" Uto II Po£tnina plaCana o gofooinl. Ljubljana, ponedeljek 26. julija 1920. Štev. 166. Cene po pošli: za celo leto . H Bit— za pol leti . H M*— za četrt leta. H Zr— za 1 mesec. . B 7 — Za Ljubljano mesečno 7 R Za Inoamstvo meieCno H ir— Bredništuo in oprava: Kopitarjeva ulica it. 6 Uredn. telefon štev. SO nežna številka 60 vin. - NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka €0 vin. Slas plebiscitne komisije na Koroškem! | <»ala i Vetnje, 25. julija. Danes je publi-P ebiscitna komisija proklamacijo Ceni koroškega plebiscitnega )avlia sv°j prihod, na-0 sP°^tovanja ljudske volje ter a red in mir. Plebiscitna komisija izjavlja, da jamči za svobodno neodvisno glasovanje ter obljublja nepristransko pravično postopanje. Slovenci ta načela z veseljem pozdravljamo, ker nam je ob njihovem uveljavljenju zmaga zagotovljena. d^beralci hočejo vlado na škodo ljudstva. k®ai 26. julija. Vladna kriza v vec*no traja. Rešuje se, kali 0 Pričakovati, brez konca in kravjo sM„.80 liberalni demokrati. Ti zahte-da dobe vso moč v deželnih vla-^ to moč porabljali, smo videli Sih*/r- Žerjavovega paševanja. Pa tu- 22- (DunKU.) Ljub- \2|0;..^eželna vlada je 20. t. m. podala Ni ^ ltev vzrokov, ki so jo naklonili, za- N»i|^a^° kotlino, ne da bi se prej iz- ■ fosk1 * Spilie in drugi južno- tfd* ^aji. V tej obrazložbi se med dru- k'*ioo so Jugosloveni izpolnjevali » dogovore z dne 13. februarja. Hler e hi Spilja niso mogli izprazniti, SC*«Avstriia ne bi v zmislu člena 284 Hii ° Zgodbe obvezala, dovoliti svo-^^Ija 0rQet vsa^e vrste preko svojega Naposled trdi komunike, da se je w PotZasedba Apaške kotline izvršila eiQ, ko je dne 11. t. m. avstrijska j^e]^0 sv°iem zastopniku v Belgradu * Avs,°.?^vestila jugoslovensko vlado, da *zPraznila desni breg Mure S . ^tlino), da pa jugoslovenska ob-^ ^ ^ niso zasedla evakuiranega ozem-k nasPr°ti se ugotavlja nasprot- vtib(jff!0Veni nikakor niso izpolnjevali ^ih dogovorov, marveč so jih ne-W ‘*a kršili navzlic vsem protestom jW *e vlade v mnogih posameznih pri-'h Ue°slovenska oblastva so kar igno-^ sc??eliri0 člena 2 in 3 (politična upra-Vo). kakor tudi člen 6. (svoboda h^Jialt-na železniških progah Špilje —-t?*0 «.\st ®PHje — Gradec). Ker je mo- je le rijsko obmejno prebivalstvo trpe-^ t^og gospodarskih utesnitev, am-Aje,.Vsled neprestanih nasilstev čet uh v p^a avstrijska vlada prisiljena iz-3 u0 arizu zahtevati izpraznitev ozem-0}ii. f ?!r°vni pogodbi prideljenega Av-’ da Juff°sl°veni ne morejo Vl^otri ^ad&one in Špilja, preden se Ne V* SVob°dni promet, nikakor ne jjji ejede na to, da se more Jugosla-^ OtUina navedene člene po določa a!kov I- in IH. člena 330 samo s ^ a na ozemlju, ki je po pogodbi l^iji i, n^eno državno oblast, napram fc>jeJede način postopanja, ki jamči ijl^avij, n°st. bi bila Avstrija kajpada o teiYfa 2 Jugoslavijo, ako bi ta izra-^el^° v zmis^u Clena 319 saint-V Sv<>b p°eodbe> uvesti pogajanja za-sKki0^eg* prometa na tej železnici. mora ugotoviti, da je popolno-* trditev glede navedene izjave S. • °Pnika v Belgradu. Avstrijski *ltv ^ i JG, porazgovoru, ki ga je dne ^ ^Žrinif z. dr' NinCieem glede izpraz-A^ičn ,ierskega ozemlja, na opazko > da je Apaška kotlina zasedena h'„!3(^ovor*l» da o zasedbi ne mo-govora, ker se Apaška Y nevtralni coni, določeni v mariborskih dogovorih In da torej ni dopustna paralela z vojaško zasedeno Radgono. Sodba o postopanju oblastev SHS v tem primeru se sme prepustiti .vsakemu pravično mislečemu. LDU Ljubljana, 23. julija. Objava Dunajskega korespondenčnega urada z dne dne 22. t. m. o razgovoru avstrijskega opravnika v Belgradu z namestnikom ministra za zunanje stvari dr. Ninčičem je v toliko primerna, da se je ta razgovor v resnici vršil 9. t. m. in ne, kakor se je v našem opisu pomotoma navedlo, 11. t. m. V splošnem