novi potrošniški sveti v Zagorju
Zdaj se je občinski ljudski odbor vnovič lotil ustanavljanja novih potrošniških svetov. Na zadnji seji so sprejeli predlog občinskega odbora SZDL, naj se resno loti tega dela ne le občinski odbor, marveč tudi vsi tisti, ki opravljajo važno delo prti preskrbi občanov. Zdaj nameravajo nove svete temeljito proučiti, jih seznaniti s pristojnostmi, ki jim gredo po zakonu, predvsem pa izbrati ljudi, ki bodo čutili potrclio in dolžnost urejevati probleme za dobro preskrbo.	(v)
UREJEVANJE DROBNIH KOMUNALNIH PROBLEMOV v ZAGORJU
Najprej najnujnejše
Vse polno je stvari, ki čakajo v Zagorju ureditve. Zlasti bo treba urediti redno dovajanje pitne vode v višje ležeče kraje Zagorja. Ko so zadnjič na seji občinskega ljudskega odbora govorili o razdelitvi štirih milijonov dinarjev, ki so na razpolago iz rezervnega sklada, so odborniki poslušali tudi mnenje sanitarne inšpekcije, k| je pregledala nekatere kraje in predlagala stvari, ki jih je treba prvenstveno urediti, ker utegnejo sicer škoditi ljudskemu zdravju.
Tako bodo s temi skromnimi sredstvi, ki so na razpolago, uredili kanalizacijo ob cesti pri Farčnikovi koloniji, napeljali močnejše vodne cevi v Podvinah, s čimer bo odpadlo pomanjkanje vode v središču Zagorja predvsem pa v zagorski šoli in neposredni okolici. Nadalje 'nameravajo urediti kanalizacijo pri novih stanovanjskih poslopjih v Zagorju, 1 milijon din pa so namenili tudi za gradnjo vodovada na Izlakah. Prioriteto pa je dobil tudi potok
Grašča na Lokah, ki je nepokrit in povzroča neznosen smrad v okolici, kjer žive ljudje.
Seveda pa mnogih drugih problemov ne bo moč urediti s pomočjo občanov. Občinski ljudski odbor je z veseljem sprejel ponudbo mladih ljudi, ki
so formirali posebno delovno brigado, ki bo pomagala urejevati najnujnejša komunalna dela. Kolikor bodo pomagali tudi stanovalo) naselij, bodo v Zagorju lahko kmalu uredili še mnoge druge drobne komunalne objekte.	/ (v)
Vodo si bodo napeljali v hiše
Prebivalci Budne vasi v sevnlški občini so že pred meseci sklenili, da sl bodo z lastnimi močmi uredili preskrbo z vodo. Nedaleč od vasi sicer imajo studenec, kjer dobivajo vodo za pitje, vendar ne ustreza higienskim zahtevam, ker ga ob nalivih preplavlja voda, ki prinaša s seboj vso mogočo umazanijo. Torej jim ni preosta-Jalo drugega, kakor da se snidejo na delovnem dogovoru ln se zmenijo za akcijo Vsi so se namreč zavedali, da bo vse, kar bodo naredili novega v svoji vasi. v korist njim samim, ker si bodo s tem polepšali življenje in se razbremenili vsaj nekaj skrbi.
Zanimivo Je. da Budnovaščanl ne nameravajo zgraditi kak navaden vOdnjaik sredi vasi, ampak pravi pravcati vodovod s pipami v hišah. Od občine so dobili samo 80.000 din. razna podjetja pa
so Jim priskočila na pomoč s prevozi in drugače. Vse drugo pa bodo vaščani opravili iz lastnih možnosti, s prostovoljnim delom, prodajo lesa ln podobnim. Najbolj pridna Je seveda mladina, ki Je večkrat delala na delovišču od zgodnjega popoldneva do poznega mraka Na smemo pa zamolčati tudi pridnosti starejših vaščanov, ki so kljub delu na polju radi prihajali ne delovišče ln se uspešno pomerili z mladimi.
Zajetje vode je že gotovo pa tudi jarki za cevi so že izkopani Gradbeni odbor Je priskrbel tudi potrebne cevi, tako da sedaj res ne sme biti več nobene bojazni, da ne bo do roka stekla voda po novih ceveh. Takrat se bodo vaščani s ponosom ozrli na trdoživo vztrajnost, ki je bila potrebna, da se je davna želja vaščanov vendarle Izpolnila.	-8.
NAS KOMENTAR
POMENKI Z LJUDMI POD BOHORJEM
V znamenju dobre letine
Prignal je živino naprodaj v zadrugo. Polne štiri ure je gonil; drobno dekletce se je kar sesedlo od utrujenosti in tudi na njemu je napor zapustil sledove na obrazu.
Spregovorila sva najprej o živini. Skraja redkobesedno, nato o vsem mogočem. Ko sem mu povedal, da sem od časopisa, se je nerodno popraskal po glavi in pristavil: — Ja, vse mora biti, kruh je kruh; eni si ga služijo z rokami, drugi z glavo. Berem pa bolj poredkoma; ni časa. posestvo je precej veliko, za delo pa sva z ženo sama. Punčke pa so še vse nedorasle.
— Kaj imate same hčerke? — sem postal radoveden in se nasmehnil dekliču, ki je sedelo zraven naju in žvečilo zajeten kos kruha.
— Kar štirim sem pomagal na svet. Skraja sva se s staro nekoliko jezila, pri četrti pa sva se drug drugemu nasmejala in sklenila nehati...
Oba sva prasnila v smeh, in ko je pristavil, da bodo fantje na veliko hodili v njihovo hišo, naju je dekletce zvedavo pogledalo.
Ob cigareti mi je hitel pripovedovati o obilni letinL Sadja da ima toliko, da ne ve, kam z njim. Vse je dobro obrodilo, le krme bo bolj malo. Drugekrati se je venomer pošteno pehal, da je spravil skupaj za davke, letos bi bilo to čisto enostavno, če bi lahko prodal vsaj petino vsega sadja. Kupcev pa ni od nikoder. Sadjevca ima toliko, da je natočil tudi tiste sode, ki jih je že odvrgel. Zganja je skuhal nekaj sto litrov, nekaj ga bo prodal po smešni ceni, ostalo pa stočil za delavce.
Ja, pijača. Mož se je zamislil. Po njegovem bo letošnjo jesen in zimo po naših vaseh preveč pijače. To ni dobro« Ljudje bodo preveč pili in od pitja do pijančevanja ter do pretepov ni več daleč do družinskih zdrah.
Zal sva se morala posloviti; ob slovesu sem mu moral obljubiti, da bom kdaj našel čas za obisk. In dekletce je pristavilo: — Le pridte, pridite, pri nas je zelo lepo!
»Ce BO DOBRO, MORA USPETI!«
Cesta proti Senovem je polna kotanj. Prileten možakar me je ljubeznivo povabil na voz. Da gre na občino zavoljo davkov, je povedal, in nekemu rudarju pelje mimogrede nekaj sadja in krompirja. Razgrnil je slamo v pletenih košarah in mi z neprikritim ponosom pokazal rdeče-belo sadje.
— Takele so zrasle pri nas v Kostanjku in toliko jih je kot še nikoli!
— Po čem jih prodajate? — sem želel zvedeti.
— Njemu jih dajem po 13 dinarjev. Nekoliko slabše vrste pa sem dal zadrugi za deset dinarjev.
Pokazal mi je še krompir. Gomolji so bili izredno lepi. Potem sva klepetala o vsem mogočem. Po njegovem občina še vse premalo skrbi za kmetijstvo. Zadruga zdaj sicer bolje posluje, mnogo premalo pa jen povezave in sodelovanja zadruge s kmetovalci.. Kmetje si predstavljajo zadrugo za nekakšno ustanovo, ki venomer skrbi za razvoj kmetijstva. Zadnjič je bil na sestanku, kjer so govorili o novotarijah, namreč o zadružnih svetih. Tisti, ki je pojasnjeval, je sicer dobro mislil, poznalo pa se mu je, da se ni nič kaj dobro pripravil. Kmetje so sicer razumeli in vsak je imel skraja pomisleke. Ko pa je nekdo drug prebral neko pisanje, smo vsi od kraja razumeli.
Hotel sem vedeti njegovo mnenje o zadružnih svetih in sploh upravljanju kmetijskih in zadružnih organizacij.
Dejal je, če bo dobro, mora uspeti, samo lep čas bo še potekel, da bo kmet spoznal, da po starem ne more naprej. Najnaprednejši so se že odločili. Namesto stotero pridelkov bodo pospešili rejo živine in pridelovanje sadja. Drugi, kaj drugega. In to je po njegovi sodbi dobro: nekdo mora začeti, saj potem ostalim ni treba več prigovarjati, zlasti če vidijo dejanski uspeh.
Ob slovesu sem mu rekel, da bom tole napisal; nič ni bil proti, dejal pa je, da je tako povedal po resnici.
»ČEMU ČAKATI S PAMETNO MISLIJO?«
Pri starem gradu v Brestanici sem dohitel skupino voznikov. Pripeljali so na letni prostor nekaj hlodov. Dišeč domač kruh so zalivali z zlatonjmenim sadjevcem. Se nekaj nakladalcev lesa jim je pomagalo pri tem opravilu.
Beseda je tekla o lesu, cenah in seveda letini. Pred nami so štrleli v zrak zaraščeni zidovi starega gradu. In z bližnje jablane so v jesenskem vetriču padali zreli plodovi na tla.
— Toliko ga je, da bo segnilo, — je dejal postaran kmetič. Skoda; zadruga ga ne more vsega odkupiti.
Oglasil se je drugi ln povedal, da so že predlanskem na nekem zboru volivcev govorili o potrebi ustanovitve sadne predelovalnice, ki naj bi dobila prostore v starem gradu. Na občini so o tem šc dolgo časa govorili, zdaj pa je menda zadeva padla v vodo.
Ogledovali smo stj-ri grad; zares škoda je lepih prostorov oziroma lege. Kajpada, treba bi bilo nekaj investirati, vendar bi se splačalo.
Po zraku je priplavalo: — Čemu čakati s pametno mislijo? Predelovalnica bi imela dosti sadja in kmetje bi imeli nekaj od tega, nekaj tudi občina in tudi tisti, ki bi se tu zaposlili.
Treba je bilo iti na pot. Steklenice s sadjevcem so se spraznile. Lakota in žeja sta bili potešeni. Misel o prepotrebni sadni predelovalnici pa je menda še ostala živa tudi potem, ko so vozovi drug za drugim odpeljali proti domu.
Na železniško postajo se je vsula gruča ljudi. Vsi oprtani s težkimi nahrbtniki in kovčki ter košarami v rokah. Pletenke so butale ob bedra, polne žlahtne tekočine. Na postaji so mi rekli, da bodo to jesen prepeljali sto in sto ljudi, sadja in sadjevca. Ljudje se bodo založili ta zimo.	(v)
Sedemdnevno zatišje
Stalna skrb podjetja, kako izboljšati tn povečati proizvodnjo ln uvesti nove strbjne izdelke, je privedita do tega, da je tovarna sklenila stopiti v kooperacijo s firmama Schwarz in Thdele iz Zahodne Nemčije. Zelo pomembna kooperacija bi bila s firmo Schwa>rz v zvezi z izdelovanjem železnih jamskih stojk, katerih uporaba se namesto dragocenega jamskega lesa tudi po naših Jugoslovanskih rudnikih vedno bolj uveljavlja, nadalje še z drugimi izdelki. V kooperaciji z drugo firmo pa bi prišla v poštev izdelava členastih transporterjev in je tudi v tem pogledu prišlo med obema do zadovoljive rešitve pogajanj. Da se zagotovi zanesljiva produkcija in dobra kvaliteta novih izdelkov, je bil sklenjen med Strojno tovarno v Trbovljah ln firmo Thie’e dogovor, da se bodo pri njej strokovno usposabljali naši delavci. Pred kratkim so se zastopniki naše »trojne tovarne mudili v Nemčiji in se tamkaj o vsem potrebnem porazgovorlli. Upravni odbor in delavski svet trboveljske strojne tovarne sta odobrila to potovanje ter pooblastila odgovorne organe za nadaljnja pogajanja v zvezi z raznimi pogodbami za dosego potrebnih licenc.
Predlog o kooperaciji z omenjenimi firmami je bil na zadnjem zasedanju delavskega sveta Strojne tovarne v Trbovljah toplo pozdravljen. Bilo je izrečeno mnenje, da je to ugodna prilika, zilastii kar se Uče izdelovanja členkastih transporterjev, za katere vlada v rudarstvu veliko zanimanje, posebno ker so te prenosne naprave trpežnejše kot pa gumijasU transporterji. Osvojitev produkcije teh transporterjev Je gospodarsko priporočljiva, pomembno pa je tudi, da se bo izboljšala kvaliteta izdelkov.
Uvajanje vedno novih strojnih izdelkov, izboljšanje njihove kvalitete in hitra izdelava — to je cilj celotnega delovnega kolektiva Strojne tovarne v Trbovljah, ki je danes za rudnikom največ j e podjetje v trboveljski občini.	air
Obrambno ministrstvo LR Kitajske je minulo nedeljo objavilo poslanico »Rojakom na Tajvanu«, v kateri izjavlja, da bo kitajsko topništvo za teden dni prenehalo obstreljevati otok Kvemoj. Poslanica Je napisana v umirjenem tonu, htadnokrvnejše obravnava probleme, obenem pa predlaga tajvanski vladi pogajanja o vseh spornih problemih, zlasti pa o usodi obalnih otokov. V noči med nedeljo in ponedeljkom je padla na Kvemoj zadnja granata — v tem tednu.
Američani so se zavoljo svoje kratkovidne blokovske politike na Daljnem vzhodu znašli v sila neprijetnem položaju. Vsa njihova prizadevanja, da bi pred očmi sveta, svojih zaveznikov in svoje javnosti očrnili Kitajce kot agresorje, sebe pa oprali, se Jim niso posrečila. Ameriška ln svetovna javnost je danes morebiti bolj kot kdajkoli poprej prepričana, da je politika ZDA na Daljnem vzhodu v osnovi zgrešena. Politika podpiranja propadlega režima Cangkajška In nepriznavanja obstoja LR Kitajske pa ne škoduje le Kitajski In azijskim narodom, ampak tudi Združenim državam in njihovemu ugledu, ugledu Elsen-howerjeve vlade doma in na svetu. Tega se zavedajo že številni Američani. O tem nam priča pravcata poplava pisem, ki Jih v teh dneh pošiljajo ameriški državljani zunanjemu ministrstvu, med katerimi Ah najmanj
80% poziva vlado, naj nikar ne tvega tretje svetovne vojne zaradi tistih nekaj kitajskih obalnih otokov.
Znani ameriški komentator Walter Lipmann je pred nedavnim zapisal:
»Vse izbire so zoprne. Žalostna resnica je, da sc je g. Dulles znašel v pasti, ki bi se ji bil lahko Izognil, če bi zahteval, da Cangkajšek umakne svoje čete, preden se je začelo obstreljevanje. Iz te pasti ni nobene prijetne in gladke poti.
Najboljši Izhod je ta, da ravnamo velikodušno in. samozavestno kot velesila, da s« otresemo Cangkajška ln da potem presenetimo svet z realistično In razumno potezo glede prihodnosti Formoze. Govorijo, da nas bodo zapustili vsi mali narodi, če se ne bomo dali zapeljati po Cangkajšku v vojno. Govorijo, da bfi popuščanj« še bolj spodbudilo agresorja, če m ne damo zapeljat« ▼ vojn«.
Na vse to lahko rečemo, d.i večina sveta gleda na našo zvezo s Cangkaj-škom kot na nekaj mračnega in kot na znamenje politične in moralne slabosti. Ce bi se Združene države rešile te zveze in nastopile — kakor morejo In kakor bi morale — s konstruktivnimi predlogi, proti katerim Cangkajšek ne bi mogel uporabiti veta, bi se naš ugled okrepil In naš vpliv povečal. Naša zveza je ogromno breme. Ce bi se je otresli, bi to ne veljalo kot slabost, ampak kot dokaz, da smo velesila, ki brani svetovni mir.«
Močan pritisk Javnosti na vlado se Je kazal tudi v najnovejšlh stališčih predsednika Eisenhower.|a In zunanjega ministra Dullesa, ki danes ne vidita več »razloga, da b| moral Cangkajšek še bolj utrditi Kvemoj.« Dulles je celo posredno priznal, da Je bilo dosedanje ravnanje tajvanskih politikov nerealno. Obenem pa je napovedal, da so ZDA pripravljene razpravljati o obojestranski opustitvi sile, če na kitajski strani utihnejo topovi. Kaže torej, da-J« ameriška vlada pripravljena na kooeerije, vendar j« težko reči na kakšne in v kolikšnem ob*egu.
