FoStnhia pltSsM v ^utovtlii Leto XX., št. 39 Ljubljana, sreda IS» februarja 1939 Cena 2 Din Upravmàtvo .-luoijajia tlxiaiiieva & — TeJefoo St 3122 3123. 3124, 3125 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul — TeL 3492 In 2492. Podružnica Marlbor Qrajskl trg 7. Telefon SL 2455 Podružnica Celle. K oc enova allea 2. - Telefon «t 190 Računi ori pošt. ftek zavodih: Ljubljana 11.842. Praga «slo 78 180 Wien 5t 1 Oft 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40 — Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455, Celje. Strossmayerjeva alica štev 1. telefon št 65 Rokopisi se ae vračajo SLOVESNI POGREB PAPEŽA PIJA XI. Bil je včeraj popoldne v baziliki sv. Petra — Ob mrtvaškem odru je deSiliral milijon ljudi — Italijanski listi menijo, da je izvolitev kardinala Pacelli ja za papeža izključena Ozadje belgijske vladne krize Belgija preživlja že nekaj dni hudo notranjepolitično krizo, v kateri prihaja do najvidnejšega izraza ostro nasprotje med obema sestavnima elementoma belgijske države, med Valonci in Flamci Ta nasprotja so tvorila povojni že večkrat ozadje belgijskih vladnih kriz, toda zdi se. da so ob sedanji krizi, ki je tudi na zunaj vezana samo nanje, dosegla vrhunec, ob katerem se začenjajo za Belgijo postavljati resna vprašanja njene končne notranje ureditve. Sele v januarju je bil rešen spor okoli belgijskega zastopstva pri generalu Francu, ki je razdelil vladne stranke v dva tabora, nakar je bila vlada socialista Spaaka, ki je bil do tedaj tudi zunanji minister, 20. januarja preosnovana z novo razdelitvijo port-feljev, od katerih jih je pet odpadlo na socialistè, po tri pa na liberalce in katoliško stranko. Komaj par tednov po tem so se poleg starih sporov okoli gospodarskega in finančnega programa vlsde pojavila v ospredju tudi narodna in jezikovna vprašanja, v katerih se mimo političnih razlik krešejo nasprotja med Flamci in Valonci. Dne 9. t. m. je ministrski predsednik Spaak zaradi odstopa treh liberalnih ministrov podal demisi j o celokupne vlade. Liberalni ministri so izstopili iz vlade iz protesta proti izvolitvi zdravnika dr. Mer-tensa za člana medicinskega oddelka. novo ustanovljene flamske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Mertens je bil namreč zaradi svojega medvojnega sodelovanja z Nemci takoj po vojni v odsotnosti obsojen zaradi veleizdajena smrt, vendar pa pomiloščen na 201etno ječo. Leta 1936 je bil sicer amnestiran, toda liberalni ministri v Spaakovi vladi, ki so v tem pogledu tolmačili razpoloženje vsega valonskega in patri-otičnega prebivalstva Belgije, so smatrali Mertensovo imenovanje za akademika za izzivanje belgijskih patriotič-nih čustev in so Spaaku odrekli nadaljnje sodelovanje. Storili so to tudi ->od pritiskom razpoloženja v parla-nentu, kjer si je Spaak v Mertensovi zadevi le s pomočjo flamskih nacionalistov, ki so to pot izjemoma glasovali zanj, zagotovili pičla dva glasova večine. Tako se je v ozadju belgijske vladne krize v zvezi z zadevo flamskega zdravnika dr. Mertensa pojavil v vsem svojem obsegu spor .med Valonci in Flamci in so bila ostala vprašanja, ki so doslej delala Spaakovi vladi težave, na mah potisnjena vstran. Osebna zadeva dr. Mertensa je torej dala povod za novo obračunavanje med obema sestavnima elementoma belgijske države, a sam razvoj krize, ki utegne pomeniti začetek hudih narodnostnih in jezikovnih sporov ter notranjepolitičnih sprememb v Belgiji, je pokazal, da hcA Če j o Flamci prav to priliko izkoristiti za novo postavitev svojih načelnih pogojev za sožitje z Valonci. Po tem ozadju pa sedanja belgijska vladna kriza daleč presega meje navadnega notranjepolitičnega dogodka in vzbuja splošno pozornost tudi izven Belgije, ker se v zvezi s sedanjo krizo nehote postavljajo tudi vprašanja bodoče zunanjepolitične vsmeritve belgijske države in njenega mednarodnega položaja sploh. Dasi so Valonci in Flamci kot sestavna dela belgijske države medsebojno povezani z neštetimi vezmi selškega, kulturnega, zgodovinskega in končno dinastičnega značaja, se njih nasprotje vendarle vedno znova pojavlja kot pravo narodnostno nasprotje. Vedno na novo ga podžigajo ekstremi-stiéna stremljenja na obe straneh, zlasti pri Flamcih. ki si v pogledu ureditve svojega življenja z Valonci nikdar niso bili niti med seboj edini. Poleg ekstremistov. ki se ogrevajo za zvezo z Nizozemsko in za ustanovitev nekakšne Velike Flandrije, je med Flamci mnogo političnih skupin, ki bi se zadovoljile samo s širšo avtonomijo v okviru belgijske federacije. Z notranjepolitičnih vidikov pa je znabiti najhujši problem v tem da so vse tri glavne belgijske stranke, ki tvorijo vladno večino, socialistična, liberalna in katoliška tudi same v teh vprašanjih razcepljene ker imajo svoje pristaše tako med Valonci kakor med Flamci. To velja zlasti za socialiste in katoličane dočim imajo liberalci večino svojih pristašev v valonskih krajih. To razlaga tudi odstop liberalnih ministrov iz Spsakove vlade v zvezi z Mertensovo zadevo. Odstopivši ministrski predsednik Spaak. ki velja za umerjenega socialista, se je spričo sedanjega mednarodnega položaja, ki zahteva največjo ču-ječnost, trudil da s kompromisno politiko očuva državno edinost. Zato je bil zelo previden v priznavanju kulturne avtonomije Flamcem, da ne bi s prenagljenimi koraki večal napetosti in razdraženosti na obeh straneh. Tako politiko je zagovarjal tudi kralj Leo- Rim, 14. febr. br. Danes popoldne je bil svečano pokopan papež Pij XI., čigar truplo je ležalo zadnje tri dni na mrtvaškem odru v baziliki sv Petra in so se v tem času poslovile od pokojnika ogromne množice rimskega prebivalstva. Pogreba se je udeležilo 40 kardinalov, vsi italijanski nadškofi in Škofi ter ostali prelati, vse prebivalstvo Vatikana, diplomatski zbor m še večje število uglednih osebnosti, širše občinstvo k pogrebnim svečanostim zaradi pomanjkanja prostora ni bilo pripuščeno. Že ob 13. so vatikanske straže zaprle vse dohode v baziliko, da so se lahko izvršile poslednje priprave za pogreb Ob 16.30 se je pogreb pričel Truplo pokojnega papeža v papeškem ornatu so položili v cipresno krsto, ki so jo zapečatili z osmimi pečati. Nato je bilo položeno v 580 kg težko svinčeno krsto in končno v hrastovo krsto. Preden so krste zaprli, so truplu pokojnega papeža priložili dve svileni vrečici z 51 zlatimi, sirebmimi in bronastimi novci, ki so bili kovani za časa pontificata pokojnega papeža. Poleg tega je bila položena v krsto tudi listina na pergamentem papirju, pirju» Iz kapele sv. zakramenta so odpeljali papeža na malem vozičku po cerkvi skozi špa-lir švicarske garde. Sredi bazilike se je spre- < vod ustavil. Na cerkvenem tlaku prav pod kupolo so dvignili kamen. Nad odprtino je bilo pripravljeno posebno dvigalo na škrip-ce. Nanj so položili trojno krsto s pokojnim cerkvenim vladarjem ter jo med naj- ■ večjo in pobožno tišino spustili v podzemlje. Truplo je bilo položeno v začasno grobnico poleg grobnice Pija X. R i m, 14. februarja AA Okoli milijon oseb se je do včeraj poklonilo pred mrtvaškim odrom sv. očeta papeža Fija XI. Naliv, ki je trajal skoro cel dan ni niti najmanj razbil dolgih vrst, ki so čakale, da se . klonijo pred odrom sv. očeta. Rekviem v Beogradu Beograd, 14. febr p. Beograjski nadškof dr Ujčič bo v petek opravil v cerkvi Kristusa kralja v Beogradu rekvijem za pokojnim papežem Pijem XI Rekvieimi bodo prisostvovali tudi zastopniki vlade in diplomatski zbor. Zadušnica v Zagrebu Zagreb, 14. febr. AA. Danes ob 10. se je vršila slavnostna zadušnica za pokojnim papežem Pijem XI. svečani requiem je služil zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepi- Chust, 14. febr. h. Vlada Podkarpatske Rusije je sklenila, da bo sklicala novoizvoljeni deželni zbor za začetek marca na sejo, na kateri se bo konstituiral Istočasno mu bo predložen v proučitev proračun avtonomne Podkarpatske Rusije Novi deželni zbor bo tudi odločal ali naj se obdrži za Podkarpatsko Rusijo dosedanje ime. ali pa naj se dežela imenuje Karpatska Ukrajina. Prav tako bo moral dovršiti agrarno reformo ter urediti deželno avtonomijo Vlada Podkarpatske Rusiie bo imela v deželnem zboru močno podporo, ker ne bo imela nobene oporioüe in so ji svoio pomoč obljubile vse narodnostne skupine razen Madžarov Prvi samostojni proračun Podkarpatske Rusije bo določen v posvetovanjih deželne vlade za osrednjo češkoslovaško vlado v Pragi. Chust, 14. febr AA CTK: Uradni list podkarpatske vlade »Nova svoboda« pri-občuje apel osrednjega narodnega sveta na vse prebivalstvo in na Ukraünce v tujini, da pomagajo pri obnovi države i-n pri izvedbi vladnega načrta Apel predlaga ustanovitev vsetikrajinsk°"a narodnega sveta, ki naj bi imel svoie pod^žnice tudi v vseh drugih državah, kjer prebivajo Ukrajinci. Obenem z apelom je izšla izjava predsednika vlade Vološina in ministra Reva-ja. Ministra v njej poudarjata, da so za obnovo domovine potrebna velika gmotna pold. ki mu je prva skrb ohranitev belgijske skupnosti. Belgijska miselnost pa ni razvita samo med Valonci. njem zagovorniki so tudi med Flamci. kakor kaže to predvsem organizacija vladnih strank. Toda v zadnjem času in še prav posebno v zvezi z Mertensovo zadevo je tudi v vladnih strankah nastal viden razcep, ki se je še povečal spričo medsebojnih obračunavanj med vladnimi strankami zaradi drugih vprašanj. Prizadevanja flamskih ekstremistov, da pretvorijo spor okoli dr. Mertensa v pravi narodnostni spor, so sedanji položaj močno komplicirana. Zdi se, da bo sestava nove vlade na dosedanjih osnovah nemogoča. Dosedanja vladna koalicija, ki je bila doslej edina in tako rekoč tradicionalna sestavina vseh belgijskih vlad, se je nec ob veliki asistenci duhovništva. Na desni strani oltarja je stal kot najvišji zastopnik oblasti podban Stanoje Mihaldšič. Velika zagrebška katedrala je bila polna pobožnega ljudstva in zastopnikov oelasti. Mestno občino je zastopal župan dr Pejičič, s podžupanom Kaufmanom in mno gimi mestnimi svetovalci. Na čelu gene-ralitete je bil poveljnik divizije in mestnega poveljstva divizijski general Jovan Antič. Pravoslavno duhovščino je vodil metropolit Dositej z velikim spremstvom. Navzočnj so bili tudi vsi člani konzularnega zbora z italijanskim generalnim konzulom na čelu. V vsem mestu vise na vseh državnih poslopjih črne zastave, prav tako tudi skoraj na vseh zasebnih hišan. Rekviem v Ljubljani Ljubljana, 14. febr. a. Ob 10. dopoldne je bil v ljubljanski stolnici slovesen rekviem za pokojnim papežem Pijem XI. Opravil ga je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman ob številni asistenci duhovnikov. Navzočni so bili poleg drugih tudi ban dr. Marko Natlačen pomočnik bana in načelniki ban-ske uprave, člani banskega sveta, armijski general iz Zagreba Pantelije Jurišič, ge-neralštabni brigadni general Anton Lokar. poveljnik dravske divizijske oblasti general Djordje Lukič, načelnik štaba dravske divizijske oblasti major Ž'vojin Radoičič konzuli Italiie Francije Nemčije, češkoslovaške in Poljske. liubljanski župan dr Juro Adlešič. zastopniki štev:ln'h društev in korporacij ter mnogo ostalega občinstva. Med obredom je pel stolniški cerkveni zbor. Maroso žalovanfe v Italiji Rim. 14 febr h. Ministrski predsednik Mussolini je odredili za petek, sedmi dan po smrti papeža Pija XI splošrno narodno žalovanje Ta doslej edinstveni ukrep v od nošajih med Vatikanom in Kvirinalom je bil sprejet v krogih katoliške cerkve z ve litkim zadovoljstvom. