204. iteolM * UoMjm t torek, 5. sertarin lin. XUV. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta ....... . 12*— četrt leta.......6*— na mesec...... , 2*— v upravništvu prcjeman: celo leto.......K 22*— pol leta........11-— četrt leta.......5-50 na mesec......, 1*90 Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5 (v pritličju levo), telefon št. 34, lakaja vaak «nn svecsr Isvaeemšl netfelfe ti Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka velfa 10 vinari«-/. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Uvodna tiskarna-1 telefon št S5. .Slovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto ....... K 25 — pol leta ....... • 13-— Četrt leta....... 650 na mesec . 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28 - za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30- Vprašanjem glede irrseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo: Kaallova ulica št 9 (spodaj, dvorišče levo), telefon št »5 Hroaiko - slovensKl odnosa]! v Istri, Buzotska resolucija istrskih dijakov je zbudila veliko razburjenje in skoraj bi rekel, da mnogo več nego oni pasus, v katerem ti dijaki obsojajo poslanca dr. Laginjo. Spinčiča in Mandiča radi prestopa v Šuster-šičevo Zvezo, z ono točko, v kateri ti mladi gospodje proglašajo nekako Monroe - doktrino: Istra Istranom!« I v hrvatskih i v slovenskih listih se je o ti točki dovolj razpravljalo in protestiralo in protestiralo, a razburjenje le še noče ponehati. — Ljubljansko »Jutro« je prineslo celo članek, kateri Hrvate direktno doizi mržnje do Slovencev, a »Naša Sloga« z dne 31. avgusta t. 1. odgovarja dovolj ostro pod naslovom: »Ne gasimo z oljem nego z vodo!« Stvar postaja torej že nekoliko neprijetna. To je kakor kadar prodrejo v javnost obiteljski prepiri .. . Komaj vsi, kateri živijo v Istri, so bili opazili, da zastava hrvatsko-slo-venskega bratstva v Istri tu in tam v T asih malo t le je. Ta prvi z u bel j v Buzetu je naenkrat osvetil okolico in nekojim se je zdelo, da bi ne bilo na mestu več molčati, niti ne na nevarnost, da opazi razdor v eni in isti hiši tor ti u s gaudens — Italijan. Toda od slovenske strani se je predvsem prezrlo, da dijaška Mon-roe-resolucija ni naperjena samo proti Slovencem, kot takim že celo ne, nego vobče proti — Neistranom, torej i proti Slovencem-Dolenjeeni i proti Hrvalom-Dolenjcem, in, ne veni, zakaj ni še niti en dopisnik povedal, da še bolj nego med Slovenei-Neistrani vre med — Dalmatinci) katerih je posebno v pomorskih mestih, predvsem v Pulju jako veliko ter so skoraj vseskozi v važnih pozicijah kot trgovci ali uradniki. Pozabilo se je tudi poudarjati, da je ta resolucija v prvi vrsti — krušna resolucija, vznikla iz strahu, da bi »došljaci« in »tudjinci« vzeli domačim mesta, ter da je zato nekako logično, če so jo podpisali tudi Istrani-Slo-veuci. Za bodoče čase taki resoluciji niti ni toliko prigovarjati: ko bo dovolj domačinov, naj da domača zemlja kruha v prvi vrsti njim, in je gotovo le prav, da se vsi delodajalci od države do rokodelskih mojstrov na to ozirajo. Tudi Gorieanoni in Tržača- nom recimo svojedobno ni bilo prav, da so skoraj vsa mesta, ki jih je rodilo njihovo napredovanje na vseh poljih, zasedli Slovenci iz Kranjske, oziroma Štajerske, toda kakor hitro so imeli Goričani svojih ljudi dovolj, se je dotok od drugje sam ustavil. Tako so take resolucije precej nepotrebne in na vsak način škodljive. Te resolucije torej gotovo ne odobravamo, posebno ne, ker so se našli celo resni, starejši ljudje izmed istrsko inteligence, kateri so ji več ali manj odkrito ploskali, kar je »slabo kri<; še bolj razvnelo, toda napraviti iz uje kar »hrvatsko-slovenski spor<., gotovo tudi ni bilo na mestu. Je treba pač malo objektivnosti: ravno v probujajoče se dežele, kakor na pr. Bosno-Hercegovino, a nazadnje tudi v Istro prihajajo često ljudje, katerim je res le na tem, da si čim prej napolnijo žepe in potem zopet odidejo. In ne še dovolj tega, taki ljudje bo večkrat celo agenti, nastopajo kakor da so tu le iz milosti in vsaka njih druga beseda je, kako »je tu še vse nazaj«, kaka pusta dežela je to, kako prokleto življenje itd. itd. Vsega tega domačin, kateri svojo zemljo ljubi, gotovo ne vidi in ne čuje rad in tak nerodnež tudi ne zasluži drugega, nego da se ga ima za — tujca, kateri v svoji duševni lenobi pogreša le to. kar je imel doma, a ne vidi novih lepot?! Pridi s srcem in ne le z žepom in potem se huduj, če te ne sprejmejo za svojega Upoštevaj tudi posebne razmere svoje nove domovine in misli samo na to, kako bi prenesel vse sem, kar se ti je zdelo dobro doma. Kdo bo sadil planinke v Opatiji in lovor na Triglavu?! Ravno v Istri živi dovolj Slovencev iz vseh krajev Slovenije, kateri se počutijo tam doli med Hrvati doma. Nedavno sem se sestal s Slovencem, kateri je prišel pred kratkim na važno mesto v Pulju in veselilo me je čuti, da je bil od Hrvatov bratsko sprejet. Zalibog, preuapeteža ima vsak narod, toda govoriti o mržnji Hrvatov do Slovencev v Istri pa sploh je bilo gotovo še vsaj prezgodaj. Će otvorim novo gostilno in jo dobro opravljam, pa mi reče zavistni konkurent »Kranjac«, še ne bom govoril o mržnji Hrvatov do Shvencev, ker on ne reprezentira Hrvatov, a jaz Se ne Slovencev. Naj bi bilo tega prerekanja vsaj že dovolj. Kaj pa dosežejo j>osebno Slovenci s takimi dopisi? Ali bo morda radi njih manj mržnje, manj ne-zaupnosti? Ako bi hrvatskih šol ustanovili a saj eno, v kateri bi se vsaj prvo leto poučevalo slovensko in pomagalo mnogobrojnim slovenskim otrokom preko slovenščine v hrvaščino, bi imelo nekaj smisla; toda protestirati proti ustanovitvi hrvatske šole v Trstu more le kdo, ki ali razmer ne pozna ali je Slovenec v najožjem smislu besede. In še to: istrski dijaki, kateri so vrgli svojo »Monroe-resolucijo« v svet, hočejo biti vendar napredni. In listi, ki so največ proti pisali, hočejo hiti večinoma tudi napredni ... In vse to se godi ob Času, ko zore sadovi Šusteršičeve gospodarske organizacije tudi že politično bolj in bolj ... Kaj bi se ne našel lahko poleg onega, ki smo mu gori rekli »tertius gaudens« še — quartus gaudens, kateri proglaša v zadnjem času bratstvo vseh Hrvatov in Slovencev za svoj program!? _ X. Y. Politično KrontK«, O predpripravah za češko-neiu- ška spravna pogajanja poroča sedaj »Deutschnationale Korrespondenz«, da je dobil namestnik knez Thun v avdijenci v Išlu neomejeno pravo-močje, da postopa pri spravnih pogajanjih popolnoma samostojno. Če se mu posreči doseči, čeprav začasno samo omeieno delavno zmožnost češkega deželnega zbora, tedaj bo stopil v pozni jeseni najbrže na čelo novega kabineta, ki bo imel parlamentari-eeu značaj. To sklepajo iz različnih izjav ministrskega predsednika. Kot prvo etapo spravne akcije smatra knez Thun ureditev učiteljskih plač in pa željo agrarnih strauk, da se zopet urede deželno-kulturne in melioracijske razmere. — Knez Thun pride baje v četrtek v Prago in začno takoj naslednji dan s pogajanji. Vojni minister Schonaich bo, kakor poroča »Neues Wiener Tag-blatt«, po cesarjevem povratku na Dunaj podal demisijo, katero bo cesar tudi sprejel. Njegov naslednik bo zaupnik prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda, general vitez A u f f e n b e r g, poveljnik 15. kora v Sarajevu. e e Včeraj zvečer so imeli uslužbenci državnih železnic in delegati na Dunaju zelo dobro obiskan shod, na katerem je bila sprejeta splošna resolucija, ki zahteva, da državne železnice brezj>ogojno ugode zahtevam železničarjev. O kakem terminu za izpolnitev zahtev železničarjev v resoluciji ni govora. Tudi ni v resoluciji nobene grožnje, da začno železničarji s pasivno resistenco ali z generalno stavko, če železnice ne ugode zahtevam. a Italijani protestirajo zoper nameravano avstrijsko ladjeplovstvo na Gardskem jezeru. Italijanske oblasti so prepovedale javni shod« ker se je bilo bati demonstracij proti Avstrijcem, stanujočim v Bresciji. Vršil se je nejaven shod, katerega so se udeležili člani iredentovskih društev. Sklenili so začeti i najostrejšo agitacijo proti avstrijskemu ]adjeplovstvu na Gardskem jezeru. Turčija se nahaja v latentni krizi. Zdaj je odstopil carigrajski župan H i a s i m B e y, ki je padel v boju zoper mestne okrajne zastope. Carigrad je namreč razdeljen v 21 mestnih okrajev, ki so popolnoma samostojni in ki so zdaj sedež straroturške kulturelne reakcije. Konflikt je izbruhnil povodom kolere. Prefekt je namreč izdal razne ostre sanitetne odredbe, katerim so se pa okrajna zastopstva v svoji indolenci in v svoji borniranosti uprla. Prefekt je zahteval, naj so ta zastopstva razpuste, toda to se ni zgodilo. Sicer pripravlja vlada nov komunalni red, s katerim hoče razširiti volilno pravico, vendar se pa do danes še ni zgodilo nič konkretnega. Še važnejši je pa konflikt, ki je izbruhnil v ministr-s t v u. Vojuo ministrstvo zavzema namreč izjemno stališče napram drugim ministrstvom. Že pretečeno poletje je prišio vsled tega do konflikta med vojnim ministrom Mahni u d Š e f k e t pašo in tedanjim fiuančnim ministrom D j a v i d b e y e m, ki je zahteval strožjo kontrolo izdatkov vojnega ministrstva s strani finančnega ministrstva. Takrat se je moralo podati finančno ministrstvo. Ravnotak konflikt se je pojavil zdaj. Končno pa igra tudi zunanja politika veliko vlogo. Mahmud Sefket paša je namreč zastopnik nemškega vpliva v turški politiki. Še pred kratkim je bil ta vpliv velik. Toda postupimska pogodba in ruvanje Avstro-Ogrske v LISTEK. Ljubejen in sovraštvo. Povest. (Spisal Anton Antonov.) (Dalje.) Vlak se je ustavil kakih petdeset korakov pred postajnim poslopjem. V nekaj minutah pa so že stali okoli naše trojice vsi zavirači, delavci, sprevodniki in nadsprevodnik z vla-kovodjo na čelu. Ko jim je Griva povedal svoj ukaz, so šli na delo, in začelo se je premikanje vozov, čula so se povelja in rezki piski lokomotive in piščalk vlakovega osobja so strogo in odločno vršili svojo nalogo. Zdelo se je, da ti naravni in nenaravni, ponarejeni in neponarejeni, piščalkini in človeški glasovi povečujejo že itak velik mraz tiste svetle zimske noči v mesecu prosincu. Se nekaj časa je ostal Griva na postajnem raztirju ter gledal, kako se izvršuje njegov ukaz. Videl je, da se težka lokomotiva spretno in urno premika s tira na tir ter nemoteno pušča in jemlje zdaj ta, zdaj ono gručo praznih, ali pa naloženih vozov, videl je, da je vse osebje pridno in se ravna natanko po njegovem naročilu. Ko sta bila naložena voza s četrtega tira postavljena na vlak, gre Griva v pisarno. »Izvanredno so ljudje danes pridni,« de Griva sam pri sebi in pogleda na uro. »Samo dvajset minut so rabili danes, pa so že skoraj vse naredili .Nekaterikrat pa potrebujejo za današnje delo najmanj petinštirideset minut.« »Po teh besedah je vstopil v pisarno ter napravil, napisal in telefo-nično povedal, kar mu je napovedovala služba. In spet je posvetil trenotek svoji izvoljenki. »Sedaj že spava moje dekle ter sanja o najini ljubezni,« spregovori nehote Griva tor se za nekaj trenot-kov tako globoko zamisli, da ni opazil vstopivšega Janeza. »Ni dobro in pametno, da ne morem biti pri svojem dekletu! E, pa saj bo kmalu pisani majnik tu in z njim najina poroka.« * »Gospod, pa mene ne pozabite na svatbi,« ga vzdrami Janez iz prijetnih in sladkih misli. »Kaj blebetate o neki svatbi f! Saj nisem govoril o svoji svatbi,« reče Griva, ki je bil skoraj v neprijetni zadregi. »No, pa niste govorili o svoji svatbi. Nič niste rekli. Kar tako mi je prišla tista beseda na jezik,« se hudomušno opravičuje Janez. »Pa ne zamerite, gospod!« »Kaj bi zameril,« reče Griva ter zamahne z desnico. »Z delom smo gotovi,« naznanja Janez ponosno, ko se je spomnil, po kaj je pravzaprav prišel v pisarno. »Vse je tako izvršeno, kakor ste Vi ukazali.« »Me veseli, Janez. Na Vas se še-še človek zanese, a s Pahorjem je velik križ. Znamenja mu ne gredo v glavo, neroden je pa tako, da se ga bog usmili.« »Danes je bil prav priden, kakor smo bili vsi. Parkrat se je zvrnil na tla, enkrat pa bi ga bil skoraj povozil prazen voz. Večje nesreče ni doživel nocoj. Zares velikansko srečo ima ta debeluhar! Ravno, ko je bilo kolo že skoraj na njegovem debelem stegnu, pa se je voz vstavil. Jaz sem mu rekel, da bi bil on prav dobra ood vernica. Smeje je temu mojemu mnenju pritrdil. Griva se je prisrčno smejal tem besedam, Janez pa je sel v čakalnico, kjer je zakuril peč, potem pa se zlek-nil po klopi. »Tako. Sedaj mi pa daj bog dobro in hitro spanje,« spregovori Janez zadovoljno. »Samo eno uro in dvajset minut imam časa,« govori spet samemu sebi, ko je pogledal na uro ter obrnil svetilko tako, da mu ni svetila naravnost v obran, V tem pride v pisarno vlako-vodja. »Še deset minut, kaj ne, gospod,« spregovori debeli vlakovodja, vsto-pivši v pisarno. »Da, čez deset minut je vas pravi odhod,« mu pritrdi Griva ter podpiše vlačni zapisnik. »Tako, kadar bom dal vlaku prosto pot, pa jo mahnite spet naprej.« »Lahko noč, gospod!« »Lahko noč in srečno pot,« odzdravi Griva odhajajočemu vlako-vodji. Griva ni več mislil na svojo lepo in petično nevesto. Le za trenotek so bile njegove misli pri njej, ves drug čas je delal, delal in zopet delal. Le malokdaj si ga videl v službi hoditi po pisarni brez dela. Vedno je imel kaj opraviti. Zdaj je sklepal dnevne račune, zdaj pri brzojavnem aparatu, potem se je spet pogovarjal tele-fonično s sosednim uradnikom o zamudah tega ali onega vlaka. Splošno mnenje vseh onih, ki so imeli službene stike z njim, je bilo, da je on zelo pedantičen uradnik. Zato mnenje se pa Griva ni prav nie brigal. Ce mu je kaj takega slučajno prišlo na uho, se je navadno nasmehnil, nekaterikrat pa tudi skomiznil z rameni. On je imel natanko začrtano pot, s katere ga ne bi spravil nihče. Njemu je bilo vse življenje razdeljeno v dva dela. Prvi del je bila njegcya služba, v kateri ni bil nič Albaniji je precej škodovalo. Gotovi krogi «o razočarani. In to olajšuje boj proti vojnemu ministru. Ce pade, tedaj se bo s tem o jači I fraucosko- angleski vpliv. • e * Pogajanja o maroškem vprašanju med Kiderlen-AVaechterjem in fam-honoin so so včeraj zopet pričela. Pred osmimi tedni so se ta pogajanja začela. Edini rezultat dosedanjega pogajanja je ta, da sla se principiel-no zbližali stališči obeli držav. Na-daljna pogajanja so bila spričo vladajočih razmer nemogoča; pogajanja so se prekinila in Camrioii je odšel v Pariz po nadaljne instrukcije, dočim sta Kiderh-n \Vachter in nemški državni kancler konferirala na VVil-belmshohc z neruskim cesarjem. Francoski poslanik Oauibou je podal včeraj nemškemu državnemu tajniku pismeno formulirane predloge francoske vladi. Splošno pričakujejo, da bo nemška vlada v najkrajšem času odgovorila. i 'eprav danes ne more« nič konkretnega reci, vendar se -k> razpoloženju v političnih krogih lahko sodi, da l>odo predlogi, katere j*» predložil Cambon, temelj za nadaljna pogajanja, ki so bodo morda vendarle končala z uspehom. Docini se bodo francosko-nemška pogajanja vršila mirno in skoraj gotovo tudi povoljno, se je med Francijo in Nemčijo pojavilo zaradi maroškega vprašanja ostro nasprotje. Španska namera zasesti pristanišče Ifni v Južnem Maroku je in vzbudila v francoskih političnih krogih veliko nevoljo in razburjenje, posebno zaradi tega, ker je Španija tudi v Severnem Maroku, na Rifu, začela energičnejše delovati. Španski vojni minister bo v najkrajšem času v Melili inspiciral on-dotno vojaštvo. Španija ima na Rifn okoli 20.000 mož. Čeprav to franeo-sko-špansko sporno vprašanje ne bo direktno vplivalo na francosko-nenisko pogajanje, vendar je bo pa lahko zavleklo. Blosohoten nasvet kranjskim SlomSkarjem, In vsema kranjskemu ačffeljstun. Iz učiteljskih krogov se nam piše: V najnovejši