8edaj je čas, da ZDA v praksi dokažejo svojo pripravljenost za popuščanje. V tem tednu, ko bodo kitajski topovi molčali, je moč storiti veliko, ali pa — ničesar. Precej ljudi na svetu pa se boji, da nov vetrič v ameriški politiki na Daljnem vzhodu ni tako močan, kot bi želeli, da so težnje sil reakcije, ki rade »hodijo na robu vojne«, močnejše kot prizadevanja za mirno in pravično rešitev daljnovzhodnih problemov. Zaradi tega so mnogi listi, ki so objavili Eisenhoiver-jevc in Dullesove Izjave, pripomnili, da ne bj bilo prav, če bi se slepili z utvarami. Na njune izjave lahko gledamo le v sklopu celotne ameriške politike na Tihem oceanu in amer,-šklh obveznosti do Cangkajška.
Predvsem pa nam mora biti jasno, da bi sleherna polovična rešitev le začasno odložila rešitev problema. Potrebno bi bilo odpraviti vzroke daljnovzhodnih zapietljajev, ki in posledica tujega (ameriškega) vmešavanja v notranje zadeve Kitajske in celotne ameriške politike v tem delu sveta. Odpraviti vzroke teh problemov, pa pomeni, odpovedati se politiki, k| jo je zgodovina že zdavnaj obsodila.
' Napisano v Zagorja, ▼ začetku oktobra.
— Ce tl pa rečem: ne splača se poditi okrog, ko pa bova lahko dobila vse v poslovalnici izlaške zadruge. Pa še poceni bo letos.
Joža si ni dal k sebi. Sploh pa knapi nikoli niso kupovali v zadrugah, ampak so vselej takole na jesen oprtali nahrbtnike in vreče in — hajd okrog kmetov za ozimnico.
Čila je {»skusila še z zadnjim argumentom: — Joža, jabolka sem že naročila v naši poslovalnici, po šestnajst bodo, lepa, zimska jabolka.
Tedaj je Joža zarohnel: — Preklemanska ženska, pri priči boš odpovedala, jabolka bom kupil jaz tam, kjer jih dobivam vsako leto.
Pozno zvečer se je Joža vrnil domov. Seveda: bil je na kmetih, in kdo bi mu zameril, da se ga je rahlo nalezel, ko pa je letos toliko pijače, da se človeku kar ponuja.
Čila ga je sezula in potem je Joža hitel razlagati, kaka lepa jabolka je zaaral. Po dvajset bodo, pa vožnjo bo moral posebej
Pozno pod noč se je Tone vračal domov. Sam s seboj zadovoljen, da je kupil lepa jabolka, v nahrbtniku pa mu je poplesavala petlitrska pletenka sladkega tokaj ca.
* * * *
— Malka, pripravi mi nekaj vreč, danes grem za krompirjem. Pa kakšno zelenko daj v nahrbtniki
Malka mu je naročevala, naj kupi bel krompir, lanski se je vedno razkuhal in polovico ga je morala vreči proč.	^
France je spotoma godrnjal: — Prokleto, namesto, da bi človek, kadar je prost, malo posedel in se spočil, mora za krompirjem. Hudoval se je nad nesposobnostjo trgovine.
Pri kmetu se je najprej poskusil z »močnim«, spil nekaj sladkega sadjevca, nato pa sta se z gospodarjem zmenila za bel krompir. Pustil mu je vreče, naročil, kdaj in koliko ga naj pripelje, in ko mu je kmet natočil še steklenice, sta malo posedela v pomenku. Popoldan se je odpravil domov.
Se o preskrbovanju s kmečkim, pridelki
9 lastno skledo
plačati. Tedaj se je Čila razjezila: — Kaj ti nisem povedala, da bi jih v zadružni trgovini dobila po šestnajst, ti nesreča? Za kozarec žganja in sadjevca si se dal napetnajstiti!
Joža je že lahno dremal za mizo, toda zd^j je planil pokoncu: — Beži, beži, naša jabolka bodo debela in tja do Velike noči bodo počakala, tiste zadružne* pa bi mogli otroci pospraviti že do Novega leta. Zdaj pa mir, utrujen sem .. .’
* » *
Iz večjega zagorskega naselja se je tisti dan odpravila večja skupina rudarjev v hribe. V njihovih nahrbtnikih so se med vrečami za krompir gnetle steklenice. Mahnil so jo daleč ven v zagorske vasi. Na koncu naselja je čakal voznik. Na Izlakah so se razdelili: eni naprej proti Šentgotardu, drugi proti Mlinšam in Kolovratu.
Tone se je ustavil pri svojem dobrem znancu. Poklepetala sta ob kozarčku močnega o dobri letini, hudičevih cenah, in Tone si je še večkrat nalil žgane pijače.
Potem sta se odpravila s kmetom v klet. Kmet je hvalil svoja jabolka in vsako posebej podajal Tonetu za poskušnjo.
Zatem je Tone rekel: — Dve sto kilogramov bi jih vzel in ker vem, da si ravno tako revež kot jaz, ti jih plačam po petindvajset. Velja?
Kmet je komaj zadržal širok in dražljiv smeh. V pičli minuti je izračunal, koliko bo prolitiral. Hotel mu jih je dati po dvajset, zaradi večletnega poznanstva, zdaj pa je mož sam prišel s cenor Kar koj sta udarila in kasneje sta v izbi zalila sklenjeno pogodbo z žganjem in sadjevcem.
Sele v domači kuhinji se je spomnil, da se ni zmenil za ceno. Zamahnil je z roko: — Ah, kaj cena, glavno je, da ga dobim, kmet me pa ja ne bo oškrgnil...
Da, takšni smo. Ce ne verjamete, pojdite povprašat izlaško zadrugo. Odgovorni ljudje vam bodo povedali, kako trdno so pri zagorskih rudarjih ukoreninjene te navade, ki menijo, da bodo kupili vse lepo in poceni, če bodo sami vzeli pot pod noge in se kar pri kmetih pogodili za ozimnico. Medtem pa vam bodo povedali, kako velike težave ima zadruga, ker ne more odkupovati po taki ceni, ki bi bila primerna za potrošnika. Seveda kmetje nočejo prodati zadrugi po taki ali taki ceni, in v isti sapi trdijo, da nudijo zagorski potrošniki znatno večje cene za njihove pridelke. Morda vam bo upravnik zadruge še povedal, kako je prejšnji teden poslal v Trbovlje tovornjak jabolk, ki so jih prodajali na trgu po tri dinarje ceneje kot branjevke oziroma kmetje. Zvedeli boste, kak vik in krik so zagnali prodajalci sadja, ko jim je zadruga konkurirala z nižjimi, pravzaprav znosnimi cepami, češ da jih hoče zadruga uničiti. Nič kolikokrat bi zadruga lahko uspešno intervenirala, če bi ji sami ne hodili v zeljnik. V Zagorju dobite v izlaških poslovalnicah lep, bel krompir po trinajst dinarjev, naši, zagorski potrošniki, pa so ga že sedaj plačevali po petnajst. Da o sadju sploh ne govorimo.
Sicer pa bralci presodite sami: ali ne pljujemo v lastno skledo?
(v)
fhtiem po (foru&Cju
Bolj kot katero koli drugo evropsko mesto privablja letos Bruselj tujce. V glavnem zaradi-svetovne razstave, ki je letos v tem mestu. Neredko pa se zgodi, da tuji turisti, ki pridejo v Bruselj, tega mesta tako rekoč niti ne vidijo. Vidijo nekaj ulic, po katerih morajo iti, da pridejo do svojega stanovanja ali hotela, do železniške postaje in razstave, vidijo središče mesta, vendar najvažnejše znamenitosti tega kraja ne opazijo.
Vsega tudi jaz nisem videl, vendar marsikaj. Mnoge zanimivosti so v tem mestu, ki je staro okrog tisoč let in ima okoli milijon prebivalcev in je prestolnica Belgije.
Vildel sem številne trgovine in tudi spomenike, posvečene
nekaj čudovito okrašenih dvoran z originalno opravo, kjer so stari gobelini in umetniške slike flamskih mojstrov.
Na tem trgu stoji nadalje izmed pomembnih stavb Palača vojvode Brabanta, kraljevska palača (v kateri kralj
Se malo in prijetni dnevi v naravi, pod šotorom, bodo končani.
raznim županom Bruslja, od katerih je vsakemu najbolj znan trg in spomenik De Dru-kerjlu, nekdanjemu predsedniku bruseljske občine, ki je v prvi svetovni vojni znal mobilizirati Belgijce, da se upro napadalcu. Videl sem Veliki trg, kjer izvirajo vse zgradbe iz 15. in 16. stoletja, kjer stoji velika, impozantna zgradba Posvetovalnice z okrašenimi stolpi, visokimi 97 metrov, stavba, ki predstavlja mešanico renesanse in baroka, zgradbo, ki so jo zidali celih sto let (1402—1502). V tem velikem poslopju je
Joto lili Barv" - y Trtovljol
Sodobna dramatika, zlasti njene lahkotnejše smeri, so značilne po bleščečem jeziku, po posplošenih problemih’ in za vsako ceno najboljšem, celo površnem zaključku• Lahkotna konverzacija vnaša dinamiko in svežino, splošno postavljeni problemi dopuščajo individualno dojemanje publike, rešljive situacije pa vzgajajo k čustvenemu optimizmu. Ta načelna vprašanja so delno zbanalirirala tisto, kar imenujemo v današnjem svetu skoro izumrla.
Komedija Normana Krasne, John ljubi NIary, zadeva s svojo problematiko dokaj resna vprašanja sodobnega sveta: od problemov državljanstva, ki preprečuje uresničitev normalnih človeških teženj, preko zaostale mentalitet e v reševanju najintimnejših človeških čustev, do negi-ranja pomembnosti človekove emociatne razrvanosti. Predstavnikov najvišje ameriške sodobne družbe, ki se je zbra-ta v neki hotelski sobici, pa avtor z vsemi temi problemi ne obremeni, niti jih ne razlaga, temveč uporabi kot komične situacije. Senatorjeva družina zaživi pred našimi očmi precej površna (lahko bi rekli; tipično sodobno ameri-kanska), a povsem sprejemljiva in celo simpatična. Smo tik Po II. svetovni vojni. Mary Pričakuje svojega vojaka Johna. Ta se res vrne ie Evrope — poročen z nevesto svojega prijatelja, da ji tako o mogoči prihod v ZDA. Vojno tovarištvo pa je povsem dru-Oa stvar kot konservativni ceremonial bogate družine ob Poroki. John se zmede, utaji *voje dejanje in drsi iz nezgode v nezgodo. Končno se P*e lepo pojasni in uredi. Ja v hez in Micka bosta vendarle lahko srečna.
Režiser Rado Cešnovar je delo režijsko nekoliko potisnil v družbeni lestvici navzdol. Rred nami je bila družina — a ne senatorska. Ce bi iskali Primero, potem recimo — Uradniška. To je delu vzelo Nekoliko elegance in ublažilo avtorjevo ost, ki je naperjena P-a najvišjo ameriško družbo. Enotna uglašenost igre pa je režiserja opravičila za ta po-•eg.
Igralci iz grupe Mladih — *o psi po prsti pokazali mno-0o smisla za nastopanj.e, smi-*el podrediti se reliji in so res vložili pse.spoje sposobnosti. Izreden igralski refleks je pokazat zlasti živahno neposredni in prisrčni John — ^"anci Stojs. koketna in sprožena Lili — Lidija Jarc. jfangstrski ameriški Fred — •‘bie Soper. prizadevna Marj/
—	Anica Wallas, prirodno fina in udržana Maryjina mati
—	Olga Fabian, do tančine puritansko izdelani zastopnik RK — Jelko Potočan (ki vedno s presenetljivo fineso oblikuje obrobne vloge), domači senator — Toneta Korena, ki je s svojo nekoliko živčno igro zopet potrdil svoj smisel za odrsko oblikovanje. Najmanj sproščena sta bila general in natakar — saj jima tudi vloga
sama ni dala možnosti za psihološko ali vsaj vizualno akcijo.
Scena sobe ameriškega hotela je bila prilagojena režiserjevi interpretaciji, za delo samo malce prerevna, stilno neenotna in zato dejanja ni dovolj podpirala. Tudi električar se ni trudil diferencirati osvetljave, ki je bila ves čas monotona in zato ubijajoča, čeprav bi lahko podprla
dogajanje oz. podčrtavala pomembnosti. Slušni efekti Francija Jarca so bili brezhibni, le slovesno občutje z orglgmi je možno samo še v Ameriki •..
Led je prebit. Prva premiera letošnje gledališke sezone je za nami. Gledališče Mladih je startalo. Njihova prizadevanja so vredna, da jih podpremo z obiskom in resničnim zanimanjem.
ni nikoli stanoval) in cehovske palače.
Na tem trgu je leta 1550 poginil princ Egmont, ki je dvignil upor Belgijcev proti španskim okupatorjem.
Nedaleč od tod sem videl spomenik malemu nagemu dečku, ki je zaščitnik mesta, fantek, ki v svoji nedolžnosti javno »lula« pred mimoidočimi — spomenik »Mali Gabrijeli«, mladi Belgijčanki, ki so jo nemški zavojevalci 20 let staro ustrelili zaradi upora, spomenik kralju Leopoldu I., in še mnoge druge. Videl sem tudi trg »Art pour l’Art« (Umetnost zaradi umetnosti) s Palačo pravice, zgradbo, ki so jo delali celih 17 let v raznih stilih, v glavnem v neo-klasičnem, na katero pa Belgijci kljub njeni monumentalnosti niso posebno ponosni-
Vprašujejo se, čemu naj jim bo tolikšna Palača pravice, ko države, kjer vlada večja 'krivica in nezakonitost, nimajo ne podobne ne večje. Zgradba je mnogp ■ večja kot cerkev Sv. Petra v Rimu. Videl sem kraljevsko palačo. Trg borze, ki mu Belgijci pravijo, da je srce in ogledalc življenja v mestu, kraljevsko gledališče, kraljevski trg — mojstrsko delo simetrije in okusa, napravljen v drugi polovici 18. stoletja, Palačo petdesetletnice skupno s parkom istega imena, ki so ga zgradili v po-
častitev belgijske neodvisnosti, Palačo lepih umetnosti s številnimi dvoranami, cerkvico Sv. Mihaela itd.
Bil sem tudi v Watterlpou in videl spomenik, ki so ga postavili vojvodi Wel:ngtonu, videl sem posteljo, v kateri je vojvoda spal v noči velike bitke, film o bitki v Watter-loou in mnogo angleških turistov.
Trudil sem se prav tako, da bi v času svojega 10-dnevne-ga bivanja v Bruslju čimbolj spoznal življenje samega mesta, da tjj. vjdel. kako njegovi prebivalci žive, kaj jim najbolj ugaja, kaj mislijo o naši državi itd.
Resnica je na primer, da večina od njih ljubi naše narode. še posebno Srbe, v glavnem zaradi skupne usode, doživi] ene v teku prve in druge svetovne Vojne. Srečal sem se z nekaterimi, ki so se kot prostovoljci borili na Solunski fronti.
In vsi žele, da bi čimveč zvedeli o naši državi, o njenih lepotah, o našem delavskem upravljanju, o naši pati v socializem itd. Tako so mi v razgovorih razen drugih na primer rekli Viotor Guy, pomembni belgijski znanstvenik, princesa FV*ntenoy, sekretarka Društva za mir belgijskih žena, Ida Eno, profesorica, Fred Dekaiser, uslužbenec zavarovalnega društva, Victor Morell, kovinar itd.
Vsi ti žele, da bi videli Jugoslavijo. Bjji so iznenadeni, ko so slišali, pod kakšnimi ugodnimi pogoji lahko prežive pri nas svoj. dopust ali določeno število dni v Jugoslaviji.
Ne poznam zadosti delo naše turistične' propagandne službe v tujini, a zdi se mi, da se je le-ta v glavnem usmerila na Nemčijo in Francijo, in morda v zadnjem času na skandinavske dežele.. Kar se tiče življenjskega standarda, je ta v Belgiji razmeroma visok. Belgijci se ne hvalijo zaman, da je bila njihova dežela edina, ki so ji bile ZDA po drugi svetovni vojni dolž-
ne. Videli bomo, kaj bo. če bodo narodi Konga izvojevsli neodvisnost.
Drugače je za naše pojme vse preveč drago. Prenočišče v hotelu z zajtrkom stane za eno osebo 100 do 150 frankov (1200 do 1800 din), čaša piva 3 del 7 frankov (84 din), dobro kosilo s čašo piva 50 do 80 frankov (600 do 1000 din), vožnia s cestno železnico v eno smer 4 do 5 frankov (48 do 60 din), kino vstopnice 20 do 40 frankov (240 do 480 din), itd.
Enako ie z uslugami. V hotelu se plača osebju za postrežbo 15-odstotna napitnina, ki je obvezna. Tudi za uporabo stranišča. Mimogrede naj omenim, da se za uporabo stranišča z umivanjem rok plača 5 frankov (60 din). Če mi verjamete ali ne, je res, da sem v neki brivnici v Bruslju blizu Trga borze plačal za britje z napitnino 60 frankov (720 din).