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je objavilo Musso linijevo odred'bo na prvem mesitu v črnem okvirju. V petek bo imel papežev nuncij ori Kvirinalu BoTgontini Duca v cerkvi San Andrea della Prate slovesno zadušnico. ki j' bodo prisostvovali c-.'ani kralieve rodbine člani vrhovnega fašističnega sveta, zastopniki najvišjih civilnih in voia<*ikih oblasti. vlada, senat in diplomatski zbor. * Sestanek konklava Vatikan, 14. febr AA Havas: Dopoldne se je vršila seja splošne kardinalske de- sredstva Ministra sta prepričana, da bo ukrajinski narod prispeval potrebne žrtve za svojo bodočnoit in svobodo. Slovaški proračun Bratislava, 14. febr. h. Proračunski odbor slovaškega deželnega zbora je danes odobril predlog avtonomnega proračuna in finančni zakon za Slovaško. Zaradi pomanjkanja časa proračun ne bo predložen plenumu deželnega zbora v odobritev, temveč bo uveljavljen na podlagi poobla-st la ki si ga je slovaška deželna vlada dala izglasovati že na prvih sejah avtonomnega parlamenta. idrijska vladna kriza Bruselj, 14 febr a Ker je tudi Jaspar vrni mandat, je kralj Leopold poveril sestavo nove vlade bivšemu katoliškemu konservativnemu ministru Pierlotu, ki je izjavil novinarjem, da bo skušal sestaviti vlado sp^šnega zaupania. opirajočo se na vse tradiciona^e strank^ President španske rettu-büke ni podal ostavke Pariz, 14. febr o. Slu/bsno demantirajo vesti nemških in italijanskih liriov, po katerih bi nai bil do*edanü predsednik španske republike Azana podal ostavko na svoj položaj. močno skrhala.. Ako pa po tej poti. četudi z novo osebnostjo na čelu vlade, izhod iz sedanje krize ne bo več mogoč. bosta preostali samo še dve možnosti: poskus sestave neodvisne vlade, ki bi si morala šele pridobiti novo večino v par amentu, ali pa razpust sedanjega parlamenta in razpis novih volitev. Za to skrajnost pa se krona najbrž ne bo tako hitro odločila, ker bi nove volitve verjetno ne dale nove, za delo v parlamentu sposobne večine, drugič pa tudi zato ne, ker bi volitve v sedanjem položaju še bolj zastrupile že itak napeto ozračje. Verjetno je, da bodo razsodni elementi še enkrat pokazali naklonjenost za kompromis. Vsekakor Pa bo za Belgijo letošnje leto doba hudih notranjih preizkušenj, ki ne bodo ostale brez vpliva tudi na njeno zunanjo politiko. legacije. Na seji so izvolili odbor, ki naj verificira člane in osebje konklava. V odboru sede kardinali Tedeschini, Picardi in Jorio. Vatikan, 14. febr. AA. (Havas) Dan za začetek konklava še ni določen. V poučenih krogih trdijo, da se bo kardinalski kolegij sestal šele 1. marca, ko prispejo tudi kardinali iz južnoameriških držav. Ogorčenje zaradi Negrinove sožalne brzojavke Rim, 14. febr AA (Stefani) Brzojavka, ki jo je poslal predsednik španske republikanske vlade Negrin kardinalu Pacelli-ju, je izzvala v Italiji silno ogorčenje. Časopisje to brzojavko označuje kot primer zločinske nesramnosti »Tribuna« piše Rim. 14. febr. o. Italijanski listi tudi danes živahno razpravljajo o papeških kandidaturah Pretežno sodijo, da so najresnej-ši kandidati floruntinski nadškof della Costa. neapeljski nadškof Ascalesi in milanski nadškof Schuster Kandidature kardinalov diplomatov po njihovem mnenju ne bodo uspešne, ker je zelo težko, da bi se večina italijanskih kardinalov odločila, da bi kardinalu iz diplomatske službe zagotovila potrebno dvotretjinsko večino glasov To velia tudi za dosedanjega državnega tajnika kardinala PaceMija. ki ga zlasti v Franciji navajajo med prvimi kandidati. »Gazzetta de! Popolo«, pravi, da bi Pacelli, ki je za časa pontifiikata Pija XI vodil zunanjo politiko katoliške cerkve, le stežka mogel postati papež, čeprav nihče ne more dvomiti o njegovih intelektualnih in mo--alnih kvalifikacijah. Verjetno je, da bo Pacelli v konklavu spočetka dobil precejšnje število glaiov, vendar ne dvetretjinske večine S tem se mu bo izrazilo priznanje kakor ga je bil zadniič pred 17 leti dele žen tudi kardinal Gaspari, takratni d'žav ni tainik Pri nadaljnjih g'asovanjih pa se bo število glasov, ki bodo oddani za Pa celli ja. zmanjševalo Isto velja tudi za kar dmale Tedeschinija Mannaggia in Pizzar da Prav tako bržkone ne bodo prišli v po štev ka dinali redovniki Izmed tujih kar dinalov bi še najbolj prihajal v poštev polj ski primas Hlond. a gobovo tudi on ne bo izvoljen za papeža, saj že ; k orai tisoč let na papeškem prestolu ni bilo nobenega Ne Italijana. o preganjanju katoliške duhovščine v republikanski Španiji in o podiranju cerkva. »Giornale d'Italia« piše, da se Negrin, ki se je že prej skušal skrivati pod krinko največjega domoljuba, zdaj želi skrivati pod krinko religioznega človeka. Pacellijeva zahvala senatu Beograd, 14. febr. AA. Predsednik senata dr. Korošec je dobil na sožalnico, ki jo je poslal ob smrti sv očeta, tale odgovor: »Izvolite sprejeti, gospod predsednik, mojo zahvalo za sožalje, ki ste mi ga sporočili cb veliki žalosti cerkve Prosim vas, sporočite mojo zahvalo gg. senatorjem kraljevine Jugoslavije, ki so se pridružili vašim plemenitim čustvom. Kardinal Pacelli.« Italijanski listi tudi odločno zavračajo j govorice, da bi se na kardinale, ki so sedaj 1 zbrani v Rimu. izvajal kakršenkoli političen I pritisk. V smislu lateranske pogodbe je ita-janska vlada vsem kardinalom zagotovila popolno svobodo gibnja. Pariz, 14. febr. b. »Temps« navaja v svojem rimskem poročilu glavne kandidature za naslednika Pija XI. in piše v tej zvezi: »Glede na sestavo kardinalskega kolegija, inozemski kandidat za papeža skoro ne prihaja v poštev. Poslednji inozemski papež je bil IT 'nndec, ki je umrl leta 1523 Od tedaj naprej so bili vsi Petrovi nasledniki Italijani in novi papež bo po vsej verjetnosti tudi Izmed imen. ki se najbolj pogosto navaja io te dni, je treba omeniti kardinala Pacellija na prvem mestu, kajti on uživa ogromen ugled pri škofih vseh narodov To seveda ne pomeni, da bo izvoljen. kajti redko se zgodi, da bi postal papežev naslednik niesov državni tajnik.« Dalje navaja »Temps« kandidature, ki jih ket najbolj verjetne označujejo italijanski listi, nato pa nadaljuje: »Seveda pa ni mogoče že v naprej izključiti morebitnih presenečenj. V zadnjem trenutku se utegnejo izkazati vse te napovedi za netočne zaradi izvolitve kakega kandidata, na katerega v začetku nihče ni mislil. Med konklavom ne bo mogoče prav nič določnega vedeti dalo se bo samo ugibati. Vplivi od te ali one strani bodo nedvomno tu, toda posvetnega veta, kakor znano, ni več in izvolitev bo odvisna samo od volje kardinalskega kolegija Končno je le vest kardinalov tista, ki odloči.« Sklicanje podkarpatskega avtonomnega parlamenta Deželni zbor se bo sestal v začetku marca — Svoje naloge bo reševal brez sleherne opozicije Pariz se nože prenagliti Odločitev glede priznanja Francove vlade še ni padla Senator Berard pojde ponovno v Burgos Pariz, 14. febr. h. Vlada je na svoji današnji seji sklenila, da pošlje senatorja Leona Berarda ponovno v Burgos kjer naj bi nadaljeval prevzeto nalogo. Tokrat bo Berard odpotoval v oficielni diplomatski misiji. Kakor poroča »Paris Midi«, obstojajo v francoski vladi glede španskega vprašanja velika nesoglasja. Zunanji minister Bonnet je mnenja, da mora Francija priznati Francovo vlado de jure in ne samo de facto, ker bi na priznanje de facto general Franco ne pristal. Min strski predsednik Daladier in več članov vlade kakor Mar-chandeaux. De Monzie in mornariški minister Campinchi so Bonnetovega mnenja, dočim zastopajo m'nistri Mandel. Sarraut :n drugi stališče, da nacionalist;čna Španija še ni popo'noma neodvisna zaradi česar nočejo pristati na pr znanje Francove vlade. Razen tega bi pr znanje Francove vlade pomenilo prekinitev diplomatsk h odnošajev z republikansko špan jo, na kar pa druga skupina min strov noče pristati, j Zaradi nesoglasja v minstrskem svetu direktna odločitev ni bila mogoča in so se zato poslužili kompromisa, k obstoja v novem potovanju senatorja Berarda v Francovo Span'io. šele ko se bo Berard vrnil iz Burgosa, bo francoska v^ia ponovno razpravljala o priznanju vlade generala Franca. V polit:čn'h in diplomatskih krogih trdijo, da bo imenovan za francoskega poslanika pri Francov vladi v Burgosu general Catroux. ki je bil do upokoi tve vojaški poveljnik v A!ž;ru ter je sodeloval v voini proti rifritim Kabilom v kateri je postal dober prijatelj generala Franca in drugih voiašk h osebnosti iz nacionaHstične šna-nije. V boiih na Atlasu -ie bil hi'do ran-'en. Velja kot odličen strateški strokovnjak v vprašanjih Sredozemskega morja. SolHa^ost Anglije s Francijo London, 14 febr. o. Londonski politični krogi so z velikim zanimanjem pričakovali vestì o današnji seji francc ke vlade. V zvezi z njo sio davi anglešiki listi objavili zanimivo izjavo bivšega ministrskega predsednika in voditelja francoskih socialistov Leona Birma, ki jo je dal v razgovoru z nekim ar-'^'kim novinarjem o vseb'ni in obsegu ang'ogko-f ranco-ike poi! iti "ne solidarnosti. Leon Blum meni. da se bo Lon don ravnal po tem, kar bodo glede Španije sklenili v Parizu. Prav zara du tega'je nastalo v Londonu veliko pomiiirjenge, ko so iz Pariza prispele vesti, da francoska vlada še ni priznala generala Fianca. London sik i krogi so mnenja, da bo prišlo pri urejanju političnih odnošajev med Parizom in Londonom na eni ter Burgosom na drugi strani v poštev le postopno priznanje nacionalistične vlade v Španiji. Najprej bosta generala Franca priznali obe vladi de facto. Pozneje, ko se bodo pokazali že prvi učinki tega dejanskega priznanja, ga bosta priznali tudi de jure, če ti učinki ne bodo v škodo angleško-francoski politiki na Sredozemskem morju. V ostalem so angleški politični krogi mnenja, da generalu Francu ne bo tako kmalu uspelo, premagati republikancev v centralni Španiji. Rim o novih težkočah Rim. 14. febr. o. Tukajšnji listi poro'ajo, da francoska vlada na svoji današnji seji vlade generala Franca v Bu+i «so rrin nrir0!"1!5 viharne ovacije Ob 16 40 te Hitler « rvwbn ,m vlakom odpotoval iz Himhii-ors zatem se je odpeljal tudi maršal Göring. Zunanji minister svojemu uraflnlštvu Beograd, 14. febr. AA Danes ob 11. dopoldne je zunanji minister dr Aleksander Cincar-Markovič sprejel v svojem kab.ne tu v navzočnosti ministrovega pomočnika dr Iva Andriča vse načelnike in šefe odsekov zunanjega ministrstva ter jih pozdravil s temi besedami. »Gospodje in dragi tovariši! Visoka čast. izkazana rru kot uradniku diplomatske stroke s poveritvljo funkcije našega ministrstva, ne velja samo meni oseono ampak nam vsem želim «as pn tej priložnosti pozdraviti in prositi, da tudi v bodoče založite pri Izpolnjevanju svoje službe kakor dos'ej vse svoje zmožnosti in ves svoj trud in da mi pomagate pri izvrševanju nadaljnjih nalog naše zunanl? politike Ko vam sporočam ta apel, vam povem da bom zahteval od vas maksimum dela in vneme V tem pogledu vam bom sam prednjačil ln prepričani smete biti da bom znal ceniti vaše prizadevanje v službi kralja ln domovine.« Pozdravne brzojavke Beograd, 14. februarja. AA. Ob prevzemu svojega novega službenega mesta, je zunanji minister dr Aleksander Cincar Markovič izmenjal zelo prisrčne orzojav-ke z grškim predsednikom vlade in zuna- njim minis rom Metaxasom ter romunskim zunanjim ministrom Gafencom. Prvi sprejemi Beograd, h teor aa ^uu.a.nji minister dr AiOksander Cincar Markovič je spre. jel danes popoldne v svojem kabinetu rumunskega veleposlanika na našem dvoru g. Viktrrja Cadera. ki mu je pri tej pri liki izročil kopijo poverilnic, laije francoskega pos:anika v Beogradu Brugera in Italijanskega poslanika na našem dvoru Maria Indellia. Nocoj je vrnil obisk romunskemu veleposlaniku Ca^eri Beograd 14 febr AA Zunanji minister dr Cin ar Ma^k -vič i? da^e? sprejel v kabinetu ang eš ega po^la^ika sira R v nalda Campbella in nemškega poslanika Viktorja v Heerena Belgijski pos*a«tik pri finančnem ministru Beograd. 