pa se mora glede izjave avstrijskega opravnika ugotoviti, da so izvajanja našega opisa točna. Kar se tiče nadalj-nih izvajanj te objave, da se mariborski dogovori od februarja 1919 nikakor niso izpolnjevali od jugoslovenske strani, temveč kljub vse protestom avstrijske vlade v posameznih primerih neprestano kršili, se pripominja, da ni imela Avstrija nobenega upravičenega povoda, pritoževati se radi naše uprave in postopanja naših čet V kolikor je bil v resnici dan povod za kakšne malenkostne očitke, je šlo samo za male incidente, ki se povsod in brez izjemo dogajajo na demarkacijski črti in so samo posledica začasnih razmer, za incidente, katerim se drugače ni pripisoval od nobene btrani dalekosežnejši pomen in važnost. Te rekriminacije od strani Avstrije so torej tembolj neopravičene in tem manj na mestu, ker je še v obojestranski javnosti v živahnem spominu, kako so lani spomladi bile na dnevnem redu kršitve premimih dogovorov po nemških Avstrijcih na koroški demarkacijski črti, ki so dokazane v preko sto konkretnih primerih tekom nekaj tednov, in sicer vsled bolj očitnih primerov, celo vsled vsakdanjega ponovnega streljanja s topovi. KONGRES VSEH KRŠČANSKIH CERKVA. LDU Belgrad. 25. julija. Dne 12. avgusta t. 1. se bo otvoril v Ženevi veliki kongres vseh krščanskih cerkva, na katerem bo sodelovalo, kakor računajo, okoli 500 zastopnikov krščanskih cerkva. Srbsko pravoslavna, cerkev bodo zastopali na tem kongresu’ metropolit Dimitrije, timoški škof Ipenej in dr. Jovan Vučkovič, profesor v ISreinskih Karlovcih. Kongres bo trajal 15 dni. PROTI VOJNIM HUJSKAČEM. LDU Osjek, 25- julija. Tukajšnje delavske organizacija sq sklicale za danes ljudsko skupščino • v - kinematografu »Apollo«, na katerem so zavzele ostro stališče proti vojnemu ščuvanju. / - ^ ^ •* ^ Kriza se zavlačuje. Belgrad, 23. julija. Prvotno pričakovanje, da bo vladna kriza v par dneh končana, nima mnogo iz-gleda. Pravi vzrok krize pač ni člen 15, volilnega zakona, ki je dal samo povod, da je viseča kriza izbruhnila. Demokratom je narekoval krizo strah pred volitvami. Da bi pri volitvah kolikortoliko rešili ostanke svoje stranke, potrebujejo boljše opore, kakor jim jo je dajaia Vesničeva konceitracijska vlada. Zato so iskali povoda, da napravijo krizo, Kancelparagraf je bil v to svrho precej primeren, toda preveč odiozen. Demokratje bi s kancelpara-grafom težko zagovarjali povzročeno krizo; zato. so čakali na ugodnejši trenutek, ki se jim je nudil pri členu 15. Člen 15. volilnega zakona določa po srbski ustavi, da državni uslužbenci izgube svojo službo, ako so izvoljeni in mandat sprejmejo; izvzete so le nekatere kategorije z akade-mično izobrazbo, kar je bilo potrebno z ozirom na kvalificirane mandate, ki jih določa srbski volilni zakon. V odboru za volilni zakon so proti členu 15. glasovali dr. Hohnjec, dr. Polič in demokrat dr, Paleček; demokrata Pečič in V. Marinkovič sta glasovala za vladni predlog, ki je dobil večino, V zbornici se je nato pojavil predlog dem, posl, Gjorgje-viča, ki razteza pasivno volilno pravico brez izgube državne službe tudi na učiteljstvo. Tedaj je spravil zadevo v ministrski svet minister za konstituanto Protič. Ministrski svet je zaključil, da ostane pri prvotni vladni formulaciji. Vsi demokraški ministri so soglašali, edino Pribičevič je izjavil, da mora vprašati šo svoj klub za mnenje. Ko je prišlo do glasovanja, Pribičevič ni javil predsedniku vlade, da zavzema drugačno stališče, kakor je bilo v ministrskem svetu zaključeno, Zato ministrski predsednik ni mogel in ni smel poslati druge izjave, kakor da je člen 15 vprašanje zaupnice kabinetu. Demokratska ministra dr, Križman in dr, Ra-fajlovič sta tudi glasovala za vladni predlog, Pribičevič in dr. Kukovec sta pa zbežala iz zbornice in se