Prav tako so plače razmeroma visoke, posebno za kvalificirane djelavce in uslužbence.
Mladi profesor ima na primer plačo okrog 8.500 frankov, tehnik, ki prične delati, okoli 6000 do 6500 frankov, mladi strojni inženir 9000 din itd.
Ob tem ne smemo pozabita, da so Belgijci po prirodi varčen narod, ip ie pred kavarnami mogoče videti, da ljudje v glavnem pijejo pivo. Mislim. da v nobeni državi ne spijejo toliko piva. Niti ne v Nemčiji.
Na cestni železnici ni gneče in prepirov, tudi ne spopadov s sprevodnikom kot pri nas.
čudil sem se njihovim mnogim znamenitostim, ki sem jih videl, disciplini, vrednosti in van'r’™,i im nisem jim bil nevoščljiv njihovega življenjskega standarda. Nisem. dasiravno želim vse to vsem delovnim ljudem v naši državi, a ne na račun drugih narodov, ki žele, da svobodno žive, kajcor tudi mi.
Branko Djukic
Kar precej takšnih stanovanjskih blokov bi še potrebovali v Trbovljah za rešitev stanovanjske krize.

4 (Nadaljevanje.)
Iz zadrege ga je potegnila Milena sama, ko se mu je približala in mu ponudila desnico v pozdrav. Dvignil je glavo in se zastrmel v njene vabljive oči, čiste in jasne ko rosa pomladnega jutra.
•Od kod pa ti, punčka?• je vprašal z zanimanjem.
•Iz nemškega taborišča sem pobegnila... Želim ostati pri vas, v vaši brigadi.'* je odgovorila in vprašujoče pogledala komandirja.
»Koliko si pa že stara, da kar sama odločaš?«
»Sedemnajst!« je odgovorila zaskrbljeno, boječ se, da bi bila njena mladost ovira za sprejem v bataljon. Komandir ni odgovoril, le gledal jo je od nog do glave. To molčanje je Mileno morilo in zdelo se ji je, da je premalo povedala, zato je nadaljevala: •Kaj hočem. Starše so mi vzeli Nemci, brat pa je že tako med partizani. Slišala sem, da je komisar čete v vaši brigadi. Kličejo ga Danilo!«
•Kaj, Danilo je tvoj brat?* se je začudil Jože. •Bila sva več mesecev skupaj v četi. Bil je moj najboljši tovariš. Zdaj se spominjam!... Oh, nič kolikokrat mi je pravil o tebi in starših. Ves iz sebe je bil, ko je zvedel, da so vas pregnali z doma ...«
Mileni je zdajci malo odleglo. Spet je bolj sproščeno zadihala. Brž ko je pomislila na srečanje s Tilko, pa jo je spet stisnilo v srcu. Omahovala je, nato pa kar naravnost vprašala:
»Tovariš komandir!... Ali misliš, da me ima Stanko še tako rad kot nekdaj?... Ni morda malce pozabil name?*
•O, Milenca, kaj misliš!« še je začudil partizan Jože. •Stanko te še bolj ljubi, bolj hrepeni po tebi in starših, kot je hrepenel kdajkoli... Le kako moreš kaj takega misliti o njem?«
»Slišal4 sem.. .« se je opravičevala, »da ima dekle. Neko Tilke v Domžalah... Ali je to resnica?... Morda tudi ti kaj veš o tem?•
• Res je, da se imata rada, tovariško rada,« je priznal komandir in iskal izgovor, da bi ji to blaže povedal. »Toda to ni prava ljubezen. Ni takšna ljubezen, da bi kradla tisto skrivnost srca, ki ji pravimo ljubezen do sestre in staršev. A rada se imata. Dopisujeta si vsak teden...,« je pojasnil z nežnimi besedami. Slutil je. da Mileno boli Stankovo prijateljstvo s Tilko, pa je zato polagal na njeno srce le tople in blage besede, besede, ki so tolažile njeno razbolelo notranjost.
Tedaj je vstopil kurir Ivo in sporočil, da bo v štabu bataljona sestanek komandirjev. Jože se je spomnil na poročilo, ki ga ni dokončal. »Se bom že kako izgovoril,« si je mislil, vtaknil dnevnik v torbico, zgrabil brzostrelko in odhitel proti sosedni domačiji.
Cez poldrugo uYo se je komandir Jože vrnil. In četrt ure% zatem je bil na Severjevem dvorišču zbor čete. Komisar Slavko je razdelil borcem volnene nogavice, rokavice. jopiče, perilo in druga bogata darila, ki so jih za Miklavževo poslale v brigado dekleta in žene iz Kamnika. Menaša. Domžal in Litije.
Lepa Milena se ni mogla nagledati teh krepkih fantov, polnih življenja in ponosa. Borci pa so občudovali njo, toda ona ni marala za to. Želela je srečati le brata Stanka.
Zvečer so bataljonski skojevci prlrdili v Severjevi
ČRNOLASKA MILENA
\
hiši partizanski miting. Program je bil sicer kratek: kulturnik Savo je recitiral dve Kajuhovi pesmi, komisar Slavko je govoril o uspehih na fronti, kuhar Luka je izvajal skeč o partizanskem brivcu, na koncu pa je mitraljezec Maks raztegnil meh in pari so se zavrteli...
Milena je vsa srečna sledila programu ter se vtopila v prisrčno razigranost. Po dolgem čašic je nekoliko pozabila na grenkobe in se počutila srečno. Najraje bi samo gledala partizansko rajanje, a so se plesalci preveč zavzemali zanjo. Godec še ni začel igrati, že je bila oddana, med plesom pa so jo borci prevzemali drug drugemu.
Tudi komandir Jože in Milena sta se zavrtela. Samo enkrat, pri povštrtancu. Milena je tedaj položila pred Jožeta blazino. Ko sta pokleknila nanjo, sta se jima ustnice združile v nežen poljub. Nato sta v prisrčnem objemu zaplesala...	'
O polnoči so se vaščanke in partizani razšli. Pri Severju je ostala le Jožetova četa. Borci so kmalu polegli po hlevu in po hiši, le Jože in Milena nista šla spat. Sedla sta k peči in se pogovarjala pozno v noč. Drug drugem.u sta razkrila srce.
Milena je bila sama. Ni imela človeka, ki bi se naslonila nanj in mu zaupala svoje težave. V otroških letih ji je bil najbtižnji brat Stanko, v nemškem taborišču se je tolažila pri starših, zdaj pa se je njeno nežno srce oklenilo partizana Jožeta. Ko mu je potožila bolečine svoje notranjosti, ni mislila na ljubezen. Jože je bil le prvi partizan, fct ga je videla. Bil pa je tudi človek, ki se mu je zaupala, človek, ki jo je razumel in jo z nežnimi besedami bodril v njenih težavah in jo otel iz osamljenosti Naslednji večer je bataljon odrinil proti Limbarski gori. Toda Milena ni Šla na pot. Komandant bataljona Mirko ji je dovolil, da lahko ostane pri Severju, kamor bi imel priti njen brat na zvezo.
Zala črnolaska je naslednje jutro zgodaj vstala. Ko je pogledala skozi okno in zapazila na robu vasi partizana, ki se je z naglimi koraki bližal Severjevi domačiji, je radostno vzdihnila:
»Jože prihaja!«
V srcu se ji je nekaj zganilo. V njeni notranjosti se je bol tesnobe mešala z občutkom sreče in veselja. Obstala je, si pritisnila dlani na prsi in tiho, prav počasi vprašala samo sebe:
»Ali sem res zaljubljena vanj?«
Ni si odgovorila. Pohitela je na prag in obstala ko okamenela... Sprva ni mogla verjeti svojim očem. Ko pa je v modrih, tako ljubeznivih očeh prihajajočega zagledala samo sebe, je vsa iz sebe planila po stopnicah in mu padla v objem.
Bil je njen brat Stanko!	,
Milena je bila od sreče skoraj ob pamet. Stanka je stiskala k sebi, ga božala po obrazu in rokah, ga poljubljala ...
•Kaj pa Očka in mamica?« je zaskrbljenoo vprašal Stanko.	,
Sestra je sklonila glavo na bratove prsi, se ga tesno oklenila in pretresljivo zaihtela. Potem je počasi obrnila obraz navzgor in s solznimi očmi izdahnila v opravičilo
•Stanko... nisem mogla drugače!«
Stanko je pobožal sestro po črnih laseh in jo popeljal v hišo. Sedla sta k peči in si pripovedovala dogodke, ki sta jih preživela vsak zase. Kadar je bila beseda o očetu in materi, sta utihnila. Stanka je moril občutek, da so morali starši zaradi njega v izgnanstvo, Mileno pa lastni očitek, da jih je zapustila v daljni tujini.
•Pišiva jima!« je predlagal Stanko. Ko sta sedla za mizo in napisala pismo, jima je malce odleglo. Milena je s pismom odhitela v kuhinjo in prosila domače dekle, da ga odda na pošto v Domžalah.
Ko sta že govorila o Domžalah, je Milena začela napeljevati pogovor na Tilko. Stanko se ni mogel izogniti resnici. Priznal je, da jo ljubi. Zakaj naj bi tajil, saj je to povsem naravno.
Milena mu ni ugovarjala, čeprav ji je bratovo iskreno priznanje razburilo srce. Zdaj je resnično čutila, da je Stanko ne ljubi več tako močno ko prej. Gotovo bi ga prosila, naj se odpove ljubezni do Tilke, ko ne bi bila prav tisto jutro odkrila v svoji notranjosti, da se je tudi ona, povsem podzavestno, zaljubila.
Korenova otroka sta preživela lep dan. Se nikoli se nista imela toliko povedati. Njuni duševnosti sta se spet združili v tako harmonijo, da se v mraku nista in nista mogla ločiti,
»Piši mi, kam te bodo, odredili... Zdravo!... Srečno!« je pozdravljal Stanko z razorov, ko se je vračal v svoj bataljon v Les.
•Na svidenje!« mu je zaklicala Milena in pomahala z roko.	(Nadaljevanje sledi.)
' Znanje
, pogoj napredka
> Planske naloge petletnega kmetijskega načrta sione na specializiranih kmetijskih kadrih, od katerih pričakujemo uspeh v proizvodnem in družbeno - ekonomskem pogledu. Trenutno primanjkuje zlasti kvalificiranih kmetijskih delavcev, ki morajo postati osnovni nosilci sodobnih metod v proizvodnji. Izobrazba in vzgoja praktičnih sadjarjev, živi-• norejcev, poljedelcev in vinogradnikov je zaupana specializiranim dveletnim kmetijskim šolam, ki jih je v Sloveniji 11.
Sevniška sadjarsko-živi-norejska šola je s 15. septembrom t. 1. pričela s poukom. 24 mladih ljudi iz različnih krajev se je znašlo v šolskih klopeh. Začetne težave so bile kaj kmalu pozabljene in kmalu bo mogoče govoriti o veliki družini na Radni. Druži jo »kupni program in zahtevne naloge, ki terjajo celega človeka. Že prve dni so gojenci šole spoznali, da se reformirana, specializirana kmetijska šola bistveno razločuje od opuščenih enoletnih šoi splošnega tipa. Absolven-so bili polkvalificirani in zaradi prevelikega obsega teoretične snovj nezadostno pripravljeni za praktične proizvodne naloge. Dveletna specializirana kmetijska šola pa je v skladu z načelom uvajanja sodobne tehnike v agrarnem gospodarstvu in proizvodnjo tržnih viškov. -Novi predmetniki in učni načrti so rezultat mnogih razprav kmetijskih strokovnjakov in pedagogov in so prilagojeni praktičnim nalogam. Razmerje med praktičnimi in teoretičnimi urami gre v korist prakse, saj pripada od 44 tedenskih učnih ur praktičnemu delu 24 ur. Novost je še v tem, da od dveletnega šolanja odpade na praktični del eno leto. Praktični pouk imajo učenci na specializiranih zadružnih in državnih kmetijskih obratih, Kjer prejemajo nagrado za vzdrževanje. Po enoletni praksi se vrnejo v šolo kjer se ponovno poglobijo v snov prvega teoretičnega semestra in pod vodstvom predavateljev analizirajo proizvodne probleme. Tak način šolanja daje bodočim kvalificiranim sadjarjem in živinorejcem široko praktično znanje.
Trenutne in bodoče potrebe po strokovnih močeh so velike, ker kmetijstvo zaradi zahtevne mehanizacije ne bo moglo zaposlovati nekvalificirane delovne sile. Perspektive so torej jasne in človek se čudi. od kod tako majhno zanimanje med mladino. Sola je sicer dosegla 96-odstoten vpis, vendar z neizenačenim predznanjem In starostno dobo učencev nismo povsem zadovoljni. Se težji je problem v nekaterih ostalih šolah, ki zaradi prenizkega vpisa še vedno čakajo na nove učence. Bo
Jevnica nekoč in danes
Po osvoboditvi so dobili električni priključek, zadružni dom, zdaj grade most čez Savo — Jevnica je izhodišče za izlete na Janče in na hribe na levem bregu Save: Murovico, Cicelj, Zagorico in Slivno ter v Moravsko dolino
V stari .Jugoslaviji je bila Jevnica, v času med obema vojnama, kakor pravimo razdobju od leta 19X8 do 1941. majčkena vas. Čeprav leži na sredi poti od Ljub-bljane proti Litiji, štejemo pa jo sedaj v litijsko komuno, je bil ta kraj zaostal, ki se je le z volijo domačinov začel buditi k napredku.
Železniška postaja jim je
PRIBLIŽALA SVET
Se pred desetletjem Jevnica ni imela niti svoje železniške postaje. Tedaj so hodili domačini na postajo v Kresnice ali v Laze. Tisti izletniki, ki smo se tedaj napotili na Janče (794 m), smo morali vzeti pod noge precej daljšo pot kakor danes, ko Je z jevnlške železniške postaje do vrha Janč le pičlo poldTugo uro hoda.
Danes pa se JevniSa.nl ponašajo z lepo železniško postajo.
NOVA SOLA IN PIONIRJI — PEVCI
Tudi šolo Imajo lepo in. v njej poučujejo jevniško in okoliško mladino. Po zaslugi šolskega upravitelja tov. Mihe Vahna slovijo že neka) let mali Jevniškl pionirji, imenovani »Jevniškl škorčki«, po vsej Sloveniji, večkrat jih slišimo nastopati v Radiu Ljubljana. z gostovanj pa jih poznamo tudi že po Bell Krajini. Prekmurju in drugod. Tudi v Ljubljani in v drugih krajih so že večkrat nastopili, v posebno odliko jim Je treba šteti, da nastopajo mali jev-nlški pevčki tudi po hribovskih vaseh In tako širijo lepo slovensko pesem tudi v take kraje, kjer so kulturniki bolj redko v gosteh.
POUK POD DEŽNIKOM
Tak napredek dosegajo Jevniškl pionirji zato, ker imajo zdaj lepo šolsko poslopje. Pred trem! desetletij! pa so domovali jevniSki šolarji v zasilni šoli v kmečki hiši. Se dobro se spominjam takratnega obiska v tej zastlnl učilnici. Mladi jevniškl rod Je imel pouk v mali kmečki sobi. Poučevala jih Je vrla učiteljica, zdaj že pokojna tov Polda Kovič-Ple vel jeva. Ka-
dar je zunaj deževalo. Je morala tudi učiteljica razpeti v učilnici dežnik, ker Je slaba streha prepuščala ob nalivu padavine in Je kapljalo izpod stropa prav na kateder takratne učilnice tovarišice Polde.
To so bile nekoč žalostne slike v naših zasavskih učilnicah.
Prav Polda Kovičeva Je bila tista sipretna organizatorka, ki Je znala prebuditi domačine k delu za železniško postajališče in novo šolo. Oboje so dosegli vrli Jevničani tik pred drugo svetovno vojno.	'
TUDI ZADRUŽNI DOM IMAJO
Po osvoboditvi pa so si zgradili tudi zadružni dom. kt Je v ponos vast ht je tik železniške postaje in šole. Zdaj Imajo v zadružnem domu v Jevnici čudi trgovino in so tako razbremenjene gospodinje, da Jim ni treba več za vsako malenkost v bližnje Kresnice, v za-
družnem domu pa imajo tudi gledališko dvorano z odrom, kjer prirejajo večkrat igre, pa tudi pevske nastope. V Jevnici so imeli že tudi pevski festival in Je na ujem sodelovalo več pevskih zborov iz Zasavja.