14. febr AA Finančn m niste Vojin Djuričič je danes dopolr'ne spre;el v svojem kabinetu belgijskega poslanika tip našem dvoru srofa Romern "'sa Sklicanje senata Beograd, 14 febr AA Prt: sečnik senata dr Korošec je skl cai sejo senata na dan 16. februarja ob šestih popoldne. Imredy ne bo odstopil Iz državna službe Budimpešta, 14. febr AA Zdravstveno stanje predsednika vlade Imredvja se je to-liiko popravilo, da je danes lahko odšel h regentu v avdienco in o&tai pn njem celo uro. Pri tej priložnosti mu je Imredy poročal o notranjepolitičnem položaju Madžarski tiskovni urad zavrača vesti, ki *o jih razšiiritli tuji listi, da misli iinredyjeva vlada odstopiti. Ukrajinska debata v poljskem sejmu Varšava, 14 febr. AA. Na včerajšnji seji sejma je ukrajinski poslanec Vitvicki ostro napadel poljsko politiko proti Ukrajincem Izjavil je med drugim: Poljska je slovesno priznala pravice poljskih Ukrajincev, ki imajo torej pravico zahtevati toliko svobode, da se bo mogla njihova narodnostna skupina razvijati Sedaj se ukra;inske cerkve zapirajo, ukrajinski otroci nimajo dostopa v ukrajinske šole. mali ukrajinski kmet pa nima nobene možnosti, da bi povečal svoje kmetije Poljski listi zahtevajo celo ofenzivo proti ukrajinskemu narodu Med to izjavo se je pripetilo več incidentov. Beck lahko zbolel Varšava, 14. febr. h. Ker se je zunanji minister Beck prehladil ter bo moral ostati nekaj dni v postelji, je prisostvoval današnji razpravi sejma o zunanji politiki kot njegov zastopnik državni tajnik v zunanjem ministrstvu Szembek. Kljub temu pričakujejo da bo imel Beck svoj napovedani zunanjepolitični ekspoze v zunanjepolitičnem odboru sejma 18. t. m. Huda letalska nesreča v Franciji Pariz, 14 febr w. V bližini južno-fran-coskega letališča Istresa se je pripetila huda letalska nesreča Dve vojaški etali ki sta bili ia poirkusnem p < e^u trčili v zraku Štirje člani posd l*e s-o se ubili, dva sta bila smrtnonevarno ranjen* in le fder. -e 1e rešil brez onškodb ! Beograd, 14 febr p Premešč.ni so. za ! sodnika okrožnega si.dišča v Ljubljani v 5 pol ski,pini Anton Sporn, starešina sodišča v Črnomlju, za sreskega starešinu v Črnomlju Josip Čeme s.dnik v Škofji Loki; za sreskega sodnika 5 pol skupine na Vranskem pristav Gojku K;tek. k sre-skemu sodišču v Škofji L k Stanki Hribar, sodnik iz Konjic, k sreskemu sod;šču v Ljubljani Karei Pleivveis. sodnik iz Kranjske gore. za sodnika 7 pol skupine v Rogatcu Vladimir Modic pristav okrož nega srd šča v Celju Upokojen je dr Fran Ziher, predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti Napredovali so v 6 pol skupino Ana Rotova, učiteljica meščanske šole v St Vidu; Iva Kucbek učitaljica 11 meščan-j ske šole v Ljubljani, Albert Valka. učitelj I. mišč šoie v Lj bljani; v 7 pol skupino Anton Kump, učitelj meščanske šole v Št Vidu, Danica Gruden učiteljica ženske mešč šole v Celju; Marija Her učiteljica mešč šole v Sred ni, Antonija Ma-I den. učiteljica III mešč šole v Ljubljani Premeščeni so Vlasta Bitenc. učiteljica iz Rudeča (srez Ptuj) za učiteljico v Ptuju in njen mož Rudolf Bit°nc istotam. DraTO Dobnik. učitelj mešč šole v Mežici za upravitelja meščanske šole v Slov°njem Gradcu; Olga Korbek. učit°ljtea iz Šoštanja za učiteljico v Kuli (dunavska banovina) Milan Vavd učitelj mešč šole v Vójniku je upokojen Uookojen je bil Lenart Krivanc. arhivar davčne uo*-ave v Lji'bliani (Zarad' slabega telefonskega spr°i°ma ne moremo jamčiti za pravilnost imen.) Obisk anel^škeea admirala v Beogradu Beograd, 14 febr p. Nocoj je prispel v Beograd angleški admiral O "borne, ki ie na veliki turneji po Evropi, kjer povsod predava o narodni obrambi Velike B itanije Oshorne je velik pri atei j našega naroda še izza svetovne vojne, ko •*> je borni na naši strani in je bil tudi odl'kovan z redom Belega oda z meči jutri bo posetil naše letalce, v petek pa bo predava' v Kohr^e Beležke Iz nolemlke na naši univerzi »Naša Hisel«, glasilo napredne ir r.a cionalne slovenske akademske mladice, ostro zavrača predlog katoliškega akademika Tominca, naj se na ljubljanski univerzi dopusti v akademski debati :?kliuč-no slovenščina Pri tem se je predlagnteij postavil na stališče, da je ljubljanska un'-verza samo m izključno slovenska n d"» so vsi neslovenski akademiki, ki stuilrajo na njej, samo gostje in ne enako,orvmi slušatelji. »Naša misel« pristavlja k temu r>r«d-togu da se gospodje hudo motijo. *e slijo da je ljubljanska univerza samo ka-toMška in slovenska Ljubljanska un.«e-r» je jugoslovenska univerza in imajo na ntej 'ste pravice tako slovenski, kakor hrva.ski -d- srbski slušatelji. Volilni odmev nred gorenjsko sodni jo Mariborska »Delavska Politika« poroča z Jesenic: »V četrtek, dne 9. t. m., se je vršila pred okrajnim sodiščem v Kranjski gori razprava proti ss. Kristanu Cvetku, Celes-niku Ivanu. Vistru Valentinu in Hermanu Valentinu zaradi prestopka čl. 156 k. z., ki naj bi ga b'11 zagrešili s tem da so po vol tvah 11. decembra baie govorili, da je zmagal dr. Maček. — Ovadba ki se je glasila prvotno po čl. 4 zakona o zaščiti države je bila po prvem zaslišanju prevedena na čl 156 k. z. Vršil1 sta se dve raz,nravi Pri drugi je bilo zaslišanih šest prič ki so povedale dejansko stanje in ugotovile, da 1e to prrcei različno od policijskih ugotov-'tev Po dališi raznravi je sodnik g. Ple'weiss razglasil oprostilno razsodbo 'n ugotovil da de'no sploh ni dokazano to kar ie bilo inkriminirano de'no oa tudi inkrimln'rfno r^'anie ne more tvorit1 prestooka po čl 156 k z. ker ie bila 1'sta dr Mačka od najvišjega sodišča v državi priznana.« Opozorilo splitskega glasila JRZ Splitska »Država«, glasilo banovinskega -dbora JRZ za primorsko banovino, objavlja vsem članom stranke opozorilo v katerem pravi »da raznašajo nasnrotniki TRZ med ljudstvom najboli različne vesti Ti 1 ji die hočejo zanesti razdor in neslogo v vrste JRZ Zato ono^ariamo naš* nrija+e'ie in oricta5e stranke da je edin-"tvo -TFZ na ist- višini kakor je bilo in da bo stranka igrala tudi v bo^nče važno vlogo v našem političnem ž'vli°nbt« Protest ameriških Čehov in Slovakov V New Yorku je bila plenarna seja de-egatov češkoslovaškin organizar-j v Zedi-njenih državah Na s^ji so razpravljali o političnem in ku turnem položdiu v CSR po septembrskih dogodkih Sog asne je bila sprejeta resolucija, ki so jo poslali prezidentu» republiKe Hachi. pr-:«isedniku vlade Beranu in zunanjemu ministru Ohvalkovskemu V resoiuciji amerifki Cehi in Slovaki protestirajo pror» omejevanju svobode m državljanskih pravic rei proti kršenju češkoslovaške ustave Odlo^ no se izrekajo proti uvedbi cenzur* in na padom na tvorce češkoslovaške repun ke Masaryka. Stefamka in dr Beneša Da je protestirajo proti razpuščanju političnih elovadnih prosvetnih in verskih organi acij V posebni točki resolucije zahtevajo meriški Cehoslovak oc via le, naj takoj idredi zopetno postavitev slik prvega p-e-identa Masaryka v češkoslovaške šole m irade Ako vlada tega nt more storiti po-em naj zbere vs? odstranjene dike Ma ;aryka štefanika in dr Beneša ter jih noči čef koslovaškim organizacijam v 'led njenih državah Te organ:zacije bodo poskrbele da bodo sliKe častno shranjene n ohran.ene Končno opozarja resolucija češkoslova-;ko v'ado. da se bodo ameriški Čehi m : ovaki javno izrekli proti sedanjemu re-imu v domovini če ne bo takoj sprejel -ahtev, ki so jih postavili v svoji resoluciji. Dve zaostali katalonski diviziji Francoski listi ODš.rno poročajo o obupni borbi poslednj h ostankov katalonske republikanske vojske v pouročju Kampra-jun. od gorenjem toku reke Tera. Katalonske čete tvorijo ostanki 31. n 32. divizije, k: sta bili pr zadnjih bojih odrezan» oa umikajoče se glavne republikanske vojske. Francove fiete se pri svojem naglem prod ranju proti francoski meji sploh niso ozirale na ti dve diviz ji, ker so računale, da se bosta morali itak brez odpora udati. Obe diviziji pa se naha ata v strateg čno izredno ugodnem položaju. Povrh ju vodita še dva mlada in energična poveljn ka, ki pravita da se ne bosta umaknila s svojim četami preko francoske meje dokler ne bo izstreljen poslednji strel, s katerim še razpolagata Držeč se tega sklepa se počasi um kata proti francoski meji ter prizadevata zasleduiočim jih nacional stom še vedno težke izgube. Zaupanje v francosko obrambo Narodnoobrambna komisija francoskega senata je sprejela te dni po daljšem posvetovanju resolucijo, ki poudarja med drugim »Komisija Izreka svoje polno zaupanje v moč francoskih oboroženih sil Ona odobrava poročila, ki so ji bila predložena. ter sklepe teh poročil Z zadovoljstvom podčrtava napore vlade za organizacijo produkcije ter ji zaupa tudi v pogledu izvedbe proizvodnje in oboroževanja v okviru možnosti, ako treba pa tudi z iz.-inimi ukrepi Izreka končno svoje priznanje šefom in četam, ki v največji zavesti svoje dolžnosti jamčijo varnost domovine.« Kmetijska razprava na sej! banskega sveta K proračunu kmetijskega oddelka se je prijavilo 33 govornikov — Razprava se bo še danes nadaljevala vi ljudski unive zi o industriji in narodni Darujte za »Zvončkov* sklad i obrambi Anglije. _________ Za spremembo pravilnika o človekoljubnih ustanovah i Beograd, 14 febr. AA Trgovinski minister Jevrem Tomič je sprejel danes 35 zastopnikov raznih stanovskih, humanitarnih ustanov lz vse države gled? vprašanja pravilnika, ki se nanaša na delo teh ustanov Za-torstvo je vodil višji državni i tožilec iz Ljubljane dr. Luka Kravina. Ljubljana, 14. februarja Danes dopoldne na banovini ni bilo pro. računske seje. Na povabilo bana so se skoro vsi člani banskega sveta udeležili za-dušnice za papeža Pija XI. Zasedanje se je nadaljevalo popoldne ln načelniki poe-dinih odsekov kmetijskega oddelka so podali še nekaj referatov preden se je pri-če a dolga debata o kmetijskih zadevah banovine, h kateri se je priglasilo okrog 30 govornikov. Referati, Sinoči podano poročno Kmetijskega oddelka ugotavlja najprej zboljšanje v naši kreditni organizaciji. Največ sta k temu pripomogla kredita Poštne hranilnice zadrugam na osnovi zakona o likvidaciji kmečkih dolgov (123 milijonov din) ter banovine Zadružni zvezi v Ljubljani (63 milijonov din). Letina je bila dobra, cene pridelkom so se malo zvišale. Na pospsše. vanju kmetijstva dela v področju banske uprave okrog 180 javnih nameščencev, kar pa je v primeri s sosednimi državami še malo Poleg kmečkih in gospodinjskih nadaljevalnih šol in tečajev je v banovini 5 stalnih kmetijskih šol (Grm, Sv. Jurij pri Cel u Rakičan, Maribor in Poljče na Gorenjskem) Razen tega je v Ljubljani državna poizkusna h. kontrolna postaja, na ponovičah državna konjarna, v Maribo ru poseben vinarski tn sadjarski zavod ter v škofji Loki mlekarska šola Poročilo dalje podrobno navaja. Kako je nanovina skušala dvigniti razne kmetijske panoge in kako je podpirala kmetijsko zadružništvo. Na koncu obravnava de o sreskih kmetijskih odborov, ki je bilo ovirano po prepičlih sredstvih, ker so proračuni vseh teh odborov znašali skupaj samo poldrugi milijon dinarjev Današnjo sejo je otvorii ban ob 15.30 Izmed referatov je bil na vrsti referat Inšpektorja dr Hribarja o veterinarski službi Posebej je očrta! učinkovanje ži valskih kužnih bolezni na razvoj živinoreje Od vseh ooležni sta bili lani najbolj razširjeni slinavka in park jevka ki sta povzročili v banovini poldrugi milijon dinarjev škode, to predstavlja približno en odstotek skupne vrednosti goveje živine v Sloveniji Več škode je naredila svinjska kuga. na kateri je obolelo okrog 1500 svinj. V splošnem je bilo zdravstveno stanje živine v preteklem letu nepovoljno. Inž. šivic je podal kratko poročilo o gozdarstvu, ki pa spada vse boj pod kompetent» države kakor banovine. Banovina mora še zmerom vzdrževati gozdarsko šolo v Mariboru, ki jo stane po 140.000 din na leto. Banovinske gozdne drevesnice so lani oddale 3-8 milijona sadik, od teh dober poldrugi milijon brezplačno, nazadnje pa jih je še zmanjkalo. Poplave so provzročile lani večjo škodo tudi v gozdna, tih Krajih; samo Savinja je spomladi in jeseni povzročila za 2.6 milijona din škode. O urejanju hudournikov je poročal Inž. gtrancar. Iz banovinskih fondov in proračunskih kreditov je bilo iani za ta dela porabljeno 2.4 milijona din. Deloma je bilo dovršenih, deloma pričetih 30 večjih in še nekaj manjših hudourniških del v 15 srezih. V dravski banovini je bilo doslej od vsega početka izdanih za hudourniška dela 26 milijonov din, od tega 21 po vojni. Hudourniška dela se bodo letos pričela predvsem na Kozjaku, v prekmurju in ob Sotli, drugod se bodo nadaljevala. Pos ednji referat je danes podal inšpektor Pokora o agrarnih operacijah. Navajal je izvršene komasacije in drugačno ureditve poljedelskih zemljišč, delitve skupnih zemljišč, urejevanje pašnih redov, zamejitev planin, melioracije itd. Debata Bansiki svet je nato prešel k debati o kmetijskih vprašanjih Prijavljenih je bi'lo 33 govornikov Prv je govonil dr Leskovar, za njim pa se je razvrstilo nocoj še 23 nadaljnjih Sko-o vsi so govorili o potrebi m željah svojih srezov. Načelno je nekaj govornikov poudarjalo, da so posamezne postavke proračuna za kmetijstvo prenizke. Glasile