številki »Učiteljskega Tovariša« sem čital, da ima Slomškova zveza ovelieujejo delovanje in nastop naših tovarišev, deželnih poslancev Jakliča in Ravnikarja v tleželnem zboru, ko se je Šlo za zboljšanje učiteljskih plač ter rešitev učiteljstva iz bednega, gmotnega položaja Konec zborovanja naj vsi navzoči skupno stavijo predlog, ki pa se mora prav gotovo soglasno z burnim pritrdilnim ploskanjem ter hruščem in truščeni, če se prav yes »Union« pretrese, sprejeti, ki se glasi: Vse kranjsko ljudskošolsko uči-ieljstvo, ne oziraje se na vero. narodnost in politični značaj, sklene, četudi ni opravičeno, podeliti vrlima tovarišema Jakliču in Ravnikarju za njun trud glede zboljšanja učiteljskih plač — red, pa ne tak red, kot se dobe v pred pustnem času na plesih, ampak red hlačne poteze v 25 potenci. Tega odlikovanja pa vrlima junakoma ne sme izročiti kak pooblaščenec ali odbornik, ampak vsak kranjski učitelj in učiteljica posebej, ker smo vsi deležui njune visoke milosti. Štajersko* P*oeesija za dež s takojšnjim uspehom. Tudi v Sa vinski dolini je vročina hudo pritiskala- Kmetje bi bili na vsak način radi imeli dež in so nanosili duhovnikom lepo svoto denarja, da naj napravijo procesijo za dež. Duhovniki so bili zadovoljni Jn dne 23. avgusta — mislim, da se v dnevu ne motim — so napravili zjutraj procesijo od Sv. Frančiška pod Ljubnim čez Gornji grad k Novi Štifti. Med drugimi so se udeležili te procesije za dež tudi Kačičnik, žup-uik pri Sv. Frančišku, in kaplan Ra-buza iz Gornjega grada. No, pri Novi Štifti niso le molili, marveč tudi pili za »priprocesijane« novce. Pili so nemalo do šestih zvečer. Sladko ginjeni se odpeljejo proti domu. Po nekem klancu navzdol so se spravili vsi n a prvi del voza, ki se je prevagal in — prekucnil. Kakor dež so letela in frčala človeška telesa, med njimi tudi blagoslovljena naokrog, dokler se niso njih kosti prepričale, da je zemlja res trda in potrebna dežja. No, zadeva je postala pa tudi resna, kajti župnik Kačičnik si je eno roko v rami ali zlomil ali izpahnil, dekanov kooijaž si je menda natrl nogo, Ra-buza pa je zadobil praske po obrazu. Ko je ležal župnik Kačičnik na tleh, ga je tepel nek pijan kmet z dežnikom, mislec da se mu noče ogniti. — Dežja, saj izdatnega pa le ni bilo. Iz Žalca. Dopisnik »Straže« — mi seveda ne mislimo na našega kaplana Schreinerja — ve toliko povedati o gnojnici, v kateri se bojda valjajo liberalci. Nam so se zdele te simpatije do gnojnice zelo sumljive, a razumeti jih nismo mogli. Morda utegne te simpatije pojasniti sledeča anekdota, ki kroži po trgu, za katero pa ne jamčimo. Nekoč sta sla kaplan Schreiner in njegov oproda Zupane precej pozno ponoči iz Vrbja proti Žalcu. Došla sta dva fanta. Eden od njiju je pel pesem: »Sem rajtu študirat, sem rajtu bit' far...«, katera je Schreinerjeva katoliška ušesa hudo užalila. Zgrabil je za to grešnika za ovratnik in mu proti Žalcu prav hudo izpovedoval vest zaradi takega pregrešnega nespoštovanja božjih namestnikov. Fant je molčal, ko pa sta došla do farovške gnojnica, je kaplana zgrabil in vrgel v gnojnico tako čvrsto, da se je duhteča tekočina do dna razdelila in je sedel Schreiner na suhem kakor Izraelci v Rdečem morju. — Kakor rečeno, mi za to anekdoto ne jamčimo; če je dotičnik renomiral. pa naj ga Schreiner še enkrat za ovratnik prime in poduči, da je obrekovanje po krčmah in časopisju dandanes dovoljeno le še Kristusovim služabnikom in ne kateremukoli poljubnemu brezbožniku. Iz Vuzeuice. Naša občina še uradu je — nemški! Ali bi že ne bil čas, da bi se ta madež z narodnega značaja našega trga zbrisal t Saj se daje s tem samo slab vzgled sosednim kmečkim občinam in sf udi nič ne imponira slovenskim voli 1>otu. Občinski odbor, zgani se! V Središču je umrla gospa Ana Kočevar, posestnica. Tržani so ji priredili lep pogreb. Drobne novice. Jesenska razstava živine, ki bi se imela vršiti dne 12. septembra v Šmihelu nad Ljubnim (Zg. Štajersko), se zaradi kuge slinavke in grintavke ne vrši. Kupcem daje pojasnila glede nakupa Zveza murskodolskih živinorejskih zadrug v Šmihelu (Verbaud der Murbodner Viezucht-Genossen-schafteu in St. Michael bei Leoben.) — Razpisano je mesto učiteljice na šestrazredni slovenski ljudski šoli v Središču. — Celjska narodna društva prirede v nedeljo dne 24. septembra velik skupen zlet v Bukov žlak h Koželjevim. Natančnejše poroča me. — Velik požar je divjal, kakor nam poročajo iz Gomilske, v Grajrki vasi. Zgorelo je 11 poslopij z vsemi letošnjimi pridelki. Požarne hrambe so požar komaj omejile in zadušil*'. Avtomobilska nesreča. Na Šentviški cesti proti Celovcu je trčil avtomobil nekega celovškega bankirja v avtomobil nekega dunajskega tovarnarja, ki se je peljal s svojo ženo v Celovec. Dunajčan je vozil počasi, Celovčan pa je dirjal in zavozil v nasprotnika. Tovarnar in žena sta padla iz voza. Težko poškodovana so odpeljali z vozom v Celovec. Šofer je ostal nepoškodovan. Celo zadevo so nazjianili sodišču. Požar. V soboto se je vnelo v F^idkirchnu skladišče za volno, last fcvrdke M. Gašpačič. Ogenj se je ra; širil silno hitro in preskočil tudi na bližnji kozolec trgovca Klavsa. Nevarnost je biia zelo velika, kajti zaloga volne kakor tudi kozolec sta bila zelo obložena. Ljudje so napeli vse sile ter so s pomočjo požarne brambe končno ogenj omejili na omenjeni stavbi, ki sta popolnoma pogoreli. Škoda je zelo velika in presega zavarovalnino Nezgode. Skozi okno drugega nadstropja je padla pri Rupertu poleg Celovca ioletna hči občinskega tajnika Ana Klavs. Poškodovala se je močno na desni nogi. — Zgorela je v beljaškem predmestju v Celovcu neka mlada deklica Marija Novak. T/inivala si je lase z neko tekočino, ki jo j** sestavila iz petroleja in ter-pentina, približala se je peči in se u žgal a. Paiar t Trato. Včeraj je nastal nenadoma ogenj v tovarni na konaer-ve Klink in Lauer v Barkovljah. Vnela se je najprvo na dvorišču plahta in aioer od iskre lokomotive južne železnice, ki pelje tik za neko leseno stavbo tovarne. Is dvorišča so je razširil ogenj po celi stavbi, vendar so ga že v eni uri pogasili. Škoda znaša nekaj nad 5000 K. Oropani tempelj« V noči od sobote na nedeljo so vdrli neznani tatovi skozi opuščeno židovsko pokopališče v židovski tempelj v ulici del Monte. Odprli so s silo tabernakelj in ukradli iz njega dva srebrna svečnika, vredna 500 K. Nato so izpraznili šo več nabiralnikov milodar o v in srečno odšli. Iz tržaškega pristanišča. Včeraj je trčil velik čoln na vesla 300 m od obrežja v neko jadrnico in se prekucnil. Čoln, ki je vlekel za sabo drug čoln, obložen z deli stroja, se je hotel umakniti nekemu motornemu čolnu, ki je vozil silno naglo. V čolnu sta bila dva mornarja iz dalmatinskega parnika »Sultan«. Oba sta priplavala na obrežje sama. Motorni čoln se za nesrečo ni zmenil in peljal hitro naprej. Nevaren ljubimec. Kovač Ludo-vik Ulm, 33 let star, rojen Nemec, je imel v Trstu v ulici Torchio svojo ljubimko. Postal je ljubosumen in jo hotel nenadoma obiskati. V hiši je srečal neko Antonijo Orasch in jo vprašal po svojem dekletu. Ker mu ta ni hotela dati nobenega pojasnila, zgrabil jo je razjarjeni ljubimec, ki je bil tudi malo pijan, in jo hotel vreči skozi okno tretjega nadstropja na cesto. Orasch se mu je z vso silo bra nila, vendar bi jo bil surovež vrgel res skozi okno, da niso prišli na pomoč sosedje in policija, ki je aretirala vročekrvnega ljubimca. Morski som v Reki. V Reki so vjeli ribiči v kratkem času že dva morska soma. Zadnji se je zamotal pred par dnevi v obširne mreže, ki jih imajo ribiči razpete v prvi vrsti za tunino. Vjet je silno raztresal in trgal mreže, vendar se je posrečilo ribičem, da so tega roparja zvezali z vrvmi in ga potegnili na suho, kjer je v kratkem poginil. Som je dolg 4 m 77 cm in tehta 2000 kg. Primorjbo. Nesreča na železnici. V nedeljo popoldne je povozil pri postaji Ver-delj goriški vlak soprogo železniškega čuvaja, 591etno Ivano Mende, iz čuvajnice št. 119. Stroj osebnega vlaka jo je zagrabil ob strani in vrgel z vso silo v bližnji jarek. Mož je dobil ponesrečeno ženo že precej časa po nesreči. Poklical je takoj rešilno postajo in zdravnika, ki je konsto tiral več težkih poškodb na telesu in močno pretresen je možganov. Od po Ijali so jo v bolnico. Kolera. V Trstu je obolela na novo za kolero sumljivimi znaki 21 letna Antonija Požar. Odpeljali so jo v magdalensko bolnico. Bakteriologie-na preiskava še ni končana. Iz barak v Val Risano so izpustili danes zadnji dve osebi, ki sta bili pod zdravniškim nadzorstvom. Kljub temu ostanejo barake za vsak slučaj novega obolenja Še do konca tega meseca pripravljena za sprejem bolnikov. Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve razglaša z včerajšnjim dnevom, da so v Supetarski Dragi v Dalmaciji obolele na novo tri osebe za azijsko kolero. Vsi trije so bili izročeni zdravstvenemu nadzorstvu i>ovodom obolenja Marije in Franca Makavsa dne 28. avgusta. Obolel je lOmesečni otrok Marije Makavs. Anton, njeni šestletni sin Franc in njihov sosed kmet Anton Surlinn, Nenadna smrt. Včeraj so poklicali iuestnega zdravnika hitro zapored k dvema bolnikoma in sicer k 82-letnemn Jožefu Verderju in 491etni Itali Ferrigutti. V obeh slučajih sta bolnika nenadoma obolela in oba je zdravnik že mrtva našel. O vzroku smrti listi uc poročajo. Koto !e prišlo do umora imam krona Aleksandra in Kraljice Drase? V belgradskem listu »Tribuni« je jel eden izmed glavnih zarotnikov proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi, odvetnik Aca Novaković, pri-občevati svoje spomine o dogodkih, ki so imeli za posledico krvavo tragedijo v belgradskem kraljevskem dvorcu dne 11. junija 1903. 1. Ker so ti memoarji vzbudili splošno zanimanje v vsi javnosti in ker o njih pišejo vsi svetovni listi, se nam zdi umestno, da podamo vsebino teh me-moarov tudi našim čitateljem. Novaković pričenja svoje memoare v času, ko je bil izvršen atentat na kralja Milana. Pravi, da je prepričan, da sta ta atentat naročila kralj Aleksander in njegova ljubica Draga, vdova Mašin, in sicer zaradi tega, ker se je kralj Milan energično protivil njihovi poroki. To svojo trditev skuša dokazati z nekaterimi značilnimi detajli, poten' pa nadaljuje: Da bi odvrnil sum, da je v zvezi s ponesrečenim atentatom na svojega očeta, je kralj Aleksander hotel takoj proglasiti obsedno stanje in preki sod v Belgradu. General Atanacković je skušal kralja pregovoriti, da bi ne izvedel tega naklepa, ki bi lahko povzročil najdale-kosežnejše posledice. Kralj Aleksander se je dal navidezno prepričati, v resnici pa je še isto noč podpisal ukaz glede obsednega stanja in nagle sodbe. Ta ukaz je brez dvoma povzročila Draga, kateri je bilo največ ležeče na tem, da 6e izbriše vsak sled, da bi bila ona in kralj Aleksander v zvezi z nameravanim umorom kralja Milana. Po proglašenju obsednega stanja so bili obdolženi atentata — radi-kalci. Pričele so se takoj aretacije, med prvimi aretiranci pa je bil vodja ra/likalnc stranke — Nikola Pa-šić. S tem je bil vsaj kolikor toliko odvrnen sum glede atentata od Aleksandra in Drage. Ko se je razburjenje v javnosti nekoliko poleglo, sta Draga in Aleksander z vso vztrajnostjo in odločnostjo jela delovati na to, da si omogočita svojo poroko. Takrat je bil minister notranjih del Genčić. Genčić je bil nasprotnik Aleksandrove ženitve z Drago in je bil v tem ozim neizprosen, dasi mu je kralj Aleksander obljubljal zlate gradove. Nekega dne je prišel Genčić ves razburjen k Norvakoviču ter mu povedal, da mu je kralj Aleksander med štirimi očmi zaupal, da je njegova resna in neomajna volja, da se poroči z Drago. Dani je GenČie obljubil, da ne bo o stvari zinil niti besedice, vendar je nemudoma brzo ja- vil kralju Milanu, ki je bival takrat v irozenistvu, ter ga pozval, naj se brez odlaganja vrne v Bel grad, da resi, kar se da rešiti. Par dni pozneje je Draga sporočila Genčiću, da bo ob določenem času posetila Novakovičevo rodbino v vinogradu na Topčiderskem brdu. Ta prilika se je zdela Genčiću ugodna, da se je odločil, dati Drago aretirati. O tem svojem sklepu je obvestil No-vakoviča ter ga obvestil, da bo njegov vinograd, čim vstopi vanj Draga, obkolilo 10 orožnikov ter Drago interniralo. Toda zgodilo se je drugače. Ali se je Genčić dal speljati od Drage na led, ali pa je Draga izvedela za nevarnost, ki ji je grozila, skratka, Drage ni bilo v vinograd, pač pa je imela istočasno pri svoji teti s Kraljem sestanek, na katerem je bilo definitivno sklenjeno, da kralj odpusti GenČića in njegove ministrske tovariše ter poveri vlado možem, ki so že v naprej obljubili, da bodo dali dovoljenje za kraljevo ženitev z Drago. Tako se je tudi zgodilo. Genčić je vedel, kaj ga sedaj čaka — svest si je bil Draginega maščevanja, ter je pobegnil v inozemstvo. Od tu je pisal kralju Aleksandru več pisem, da bi ga še v zadnjem momentu odvrnil od ženitve z Drago. Ta pisma so bila sicer zelo — prostodušna, a zalegla niso nič. Kralj je vkljnb temu poročil Drago. Poteklo je od tega že več mesecev in Genčić je mislil, da se lahko zopet vrne v domovino, zlasti ker se mu je z merodajne strani obljubilo, da se mu ne bo skrivilo niti lasu, ako se vrne v Belgrad. Toda bil je samo dva dni v Belgradu, a tretji dan je imel že policijo v hiši. Odvedli so ga v ječo ter obtožili razžaljenja veličanstva, ki ga je baje zakrivil z onimi prostodušnimi pismi, ki jih je pisal kralju iz inozemstva o — Dragi. V par dneh je bila preiskava in sodba gotova. »Sodniki« so napravili kratek proces ter obsodili Genčiča v sedemletno težko ječo, — seveda brez apelacije. Še istega dne je bil Genčić v okovih odveden v ječo v Požarev-cn. Novaković zaključuje ta del svojih memoarjev tako - le: »Taki sod niki, ničvredni svetovalci, ki so kra lja Aleksandra zapel leva!i k takim in sličnim zločinom, ti so podpisali smrtno obsodbo kralju Aleksandru in njegovi Dragi. Ti ljudje, ti ničvredni svetovalci in brezvestni sod niki so pravi morilci njegovi in povzročitelji konca dinastije Obreno-vić.« (Dalje prihodnji*.) Dnevne vesti. -{- Zmaga v Ložu. Občinske volitve v Ložu so se končale s popolno zmago narodno-napredne stranke. V občinski odbor je prišlo le par brezpomembnih klerikalcev. Generali črne vojske kakor I. Turk, gostilničar I. Hlabše in župnikov brat Zabu-kovec so v vseh treh razredih propadli. V nedeljo zjutraj so ti možakarji še ošabno trkali na svoje junaške prsi: mi in mi in samo mi! A prišle so popoldanske ure in prišli so zavedni Ložanje z glasovnicami v rokah in vse bolj je zatonevalo klerikalno solnce, kajti Ložanje so oddali svoje glasove ljudskim kandidatom, to je kandidatom narodno - napredne stranke. Izvoljeni so večinoma mladi odborniki. Klerikalni hujskači premišljujejo sedaj o svoji žalostni usodi. Ivan Hlabše je bil že popolnoma gotov, da bo županoval Ložanom in šikaniral liberalce, ki jih je čedalje več v Ložu. in delal je že lepe načrte za prihodnjost in pil na medvedovo kožo. Mislil je, ko doseže župansko čast, da bo hitro odpravil naklado na pivo in na žganje in tako sebi prihranil na leto par sto kronic. Jakob Zabukovec, ta duševni velikan, je pa upal, da postane prvi svetovalec, kar je tudi lepo in častno, in je agitiral kar se je dalo. Sedaj pa tak poraz! To so posledice, če se v slepi strankarski strasti strune preveč napenjajo. Sedaj imajo propadli klerikalni generali dolga tri leta čas premišljati, kako so jo zavozil i in ker Ijodo še prej deželnozborske volitve, jim odide še pričakovano plačilo. — Lepi uspeh pri občinskih volitvah v Ložu kaže, kaj se da tudi po novem volilnem redu doseči. Treba je le složnosti in vztrajnosti in samozavesti, treba je le dobre volje in delavnosti pa spoznanja, da je vsak dolžan se za stranko žrtvovati in zanjo delati, ne pa se zanašati drug na drugega in se med seboj prepirati. Žali-bog, da bodo v novem občinskem odboru napredne trdnjave Lož pogrešale gospoda Gregorja Laha in Ivana Mlakarja (60). Oba sta vsled starosti kondidaturo odklonila. Bila sta v občinskem odboru 40 let, vsakemu dobra svetovalca in neumorna delaven za blagor občine in občanov. Delala sta občini čast kot zastopnika Loža in bila sta ponos narodno - na- predni stranki. Zavednim Ložanom, ki so pri sedanjih občinskih volitvah tako krepko odbili naval črne armade, pa čast in priznanje. Le krepko in neustrašeno naprej z geslom: Lof. je bil napreden in mora tudi ostati napreden. 