ČEDALJE VEČ LJUDI JE ZAPOSLENIH V LJUBLJANI
Na Jevulško železniško postajo prihaja zdaj po osvoboditvi, odkar se je gospodarsko življenje na deželi povsem spremenilo, precej več ljudi, ki so dosti bolj kot pred vojno zaposleni v industriji. Mnogo ljudi — več kakor nad sto — odhaja dnevno iz Senožeti na levem bregu Save in drugih sosednih vasi v Ljubljano. To so razni delavci, vajenci, pa tudi dijaki. Zdalj se poslužujejo za prevoz preko reke Save broda na dveh čolnih, ki ga upravlja popularni brodnik Miklavž, kakor pravijo tov. Ivanu Cirarju. ki je bil med NOV podjeten in vzoren partizanski prevoznik preko reke Save. v času narodnoosvobodilne vojne Je prevozil v vseh letih več tisoč partizanov, kurirjev In političnih delavcev. ki so uporabljali kurirski kanal z dolenjskega ozemlja na desnem bregu Save In so odhajali na levi savski breg. k.ler Je
PROBLEMI IN MNENJA
HRASTNIK: ZAKAJ MRTVILO KULTURNE IN ŠPORTNE DEJAVNOSTI
Ko je terenski odbor SZDL terena II v Hrastniku sJclical širši sestanek predstavnikov vseh društev in organizacij o njihovem delu in problemih, so ugotovili, da bi lahko mnoge težave, ki zdaj mračijo boljše društveno življenje, lahko reševali v okviru teh posameznih društev v vseh pa je čutiti premajhno skrb za poii-tično-ideološko delo.
Seveda nastopajo tudi nekateri objektivni razlogi. Najkritifcnejše je v spodnjem Hrastniku pomanjkanje prostorov, saj razen kinematografske dvorane nimajo ničesar Vsekakor bi bilo želeti, da bi podjetji na tem pcdročju-steklama in kemična tovarna — po svojih močeh skušala prispevati k reševanju tega vozla.
(Prav tako ni rožnat finančni položaj. Gostovanja so skoro povsem odpadla, čeprav bi se dalo z' razumevanjem DS v posameznih kolektivih tudi tg problem rešiti
Se ena zmaga ekipe PVV Videm-Krško
Pred nedavnim je tajništvo za notranje zadeve iz Novega mesta organiziralo ekipno tekmovanje pripadnikov predvo-jaške vzgoje v orientacijskem
Ustanovitev vodne skupnosti v "ogorja
Občinski ljudski odbor v Zagorju Je na zadnji seji imenoval iniciativni odbor, ki naj pripravi občni zbor za ustanovitev vodne skupnosti. Ustanovitev te skupnosti bo velikega pomena za zagorsko dolino, saj bodo poslej začeli urejevati razne potoke in grabne, ki v deževnih dneh povzročajo občanom in skupnemu imetju veliko škodo. Po pričakovanjih občinskega ljudskega odbora bi se vsako leto steklo v sklad vodne skupnosti okrog 15 milijonov din. S temi sredstvi, pa bi bilo mogoče vsako leto opraviti najnujnejša dela.
(v)
Pri nekdanjem postajališču rudniške železnice na Trgu revolucije v Trbovljah so zadeli graditi bencinski servis.
teku. Tega tekmovanja se je udeležila tudi ekipa PVV Vi-dem-Krško, ki je z 858 točkami zasedla prvo mesto pred ekipo iz Brežic (778 točk).
Zmagovalno ekipo so sestavljali: Benje, Molan, Lapuh, Božič in Pajter. Na startu so prejeli kuverto z 11 nalogami, katere so morali rešiti na 6 km dolgem orientacijskem patruljnem teku. Orientirati so se morali po karti, hoditi po kompasu, streljati na balone, ki so bili oddaljeni 100 m, in podobno. Zelo dobro so se izkazali pri postavljanju šotora, kjer so dobili vse točke, saj so ga postavili pred predpisano normo. Da so pet balonov sestrelili s sedmimi streli, je tudi lep uspeh. Za prvo mesto so dobili prehodni pokal, s tem pa so si tudi zagotovili udeležbo na republiškem orientacijskem patruljnem teku, ki bo 11. oktobra v Mariboru.
Da so zmagali tudi v orientacijskem patruljnem teku, je v veliki meri zasluga njihove požrtvovalnosti, zlasti pa sistematičnega dela preko vsega leta. Za to tekmovanje so se pripravljali štiri dni in tako obvladali vse znanje, ki je bilo potrebno.
Člani ekipe so iz roto tovarne in kovinarske zadruge. Obe podjetji sta pripadnikom pred-vojaške vzgoje nudili vso pomoč pri treningu, kakor tudi pri prevozu na tekmovanje. >
-š
v obojestransko korist Komisija, ki je bila formirana pri občinskem odboru SZDL za razdeljevanje dotacij, pa je avtomatično prenehala z delom, ker je v sklad prispevala edino steklarna 150.000 din.
To so nekatera dejstva/ o katerih bo treba razmisliti. Društva pa naj tudi v sedanjih pogojih skrbe za čim intenzivnejše delo.
BOSTANJ: ZASTOJ PRI MLADINI
V Boštanju pri Sevnici imajo že nekaj let kultu rnoprosvetno dvorano, s tem pa so dani tudi osnovni pogoji za najširšo kultur-noprosvetno dejavnost. Pri tem, menim, bi lahko odigrala pomembno vlogo mladinska organizacija.
Ko so lansko zimo sklicali po dveh letih zastoja mladinski sestanek. se je tega mladina udeležila v lepem številu. Sklep o izletu, plesu in igri, ki Jo bo naštudirala mladina, so vsi sprejeli z navdušenjem. Potem pa je po dveh* sestankih vse propadlo in delo Je zaspalo čez vse poletje. Kmalu bo delo na polju končano. Mladinci in mladinke naj se spet zbero, naj se lotijo že zadanih- in še novih nalog. Vsi bodo lahko veseli in ponosni, ko se bodo ra njihovi lipi pokazala vabila za igro. ples, pevske vaje, sestanke in predavanja	M.
bilo tako Imenovano ttajersko partizansko ozemlje.
Zdaj pa bo vrli brodnik .Miklavž kmalu odložil svoje »admiralsko veslo«, ker bo še letos dograjen novi viseči most preko Save. od Jevnice proti Senožetim.
NOVI MOST MED SENOŽETMI IN JEVNICO BODO DOGRADILI SE LETOS
Za gradnjo novega mostu prt Jevnici skrbi poseben odbor, ki ga vodi tov. Anton Kovač, ki Je zidar pri »Obnovi« v Ljubljani, a stanuje v senožetih, od koder hodi dnevno na delo v Ljubljano. Pri gradbenem odboru je v pomoč popularni tov. rranc Šuštar, rojak iz Mošenlka pri Renkah v Zasavju, ki ima največ zaslug, da smo lansko poletje Izročili niso-metu nov viseči most čez Savo v Renkah.
Novi most v Jevnici bo turistična zanimivost, ker bo viseč in bo počival na visokih železobe-tonskih nosilcih.
Ko bo dograjen, bo olajšana pot mnogim delovnim ljudem na delo In domov, pa tudi turisti bodo laže obiskovali vrhove po levem savskem bregu.
Novi most bo dokaz žilavega ljudstva, ki živi na zahodni meji litijske občine.
Na obisku v Senožetih, v domu brodnika Miklavža, ml je povedal predsednik gradbenega odbora tov. Kovač še naslednje tehnične podatke: most ho dolg 70 m. širok pa 3 m. Most bo za pešce In prevoze, nosilnost bo 3 tone.
Z jevniške železniške postaje do mostu bo nasip, dolg 140 m, kar bo omogočilo pristop tudi ob deževju. ko prestopi reka Sava obrežje. Stroški bodo znašali 8 in pol milijona dinarjev. Večino denarja so dali interesenti, posojtla so vzeli le 3 milijone.
Dobro gospodarijo tl podjetni zasavski rojaki kajne? Vredni »o pohvale!	Jože Župančič
pALfurOedtge,
m*
Kaditi sem JenJal tisti večer pred podražitvijo. Grem v neko zagorsko gostilno in zahtevam škatlico Morava. Pripravil sem 55 dLnarJev, tisti hip pa mi je natakarica si sladkim. melodičnim glasom zažvrgolela: — Premalo, tovariš, tale hip so se podražile za deset dinarjev! Ne morfcte si misliti, kak obraz sem napravil. Menda sem usta tako zverižil, da je tovarišica pri priči stekla pod pipo in natočila ko-zarec vode. misleč, da mi Je postalo slabo, imel sem še toliko moči. da sem odkimal, in ko sem prišel k sebi. je spet z najslajšim glasom povedala, da se od jutri naprti vsi tobačni izdelk« oodražijo 7*a 15 odstotkov. In ker jutri ni danes sem d« raztogotil. Zal nisem ničesar dosegel, ker mi je odvrnila, da so popisovalci pustili za prodajo le nekaj škatel, vse ostale mora prodajati po novi ceni. Spravil sem denar in slovesno izjavil: — Prisegam pri vseh bogovih, da s tole uro (bilo je ob 20. uri) preneham kaditi! Dva pTisotna sta potegnila z menoj in pri priči pomendrala na pol pokajeni cigareti. No, WaJ delen uspeh, sem pomislil, in vesel odkolovratil proti domu.
V Trbovljah je vedno kaj novega. Za to poskrbijo ljudje sami. Ko so začeli oni dan avtobusi ustavljati pri rudniškem konsumu nekoliko niže kot po riavadi, so se ljudje razburjali. Dane« so spoznali, da Je to v njihovo korist. Zadnjič smo lepo zavili okrog spomenika, pa ni dosti manjkalo, da se nismo zaleteli v neko škatlo. Voznik je trobil, trobili, spre-vodnica je odšla celo v restavracijo, In pretekle so dolge minute, da Je od nekod prišel voznik in umaknil vczflo. Ah. saj ni res. voznik našega avtobusa je moral lepo ritensko zapeljati, da smo prišli do pravega mesta. Skoda, da ni bilo blizu nobenega miličnika, ki bi se pobrigal za tisto škatlo in pritisnil voznika za kake kovače.
Drugače sem za dobre odnose, kjer koli Je to potrebno. Strašno sovražim ljudi, ki se razburjajo zaradi nepotrebnih stvari. Tako sem zadnjič v neki zagorski oštariji podučil tovariše, ki so se znašali nad natakarico in jo obkladali s takimi priimki, da bi najraje skočil po miličnika. Kaj huj* šega! Njihova ost se je namerila name. ko pa sem jim povedal, da ml je ime Pepče. so pri priči skesano povesili glave In ml obljubili, da bodo kupili knjigo o lepem vedenju in jo temeljito predelali.
Se v Hrastnik sem Jo hotel mahniti, pa nisem prišel dlje kot do tistega stotonskega kupa skal in kamenja, povprašal sem delavce, kdaj bomo sipet tako srečni in se lahko peljali po lepi zasavški cesti? Odgovor me Je tako osucpnil, da sem silno razočaran odkorakal nazaj v Trbovlje. Rekli so namreč. da letos ne bo nič In še drugo leto lep čas dvojen nič . . .
Pri Sušniku sem stopil na zagorski avtobus, ki je čakal na ljubeznivega peka, da Je pripeljal žemljice za zagorsko gostilno. Potniki so se sicer razburjali, toda pek se je sladko nasmejal, češ »kšeft Je kšeft*. in če hočejo Zagorjani Jesti trboveljske žemljice, moralo tudi nekoliko potrpeti.
Do prihodnjič vas pozdravlja
Pepče.
Z IZLASKE OKOLICE
Pripravljenost vaščanov
ZA UREJEVANJE TEKOČIH PROBLEMOV, ZLASTI ZA GRADNJO VODOVODA
Do konca tega meseca bo ne Izlakah dokončno steklo delo veterinarske ambulante. Dogodek, ki pomeni preokret za dvig živinoreje v tem delu zagorske občine. Ambulanta pomeni tudi začetek uresničevanja perspektivega načrta razvoja kmetijstva ne samo za Izlake in okolico, marveč tudi za oddaljene vasi. Pomen kmetijske zadruge pa se z dograditvijo ambulante močno poveča, kajti velikega in skoro odločilnega pome-
Natečaj delavskega odra v Ljubljani
Naše amaterske igralske družine že dolgo vrsto let pogrešajo v svojem repertoarju izvirne slovenske dramske tekste s tematiko, ki je last našega časa. s tematiko, ki obravnava naše življenjske probleme. Ta repertoarna kriza je zelo občutna in jemlje amaterskim igralskim skupinam nekaj tiste sočnosti in neposrednosti, ki jo prinese popolnoma nebote na oder vsak domači tekst. Zato se je v letošnji sezoni odločil Delavski oder v Ljubljani, da razpiše natečaj za izvirno slovensko dramo, komedijo, enodejanko, mladinsko in otroško igro.
Ta akcija Delavskega odra pa ima širši pomen, kot bi se zdelo na prvi pogled. Predpostavljamo, da danes v Sloveniji mnogo ljudi piše in ustvarja drame, ki so take ali drugačne kvalitete. Vemo, da ne pišejo teh dram, komedij in enodejank samo tisti ljudje, ki jim je pisanje poklic. Vemo, da jih mnogo piše iz ljubezni do tega dela in iz ljubezni do slovenskega gledališkega ustvarjanja. Toda ti ljudje, kot je že stara In žalostna resnica, pri nas nikjer ne morejo tega svojega dela plasirati. Malokdo se danes zanima za te tekste, za katere je očitno, da so pitani s srcem, ne pa s potrebnim dramaturškim znanjem.
Delavski oder ob svojem razpisu, ki ga bo zaključil 1. novembra letošnjega leta, nima samo tega namena, da bi poiskal, nagradil ali celo izdal najboljši dramski tekst, ki ga bo dobil. Ima namen, da razen nagrad, ki so tri: od 100.000 do 50.000 din, s seminarjem, ki se bo .organiziral pozneje pod vodstvom dramaturga ljubljanske Drame tpv. Filipiča, pomaga tistim dramatikom, ki so idejno pokazali veliko smisla za ustvarjanje dramskih tekstov, pa jim primanjkuje osnovnega poznavanja dramske gradnje, da jim da strokovne nasvete, ki jim bodo v njihovem nadaljnjem delu mnogo koristili. Delavski oder upa, da se bo njegovemu razpisu odzvalo čimvečje število dramatikov s svojimi dramami, ker ta natečaj interesira ne samo celotno amatersko gledališko javnost, ampak tudi dramatike same.
na Je za mlekarno, kakšno živino bodo imeli okoliški kmetje Na sestankih kmetovalcev, na katerih bo stekla beseda o bližnjih volitvah v zadružne svete, bo do govorili tudi o perspektivnem načrtu razvoja kmetijstva, pa o možnostih, ki jih imajo kmetovalci za pridelovanje tistih pridelkov, ki 1ih Zagorje nujno potre bule, dobiva pa Jih zdaj iz od daljeneiših krajev. Kajpak bo ge vor tudi o vodovodu, temu prepotrebnemu življenskemu objektu Ze nekajkrat so vaščani povedal' da so pripravljeni pomagati ze uresničenje tega cilja. Vaški or] bor in krajevni odbor sta razgibala ljudi in zdaj so se zedinili, da bi vsak prispeval po 30.000 din. nekaj bi dala ambulanta, nekaj zadruga, občina in morda še( tisti, ki nameravajo tod postaviti leto-viščarske hišice za svoje delavce.
Kolikšnega pomena Je ureditev tega problema, je videti najbolj iz tega. da ambulanta ne bo zmogla potrebnega dela, če ne bo vode Počitniški dom rudarjev Ima na razpolago zgolj toplo vodo. šola pa Je sploh brez nje Izlačanl so zato pozdravili sklep o začetku gradnje vodovoda. Odbor ki ga je imenoval občinski ljudski odbor na zadnji seji, je že
Šestletni deCek Izgubil življenje
Jesen Je tu. Kmetje Imajo polne roke dela. Nekateri trgajo, drugi spravljajo poljske pridelke, ali pa te sejejo ozimino. Ker so močno zaposleni, Izkoristijo za lažja dela tudi svoje otroke. Najbolj pogostna zaposlitev otrok na kmetih Je paša.
Na paši so se že večkrat dogodile nesreče. Ce Je več otrok skupaj, si Izmislijo razne Igre; navadno st zanetijo ogenj, se lovijo ln podobno. Zgodi se pa tudi, da mali pastirček včasih sameva. Tako je bilo pred dnevi na paši v Selcah pri Leskovcu, kjer Je šestletni Jože Kerin pasel kravo. Nesrečni deček si je vrv, na kateri je bila krava privezana, ovil okoli pasu. Krava se je mirno pasla, deček pa je počasi hodil za njo. Kar na lepem pa je krava iz neznanega vzroka poskočila in fantka začela vleči po tleh. To je trajalo verjetno precej časa, saj Je bil po glavi ves potolčen. Ko so ga ljudje opazili, so mu hitro nudili prvo pomoč ln poklicali reševalni voz. Deček pa Je dobil tako hude poškodbe, da Je v trenutkih, ko so ga nalagali na reševalni avto, izdihnil.	-I
pričel z rednim deiom m zdaj Je seveda ob vseh prebivalcev odvisna zgotovitev tega objekta. Se pravi: če bodo takoj začeli z delom. bo gradnja končana v nsad-videnem roke
11 m
V zadnji Številki v^sego lista sem prebral, da se je povečala cena moki le za tri dinarje, medtem pa vse trgovine, vsaj v okolici prodajajo moko po štiri dinarje draže. Ali Je tiskovna pomota v vašem listu, ali Je »tiskovna pomota« naših trgovin? — A. M. Šentjanž na Dojenjskem.