glasovanju odtegnila, Jasno je, da so demokratje namenoma izzvali krizo, boječ se, da bi kriza utegnila vsled vednih nesoglasij v ministrskem svetu nastati potem, ko bi bil volivni zakon sprejet, Demokratje so hoteli s krizo uplivati na rekonstrukcijo pokrajinskih vlad sebi v prilog in na izvoz, To potrjuje dejstvo, da igra pri pogajanjih za novo konstrukcijsko vlado čl, 15, le podrejeno vlogo; glavni predmet pri pogajanjih so deželne vlade, vprašanje izvoza, agrarna reforma in druga vprašanja, ki so za demokratsko stranko življenjskega pomena, Ker demokratje zahtevajo, da se vsa ta vprašanja v načelu rešijo, predno se sestavi novi kabinet, se bo kriza zopet dalje časa zavlekla na škodo državi. Stara praksa demokratske politike se ponavlja in demokratje bodo kljub temu še naprej na vse usta vpili, da so edino državo ohranjujoča stranka, • Maribor! VESNIČ OBOLEL. LDU Belgrad, 25. julija. Včeraj popoldne je nenadoma obolel ministrski predsednik dr. Vesnič tako, da je moral leči v posteljo. Dr, Vesnič je obolel vsled napornega dela zadnjih dni. V parlamentarnih krogih sodijo, da bi mogla njegova bolezen za primer, da bi trajala dalje časa, znatno vplivati na rešitev sedanje vladne krize. V parlamentarnih krogih se širijo glasovi, da bi bil v tem primeru nujno pozvan iz Pariza Nikola Pašič, ki bi mu regent poveril mandat za sestavo nove vlade, NEVARNOST KUGE. LDU Belgrad, 25, julija. V Pireju se je pojavila kuga, Ker se bolezen čimdalje bolj širi, je minister za narodno zdravje izdal najobsežnejše ukrepe, da se nevarna bolezen ne prenese v našo državo. NEPOŽETO SITO SE NE SME PRODA-J ATU LDU Belgrad, 24. julija. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje je izdalo na-redbo, po kateri se prepoveduje prodaja Se nepožetega žita. ^ v ' Priprave za Maribor so dovršeno. Potrebno je, da našim delavskim organizacijam damo še kratkih navodil! Zborovanje naših delavskih organizacij se bo vršilo v prostorih Kazine na Slomškovem trgu. Začetek bo v soboto ob osmih zjutraj. Na prvem zborovanju bosta govorila naš delavski voditelj poslanec Jože Gostinčar in tajnik hrvatske kršč. soc. delavske organizacije dr. Juretič o mednarodni delavski organizaciji ter o delavskem položaju v naši državi. Za tem bodo zborovanja odsekov. V, gospodarskem in socialno političnem odseku bo govoril dr. Gosar. — V organizacijskem bosta poročala A. Komlanec in dr. Juretič, — V kulturnem odseku bo predaval Fr, Kremžar. Zborovanja odsekov se bodo vršila v stranskih dvora-, nah Kazine. Popoldne ob petih bo veliko zborovanje v glavni dvorani Kazine, na katerem bode poleg poročevalcev govoril Ivan Gostinčar. Vlak, ki se bo ž njim vozila večina delavskih udeležencev, bo prišel v Maribor šele pozno dopoldne. Zato se vse te množice ne bodo mogle udeležiti jutranjega zborovanja. Njihova naloga je, da se takoj napotijo na naše zborovanje, ko pridejo v Maribor. Toda vsaka organizacija mora odposlati po nekaj članov še prej v Mari-boj^ da se bodo udeleževali razprav tekom dopoldneva in v odsekih. Popoldne ob petih pa morajo vsi kr-ščansko-socialni delavski udeleženci k glavnemu zborovanju! To v vednost, da ne bo zmešnjav! SRBSKI ŠOLSKI ZAKON V VOJVODINI. LDU Belgrad, 24. julija. Ministrstvo prosvete je razširilo zakon o narodnih šolah, ki je dosedaj veljal za Srbijo, tudi na ozemlje Vojvodine. S tem je ukinjen prosvetni odbor ministrstva prosvete, ki je bil dosedaj v Novem Sadu. NAČRT BELGRAD A'. LDU Belgrad, 24. julija. Belgrajska občina razpisuje mednarodni natečaj za izvršitev generalnega načrta mesta Bel-grada. KONEC VOJNEGA STANJA MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO. LDU Belgrad, 25. julija. Z ozirom na to, da je st. germainska mirovna pogodba ratificirana, ne obstoji več vojno stanje med našo državo in