4- Razmere v ljubljanski deželni bolnišnici. Zgodila se je nesreča. G. Viktor grof Lichtenberg je snažil revolver in se je pri tej priliki težko ranil. Revolver se je namreč sprožil in krogla mu je šla menda skozi jetra in ledice. Prenesli so ga v deželno bolnišnico, da bi tam kroglo izrezali. Zdaj kroži po Ljubljani govorica, ki postavlja v deželni bolnišnici vladajoče razmere v jako čudno luč. Govori se, da grofa Lichtenberga ne morejo operirati in da ga bodo operirali šele čez nekaj dni, ker je v Rontgeno-vem aparatu nekaj polomljeno in je treba čakati, da pride najbrže z Dunaja nadomestilo za polomljeni del aparata. Ker s sedanjimi vodilnimi krogi deželne bolnišnice nimamo nobenega stika, ne moremo kontrolirati, koliko je na tej govorici resnice. Ce je pa resnično, kar se govori, potem je to pač dokaz, da vladajo v deželni bolnišnici jako žalostne razmere. Polomljeni aparati v bolnišnici — to je nekaj posebnega! Še lepše pa je to, da mora zdaj grof Lichtenberg čakati operacije in trpeti hude bolečine, ker je Rontgenov aparat polomljen, dasi v bolnici vis-a-vis posluje dr. S'lajmer, ki ima Čisto gotovo dober Rontgenov aparat. Dr. Šlajmer sicer nima nobenega vzroka, izkazovati deželni bolnišnici usluge, ali dr. Šlajmer ni samo znamenit zdravnik, nego tudi pravi človekoljub in bi gotovo bolniškemu vodstvu posodil svoj aparat, če bi bil naprošen. A kakor se kaže, pu&te v bolnišnici rajše trp«* ti bolnika s težko rano, kakor da bi stopili pred dr Šlajmerja. Zabeležili smo to govorico, ker pomeni velik škandal, če je resnica; če pa govore ljudje kaj neresničnega, naj to bolniško vodstvo javno pojasni. -f- »Gospodarska zveza« in res* r.ica. Koliko je dati na zatrdila »Gospodarske zveze«, da ne kupuje več sena, dokazuje ta - le slučaj: Preteklo nedeljo je hodil po kmetih v okolici Rovt Gašpar Jelovšek, posestnik in gostilničar v Petkovcu ter kupoval seno za »Gospodarsko zvezo«. Ali ni res. gospoda pri »Gospodarski zvezi«? Ta slučaj nam izpričuje, da lažejo klerikalci kakor cigani in da Se brigajo za blagor kmetskega ljudstva toliko kakor za lanski sneg. Dasi je splošno priznano in dokazano, da se je v deželi bati občutnega pomanjkanja krme, vendar zapeljuje »Gospodarska zveza« z največjo hladnokrvnostjo kmeta, da prodaja lahkomiselno svoje seno, ki ga bo pozimi morda še krvavo rabil, ali pa ga vsaj pozimi neprimerno dražje prodal, kakor sedaj. In takšen zavod, ki spravlja iz zgolj samopašnih namenov in radi tujih koristi domačega kmeta v nesrečo, dobiva deželno podporo! Toda temu se pri današnjih razmerah, v katerih odločuje samo klerikalna korupcija, končno ni čuditi, čuditi se je le temu, da takšno početje, ki lahko postane usodepolno za vso deželo, mirno trpi naša deželna vlada. Ali se gospodje pri deželni vladi cisto nič ne zavedajo svojih dolžnosti nasproti ljudstvu? -f- Tridesetletni službeni jubilej praznujejo dne 11. septembru v Ljubljani: Anton Funtek, e. kr. profesor v Ljubljani, Josip Sehmoran-zer, c. kr. profesor v Mariboru, nad-učitelji Juri Erker v Koprivuiku, Juri Erker v Srednji vasi, Josip Klemenčič v Galiciji, Henrik Pater-nost v Senožečah, Ivan Wittreich v Cermošnieah in učitelji Jakob Fur-lan. Fran Gale in Luka Jelene na L mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. + lz ljudsko - šolske službe. Pro-vizorični učitelj v Krškem Martin Sterk je imenovan za provizoričnega učitelja na štirirazredni ljudski šoli v Radečah; Marija Podlogar pa za provizorično učiteljico na dvorazred-ni ljudski Šoli v Svibnem. Provizo-rična učiteljica v Grahovem Gabrijela Ažman je imenovana za provizorično učiteljico na štirirazredni ljudski šoli v Iški vasi; Pavel Podob-nikar pa za provizoričnega učitelja na trirazredni ljudski šoli v Planini. -f Imenovanje. Profesor na tukajšnji realki Karel Schrautzer je imenovan za ravnatelja na učiteljišču v Celovcu. — Cvetlični dan v prid dijaškemu podpornemu društvu »Radogoj« se vrši dne 24. septembra. Da se izvedejo vse potrebne priprav© »a to akcijo, se je konstituiral damski odbor pod načelstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve. Ta odbor se obrača do vseh narodnih Slovenk, gospe in go-spodičen, s prošnjo, da se v najkrajšem času prijavijo za sodelovanje. — Vsaka sodelujoča dama se obveže, prispevati 200 cvetlic, svežih ali izdelanih iz svilnatega papirja. Organizirati se namerava prodaja cvetlic dne 24. septembra tako, da gospe vodijo cvetlične zaloge za posamezne ulice, v katerih bodo prideljene jim gospodične razprodajale cvetke. Vsi dopisi in prijave naj se naslavljajo na »odbor za cvetlični dan« v Ljubljani. I\ n. abonentom lož in sedežev v ieželneni gledališču se naznanja, da sprejema vsa naroČila ga. Amalija Ccšark, trafikantka v Šelenburgo- vi nlici, oziroma blagajništvo v gledališki pisarni vsak dan od 5. popoldne dalje. — Ker se prične letošnja sezona s 16. septembrom, naj se zgla-se reflektanti na abonnement čim rreje, da bo moč ozirati se na njihove želje. _ Zaušnica. Poroča se nam iz tukajšnje topničarske vojašnice, da je dobil pretekli teden neki prostak od svojega predpostavljenega, nekega »fcuerverkerja«, tako zaušnico, da se nin je kri vlila iz ušesa in da je mož zdaj tako oglušil, da ne sliši niti stenske ure več. Mož je slučajno pozabil prinesti, kakor mu je bilo ukazano, neko vrečo. — Ali misli vojaška oblast, da dovoljujejo ljudski zastopniki vojake zato, da jih potem v >lužbi telesno pohabijo? — Na c. kr. učiteljišču v Ljubljani je razpisana suplentura za priro-dopis (glavni predmet), fizika in matematika (stranska predmeta) s slovenskim in nemškim, učnim jezikom. Suplentura je določena za T. tečaj. — Prošnja se mora vložiti do 9. septembra pri ravnateljstvu c. kr. učiteljišča v Ljubljani. — Prvi jugoslovanski sestanek za operativno medicino bo dne 18., 19. in 20. septembra v Belgradu. Naznanjenih je 78 predavanj in demonstracij. Predavatelji so najodličnejši jugoslovanski zdravniki, med njimi tudi dr. Slajmer. Član sestanka more biti vsak zdravnik, ki plača člansko pristojbino 20 K. Predavanja in obravnave se bodo natisnile v posebni knjigi, ki jo dobi vsak član. Kdor si Želi zacotoviti stanovanje v Belgradu, naj se obrne na adreso »V. Sub-botin, Belgrad, Simina ulica 31«, ali pa naravnost na kak bel grajski hotel: (Grand Hotel, Moskva. Pariz, Kasina, Imperijal, Srbski kralj. Srbska krona). — Perice se pritožujejo zaradi prostora, ki jim ga je odkazala sedanji) klerikalno - nemška mestna uprava. Ko je Ljubljana imela občinski svet. je ta na občno zadovoljnost \y bljanskega prebivalstva, kakor tudi peric, našel prav pripraven prostor za perice, namreč Turkovo skladi-'.-. Sedaj, ko nimamo občinskega sveta, je pa mestna uprava pregnala perice notri doli v jamo poleg prisilne delavnice, kjer stoji mestna štipa. Perice imajo sedaj v mesto skoro ravno tako daleč, kakor iz Š te panje vasi. Ker je to skrajno neugodno, je pač želeti, da se za perice dobi primernejši prostor. — Vojaške vaje. Z včerajšnjim dnem so se začeli korni manevri in danes je »sovražnik« — to so rdeči - - brez boja zavzel Ljubljano. Že mnogo let ni šlo toliko vojaštva po ljubljanskih ulicah, kakor danes dopoldne. Vse vrste vojaštva so zastopane. »Rdeči« so ostali v Ljubljani in v najbližji okolici. Na Gradu je ;i>Umjen cel polk. Na Dolenjskem :;brano vojaštvo pod poveljstvom Ljubljanskega divizijonarja bo poskusilo osvoboditi Ljubljano in »rdečim« iztrgati mesto iz rok in se bo torej nnela jutri ali pojntrajšnjini velika »bitka«. Vojaštva je letos ogromno mnogo na Kranjskem in ob sebi je umevno, da bodo pustili mnogo denarja tu. Ob sebi je pa tudi umevno, da bodo porabili ogromno mnogo živil, kar bodo ubogi konsumentje še prav bridko občutili. — »Ljubljano osvajajo.« Že včeraj so hodili po našem mestu »Avstrijci« in »sovražniki« z belimi in rdečimi trakovi na čepicah, danes pa koraka skozi mesto v okolico polk za oolkom. Moštvo je videti sicer izmučeno, a še zelo dobro koraka v »rut«. Toliko vojaštva naša okolica že dolgo časa ni videla, baje ga je do 40 tisoč. Ko bodo čez dva dni Ljubljano »osvojili«, bodo pa fantje veselo zapeli: »O zdaj gremo, o zdaj gremo . . . « in gotovo je, da marsikoga res no bo več nazaj. — Jubilej ljubljanske cestne električne železnice. Ljubljanska električna cestna železnica je bila zgrajena v letih 1900—1901 od tvrd-ke Siemens in Halske iu je bila otvorjena za promet dne 6. septembra 1901. Tir te železnice znaša 0 6% vsega električno - železničnega tirnega omrežja v Avstriji. Tekom prvih desetih let so v Ljubljani prevozili motorski vozovi 42 milijonov km Promet je znašal 10 milijonov ljudi, od katerih je imelo '/< milijona prosto vožnjo. Povprečno odpade na 2 kibmetra vožnje 5 oseb. — Nov brzovlak. Od 3. do 18. septembra t. 1. vozi na progi Ljubljana - Dunaj brzovlak št. 1 a in št. 2 a, odhod iz Ljubljane ob 10. uri 45 min. dopoldne, prihod v Ljubljano ob 5. uri 21 min. popoldne. Umrl je v noči od nedelje na ponedeljek po dolgi in mučni bolezni v Temešvaru c. in kr. podpolkovnik pri 29. pešpolku naš rojak gospod Martin Gantar, rojen v Zireh, star še-le 56 let. Lahka mn tuja zemlja! »Bob« ali žegnanje v Kamniški Bistrici se tudi letos vrši na vsestransko željo domačinov in mnogobrojnih obiskovalcev priljubljene Bistrice, toda ne ob zaključku, temveč na praznik Malega Šmarna, dne 8. septembra. V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na poznejši čas. Dopoldne ob pol 11. maš uje v ondotni kapelici gosp. prof. Janko Mlakar, popoldne se vrši planinska veselica, pri kateri sodeljeta iz prijaznosti obče znano pevsko društvo »Lira« z izbranim pevskim programom in pa oddelek kamniške mestne godbe. Glede pristne domače kapljice in okusnih gorkih in mrzlih jedil bo najbolje preskrbljeno, tudi običajnega »boba« ne bo manjkalo. Vrle planinke in planinci ter prijatelji divne Bistrice in kamniških planin, na svidenje pri »bobu«! Vojak utonil. V nedeljo, dne 3. septembra so imeli vojaki v Poljanski dolini počitek. Eden vojakov, doma s Štajerskega, se je šel kopat, dasi ni znal plavati. Nesreča je hotela, da se je kopal na edinem nevarnem kraju imenovanem Orje pri Poljanah. Izginil je pod vodo. Ćez pol ure ga je neki častnik potegnil mrtvega iz vode. Goriški gledališki igralci prirede dne 8. septembra t 1. v Mojstrani na Gorenjskem v hotelu »Triglav« i Variete - predstavo« z zelo zanimivim sporedom. Na to srečno idejo je prišla Ciril - Metodova podružnica v Brdih na Goriškem. V obmejnem mestu Korminu je Ciril - Metodova šola. Malo komu so znane razmere, v katerih se nahaja ta šola, največji trn seveda je ta šola Italijanom, kateri gledajo na vse načine, da bi jo uničili in s tem pokazali, da je Krmiti izključno italijanski. Njih želja se ne bo nikoli uresničila, ker dobe sie še vedno ljudje, kateri bodo znali to slovensko trdnjavo ob meji braniti- Najboljša hraniteljica pa ji je Ciril - Metodova podružnica za Brde. Njeni člani povsod nabirajo prispevke, a zdelo se jim je premalo, nabirati samo doma, sklenili so, nabirati tudi po drugih krajih. Zorah so si narodno Gorenjsko in prirede v Mojstrani s pomočjo drugih igralcev predstavo v prid Ciril - Metodovi šoli v Krminu. Nastopili bodo Goriča-nom dobro znani režiser goriških di-letantov — Šalko — Škrabar, — nastopila bo tudi gospica Škraba rje va, katero bo ravnokar prišla iz gledališke šole na Dunaju. Seveda ne bo mfinjkal tudi po Goriškem znani komik Rado Turek in še tudi drugi igralci. Badi tega upamo, da ne bode nihče zamudil te prilike in posetil to predstavo, katera se prične ob 7. zvečer. Škofovi gozdi v plamenu. Okoli 20. avgusta so začeli goreti pod Vežo v občini Luče na Štajerskem gozdi škofa Bonaventure. Požar se je vedno bolj razširjal in je gorel gozd skoraj teden dni. Klicali so ljudi iz Solčave, Luč in Ljubnega, toda ljudje so se branili iti gasit, ker prav nič ne marajo škofa, ki jim je letos takoj po državnozborski volitvi strahovito podražil pašo, košnjo in vsako uporabo njegovega sveta. Ljudje so rekli, da škofovih gozdov itak ni škoda, ker drugi tako nič nimajo od njih, škcfu pa se ne dela nobena škoda, saj radi tega tudi enega ocvirka ne bo manj pojedel na Štrukijih. Tako je torej naš škof priljubljen pri ljudeh, ki ga poznajo in vedo, kdo dela drdgiujo. Pripoveduje se tudi. da je zagledal škofov gozdar z daljnogledom iz ene plauine v drugo človeka, ki je iz gozda stopil in na več krajih nalašč zažgal pokvečeno nizko borovje, listje in travo, potem pa je zopet izginil v gozdu. Ta človek je bil po obrazu namazan s sajami in povsem našemljen ter oblečen v žensko krilo. Će tudi to morda ni res, pa je preznačilno za velikega cerkvenega kneza, ki žanje tako sovraštvo. Gotovo ni nikoli sejal ljubezni. Vuzcnica. Slavno uredništvo! Ker se je neka oseba izrazila precej jasno, da nimam drugega dela (o tem in drugem se pomenimo o priliki ustineno) kakor »take« neumnosti po časnikih pisati (torej svoj materni jezik spoštovati in ga braniti, je neumnost!!), ter vidoma le mene sumniči kot poročevalca dopisa »Iz Vu-zenice«, ki je izšel v št. 198 Vašega cenj. lista, prosim slavno uredništvo, da izjavi, Če sem res jaz dopisnik dotičnih vrstic Z odličnim spoštovanjem — Ivan Mravlja k. (Op. uredn.: Potrjujemo, da niste pisec dotičnega dopisa.) Pokradene dragocenosti v Opatiji. Včeraj so bili v Opatiji ukradeni dvojnati uhani s tremi briljanti, ovratna verižica s sedemvrstnimi biseri, poročni prstan z napisom, trije prstani z briljanti, ovratna verižica z briljanti in biseri, platin - ovratna veiižiea, broža s 75 briljanti, ovrat-nična igla z biseri in srebrn brivski nož (Rasiermaschine). Prodajalca naj se takoj izroči prvemu varnostnemu oblastvu! Dva balona sta v nedeljo okoli 6. zvečer plovila v smeri proti Rožniku. Bila sta tako visoko, da se s prostim očesom ni moglo opaziti ljudi v čolnu. Ker so tn sedaj vojaške vaje, so nekaterniki sklepali, da sta zrakoplova vojaška, drugi pa so menili, da sta prišla vaje ogledovat Italijana. Zrakoplovci pa niso vrgli radovednežem nobenega pisma, vsled česar bodo ugibali zagonetko še nada-lje. Stari znanec. Pri nekem slikarskem mojstru pn Zidanem mostu je nekaj časa delal leta 1889 na Glincah rojeni ter na Vič pristojni slaboglas-ni ter policiji dobro znani Fran Krž-manc, kjer je ukradel tri šČetke, vredne 30 K in jo odkuril v Ljubljano. K.o je policija o tem zaznala, ga je izsledila in aretirala. Kržmanc je bil že večkrat predkaznovan in je imel tudi za mesto prepovedan po-vratek. Oddali so ga sodišču. S ceste. Včeraj popoldne je pripeljal po Šelenburgovi ulici z avtomobilom nek častnik. Ko pride do poste, so mu je hotel tam stoječi po-strešček umakniti in ga je med tem, ko je skočil čez cesto, »ham, ham, ham« zadel in podrl, pri čemur se je postrešeek lahko telesno poškodoval ter si strgal hlače. Častnik je vozil v predpisani hitrosti. Nesreča. Ko je šel včeraj po Poljanski cesti krojač Ferdinand Ge-strin, je padel ter si zlomil desno nogo, nakar so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Izgubil je učenec Fran Belič bankovec za 20 K. — V nedeljo je bila v Medvodah izgubljena