Tiskovne pomote zadnje čase v našem listu brezsrčno preganjamo. Prav pa bi bilo. da bi jih tudi v trgovini.
Velika tragedija, ki se Je odigrala v rudniku Podvis Je gotovo prodrla tudi v Trbovlje. Zakaj o tem še ni ničesar pisal Zasavski tednik? Zakaj ni Izrazil sožalja sotova-rišem v bratski republiki Srbiji? — S J.. Knjaževac. Srbija.
l. Zasavski tednik ni dnevnik. 2 Berite današnjo Ste- , vlllto.
Prve dni Tedna otroka smo v Trbovljah odprli nov otroški vrtec, imeli zanimivo predavanje prof. Šiliha in nekaj roditeljskih sestankov. In kaj. smo še doživeli? — F.. Trbovlje.
Lepake, ki so menda prvič v zgodovini poročali, da se predavanje ne bo vršilo, temveč, da bo.
Kot vnetega prijatelja letalstva me zanimajo najrazličnejše podrobnosti s tega področja. Ali bi mi hoteli postreči s kakšno novico za mojega »konjička«? — P. K.. Brežice.
Američani so pripravili najmodernejša reakcijska potniška letala »Boeing 707«. Napovedujejo, da bodo novembra začela obratovati na mednarodnih letalskih progah. Zanje trdijo, da so uspešen tekmec britanskemu Cometu. Boeing 707«. ki ima pogonske stroje, obešene na krilih, lahko v turistični izvedbi pelje nič manj kot 185 potnikov.
SOBOTNA AKCUA
Vsako soboto je menda tdko: polne trgovine In mesnice. Tokrat pa še vznemirjenost prodajalcev.
4. oktobra sta dve skupini zapustili poslopje občinskega ljudskega odbora. Dvoje avtomobilov je odrinilo v dvoje različnih smeri. Pridružili smo se referentu za blagovni promet in tržnemu in sanitarnemu inšpektorju ob pregledu trgovin, gostiln In mesnic od Zgornjih Trbovelj do središča mesta.
Skrbno pripravljena in močno konspirlrana akcija je stekla.
Trgovski svet za zidom Je napj svet. Ne vidimo ga, pa vendar zaupamo vanj.
Stopili smo skozi vrata, ki ločijo zid trgovskih lokalov In tftiadi&č.
061 nakupovalcev slede gibom ljudi za prodajnim pultom, njihovi hoji ln besedam. Kot tu, jim zaupajo tam zadaj, kamor ne seže njihov pogled.
— Ce vedo za red tu, zakaj bi De vedeli tam!
— Ce čutijo do nas tu, zakaj M bi zaide j!
pa. Toda.
Najprej nam nusM sprehod dkflei skladišča grob Ln splošen
refren: stara, nesodobna, pretesna ...
Potem pa še pozabljena skrb ra red.
Skladišče trgovine pri Podlesniku je ie ob 7.10 nastlano l odpadki papirja in smetmi.
£>klad išče trgovine K-4 ne »blešči« 'kot zunanjost lokala Ti njega se pripodi dvoje otrok, ki so baje ušli in se zgubili. »Prodajalke, ki se vsak čas muliš tu, Za to seveda niso krive?« Okoli pa je razstavljeno in odprto različno prehransko blago.
Razmetani čevlji uslužbence« prj Dežmanu in vreče v trgovini Rozman — obešalniki za obleke.
Povsod krivljaete vrste zabojev in vreč.
Odprti zaboji z mastjo. Nad njimi salama in metle.
Trgovska usta:
— Ni časa!
— Ali naj se ubijemo?
— Promet je na višku!
— Kaj je hudega?
— Res je slabo.
— Ne plačam kazni, saj ste vendar lj&dje, ali ste ljudje?
Uredba, ki jo vsi poznajo: poslovne prostore Je treba držati v redu ...
Ne za pikrost, ne za malenkosti, ne za denar, za nekaj več gre: za ljudi! Saj smo vendar vsi ljudje, kajne?
KO SR OGLASI VEST
Vznemirjenost prodajalcev. Povsod tam, kjer čutijo, da nekaj ni v redu.
Vse poslovalnice trgovskega podjetja »Vltamlnka« so bres cenikov, čeprav so bile na to pomanjkljivost že nekajkrat opozorjene. Cenika ni v K-4 v Slaščičarnah, cenik v trgovini Podlesnik ne ustreza resničnemu stanju cen. Prav tako niso
označeni s cenami posamezni prodajni predmeti, kakor tudi izložbe.
V	trgovini KZ so ta dan površno izpolnjevali bloke. Brez datumov In brez označbe predmeta.
Gostilna »Majolka« pri Klenovšku Ima neuporabne uteži za tehtnico.
Pogled v točilnico »Majolke« pri Počivavšku odkrije: razmetane steklene in druge predmete, odkrite steklenice žganih pijač In umazane kozarce. Papir v priročni omari *e dolgo ni bil Izmenjan.
Poglavje zase »o stranišča vseh gostiln.
V	gostilni pri Dimniku so proti predpisom podmazali tla z oljem
Kruh Je v večini trgovin v premalo zaprtih prostorih. Mno-gokje ga drže v povsem odkritih košarah, kjer Imajo muhe In prah dobro pašo.
Po podu slaščičarne na Ulici 1. junija, pri knjigarni. Je za prodajnim pultom nametana po podu Zagnvlna, steklenice raznih brezalkoholnih ptlač »o ali odmašene ali pa pomanjkljivo zaprte z navadnim papirjem.
Mimogrede »mo pogledali v poltovornl avto trboveljske Pekarne, kj razvaža po mestu kruh. Platnena streha tn pod njo dvoje vrat košar. Brez kakršnih koli pokrival. njihova notranjost pa umaaana.
Prodajalka v pekarni je stregla po predpisih. Kruha ni oprijemala s samimi rokami. Zal je to zelo redek primer, in sama je priznala, da tega ne dela redno. Zakaj?
V	»Vltaminkl«, prodajalna na Trga revolucije, so prodajati nekvalitetno ln delno nezrelo grozdje po 70 dinarjev. Na zahtevo Inšpekcije so ga moirall takoj izločiti iz prodaje.
UDARCI MESARSKE SEKIRE
Nagajiva mesarska tehtnica!
Ko smo pred dobrim tedrnom govorili z gospodinjami z Žabjeka, so dejale: »Pri mesarju je pa tako ... nezanesljiva tehtnica in slab odnos. Dobro trn slabo nam vsilijo.«
Stali smo pred vrati mesnice »Pod Klečlco«. Dolga vrana žena. Počaai, vsakih pet minut so prihajale iz prodajalne. Ustavljali smo jih in prosili za sodelovanje. Vsaki se je mudilo. Kult mesarjev?"
Končno stara ženica: — Grem nazaj z vami. Stehtajte. Toda n,e bo držalo, da bi se zmotil. Saj ml je sekal sam gospodi
Tehtnic« m j« ustavil* pri 4E dkg.
Zenica je kupiila pol kilograma.
V	mesnici pri Pustu je nož poplesoval najprej pod rokami blagajničarke. Prekršek. V raz-sekovalnici smo poleg kosov
mesa našli kozarec dišeče žgane pijače. Na zdravje, pozabljeni stavek, ki govori, da uslužbenci v živilskih obratih (in seveda tudi drugod) ne smejo uživati nobenih alkoholnih pijač!
Mesnica pri K-4. Progast, rjav strop kliče pleskarski čopič. Uslužbenci še n* vedo ničesar o beljenju, čeprav teko zadnji dnevi roka, ki ga je zs to opravilo določil higienski inšpektorat. Sledi zaprtje.
Blagajničarka čaka na službeni dopust,
POZABLJENI MESECI
Na policah ene Izmed trgovin v Zg. Trbovljah so se sveti le dolge vrste konserv. Ustavili smo se pred njimi In oč| so se pomudile na etiketah, kjer Je med drugim odtisnjen tudi datum proizvodnje in rok trajanja. »Tovarna konserv »Vojvodina« —- Subotica — Izdelano 5.7.1957. Rok trajanja 12 mesecev.« »Tovarna konserv Ljubljana — 20. 7.1957. # Trajnost: eno leto.«
Polle* se je začela takoj prazniti.
V mlekarni »Vitamlnke« v Zg. Trbovljah prodajajo čajno maslo Mlekarne Radeče In *u-rovo maslo Mlekarne na Izlakah po enaki cent: 189 dinarjev. Med njima Je na splošno v navadi razlika v ceni.
Opazili smo, da sta oba predmeta brez datumov proizvodnje.
Prav tako tudi na nekaterih drugih konzervah različnih mesnih tovarn lahko preberemo samo besede o 12-mesečnem roku trajanja, brez datuma Izdelave.
IGRA CEN
Se pogled v svet gostinskih cen. Cena litru konjaka v Turistu Je 800 din, v Majolkl 989, v gostilni »Center« 800 In v Domu Svobode Zasavje 700. Rum prodajajo v Turistu po 800 din, v Majolk) po 920, v Zasavju p1? 700, v Centru 800 din. SilfcnU Turist po 50, Majolka po 35. Pivo Zlatorog: 'Turist 65,. Majolk« 70, Zasavje 60, Center 60; piv® GoJding: Turist 80, Majolka 90, Zasavje 80, Center 80; slivovk« Turist 800, Majolka 770, Zasavje 700, Center 600. Mošt: Turi*4 160, Majolka 160, Zasavje 150 In Center 130 dinarjev.
POD ČRTO
Večina stvari, ki smo Jih našli In opisali, niso odkritje zadnjega obiska. Tržni ln sanitarni organi so opozorili že nekajkrat nanje. Ljudje po raznih trgovinah, gostilnah In mesnicah trmasto ne priznajo, d« ukrepi, ki Jih zahtevamo v naših lokalih, niso zaradi nekoga tretjega. Vsekakor pa ne hi smeli biti brezbrižni do zaupanja potrošnikov.	-JoP
Kaj naj študirajo v aktivih LMS
?>lm
Rossano Brazzl, mimo Cur-da Jurgensa najbolj iskan in Plačan inozemski igralec v Hollywoodu, bo partner Deborah Kerr v filmu »Severna od Rima«. Film bodo skoraj aačeli snemati.
Varsi Diane, mlada in talentirana ameriška igralka, Je nedavno z velikim uspehom nastopila v filmu »Lov na moža«. Režiral ga je Hen-ry Hatha\vay, partner Diane Varsi je Don Murray.
• • •
V pariških studiih so zaželi snemati film »Asfalt«. To' družbeno-psihološko dramo režira Herve Bromberger, v glavnih vlogah pa nastopata Franpoise Arnoul, ena od najboljših francoskih karakternih igralk, in poznani italijanski filmski igralec Mas-simo Girotti.
• • •
Nekaj tujih filmskih časopisov prinaša poročila svojih hollywood«kih dopisnikov, ki govore, da bodo vendarle zaželi snemati nove verzije znamenitega filma »Plavi %ngel«, v katerem se je pred kakšnimi tremi desetletji Proslavila Marlene Dietrich, ki je nastopila kot partnerka Emila Janingsa. Snemanje Pove verzije, v katerem naj hi glavni lik upodobila Ma-rilyn Monroe, so že nekajkrat odgodili začasno ali za vedno. Medtem, kakor vidimo, stopa »Plavi angel« vendarle na start.
• • •
Režiser Nikola Tanhofer Je Pravkar Zaključil dela okoli »Ceste, dolge leto dni«. Po Predhodnem odobrenju režiserja Giuseppea de Santisa Je skrajšal film za kakšnih 700 metrov.
• • •
Igrana filma UFUSA »Gospa ministrica« in »Pogon B« bosta skoraj skončana v laboratorijih na Košutnjaku. Premiero pričakujejo še ta mesec.
Politično-ideološka komisija pri CK ZKS je izdelala program	poMtično-ideološkega
vzgojnega dela med mladino v prihodnjem obdobju. Kakor prejšnja leta, se tudii letošnji program deli na dva dela: obveznega in dopolnilnega, s težnjo, da bi predstavljal dovolj širok okvir za pobude in želje članstva.
Obvezni del vsebuje štiri teme. Prva bo skušala poučiti mlade ljudii, ki šele vstopajo v mladinsko organizacijo, o statutu in programskih načelih Ljudske mladine Jugoslavije ali bolje rečeno, kaj je in kaj hoče politična organizacija mladih. Drugo predavanje naj bi jasno prikazalo mladim ljudem bistvo oz. ozadje spora med Jugoslavijo in. vzhodnoevropskimi državami. Tretja tema bi nakazala osnovne pojme o komunalnem sistemu in bilanco triletnega življenja katerekoli konkretne občine. Zadnje predavanje iz obveznega dela programa pa ne bi bilo enako za šolsko, delavsko in kmečko mladino, ampak bi bila njegova vsebina prilagctjen.a različnim interesom. Na pr. za šolsko mladino bi organizirali predavanje o šolski reformi, za delavsko o tarifni politiki in za kmečko mladino o n°£i kmetij • ski politiki.
kinematografi
KINO »SVOBODA — ZASAVJE« V TRBOVLJAH:	od 11. do 2».
oktobra amer. barvni film »MAŠČEVALEC IZ DALASA«. Predstave v soboto. in nedeljo ob 17. in 19.15 uri, v ponedeljek ob 19. uri, za mladino pa v nedeljo ob 3. nri popoldne.
KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH; od 10. do 13. oktobra amer. barvni cinemaskopskl film »VRNIL SE BOM V KANDARO«; od 14 do IS. oktobra češki barvni film '»NOCOJ NASTOPAMO«; od 17. do 20. oktobra pa Ital. barvni cinemaskopskl film »LEPA MLINARICA«.
KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«; od 11. do 13. oktobra ruski glasbeni film »VELIKI POZIV«; od 17. do 20. oktobra pa jugslov. cinemaskopskl film »CESTA. DOLGA LETO DNI«.
KINO' »PARTIZAN« V SEVNICI: 11. in 12. oktobra Jugoslov. film »V SOBOTO ZVEČER«; 18. in 19. oktobra češki film »DOBRI VOJAK SVEJK«.
MALI OGLASI
Krojaško šiviljska delavnica Zagorje ob Savi razpisuje mesto knjigovodje. 'Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe možen takoj.
Na poti lz Brestanice do Zdol «e Je v prejšnjem tednu Izgubil omot s tremi štrenami nove zelene volne. Poštenega najditelja prosimo, da ga vrne proti nagradi na pošto Zdole.
Našel sem srebrno uro. Dobi se v delavnici Guček, Trbovlje. )
Ugodno prodam parcelo — sadovnjak, postavljeno lopo 8X3 m, eventualno za začasno bivanje. — Poizvedbe: Ema Glas, Polšca 22, Vldem-Krško 3.
Naprodaj so čistokrvni nemški ovčarji. — Naslov v upravi lista.
RAZPIS
Komisija za štipendije pri tovarni -Jugotanin- v Sevnici razpisuje v smislu določil temeljnega zakona o štipendijah 1 štipendijo na Medicinski fakulteti.
Prednost pri dodelitvi štipendije imajo otroci padlih borcev, otroci v podjetju zaposlenih in prosilci iz območja občine Sevnica. Prošnje na-j prosilci pošljejo na naslov »Jugotanin* Sevnica, najkasneje do 15. oktobra 1958. Prošnji je priložiti: 1. prepis maturitetnega spričevala, 2. potrdilo o vpisu v šolo, 3. potrdilo o premoženjskem stanju m potrdilo o otroškem dodatku. 4. izjavo, da prosilec še ne prejema štipendije.
KOMISftA ZA ŠTIPENDIJE
Klub za konjski šport »POSAVJE«, Videm-Krško
bo priredil dne 12. oktobra
VELIKE JESENSKE KONJSKE DIRKE
* Počastitev delovnih brigad na avto ceoti, in sicer na stadionu »Matija Gubca« v Krškem.
Na diirkaih bodo sodelovali Jahači in vozači iz konjsko-•portniih klubov Slovenije in Hrv »trke. Na sporedu bodo kasaške ln Jahalne dirke — posebna točka sporeda pa bo vožnja JUGOSLOVANSKI MARATON na 4000 m dolgi progi, kjer bodo pfe-'»tušall vzdržljivost konja. Za to točko je JLA razpisala nagrade. — Vseh nagrad bo nad 300.000 din.
V nedeljo, 12. oktobra, vsi na konjske dirke v Vldmu-Krtkem!
REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA I* 89. ŠTEVILKE
Plravllna rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionirje, «4 smo ga prinesli v 39. številki našega lista, se glasi (vodoravno *»» navpično): 1. KOCA, 2. OREH, 3. ČETA, 4. AHAT.
2reb je prisodili knjižno nagrado Ivanu POTOCINU, učencu 8'd razreda osnovne šole, pošta Sevnica, Cesta na grad 3. Da-mu bomo poslali po pošti.