Avstrijo. RUMUNSKI KRALJ V BELGRADU. LDU Belgrad, 25. julija, V tukajšnjih političnih krogih se domneva, da bo za nekaj dni došel v Belgrad rumunski kralj Ferdinand v spremstvu nekaterim rumun-skih državnikov. Njegov prihod se spravlja v zvezo z najnovejšo vojaško akcijo boljše-vikov na rumunski meji. Politične novice. ' * ^ šnopsarska manira* Naši kapitalistični liberalci se trkajo na prsi, češ: Mi smo kulturni, mi smo napredni, izobraženi. Mi, ki tudi nekaj imamo pod palcem, smo gospodje in sol Jugoslavije. Da se svet prepriča, kakšna je srčna kultura teh kapitalističnih hlapcev, naj nayedemo cvetke iz liberalnega glasila »Mariborski Delavec«, ki na svoj liberalni način pozdravlja orlovsko slovesnost v Mariboru. Ta nečedni list piše: Vse, kar le za silo leze, dobi na bog ve čegave stroške Sokolom ukradeni kroj in na stotine kmečkih godb je alarmiranih in z oslovskimi čepicami pokritih, ki bodo radi pomanjkanja telovadcev občinstvu, kakor se na sejmu spodobi, lepo kratek čas delale. Isto tako dobijo Marijine družbe ru-deče čepice in transformacija v Orlice je zvršena. Kakor so na procesijah vajene, bodo v Mariboru korporativno korakale kot del bojevite cerkve. Studentje-koritar-ji, ki uživajo ob farovških mizah v potu župnikovega obraza pridelani kruh' in pečenko in gledajo seveda Se za celo leto naprej v bodočnost, bodo nastopili tudi korporativno, da pokažejo celemu svetu, da še klerikalcev ne bode danes ali jutri konec. In ti pajaci si domišljujejo, da naj mariborski naprednjaki njim na čast okrasijo svoja okna!« Tako piše list, ki ga urejuje liberalni profesor in poslanec Voglar! Če je ta mož zmožen takpga tona, česa so šele zmožni njegovi strankarji — naprednjaki? Resnično povemo tej gospodi, da bi bilo naših delavskih in kmečkih ljudij sram, ko bi taki »naprednjaki« njim na čast iz-obešali zastave in krasili svoja »napred-njaška« okna. + Ali socialist ali — pes. Na Dunaju so krščanski socialisti ustanovili katoliško mladinsko zvezo za delavsko mladino, Po-sebno lepo se razvija skupina v Atzer-gersdorfu. Socialistom, ki imajo tudi svojo mladinsko organizacijo, to ni všeč. Po-vsodi ,kjer le morejo, nagajajo krščanski organizirani mladini, jo psujejo in zasmehujejo. »Krščanski pes« je običajna psovka. Ker pa vsa hudobija in surovost ne more omajati krščanskega naraščaja, so se socialisti lotili terorja. V tovarni za ku-nerol je delavski svetnik Hauser poklical k sebi vse člane katol. mlad. zveze in zahteval, naj takaj izstopijo iz dosedanje organizacije in vstopijo v zvezo socialistične delavske mladine; ako tega ne store, se izključijo od dela. Pri tej priliki je krščanske socialiste nahrulila neka so-druginja s psovko: »Krščanski psi)« Tako se niza slika na sliko, ko socialist drži tovarišu delavcu nož na vrat, češ: bodi socialist ali pa pogini krščanski pes! 4- Protiversko kopitarstvo socialne demokracije. Avstrijski katoličani romajo vsako poletje v velikih množicah v Maria-zeli. Tako tudi letos. Mnoge vodi pot z Dunaja ali preko njega. Nad temi romarji se spakuje »Arbeiterzeitung« na način, ki ga je zmožno le podlo židovsko. pero, — Koncem čedne notice podpihuje Ust svoje bralce, češ: koliko dragocenega premoga gre za ta bedasta romanja) — Bela Kun, ki »e ravnokar zopet vrača v Avstrijo, stane • s svojim spremstvom beraško Avstrijo 35.000 K dnevno. Nad temi ogromnimi stroški za inozemskega zločinca se »ocia-listi ne spotikajo, pač pa štejejo domačemu ljudstvu stote premoga, ki jih porabi za svoja romanja in jih notabene pošteno plača. Tako se izpod socialnega plašča social* ie demokracije ob vsaki priliki pokaže njeno protiversko kopito. -j- Označba boljševikev. Profesor Bertrand Russell s carabridgskega vseučilišča, ki je nedavno prepotoval Rusijo, podaja v »Nation« naslednjo