zlata igla s polumesecem, v katerem je bilo vdelanih 9 briljantov, na sredi je pa belkast biser. Tudi zapona je zlata. Pošteni najditelj naj jo odda proti najdenini na magistratu. Narodno obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil trnovski župnik gosp. Ivan Verhovnik 10 K, mesto venca na krsto umrlemu prijatelju gosp. Simonu Treotu. Hvala! Ciril - Metodove podružnice veselica v Štepanji vasi, ki bi se morala vršiti že julija meseca, a je bila preložena radi slabega vremena, se je vršila v nedeljo pri Anžiču (Šoršu) v Štepanji vasi. Lep senčnat vrt je kmalu napolnilo mnogoštevilno občinstvo, ki je pohitelo iz Ljubljane in okolice, da se nekoliko pozabava ter da položi svoj oboi domu na oltar. — Gostilničar je postregel posetnike z izborno pijačo in okusnimi jedili, vrle Štepanjke so pridno prodajale cvetke in srečke. Svojo srečo si lahko poskusil na kegljišču, kjer si lahko za mali denar dobil lep dobitek. Plesaželjni so se sukali v posebni dvorani, kratko rečeno, zabave je bilo dovolj. Še pozno v noč je bilo živali no na vrtu. Veselica je v vsakem oziru izpala kar najbolje, in Ciril-Metodova družba dobi zopet lepo vsoto kronic. Društveno naznanila. Občni zbor akad. fer. društva »Sava« se vrši v četrtek, dne 7. septembra ob 8. zvečer v restavraciji »Narodnega doma« v Ljubljani. — Z občnim zborom je združen starejšin-ski sestanek, na kar opozarjamo vse gg. starejšine. Priti je v polnem cou-leurju. — Prihodnji dan, t, j. dne 8. septembra dopoldne ob pol 10. pa se prične v ljubljanskem »Narodnem domu« skupščina »Organizacije svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva«, na katero vabimo vse svoje dijaštvo. Razne stvari. ■ Kolera. Sanitetni departement notranjega ministrstva poroča, da so konstatirali pri Sv. Petru na otoku Rabi nov slučaj kolere. Iz tovarne za Hm v Budimpešti je 46 delavcev pod karanteno. Tudi posestniki ne smejo zapustiti tovarne. V neki poletni restavraciji v Budimpešti je zbolel z znaki kolere igralec Karel Riesner; drugi godci so izginili. Najnovejši slučaji kolere so se zgodili, ker so ljudje pili vodo iz Donave. Karel Riesner jc umrl in so dognali, da je umrl za pravo kolero. Na nekem vlečnem par-niku v Budimpešti je zbolel za kolero krmilar Anton Riegler. Ladjo so des-inficirali, moštvo pa izolirali. — Iz Stuttgarta poročajo, da jc tam zbolelo v Moltkovi vojašnici 156 vojakov peš-polka Cesar Friderik. Sumijo, da gre za kolero. Vojašnico so zaprli in des-inficirali. * Proces proti lekarnarju Ma-foušku. V soboto se je začel v Budimpešti proces proti lekarnarju Ma-toušku, ki je 7. avgusta napadel hrvaškega bana Tomašiča in ga pretepel. Obtoženca so pripeljali iz Zagreba, kjer je bil v preiskovalnem zaporu, v Budimpešto in se je moral voziti iz Zagreba v Budimpešto uklenjen med dvema orožnikoma. Na vprašanje, zakaj je v zaporu, je odgovoril obtoženec, j da je 21. julija pisal banu grozilno pismo. Rekel je, da ga je ban oropal vsega premoženja in ga tudi udaril. Sodnik: »Zakaj ste napadli bana?" Obtoženec: Ker je uničil mene in mojo rodbino s tem, da mi je odtegnil pravico imeti svo^ lekarno. Zaslišali so nato sekcijskega šefa Havraka, ki je obtoženca dosledno imenoval neki in-dividij proti čemeur pa je Matouška protestiral. Havrak: Ščitite me, prosim, proti medklicom obtoženca! Sodnik: Če ne prenehate z medklici, vas dam takoj zopet ukleniti. Državni pravdnik je zahteval, da kaznujejo Matouška zaradi lahke telesne poškodbe, zagovornik Dezider Polonvi pa zavrača trditev, da bi bil Matouška bana ranil in vidi v njegovem dejanju samo raz-žaljenje časti. Okrajni sodnik je sklenil nato zdravniške izvide predložiti sodnozdravniškemu senatu ter je poslal obtoženca uklenjenega zopet v Zagreb, od koder ga pripeljejo k ponovni obravnavi zopet uklenjenega v Budimpešto. To se je zgodilo v Budimpešti in ne morda, kakor so si čitatelji gotovo misliti, kje med Culukafri. * Monna Lisa. Pri policiji v Parizu se je zglasil predvčerajšnem natakar Gueneschat, ki je rekel, da ve za onega, ki je ukradel Monno Liso, njegovega imena pa da ne more imenovati, ker mu je storil tat že velike dobrote. Oni človek, ki je dal ukrasti znamenito sliko, ima sadistična nag-nenja in se je v sliko strastno zaljubil. Natakar je nadalje povedal, da je videl sliko in da je oni neznanec partijo prsi z nožem razrezal najbrže v trenutku sadističnega napada. Obljubil je tudi, da za plačilo 200.000 frankov sliko zopet ukrade in jo prinese v Luver nazaj. Policija pa je mnenja, da je Gueneschat slaboumen ker je že večkrat pri policiji izpovedal o velikih zločinih in so se njegove izpovedi pozneje izkazale kot neresnične. Kljub temu pa nadzira policija stanovanje ruskega barona Bazila S., ki stanuje že leta v ulici Cambon in je na glasu kot ekscentričen človek. — „Journal* pravi, da so na balu Tabarin aretirali proti jutri nekega distingviranega tujca, o katerem mislijo, da je ukradel sliko. Pozneje se je izkazalo, da je šlo v tem slučaju za pijanega gospoda. — „Petit Parisjen" pripoveduje, da se je vršil predvčerajšnem v justični palači tajin-stven razgovor med preiskovalnim sodnikom in nekim uradnikom iz Luora in da je pričakovati v kratkem senzacionalnega preokreta. Aretirali bodo baje nekega človeka, ki je bil že iz-početka na sumu, da je sliko ukradel. Najbolj zanesljiv je baje sled, ki ga je našel „Petit Parisien" in uredništvo je stopilo že v stik z onim, ki je bil prvi povedal o tatvini. * Draginja. V IX. okraju na Dunaju so imeli včeraj zelo dobro obiskan protesten shod zaradi neznosne draginje. — Za drugo polovico t. m. nameravajo sklicati na Dunaj župane mest, ki se bodo posvetovali zlasti v draginji. Seveda to pot Ljubljana tudi ne bo zastopana in to samo zaradi neprimerne brezvestnosti naših klerikalcev. — Gibanje proti draginji v industrijalnih okrožjih v Belgiji je zavzelo take dimenzije, da ljudje bojkotirajo deželne pridelke, ki jih prinašajo na trg prekupčevalci. Vsled tega so ustavili mesarji klanje, gospodinje pa nameravajo priti iz cele Belgije v sredo v Bruselj, da tam demonstrirajo. Župani iz industrijalnih okrožij zahtevajo od vlade, da razveljavi carino na živila. * Richterjeva fantazija. Richter pravi, da je na desnem ušesu gluh ter pripoveduje, da se je to zgodilo na ta način. Hotel je nekoč poslušati, kaj govore roparji (seveda bi bil dosti razumel, ko je celo svoj materni jezik pozabil!). Ko so to roparji zapazili, so ga prijeli, eden ga je držal za glavo, drugi ga je pritisnil ob skalo, tretji pa je privlekel trobento in mu tako dolgo trobil v uho, da je oglušil, Potem so mu zagrozili, da ga ogluše še na drugem ušesu, če bi poskušal še enkrat poslušati kaj govore. Pričakovati je, da bo Richter povedal še več takih Munchausenijad. * Nesreča v gorah. Kakor poroča neka korespondenca, se je ponesrečila na planini Rax 171etna Mici Steiner iz Murzzuschlaga. * Stokronski falzifikati. Kakor znano so se pojavili pred kratkim v prometu izborno narejeni, stokronski falzifikati. Praška filijalka Avstro-ogrske banke je sedaj zasledila tak falzifikat. Policija je razpisala premije v znesku 5000 K za one, ki bi pripomogli s svojimi izpovedmi, da najdejo ponarejalce. Premije bo razdelila policija po lastnem preudarku in proti načinu razdelitve ni pravnega pota. Telefonska in Brzojavna norotlla, Klerikalni teden na Dunaju.. Dunaj, 5. septembra. Tu se je začel danes takozvani klerikalni socijalno-politični teden, ki ga je otvoril dedni grof Trautmannsdorff in dunajski podžupan Porzer. Oče In mati zlorabljala sina. Dunaj 5. septembra. V 20. okraju so aretirali danes nekega Ivana Ku-bača zaradi nravstvenih zločinov, ki jih je izvršil na svojem 131etnem sinu. Zaprli so tudi njegovo ženo, ker je tudi ona seksualno občevala s svojim sinom. Novi vojni minister. Budimpešta, 5. septembra. Kakor poročajo nekateri listi, je določen za naslednika vojnega ministra Sckbnaicha poveljnik XV. armadne* ga zbora, general konjenice Auffeu-berg. Oficijalne potrditve te vesti ni mogoče dobiti. Pgrski državni zbor. Budimpešta, 5. sept. V ogrsko« hrvaškem državnem zboru jc prišla danes na vrsto tudi peticija nekega poljedelskega društva, ki se izreka proti uvozu argentinskega mesa. Sicer so napolnila sejo poimenska glasovanja. Konference v Budimpešti* Budimpešta, 5. sept. Avstrijski ministrski predsednik Gautsch je imel danes dopoldan ob četrt na 10 dve-urno konferenco s Khuenom. Časopisi poročajo, da je prišlo na razgovor tudi zopetno posvetovanje o mesnem vprašanju. Na Ogrskem upajo, da bo Avstrija ugodila ogrskim željam. Nato je obiskal Gautsch še domobransko in justično ministrstvo. Budimpešta, 5. sept. V budimpeštanskih političnih krogih zatrjujejo, da dela min. predsednik Gautsch na to, da se reši mesno vprašanje še pred sestankom avstrijskega državnega zbora S Khuenom se je posvetoval nadalje o parlamentarnem kalendarju ter sta oba določila, da se bodo delegacije sestale samo h kratkemu zasedanju meseca decembra, da rešijo budgctni provizorij. Ob 2. pop. se je Gautsch odpeljal zopet na Dunaj, Železničarji. Lvov 5. septembra. Snoči so imeh* železniški uradniki izreden občni zbor, na katerem so stavili zaradi draginje iste zahteve kakor železničarji v Pragi in na Dunaju. Kolera. Praga, 5. sept. V Benešovu so konstatirali, da je zbolela neka privatna uradnica za pravo kolero. Budimpešta, 5. sept. Včeraj popoldan se je zgodil tu nov slučaj kolere v električni cestni železnici. Carigrad, 5. sept. Zaradi nevarnosti kolere so bili vojaški manevri v okolici Janine odpovedani. Atentat v kaznilnici. Petrograd, o. sept. V mestu Se-rentui je izvršil nekdo atentat na vodjo ondotne ječe Visockega. Neznani atentator je 2 krat ustrelil na njega in ga težko ranil. Visocki je bil znan, kot zelo strog zlasti nasproti političnim zločincem, ki jih je dal celo tepsti. Zaradi njega je izvršil lansko leto tudi Plehwe Sasanov samomor in že dolgo so pričakovali, da izbruhne v kaznilnici revolta ali pa da usmrte ravnatelja. — Mesarska vojna. Bruselj 5. septembra. V Bruslju so mesarji ustavili klanje živine in hoteli prisiliti tudi druge mesarje, da ne koljejo. Prišlo je do boja z orož-ništvom. Ranjenih je 10 mesarjev. Hmelj. Norimberg, 5. sept. Ker se kupci nemenoma vzdržujejo, zelo mirno, cene slabe. Run na nemško hranilnico. Stettin. 5. sept. Vsled vesti o Maroku so v Stettinu uprizorili pravi run na tamošnju hranilnico. Policija je morala intervenirati. Potovanje nemškega cesarja. Carigrad, 5. sept. Nemški cesar, cesarica in prestolonaslednik obiščejo baje prihodnjo spomlad sultana v Cari-grudu. To vest prinaša z vlado v zvezi stoječi list „Sabah". Delavska stavka. Lizbona, 5. sept. Tu je izbruhnila splošno delavska stavka. Perzija. Teheran, 5. sept. Vojska bivšega šaha Mohamed Alija stoji pod povelj-ništvom Danleha 45 km od Teherana. Vladne čete so šle vojski nasproti in je pričakovati v par dneh hudih bojev. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemsek« MeteontloftlCno porodio. | septem. ;| Čas opazo-tatja Stanje sart-•etra v MM B Vetrovi Nebo 4 » ».pop. 9.zv. 7375 737 5 30-2 22-5 slab jug si. sever brezoblč, del oblač. S. 7.«j. 730-7 16-2 si. svzh. soparno Slednja včerajšnja itmptralara 21 V, norm. 16*4'. Padavina v 24 vab 0O ml ZHae nn v Bndimpsfttl. Dne 5. septembra 191L TtrMl«, FScnlcn za oktober 1911. PSenica za april 1912. • Ri za oktober 1911 . . Koruza za maj 1912 . . Oves za oktober 1911 za 50 kg 10-83 za 50 kg 10*36 za 50 kg 927 za 50 kg 834 za 50 Veg 8-59 Serravallo 9 zeleznato Kina-vino Hlgijenicna razstava as Do naj d 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča Živce, poboljša kri in je rekonvalescentom In malokrvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet u Izborni okus. u Večkrat odlikovano. 8 Mad T000 ■ara¥BlaM> spiitaval, a J. SERRAVALLO, c ii kr. dvorni doba?ittlj TBST-BarkovlJe. Heteorolosično poročilo. m»4 ■•riea JMl Sredafi ifttnt lltk M*76na E c Čas opazovanja S. pop. 9.zv. 7.2}. Stanje barometra v mm 2« b Z O 737-5 737 5 302 I slab jug 22-5 ' si. sever 739*7 i 16*2 si. svzh. Nebo brezoblč. del oblač. soparno Srednja včerajšnja temperatura 2Vb9, norm. 16*4'. Padavina v 24 urah 0 0 mm. Najboljše o d vračal no sredstvo proti infekcijskim bol ei ni m, težkočam v ieloden in spodnjem dola telesa ter kot osveiilna pl|aća z vodo ali slatinami zredčena, izvrstno služijo KONJAKI ~«t Grof Keglevich Istvan utbdal = (Grofa Štefana Keglevicha nasl.) = ti konjaki so bili v tuzemstvu in inozemstvu odlikovani izključno s častnimi diplomami in se dobivajo povsod. 2807 3009 Spod. Šiška pri Ljubljani se takoj odda v najem ali pa na račun Vpraša se osebno pri lastniku Antona Maver v hotelu ali Metelkovi ulici Štev. 19 v Lljubljani. Zaoesliivf samski 3020 vrtnar se sprejme takoj. Plača po dogovoru. — Ponudbe na Leop. Jonko, Bovec, Primorsko. Prostovoljno se proda hiša v Florijanski ulici na jako ugodnem prostoru (vogalu.) StavbiŠče meri 396 m2 in je hiša eno-nadstropna. — V nji se nahaja 11 sob, 4 kuhinje, 4 kleti drvarnice in dr. — Hiša je posebno za trgovca ali obrtnika prikladna. — Pogoji ugodni.— Pojasnila daje pisarna 3ol4 c kr. notarja Ivana Piantana v Ljubljani. V sredo, 6. t m. ob ugodnem vremenu na vrtu hotela Tratnik „pri Zlati kaplji" na Sv. Petra cesti 27 koncert Slov. filharmonije. um tt 7 m». Mulin 51 M. Detio efluisjcal* mile ralHeal 9007 klavir ■ ima po imeni coni > - s-i na prodaj. ■-■ ^ltoi ločiva, trgovce v Sestaja, Dlnamostroj 87 ampere pri 300 voltih (sa 36 konjskih sil) rabljen, vendar brezhibno ohranjen, se zaradi postavitve moenej-i Šega dimamostroja — proda. Več v upravništvu »Laibacher Zeirung«. 2982 Objava. Vsem svojim cenj. p. n. odjemalcem vljudno naznantam, da ie bil moi dosedanji poslovodja Mati j a Tri s p s S. jnlijem is mole slnibe odpuščen ter nikakor nima pravice v/ mojem imenu sprejemati naročila Obenem opominjam vse one ljudi ki o moji tovarni vozov raznaŠajo neresnične slabe vesti, da bom v takih slučajih postopal najstrože ter jih sodnij-sko zasledoval Peter Ker&ič tovarna vozov V Spodnji Sliki m sprejme UkoJ. VeČ pove upravništvo »Slov. Naroda.« Sireine b v ičnje knjigoveškega obrta deček, ki ima ie 14 let in najmanj 4 — 5 razredov ljudske šole. Sprojmoni tudi v knjigoveznico vsa) 14 let stari ki znajo slovensko čitati :: Ivan Booač, Šelenburgova ulica.:: Grofovski 2818 kolegij Va flsee Gorica. Edini moški zavod z nemško ljudsko šolo koncesijonirano od c. kr. šolske oblasti. Sprejmejo se tudi mladeniči, ki obisku jejo v mestu srednjo šolo. — Letna pensija 500 K za ljudsko, 700 K za srednješolske učence. — Natančna po-jasnila daje rMMtelJstTO. Z" svetiljka je najioinejia ii naivaniejla neh električnih svetiljk. 2843 laloga in prodala: Franc Železnik, Ljubljana, Sodna ulica 6/1. FERNETBRANCA Speeialiteta tvrdke fratelli Branoa. Jrtilan je vsled svojih silno dietetskib in odlično želodec krepečih lastnosti Glavno razpečevališče: Sig. Winter. DaMJ, III. Ungarg. 20. I J Anton Šare, Ljubljana Izdelovanje perila, pralnica In svetlolikalnica z električnim obratom priporoča zelo dobro in so** :: lidno izdelano perilo po nizkih cenah. :: Opreme za neveste. Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, nogavice, maje. Perilo „TETRA" za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta n n poskušnja vsakega zadovoljila. Ogrski piščanci L 1911 | Ište ao 3004 Ihti ■ IHO, t—i MMktt K tt-tt. rac U- i.b. 3017 b knvjogm akfu. avavM floto, zatojček o i kg fraaka I t Ji. ■■ s« a • in poštnine prosto dobi ZflSTOlll vsak moj glavni katalog •Ottef iVleJ z okoli 4(500 slikami po- rabnih in darilnih predmetov vseh vrst, ki ga na zahtevo pošljem takoj. — C. In kr. dvor. dobavitelj Jan Konrad, Most št. liee (Češko). 