Vsem ostalim pionirjem in pionirkam, ki Jim žreb žal nt bil ^lomjen, za poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala.
,	UREDNIŠTVO
RAČUNSKI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE
Med našimi pionirji in pionirkami je dosti dobnih računarjev. Zanje prinašamo dane« spodnji nagradni računski magični jadrat, ki naij ga rešijo. Številke v njem naj razporedijo tako, 48 bo vsota, vseh številk v vseh vodoravnih in navpičnih v retah J»5a is, prav tako v obeh diagonalah kvadrata. Za pravilno re-■Hev imamo pripravljeno lepo knjižno nagrado, ki jo bomo dali odločitvi žreba.
Rešitve nam prinesite alt pa pošljite po pošti na naše ured-**tvo do nedelje, 19. oktobra, opoldne.
. Ko nam boste odgovoriti, ne pozabite navesti razen svojega j*h*n,a in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje ®*žto in kraj, kje ste doma.
Vsem pionirjem lepe pozdrave 1
UREDNIŠTVO
Dopolnilni, se pravi drugi del programa politično-ideološke vzgoje vsebuje šest tem, ki bodo obdelale najrazličnejše aktualne probleme in najzanimivejša področja družbenega življenja. Izmed teh tem bo mladina izbrala po želji vsaj dve ali pa celo še več, seveda odvisno od posebnih želja mladine. Delovni naslovi dopolnilnih tem so naslednji: Družbena vloga Zveze komunistov Jugoslavije, Mladinska delovna akcija v prihodnjem letu, Družbene
posledice atomske energije itd Nekdo bo morda dejal, zakai program poiitično-ideološkega dela v Ljudski mladini- ne obsega tudi študija kongresnega gradiva in programa ZKJ. To pa dejansko ni res, ker bo tudi študij tem, predvidenih v programu poiitično-ideološkega dela, izčrpal posamezna važnejša poglavja iz programa ZKJ in ostalih kongresnih dokumentov. Povrhu tega pa bodo številni mladinski aktivisti obiskovali tudii seminarje za študij kongresnega gradiva, večerne šole, študijske sestanke osnovnih organizacij Zveze komunistov in podobno	S.
Za dom in gospodinje
ZDRAVILNOST ZELENJADNIH SOKOV
Sveže kumarice so Izredno priljubljen, pa tudi dragocen in zdravilen zelenjadni plod. Njih sok čisti telo kristalov sečne kisline, deluje ugodno na čreva, ledvice, pljuča in kožo. Pa tudi pri prehodnih letih pri ženskah, pri sladkorni bolezni in nervoznih motnja-h ima blagodejen uči/nek. Najbolj znan je pač sok kumar kot izvrsten pripomoček za nego kože. Zmešamo ga z mlekom in s to mešanico nadrgnemo kožo, potem ko smo jo umili.
Paradižnikov sok. — V paradižnikovem soku je dosti fosforja, kalcija, kalija, jabolčne kisline. Vsebuje pa tudi liipoid,mnogo rudninskih snovi in vse vitamine. Paradižnikov sok je posebno redilno in poživljajoče sredstvo za duševne delavce. Ljudstvo ga ceni tudi pri zdravljenju prebavnih motenj, pri obolenjih jeter in ledvic, pri protinu, pri motnjah krvnega obtoka, slabem želodcu, pri Izpuščajih kože in vročini vseh vrst. Paradižnikov sok delu-
>ah v Trbovljah
Na brzoturnirju za šahovsko prvenstvo posameznih igralcev ra mesec oktober je v domu SD »Rudarja« igralo 20 šahlstov, ki so se razdelili v dve skupini.
V	prvi skupini Je zmagal stoodstotno mladi Sušter lz Hrastnika. Drugo mesto je zasedel Mirko Sribar iz Trbovelj, tretji finalist pa le bil Vili Ovnič. Slabše Je igral mladinec Urek, pa tudi Opres-niku ni odrezalo. Končni vrstni red: Franc Šuštar 9 točk, Minko Sribar 7 točk. Vili Ovnič 6 točk, Dušan Gala tn Ciril Urek 5 točik, Ludovik Opresnik 4,5 točke, Vinko Zibret 3.5 točke, in dirugi.
V	drugi skupini Je zmagal Jazbec ml (remi z Gradiškom) pred Taušičem in Ruglunom. Pri Borštniku je vse kazalo, da bo nastopil v finalu, a Je v zadnjih dveh kolih dosegel le pol točke — medtem ko Je Kranjc dobro začel. je drugi mladinec Gradišek lepo končal. Razočaral Je tokrat Tone Drobež - Vrstni red: Jazbec ml. 8.5 točke, Ado Teušlč 7 točk, Vili Rugel 6,5 točke. 4 Viktor Borštnik 5,5 točke, Ivan Pajk 5 točk, Kranjc in Minko Gradišek po 4 1 očke. katerim slede ostali.
V	finalu je zmagal Mirko Sribar. Izgubil Je z Jazbecem ml., ostale partije pa dobil. Drugo-mestni Jazbec ml. je izgubil dobljeno partijo proti nadarjenemu Šuštarju, z Ruglnom pa sta Igrala nezanesljivo.
Končni vrstni red: Minko Sribar 4 točke. Jazbec ml, 3.5 točke. Rugel 2.5 točke, Sušter 2 točki, Vili Ovnič in Ado Taušič po 1.5 točke.
(n)
Je močno antiskorbutično, to s« pravi, varuje nas gotovo pred to boleznijo.
Hrenov sok. — v hrenu Je ostro, hlapno olje, sladkor, soli in beljakovina Hrenov sok čisti kri, je dobro sredstvo proti revmi, protinu, pri boleznih jeter, želodca in črev. Predvsem pa pospešuje prebavo. Pomaga pa tudi pri nahodu, slabem teku in lenivosti želodca. Z njim mažejo ponekod tud; pike žuželk.
Redkvin sok — Redkvln sok Ima razen magnezija še eterično olje, ki vsebuje žveplo, ter še neko snov, ki ugodno vpliva na slinavko. Ker ima obilo lugotvornih rudninskih snovi, Je zelo zdravilen. V domačem zdravilstvu ga uporabljajo pri dolgotrajnih katarjih, obolenjih ledvic, žolčnih kamnih in tuberkulozi.
Cebulov sok. — Ta sok ima v sebi sladkor, citronovo kislino, etersko olje, žveplo, obilo organskih redilnih soli in raznih drugih snovi. Pospešuje prebavo, žene na vodo, poživlja živce, preprečuje nabiranje glist, dobro vpliva pn lenivosti črevesja, pri preobilni želodčni kislini in drugih boleznih
Špinačni sok. — Špinačni sok ima obilo važnih snovi, kakor železo, fosfor, klor, sladkor, maščobo, oksaino kislino. Jabolčno kislino, beljakovino jn htgaste snovi. Ta sok dela kri. vitamin A v njem pospešuje rast In veča odpornost proti raznim nalezljivim otroškim boleznim. Posebna snov »sekretin« pospešuje delovanje trebušne slinavke in izločevanje želodčnega soka. Trdijo, da pomaga tudi pri kašlju, protinu, žolčnih kamnih, zaprtju, astmi, pa tudi pri nečisti koži.
Česnov sok — Česnov sok ima v seri obilo zdravilnih snovi, izmed katerih Je posebno važno česnovo olje. ki je znano, da čisti in pomlaja. Česnov sok raz-kužuje in preprečuje vnetje, je redilen, poživlja delovanje želodca in črev ter preganja črevesne pline in gliste. Znižuje tudi krvni pritisk, zboljšuje splošni počutek, deluje proti poaronenju žil ter Je že od davnih časov priznano varovalno in zdravilno sredstvo mnogih bolezni.
Jabolčni sok. — Jabolčni sok Ima razen drugih dragocenih in zdravilnih snovi mnogo Jabolčne kisline, ki poživlja možgansko delovanje 1n živce, veča odpornost m delazmožnost ter preprečuje utrujenost.
Bezgov sok — Bezgov sok Je zelo dobro domače zdravilo proti najrazličnejšim boleznim, posebno proti zasluzenju, protinu, revmi« zgagi, glavobolu in napenjanju. Uporabljajo ga tudi pri sladkorni bolezni, in sicer skupno s hrenovim sokom. Ni pa za vnetje ledvic.
KAJ BOMO VIDEU TA MESEC V KINU SVOBODE - TRBOVLJE II
V kinu »Svobode« v Zg. Trbovljah bomo ta mesec lahko videli kar pet filmov, In sicer ameriški barvni kinoskopski film PIKNIK, nadalje VELIKI POZIV, ruski glasbeni film. prav tako film CESTA, DOLGA LETO DNI. Jugoslovanski kinoskoipski film, francoski barvni film SVET TIŠINE in italijanski film UMBERTO D.
Drugi film. ki bo v kinu na sporedu, Je ruski glasbeni film »Veliki poziv« Prikazuje nam uspehe mladega dečka Aljoša, ki ga Je na koncertni turneji spoznal dirigent Dobrljtn. Ta je opazil, da je Aljoša velik talent Sprejel ga Je v svojo hišo, a njegova žena ga ni marala. Bila je na Aljošo ljuboeumna, saj JI Je bil njen srn Boris vse. Vendar Je Aljoša tudi v tem vzdušju zrasel ln zmagal ter dosegel na »volem koncertu velik uspeh.
Tretji film. ki ga bo kino predvajal. Je naš kinoskopski film, ki ga je izdelalo podjetje Jadrali film v Zagrebu v režiji Giuseppe de Santisa. v glavnih vlogah so: Silvana Pampanlnl. Eleonora Rosi-Drago. Bert Sotlar, Gordana Miletič. Odkritje Je zaigirebškt študent Ivica Pajer »Cesta, dolga leto dni« Je zgodba, v katerih vidimo štiri ljubezenske povesti. Vsaka Je po svoje izražena, a vsaka globoko človeška in resnična. Film Je dobil letos v Pulju drugo nagrado.
Film »Svet tišine«, Izdelan v Franciji v barvah, je bil v kinu najavljen te prej, vendar nli prišel prej na sipored zaradi velikega zanimanja za t« svojevrstni film v Zagrebu. Ta film je najbrž edinstveni v svojem žanru, saj Je ves posnet pod morjem. Vse. kar je kapetan Costeau skupaj s svojimi potapljači prinesel na beli dan 1* morskih globin. Je skoraj nekak čudež O filmu lahko rečemo, da vsebuje bajeslovne posnetke pod morjem, da skoro ne moremo verjeti, da Je vse, kar v filmu gledamo, resnica Čudovitim prizorom življenja v globini morja ni ne konca ne kraja. Snemalci filma so pokazali izreden pogum In »pretnost »Svet tišine« je film brez naličenih zvezdnikov, brez na pol gole Venere, skratka flln-
ZAHVALA
Ob neizmerni žalo«tl pri nepričakovani smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata In svaka
IVANA VRHKARJA
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in hišnim sosedom za poklonjene vence, cvetje in Izraze sočutja.
Predvsem lepa hvala dr. Ivanki Majdič za vso »krb in pomoč.
Iskreno se zahvaljujemo »Delavski godbi« ln pevskemu društvu »Zarja«, obema govornikoma za ganljive beeeede, ln vaem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča tena, min * družino, brat i družino ln sorodniki.
ZANIMIV ODLOMEK ZASAVSKIH RIBIČEV Z ELEKTRIČNIM AGREGATOM
Na litijski glavni trg, zdaj Valvasorjev trg, je privozil oni dan tovornjak.
Brž se je oglasil prijatelj in povedal: »Tu bo nekaj za novinarsko beležnico!«
Na kamionu so bili naši ribiški »asi«, ki so se namenili na odlov ribjih škodljivcev s pomočjo električnega agregata.
To Je nov način ribolova, ki Je sicer v nasprotju s športnim ribištvom, uprave ribiških revirjev pa se ga poslužujejo zato, da na najhitrejši in najlažji način pospravijo roparske ribe iz struge.
KAKO IZVEDEJO RIBOLOV Z ELEKTRIČNIM AGREGATOM
K obrežju, kjer je v strugi dovolj rib. zapeljejo kamion, ki ima napravo za proizvajanje električne struje Eden izmed ribičev, ki je dobro oblečen in ima na nogah visoke, nepremočljive gumijaste škornje, stopi v strugo in ponese s seboj električno ribolovno napravo. To je električni obroč v velikosti velikega ženskega klobuka ali sita. V obroč Je napeljan električen tok Kadar potisne električni obroč na dolgi izolirani palici v vodo, postane vodna plast okrog obroča naelektrena in elektrika omrtvi za trenutek ribe, ki so v bližini, da ne morejo več plavati. Elektrizirana riba postane »narkotizirana«, voda jo dvigne k vrhu. da pokaže bel trebuh, in neka] trenutkov jo ponese vodni tok s seboj Niže v strugi stoje tedaj ribičevi pomagači, takisto v gumijastih škornjih V rokah imajo mreže na daljših ročajih. Ti ribiči naberejo v trenutku, ko se prikažejo omotene ribe, te v svoje mreže, ki Jih potem odvržejo na suho
Bil sem že nekajkrat priča takega lov* z električnim agregatom.
Lov v manjših potokih, kakor n. pr. v potoku Reka. je lažji, kakor v globokih vodah reke Save. V Savi mora čestokrat ribič z električno mrežo v čoln na sredino reke. pa tudi njegovi pomagači z malimi, na ročajih nasajenih mrežah, so pod njim v čolnih.
Zadnji ribolov z električnim agregatom v reki Savi je vodil lovski nadzornik tov Jernejčič. v pomoč pa so mu bili znani litijski ribiški nadzornik tov. Ignac Zorico, sicer železničar, in drugi.
KAJ JE BIL NAMEN ZADNJEGA RIBOLOVAT
Ta ribolov je imel namen izvesti v ribiškem revirju ravnotežje med posameznimi vrstami rib. Predel reke Save.-nekaj nad litijskim mestom. je določen predvsem za ribiško gojitveno lovišče, in sicer za sulce, ki so med najbolj plemenitimi ribami naših voda Od vseh slovenskih voda je reka Sava niže od Ljubljane pa do Zagorja najbolj bogata sulcev. Od Zagorja naprej pa se njihovo število stalno manjša. Precej sulcev je v vodah okoli Litije. Sem prihajajo na lov na sulce tudi tujci, ki plačujejo za odlov vsakega sulca precejšnje vsote v devizah. Petični Inozemski ribiči si zelo radi privoščijo izlet v naše kraje, kjer dobe posebna, enodnevna ribiška dovoljenj« 2» lov na sulce. Domala vsak tak ribič Ima s seboj tudi prijatelje, ki ga spremljajo s fotografskimi aparati, često pa tudi s filmskimi kamerami. Vsi so enotni v tem. kako čudovit je ta del našega Zasavja
SULEC — PONOS ZASAVSKIH TOLMUNOV
Gotovo vas zanima, kako Je s sulci v naših vodah. Stari želeaničir France Šuštar, ki Je doma iz Mošenika, v blijfai samotnih Renk pri Zagorju, mi je pravil.'« je tedaj, ko je bil še bosopet fantč, naštel od Zagorja do vasice Save 120 sulcev, vsak od teh pa je bil dolg kakoT železniški prag. torej daljši od enega metra. Danes tam seveda ni takega ribjega bogastva.
Litijski lovec in posestnik Jože Borišek, star 76 let. doma lz Polšnika. je bil kot mlad fant na gostiji, kjer so pospravili krepkega sulca, ki je tehtal 24 kig To je bil eden najtežjih sulcev, kar so jih kdaj ujeli v naši reki.
Te dni pa nam Je ribiški nadzornik Nace Zorko povedal, da Je zdaj med najbogatejštmi ribiškimi revirji globoka kotanja — tam je od 5 do 6 m globine — v Podšentjuriju nad Litijo Tam Je zdaj kakega pol ducata sulcev, ki imajo v tem globokem zatonu dovolj miru za rast in življenje Do teh velikanov, eden je prav gotovo težak 20 kg, ne moreš zlepa, na trnek ne prime, z mrežo pa ne moreš v takšno globino. Tega orjaka Je videl nedavni dar. tov. Zorko, ko se je pognal za ribo. svojim plenom, na en meter niziko plitvino, iz katere se je potem komaj izmotal.
Na nedavnem ribolovu z agregatom so ujel okrog 300 kg različnih rib — roparic: ščuk ostrižev. menkov ln klinov itd., ki v tem ribo-lovskem predelu, namenjenemu vzreji sulcev le preveč rooajo in uničujejo manjši ribji zaro-t ki služi v glavnem za prehrano sulcev
J. 2.

" ter ji |
Lili
i®\
Hill.