karakterizacijo boljševikov: »Boljševizem je nazno-traj aristokratičen, nazunaj bojevit. Bolj-ševiki imajo dobra in zla svojstva mlade, krepke aristokracije. Hrabri so in energični, imajo sposobnost za vodstvo ter so vsikdar pripravljeni, služiti svoji državi, Na drugi strani so brutalni, brezobzirni, prenapenjajo svoje uslužbence in spravljajo na ulicah s svojimi drvečimi avtomobili ljudi v nevarnost. Moč in oblast je edino v njihovih rokah, zato imajo neštete predpravice, Ljenin je pravi komunist, vseskozi internacionalen. Zanj interesi Rusije niso višji nego interesi drugih držav. Rusija je zanj le vzorna dežela socialne revolucije, Ljenin bi preje žrtvoval Rusijo nego revolucijo. To je ortodoksno stališče in ni dvoma, da tod in tam kak voditelj polteno misli. Vendar je narodnost naravno in instinktivno pravo. Vsled ponosa na , revolucionarne pridobitve vstaja ta čut'tudi zopet v srcih boljševikov. Videl sem Trockega v gledališču. Prišel je v ložo britanske delegacije in je po kratkem pogovoru stopil do balustrade, kjer je obstal prekrižanih rok. Občinstvo ga je pozdravilo z viharnimi klici. Trocki je izpregovoril nekaj kratkih, ostro formuliranih besed z vojaškim naglasom in zaključil s trikratnim »ura« tovarišem na fronti. Občinstvo se je odzvalo s takim navdušenjem, kakor bi se na podoben poziv odzvalo angleško občinstvo 1. 1914,« -j- Italijanski socialisti o bojševiklh. Te dni so se vrnili iz Rusije italijanski socialistični odposlanci, katerim je bila italijanska vlada svojčas izdala potne liste, da bi si na lastne oči ogledali obljubljeno deželo komunizma. Ti možje so po svoji vrnitvi najprej molčali kakor grobovi, sedaj so po začeli govoriti — bodisi iz lastnega prepričanja, bodisi na kak pritisk. Kar pripovedujejo o Rusiji je tako, da mora izpreobmitl najstrastnejšega komunističnega volka v ponižno jagnje, ki jč iz rok državi in celo kapitalizmu. Eden izmed odposlancev — posl. Dugoni — je opisal sotrudniku »Perseveranze« svoje Izkušnje približno tako: V Rusiji smo našli bedo in nesnago vsepovsod. Vlada tu ne ve pomoči. Ob 8. zvečer se pogrezneta Petrograd in Moskva V temo in molk; nikjer cestne železnice, nobenega voza ali avtomobila. Tovarne večinoma počivajo, kjer delajo, ni nobenega reda. Vsak stori, kakor ga je volja, Vlaki bo odvisni od dobre Jtolje vlakovodij in nihče ne ve, ali In kdaj pride kak vlak. Pošta posluje včasih, če ge Ji ravno poljubi. Po železnih ogrodjih y nekdaj silnih Putilovih tovarnah v Petrograd« gnezdijo vrani in vrabci, Ljenin je mistik, idealist. Boljševizem je v praksi popolnoma odpovedal in bi bilo blazno, ako bi italijanski proletarijat od njega pričakoval rešitve ali tudi le izboljšanja svojega položaja. 4- Sumljiv konec »svobodne šole« na Dunaju, Društvo »Svobodna šola« je na Dunaju vzdrževalo svojo šolo. Te dni je pa društvo naznanilo staršem, da se šola opusti, ker društvo ne more več kriti njenih stroškov. Za ohranitev šole bi bilo treba 1 milijon kron, a starši so podpisali le desetino te vsote. Šola se torej opusti in je šolsko zgradbo že kupila dunajska mestna občina, »Reichspost« opozarja, da so mnogi sedanji socialistični oblastniki na magistratu odborniki gornjega prostozidarskega društva. Sedaj torej, ko je mestna samouprava s šolstvom v tistih rokah, kakor »Svobodna šola«, se gospodi lasten »vzorni« zavod ne zdi več potreben. Zato so celo barako enostavno zvalili na hrbet občini. Krščansko misleči dunajski davkoplačevalci napovedujejo odpor. Dnevne novice. — Železniška konferenca, ki je bila napovedana na 26. julij v Mariboru, je preložena na prvo polovico avgusta. — Papež krstni ljpter. Nedavno je prestopil v katoliško cerkev guverner v Galiciji major Harrington. Krščen je bil v cerkvi Oznanjenja v Nazaretu. Kum mu je bil sam sv. oče