pa so se tudi tožbe, da aparat kmetijske službe funkcionira preveč biTokratič-no tei bi bilo želeti, da se to poslovanje preuredi v toliko, da .se doseže večja ekspe-ditivnofit Ob 21 je ban zaključil sejo in napovedal' prihodnjo sejo za jutri zjutraj ob pol 9. Nadaljevala se bo razprava 3 proračunu za kmetijski oddelek. Priglašenih je še 9 govornikov. FIS tekme 1939. Velik uspeh naših v slalomu V včerajšnjem slalomu je Praček zasedel odlično 7* mesto, Heim pa je bil 21., v alpski kombinaciji pa sta prišla na 12. odn. 19. mesto — V alpski kombinaciji moških so zmagali Nemci Zakopane 14. februarja Vreme nske razmere tud; danes niso bile na svetovnem smučarskem prvenstvu take da bi bile omogoč le nemoteno Izvedbo današnjega sporeda Močnemu in mrzlemu vetru se je pridruž I še srn žni metež. ki je sicer nanesel nekaj novega snega zato pa spremeni) progo za slalom v katerem so tekmovali danes v najtežjo ki si jo je mogoče misi ti za to najtežjo smučarsko disciplino Spodnji sloji proge so bili po-mrznieni m zlfdeneli. na vrhu pa je za padlo nekaj snega ki pa so ga prvi tekmovale raznesli tako da so ooznejši smučali sknrai po samem ledu 'lažen tega je na startu bril strupen veter «j je tekmo-va'ce ki so tamkaj na pro'tem dolgo čakali na znamenje starterja pr^mrazil do kosti tako da so nekateri prispeli na cilj vsi premrli od mraza. Nekaj o progi in naših C:lj za današnji slalom noških je bil v višini 1800 m Proga je oila Joiga 600 m, višinske razlike pa je imela 185 m. Na startu je bilo 35 tekmovalcev med nj mi oba Jugoslovena Ciril Praček in Hubert Heim ki sta v smuku dosrgla 21. odn. 24 mesto Že po prvem teku se ie dalo sklepati da bo Praček. ki je potreboval za progo 1:09 in se plasiral na 10 mesto med vsemi tekmovalci, zasedel eno najvidnejš h mest v tej konkurenci V iru^em teku, ko je b la proga šr težja je smučal sicer nekoliko previdne 1e, toda enako so mora.i ravnati tudi ostali, in tako je &pet dosege) zvrstni čas 1:13 8 S «Kupnim časom 2-22 8 se ie Praček uvrstil med prvo dese-torico danes pla°iran'h najboljS'h slalomi-stov na .svetu m dosegel uspeh kakršnega še n nobrn Jugcsloven na svetovnem smučarskem prvenstvu. Helm je b'l še mnogo boli previden in se je plasiral na 21. mestu kier 'ma za seboj še celo vrsto znanih tekmovalcev v tej disciplini. Ocena v slalomu Podrobni rezultati v današnjem slalomu moških so bili naslednji: 1. Rominger (Švica) 2:01.6, 2. Jenne-\ve n 2:05.3, 3. Walch 2:08 8. 4. R. Cranz 2:09 5. Lantschner (vsi Nemč ja) 2:19, 6. Berg (Norveška) 2:21.3. 7. Praček (Jugoslavija) 2:22.8 8. Agnel (Francija), 9. Marcellin (Italija), 10. Hansson (švedska) ... 13. Molltor (Švica, tretji v smuku) ... 21. Heim (Jugoslavija) 2:53.8, 22. Coutet, 23. Lafforgue (oba Francija). Z današnjim uspehom je Praček pust i za seboj vse Ital jane in Francoze razen dveh dalje pa vse Poljake, Angleže ln še celo vrsto zastopnikov najmočnejših držav v alpskih disciplinah. Ocena v alpski kombinaciji Z izidi današnjega slaloma sta si jugoslo-venska udeleženca tudi močno izboljšala pozicijo v skupni oceni v alpski kombinaciji, med katerima se je Praček spet u vrst 1 v gornjo tretjino plasiranih torej med najboljše alpske smučarje sveta. Tudi Hei-movo 19. mesto je v tej konkurenci več kakor lep uspeh. Najboljša mesta si delijo Švicarji in Nemci. Odličen je tudi uspeh Norvežanov, ki so šele pred kratkim začeli gojiti tudi te disclpl'ne smučanja ln Imajo že zdaj zastopnika na častnem šestem mestu Podrobni '•ezultati v alpski kombinaciji so naslednji: ______ 1. Jennewein 345.8 točke, 2. Walch (oba Nemčija) 3. Rominger (Švica), 4. Cranz, 5. Lantschner (oba Nemčija), 6. Birg (Norveška), 7. Agnei (Franc ja) 8. Han-son (švedska), 9. Molltor (Švica), 10. Mar-cellini (Italija), 11. Kvernsberg (Norveška. 12. Praček (Jugoslavija) ...19. Heim (Jugoslav ja). Tekme v ženskem smuku so bile zaradi slab h snežnih razmer v zadnjem hipu od-godene na jutri čeprav so tekmovalke tudi že ure dolgo čakale na startu, da bi prišle na vrsto za moškimi. Po državah V klasifikaciji držav, ki so imele v slalomu v konkurenci po tri tekmovalce, je bil vrstni red naslednji: * 1. Nemčija, 2. šv ca, 8. Norveška, 4. Italija, 5. Poljska, 6. Francija. Slab plasma Francije je predvsem posledica tega da zaradi poškodbe ni mogel startati njen najmečnejš. zastopnik te panoge AllaJs pa tudi tretji francoski tekmovalec je imel v drugem teku smolo, da je izpustil nekaj vratic in se je moral vračati ter je tako izgubil mnogo dragocenega časa. Jugoslavija v tej kvalif kaciji ni upoštevana, ker ni imela v tekmi treh tekmovalcev. Zanimivo je, da bi bila s tretjim udeležencem, ki bi moral biti za toliko slabši od Heima. kakor je bil Heim slabši od Pračka, lahko zasedla tretje ali četrto mesto med najboljšimi državami v slalomu na svetu. V isti klasifikaciji v alpski kombinaciji je bil vrstni red naslednji: 1. Nemčija. 2. Švica 3. Norveška, 4. Italija, 5. Francija, 6. Poljska. Do četrtega mesta je vrstni red v tej oceni enak kakor pri slalomu, na peto mesto pa so se Francozi p'as:rali pred Poljake zaradi svojega odličnega plasmaja v smuku. Jutri bo na sporedu — razen ženskega slaloma ki je bil preložen — še tek na 18 km solo in za kom bina c! jo. ki bo prav tako kakor je bil smuk izveden na preloženi progi na Gubalowki v višini 1.300 m. Snega ie zapadlo nekaj tudi v dolini, toda za brezhibno 'zve-'bo iutrišnje konkurence ga je vendarle premalo. Program konferenca Balkanske zveze BukareS'a, 14. febr. p. Po vesteh iz Bukarešte je konferenca držav Ba'kančke zveze sklicana za 20. t. m. Na konferenci bodo razpravljali i: 1. o odnosih med balkanskimi soaedii; 2. o mednarodnem položaju; 3. o gospodarskih odnosih med članicami Balkanske zveze; 4. o skupnem odgovoru na predlog norveškega notraniega ministra glede splošne razorožitve; 5. o stališču balkanskih držav napram nacionalni Španiji v zvezi z novim položajem. Vremenska napoved Zemnnska: Precejšnja ohladite«' in postopna zjasnitev v severni polovici. Na jugu bo prevladovala oblačnost z dežjem, v gorskih predelih sneg. Dunajska Po zrrernem jutranjem mrazu podne,] splošno jasno, polagoma roiej-3e vreme. Naši kraji in ljudje Karadjordjev dan Današnji pravoslavni praznik Sretenije se slavi tudi kot Karadjordjev dan. Na ta dan leta 1804. je bil namreč v srcu Šuma-dije, v Orašju, K ar ad jord je Petrovič izvoljen za narodnega voditelja v borbi za osvobojen je naroda izpod turškega jarma. Do sestanka in odločitve v Orašju je prišlo zaradi strašnega nasilja, ki so ga jeli leta 1801. izvajati janičarji, ko so dobili v roke oblast v nekdanjem beograjskem paša-luku. Mnogi Srbi so se takrat umaknili v gore, drugi pa so spet pošiljali prošnje v Carigrad ter upali na pomoč iz Rusije. Bilo pa je tudi mnogo takih, ki so bili prepričani, da ni druge rešitve kakor organiziran upor. Ti odločni možje so Karadjordja pro-glasili za narodnega voditelja. Uporniško zborovanje v Orašju i;i pohodi junaškega Karadjoidja so bili začetki velike borbe za narodno svobodo, ki je žarela in tlela do našega osvobojen ja ter vso to dolgo dobo nosila v sebi težnje vseh Jugoslovenov. Na vse jugoslovenske, pod tujim jarmom trpeče brate je veliki narodni voditelj Karadjordje vedno mislil, kar je razvidno tudi iz pisem, ki jih je pisal leta 1807. Napoleonu. Ko je v svoji ožji domovini potolkel turške čete, je krenil v Saridžak ter stopil tam v zvezo s črnogorskim vladarjem, svoje zaupnike pa je pošiljal tudi v Srem in Banat. Njegove čete &o prodirale tudi v Bosno in Hercegovino. Pred šestimi leti je bila na današnji dan v Orašju posvečena šola in kapelica v spomin na začetek junaških pohodov Karadjor-'ia Petroviča. Takrat je blagopokojni kralj Zedinitelj poveličeval idejo jugoslovenske bratske sloge, ki je vodila njegovega junaškega pradeda. Karadjordjev dan je in ostane praznik vzvišene domovinske ljubezni, ki se ne plaši nobenih žrtev. Uprava Zveze JB lig fe zborovala Zagreb, 14. februarja V klubskih prostorih Udruženja rezervnih oficirjev v Zagrebu je bila preteklo nedeljo pod predsedstvom predsednika Zveze Jugos.lovensko-bolgarsak'h lig g. ing. Borivo-ja Djuričiča. pomočnika minietra v p. seja upravnega odbora zveze Seji so prisostvovali skoraj vsii člani upravnega odbora, ,iz Ljubljane pa sta bila navzoča predsednik JB lige g. ravnatelj Rasto Pustoslemšek in tajnik g. Vekoslav Bučar. Ka seji je bilo sklenjenih več važnih sklepov, ki se v glavnem nanašajo na notranja organizacijska vprašanja ter na delo /a propagando jugoslovensko-bolgarske-ga zbližanja. Med drugim je bilo sklenjeno, da bo od 27 do 30. junija v Ljubljani kongres JB lig iz Jugoslavije in BJ društev iz Bolgarije. Kongres bo zasedal deloma v Ljubljani, deloma na Biedu. Še pred ljubljanskim kongresom bo v maju v Sofiji sestanek funkcionarjev vseh lig v Jugoslaviji in Bolgariji. Ob tej priliki bo tudi v Sofiji otvorjena velika razstava jugoslovenske knjige, ki jo organizira beograjska liga skupno z društvom bolgarskih književnikov. Organizacijo slovenskega dela razstave je prevzela ljubljanska liga, hrvatskega pa zagrebška. Jugoslovenska počitniška kolonija v Var- ni in bolgarska v Splitu bosta ukinjeni. Jugoslovenski akademiki bodo odslej mogli letovati samo v počitniških koloniyah bolgarske študentovske zveze, razdeljeni po vseh kolonijah v raznih krajih Bolgarije in samo skupaj z bolgarskimi akademiki. Nasprotno pa bodo mogli bolgarski akademiki letovati samo skupno z našimi in porazdeljeni v razne počitniške kolonije Ferijal-nega saveza. Litija, 14. februarja Danes je gospodoval sv. Valentin. 2e naši najmlajši učenjaki, ki drgnejo klopi ljudske šole, poznafjo kratko popevko: Sv. Valentin je prvi pormladin, ki nosi ključ od korenin .. .Druga leta je sv Valentin prinesel lepo vreme, današnji patron pa se je kaj čudno vpeljal v našo dolino. Vse vreme zadnjega časa je biilo na glavo postavljeno. Včeraj popoldne in vse prejšnje dneve so vozili iz ponoviške hoste in drugih prisojnih reber polne vozove suhega listja. Vozniki so z visokih, mehkih sedežev zbadljivo ščegetaJi zimske športnike, češ: »Glejte nas vrhu kopic suhega listja. Pa ste se ob tem času druga leta smučali po zasneženih livadah, zdaj pa grabimo kakor poper suho listje«... Tako tudi še ne pomnimo, da bi že kdaj v prvi polovici februarja nastal gozdni požar, kakršen je bil te dni v Mošeniku. Ho-sta se boči tik nad železniško progo med postajo Savo in Zagorjem. Zaradi sončne pripeke zadnjih dni je bila vsa praprot z listjem vred suha. Iskra, ki je švignila iz lokomotive popoldanskega vlaka, je zažgala gozd nad Mošenikom. Kakor bi bilo vse z bencinom polito, se je spenjal po strmih rebrih ogenj. Po dvajset in trideset metrov proge je bilo naenkrat v ognju. Ogenj, ki Ljubljana, 14. februarja V zadnjih dneh je »Jutro« dvakrat poročalo o kruti usodi železniških upokojencev, ki so bili kot aktivni železniški uslužbenci prevzeti v državno službo od nekdanje iuž-ne železnice, a so bili pozneje mnogi hudo prikrajšani pri pokojnini. Razne naredbe so namreč dale prosto roko golemu naključju, ki je potem odločalo pri odmeri pokojnine. Na dva članka, ki sta bila objavljena pod naslovom »Za 35 let službe 436 din pokojnine«, smo dobili iz vrst železniških upokojencev mnogo podatkov, ki potrjujejo vse, kar je bilo navedeno, in navajajo še celo vrsto primerov gorja železniških upokojencev. Naj sledi v naslednjem nekaj takih podatkov: Pri avstrijskih državnih železnicah si je zaradi naporne in odgovorne službe pri strojih strojno osebje priborilo računanje pokojninske dobe v večji izmeri. Zaradi te ugodnosti pa so morali strojniki od 1. novembra 1899. dalje plačevati provizijski sklad po 6% in ne samo po 4% od svojega zaslužka. Upokojenec, ki nam je pisal, pa je doživel to-le: šest in pol leta sem plačeval po 4, 22 let po 6% v provizijski sklad in dve leti sem opravljal sistemizi-rano službo na stroju. Zdaj pa imam manjšo pokojnino kakor navaden kurilniški delavec, ki je bil upokojen po zakonu od leta 1923., čeprav sem bil v službi njegov strojni mojster. Od teh, ki smo do naše upokojitve plačevali po 6%, živimo menda samo še trije, ki smo bili upokojeni s polno službeno dobo po zakonu od 5. junija 1921. 