2923 Klima io za napravo iahtta popolnoma dozorela jabolka so ceno na prodaj. Več p ve Andrej Urftič, Ilirska Bistrica! Notranjsko. 3to6 stanovanje 2 ali 3 sobe s kuhinjo in pritiklinami. Ponudbe na naslov ga. pkot, Kranj. se sprejmo na stanovanje in hrano. Mestni trg št 25, I. nadstr. Trije dijaki boljših rodbin, ki bi obiskovali meŠ-~ čansko šolo Krškem, zzzzzzz :-: se sprejmejo v popolno oskrbo:-: v dobri pošteni družini pod strogim nadzorstvom. — Poizve se v trgovini g. A uman a v Krškem. Krompir . brezhiben« lep ter prebran :s kupuje v vsaki množini ivrdka 3v. ji. Jtartmann naslednik fi. Tomažič Ljubljana, Marije Terezije cesta. Usposobljenostna izkušnja 2?*55 za enoletno prostovoljsko službo v vojski! Mladeniči, ki še pravočasno žele napraviti omenjeni izpit, dobe v to pri podpisanem zavodu uspešno pripravo. V ta namen se otvarja z 18. septembrom posebni naučni tečaj. „Prvi zagrebški vojaško pripravljalni zavod1* Zagreb, Kukovićeva ulica štev. 15. 2934 C. kr. mestni šolski svet v £jubljam, 22. avgusta 1911. St. 1054/rn. š. sv. 3018 RAZGLAS. Na obeh mestnih slovenskih iolskih vrtcih se prične šolsko leto 1911/1912 dne 16. septembra 1911. Vpisovalo se bode v Šolskih prostorih na Zaloški cesti in v Cerkveni ulici dne 15. septembra 1911 dopoldne. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c kr. deželne vlade svetnik Laschan, 1. r. a»^—-- Prva največja eksportna fvrdka ur. zlatnine in Anine . SUTTNER Ljuljan, Mestni trg (navrati rotora) in Si. Petra cesta 8 Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna „ „ „ „ M 9-70 „ 14 kar. zlata „ „ ..... „ 44 — Nikelnasta damska M z verižico H „ 8*50 „ Prava srebrna „ „ m u „ „ 9-50 m 14 kar. zlata „ w . . . „ «20-— m Uhani zlato na srebro . • . „ „ 1-80 m 14 kar. zlati nhani.....„ m 4*50 „ Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko". TsleJoa it 27S. Telefo. it 137. 19 10 ,8 ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ' ' ■ ■ __■____—mm__jaa.__n Rezervni fond S10.OO0 kron- s D*MUw glavnica K SpOPOJKKI. Stritarjeva ulioa stav. 2. Spije*«, Sprejo, vtepe at knjižice a n tekofi raba ter j. ekresteje al iae vkft m Bsttt 11 0| jjpije ii aroiaja srefte ii vreiaostae papirje vseh vrst |2 [O po Uevmi kmn. Luteiaa te tisk »Naroda* tlakarae«. ^320 itevfflu XUO. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta......., 12*— četrt leta.......6-— na mesec......, 2*— v upravništvu prejemam celo leto....... K 22*— pol leta ....... » 11*— četrt leta...... , 550 na mesec.....» , 1*90 Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 9 (v pritličju levo), telefon št. 34. likala vuk dam ivader iavaesaat nedelfe lat Inserati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po H vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številke valja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. telefon št. 89. »Slovenski Narod* velja po pošti: za AvstroOgrsko: celo leto.......K 25— pol leta........13-— četrt leta......»650 na mesec.....• 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28 - za Ameriko in vse drage dežele: celo leto......K 30- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Dpravnisrvo: Mnatlova ulica št S (spodaj, dvorišče levo), telefon it. SS HrvaŠko - slovenski odnosa]! v Istri. Buzetska resolucija istrskih dijakov je zbudila veliko razburjenje in skoraj bi rekel, da rnnogo več nego oni pasus, v katerem ti dijaki obsojajo poslanca dr. Laginjo, Spinčiča in Mandiča radi prestopa v Suster-šičevo Zvezo, z ono tox?ko, v kateri ti mladi gospodje proglašajo nekako Monroe - doktrino: Istra Istrauom!« I v hrvatskih i v slovenskih listih se je o ti točki dovolj razpravljalo in protestiralo in protestiralo, a razburjenje le še noče ponehati. ■— Ljubljansko »Jutro« je prineslo celo članek, kateri Hrvate direktno dol z i mržnje do Slovencev, a »Naša Sloga« z dne 31. avgusta t. 1. odgovarja dovolj ostro poxi naslovom: »Ne gasimo z oljem nego z vodo!« Stvar postaja torej že nekoliko neprijetna. To je kakor kadar prodrejo v javnost obiteljski prepiri . . . Komaj vsi, kateri živijo v Istri, so bili opazili, da zastava hrvatsko-slo-venskega bratstva v Istri tu in tam včasih malo tleje. Ta prvi zubelj v Buzetu je naenkrat osvetil okolico in nekojim se je zdelo, da bi ne bilo na mestu več molčati, niti ne na nevarnost, da opazi razdor v eni in isti hiši tertius gaudens — Italijan. Toda od slovenske strani se je predvsem prezrlo, da dijaška Mon-roe-resolucija ni naperjena samo proti Slovencem, kot takim že celo ne, nego vobče proti — Neistranom, torej i proti Sloveneem-Dolenjcem i proti Hrvatom-Dolenjcem, in, ne vem, zakaj ni še niti en dopisnik povedal, da še bolj nego med Slovenci-Neistrani vre med — Dalmatinci, katerih je posebno v pomorskih mestih, predvsem v Pulju jako veliko ter so skoraj vseskozi v važnih pozicijah kot trgovci ali uradniki. Pozabilo se je tudi poudarjati, da je ta resolucija v prvi vrsti — krušna resolucija, vznikla iz strahu, da bi »došljaci« in »tudjinci« vzeli domačim mesta, ter da je zato nekako logično, če so jo podpisali tudi Istrani-Slo-venci. Za bodoče čase taki resoluciji niti ni toliko prigovarjati: ko bo dovolj domačinov, naj da domača zemlja kruha v prvi vrsti njim, in je gotovo le prav, da se vsi delodajalci od države do rokodelskih mojstrov na to ozirajo. Tudi Goričanoin in Tržaea- nom recimo svojedobno ni bilo prav, da so skoraj vsa mesta, ki jih je rodilo njihovo napredovanje na vseh poljih, zasedli Slovenci iz Kranjske, oziroma Štajerske, toda kakor hitro so imeli Goričani svojih ljudi dovolj, se je dotok od drugje sam ustavil. Tako so take resolucije precej nepotrebne in na vsak način škodljive. Te resolucije torej gotovo ne odobravamo, posebno ne, ker so se našli celo resni, starejši ljudje izmed istrsko inteligence, kateri so ji več ali manj odkrito ploskali, kar je »slabo kri<: še bolj razvnelo, toda napraviti iz nje kar »hrvatsko-slovenski spor«, gotovo tudi ni bilo na mestu. Je treba pač malo objektivnosti: ravno v probujajoče se dežele, kakor na pr. Bosno-Hercegovino, a nazadnje tudi v Istro prihajajo često ljudje, katerim je res le na tem, da si čim prej napolnijo žepe in potem zopet odidejo. In ne še dovolj tega, taki ljudje so večkrat celo agenti, nastopajo kakor da so tu le iz milosti in vsaka njih druga beseda je, kako »je tu še vse nazaj«, kaka pusta dežela je to, kako prokleto življenje itd. itd. Vsega tega domačin, kateri svojo zemljo ljubi, gotovo ne vidi in ne Čuje rad in tak nerodnež tudi ne zasluži drugega, nego da se ga ima za — tujca, kateri v svoji duševni lenobi pogreša le to, kar je imel doma, a ne vidi novih lepot?! Pridi s srcem in ne le z žepom in potem se huduj, če te ne sprejmejo za svojega Upoštevaj tudi posebne razmere svoje nove domovine in misli samo na to, kako bi prenesel vse sem, kar se ti je zdelo dobro doma. Kdo bo sadil planinke v Opatiji in lovor na Triglavu t! Ravno v Istri živi dovolj Slovencev iz vseh krajev Slovenije, kateri se počutijo tam doli med Hrvati doma. Nedavno sem se sestal s Slovencem, kateri je prišel pred kratkim na važno mesto v Pulju in veselilo me je čuti, da je bil od Hrvatov bratsko sprejet. Žalibog, prenapeteža ima vsak narod, toda govoriti o mržnji Hrvatov do Slovencev v Istri pa sploh je bilo gotovo še vsaj prezgodaj. Ce otvorim novo gostilno in jo dobro opravljam, pa mi reče zavistni konkurent »Kranjac«, še ne bom govoril o mržnji Hrvatov do Slovencev, ker on ne reprezentira Hrvatov, a jaz še ne Slovencev. Naj bi bilo tega prerekanja vsaj že dovolj. Kaj pa dosežejo posebno Slovenci s takimi dopisi t Ali bo morda radi njih manj mržnje, manj ne-zaupnostif Ako bi hrvatskih šol ustanovili vsaj eno, v kateri bi se vsaj prvo leto poučevalo slovensko in pomagalo mnogobrojnim slovenskim otrokom preko slovenščine v hrvaščino, bi imelo nekaj smisla; toda protestirati proti ustanovitvi hrvatske šole v Trstu more le kdo, ki ali razmer ne pozna ali je Slovenec v najožjem smislu besede. In še to: istrski dijaki, kateri so vrgli svojo »Monroe-resolucijo« v svet, hočejo biti vendar napredni. In listi, ki so največ proti pisali, hočejo biti večinoma tudi napredni ... In vse to se godi ob času, ko zore sadovi Šusteršičeve gospodarske organizacije tudi že politično bolj in bolj . . . Kaj bi se ne našel lahko poleg onega, ki smo mu gori rekli »tertius gaudens« še — ciuartus gaudens, kateri proglaša v zadnjem času bratstvo vseh Hrvatov in Slovencev za svoj program!!__X. Y. Politično kronika. O predpripravah za češko-neniska spravna pogajanja poroča sedaj »Deutschnationale Korrespondenz«, da je dobil namestnik knez Thun v avdijenci v Išlu neomejeno pravo-močje, da postopa pri spravnih pogajanjih popolnoma samostojno. Če se mu posreči doseči, čeprav začasno samo omejeno delavno zmožnost češkega deželnega zbora, tedaj bo stopil v pozni jeseni najbrže na celo novega kabineta, ki bo imel parlament ari -čen značaj. To sklepajo iz različnih izjav ministrskega predsednika. Kot prvo etapo spravne akcije smatra knez Thun ureditev učiteljskih plač in pa željo agrarnih strank, da se zopet urede deželno-kultnrne in melioracijske razmere. — Knez Thun pride baje v četrtek v Prago in začno takoj naslednji dan s pogajanji. Vojni minister Schonaich bo, kakor poroča »Neues AViener Tag-blatt«, po cesarjevem povratku na Dunaj podal demisijo, katero bo cesar tudi sprejel. Njegov naslednik bo zaupnik prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda, general vi-tea Auf fenbcrg, poveljnik 15. kora v Sarajevu. m m Včeraj zvečer so imeli uslužbenci državnih železnic in delegati ua Dunaju zelo dobro obiskan shod, na katerem je bila sprejeta splošna resolucija, ki zahteva, da državne železnice brezpogojno ugode zahtevam železničarjev. O kakem terminu za izpolnitev zahtev železničarjev v resoluciji ni govora. Tudi ni v resoluciji nobene grožnje, da začno železničarji s pasivno resistenco ali z generalno stavko, če železnice ne ugode zahtevam. e e Italijani protestirajo zoper nameravano avstrijsko ladjeplovstvo na Gardskem jezeru. Italijanske oblasti so prepovedale javni shod, ker se je bilo bati demonstracij proti Avstrijcem, stanujočim v Bresciji. Vršil se je nejaven shod, katerega so se udeležili člani iredentovskih društev. Sklenili so začeti z najostrejšo agitacijo proti avstrijskemu ladjeplovstvu na Gardskem jezeru. Turčija se nahaja v latentni krizi. Zdaj je odstopil carigrajski župan H i a s i m B e y, ki je padel v boju zoper mestne okrajne zastope. Carigrad je namreč razdeljen v 21 mestnih okrajev, ki so popolnoma samostojni in ki so zdaj sedež straroturške kulturelne reakcije. Konflikt je izbruhnil pohodom kolere. Prefekt je namreč izdal razne ostre sanitetne odredbe, katerim so se pa okrajna zastopstva v svoji indolenci in v svoji borniranosti uprla. Prefekt je zahteval, naj se ta zastopstva razpuste, toda to se ni zgodilo. Sicer pripravlja vlada nov komunalni red, s katerim hoče razširiti volilno pravico, vendar se pa do danes še ni zgodilo nič konkretnega. Še važnejši je pa konflikt, ki je izbruhnil v ministr-s t v u. Vojno ministrstvo zavzema namreč izjemno stališče napram drugim ministrstvom. Že pretečeno poletje je prišlo vsled tega do konflikta med vojnim ministrom M a h -m u d Š e f k e t pašo in tedanjim finančnim ministrom D j a v i d b e y e m, ki je zahteval strožjo kontrolo izdatkov vojnega ministrstva s strani finančnega ministrstva. Takrat se je moralo podati finančno ministrstvo. Ravnotak konflikt se je pojavil zdaj. Končno pa igra tudi zunanja politika veliko vlogo. Mahmud Sefket paša je namreč zastopnik nemškega vpliva v turški politiki. Še pred kratkim je bil tu vpliv velik. Toda postupiinska pogodba in ruvanje Avstro-Ogrske v Albaniji je precej škodovalo. Gotovi krogi so razočarani. In to olajšuje boj proti vojnemu ministru. Ce pade, tedaj se bo s tem ojačil francosko-angleški vpliv. * Pogajanja o maroškem vprašanju med Kiderien-Waeehterjem in Cam-bonom so se včeraj zopet pričela. Pred osmimi tedni so se ta pogajanj? začela. Edini rezultat dosedanjega pogajanja je ta, da sta se principiel no zbližal: stališči obeh držav. Na daljna pogajanja so bila spričo vla dajočih razmer nemogoča; pogajanja so se prekinila in Cambou je odšoi v Pariz po na daljne instrukcije, dočim sta Kiderlen-Vvachter in nemški dr žavni kancler konferirala na Wil helmshoiie i nemškim cesarjem Francoski poslanik Cainl>on je poda' včeraj nemškemu državnemu tajniku pismeno formulirane predloge fran coske vlade. Splošno pričakujejo, de bo nemška vlada v najkrajšem času odgovorila. Čeprav se danes ne mor* nič konkretnega reči, vendar se p* razpoloženju v političnih krogih In hko sodi, da bodo predlogi, katere jr predložil Cambon, temelj za nadaljnr pogajanja, ki se bodo morda vendar le končala z uspehom. Dočim se bodr francosko-nemška i>o gre spet na raztirje. Tam si je ogle dal vse varnostne priprave. Vse j«-našel v najlepšem redu, kar ga je tako zadovoljilo, da si je nalahko zažvižgal neko arijo iz »Prodane ne veste«. (Pade frtiliajm - usojain podati Skmiškarjem sledeči nasvet: Na občnem zboru naj kranjski Slomškarji stavijo nujni predlog, ki naj se soglasno ter z burnim odobravanjem tudi sprejme in ki se glasi: »Tovarišema Ja kliču in Ravnikarju naj se za njun možati nastop v deželnem zboru, ko so bili na dnevnem redu sklepi glede šolskega nadzorstva, sklenjeni na Brezjah, podeli častna diploma. Ta diploma naj ima poleg besedila v veliki obliki sestavljeno sledečo podobo: Na sredi bodi gnezdo. Ob robu po gnezda bodi zapisano: Slomškova zveza. V gnezdu samem naj bodo narisani S lom« k ar ji. Na gnezdo ve m robu ob desni in levi stoječ naj bosta narisana ptiča udeha, po domače imenovana »smrdokavra««. Obrnjena naj bosta iz gnezda, tako da bosta z repoma lepo krila v gnezdu pohlevno čepeče Slomškarje. Izpod repa naj pa v obilni meri stresata njuno milost na mirno čakajoče backe ter naj ponosno č vrči ta: Tiho, tiho ... Slom-škarji naj veseli z odprtimi rokami love na njih padajočo milost. Osnovna risba za to podobo se dobi v nekem listu ranjeega Bren-celjna. Bolj pomenljive podobe za diplomo svojemu vrlemu predsedniku Jakliču in temu enakozaslužnemu Ravnikarju si Slomškarji pač ne morejo zbrati. Da pa vse kranjsko učiteljstvo — brez ozira na narodnost in politični značaj) ne zaostane za Slomškarji, zbere naj se polnoštevilno v Ljubljani, seveda v z>Unionu«. Tu naj se vrši skupno zborovanje. Tu naj se oglasijo najboljši govorniki in pesniki. Vsi naj v jedrnatih, prav iz srca prihajajočih govorih ter v prenebeško lepih slavospevih poveličujejo delovanje in nastop naših tovarišev, deželnih poslancev Jakliča in Ravnikarja v deželnem zboru, ko se je šlo za zboljšanje učiteljskih plač ter rešitev učiteljstva iz bednega, gmotnega položaja Konec zborovanja naj vsi navzoči skupno stavijo predlog, ki pa se mora prav gotovo soglasno z burnim pritrdilnim ploskanjem ter h ruš če m in t ruš če in, če se prav ves »Union« pretrese, sprejeti, ki se glasi: Vse kranjsko ljudskošolsko uči-leljstvo, ne oziraje se na vero, narodnost in politični značaj, sklene, četudi ni opravičeno, podeliti vrlima tovarišema Jakliču in Ravnikarju za njun trud glede zboljšanja učiteljskih plač — red, pa ne tak red. kot se dobe v predpustnem času na plesih, an.pak red hlačne poteze v 25 poten, ci. Tega odlikovanja pa vrlima junakoma ne sme izročiti kak pooblaščenec ali odbornik, ampak vsak kranjski učitelj in učiteljica posebej, ker snio vsi deležni njune visoke milosti. Štajersko. Procesija za dež s takojšnjim uspehom. Tudi v Savinski dolini JB vročina hudo pritiskala. Kmetje bi bili na vsak način radi imeli dež in so nanosili duhovnikom lepo svoto denarja, da naj napravijo procesijo za dež. Duhovniki so bili zadovoljni in dne 23. avgusta — mislim, da se v dnevu ne motim — so napravili zjutraj procesijo od Sv. Frančiška pod Ljubnim čez Gornji grad k Novi Štifti. Med drugimi so se udeležili te procesije za dež tudi Kačičnik, župnik pri Sv. Fraueišku, in kaplan Ra-buzi iz Gornjega grada. No, pri Novi Štifti niso le molili, marveč tudi pili za »priprocesijane« novce. Pili so nemalo do šestih zvečer. Sladko ginjeni se odpeljejo proli domu. Po nekem klancu navzdol so se spravili vsi na prvi del voza, ki se je prevagal in — prekucnil. Kakor dež so letela in frčala človeška telesa, med njimi tudi blagoslovljena naokrog, dokler se niso njih kosti prepričale, da je zemlja res trda iu potrebna dežja. No, zadeva je postala pa tudi resna, kajti župnik Kačičnik si je eno roko v rami ali zlomil ali izpahnil, dekanov kočijaž si je menda natrl nogo, Ra-buza pil je zadobil praske po obrazu. Ko je ležal župnik Kačičnik na tleli, ga je tepel nek pijan kmet z dežnikom, misleč da se mu noče ogniti. — Dežja, saj izdatnega pa le ni bilo. Iz /..