Benedikt XV., ki ga je zastopal p. Gassi. Po krstu se je vršii svečan sprejem, ki so se ga vdeležile vojaške in svetne oblasti. — Za neločljivoit zakona na Italijanskem je uvedla ljudska stranka veliko propagando. — »Zločin nad domovinp« le naslov brošuri, ki jo razpošilja »Katoliška Liga« v Ljubljani. Izvod stane 4 K, za trgovce, kolporterje in vse, ki pošljejo denar naprej, 3 K 50 vin, Brošura je pisana tako poljudno in zanimivo, da je ne bo odložil nihče preje, dokler je ne bo prebral. Pokaže nam v jasni luči, kdo je razdvojil našo domovino in zanetil med nami prepir in sovraštvo. Dokazi so . tako prepričevalni, da ne bo mogel nihče dvomiti. Brošura je izšla prav v času, ko s# je pričelo nanovo i« s podvojeno rilo zločmiti nad našim narodom in je torej v resnici časovno potrebra. Naročajte jo v večjih množinah in širite jo med ljudstvo, da bo zalezla povsod, kjer je poftrebna. In kje ne bi bila potrebna-Cena je. to pot nekoliko višja, ker obsega brošura 6V2 tiskanih pol in je tiskana na najfinejšem papirju; imeli smo n« razpolago samo dvoje vrst papirja in se za slabšega nismo mogli odločiti, ker je vsebina trajne vrednosti. Vsa naročila je poslati na naslov: Katoliška Liga, Ljubljana. — Dalmatinski izseljenec volil svoji KOjstni vasi 8,000,000 dolarjev. V Anta loga stu v Boliviji je umrl Dalmatinec Ivan Bonačič-Sargo. Zdaj je dobila njegova rojsten vas poročilo, da ji je zapustil 8,OOO OOO bolivijskih dolarjev ali 30,000.000 naših di- . narjev. Odšel je bil v mladih letih v Ameriko in si je tam s poštenim delom zaslužil svoje lepo premoženje. •— Velik vlom na Prevolah. Na Prevolah pri Ptuju je bilo v noči na 19. t, m. vlomljeno v podstrešje posestnika Matevža Fišerja. Zločinci so imeli lep uspeh in so pokradli veliko obleke, moške in ženske, in celo 3 zavitke hercegovinskega tobaka in 1 smodko. Škoda, ki jo je imel Fišer, znaša 8460 K 30 vin, — Ciganska nadloga na Dolenjskem. Okoli Škofljice se je klatil te dni 33 letni cigan Ignacij Hudorovič s svojo konkubino, z dvema njenima sestrama, z enim dojenčkom in z dvema 5 do 8 let starima deklicama in je ukradel železniškemu delavcu Ivanu Kastelicu s Klanca št, 5 pri Šmarju nov 550 K vreden suknjič, — f/lotn v Semiču. Pri posestnici Ani Mavsar na Omoti pri Semiču je bilo vlomljeno v noči na 20, t. ra. Vlomilci so vdrli skozi oktno ter odnesli veliko obleke, masti in žgaija. Mavsarjeva je oškodovana za 7755 kron, — Vlom v Kapljivasi, V noči na 20. t. m. je bilo vlomljeno v zaklenjeno shrambo posestnika Franca Zadrgala v Kapljivasi št. 31, okraj Kamnik, Vlomilci so odnesli med drugim še skoro novo moško kolo znamke »Cosmos-sever«, vredno 2000 K, 30 kg svinjske masti, prekajeno svinjino, maslo, vino, razne posode in 1 civilni lovski nahrbtnik. Oškodovan je Zadrgal za 4040 kron, — Gibanje kmetskih delavcev v Avstriji končano. Med spcialnodemokratično organiziranimi kmetskimi delavci v Avstriji in med delodajalci se je sklenil sporazum, ki velja do konca februarja 1921. Delavci dobe zvišanje plač, ki je deloma veljavno od 1. maja, deloma pa od 1. julija letos. — Elektrificiranfe avstrijskih železnic. Glasom zakona, sklenjenega te dni v avstrijski narodni skupščini, ee de 30. junija 1925 uvede električni obrat na teh-le progah; hanabruck—Landeck—Bludenz; Blu-denz—Bregezu—državna mega s $tianski-tai. crogamii Stemach—Irdning-^Attnang —Puchheim (Salzkammergut); na zapadni železnici proge: Salzburg—Schwarzach— Št. Vid in Schwarzbach—Št, Vid—Worgl; na turski železnici proge: Schwarzbach— Št. Vid—Spital—Millstatersee. — Sobotni praznik je.vpeljal v Palestini .novi guverner. Kristjani in mohame-danci smejo praznovati kakor doslej nedeljo ozir. petek. — Cene so znižali krojači v Sarajevu. Cene so znatno niže, nego so bile dosedanje. >— Valute dne 