2ivita pa še dva od te stroke, ki sta stara, kronska upokojenca. Nekdanji provizijski sklad je bil precej bogat in če bi se bil njegov denar vložil v pokojninski sklad jugoslovenskih železničarjev, bi lahko vsak dobival svojemu položaju primerno pokojnino. Po zakonu od leta 1923. pa so bili ustavljeni prispevki v sklad in pro-vizionistl so postali državni upokojenci, kar v bivši Avstrij niso bili. Pred dvema letoma so malo izboljšali mizerni položaj upokojencev, ki so imeli do 20 let službe. Na upokojence s polno službeno dobo so pa takrat popolnoma pozabili. Zaradi tega je prejemal upokojenec s 15 leti službe mesečno po 160 din več pokojnine kakor tovariš, ki je služIl 37 let. Deputacija pozabljenih in hudo prizadetih je v Beogradu na merodajnih mestih orisala vse kričeče primere in dobila obljubo, da bodo napake popravljene. Zadnja obljuba je bila dana pred dvema letoma, a je ostal neizpolnjen in je medtem Za ljubljanski kongres JB lig bo izdelan poseben kongresni znak po umetniškem osnutku. Razpis za oßnutke bo objavljen že v prihodnji številki zvezinega glasila. Zvečer istega dne je zagrebška liga priredila na čast članom zvezinega upravnega odbora večerjo, ki se je je udeležilo tudi več predstavnikov zagrebškega javnega življenja. Zbrane goste je toplo pozdravil predsednik zagrebške lige g. Emilo Gojkovič. se je začel pri tleh ob Savi, se je razcenfl v sredini na štiri veie. Videč ooasnost. so brž sklicali železniške dclavce. ki so morali z vejami in prekopavanjem gasiti gorečo hosto. Tudi vaščani s Save so prihiteli na pomoč. Ogenj pa je kljub reševalcem lezel navzgoT in grozil, da se bo prevrgel tudi na šentlambertsko plat. Zato so priskočili gasit tudi sosedje iz bližnjega Št. Lamber-ta. Presunljiv je bi'1 pogled na divjanje ognja, ki je med potjo zajema! v svojo oblast tudi mlade nasade smrek in borovcev. Po-žgani gozd je last lastnika žage v Mošeniku g Rotarja h Litije. Oškodovani so tudi njegovi sosedje. Dva dni je v gozdu gorelo, šele potem so ogenj z združenimi močmi ustavili škoda je precejšnja, pa ljudje seveda ne bodo dobili toliko, kolikor bi bilo prav. Prejšnja Južna železnica je šla ljudem v ocenjevanju škode vse bolj na roko. Lepe sončne dneve, ki smo jih imel' doslej v februarju, pa je zdaj presekal pomladin sv. Valentin, ki se je že snoči napovedal z nalivom. Dočim je v dolini le deževalo, je v višjih krajih na Sv. Gori. Sv Planini in Kumu pobelil sveže zapadli sneg. Barometer pa se je danes popoldne dvignil in vreme se jasni. Sv. Valentina pozdravljajo s trobenti-cami, telohom in zvončki okitena pobočja. smrt »regulirala« položaj mnogih prizadetih. Drugo pismo opisuje gorje onih upoko--ncev. ki so bili predčasno upokojeni — pred 30-letno službo — in ki prebivajo na področju tretjega draginjskega razreda. V ta draginjski razred spadajo n. pr. kraji na Gorenjskem, čeprav je tam dražje, kakor v Ljubljani in v drugih mestih prvega draginjskega razreda. Tam pač ni mogoče živeti s pokojnino od 500 do 700 din, kaj šele z manjšimi mesečnimi dohodki. Po prezgodni upokojitvi je vsak iskal kako službo, a oni. ki so imeli srečo, da so jo našli, so bili hudo prizadeti, ko je bilo določeno, da sme upokojenec v tretjem dra-ginjskem razredu zaslužiti mesečno največ po 1000 din, dočim lahko oni v drugem draginjskem razredu zaslužijo po 2000, v prvem pa celo do 3000 din. Obljube pravične odmere pokojnin smo že mnogokrat dobili, zadnjo lani, napake raznih odredb so bile že večkrat ugotovljene, a storilo se še ni ničesar! Utopljenka v Koprivnici Celje, 14. februarja. Davi ob pol 8. zjutraj so opazili ljudje, da leži v pol metra globoki, kalni Koprivnici kakih 50 korakov nad brvjo za cerkvijo sv. Duha neki mrtvec. Kmalu sta prispela mesoni fizik g. dr. Podpečan in vodja kriminalnega oddelka celjske policije, nadzornik g. Zavec, ki sta ugotovila, da je neznanka bila stara 55 do 60 let in slabo oblečena. Ljudje so povedali, da je neka ženska opazila v ponedeljek okrog 21. blizu okoliške šole starko, ki je brodila po Koprivnici in kričala, čudno je, da se ni nihče zmenil za stairko in jo spravil na varno. Nekateri so izjavili, da je utopljenka 56-letna dninarica Marija Gajškova z Lopate. Sin, zaposlen kot vrtnar v Celju, je kmalu prihitel in ves obupan spoznal v utopljenki svojo mater. Prišedši domov je pa našel mater sivo. Celjski policiji se je popoldne posrečilo ugotoviti identiteto utopljenke. Popoldne je prispel v Celje najemnik Senegačnik iz Višnje vasi pri Vojniku. Zvedel je namreč, da so našli zjutraj v Koprivnici utopljenko. Ker pa je pogreval svojo 64 let staro ženo Marijo, je stopil na policijo, kjer je dobil nekaj podatkov, nato pa odšsl na vojniško pokopališče, kjer je ugotovil, da Trboveljski dom JS v Bakra področja ljubljanskega oblastnega odbora JS. Razen tega pa je organiziral ljubljanski železničarski krajevni odbor triteden-sko letovanje v Domu v Bakrcu, k j«* je letovalo tudi celjsko članatvp. Sijajno seri- je utopljenka njegova žena. Marija Sene- gačniikova je bila duševno precej zmedena. Od 10. do 13. t. m. je bila v celjski bolnišnici, v ponedeljek ob pol 11. dopoldne pa so jo odpustili. Senegačnikova ni odšla domov, temveč je tavala po mestu. Okrog 22. jo je videl neki moški ob Savinji pri Jurčičevi ulici in jo je napotil domov. Krenila je proti Mariborski cesti, ki vodi proti Višnji vasi, vendar pa je lavila na levo proti Koprivnici, kjer je v duševni zmedenosti zašla v vodo in utonila. Dela naših slikarjev za bansko upravo Ljubljana, 14. februarja. Banska uprava je pred meseci razpisala natečaj za devet stenskih slik velikega formata, ki naj bi krasile reprezentačne prostore banske palače. Udeležba od strani naših umetnikov je bila precej živahna, saj gre za veliko delo, kakršna so redka v naših tesnih, skromnih razmerah. Tekmovalcem niso bile razpisane nikake nagrade, pač pa je bilo za najboljše osnutke določenih 7 odkupov in sicer prvi 3 v zneskih 4.000, 3.500 in 3.000 din, nadaljnji 4 pa po 2.500 din. Žirija je te dni končala svoj posel in predložene osnutke ocenila tako. da prejme I. odkup akad. slikar G. A. Kos, II. akad. slikar Maksim Sedej, III. akad, slikar Fran Tratnik, ostale štiri pa si dele akad. slikarji Tone Kralj. Marij Pregelj. Albert Sirk in Rajko Slapernik. Praznik vzame matere Vsako leto se praznuje dan. ko se zamislimo v zvišeno ime »mati*. Da se pa danes spominjamo prav posebej 75 tega rojstnega dne gospe Jožefe Kumelj z Viča, imamo prav dosti vzrokov. Saj gre tu za mater, ki je rodila slovenskemu narodu devetero otrok ter jih ob velikih skrbeh in samostojno redila in vzgajala, tako da ji je danes šestorica v čast in veselje. Dalje gre za Staro mater petnajstih vnukov in vnu-čic. Rojena leta 1863. v gorski vasici na Žab-jeku nad Rogatcem, je prišla l. 1881. v Ljubljano ter si ustanovila skromen dom. Visoke odlike njenega značaja so neomajna dobrotljivost, sila redka bistroumnost in preprosta, vendar globoka življenjska modrost. Velik del stare južne Ljubljane jo zaradi tega dobro pozna, visoko spoštuje in vdano ljubi. Danes živi na Viču pri svojem sinu Metodu, strokovnem učitelju in znanem borcu za učiteljski stan. Imamo pa še neprimerno tehtnejši vzrok, da se je spominjamo. Kmalu bo minilo celih petindvajset let, odkar je človeštvo zdivjalo v grdo medsebojno klanje, ne da bi prej vprašalo za svet vsaj eno mater, a dvajset let je, ko je bilo moritev konec. Ali kako sila redka je danes mati, ki še živi, a ji je v tistih časih krvavelo materinsko srce ob mislih na sina. ki je moral na bojno polje. Ena teh redkih mater je prav današnja jubilantka, ga. J. Kumelj. Da, imela je sina Cirila, ki je moral na vojsko iz šestega razreda gimnazije. Kot vnet član-odbornik slavnega skrivnega društva s>Preporoda« je Citil vedel, kaj je njegova dolžnost. Na svoj godovni dan 1916 je prišel v rusko ujetništvo. V februarju 1917 se je materi oglasi1 zadnjikrat s sporočilom, da pojde v Turkestan. V resnici se je vpisal med prostovoljne borce za svobodo Slovencev v današnji Jugoslaviji. Prišel je na bojišče v Dobrudžo. a je tam v oktobru 1917 za trebušnim legar jem umrl. Usoda torej ljubeči materi ni privoščila niti tega, da bi ji ležal sin na Ljubljanskem polju. Kako zvesto in ljubeče bi obiskovala in negovala njegov grobi Kot dobrovoljske matere se Je naš list spomnil gospe Kumljeve že ob več prilikah. Ko so hoteli na Vidov dan 1936. dobrovolj-ci-Slovenci v Ljubljani razviti svoj društveni prapor, so počastili spomin svojih čevalo vnete delavnosti si je dal v tem oziru tudi oblastni odbor JS v Mariboru, saj je najponosnejši dokaz njegove uspešne delavnosti v smislu idealov JS prelepi dom v Bakru. Razen tega je vzel mariborski oblastni odbor v najem še drugo vilo, kamor je namestil svoje koloniste. Odrasli letujejo v juniju, mladina pa v juliju in avgustu, število obiskovalcev, ki jih je bilo leta 1937 že 1137, raste iz leta v leto in kaže najbolje, kako velik je odziv Slovenije in njenega prebivalstva na propagandno delo JS. Dom v Bakru je sicer predvsem ponos mariborskega oblastnega odbora JS, vendar pa so nanj ponosni vsi Mariborčani, saj je le redko število večjih mest v Jugoslaviji, ki se lahko ponašajo s tako idealno ter udobno urejenim domom ob našem sinjem morju. Spričo vztrajne energije in neumorne delavnosti niso seveda mogli izostati uspehi tudi na organizatoričnem področju. Rezultati organizacijske neutrudnosti se zrcalijo predvsem v številčnem stanju članstva in vrlih podmladkarjev. Na področju oblastnega odbora JS v Ljubljani deluje 45 organizacijskih edinic in sicer 31 krajevnih odborov ter 14 poverjeništev. Te edinice Štejejo skupno 5002 člana. Če upoštevamo težke gospodarsko socialne prilike, ki vladajo v dravski banovini, je število članstva zelo zadovoljivo. Na področju mariborskega odbora JS združuje 22 organizacijskih edinic in sicer 20 krajevnih odborov in 2 poverjeništvi. število članstva teh edinic je 5010. Izredno lepe uspehe kaže zlasti organiziranje podmladkov. Na področju l ubljanskega Cbora je 261 podmladkov z 29.802 člani, na po- Proti nevarnosti okuženja potom ustne dupline, jemljite \ okusne .^CalMJKly W^S^^^ Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malemu zavitku din 6.—, velikemu zavitku din 15.— padlih tovarišev na ta ginljiv in viden način, da so povabili na slavnost njihove redke še živeče matere. Pri življenju jih je bilo le še šest. od njih pa se je udeležila proslave poleg gospe Batičeve iz Maribora samo še naša zlata mama Kumljeva. Zasluženo čast ji je bil dal tudi kralj Jugoslavije, ko jo je na predlog ministra vojske in mornarice odlikoval z zlato kolajno za državljanske zasluge, a dne 18. februarja ji je s prisrčno slovesnostjo izročil to odlikovanje ljubljanski župan. Ko danes o njej ponovno pišemo, hočemo, naj to velja obenem vsem danes še tako redkim živečim materam v vojni padlih slovenskih sinov. Zato pa. draga Kumljeva mama. ostanite nam le še tako čili in zdravi do skrajnih mej. Živeli! Skrb za gostinstvo v kamniškem okraju Kamnik. 