V NEDELJO SLOVENSKI DERBY V TRBOVLJAH
Rudar ali Maribor?
dritu
Po enotedenskem oddihu bo v nedeljo, 12. oktobra, zopet nadaljevanje tekmovanja v enotni slovenski conski nogometni ligi. Trboveljski »Rudar«, ki vodi na lestvici z 8 točkami, bo sprejel v goste enajstorico »Maribora«: ki Ima na lestvici 7 točk in drugo mesto. Moštvo »Maribora« Je Igralo edino z »Branikom« neodločeno, ostale tekme pa je odločno v svojo korist Tekma v nedeljo bo pokazala. ali bo prevzel vodstvo v ligi »Maribor«, ali pa ga bo obdržal še v nadalje »Rudar«.
Ostala nogometna srečanja: v Ljubljani bo »Krim« igral proti »Kladivarju« iz Celja,_ v Mariboru pa »Branik« proti »Grafičarju« iz Ljubljane, prav talko bo »Izola«
sprejela v goste »Slovana« lz Ljubljane. »Triglav bo Igral doma s »Soboto«, jeseniško moštvo pa bo gostovalo v Ljubljani proti istoimenskem klubu
Lestvica do	nedelje			Je naslednja:		
Rudar	4	4	0	0	15:3	8
Maribor	4	3	1	0	9:4	7
Grafičar	4	2	2	0	8:5	6
Branik	4	2	1	1	10:2	5
Krim	4	2	1	1	7:3	5
Kladivar	4	2	.1	1	10:8	5
Triglav	4	1	1	2	8:7	3
Izola	4	1	1	2	6:8	3
Ljubljana	4	1	1	2	5:10	3
Slovan	4	0	0	2	3:8	2
sobota	4	0	1	3	8:13	1
Jesenice	4	0	0	4	2:16	0
ki sl ga želimo, saj v njem vidimo čudovito življenje pod morjem ln zadnje skrivnosti našega planeta. — Filmu želimo samo to, da bi sl ga ogledalo čimveč ljudi in ker za razliko šoloobveznim otrokom ne bo treba pisati domače naloge, prinesel pa Jim bo veliko zadovoljstvo ob gledanju čudes v globinah morja.
Kot zadnji film v oktobru bo v kinu »Svobode« v Zg. Trbovljah na sporedu znameniti italijanski film »Umberto D«, namreč film, ki je ob »Tatovih koles« in »Čudeža v Mllanp« najboljše delo največjega italijanskega filmskega ustvarjalca Vittoria de Sica. V Ameriki je bil ta film proglašen za najboljši film leta ln je prejel zlato medaljo. To nam dosti pove ln zato sl bodo ta film vsi radi ogledali.
v Zoučohu
Velika mednarodna telovadna tekma, ki jo je pred kratkim priredila »Renaissance Mourillonnaise-< v Toulonu v -Franciji pod častnim predsedstvom viceadmirala Barjota, mornariškega prefekta, in župana mesta Toulon, ob udeležbi telovadne ekipe Jugoslavije (Partizan Slovenije) in francoske telovadne ekipe »Renaissance«, je dosegla najbolj živahen uspeh.
Jeseničan Peter Lakota, zmagovalec na kan)«
Jugoslovanska ekipa je bila sestavljena takole; Marijan Skaza (Hrastničan), Marijan Trojar, Peter Lakota, Tine Šrot, Jože Oblak, Jože Senica (Hrastničan). Vodja ekipe: Mirko Bizjak.
Tofulonsko telovadno vrsto pa so sestavljali: Mathiot, An-ge A. in Ange E., Foumier, Jaillard, Portanery. Vodja: Magakian.
Rezultati
V naslednjem podajamo tehnične rezultate tega internacionalnega telovadnega nastopa:
Uspeh ekip: 1. Jugoslavija 176,50 točke; 2. Francija 175,05 točke.
Uspehi posameznikov:	1.
Skaza (Jugoslavija) 45,85; 2. Mathiot (Francija 44,65; 3. Ange Edouard (Francija) 43,95; 4. Jaillar (Francija) 43,35;	5.
Šrot (Jugoslavija) 42,75;	6.
Oblak (Jugoslavija) 42,75; 7. Trojar (Jugoslavija) 42,00; 8. Senica (Jugoslavija) in Four-nier (Francija) po 40,90; 10. Lakota (Jugoslavija) 40,85.
Klasifikacija po orodjih: Konj z roči: L Lakota (Ju-gosl.) 8,90 točke; 2. Trojar (Jugo®!.) 8,70; 3. Ange Edouard, Foumier in Skaza (Jugosl.) 8,65 točke, itd.
Krogi:	1. Skaza (Jugosl.)
9,35; 2. Mathiot (Francija) 9,15; 3. Oblak (Jugosl.) 9,10 itd.
P&rtema: 1. Mathiot (Francija) 9,75; 2. Oblak (Jugosl.) 9,25; 8. Ange Edouard in Senica (Jugosl.) 9,20 itd.
Bradlja: 1. Skaza (Jugosl.) 9,45; 2. Mathiot (Francija) 9,35; 3. Šrot (Jugosl.) 9,10; 4, Jaillard (Francija) 9,05 itd.
Gred: 1. Mathiot (Francija) 9,60; 2. Skaza (Jugosl.) 9,30; 3. Jaillard (Francija) 9,10; 4. Ange Edouard (Francija) 8,90 itd.
Po časniku »Le Provencal«, Toulon, Franclja
REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA . t>
RUDAR t MARIBOR 20« 09«)
V prvih desetih minutah so Rudarjevci prikazali pravo ekshibicijsko igro v malem rokometu. Res je, da »Marirx>r« ni predstavljal posebno močnega nasprotnika, toda vseeno so se domači lotili svoje naloge povsem resno ln takoj v začetku močno napadli. Posebno hitra igra je bila polna lepih ln učinkovitih kombinacij tudi golov ni manjkalo, saj so domači že po nekaj minutah vodili s 6:0 Verjetno so bili gostje pripravljen) na poraz, toda tako učinkovita igra domačih, zlasti pa hitri — za goste menda celo prehitri napadi so jim dobesedno »vzeli sapo« in so bili tako rekoč prisiljeni gledalci z izjemo njihovega vratarja, ki je tu in tam pobral žogo iz mreže. Pričakovali smo izdatno zmago, toda ...
Počasi so se gostje le ogreli ln pri stanju 9:0 so s taktično obrambno igro uspeli malce zaustaviti siloviti napad Rudarja. Pred svojimi vrati so postavili skoraj neprodorno zono m odslej dalje Je šlo za domače teže. Vratar gostov se je tudi znebil začetne treme in zelo uspešno posredoval, nekajkrat pa je celo ubranil skoraj stoodstotne gole in prav veliko pripomogel, da njegovo moštvo ni zapustilo slabega vtisa. Domači pa so malo popustili, zlasti v napadu niso Igrali več s prejšnjim poletom in tako dopustili, da so tudi gostje vedno bolj in bolj ogrožali Lopanova vrata.
Takoj po odmoru so gostje zaigrali bolje in nekaj časa je bile igra popolnoma izenačena. Njihovi napadalci so sicer dobro preigravali. pa tudi pred golom so pokazali precej tehničnega 4 znanja, zlasti se je poznalo, da zelo dor>ro obvladajo žogo, toda vseeno niso bili kos rutinirani ekipi Rudarja. Zmaga domačih Je zaslužena, po igri sodeč pa bi moral biti rezultat precej višji.
Ce že pri vsaki Igri pišemo tudi o sodnikih, moramo tokrat poudariti, da je bil glavni sodnik Kranjc zelo dober, saj so mu — kar se razmeroma redko zgodi — gledalci nekajkrat glasno odobravali. Tu so Je tudi pokazala športna objektivnost navijačev in gledalcev. sicer pa sodnik ni imel najtežjega dela, saj Je že takoj v začetku avtoritativno nastopil in mu zaradi fair igre ni bilo potrebno, da bi večkrat posredoval s težjimi kaznimi.
Rudar Je trenutno na 3. mestu zaradi slabšega količnika. Za sedaj še ni rešen protest na tekmo s Svobodo iz Ljubljane, ki bo po vsej verjetnosti spremenil vrstni red na lestvici.
Najboljši igralec za domače je bil Radej, ki je sam dosegel 10 golov, nadalje Ačkun 6, First 2, Juvan in Jekoš pa po 1. Za goste sta bila najbolj uspešna Mau-rin in Albreht, vsak « tremi zadetki.
KUPUJTE IN NAROČAJTE
..ZASAVSKI TEDNIK**
PREKLIC
Preklicujem besede, Izrečene proti Mariji Zupan, Partizanska, e. 22 kot neresnične in se ji zahvaljujem, da Je odstopila od toibe. — Ana Naraglav. Trbovlje, Partl« banska 24.
SMRT ALI MOLK
(Nadaljevanje.)
Mr. Lund je bil dejansko 57-letni Harold Jackson, njegov kompamjon pa 32-leitnl Joseph Lear. Bila sta sama — torej ne pet — in oba nekdanja zasebna detektiva, ki sta poznala poslovanje policije in tiska. Lear je torej grozil Leonardu z nožem, medtem ko mu je Jackson zvezal roke in ljpge z močno verigo, mu zamašil ušesa in zavezal oči. Med jedjo sta ga priklenila z verigo k mizi, ga spremljala na taoleto, tačas pa, ko je moral Leonard po njunem diktatu pisati pismo, sta s podvojeno skrbjo pazila nanj.
V sobi je ves čas igral radio, razen tega Je kdaj pa kdaj odšel eden izmed obeh gangsterjev na ulico po novejše časnike. »Prekleto srečo imaš, ta tvoj stari molči!« sta mu dejala, ko zopet ni bilo v časopisih niti besedice o. ugrabitvi. Medtem je Jackson reže se šel s prstom po Leonardovem vratu, medtem ko je Lear z ostrim nožem demonstrativno rezljal papir.
Toda Leonard je postajal vedno bolj obupan. Zavedal se je, da ga bosta zločinca — tudi če dobita denar — vendarle ubila. Ze zaradi lastne varnosti.
Ko sta prebrala prvi odgovor v »Examinerju«, je bil Jackson proti telefonskemu pozivu: »Pri tem jih vedno ulovijo!« — toda Lear je ugovarjal: »Kako bi naj policija prišla na linijo? Saj ne vedo
o ničemer!« Ker sta tisk in radio še vedno molčala, jima je zrasel pogum, in v ponedeljek je res poklical Lear ob 12.25 starega Moskwitza v pisarni: »Koliko lahko pripravite do jutri opolnoči?«
Stari Moskwitz je skušal pridobiti čas. Toda Lear je bil kratek. »Preskrbite 300.000 dolarjev, navodila, kje in kako jih prinesite, boste dobili danes ponoči. Oddajte v »Examinerju« dogovorjeni oglas! Brez zahrbtnosti! Mladi mož je bolan. Radi bi ga rešili!« In že je obesil slušalko.
Ta klic je bil prekratek, da bi lahko ugotovili, od kod je prišel.
Medtem je captain English zahteval sestanek s starim Moskwitzem. Z vsemi ukrepi previdnosti sta se sešla v muzejskem poslopju, kjer ni bilo obiskovalcev. Captain je .bil za navidezno plačilo, toda stari Moskwštz je bil preveč v skrbeh: »Ne, ne, če se mojemu sinu kaj zgodi, ker nisem ubogal navodil ...«
Captain je postal energičen: »Moskwitz, zavedajte se, da v tistem trenutku, ko dobijo zločinci denar v roke, Leonarda ne bo več med živimi! Kdo bi jih lahko identificiral, pričal proti njim? Samo Leonard! Zato bodo naravnost prisiljeni, da ga spravijo s sveta!« Toda stari gospod je bil preveč v strahu in tako je končno obletal nekaj bank in zbral s pomočjo prijateljev in hipotek 300.000 dolarjev in celo pripravil blagajnike, da so se po-
trsdtU c sortiranjem bankovcev po želenih na-
wMWl
Ko je stari Moskwitz prišel takrat zvečer domov, ga je že čakalo tretje, najbolj preplašeno pismo: »Oče, za boga ne poskušaj barantati — prisegam ti, da jim gre zares; pravijo, da me bodo kastrirali, če boš stvar še bolj zavlekel. Prosim, oče, 6tori, kar zahtevajo — sicer ti bodo poslali mojo drobovino kot dokaz, da je vsega konec ...«
Zarota molčanja časnikarjev je še vedno vzdržala vse preferesljaje. In captain English se je pošteno oznojil, ko je dal v »Exaliner« naslednji oglas: »L. pripravljen na kupčijo. Prosim sporočila, kje naj položim kupninol« Hkrati pa je obvestil vse telefonske centrale, naj takoj obveste policijo, od kod bi kdo klical Moskowitzevo številko — Diamond 4-8020. To številko so obesili na vseh poštnih uradih kot najvažnejšo številko. »To je verjetno najodločilnejši pogovor, kar jih boste posredovali,« je prosil telefoniste. »Ne zapustite me pri tem!«
Časnikarji so bili z živci blizu eksplozije. Ali bo mogoče še dalje varovati tajnost? Tri dni in brez besedice v javnosti! Pri tem bi bila dovolj le najmanjša nepazljivost. Novinarji gotovo niso bolj molčeči ljudje kot ostali! Tako je neki reporter po telefonu čestital svojemu očetu v Salt Lake Cityju k rojstnemu dnevu in mu pri tem mimogrede omenil, da časnikarji molčijo že tri dni o senzacionalnem primeru ugrabitve. Oče je to povedal nekemu uredniku agencije Associated Press, ki je takoj vprašala v San Francisco, kaj je na stvari. »Cujemo o ugrabitvi za 500.000 dolarjev.« Potrebno je bilo spet obširno in težavno pojasnjevanje, preden so tudi tam razumeli resnost položaja. In nekaj pozneje se je s podobnim vprašanjem oglasil United Press. Napetost .je naraščala, nervoza je bila vedno neznosnejša.
Potem šele — po eni uri ponoči — se je končno pričelo.	>	(Nadaljuje se)
Zanimivosti !
od vsepovsod \
Po neki aokett, ki ,)o je na-	*
pravil znani ameriški Galupov	j
inštitut in ki je zajemala 5.000	«
moških in žensk iz raznih	<
družbenih plasti, so ugotovili,	j
da 10 odstotkov od teh ni ve-	2
delo. kdo je bil Krištof Ko-	S
lumb. Tudi ostala imena, ka-	2
kor na primer: Shakespeare,	j
Napoleon, Aristotel, Raffael,	2
Tizian, Lev Tolstoj in Sigmund	J
Freud niso kdo ve kaj poznana	»
v Ameriki. Neka gospodinja	‘
Je na vprašanje, kdo je Freud.	«
izjavila, da je to pregnani	j
egiptovski kralj, ki je zelo de-	4
bel. Neka druga ženska je od-	j
govorila, da je Tizian damski	«
frizer, ki je iznašel rdečo bar-	J
vo za lase Glede Tolstoja je	s
pet vprašancev odgovorilo, da	\
je le-ta filmski producent, ki	‘
je snemal film »Vojna in mir«.	2
Nekaj drugih oseb je reklo za	;
Beethovna, da je skomponiral	«
valček »Na lepi modri Dona-	«
vi«. Na vprašanje, kdo je Ari-	2
stotel. je neki trgovec odgo-	j
voril, da je le-ta v neki zvezi	«
s trojanskim konjem in da je	J
bil ranljiv samo v peto ...	'«
XXX
Miss Anne Borou-Fild iz Bo-	*
stona izdaja tednik pod našlo-	<
vom »Življenska pravna za že-	J
ne«. V tem listu objavlja iz-	«
dajateljica vrsto praktičnih	*
nasvetov, med katerimi se neki	S
glasi takole: »Dovršena in kul-	J
turna dama mora posebno pa-	<
žiti, da bodo v njem knjižnici	J
dela moških in ženskih pisateljev strogo ločena; na policah	J
smejo druga poleg druge stati	’|
samo tiste knjige, kjer sta	\
pisca poročena . . .«
XXX
Slikar in umetniški fotograi York Jillis iz Columbusa (Ohio) se Je nekega večera sprehajal z neko mlado damo. v katero Je bil zaljubljen do ušes Ko pa sta oba hotela stopiti v neki bar, je spremljevalec mlade dame naenkrat začutil na vratu laso. Zanka se je mahoma krepko zategnila in mož je nezavesten padel na tla. — Sele pozneje, ko se je zaljubljen spremljevalec spet osvestil, mu Je policija objasnila, da mu je laso vrgla njegova ljubosumna žena Betti. »Sem ' iz Teksasa.* je rekla žena. »In kal je naravneje. kot da svojega nezvestega moža na ta način opozorim. kaj sme in kaj ne . .«
XXX
Na postaji v Fremu (Kalifornija) je neki brzovlak privozil s tričetrturno zamudo Osebje vlaka je to zakasnitev opra vičtlo z »nepričakovano tehnično okvaro« Pravi vzrok zakasnitve tega vlaka pa Je bil sledeč: vlakovodja Frank je začel med vožnjo tako močno kihati. da mu Je iz ust padla zobna proteza tn zletela preko ograje ob železnici. Ob tej »moli možu ni preostalo drugega, kot da vlak ustavi ln da poišče izgubljene zobe . .
xxx
Za 53 funtov se Je zredil znani londonski Igralec Bazi! Lord. ki nastopa v siledališču Whithehole-Theater. Igrati mora stalno lačnega mladega človeka. v teku 1.200 predstav je Bazll na odru moral pojesti: 7.200 parov klobas. 5.800 obloženih kruhkov in okrog 1.200 rezin s kremo. ..