24. julija na belgrajski borzi: 20 dinarjev v zlatu 24 din.; 1 angl. funt 68 din.; 100 francoskih frankov 145 din.; 1 dolar 17,25 din.; 100 italijanskih lir 107 din.; 100 levov 40.50 din.; 100 lejev 49 din.; 100 nemških mark 46 din.; 100 drahem 242 din.; 100 češkoslovaških kron 38 din.; 100 avstrijskih kron 11 din. Ljubljanske novice. lj Seja Prometne Zveze bo v torek ob osmih zvečer v prostorih JSZ. Odborniki naj se gotovo udeležijo, da se določi vse glede Maribora! lj Od vlaka povožen. Povožen je bil v soboto zvečer hlapec Primož Štern. Vračal se je s polja na Vič domov. Ko je šel čez železniški prelaz, je pravkar privozil brzo-vlak št. 16, ki ga je zadel na levo stran in ga vrgel proč. Poškodovan je bil na levi strani telesa. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je na dobljenih poškodbah umrl. lj Zaplemba kruha. Organi protiveriž-niškega urada so v soboto zaplenili na več stojnicah po mestu kruh, katerega so prodajali čez maksimalno ceno. Nastopilo se je proti njim posebno zato, ker ravno na stojnicah kupujejo najrevnejši sloji kruh. lj Nad 1000 Ljubljančanov poletelo na Koroško. V nedeljo, dne 25. t. m. je poletelo na Koroško nad 1000 Ljubljančanov. Poleg rednega vlaka, ki se je odpeljal ob sedmih proti Koroški, so vozili od pol 5., naprej do 7. jutranjega vlaka še trije posebni vlaki, namenjeni izletnikom na Koroško. lj Ker je okradel Rudolfa Češka v Vevčah, je aretirala policija Ivana Bončarja iz Zgornjega Kašlja. lj čedna brata sta Ernest in Florijan Kobal. Iz zasedenega ozemlja sta. S policijo sta imela že večkrat opraviti. Te dni sta bila zopet aretirana, ker sta osumljena, da sta nekemu Amerikancu ukradla 300 krota. lj Kadar je kdo preveč siten. Natrkan liki kanon je prišel te dni na glavni kolodvor ob pol 3. zjutraj neki Jože Rozman. Nadlegoval je ljudi in razgrajal, kakor da namerava kupiti celo Ljubljano. Ker je preveč sitnaril, sta ga policijski detektiv in straža opominjala, naj miruje. Natrka-ni Rozman pa hi ubogal, marveč je nahrulil oblastvene organe: »P civilist, kaj boš govoril!« — Koncem konca so moža aretirali, ko se je prespal, je moral plačati 100 kron globe. lj Izgred na Kongresnem trgu. Jože Virt z Gline in Leon Likar iz Rožne Doline sta se v soboto napila vsak v drugi gostilni. Na Kongresnem trgu sta prišla skupaj in pričela ob 9. zvečer razgrajati in nadlegovati pasante. Njuno počenjanje je privabilo policijo, ki je sitneža odvedla na policijsko ravnateljstvo, kjer sta razgrajala naprej. Ko sta se zjutraj iztreznila, so jima na policiji naznanili, da je vsaki zaslužil 200 kron globe, če je pa ne bo plačal, bo 10 dni zaprt. Razne nori**" r število organiziranih vojski močno narastlo. Danes je ranih na Rusovskem 5,000.000 de a Nemškem 6,097.000, na Angleškem *■ v Ameriki 3,600.000, na Franco«*m 000, na Italijanskem ravno ta0' aS striji pol milijona, v Belgiji d94qq(|, t Danskem 255.000, na Švedskem«^ Češkoslovaški 230-000, na Ni $ 265.000, v Švici 200-000, na Spansj, tisoč, na Norveškem 122.000, na ^ burškem pa 21.000. Na Balkanu j . 600.000 organiziranih delavcev. vilkah pa niso vštete mogočne «anaji,tf delavske organizacije, ne one v ^ ^ južnoamerikanske, ne afrikans ^ azijske, r V vplivi svetovne vojske se Vojne posledice » čutijo tu?4> riki. Nedavno je tam izšla 'sVjVf,'n(i fr rem, ki leže vsled vojske ne°^5teji i8|j ralov zemlje. To število je k ko leto je pa bilo 11.831 neob ® ^ samo v državi Michiganu so neobdelanih farem s površino or sko leto je pa bilo 11.831 neu*/““‘čc]1 W rem. Pa tudi populacija je padla jih, tako da pade na vsako ni .-^ji 82.5 oralov farmarske zemlje-.. , središče izdelovanja avtomobilov- ^ ski delavci hite v mesta v tvorni v teh več zasluži. Danes je v blizu 10.000 farmarskih poslopi) \.. ______.