13. februarja Z naraščajočim tujskim prometom v našem srezu. nastaja tudi potreba, da razpolagajo gostinski obrati z izvežbanim osebjem. ki bo moglo v polni meri zadostiti zahtevam modernega tujskega prometa. Zavedajoč se te svoje naloge, je priredilo Združenje gostilničarjev kamniškega sreza šestdnevni servimi tečaj od 6. do 11. t. m. v zgornjih proßtorih Narodne čitalnice v Kamniku. Tečaj je bil omogočen s podporo banske uprave, zbornice za trgovino, obrt in industrijo in s prispevki udeležencev. Udeleževalo se ga je 51 učencev in učenk j z vsega kamniškega sreza. Udeleženci so poslušali predavanja o serviranju, kletarstvu, lepem vedenju, higieni, tujskem prometu, o davkih, taksah in trošarinskih predpisih, nauku o živilih, knjigovodstvu in kalkulaciji Predavanja so trajala v celem tednu 40 ur. Tečaj je vodil z veliko vnemo in požrtvovalnostjo g. Matija Karba, kavarnar v Ljubljani, predavali pa so tudi razni drugi strokovni učitelji Tečajniki so pokazali veliko zanimanje in so posečali predavanja redno in točno, llspeh ni izostal. V soboto zvečer je bila v prostorih Narodne čitalnice zaključna zakuska, na katero so bili povabljeni predstojniki vseh uradov in korporacij, kakor tudi starši udeležencev. Spretnost, katero so tečajniki pokazali na zaključnem večeru, je bila vsem dovoljen dokaz, kaj se lahko doseže na tem polju v tako kratkem času. V6i udeleženci so bili iznenadeni nad uspehom tečaja. Na zaključnem večeru so spregovorili predsednik združenja gostilniških podjetij g. Anton Cerer, sreski podnačelnik g. Vadnjal, župan g. Nande Novak, predsednik Narodne čitalnice g. Skala, v imenu staršev pa g. Škofic, ki so vsi pohvalili uspeh tečajnikov in stremljenje udruženja gostilničarjev, ki neumorno dela na tem, da si pridobi in usposobi čim večji kader strokovno izobraženega strežnega osobja in tako zadovolji zahteve modernega tujskega prometa. Združenje gostilničarjev kamniškega sreza namerava z rednimi mesečnimi vpoklici vpisanih tečajnikov, njihovo znanje še izpopolniti in tako izpolniti vrzel, ki je nastala z naraščajočim tujskim prometom v naših gostinskih obratih. Priporočljivo je, da se slični tečaji večkrat ponove, saj bo to samo v korist podjetnikov, tečajniki bodo pa pridobili potrebno usposobljenost za vodstvo svojih obratov, ki je danes še v marsikaterem pogledu pomanjkljivo. Galantno Kraljica Kristina švedska ni bila samo velika vladarica ampak tudi ničemurna ženska. Pri nekem dvornem plesu je sedela s svojimi dvornimi damami v družbi grofa Monaldeschija, ki je bil zelo duhovit in na dvoru zelo priljubljen. Kraljica je pripovedovala o neki svoji dvorni dami, ki je bila zelo lepa, in je potem dejala grofu, naj pove svoje mnenje o lepoti njenih dam. Grof, ki je čutil, da Je to vprašanje past, je hitro odvrnil: »Kdo more soditi o zvezdah, če gleda v solnce?« v Ta odgovor Je bil dovolj, da je bil grof dolga leta v največji milosti pri Kristini. dročju mariborskega odbora JS pa 242 podmladkov z 22.934 člani. Uspešni razvoj podmladkov JS je predvsem sad nesebične, požrtvovalne prizadevnosti naših profesorjev in učiteljev, ki se s toplo vnemo trudijo, da bi vsejali v srca naše mladine seme čim večje ljubezni do našega Jadrana. Pa tudi v finančnem stanju se kaže uspešnost idealnih prizadevanj naših jadranskih stražarjev, ki so v današnji dobi krutega materializma nositelji vzvišenega idealizma ter življenjskega optimizma. Fi. nančna sredstva je danes najtežje organizirati. Koliko denarja je treba za to idealno propagandno delo, je razvidno zlasti ob vrednosti Doma v Bakru, pa tudi inventarja v tem domu in v pisarni, ki izkazuje skupno 420.402 dinarjev. Zgledu Maribora sledi tudi Ljubljana, ki si je tudi zagotovila potrebna sredstva, da je kupila primerno zemljišče v Kaštel štafiliču. Ob današnjem kongresu JS v Zagrebu je prav, da si to veliko domoljubno delo predočimo vsaj v kratkem obrisu. Navedena dejstva kažejo, da ne more izostati uspeh, kjer so na delu činitelji, kakor je ljubezen, domoljubje, požrtvovalnost. Toplo in iskreno hvaležnost zaslužijo spričo teh dokazov sposobnosti in marljivosti ne. sebični funkcionarji in sodelavci obeh oblastnih odborov JS v Ljubljani in Mariboru. Dosledno nadaljevanje tega idealnega delovanja ne bo prineslo prijetnega zadoščenja le zaslužnim voditeljem JS, ampak bo rodilo tudi lep kapital, izražen v domoljubni gorečmVi in p1? m teči ljubezni mladine dc nagega morja. • Napredek Jadranske straže v dravski banovini Kratek pregled uspehov ob kongresu JS Na severno zapadnem koncu Jugoslavije, v dravski banovini, mnogo mislimo na naše morje. Ljubimo ga, kakor ljubimo naše planine in gore, pa tudi naše valovite gorice in naše ravnine. Naše je to morje, last vseh Jugoslovanov. Velike važnosti je, da vcepljamo v mlada srca to vzvišeno miselnost. V tem duhu vršita pomembno poslanstvo Oblastna odbora Jadranske straže v Mariboru in Ljubljani. Oba. sta razvila v zadnjih letih vzorno delavnost. O tem zgovorno pričajo uspehi, ki najlepše govore o uspešni delavnosti vodilnih mož obeh oblastnih odborov. Skrivnost teh uspehov poteka predvsem iz dveh vodilnih sil: iz neutrudne ideološko propagandne delavnosti in organizar torične aktivnosti. Ideološka propagandna iniciativnost se razodeva predvsem v neutrudnem organiziranju predavanj ter izletov. Tako je priredila ljubljanska JS oziroma v njej včlanjene edinice 137 ideoloških predavanj o pomenu našega Jadrana, o zgodovini borb za naše sinje morje. Med temi predavanji je bilo 42 skioptičnih. Razen tega je svečano proslavilo Jadranski dan 25 krajevnih odborov in 9 poverjeništev na področju oblastnega odbora JS v Ljubljani. Razen tega so bile še druge prireditve in tečaji. Omeniti je zlasti tečaj v Bakru, ki je trajal osem dni in ga je priredil ljubljanski oblastni odbor skupno z mariborskim. Razen tega je omogočil ljubljanski oblastni odbor 17 članom podmladka obisk našega morja s tem, da je podprl propagandni izlet z zneskom 5450 din. V tem ideološko propagandnem delu ne zaostaja mariborski oblastni odbor JS za ljubljanskim. V širjenju idej JS s proslavami, predavanji in drugimi prireditvami so se zlasti odlikovali krajevni odbori v Celju, Gornji Lendavi, Mariboru, železničarski krajevni odbor JS v Mariboru, črni, Ptuju, Rogatcu, Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, št. Hju v Slovenskih goricah in Žalcu. Propagandne izlete pa so organizirali z lepim uspehom krajevni odbori v Gornji Radgoni, Hočah, v črni pri Prevaljah, Ptuju, Rogaški Slatini ia pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Najučinkovitejše propagandno sredstvo pa so letovanja, kolonije. Ljubljanski oblastni odbor je organiziral letovanje za člane in članice PJS v Domu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. Ta letovanja so trajala po 14 dni. Skupno je letovalo v tem domu 57 dečkov in deklic iz Ljubljane in Gozdni požar sredi zime Krasno vreme ob godu prvega znanilca pomladi Pritožbe železničarjev, prikrajšanih pri odmeri pokojnin NOVA MANUFAKTURNA TRGOVINA V Prešernovi ulici štev. 16 nasproti Mestne hranilnice ljubljanske odprem z današnjim dnem novo manu-fakturno trgovino za dame in gospode. Najnovejši modni vzorci od priznanih tuzemskib in inozemskih tovaren. — Gotovo bodo prijali tudi vašemu okusu. Pridite in oglejte si! JULIJ VONČINA Domače vesli * Izumi naših izumiteljev na mednarodni razstavi v Belgiji. Jugoslovenski izumite ji imajo svojo organizacijo, ki posluje za vso državo v Zagrebu. Od belgijskega poslaništva v Beogradu je dobila organizacija te dni povabilo k sodelovanju pri mednarodni razstavi izumov, ki bo v Lie-geju v Belgiji letos od maja do novembra. Povabilu je priložen tudi razpis razstavnega odbora, ki reflektlra v prvi vrsti na risbe in opise izumov, ki spadajo v področje hidromehanike in hidrologije. Razstavni prostori za jugoslovenske izumitelje so že brezplačno rezervirani. Na povabilo opozarja Združenje jugoslovenskih izumiteljev v Zagrebu vse svoje č a-ne in tudi še neorganizirane izumitelje, ki se naj javijo odbora Združenja izumiteljev, Zagreb, Palmotičeva 78, ter po možnosti že predložijo opise in načrte svojih izumov. Za odgovor naj priložijo člani v znamkah 3 din, nečlani pa 5 din. Odbor združenja mora zaradi svojega slovesa in ugleda že doma dobro pregledati in oceniti vse za razstavo predlagane izume. * Zaključek kongresa akademsko Izobraženih žena. V ponedeljek popoldne je bil v Beogradu zaključen kongres Združenja akademsko izobraženih žena Jugoslavie, ki je bil združen s proslavo lOletnice obstoja te organizacije. Zahteve sprejete resolucije so naslednje: so idarnost akademsko izobraženih žena z ženami vseh stanov; odprava vseh ovir za udejstvovanje žena v vseh poklicih; razveljavljenje zakona, ki ženam pravnicam onemogoča imenovanje za sodnike; v ženskih kaznilnicah naj" bodo upraviteljice žene, ženske gimnazije, učiteljišča in internati pa naj imajo žene za ravnateljice. Soglasno je bila izvoljena nova uprava, kateri je spet na čelu kot predsednica Zorka Karadžič-Kasnar iz Beosrrada podpredsednice pa so Cuvaj-Zurunrčič iz Zagreba, dr. Piskerni-kova iz Ljubl-'ane in Vojnovičeva iz Beograda. Po končanem kongresu ie imela beograjska sekcija združenja svojo glavno skupščino. * Protest beograjskih arhitektov. Na svoji zadnji sej' je K'ub arlrtektov, ki je priključen beograiski sekciji Združenja inženjerjev in arhitektov, obzirno razpravljal o beograjskem urbamzmu. B?ograjski arhitekti odločno odklanjajo odgovornost za vse napake pri urbanistični ureditvi Beograda. V javnosti se jim ta odgovornost nalaga, a pri urejevanju Beograda arhitekti nimajo nobenega vpliva. Občinska uprava še ni nikdar zaslišala stro-kovniakov kluba pri reševanju največjih urbanističnih problemov. Za primer so zborovalci navajali zemljišče ob Savi. katero ureiuieio danski podjetniki Kaj bodo tam gradili? Trgovsko središče? Tovarne9 Vile? Arhitekti te*ta ne vedo, prav lahko pa se zgodi, da jih bodo vpraša'i za svet potem, ko bodo na ob*'rnem zemljišču zagrešene ž? velike napake. Pri ljudeh vi«o';e starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju nudi često naravna »Franz-Josefova« grenčica užita redno 3 4 z'ire dnevno skozi 8 dni. za-gpiipnn čiščenje in s tem trajno olajšanje Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo! Osi reK ö 01 15 ♦«.*>- * Rumunski državljani, rojeni leta 1918. ki sta no bivajo v dravski banovini, naj se zaradi rekrutacije javijo od 20. t. m. do 5. marca pri kr. rumunskem veleposlaništvu v Beogradu in prinesejo s seboj: 1. uverenje o državljanstvu ali potni list, 2. krstni ali rojstni list, 3. šolsko spričevalo. * Predavanje »Narodnega doma« v Za. grebu, Berislavičeva ulica 11. Drevi ob 20.30 bo predaval g. univ. asist. dr. Vladimir Bazala, kako so v sta: ih časih zdravili ženske bolezni. Vstop prost. * Novi grobovi. V Žitni kovi ulici 20. v Ljubljani je umrla gospa Antonija Lega-nova, soproga državnega uslužbenca v po koju. Smrt vzome žene in matere objokujejo soprog, dva sina in tri hčerke z družinami. Pogrne, bo danes ob pol 17. — V ljub janski bolnišnici je umrla gospa Katarina Voda. Zapustila je soproga, dva sina in hčerko Zadnjo pot bo nastopila v petek ob 14. — Na Klančku v Mostah je umrla gospa Ange oa Cičeva. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 15. — V Renčah so v ponedeljek pokopali g. Ivana Spacapana, stavbnega delovodjo in posestnika. — PoKoinim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! V niririnih Vas K(i7HnVk BERMET-VIN A OOvarti)t iirlpfc ."