S
2
i
i
ti cigani
RESNIČNA ZGODBA Z VLAKA
cigankama ln ju začel zmerjati, češ da sta lenobi. V začetku je bilo to očitanje bolj za šalo kot zares, pozneje pa je postalo vse ostrejše. Temu primerno sta se vedli tudi ciganki, ki v začetku nista odgovarjali na očitke, ko pa je bila mera polna, sta začeli zavračati napade. Branili sta se kajpak po svoje. Njuni obrambi seveda ni bilo mogoče povsem pritrditi, v eni stvari pa sta imeli nedvomno prav; na vlaku nista storili nikomur nič žalega ln tudi potnik ni Imel nobenega razloga za začetek prepira.
Nekateri potniki so se postavili takoj na stran napadalca in mu pomagali pri izbiri najgrših izrazov. Slišati je bilo takele:
»Pobiti bi vas bjlo treba .. «
»Samo kradete ...«
»Zaradi vajinega nesramnega vedenja bi vaju bilo treba zapreti ...«
Vsi potniki v kupeju seveda niso mislili tako, a so bili — 'al — tiho. Potnik pa v svoji užaljenosti ni mogel prenesti ostre cigankine obrambe, zaradi česar se je zatekel po pomoč k miličniku. Prepričal ga je, da ga je ciganka žalila in da je uporabljala nedovoljene izraze. Miličnik se ni potrudil, da bi se bil prepričal o resničnosti njegovih obdolžitev, mpak se je takoj spravil na ciganki.
Odkritje v vrednosti
5 milijard dolarjev
Cigani so za našo družbo prav resen problem, ki pa ga seveda ni mogoče kar čez noč rešiti, kakor se sploh ni mogoče tako hitro otresti negativne dediščine preteklosti. Jasno pa je, da bomo ta problem vedno reševali na human način', kar v socialistični državi drugače tudi ne more biti. To pa kajpak ni v skladu s pojmovanjem posameznikov, češ da cigani niso. vredni, da hodijo po tej naši zemlji, da bi jih bilo treba vse pobiti in podobno. Taka miselnost je precej sorodna težnjam ustašev in fašistov, da bi cigane (pa še marsikoga drugega!) popolnoma Iztrebili. Ljudje, najsi bodo kakršnikoli, imajo pravico do življenja, samo treba jim je pomagati, da bo to življenje čimkorist-nejše.
Pred nekaj dnevi sem sedel v vlaku in z grenkimi občutki sledil prepiru med cigani In ostalimi potniki. Začelo se je pravzaprav takole:
Potnik je prisedel k dvema
21-letna švedska filmska igralka Ingrid Goud, ki jo je izmamila Amerika
Nenavaden rudosledec je kanadski profesor Frideric Lund-berg, ki je slavil pred kratkim svoj 65. rojstni dan. Bogata ležišča rud odkriva s kozo, rastlinami in seveda tudi z občutljivimi instrumenti — vendar v letalu! Lundberga dobro poznajo ameriški in kanadski rudarski strokovnjaki in družbe. Odkar se je presglil pred 33 leti Iz švedske v Kanado, je odkril ogromna rudna ležišča — baje v vrednosti nad pet milijard dolarjev. Ta enkratni strokovnjak je iztrgal zemlji na čisto svojevrsten način velikanska bogastva.
Lundberg sodi med najboljše svetovne geofizike iz zraka. To so znanstveniki, ki ugotavljajo iz letal, opremljenih z občutljivimi instrumenti, kje so rudna ležišča. Lundbergova raziskovalna skupina je odkrila lani ležišča železne rude v Hudsonovem zalivu, katerih vrednost cenijo nad milijardo dolarjev.
Lundberg ne uporablja pri
svojem delu le instrumentov. Ta izredni raziskovalec ugotavlja prisotnost rud tudi po rastlinah, ki rastejo nad ležišči. Na tak način je v svoji dolgoletni praksi odkril rudi svinca, magnezija, vanadija, molibdena, tungstena, cinka, srebra ln bakra, celo v globini nad 15 metrov. Iz Grčije so mu nekoč poslali v Kanado zavitek hrastovega listja, Lundberg ga je analiziral in dejal, da je pod hrasti ležišče kroma. Danes je tam precejšnji rudniki Pred drugo svetovno vojno je Lundberg odkril potopljeno ladjo, ki je nosila svinec. Pri iskanju In-kinih zakladov je opozoril na stare in zapuščene jame, kjer kopljejo še danes zlato. Našel je bogate žile bakra, ki jih danes izkoriščajo v rudniku Kristian-berg na Laponskem, številna ležišča rud je odkril tudi v Evropi, Afriki In Aziji.
Toda šele po tridesetih letih uspehov so rudarski strokov-
njaki priznali geofizično metodo Lundbergovega raziskovanja. Kanadski Inštitut za mineralogijo in metalurgijo Je Izvedel poskus z Lundbergom jn drugimi strokovnjaki. Na dotlej neraziskanem področju je bilo treba najti rudno žilo. Lundberg jo je našel po enournem poletu nad pokrajino, medtem ko so ostali rudosledcl zaman iskali tri mesece. Lundbergov električni magnetometer ugotovi iz letala nahajališče rud, poleg tega je ta metoda hitrejša in mnogo cenejša.
Nekateri znanstveniki so dvomili v možnost odkrivanja prisotnosti rud po rastlinah in živalih. Lundberg je navedel primer z grškimi hrasti in dodat: »Na švedskem mi je neko nahajališče pokazala koza, ki Je imela na rogovih sledove bakra, v Rodeziji pa papiga. Rudosledec mora znati le dobro opazovati ter vse pojave ln podatke, ki jih kažejo instrumenti, pravilno tolmačiti, to je vse.«
»Zakaj sta žalili potnika?« se je zadrl na mlajšo ciganko, ki je bila prej najbolj glasna. Ona mu je skušala pojasniti, tla ni začela prepira, a miličnik ji ni dal " do besede.
»Tihci bodi!« ji je rekel In zahteval osebno izkaznico. Potnik za njim pa se je škodoželjno smejal, ker je zadovoljil sv*'ji nečimrnosti.
To ni pravi smo mislili mnogi, a rekli nismo nič ..,
-S.
SODA NAMESTO ALKOHOLA
V podjetjih, ki predelujejo kovine. Je včasih temperatura zelo visoka Delavci sl gasijo žejo s hladnim pivom, statistični, podatki kažejo, da Je število nesreč najvišje ria plačilni dan in v naslednjih dneh. ker v tistih dneh potrošnja piva močno naraste Zato ao začeli v nekaterih zahodno-nemških ln avstrijskih podjetjih točiti namesto piva sifon z ledom. 8 to pijačo sl lahko delavci postrežejo v posebnih avtomatih.
II. DEL — STAMBEDA V BABJEM POTOKU Po povesti Jacka Londona Riše I. Spitaler
Ko sta dospela na vznožje hriba in bila že skoraj v Dausonu, so se od vseh 9trani začele pojavljati lučice in od vseh strani je bilo slišati loputanje in cviljenje vrat. Za seboj sta čula škripanje, kakršnega delajo v mokasine obute človeške noge, kadar gazijo sneg. Čok je zopet začel dajati duška svojemu razpoloženju. »Kdo bi sodil, da bo toliko gospode pri tem nočnem pogrebu. To je pa že od sile!«
Šla sta mimo človeka, ki je stal ob strani in previdno klical z zamolklim glasom; »Hitro, Karel, hitro!«
»Si videl zavoj na itegovein hrbtu, i imu . Vi
pališče je menda precej daleč, če pogrebci nosijo odeje s seboj.«
Ko sta dospela do glavne ulice, je že nad sto mož stopalo za njima, in ko sta v medli svetlobi iskala stezo, ki je držala po bregu navzdol proti reki. jih je prihajalo vedno več. Čoku je spodrsnilo in zletel je po trideset čevljev dolgi drči v mehki sneg, ki je bil spodaj nakopičen. Dimač mu je takoj sledil in neusmiljeno potlačil tovariša v sneg, ravno ko se je ta z velikim trudom izkopal iz njega.
»Ta prostor je moj,« jc godrnjal v snegu, »jaz sem ga prvi našel.«
Snel je rokavice in iztepal sneg z njih.
»Vse kaže na to. da je stampeda,« je menil C»k
»Ali pa so ti ljudje mesečniki, ki speč tavajo po snegu.«
»Nič ne de, na čelu procesije sva pa le,« je odvrnil Dimač.
Reka Yukon je bila na tem mestu dobro miljo široka in do nasprotnega brega jc vse migljalo gorečih sveč, ki so se pomikale po vijugasti stezi. Za njima jih je bilo pa še več, prav do vrha brega, ki sta ga že prehodila.
»Cuj, Dimač, to ni stampeda, to je preseljevanje narodov. Najmanj tisoč ljudi je pred nama. Vrniva se, pa leziva na desno uho.«
Krištof Dimač
KGATHfl CHRISTIE
Hiša na sipini
KRIMINALNI ROMAN
»To sem vam povedal, mr. Poirot,« se Je vmešal Charles Vyse.
»Da, toda jaz sem bil prepričan, da jo napačno presojate. V resnici je ljubila Nick svojo Končnico, ki je bila precej zadolžena. Nick pa je bila brez denarja, a je rabila denar in ga skušala dobiti. Tako je spoznala v Le Touquetu mladega Setona in mu zmešala glavo. Verjetno je vedela, da bo dedič svojega prismuknjenega strica — milijonarja. Hol Zavriskala je. Moja srečna zvezda vzhaja!... Zal pa ni mogla resno Setona navezati nase — za njega je bila le prijeten flirt. V Scarboroughu sta se zopet videla. Vzel jo je v letalo in poletel z njo, a nato... je nastopila katastrofa. Spoznal je Maggie ln se na prvi pogled zaljubil vanjo.
Mademolselle je bila vsa iz sebe. V njeno sestrično, ki jo sploh ni imela za ljubko. Toda mladi Seton je presodil drugače. Za njega je bila Maggie edino dekle na svetu. Kmalu sta se tajno zaročila, le ena oseba je vedela za to: Nick. Kako presrečna je bila uboga Maggie, da je lahko govorila vsaj nekemu človeku o svojem dragem! Brez pomisleka je tudi svoji sestrični tu pa tam prečitala pisma drznega letalca in tako je mademolselle Nick zvedela oporoki, kil je v začetku ni razumela, vendar si jo je zapomnila.
Iznenadiia jo Je pa nepričakovana smrt sira Mathewa Setona in kmalu nato so se raznesle govorice o nesreči nečaka. Takoj se je porodil načrt v črni koboldni glavi mlade lastnice — Končnice. — Michaes Seton ni vedel, da je tudi ona krščena za Maggdalo; poznal Jo je le kot Nick. Njegova oporoka — zelo površna je vsebovala le eno ime. Vendar za javnost je bila Setonova prijateljica, čeprav »o jo družabne čvekarlje raznašale kot njegovo. In če bo zatrjevala, da je z njim zaročena, se ne bo nikdo čudil. Toda, da bi to uspešno izpeljala, je morala izginiti s poti Maggie.
Cas je bil kratek. Poslala je Maggie svoje vabilo naj pride v St. Loo ln ■tedtem je doživljala svoje nezgode. S sliko, ki se ji je žica prepilila, avtomobilske zavore, ki jih Je sama pokvarila, skala, ki se je morda v reenlci
utrgala, toda ne tedaj, ko »e je Nlok nahajala na poti k mestu, kjer se je to zgodilo.
In nato je v časopisu opazila moje Ime. Rekel sem vam, Hastings, da je ime Hercule Poirot vsakemu poznano. Imela je neodoljivo voljo napraviti me za sokrivca. Krogla, ki je dozdevno prevrtala klobuk in padla k mojim nogam. Kako premišljena igra. In Jaz sem ji šel na led. Mislil sem na nevarnost, ki ji je grozila! Bon! Sedaj je imela drugačno pričo na svoji strani, ki ji Je ker stvari ni poznala, svetovala, naj povabi k sebi prijateljico zaradi osebno varnosti.
Brž je izkoristila ta srečen slučaj in brzojavila Maggie, naj pride en dan poprej kot je nameravala. Kako lahko je bilo sedaj Izpeljati zločin. Zapustila nas je, medtem ko se Je pričelo z desertom, da bi po radiu slišal poročila o Setonovi smrti, medtem pa je mimogrede ukrenila vse potrebno. Dovolj časa je Imela, da si je od Maggie prisvojila pisma, jih v naglici prebrala tn izbrala tista, ki so ji bila potrebna. Ta je skrila pod perilo. Pozneje sta ona in sestrična skupaj zapustili vrt, kjer so opazovali ognjemet. Nick je svetovala sestrični, naj vzame šal, se potiho splazila za njo In Jo ustrelila. Brž naza) v hišo, da skrije pištolo v hišo, za katero je vedela. Nato je odšla v spalnico, kjer je čakala, da zasliši glasove. Odkrili so truplo — to ji je bil znak. Odbrzela je po stopnicah navzdol ln »kozi vrata ven.
Kako odlično je odigrala svojo vlogo. Da, da. Izpeljala je veliko dramo. Kot je dejala gospodinja Ellen meni in Hastingsu, Je — Končnica — na slabem glasu, in priznati morava, da je tako. Zrak v tej hiši je mademolselle Nick opajal z zlobnim.
»Toda zastrupljeni konfekt?« Je dejala Frederdea. »To Je meni tako nerazumljivo kot poprej.«
»Tudi to je bila dobro premišljena šahovska poteza. Ali ne vidite, da se je moral z nadaljnjim atemtom na Nick vzbuditi vtis, da Je bila Maggie le
žrtev zamenjave. Ko je mislila, da Je udarila njena ura, je telefonlčno naprosila madame Rice, da ji preskrbi škatlo Cailler-čokolade.«
»Je bil to Nickln glas?«
»Gotovo gospa. Kako pogosto je v življenju najpreprostejša razlaga pravilna! Mademoiselle je nekoliko spremenila svoj glas, da bi bili v slučaju — če bi se jo zaslišalo — v dvomih. In ko je bolniška sestra prinesla v sobo škatlo — da — hm, kako silno enostavno! — je Nick napolnila tri kose s kokainom, ki ga je imela spretno skritega pri ^ to Je eno in — zboli — vendar ne premočno, ker ni le dobro vedela ko '	> količino lahko uporabi,
temveč tudi kakšni simptomi nastopajo. In v. ' ..a — moja vizitka! Ha, sapristi — kakšna občudovanja vredna predrznost. Bila je res moja vizitka: tista, ki sem ji jo priložil v košarico s cveticami. Enostavno, kajne? Da, toda vsak bi ne. prišel na to misel...«
Umolknil je in Frederica Rice je zaključila: »Zakaj je skrila pištolo v žep mojega plašča?«
»Madame,« je smehljaje se odgovoril moj prijatelj, »na to vprašanje sem bil pripravljen. Povejte mi ali niste nikoli računali na to, da bi se ji prijateljstvo do vas ohladilo, in bi vas morda celo zasovražila?«
»Na to je težko odgovoriti, mr. Poirot,« je dejala zamišljeno Frederica. »Bill sva neodkritosrčni. Poprej nekoč me je vsekakor imela rada.«
»Mr. Lazarus, sedaj ni čas za napačna pojasnila. Tokrat povejte odkrito: ali je bilo kaj med vama?«
»Ne,« je brez pomišljanja odgovoril mladi trgovec z umetninami. Nekaj časa me je privlačevalo njeno vedenje. In nato, ne vem zakaj — sem se ohladil.«
»Da,« je odgovoril Poirot ln modro prikimal. »To je bila Nickina tragična usoda. Namesto, da bi ljubili njo, ste se zaljubili v njeno prijateljico, mr. Lazarus, In Nick je zasovražila madame — madame, za katero se je ogrel bogati prijatelj. Preteklo zimo pa, ko je napravila oporoko, ji je bila še naklonjena.
Pravočasno pa se Je še tega spomnila, ne da bi vedela, da ga je mr. Croft pridržal. Madame — tako bi sodil svet — je Imela že pomemben vzrok, da sl Je želela njeno smrt ln zato je zaupala preskrbo čokolade njej. In če bi se potem v plašču bivše prijateljice našla pištola s katero je bila ustreljena mis8 Maggie ... Ah, kako rafinirano izdelan načrt!« 1
»Joj, kako me je morala sovražiti!« je pretreseno zamrmrala mri. Rice.
»Da, madame. VI ste posedovali to, kar je njen manjkalo: veščino, pridobiti si ljubezen ln Jo obdržati.«
»Ali sem tako omejen, da nisem spregledal, da Je oporoka ponarejena,« »• Je sedaj oglasil Challenger.	(Dalje prihodnjič.)