-i. j___mostih vei>» !JSft ma praznih, dočim je po mestih ve ^ -c--------------------: v državi N»v» manjkanje stanovanj. V državi * ^ so našteli celo 24. 000 neobdelani Podobni odnošaji se pojavljajo drugih severnoameriških državo*1'.^ j Najnovejše volframove približujejo po svoji trdosti deroan česar imajo lepo prihodnjost, Upf r V Kanadi je G. Harrison s dokazal, da se iz slame !ahk0£?W ki ima iste lastnosti kakor ,phn premoga. . „ r O letu kapitana R. Smitha . ^ ške v Avstralijo se poroča: LetJ A jv z letalom-dvokrovnikom. Vickcrs vodov z dvema motorjema s !<• mi silami. Poletel je lansko ^ep°js0 1 dan meseca listopada čez Lyon, i Tarent, Kreto, Kahiro, Damask« p* Delphi, Kalkuto, Bankok, SingaPf^gjjbfj 18. vijo, Timor in pristal na 9, dan Port-Darvinu v Avstraliji. 'L°f Lj 1 v 139 urah; vsa doba j® 5,1 J : a J ~V lutri V km med njimi 4 dnevi odmora. V bila dva pilota in dve strojnici- ki sta jo preletela, je skoraj tu- zemskega. ekvatorja. Bližamo se .^j* 5v<' bo mogoče napraviti potovanje 0 ta v 300 urah. SODNIK SOJEN RADI LDU Sarajevo, 23. julija. U m, se je pričela glavna sodna ^,.0, .ti •** • «*v jv jr * v v-*« ( Q * proti sodnemu svetniku Mati b° ^ poviču, ki ga toži državno Pra radi zločina navadnega um°ra v4r kmeti, kateri so bili P°čc, ustreljeni v Foči, Kakor pravi o sc4 je omenjene kmete izročil v0*Djuno|50 \ šču, ki jih je obsodilo na smrt. n ^: med ustreljenih ni bilo niti 20* jiojfj Dalje pravi obtožnica, Boškic ^ o* opozoriti avstrijskega prekega se nad osebami pod 20 leti star°^ izvršiti smrtna obsodba. Dajal t •Uta % kitij tiaii noči. ■ a prekega soda pravne nasvete 10 . ^ ----- -■ jj, | I. slovanski orlovski tabor v Mariboru. Prijave za Izlet na Bled se sprejemajo še tri dni. Za ta izlet se izdajajo posebne izkaznice. Za prehrano in prenočišče na Bledu ne daje odbor nobenega zagotovila. Posebni vlak vozi iz Ljubljane v torek ob 5 .uri zjutraj. Tisto jutro vozita na Bled dva posebna vlaka, in sicer: s prvim se vozijo Čehoslovaki, z drugim Hrvati. Izkaznice se oddajao od danes naprej (so v oni pisarni.) Vožnja po železnicah o priliki tabora. Vozne cene so polovične. Prekinitev ni dovoljena, razven onim, ki potujejo na Bled, k sv. Križu pri Dravogradu in učiteljstvu, ki gre v Ponikve na Slomškov rojstni kraj. ki so bila povod juktifikacijam-se nadalje opira na dejstva, iz j„ razvidno, da je Boškič mrzil Srb clj^ radi te mržnje delal na usmrec s njenih kmetov. Po zagovoru je začelo zasliševanje prič, iznJC \ je najvažnejša Gjorgjo Kunarac, ^ istotako med obsojenimi kmeti« P ,j v C, kjer so ga izročili državnemu gji Sarajevu. To sodišče pa ga Je J? za nedolžnega radi činov, zfrai so bili ustreljeni kmetje v Foči. * zeniiF.. narca je tudi važna priča vodja ^ procesih zelo znana oseba. Izvleček iz voznega reda. Odhod is Ljubljane: proti J.aenioftm ...... „ Kamniku............... „ Kovemomeatu — Koče' , Ziidftneura moatu . . . Logatca , VrEniki................ Prihod v Ljubljano: JeseaU) . Kamnika . Zidanega moatu . Logatca ..... VrEnike *) 5*17 «•38 11*50 18*51 H'*— 14— *) 13*02 18*10 7’53 14*32 19*— 415 4*86 1041 11*29 0*63 11*30 14*30 17*47 7**5 18*18 10*20 710 10*28 *t— *) 23*21 • BO 7*45 13*12 17*1 V e ’ 8*51 14-11 20*44 • 37 7*28 10*15 14*51 *JT V 1 10*40 7**0 15*84 444 • • 8*40 10W 17*48 14*15 1 rs» *) >1*08 17*37 irae 17*55 >16» SO**1 0'4i % tei h hi izvršitvijo smrtne obsodbe P° v * no goro. Za avstrijske okupacij^ $0$^ gori je bil prijet ter prepeljal* a0$^ p knjige Lavadanovič, ki je bil pisnikar obtoženega Boškica- ve^ ki bo trajala nekoliko dni, vZTeI* jč, zanimanje med občinstvom, škič postal kot sodnik v vele Odgovorni urednik Jož« * lift* LA Izdajatelj konzorcij »Večeroeg Tiska »Jugoslovanska tiskarn*« Debelo tiskane številke pomenijo brzovlak; *) vozi samo ob ned. ia P r**D'