-•i UiilCai Ji ianK< par oče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod ie i B MAKINKOVA «7 SREMSKIh KARLOV« FniSU» «ora Takoj sprejmemo 10—15 izurjenih šivilj za slamnik? (za Oberstich) za sezonsko službo pri dobri akordni plači za južno Nemčijo. Pr osta vož nja tja in nazaj. Ponudbe z navedbo rojstnih pod 'N~>v in držTvljanstva na: Hiitfihrik l^iiflsr & Wörn'p K"'h' München 12, Westenstrasse 146. ♦ Vse °ne smučarje, ki so še ta mesec namenjeni na Komnc, opozarja oskroni-ca Doma na K: anni, naj svoj prihod tako urede, da bodo na pustno soboto že v Domu na Komni m se lahko udeležili velikega planinskega direndaja. Obeta se pristna planinska zabava. Priprave so v teku. Dnevi so tu na r a vnos. nebeški, sneg od Konjskega \rha do Bogatina pršič, severno od Bogat.nskega sedla (Vrh Graci-je, Lanževica Kal) je na prisojni strani srenj, na osojni še pršič, torej smuke na izbilo. Kuhinja pa pripravlja za pustne dni posebne specialitete. V Domu tudi neprijavljen ne bo ostal brez ležišča. * Za asfaltiranje ceste od Jajca do Bosanske Gradiške je odobren kredit v Iznosu 80 milijonov. Cesta, ki vodi od Jajca preko Banjaluke do Bosanskega Gradišča, je dolga 130 km Delo na prvem delu te ceste od Banjaluke do Laktaša je že po verjeno nekemu beograjskemu podjetju, za dela na drugem delu ceste od Lakta'a do Klasinca pa bo te dni razpisana licitacija. fjlOTOONA * Velik požar pri Bjelovaru. V Velikem Trojstvu pri Bjelovaru je ponoči izbruhnil ogenj v vel.kem parnem mlinu. Vso škodo cen.jo na preko 200.000 din, krita pa bo le deloma z zavarovalnino. Gasilci iz kraja in oko ice so z veliko težavo ogenj lo-kalizirali ter tako rešili strojni oddelek in skladišče, polno moke. Kako je ogenj nastal, še niso ugotovili. * Organizacija krvodajalcev v Zagrebu deluje že tretje leto. Te dni so se krvodajalci zbrali na svoji redni skupščini, na kateri so odborniki ugotovili, da so v minllem letu člani organizacije dali svojo kri pri 310 transfuzijah. Kakor v drugih mestih, tako se tudi krvodaja ci v Zagrebu pritožujejo, da so odškodnine za kri prenizke in da pož.tvovalni ljudje s svojim krvavim zaslužkom ne morejo sebi plačati niti najpotrebnejše hrane, ki jim je po oddajanju krvi tako nujno potrebna. Dosti na boljšem kakor tovariši v Ljubljani in v Beogradu, pa so krvodajalci v Zagrebu zaradi tega, ker imajo svojo organizacijo, ki skrbi, da pridejo pri transfuzijah na vrsto samo organizirani člani. Društvo je zbralo tudi nekaj denarnih sredstev ki omogočajo potrebnim članom skromne podpore. Ob zaključku zborovanja je bil spet z malimi spremembami izvoljen dosedanji odbor. * Sleparije bivšega bančnega ravnatelja. Policija v Subotici je dobila nad 200 prijav iz raznih hrvatskih in slovenskih krajev o sleparijah bivšega bančnega ravnatelja Klementa Berenija, ki je s časo-pisnimi oglasi razp:soval službe za neko svojo založbo ki pa sploh ni obstajala, ter pobiral od reflektantov kavcije v znesku po 200 do 1000 din. Frve take prijave je dobila subotiška policija že pred tedni in je Berenija zaprla, ker se je ugotovilo, da je brez podjetja in da je poslane kavcije poneveril. Ko so moža zaprli, so pričakovali, da bo prišlo še več prijav, a ker prijav ni bilo so ga začasno izpustili iz zapora ter mu doočili za stalno bivališče Osijek, kamor je pristojen. Mož pa je iz Osijeka izginil in zdaj prihajajo številne ovadbe od njegovih žrtev iz Hrvafske, Dalm^ciie in Slovenije. Sleparja zasledujejo s tiralico. * Nevarna razbojnfška tolpa pred sodišč« m. Pred okrožnim scd'ščem v šabcu je razprava proti veliki dob*x> organizirani razbojniški tolpi, ki je štiri leta plenila po Posavini Mačvi in Sremu ter zagrešila več zločinov tudi v Bačvi. Vseh obtožencev je 35 in sta med njimi tudi dve ženi. Vlomi in razbojniški napad' te tolpe so bili do nedavnega velika uganka za preiskovalne ob'asti še*e pri razpeča-vanju roparskega plena so se nekateri člani tolpe razkrnkali in tako je prišlo 35 nevarnih zločmeev. med katerimi je tudi nekaj starih robilašev, p~ed sodišče. Obtožnica navata celo vrsto zločinov, med njimi tudi dva umora, obtoženci pa so med preiskavo priznali kakih 20 zločinov, dočim najhu'še še vedno tajijo. Razprava bo tra^a več dni ker je povabljeno kakih 70 prič in oškodovancev. Iz Lf^blpise u— PreflMavn'k slovenske znanosti in umetnesti v Beogir lu. Včeraj je odpotoval v prestolnico predsednik slovenske Akademije znanosti in umetnosti, vodja slovanskega instituta ljubl'anske univerze profesor dr. Raiko Nahtieal Obiskal bo poalavitne tamošnje državno in kulturno i politične činitelje, da v imenu svojega visokega zavoda navede z njimi osebne stike ter stori tehtne ko^ak? za čim p^doviteišo delovno inavguracijo naše mlade Akade- j mije. u— Danes ob 20. zapoje pevski zbor Ljubljanskega Zvona dvoje pesmi pred spomenikom dr. Benjamina Ipavca (pred poslopjem Glasbene Matice), na kar opozarjamo cenieno občinstvo, zlasti pa ljubljanske pevske zbore. ! u— »Bodi zdi ava domovina«, moški zbrr s tenor ln bariton solom je nap:sal dr .Benjamin Ipavic. Rodovi Slovencev so se naveluševa-i ob njenih glasovih, našim prednikom je bila hkrati molitev in bojna pesem, če so jo zapeli v 70. letih na svojih taborih, navdušenje ni poleglo. Prav tako navdušujoč je ta zb:r tudi še danes, saj ima večno lepo in živo melodijo. »Boli zdrava domovina« in še več drugih Benjaminovih ;n Gustav Ipavčevih zborov bo zapel pevski zb^r Ljubljanskega Zvona ^a koncertu v petek I7. t. m. cb 20. v ve,-l': ~il harmoniji dvorani. Vstopnice dobite v knjigarni Glasbene Matice. ; u— Tri ure prijetne zabave je včeraj .^tuuujciii ut pO UJui VywijUii.ni ^oaiOui . uVüüii jm Jc v üLu ü«u.0.iu cuUuuj, Qu ,.Lk puniuoucje Sc^llcUli a avujiliii, cc Vi'at,^ — l aluVcCUili apoai/UilOailili, KI J .11 je p^ .iev man tidaik^iui bu oni i^ViOpd v zuu-ijem času i e se muoio l/popoma. Z. brana -.lUZDo ae je lauKu uvralno prepiičaia, da j. evengali aav.uaiiea zar^s ne uživa za-uan slovesa ene^a ìzmeo prvih suo^ov-ìjakov parapaihoiugije. V kraiKem uvoa-.cm predavanju je g Sven0ali pojasnd. aa pn njeguv.n eks^eximcnun n; gre za ukak.šno čarovnijo, marveč zgolj za pn-.vdue reči, ki pa ob izkušenem a.rukov-.ljaku lahko močnu presenečajo sleherno občinstvo. Sleuili so zanimivi poizkusi s čitanjem misli in s posrečenim ug.banjem Z zavezanimi cčmi je g Svengali ob samem dotiku posameznega predmeta uganil usodo njegovega lastnika, da ni bilo samo burnega pritrjevanja, marveč tudi polno prečudnih presenečenj Po odmoru, v katerem so bil: g.s.je pogoščeni iz obilne Khamove zaloge, je sledil nekoliko krajši, teda ša zanimivejši del: eksperimenti s sugestijo Tudi med novinarskim svetom, naj bo še tako skeptičen, je gosp. Svengali cdkril vrsto gospedov in dam, ki so mu poslužili za čudovito posrečene in večji del zelo šaljive nastope Izprva morda nekoliko krit čno razpoloženo cbčinstvo kar ni moglo priti iz smeha Pa tudi »mediji« sami so se dobro počutili in so ob slovesu zapustili dvorano prav takn imenitno razpoloženi k->kor vsa ostala družba u— J»vno predavanje. »Našim družinam manjka očeta« bo jutri ob 20. na ženski gimnaziji, Bleiweisova c. Predava vseučiliščni docent pref. dr. Stanko Goga-la. Kar preveč se je udomačilo med ljudmi mnenje, da je vzgoja mladine zadeva mater. Da je to mnenje docela napačno da se mora io tudi očetje brigati za vzgojo svojih otrok ,fcomo slišali v če rtek iz ust priznanega pedagoga m uglednega predavatelja. u— Liubljanska sadjarska In vrtnarska podružnica ima danes svoje redno pre. davanje v kemijski dvorani na I državni realni gimnaziji v Vegovi ul'ci. Predava znanj Specialist g. Lenard Frido o obrezo vanju sadnega drevja z ozirom na obl'ke, naravne pojave in rodovitnost. S številnimi novimi skioptičnimi slikami. Začetek točno ob 19.. Vstop prost. SVEŽI FILMI najnovejše emulzije do leta 1941 l ravnokai dospeli Razvijamo ln kopiramo priznano prvovrstno. — Izven Ljubljane pošiljamo vsem amaterjem postno obratno. — Se priporoča Foto Tourist — Lojze šmuc LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C 6 u— V počaščenje pok. gospe Neže Vov-ko sta za mestne reveže darovala g. Emil Kandare, višji fin. svetnik, Miš.ičeva ceóta 25., in g. Tone Vovko, Koiodvo ska ulica 35., vsak po 100 din, meSvni socia;n> urad je pa v znamenje teh darli položi, na krsto dva venca s trakovi v mestnih barvah. Darovalcema izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo Počastite rajne z dobri-mi deli! u— Namesto venca ln v počastitev spomina preminulega g. Va'entina (Jrbanči-ča, trgovca v Ljubljani sta darovaia gg Stanislav Hlusička., ravnate j Češke indù strijalne banke v Ljubljani in inž Fr Manda, poslovod.a tv. »Unitas«, un;v. tehnična služba d. z o. z. v Ljubljani vsak po 100 din. skupno 200 din. Jugoslovenski češkoslovaški ligi v Ljubljani. »KURENTGVA VESELA NOČ: Največja pustna prlredlti-v na Ta&oru 18, februarji 1.1. Vsako leto nove dekoracij«'. Rezervirajte « ta večer za priJrtno zabavo. Vstopnin: Din 10 —. u— Ljudska univerza, Kontrolni trg, mala dvorana filharmonije. Drevi bo predaval univ. prof. g. dr France Veber Tema: Človek ln svetovni nazor Začetek ob 20. uri. Vstcp prest. u— JNAD »Jugoslavija«. Drevi ob 19.30 bo seja centralnega odbora. u— šentjakobsko gledališče je širokemu krogu svojega občinstva pripravilo novo presenečenje. V soboto zvečer in nr-deljo popoldan bodo gojenci dramskrga tečaja, pod vodstvom ge. Polonce Juvano-ve, uprizori i otroško Igro v 6. dejanj h »Pepelka«. Uprava odra je posvetila tej uprizoritvi vso pozornost tako, da v ničemer ne bo zaostajala za drugimi p edsta vami. Nabavljeni so popolnoma novi kostumi, nova je tudi inscenacija po načrtih in izvedbi g. Roma Po štirih mesec h vestnega in napornega truda, ki so ga v"o-žili v delo ga. Juvanova in vsi sodelujoči, se nam obeta izdelana preds ava. ki bo zadovoljila vsakogar. Dolžnost občinstva pa je, da nagradi to neseb'öno delo in prizadevanje najmlajših Sentjakobčanov z obilnim ob'skom. PUSTNI PLES KAZINA SOKOLA II. PUSTNA SOBOTA u— Mrakova tragedija »Grohar«, ki je bila sprejeta pri premieri z velikim navdušenjem, se ponovi v četrtek 16. t. m. ob V«4, kot popoldanska p.edstava. Da bo obisk omog.čen vsakomur, so cene skrajno nizke od 12 do 3 din. Vstopnice se prodajajo od danes popaldne v frančiškanski pasaži. u— Priznano največja prireditev v pustu je vsako leto na Taboru, kjer praznuje tudi letos Kurent svojo veselo noč. Živahno je ta večer veselo vrvenje razposajenih mask. Na mesto kotl jonov ce bodo letos dobili posebni lični spominčkl, napravljeni nalafč samo za to priliko Ustre ženo bo pa tudi onim, ki ne žrle prevelikega hrupa, ker je za njih rezervirano v skritem b^-u Iz Novega r- ~ "ta n— Pra ki odb-r c'r - ' ža v N • ~rn mestu bo i' ni zbor US. t. m. oh pol 20 tovalnici. Vabljeni! Odbor. Sokol III. Danes ob 20 predava v Sok. domu or. L..čen o »Plinski vojn. in ooramui proti njij«. Predavanje bo spremljano s jkiopt čnimi si kami. uueiežba je za cian-itvo obvezna, vab.jeni pa so tudi ostali ^sž grajčani. u— S»* o uesreč: de|avcev z Verda. Vče-.aj siru po-očali o nesieči, kj ^e je bila v ..oneiieijtk zvečer p^„peti.a v Dukičevem ^amnOiOinu na Ver-u. Mastni leševa.c. so jili nujno poklicani, ua p epeljejo v bol-:.oEicc .n ceaavce, brate jov.če, Janka, jurija in Ma.ka, ki so bili zvečer o-š.i v àvo„o barako, si skuhali veterjo, aato pa v- že.ez.o peč Lai-žili oglja, da jim bo top.eje čez ao-č Ko so utrujeni z-spad, pa je začel iz p:či širiti strupen ogljikov dioksid. Najbrž bi ne blio .eš tve -i nje, da se ni eden iz.ned nj hcvih instano ««..!-cev zakasnil in prišel pozneje domov. Ko je o.p.l viata v barEk:, je u-aril vanj za--ušij.v pl.n. B.ž je sklical estale sodelavce, da so Jov-lče, ki so bili meetem te v globok. nezave_. i, p.enesii v dolino, od koder so jih re evaici še o pravem času prepeljali v bolnišnico. u— Aretac .ja 'ptci-1 sta za zimske suK* nje. Policija je te dni ai etirala 41-le nega Lojzeta G rac. lika, bivšega ključavničarskega pomešerka iz Stahovice pri Kamniku. Za mcž£m :e bila izdana tiralica, ker ga je okrožno sodišče v Ljubljani že delj časa iskal:, da ga povabi na 5 mesecev strogega zspora, ki so mu ga bili o:'m t rili za.adi iazni:\ tatvin. G.adišek pa se va. bilu ni odzvžil, temveč je celcina sam. deloma v diužb? s pajdaši zcgrešil več novih ta vin, poseaej pa se je special ziral na ki a j c zmskih sukenj po lokalih. Pred dnevi sr> orožniki, ki so ga piav tako ves čas z verm: isl--ili, Grndiška ne!h cenah po-setnilcl dob:li lahko vse, kar j:m bo poželelo srce. Pie--? željni bodo prišli povsem na svoj račun ob zvokh odličnega Facton-jazza br Grdine. Za najlcpäo masko »Mis Tabar in* je pripravi eno krasno darilo. Deviza za pustno soboto vseh bo- ObvSči-mo »Tabarin« v So^l^k-m domu na Viču, kier bomo preživeli nekaj ur v zadovoljstvu in verelju. u— Vab:mo mladino In njene prijatelje na otirSki rin jaraja v Kazino. Vzemite s seboj koš dobre volje in čistega veselja Rajali bomo, se igrali z balončki in se zabavali ob pestrih točkah, ki jih je pripravila Atena. u— Na j." a ž ja tura, ki je mogoča, je ob'sk I planinskega plesa Akademske skupine SPD, ki bo na pustno soboto. 18. L m. v Trgovskem domu. Za uvod bomo slšali nekaj koncertnih- točk nato pa bo sledila zabava, ki to po svoji domačnosti prekosila vse letošnje prireditve, že pogled na pisano vrvenje narodnih noš, dečel, pia-n'n^k'h ob'ek, bc nekaj, kar se redko vidi. New Star jazz bo igral v glavni dvorani, ali kakor se bo reklo na pustno soboto, na Velikih pod'h. V zgornji dvorani pa bo igra1 šramel, tpko, da bo vsak priS>?l na svol račun. Buffet bo založen z vsemi mogočimi dobrofami, ki bodo na razpolago po zmernih cenah. Zato na pustno soboto, vsi v Trgovski dom Vstopnina je za š uden-te in za č'ane SpD z legitimacijo 10, za ostale 15 din. j u— Danes drržabre plesne vaje društva »Soče« v Trgovskem domu. i DEBELOST pomeni često, ud owoi^jaj^ a«wde za zdravje. motnje, ki morejo dovesti do nezaže-.jenih podiedic Vemo, da se nabirajo v telesu usedline in gošče, ki jih je treba odp.aviti, da se s tern odstranijo motnje, kaKoi tudi zaželjena ali nezaželjena debelost. Že več decenijev se je izkazala KruSen soi kot koristna Uživa se najbolje vsako jutro Pričnite takoj, ako želite nagel uspeh Krušen sol priporočajo zdravniki in stane velika steklenica sanio Din 45 . a mala steklenica Din 27.