-tlca. Dopisnik »Straže« — mi seveda ne mislimo na našega kaplana Schreinerja — ve toliko povedati O gnojnici, v kateri se bojda valjajo liberalci. Nam so se zdele te simpatije do gnojnice zelo sumljive, a razumeti jih nismo mogli. Morda utegne to simpatije pojasniti sledeča anekdota, ki kroži po trgu, za katero pa ne jamčimo. Nekoč sta šla kaplan Schreiner in njegov oproda Zupane orecej pozno ponoči iz Vrbja proti Žalcu. Došla sta dva fanta. Eden od njiju je pel pesem: »Sem rajtu študirat, sem rajtu bit' far ...«, katera je Schreinerjeva katoliška ušesa hudo užalila. Zgrabil je za to grešnika za ovratnik in mu proti Žalcu prav hudo izpovedoval vest zaradi takega pregrešnega nespoštovanja božjih namestnikov. Fant je molčal, ko pa sta došla do farovške gnojmiee, j* kaplana zgrabil in vrgel v gnojnioo tako čvrsto, da se je duhteča tekočina do dna razdelila in je sedel Schreiner na suhem kakor Izraelci v Rdečem morju. — Kakor rečeno, mi sa to anekdoto ne jamčimo; Če je dotičnik renoiniral, pa naj ga Schreiner se enkrat za ovratnik prime in poduči, da je obrekovanje po krčmah in časopisju dandanes dovoljeno le še Kristusovim služabnikom in ne kateremukoli poljubnemu brezboiniku. Iz V o zenice. Naša občina še ura-duje — nemški! Ali bi že ne bil čas, da bi se ta madež z narodnega značaja našega trga zbrisal f Saj se daje s tem samo slab vzgled sosednim kmečkim občinam in se tudi nič ne imponira slovenskim volilcem. Občinski odbor, zgani se! V Središču je umrla gospa Ana Koče var, posestnica, Tržani so ji priredili lep pogreb. Drobne novice. Jesenska razstava živine, ki bi se imela vršiti dne 12. septembra v Šmihelu nad Ljubnim (Zg. Štajersko), se zaradi kuge slinavke in grintavke ne vrši. Kupcem daje pojasnila glede nakupa Zveza murskodolskih živino« rejskih zadrug v Šmihelu (Verbaud der Murbodner Viezucht-Genossen-schaften in St. Michael bei Leoben.) — Razpisano je mesto učiteljice na Šcstrazredni slovenski ljudski šoli v Središču. — Celjska narodna društva prirede v nedeljo dne 24. septembra velik skupen zlet v Bukov žlak h Koželjevim. Natančnejše poročamo. — Velik požar je divjal, kakor nam poročajo iz Gomilske, v Grajski vasi. Zgorelo je 11 poslopij z vsemi letošnjimi pridelki. Požarne hrambe so požar komaj omejile in zadušile. Avtomobilska nesreča. Na Šentviški cesti proti Celovcu je trčil avtomobil npkega celovškega bankirja v avtomobil nekega dunajskega tovarnarja, ki se je peljal s svojo ženo v Celovec. Dunajčau je vozil počasi, Celovčan pa je dirjal in zavozil v nasprotnika. Tovarnar in žena sta padla iz voza. Težko poškodovana so odpeljali z vozom v Celovec. Šofer je ostal nepoškodovan. Celo zadevo so naznanili sodišču. Požar. V soboto se je vnelo v Feldkirehnu skladišče za volno, last tvrdke M. Gašpačič. Ogenj se je razširil tilno hitro in preskočil tudi na bližnji kozolec trgovca Klavsa. Nevarnost je bila zelo velika, kajti zaloga volne kakor tudi kozolec sta bila zelo obložena. Ljudje so napeli vse sile ter so s pomočjo požarne brainbe končno ngenj omejili na omenjeni stavbi. ki sta popolnoma pogoreli. Škoda je zeio velika in presega zavarovalnino Nezgode. Skozi okno drugega nadstropja je padla pri Rupertu poleg- Celovca i51etna hči občinskega tajnika Ana Klavs. Poškodovala se je močno ra desni nogi. — Zgorela je v beljaškem predmestju v Celovcu neka mlada deklica Marija Novak. Umivala si je lase z neko tekočino, ki jo je sestavila iz petroleja in ter-pentina, približala se je peči in se užgala. Primonbo. Nesreča na železnici. V nedeljo popoldne je povozil pri postaji Ver-delj goriški vlak soprogo železniškega čuvaja, oOletno Ivano Men de, iz čuvajnice st. 119. Stroj oselmega vlak«, jo je zagrabil ob strani in vrgel z vso silo v bližnji jarek. Mož je dobil ponesrečeno ženo že precej časa po nesreči. Poklical je takoj rešilno postajo in zdravnika, ki je konste-tiral več težkih poškodb na telesu in močno pretresenje možganov. Odpeljali so jo v bolnico. Kolera. V Trstu je obolela na novo za kolero sumljivimi znaki 21 letna AT.tonija Požar. Odpeljali so jo v magdalensko bolnico. Bakteriologič-na preiskava še ni končana. Iz barak v Val Risano so izpustili danes zadnji dve osebi, ki sta bili pod zdravniškim nadzorstvom. Kljub temu ostanejo barake za vsak slučaj novega obolenja še do konca tega meseca pripravljena za sprejem bolnikov. Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve razglaša z včerajšnjim dnevom, da so v Supetarski Dragi v Dalmaciji obolele na novo tri osebe za azijsko kolero. Vsi trije so bili izročeni zdravstvenemu nadzorstvu povodom obolenja Marije in Franca Maka vsa dne 28. avgusta. Obolel je lOmesečni otrok Marije Makavs, Anton, njeni šestletni sin Franc in njihov sosed kmet Anton Surlina. Nenadna smrt. Včeraj so poklicali mestnega zdravnika hitro zapored k dvema bolnikoma in sicer k 82-letnemu Jožefu Verderju in 491etni Itali Ferrigutti. V obeh slučajih sta bolnika nenadoma obolela in oba je zdravnik žc mrtva našel. O vzroku smrti listi ne poročajo. Paftar v Trsta. Včeraj je nastal nenadoma ogenj v tovarni za konser- ve Klink in Lauer v Barkovljah. Vnela se je najprvo na dvorišču plahta in sicer od iskre lokomotive južne železnice, ki pelje tik za neko leseno stavbo tovarne. Is dvorišča se je razširil ogenj po osli stavbi, vendar so ga že v eni uri pogasili. Škoda znaša nekaj nad 5000 K. Oropani tempelj. V noči od sobote na nedeljo so vdrli neznani tatovi skozi opuščeno židovsko pokopališče v židovski tempelj v ulici del Monte. Odprli so g silo tabernakelj in ukradli iz njega dva srebrna svečnika, vredna 500 K. Nato so izpraznili šo več nabiralnikov milodarov in srečno odšli. Iz tržaškega pristanišča. Včeraj je trčil velik čoln na vesla 300 m od obrežja v neko jadrnico in se prekucnil. Čoln, ki je vlekel za sabo drug čoln, obložen z deli stroja, se je hotel umakniti nekemu motornemu čolnu, ki je vozil silno naglo. V čolnu sta bila dva mornarja iz dalmatinskega pamika »Sultan«. Oba sta priplavala na obrežje sama. Motorni čoln se za nesrečo ni zmenil in peljal hitro naprej. Nevaren ljubimec. Kovač Ludo-vik TJlm, 33 let star, rojen Nemec, je imel v Trstu v ulici Torchio svojo ljubimko. Postal je ljubosumen in jo hotel nenadoma obiskati. V hiši je srečal neko Antonijo Orasch in jo vprašal po svojem dekletu. Ker mu tu ni hotela dati nobenega pojasnilrs zgrabil jo je razjarjeni ljubimec, ki je bil tudi malo pijan, in jo hotel vreči skozi okno tretjega nadstropja na cesto. Orasch se mu je z vso silo branila, vendar bi jo bil surovež vrgel res skozi okno, da niso prišli na pomoč sosedje in policija, ki je aretirala vročekrvnega ljubimca. Morski som v Reki. V Reki so vjeli ribiči v kratkem času že dva morska soma. Zadnji se je zamotal pred par dnevi v obširne mreže, ki jih imajo ribiči razpete v prvi vrsti za tunino. Vjet je silno raztresal in trgal mreže, vendar se je posrečilo ribičem, da so tega roparja zvezali z vrvmi in ga potegnili na suho, kjer je v kratkem poginil. Som je dolg 4 m 77 cm in tehta 2000 kg. Kaho le prišlo tto umora srnskesa krolia AleKson-dn m Hraliice Drase? V belgradskem listu »Tribuni« je jel eden izmed glavnih zarotnikov proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi, odvetnik Aca Novakovič, pri-obcevati svoje spomine o dogodkih, ki so imeli za posledico krvavo tragedijo v belgradskeia kraljevskem dvorcu dne 11. junija 1903. 1. Ker so ti menioarji vzbudili splošno zanimanje v vsi javnosti in ker o njih pišejo vsi svetovni listi, se nam zdi umestno, da podamo vsebino teh me-moarov tudi našim čitateljem. Novakovič pričenja svoje memoare v času, ko je bil izvršen atentat na kralja Milana. Pravi, da je prepričan, da sta ta atentat naročila kralj Aleksander in njegova ljubica Draga, vdova Mašim i u sicer zaradi tega, ker 6e je kralj Milan energično protivil njihovi poroki. To svojo trditev skuša dokazati z nekaterimi značilnimi detajli, poten* pa nadaljuje: Da bi odvrnil sum, da je v zvezi s ponesrečenim atentatom na svojega očeta, je kralj Aleksander hotel takoj proglasiti obsedno stanje in preki sod v Belgradu. General Atanaekovič je skušal kralja pregovoriti, da bi ne izvedel tega naklepa, ki bi lahko povzročil najdale-kosežnejše posledice. Kralj Aleksander se je dal navidezno prepričati, v resnici pa je še isto noč podpi.-al ukaz glede obsednega stanja in nagle sodbe. Ta ukaz je brez dvoma povzročila Draga, kateri je bilo največ ležeče na tem, da se izbriše vsak sled, da bi bila ona in kralj Aleksander v zvezi z nameravanim umorom kralja Milana. Po proglašenju obsednega stanja so bili obdolženi atentata — radi kalci. Pričele so se takoj aretacije, mol prvimi aretiranci pa je bil vodja radikalne stranke — Nikola Pa-šić. S tem je bil vsaj kolikor toliko odvrnen sum glede atentata od Aleksandra in Drage. Ko se je razburjenje v javnosti nekoliko poleglo, sta Draga in Aleksander z vso vztrajnostjo in odločnostjo jela delovati na to, da si omogočita svojo poroko. Takrat je bil minister notranjih del Genčič. Genčič je bil nasprotnik Aleksandrove ženitve z Drago in je bil v tem oziru neizprosen, dasi mu je kralj Aleksander obljubljal zlate gradove. Nekega dne je prišel Genčič ves razburjen k Novakoviču ter mu povedal, da mu je kralj Aleksander med štirimi očmi zaupal, da je njegova resna in neomajna volja, da se poroči z Drago. Dasi je Genčič obljubil, da ne bo o stvari sinil niti besedice, vendar je nemudoma brzo ja- vil kralja Milanu, ki je bival takrat v inozemstvu, ter ga pozval, naj se brez odlaganja vrne v Bel grad, da reši, kar se da rešiti. Par dni pozneje je Draga sporočila Genčiću, da bo ob določenem času posetila Novakovioevo rodbino v vinogradu na Topčiderskem brdu. Ta prilika se je zdela Genčiću ugodna, da se je odločil, dati Drago aretirati. O tem svojem sklepu je obvestil No-vakoviča ter ga obvestil, da bo njegov vinograd, čim vstopi vanj Draga, obkolilo 10 orožnikov ter Drago interniralo. Toda zgodilo se je drugače. Ali se je Genčič dal speljati od Drage na led, ali pa je Draga izvedela za nevarnost, ki ji je grozila, skratka, Drage ni bilo v vinograd, pač pa je imela istočasno pri svoji teti s kraljem sestanek, na katerem je bilo definitivno sklenjeno, da kralj odpusti Genčiča in njegove ministrske tovariše ter poveri vlado možem, ki so že v naprej obljubili, da bodo dali dovoljenje za kraljevo ženi te v z Drago. Tako se je tudi zgodilo. Genčič je vedel, kaj ga sedaj čaka — 6vest si je bil Draginega maščevanja, ter je pobegnil v inozemstvo. Od tu je pisal kralju Aleksandru več pisem, da bi ga še v zadnjem momentu odvrnil od ženitve z Drago. Ta pisma so bila sicer zelo — prostodušna, a zalegla niso nič. Kralj je vkljub temu poročil Drago. Poteklo je od tega že več mesecev in Genčič je mislil, da se lahko zopet vrne v domovino, zlasti ker se mu je z merodajne strani obljubilo, da se mu ne bo skrivilo niti lasu, ako se vrne v Bel grad. Toda bil je samo dva dni v Belgradn, a tretji dan je imel že policijo v hiši. Odvedli so ga v ječo ter obtožili razžaljenja veličanstva, ki ga je baje zakrivil z onimi prostodušnimi pismi, ki jih je pisal kralju iz inozemstva o — Dragi. V par dneh je bila preiskava in sodba gotova. »Sodniki« so napravili kratek proces ter obsodili Genčiča v sedemletno težko ječo, — seveda brez apelacije. Še istega dne je bil Genčič v okovih odveden v ječo v Požarev-cu. Novakovič zaključuje ta del svojih meraoarjev tako - le: »Taki sodniki, ničvredni svetovalci, ki so kralja Aleksandra zapeljevali k takim iu sličnim zločinom, ti so podpisali smrtno obsodbo kralju Aleksandru in njegovi Dragi. Ti ljudje, ti ničvredni svetovalci in brezvestni sodniki so pravi morilci njegovi in povzročitelji konca dinastije Obreno-vić.« (Dalj« prihodnjič.) Dnevne vesti. 4- Zmaga v Ložu. Občinske volitve v Ložu so se končale s popolno zmago narodno-napredne stranke. V občinski odbor je prišlo le par brezpomembnih klerikalcev. Generali črne vojske kakor I. Tnrk, gostilničar I. Hlabše in župnikov brat Zabn-kovec so v vseh treh razredih propadli. V nedeljo zjutraj so ti možakarji še ošabno trkali na svoje junaške prsi: mi in mi in samo mi! A prišle so popoldanske ure in prišli so zavedni Ložanje z glasovnicami v rokah in vse bolj je zatonevalo klerikalno solnce, kajti Ložanje so oddali svoje glasove ljudskim kandidatom, to je kandidatom narodno - napredne stranke. Izvoljeni so večinoma mladi odborniki. Klerikalni hujskači premišljujejo sedaj o svoji žalostni usodi. Ivan Hlabše je bil že l>opolnoma gotov, da bo županova! Ložanom in šikaniral liberalce, ki jih je čedalje več v Ložu, in delal je že lepe načrte za prihodnjost in pil na medvedovo kožo. Mislil je, ko doseže župansko čast. da bo hitro odpravil naklado na pivo in na žganje in tako sebi prihranil na leto par sto kron i c. Jakob Zabukovee, ta duševni velikan, je pa upal, da postane prvi svetovalec, kar je tudi lepo in častno, in je agi Ural kar se je dalo. Sedaj pa tak poraz! To so posledice, če se v slepi strankarski strasti strune preveč napenjajo. Sedaj imajo propadli klerikalni generali dolga tri leta čas premišljati, kako so jo zavozil i in ker bodo še prej deželnozborske volitve, jim odide še pričakovano plačilo. — Lepi uspeh pri občinskih volitvah v Jjožu kaže, kaj se da tudi po novem volilnem redu doseči. Treba je le složnosti in vztrajnosti in samozavesti, treba je le dobre volje in delavnosti pa spoznanja, da je vsak dolžan se za stranko žrtvovati in zanjo delati, ne pa se zanašati drug na drugega in se med seboj prepirati. Žali-bog, da bodo v novem občinskem odboru napredne trdnjave Lož pogrešale gos]x>da Gregorja Laha in Ivana Mlakarja (69). Oba sta vsled starosti kondidaturo odklonila. Bila sta v občinskem odboru 40 let, vsakemu dobra svetovalca in neumorna delavca za blagor občine in občanov. Delala sta občini čast kot zastopnika Loža in bila sta ponos narodno • na- predni stranki. Zavednim Ložanom, ki so pri sedanjih občinskih volitvah tako krepko odbili naval črne armade, pa čast in priznanje. Le krepko in neustrašeno naprej z geslom: Lož je bil napreden in mora tudi ostati napreden. -f Razmere v ljubljanski deželni bolnišnici. Zgodila se je nesreča. G. Viktor grof Lichtenberg je snažil revolver in se je pri tej priliki težko ranil. Revolver se je namreč sprožil in krogla mu je šla menda skozi jetra in ledice. Prenesli so ga v deželno bolnišnico, da bi tam kroglo izrezali. Zdaj kroži po Ljubljani govorica, ki postavlja v deželni bolnišnici vladajoče razmere v jako čudno luč. Govori se, da grofa Lichtenberga ne morejo operirati in da ga bodo operirali šele čez nekaj dni, ker je v Rontgeno-vem aparatu nekaj polomljeno in je treba čakati, da pride najbrže z Dunaja nadomestilo za polomljeni del aparata. Ker s sedanjimi- vodilnimi krogi deželne bolnišnice nimamo no-l>enega stika, ne moremo kontrolirati, koliko je na tej govorici resnice. Ce je pa resnično, kar se govori, potem je to pač dokaz, da vladajo v deželni bolnišnici jako žalostne razmere. Polomljeni aparati v bolnišnici — to je nekaj posebnega! Še lepše pa je to, da mora zdaj grof Lichtenberg čakati operacije in trpeti hude bolečine, ker je Rontgenov aparat polomljen, dasi v bolnici vis-a-vis posluje dr. S'Iajmer, ki ima Čisto gotovo dober Rontgenov aparat. Dr. Šlajmer sicer nima nobenega vzroka, izkazovati deželni bolnišnici usluge, ali dr. Šlajmer ni samo znamenit zdravnik, nego tudi pravi človekoljub in bi gotovo bolniškemu vodstvu posodil svoj aparat, če bi bil naprošen. A kakor se kaže, puste v bolnišnici rajše trpeti bolnika s težko rano, kakor da bi stopili pred dr Šlajmerja. Zabeležili smo to govorico, ker pomeni velik škandal, če je resnica; če pa govore ljudje kaj neresničnega, naj to bolniško vodstvo javno pojasni. -f- »Gospodarska zveza« in resnica. Koliko je dati na zatrdila »Gospodarske zveze<-, da ne kupuje vršena, dokazuje ta - le slučaj: Preteklo nedeljo je hodil po kmetih v okolici Rov t Gašpar Jelovšek, posestnik in gostilničar v Petkoveu ter kupoval seno za »Gospodarsko zvezo«. Ali ni res, gospoda pri »Gospodarski zvezi«? Ta slučaj nam izpričuje, da lažejo klerikalci kakor cigani in da se brigajo za blagor kmetskega ljudstva toliko kakor za lanski sneg. Dasi je splošno priznano in dokaz da se je v deželi bati občutnega pomanjkanja krme, vendar zapeljuje »Gospodarska zveza« z največjo hladnokrvnostjo kmeta, da prodaja lahkomiselno svoje seno, ki ga bo pozimi morda še krvavo rabil, ali pa ga vsaj pozimi neprimerno dražje prodal, kakor sedaj. In takšen zavod, ki spravlja iz zgolj samopašnih namenov in radi tujih koristi domačega kmeta v nesrečo, dobiva deželno podporo! Toda temu se pri današnjih razmerah, v katerih odločuje samo klerikalna korupcija, končno ni čuditi, čnditi se je le temu, da takšno početje, ki lahko postane usodcpolno za vso deželo, mimo trpi naša deželna vlada. Ali se gospodje pri deželni vladi čisto nič ne zavedajo svojih dolžnosti nasproti ljudstvu* -f Tridesetletni službeni jubilej praznujejo dne 11. septembra v Ljubljani: Anton Funtek, c. kr. profesor v Ljubljani, Josip Scbinoran-zer, e. kr. profesor v Mariboru, nad-nčitelji Juri Erker v Koprivniku, Juri Erker v Srednji vasi, Josip Klemeneič v Galiciji, Henrik Pater-nost v Senožečah, Ivan Wittreich v Cermošnicah in učitelji Jakob Fur-!an. Fran Gale in Luka Jelene na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. -f- Iz ljudsko - šolske službe. Pro-vizorični učitelj v Krškem Martin Sterk je imenovan za provizoričnega učitelja na štirirazredni ljudski šoli v Rad eeah; Marija Podlogar pa za provizorično učiteljico na dvorazred-ni ljudski šoli v Svibnem. Provizo-rična učiteljica v Grahovem Gabrijela Ažman je imenovana za provizorično učiteljico na štirirazredni ljudski šoli v Iški vasi; Pavel Podob-nikar pa za provizoričnega učitelja na trirazredni ljudski šoli v Planini. -f Imenovanje. Profesor na tukajšnji realki Karel Schrautzer je imenovan za ravnatelja na učiteljišču v Celovcu. — Cvetlični dan v prid dijaškemu podpornemu društvu »Radogoj« se vrši dne 24. septembra. Da se izvedejo vse potrebne priprave za to akcijo, se je konstituiral damski odbor pod naeelstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve. Ta odbor se obrača do vseh narodnih Slovenk, gospe in go-spodičen, s prošnjo, da se v najkrajšem času prijavijo za sodelovanje. — Vsaka sodelujoča dama se obveže, prispevati 200 cvetlic, svežih ali izdelanih iz svilnatega papirja. Organizirati se namerava prodaja cvetlic dne 24. septembra tako, da gospe vodijo cvetlične zaloge za posamezne ulice, v katerih bodo prideljene Jim ■ gospodične razprodajale cvetke. Vsi dopisi in prijave naj ee naslavljajo na »odbor za cvetlični dan« v Ljubljani. I9, n. abonentom lož in sedežev v deželnem gledališču se naznanja, da sprejema vsa naročila ga. Amalija Češark, trafikantka v Šelenburgo- vi ulici, oziroma blagajništvo v gledališki pisarni vsak dan od 5. popoldne dalje. — Ker se prične letošnja sezona s 16. septembrom, naj se zgla-se reflektanti na abonnement čim preje, da bo moč ozirati se na njihove želje. _ Zaušnica. Poroča se nam iz tukajšnje topničarske vojašnice, da je dobil pretekli teden neki prostak od svojega predpostavljenega, nekega »feuerverkerja«, tako zaušnico, da se mu je kri vlila iz ušesa in da je mož zdaj tako oglušil, da ne sliši niti stenske ure več. Mož je slučajno pozabil prinesti, kakor mu je bilo ukazano, neko vrečo. — Ali misli vojaška oblast, da dovoljujejo ljudski zastopniki vojake zato, da jih potem v službi telesno pohabijo? — Na c. kr. učiteljišču v Ljubljani je razpisana suplentura za priro-dopis (glavni predmet), fizika in matematika (stranska predmeta) s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Snptentnra je določena za L tečaj. — Prošnja se mora vložiti do 9. septembra pri ravnateljstvu G. kr. učiteljišča v Ljnbljani. — Prvi jugoslovanski sestanek za operativno medicino bo dne 18., 19. in 20. septembra v Belgradu. Naznanjenih je 78 predavanj in demonstracij. Predavatelji so najodličnejši jugoslovanski zdravniki, med njimi tndi dr. Šlajmer. Član sestanka more biti vsak zdravnik, ki plača člansko pristojbino 20 K. Predavanja in obravnave se bodo natisnile v posebni knjigi, ki jo dobi vsak član. Kdor si želi zagotoviti stanovanje v Belgradu, naj se obrne na adreso »V. Sub-botič, Belgrad. Simina ulica 31«, ali pa naravnost na kak belgrajski hotel: (Grand Hotel, Moskva, Pariz, Kasina, Im peri jal, Srbski kralj, Srbska krona). — Perice se pritožujejo zaradi prostora, ki jim ga je odkazala sedanja klerikalno - nemška mestna uprava. Ko je Ljubljana imela občinski svet, je ta na občno zadovoljnost ljubljanskega prebivalstva, kakor tudi peric, našel prav pripraven prostor za perice, namreč Turkovo skladišče. Sedaji ko nimamo občinskega sveta, je pa mestna uprava pregna-la perice notri doli v jamo poleg pri- delavniee. kjer stoji mestna šupa. Perice imajo sedaj v mesto skoro ravno tako daleč, kakor iz Štepanje vasi. Ker je to skrajno neugodno, je pač želeti, da se za perice dobi primernejši prostor. — Vojaške vaje. Z včerajšnjim dnem so se začeli korni manevri in danes je »sovražnik« — to so rdeči brez boja zavzel Ljubljano. Že mnogo let ni šlo toliko vojaštva po ljubljanskih ulicah, kakor danes dopoldne. Vse vrste vojaštva so zastopane. »Rdeči« so ostali v Ljubljani in v najbližji okolici. Na Gradu je nastanjen cel polk. Na Dolenjskem zbrano vojaštvo pod poveljstvom ljubljanskega divizijonarja bo poskusilo osvoboditi Ljubljano in »rdečim« iztrgati mesto iz rok in se bo torej mela jutri ali pojutrajšnjim velika bitka'.«-. Vojaštva je letos ogromno mnogo na Kranjskem in ob sebi je umevno, da bodo pustili mnogo de-uarja tu. Ob sebi je pa tudi umevno, »-ptejnbra t. 1. vozi na progi Ljubljana - Dunaj brzovlak št. 1 a in št. 2 a, odhod iz Ljubljane ob 10. uri 45 min. dopoldne, prihod v Ljubljano ob 5. uri 21 min. popoldne. Umrl je v noči od nedelje na po-nedeUek po dolgi in mučni bolezni v Temešvaru c. in kr. podpolkovnik pri 29. pešpolku naš rojak gospod Martin Gantar, rojen v Žireh, star še-le 56 let. Lahka mu tuja zemlja! »Bob« «11 iegnanje v Kamniški Bistrici se tudi letos vrši na vsestransko željo domačinov in mnogobrojnih obiskovalcev priljubljene Bistrice, toda ne ob zaključku, temveč na praznik Malega Šmarna, dne 8. septembra. V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na poznejši čas. Dopoldne ob pol 11. mašuje v ondotni kapelici gosp. prof. Janko Mlakar, popoldne se vrši planinska veselica, pri kateri sodeljeta iz prijaznosti obče znano pevsko društvo »Lira« z izbranim pevskim programom in pa oddelek kamniške mestne godbe. Glede pristne domače kapljice in okusnih gorkih in mrzlih jedil bo najbolje preskrbljeno, tudi običajnega »boba« ne bo manjkalo. Vrle planinke in planinci ter prijatelji divne Bistrice in kamniških planin, na svidenje pri »bobu«! Vojak utonil. V nedeljo, dne 3. septembra so imeli vojaki v Poljanski dolini počitek. Eden vojakov, doma s Štajerskega, se je šel kopat, dasi ni znal plavati. Nesreča je hotela, da se je kopal na edinem nevarnem kraju imenovanem Orje pri Poljanah. Izginil je pod vodo. Čez pol ure ga je neki častnik potegnil mrtvega iz vode. Goriški gledališki igralci prirede dne 8. septembra t. 1. v Mojstrani na Gorenjskem v hotelu »Triglav« »Variete - predstavo« z zelo zanimivim sporedom. Na to srečno idejo je prišla Ciril - Metodova podružnica v Bruih na Goriškem. V obmejnem mestu Korminu je Ciril - Metodova šola. Malo komu so znane razmere, v katerih se nahaja ta šola, največji trn seveda je ta šola Italijanom, kateri gledajo na vse načine, da bi jo uničili in s tem pokazali, da je Kr-min izključno italijanski. Njih želja se ne bc* nikoli uresničila, ker dobe se še vedno ljudje, kateri bodo znali to slovensko trdnjavo ob meji braniti. Najboljša hraniteljica pa ji je Ciril - Metodova podružnica za Brde. Njeni člani povsod nabirajo prispevke, a zdelo se jim je premalo, nabirati samo doma. sklenili so, nabirati tudi po drugih krajih. Zbrali so si narodno Gorenjsko in prirede v Mojstrani s pomočjo drugih igralcev predstavo v prid Ciril - Metodovi šoli v Krminu. Nastopili bodo Goriča-nom dobro znani režiser goriških di-letantov — Šalko — Škrabar, — nastopila bo tudi gospica Skrabarjeva, katero bo ravnokar prišla iz gledališke šole na Dunaju. Seveda ne bo manjkal tudi po Goriškem znani komik Kado Turek in še tudi drugi igralci. Eadi tega upamo, da ne bode nihče zamudil te prilike in posetil to predstavo, katera se prične ob 7. zvečer. Skoro vi gozdi v plamenu. Okoli 20. avgusta so začeli goreti pod Vežo v občini Luče na Štajerskem gozdi škofa Bonaventure. Požar se je vedno bolj razširjal in je gorel gozd skoraj teden dni. Klicali so ljudi iz Solčave, Luč in Ljubnega, toda ljudje so se branili iti gasit, ker prav nič ne marajo škofa, ki jim je letos takoj po državnozborski volitvi strahovito podražil pašo, košnjo in vsako uporabo njegovega sveta. Ljudje so rekli, da škofovih gozdov itak ni škoda, ker drugi tako nič nimajo od njih, škcfu pa se ne dela nobena škoda, saj radi tega tudi enega ocvirka ne bo manj pojedel na štmkljih. Tako je torej uas škof priljubljen pri ljudeh, ki ga poznajo in vedo, kdo dela draginjo. Pripoveduje se tudi da je zagledal škofov gozdar z daljnogledom iz ene planine v drugo človeka, ki je iz gozda stopil in na več krajih nalašč zažgal pokvečeno nizko borovje, listje in travo, potem pa je zopet izginil v gozdu. Ta človek je bil po obrazu namazan s sajami in povsem našemljen ter oblečen v žensko krilo. Ce tudi to morda ni res, pa je preznačilno za velikega cerkvenega kneza, ki žanje tako sovraštvo. Gotovo ni nikoli sejal ljubezni. V u zenica. Slavno uredništvo! Ker se je neka oseba izrazila precej jasno, da nimam drugega dela (o tem in drugem se pomenimo o priliki ustmeno) kakor »take« neumnosti po časnikih pisati (torej svoj materni jezik spoštovati in ga hraniti, je neumnost!!), ter vidoma le mene sumniči kot poročevalca dopisa »Iz Vu-zenice«, ki je izšel v št. 198 Vašega cenj. lista, prosim slavno uredništvo, da izjavi, če sem res jaz dopisnik dotičnih vrstic. Z odličnim spoštovanjem — Ivan Mravlja k. (Op. uredn.: Potrjujemo, da niste pisec dotičnega dopisa.) Pokradene dragocenosti v Opatiji. Včeraj so bili v Opatiji ukradeni dvojnati uhani s tremi briljanti, ovratna verižica s sedem vrstnimi biseri, poročni prstan z napisom, trije prstani z briljanti, ovratna verižica z briljanti in biseri, platin - ovratna veiižiea, broža s 75 briljanti, ovrat-nična igla z biseri in srebrn brivski nož (Rasiermaschine). Prodajalca naj se takoj izroči prvemu varnostnemu oblastvu! Dva balona sta v nedeljo okoli 6. zvečer plovila v smeri proti Rožniku. Bila sta tako visoko, da se s prostim očesom ni moglo opaziti ljudi v čolnu. Ker so tu sedaj vojaške vaje, so nekaterniki sklepali, da sta zrakoplova vojaška, drugi pa so menili, da sta prišla vaje ogledovat Italijana. Zrakoplovci pa niso vrgli radovednežem nobenega pisma, vsled česar bodo ugibali zagonetko še nadalje. Stari znanec. Pri nekem slikarskem mojstru pri Zidanem mostu je nekaj časa delal leta 1889 na Glincah rojeni ter na Vič pristojni slaboglas-ni ter policiji dobro znani Fran Krž-manc, kjer je ukradel tri ščetke, vredne 30 K in jo odkuril v Ljubljano. Ko je policija o tem zaznala, ga je izsledila in aretirala Kržmanc je bil že večkrat predkaznovan in je imel tudi za mesto prepovedan povrate k. Oddali so ga sodišču. S ceste Včeraj popoldne je pripeljal po Šelenburgovi ulici z avtomobilom nek častnik. Ko pride do pošte, se mu je hotel tam stoječi po-strešček umakniti in ga je med tem, ko je skočil čez cesto, »ham, hara, ham« zadel in podrl, pri Čemur se je postrešček lahko telesno poškodoval ter si strgal hlače, častnik je vozil v predpisani hitrosti. Nesreča. Ko je šel včeraj po Poljanski cesti krojač Ferdinand Ge-strin, je padel ter si zlomil desno nogo, nakar so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Izgubil je učenec Fran Belič bankovec za 20 K. — V nedeljo je bila v Medvodah izgubljena zlata igla s pol u mesecem, v katerem je bilo vdelanih 9 briljantov, na sredi je pa belkast biser. Tudi zapona je zlata. Pošteni najditelj naj jo odda proti najdenini na magistratu. Narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil trnovski župnik gosp. Ivan Verhovnik 10 K, mesto venca na krsto umrlemu prijatelju gosp. Simonu Treofu. Hvala! Ciril - Metodove podružnice veselica v Štepanji vasi, ki bi se morala vršiti že julija meseca, a je bila preložena radi slabega vremena, se je vršila v nedeljo pri Anžiču (Šoršu) v Stepanji vasi. Lep senčnat vrt je kmalu napolnilo mnogoštevilno občinstvo, ki je pohitelo iz Ljubljane in okolice, da se nekoliko pozabava ter da položi svoj oboi domu na oltar. — Gostilničar je postregel posetnike z izborno pijačo in okusnimi jedili, vrle Štepanjke so pridno prodajale cvetke in srečke. Svojo srečo si lahko poskusil na kegljišču, kjer si lahko za mali denar dobil lep dobitek. Plesaželjni so se sukali v posebni dvorani, kratko rečeno, zabave je bilo dovolj. Še pozno v noč je bilo živahno na vrtu. Veselica je v vsakem oziru izpala kar najbolje, in Ciril-Metodova družba dobi zopet lepo vsoto kronic. DruJtvena naznanila. Občni zbor a kad. fer. društva »Sava« se vrši v četrtek, dne 7. septembra ob 8. zvečer v restavraciji »Narodnega doma« v Ljubljani. — Z občnim zborom je združen starejšin-ski sestanek, na kar opozarjamo vse gg. starejšine. Priti je v polnem cou-leurju. — Prihodnji dan, t. j. dne 8. septembra dopoldne ob pol 10. pa se prične v ljubljanskem »Narodnem domu« skupščina »Organizacije svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva«, na katero vabimo vse svoje dijaštvo. Razne stvari. ■ Kolera. Sanitetni departement notranjega ministrstva poroča, da so konstatirali pri Sv. Petru na otoku Rabi nov slučaj kolere. Iz tovarne za Hm v Budimpešti je 46 delavcev pod karanteno. Tudi posestniki ne smejo zapustiti tovarne. V neki poletni restavraciji v Budimpešti je zbolel z znaki kolere igralec Karel Riesner; drugi godci so izginili. Najnovejši slučaji kolere so se zgodili, ker so ljudje pili vodo iz Donave. Karel Riesner je umrl in so dognali, da je umrl za pravo kolero. Na nekem vlečnem par-niku v Budimpešti je zbolel za kolero krmilar Anton Riegler. Ladjo so des-infidralj, moštvo pa izolirali. — Iz Stuttgarta poročajo, da je tam zbolelo v Moltkovi vojašnici 156 vojakov peš-polka Cesar Friderik. Sumijo, da gre za kolero. Vojašnico so zaprli in des-inficirali. * Proces proti lekarnarju Ma-foušku. V soboto se je začel v Budimpešti proces proti lekarnarju Ma-toušku, ki je 7. avgusta napadel hrvaškega bana Toraašiča in ga pretepel. Obtoženca so pripeljali iz Zagreba, kjer je bil v preiskovalnem zapora, v Budimpešto in se je moral voziti iz Zagreba v Budimpešto uklenjen med dvema orožnikoma. Na vprašanje, zakaj je v zaporu, je odgovoril obtoženec, da je 21. julija pisal banu grozilno pismo. Rekel je, da ga je ban oropal vsega premoženja in ga tudi udaril. Sodnik: .Zakaj ste napadli bana?" Obtoženec: Ker je uničil mene in mojo rodbino s tem, da mi je odtegnil pravico imeti svojo lekarno. Zaslišali so nato sekcijskega šefa Havraka, ki je obtoženca dosledno imenoval neki in-dividij proti čemeur pa je Matouška protestiral. Havrak: Ščitite me, prosim, proti medklicom obtoženca! Sodnik: Ce ne prenehate z medklici, vas dam takoj zopet ukleniti. Državni pravdnik je zahteval, da kaznujejo Matouška zaradi lahke telesne poškodbe, zagovornik Dezider Polonvi pa zavrača trditev, da bi bil Matouška bana ranil in vidi v njegovem dejanju samo raz-žaljenje časti. Okrajni sodnik je sklenil nato zdravniške izvide predložiti sodnozdravniškemu senatu ter je poslal obtoženca uklenjenega zopet v Zagreb, od koder ga pripeljejo k ponovni obravnavi zopet uklenjenega v Budim pešto. To se je zgodilo v Budimpc^ in ne morda, kakor so si čitatelji go tovo misliti, kje med Culukafri. * Monna Lisa. Pri policiji v Parizu se je zglasil predvčerajšnem natakar Gueneschat, ki je rekel, da ve za onega, ki je ukradel Monno Liso, njegovega imena pa da ne more imenovati, ker mu je storil tat že velike dobrote. Oni človek, ki je dal ukrasti znamenito sliko, ima sadistična nag-nenja in se je v sliko strastno zaljubil. Natakar je nadalje povedal, da je videl sliko in da je oni neznanec partijo prsi z nožem razrezal najbrže v trenutku sadističnega napada. Obljubil je tudi, da za plačilo 200.000 frankov sliko zopet ukrade in jo prinese v Luver nazaj. Policija pa je mnenja, da je Gueneschat slaboumen ker je že večkrat pri policiji izpovedal o velikih zločinih in so se njegove izpovedi pozneje izkazale kot neresnične. Kljub temu pa nadzira policija stanovanje ruskega barona Bazila S., ki stanuje že leta v ulici Cambon in je na glasu kot ekscentričen človek. — „Journal" pravi, da so na balu Tabarin aretirali proti jutri nekega distingviranega tujca, o katerem mislijo, da je ukradel sliko. Pozneje se je izkazalo, da je šlo v tem slučaju za pijanega gospoda. — „Petit Parisjen" pripoveduje, da se je vršil predvčerajšnem v justični palači tajin-stven razgovor med preiskovalnim sodnikom in nekim uradnikom iz Luora in da je pričakovati v kratkem senzacionalnega preokreta. Aretirali bodo baje nekega človeka, ki je bil že iz-početka na sumu, da je sliko ukradel. Najbolj zanesljiv je baje sled, ki ga je našel .Petit Parisien- in uredništvo je stopilo že v stik z onim, ki je bil prvi povedal o tatvini. * Draginja. V IX. okraju na Dunaju so imeli včeraj zelo dobro obiskan protesten shod zaradi neznosne draginje. — Za drugo polovico t. m. nameravajo sklicati na Dunaj župane mest, ki se bodo posvetovali zlasti v draginji. Seveda to pot Ljubljana tudi ne bo zastopana in to samo zaradi neprimerne brezvestnosti naših klerikalcev. — Gibanje proti draginji v industrijalnih okrožjih v Belgiji je zavzelo take dimenzije, da ljudje bojkotirajo deželne pridelke, ki jih prinašajo na trg prekupčevalci. Vsled tega so ustavili mesarji klanje, gospodinje pa nameravajo priti iz cele Belgije v sredo v Bruselj, da tam demonstrirajo. Župani iz industrijalnih okrožij zahtevajo od vlade, da razveljavi carino na živila. * Richterjeva fantazija. Richter pravi, da je na desnem ušesu gluh ter pripoveduje, da se je to zgodilo na ta način. Hotel je nekoč poslušati, kaj govore roparji (seveda bi bil dosti razumel, ko je celo svoj materni jezik pozabil!). Ko so to roparji zapazili, so ga prijeli, eden ga je držal za glavo, drugi ga je pritisnil ob skalo, tretji pa je privlekel trobento in mu tako dolgo trobil v uho, da je oglušil, Potem so mu zagrozili, da ga ogluše Še na drugem ušesu, če bi poskušal še enkrat poslušati kaj govore. Pričakovan* je, da bo Richter povedal še več takih Mtinchausenijad. * Nesreča v gorah. Kakor poroča neka korespondenca, se je ponesrečila na planini Rax 171etna Miri Steiner iz Murzzuschlaga. * Stokronski falsifikati. Kakor znano so se pojavili pred kratkim v prometu izborno narejeni, stokronski ialzifikati. Praška filijalka Avstro-ogrske banke je sedaj zasledila tak falzifikat. Policija je razpisala premije v znesku 5000 K za one, ki bi pripomogli s svojimi izpovedmi, da najdejo ponarejalce. Premije bo razdelila policija po lastnem preudarku in proti načinu razdelitve ni pravnega pota. Telefonska fn Brzojavna poročilo* Klerikalni teden na Dunaju.. Dunaj, 5. septembra. Tu se je začel danes takozvani klerikalni soci-jalno-politični teden, ki ga je otvoril dedni grof Trautmannsdorff in dunajski podžupan Porzer. Oče In mati zlorabljala sina. Dunaj 5. septembra. V 20. okraju so aretirali danes nekega Ivana Kobaca zaradi nravstvenih zločin o v, ki jih je izvršil na svojem 131etncm sin«. Zaprli so tudi njegovo ženo, ker je tudi ona seksualno občevala s svojim sinom. Novi vojni minister. Budimpešta, 5. septembra. Kakor poročajo nekateri listi, je določen za naslednika vojnega ministra Sckonaicha poveljnik XV. armadne-ga zbora, general konjenice Auffen-berg. Ofieijalnc potrditve te vesti ni mogoče dobiti. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 5. sept. V ogrsko-hrvaškem državnem zboru je prišla danes na vrsto tudi peticija nekega poljedelskega društva, ki se izreka proti uvozu argentinskega mesa. Sicer • i a polnila sejo poimenska glasovanja* Konference v Budimpešti. Budimpešta, 5. sept. Avstrijski ministrski predsednik Gautsch je imel danes dopoldan ob četrt na 10 dve-urno konferenco s Khuenom. Časopisi poročajo, da je prišlo na razgovor tudi zopetno posvetovanje o mesnem vprašanju. Na Ogrskem upajo, da bo Avstrija ugodila ogrskim željam. Nato je obiskal Gautsch še domobransko in justično ministrstvo. Budimpešta, 5. sept. V budimpeštanskih političnih krogih zatrjujejo, da dela min. predsednik Gautsch na to, da se reši mesno vprašanje še pred sestankom avstrijskega državnega zbora S Khuenom se je posvetoval nadalje o parlamentarnem kalendarju ter sta oba določila, da se bodo delegacije sestale samo h kratkemu zasedanju meseca decembra, da rešijo budgetni provizorij. Ob 2. pop. se je Gautsch odpeljal zopet na Dunaj. Železničarji. Lvov 5. septembra. Snoa so imert železniški uradniki izreden občni zbor, na katerem so stavili zaradi draginje iste zahteve kakor železničarji v Pragi in na Dunaju. Kolera. Praga, 5. sept. V Benešovu so konstatirali, da je zbolela neka privatna uradnica za pravo kolero. Budimpešta, 5. sept. Včeraj popoldan se jc zgodil tu nov slučaj kolere v električni cestni železnid. Carigrad, 5. sept. Zaradi nevarnosti kolere so bili vojaški manevri v okolici Janine odpovedani. Atentat v kaznilnici. Petrograd, 5. sept. V mestu Se-rentui je izvršil nekdo atentat na vodjo ondotne ječe Visockega. Neznani atentator je 2 krat ustrelil na njega in ga težko ranil. Visocki je bil znan, kot zelo strog zlasti nasproti političnim zločincem, ki jih je dal celo tepsti. Zaradi njega je izvršil lansko leto tudi Plehwe Sasanov samomor in že dolgo so pričakovali, da izbruhne v kaznilnici revolta ali pa da usmrte ravnatelja. — Mesarska vojna. Bruselj 5. septembra. V Bruslja so mesarji ustavili klanje živine m hoteli prisiliti tudi druge mesarje, da ne koljejo. Prišlo je do boja z orož-ništvom. Ranjenih je 10 mesarjev. Hmelj. Norimberg, 5. sept. Ker se kupci nemenoma vzdržujejo, zelo mirno, cene slabe. Run na nemško hranilnico. Stettin, 5. sept. Vsled vesti o Maroku so v Stettinu uprizorili pravi run na tamošnju hranilnico. Policija je nu> rala intervenirati. Potovanje nemškega cesarja. Carigrad, 5. sept. Nemški cesar, cesarica in prestolonaslednik obiščejo baje prihodnjo spomlad sultana v Cari-grudu. To vest prinaša z vlado v zvezi stoječi list „Sabah". Delavska stavka. Lizbona, 5. sept. Tu je izbruhnila splošno delavska stavka. Perzija. Teheran. 5. sept. Vojska bivšega šaha Mohamed Alija stoji pod povelj« ništvom Danleha 45 km od Teherana. Vladne čete so šle vojski nasproti in je pričakovati v par dneh hudih bojev. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto PuHtoslem4ek. Heteorolosicno porodio. VHin. Ril m*t\*m SM*C Srttoh tratri ftafc Si- Cu SUajc i 8 •tazt-"uja ■etra ? mm h > Nebo 4 • t. pop. 0.zv. 7375 737 5 30*3 22*5 slab jug sL sever brezoblc. deloolač. 5. 7.*i. 7307 16-2 si svza. soparno Štednja včerajinja temperatura 21-*» ■. 16-4». Padavina v 24 arah 00 mm. * M v Badimptitl« 5. septembra 1911. Tirala, Pšenica za oktober 1911. Pšenica za april 1912. . Rz za oktober 1911 . . Koruza za maj 1912 . • Oves zrn oktober 1911 za 50 kg 10*83 za 50 kg 10*36 za 50 kg 927 za 50 kg 834 za 50 k* 859 Serravallo vo ioleznato Kina-vino ■ifijcnitaa raistava na Danaja 190«: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri is je rekonvalescentom in malokrmlm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. u Izborni okus« u Večkrat odlikovano. g mi 7000 aaTwwnittin spriCevaL a J. SERRAVALLO, t in b. dvonri (fobaiiitlj TBST-Barkovlia. NeteoroloSKno poročilo. aM aorte* *rz. greto jI irtfol tla* i*7%mm j septem. Cas opazovanja Stanje barometra ▼ mm z* B C 4* a t- — Vetrovi Nebo 4 » S. pop. 9.zv. 737*5 737 5 30*2 22-5 slab jug si. sever brezoblč. del oblac. 5. 7.zJ. 7397 16*2 si. svzh. soparno Srednja včerajšnja temperatura 21*6*, norm. 16'4*. Padavina v 24 urah 00 mm. Ifafboli&e odvračaino sredstvo proti infekcijski m boleznim, težkočam v želodcu in spodnjem dela telesa ter kot osvežilna pifacn z vodo ali slatinami zredčena, izvrstno služijo WmT konjaki ~wm 0r6I Keglevich Istvan utćdai : (Grofa Štefana Keglevicha nasl.) == ti konjaki so bili v tuzemstvu in inozemstvu odlikovani izključno s častnimi diplomami in se dobivalo povsod. 2607 t? ti 3009 Spod. Šiška pri Ljubljani se takoj odda v najem ali pa na račun Vpraša se osebno pri lastniku Aston Maver v hotelu ali Metelkovi ulici štev. 19 v Lljubljanl. Zanesljiv, samski 3020 vrtnar se sprejme takoj. Plača po dogovoru- — Ponudbe na Leop. Jonko, Bovec, Primorsko. Prostovoljno se proda hiša v Florijanski ulici na jako ugodnem prostoru (vogalu.) Stavbišče meri 396 m7 in je hiša eno-nadstropna. — V nji se nahaja 11 sob, 4 kuhinje, 4 kleti drvarnice in dr. — Hiša je posebno za trgovca ali obrtnika prikladna. — Pogoji ugodni. — Pojasnila daje pisarna 3ol4 c kr. notarja Ivana Plantana v Ljubljani. V sredo, 6. t m. ob ugodnem vremenu na vrtu hotela Tratnik „pri Zlati kaplji" na Sv. Petra cesti 27 koncert Slov. filharmonije. ZaoTitk ob 7 neto. Vstopiiia 50 tla. Dtfcf* Oafaajcalt mmle raevjenj 8007 klavir == ima po smeta! ceni ■ - i-i na prodaj- i-i JlMlan mmntoMOnojAM mmiama. no caZmmIm 71itoi JUCMval, irfOVtC V StSIUjM. Dlnamostrol 87 ampere pri 300 voltih (sa 36 konjskih sil) rabljen, vendar brezhibno ohranjen, se zaradi postavitve moenej-. Sega dimamostroja 1 proda. Več v upravništvu »Laibacher Zeitung«. 2982 Objava. Vsem svojim eenj. p. n. odjemalcem vljudno naznanjam, da je bil moj dosedanji poslovodja Motila Trlep 1 6. inUleoi li Mala alatka a£ pnicen ter nikakor nima pravice v mojem imenu sprejemati naroČila. Obenem opominjam vse one ljudi ki o moji tovarni vozov raznašajo neresnične slabe vesti, da bom v takih slučajih postopal najstrože ter jih sodnij-sko zasledoval Peter Keriič tovarna vozov V Spodnji Sliki Več pove upravništvo »Slov. Naroda.« Sprejme se t ilenle kojigoveškega obrta deček, ki ima že 14 let in najmanj 4—5 razredov ljudske šole. tmdl * lm{lgoveudco vsaj 14 let stari ki znajo slovensko čitati :: Ivan Bonač, Šelenburgova ulica.:: Grofovski 2818 kolegij Valdsee Gorica. Sanmi moiki savod z nemško Undake iola koneeallonirano od a. kr. šolske oblasti. Sprejmejo se tudi mladeniči, ki obisku jejo v mestu srednjo šolo. — Letna pensija 500 K za ljudsko, 700 K za srednješolske učence. — Natančna po-jasnila daje ravnatelj**©. Z" svetiljka je oaimmtiSa ii najvarnejša neb Milili svetilih. Zalaga In prodaja: 2843 Franc Zeleznik, Ljubljana, Sodna ulica 6/1. FERNETBRANCA Specialtteta tvrtke frateHi Jranca. >Cilan je vsied svojih silno diete ts ki h In odlično želodec krepečih lastnosti cs naltioljša želodčna orenaca svela. Glavno razpečevališče: Sig. Winter. Dnnaj. 111. Ungarg. 20. Anton Šare, Ljubljana Izdelovanje perila, pralnica In svetlolikalnlca z električnim obratom priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. Opreme za neveste. Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, nogavice, maje. Perilo „TETRA" za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tiztnu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta poskušnja vsakega zadovoljila. :: Ogrski piščanci L 1911 njMwi*lSn, r*Ek1 trato'm' am' ftjEtSji faU li—14 >iMln B IHA, S—t MlHk akta nc 7—1« I !**•. s.a. 3017 a kravjogo »Jofco, aofm*o* Umi; uoojfek t I kg frcoko E 9M. ==— ap _ _ t in poštnine prosto dobi aUSlOH vsak moj glavni katalog BJN#|VHJ| z okoU 4C00 8lifcami po. rabnih in darilnih predmetov vseh vrst, ki ga na zahtevo pošljem takoj. — C lm kr. otvor, doba vito« Jan Mana Si. tlOS (Ćesko). 2923 In la oapiavo uiffla popolnoma dozorela jabolka so ceno na prodal. Več pove Andrej Vršič, Ilirska Bistrica, Notranjska. 3co6 3004 stanovanje 2 ali 3 sobe s kuhinjo in pritikllnami. Ponudbe na naslov ga. okel, Kraaf. se sprejmo na stanovanje in hrano. Mestni trg št. 25, I. nadstr. Trije diloki boljših rodbin, ki bi obiskovali meš-- " čansko Solo Krškem, 1 ~, :-: se sprejmejo v popolno oskrbo:-: v dobri pošteni družini pod strogim nadzorstvom. — Poizve se v trgovini g. A uman a v Krškem. Krompir , brezhiben, lep ter prebran » gpjp kupuje v vsaki množini tvrtka 3v. fi. Jtartmann naslednik fi. Jomažic Ljubljana, Marije Terezije cesta. Usposobljenostna izkušnja SftStJ za enoletno prostovoljsko službo v vojski! Mladeniči, ki še pravočasno žele napraviti omenjeni izpit, dobe v to pri podpisanem zavodu uspešno pripravo. V ta namen se otvarja z 18. septembrom posebni naučni tečaj. „Prvi zagrebški vojaško pripravljalni zavod4* Zagreb, Kukovićeva ulica štev. 15. 2934 C. kr. mestni šolski svet v £jubljani, 22. avgusta 1911. Št. 1054/m. š. sv. 3018 RAZGLAS. Na obeh mestnih slovenskih šolskih vrtcih se prične šolsko leto 1911/1012 dne 16. septembra 1911. Vpisovalo se bode v šolskih prostorih na Zaloški cesti in v Cerkveni ulici dne 15. septembra 1911 dopoldne. Za oskrbovanje občinskih opravil aesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik Laschan, 1. r. Prva najvefia eksportna tvrtka ir, zlatnine in srebnine . SUTTNER Ljubljana, Mestni trg (naproti rotora) in Si. Petra testa 8 Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna „ „ „ „ „ 9-70 „ 14 kar. zlata „ 44-— ^ Nikelnasta damska „ z verižico „ M 8-50 „ Prava srebrna M „ „ „ n M 9*50 M 14kar.zlata „ „ . . . M „20— „ Uhani zlato na srebro . • • „ „ 1-80 „ 14 kar. zlati uhani..... „ „ 4*50 „ Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko". Telefon it 273. Teletom it 837. "it 19 i ubljanska kreditna banica w Ljubljani. ____^ „■;.. Xfow a R«»i^nil fon. 610.000 kron. Dotaioko glavnica k s,ooo.ooo. Stritarjeva ulica stev. a. Podrvtnlce v Spljetm, Celovca, Trst«, Sarajeva ta OorlcL Sprejem vloge u kajilke » u tekofi r*» ter jih A} * ^1^1?^^^^ obrestiic oo ne vte* po astih ~ P .u n nenea tarza.