—. Dobiva se v lekarnah. I % «vi* e— Dve neTeči. Kc je šla 27!e'na pre-už tkarjeva hči Jera Atelškova v šmihelu nad Mozirjem aa kczolec, se je lestev prevrnila. Atelškova je padla v globino in si zlomila desno nogo v gležnju. — 26 letni, v Westnovi tovarni v Gaberju zapo-leni ključavničarski p-rmočnlk Josp Sevšek iz šk fje vas: je hetel ustaviti kravo, ki se je bila splaši'a ln pcbegn:la. Krava ga je po irla na tla in ga močno poškodovala po prsih. «T"»»—1 U"!«»*' ■■»!■" i iMimtitunmitti KINO SLOGA tel. 27-30 SNEGULČICA DANES ob 16., 19. in 21. ari I IVel~za*ii-niv pustolovni film, ki drži glcdalca v napetosti do zainjega prizora! KONFLIKT CamlUa Horn> Paul K,inTer in Kirl Martell — Danes ■ I mi IM II« «II—mmmmm — ob ie., 19. in 21. un. — KINO UNION, tel. 22-21. I 1?LANINSKI J P U S T N A SOBO i : T A P L E f sniriNE SPD I . — TKGOVSKI DOMI \ C» o s po d arsivo Gradnja drugega tira na jftaragi Zidani mest—Zagreb se ne sme odlašati Oblastni odbor Udruženja jugoslovan-sk h 'elezničarjev in brodarjev v Ljubljani je pravkai izdal pod naslovom »Jugoslovanske železnice v sliki, številki in De sedi« zanimivo publikacijo, ki nam v^di prikaz najvarnejših vprašanj našega železniškega prometa in najnujnejših potreb po izpopolnitvi omrežja Iz te razprave posnemamo naslednje zanimive podrobnosti. I. V prvem delu pojasnjuje razprava pomen priloženega preglednega zemljevida o obremenitvi naših železnišk h prog Kar-togram ka^e na prvi pogled, da raste železnišk. premet od juga in jugovzhoda Droti severu in severozapadu Promet je največji v stiku s Srednio Evropo, t. j oo mejah Italije. Nemčije in Madžarske, kar je pripisati okolnosti. da je gospodarsko življenje v severozapadnih krajih bolj razvito nego v jugovzhodnih pokrajinah, kp-kor tudi okolncsti, da je naš izvoz v glavnem usmerjen proti severozapadu. K fe-mu pa se še pridruži tranzitni prompt osrednje Evrope. Proga Ljubljana - Zidani most je najbolj obi emenjena proga v Jugoslaviji. Iz kartograma in razlage h kartogramu je razvidno, da je proga Ljubljana - Zida ni most, najbolj obremenjena proga v Jugoslaviji, kajti njena obremenitev znaša 9 milijonov brutotonskih kilometrov. Najbolj obremenjena enotirna proga pa je proga Zidani most - Zagreb, kjer zraša obre-m.n'tcv 7 milijonov brutotonskih kilometrov. Na zadn err. odseku te enotirne proge od Zaprešiča do Zagreba zn?5a obremenitev celo 8.2 milijona brutotonskih kPometrov. Po absolutni višini obremenitve je na drugem mestu dvotirna proga Beogi d -Stara Pazova, kjer znaša obremenitev 8.7 milijona brutotonskih kilometrov, na ostalih odsekih dvotirne proge p'-oti Zagrebu od Beograda do Novske pa znaša obremenitev 6 3 odnosno 6.4 milijona brutotonskih kilometrov. Iz vsega tega sledi, da je položitev drugega tira na progi Zidani most Zagreb, kjer je obremenitev večja nego na odseku Nov~ka - Brod - Stara Pazova, najbolj potrebna in da z gradnjo dru?ega tira ne smemo odlašati. Naša železniška uprava je že leta 1935 zgradila drugi tir na odseku Velika Plana - Lapovo (k:er se stika proga Beograd - Mala Krsna - Velika Plana -Lapovo - Kraljevo s progo Beograd - Velika Plana - Lapovo - Niš), čeprav znaša na tem odseku obremenitev le 5.5 milijona brutotonskh kilometrov. Od prog v Sloveniji imamo znatno obremenitev tudi nt odseku Zidani most Pra-gersko (6 milijona brutotonskih kilometrov), na progi Pragersko - Maribor (5.5) in na progi Rakek - Ljubljana (4.5). Na progi Ljubljana - Jesenice znaša obremenitev 3 8 bruto+onskih kilometrov na progi 'agreb - O^uhn 5.0 in na progi Ogulili - Sušak 3.0 bruletonskih kilometrov Nujna potreba drugega tira na progi Zidani most—Zigreb Iz vsega je razvidno, da je enotirni odsek Zagreb - Zidani most s 7 milijoni brutotonskih kilometrov preobremenjen in prekaša z malimi izjemami vse dvotirne odseke. To velja še posebno za odsek Zagreb - Zaprešič, kjer znaša obremenitev 8 2 milijona brutotonskih kilometrov. Zara li .nogib križanj nastaiaio na tem odseku mnoffe zamude in druge nerednosti. Vrhu tega ni moaoče vzpostaviti novih pro-rr ' h zvez. Potrebo drugega tira na pro- GLAVNA ROLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN IN DRUG Zagreb, GAJEVA 8. lUCA 15. obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju V. raweda 81. kolu uiZj.in ia/.it-uiie loterij»* »o Oiii wzie bani sledeči dobitki: Din 200.000.— št. 20.229 Dm iOU.UOO.— št. 30.004 Dm 60.000.— št. 94.549 Din 50.000.— št. 454.144, 46.561 Dm 40.000.— št. 68.201 Din 35.000.— št. 82-037 Din 30.0U0.— št. i 1.626, 39.866, 58.069, 94.292 Din 20.000.— št. 15.126 Diri 15.000.— št. 27.732, 40.162, 75.871 D.n 12.000.— št. 1603, 13.234, 24.923, 44.947, 80.844, 88.586 PO DIN 10.000.— 13040 15579 20319 29248 35098 35841 52510 54249 57874 6-822 68467 78156 84428 90823 PO DIN 8.000.— 8428 11189 18226 23293 23881 25139 31208 3S4':0 44534 55318 58687 70040 73S88 84160 88L63 93998 99295 PO DIN 6.000.— 12.707 13229 16200 25689 28402 36741 47921 50626 70047 72571 72916 73294 80456 83682 83905 93950 95261 PO DIN 5 000 — 19415 20325 24828 25519 23413 48704 58742 62658 6?691 67978 70912 71216 73437 74859 83500 83724 88'96 89659 93537 PO DIN 3 000.— 1689 4383 8579 14133 21523 27349 28132 31508 :8269 ?8=>98 426^6 444«1 45317 50361 71427 71470 71678 71684 ,73851 76480 76650 78f»62 78524 82697 85386 85495 88306 9120C 91 Nif<> Min f7?.r< banih še 2300 dobit kov po Din I 00» Popoln« urmlim listo dobitkov Izdano i-kontrolirano od «ame državne razr*- ' loterij«' torej br« v«-'<"h p-»-' *Unv, j-g|! ,•«•< !<<•...n> -*■■ ' htl'vn. Sledeče Sn-hmje V raareda 37 kolu 15. februarja 1939. gi Zagreb - Zidani most so že leta 1862. predvideli projektanti proge in je spodnji del ze od tedaj po večini izdelan Položitev i ..:0*ega tira z vsemi predelavami postajnih naprav bi stala 80 do 100 milijonov d: To je razmeroma majhen znesek v primeri z zdatkem 360 milijonov din za železniško in mostno zvezo med Beogradom in Par ievom. Pančevski most ima le ožji krajevni pon.sn za zvezo Beograda z Ba-natom, kajti za boljšo zvezo Jugoslavije z Rumunijo je v proračunu obeh držav predviden železniški most v bližini Brze Palanke Lokalni pomen zveze Beograda s Pančevom nam potrjuje tudi statistika, ki nam pove, da je promet čez pančevski most približno enak onemu na progi LJubljana -Novo mesto (1.4 milijona brutotonskih kilometrov). M_>čno obremenjen je v Sloveniji tudi odsek Ljubljana - Jesenice, kjer bo prav tako potrebna zgraditev drugega tira. kajti prometna zveza Zaereb - Liubljana - Jesenice je najvažnejši del glavne železniške zveze iz Balkana v Srednjo Evropo. Zveza notranjosti države z morjem Promet na morje je daleč najmočnejši po progi proti Sušaku. Ves tovorni promet, ki je vezan na železnico in ladje je znašal leta 1937 1,848.00 netoton; od tega pa odpade 840 nett.ton ali 45% na progo proti Suraku, na p^ogo proti Sibeniko in Split'! 3^7 000 neto'on (16 7°/o), na progo proti Metkoviču in Dubrovniku 413.000 ton >1 JwneJlfitor prati se pravi: perilo zaupati blagemu Schichtovemu terpentinovem milu. Schichtovo ter-pentinovo milo razkroji nesnago temeljito in prizanesljivo in ohrani perilo dolgo časa kot novo. SCHICHT™0 TERPENTIN0™ MILO pere bi » » v e s c e c e belo! (22.3°/o) in na progo proti Djevdjeliji (Solunu) 286 000 ion (15.5"/o) Tu seveda ni upoštevan promet preko obmejnega odseka Rakek - Postojna, ki je znašal leta 1934 1,084 000 ton Promet preko Rakek i (skupaj s tranzitnim p ometom) Je za manjši nego promet preko vseh jugoslo-venskih m rskib luk skupaj. Celotni čez-mejni promet z Rumunijo, Bolgarijo, Grčijo in Albanijo je znašal leta 1937 le 500 000 neto; on, to je le dobra tretjina prometa na odseku Rakak - Postojna. N fi* O 11 T Pozdravni večer v Zakopanem (l istno našega posebnega poročevalca s Fis-tekem) Starsstno zavarovanje obrtnikov V nedeljo je bila v pritlični dvorani Obrtnega doma v Celju pod predsedstvom g. Jos pa Rebeka širša seja Zveze obrtnih aruštev za dravsko banovino, ki so se je udeležili tudi delegati in pooblaščenci obrtnih društev iz razn h krajev dravske banovine. Po tajniškem poroč lu je predsednik Zveze obrtnih društev g. Josip Rebek podal izčrpen referat o starostnem zavarovanju obrtnikov. Ker so predloženo uredbo o starostnem zavarovanju obrtništva vsi navzoči že do podrobnosti doma proučili, se je predavatelj omejil na razlago in obravnavo spornih mest. Po temeljiti razlagi in po pripombah ln predlog h, ki jih je iznesel predsednik, se je razvila živahna in stvarna razprava, v katero so posegli z upoštevanja vrednimi predlogi zastopn ki naš;h podeželskih društev in člani uprave. Vrhu tega so bila v razpravi vprašanja ki danes obrtniški stan najbolj tarejo, zlasti pa vprašanje šušmarstva, davkov, novel izacije obrt. zakona ln čim cenejšega obrtniškega kredita. Zastopniki podeželskih društev so pri vseh teh vprašanjih povedali svoje težnje, ki jih ima podeželski obrtnik in ki jih bo vsekakor treba v bodoče bolj upoštevati, kakor doslej. V zvezi z izvedbo starostnega zavarovanja se je zlasti naglašalo, da je treba postopati tako, kakor pri kmetu kjer je država prevzela nase polovico kmetovih obveznosti. Do'žnost države je. da priskoči obrtništvu pri njegovem zavarovanju na pomoč s podporo. Istočasno z uzakonitvijo uredbe o starostnem zavarovanju obrtništva naj država izda: 1. novelo k obrtnemu zakonu. 2. uredbo o pobiiam'u šušmarstva, 3. uredbo o minimalnih mezdah. 4. prepoved izvrševania obrtn'ških del v lastni režiji državnim in javnim ustanovam. Obrtništvo vM v re ^ t vi teh vprašani šele možnost popolne in uspešne 'zvedbe svo-ieea starostnega 7ava.nyva.nia. Na seji so bili sprejeti naslednji sklepi: Sklep! glede starostnega zavarovanja nanašajoči se na starostno zavarovanje obrtnikov, sprejeti na širši seji Zveze obrtnih društev dravske banovine, ki je bila 12. februarja v Obrtnem domu v Celju: 1. V načelnem oziru pozdravlja obrtništvo uvedbo zavarovanja za slučaj nesreče, onemoglosti, smrti tn starosti. Vprašanje uvedbe obveznega bolniškega zavarovanja v dravski banovini naj se začasno odloži do popolnega razčiščen ja obsežnega vprašanja starostnega zavarovanja, da se izognemo morebitni preobremenitvi obrtništva, ki živi v težkih socialnih prilikah. 2. V oTiutku uredbe predvidena starostna doba 65 let nac se zniža vsaj na 60 let, ker bo pretežni drl obrtnikov s 60. letom dosegel že polno zavarovalno dobo in bi mu v tem primeru starostna renta veliko bolj koristila. Pod nobenim posrojem naj ne bo v obvez" zavarovanju karenčna doba daiiša od 5 let. 3. Uredba naj pre^vi^i motnost dokiioa let m to zlasti za oM-tnis+vo. ki ga zateče zak^n v staroeti preko 50 let. 4. G1ede na dejstvo, da znaS^ povprečni dnevni ?asV*°k ns^a n-odež^skega obrtnika komaj 12 do 16 din smatramo da so predvidene premi ie za pokoCnlnsko zavarovance previsoke in ugotavljamo, da je tako zavarovan le brez pomoči od strani države nemoeoče. če se hočemo ironvti prehudim ocrledlcam za obrtništvo. Nadejamo se da bo kralCevska vlada, ki je prenesla veMk del kmečkih dolgov na breme -'ove, uvri^ia ne le potrebo no ravaro««-niu, temveč tudi težaven socialni položaj obrtn'Stva in da bo z izdatno fundacilo ali s subvenciio porrla akciCo za uvedbo pokommskega zavarovanca obrtn'kov. K pre^lfli fun^seMl naj se pritegneta tudi velein^nstr'la kl z osrromn'ml kapital! ogroža, hi un'ftuie rokodelsko obrt kakor tudi O-re-Mii urad za zavarovance delavcev, ki z žrtvami maiefra č^^ka gTf-M tv>i»če in obrem^nCi'Ce na-4o eksrstnn-co. Z* to pršimo da se ž« v letAfrri« državni proraČum vstavi primerna dot?c'Ca •Ta izvedbe pokoc,",'id prvotnih obrtniških organizacij ločili, povrnejo zopet pod njihovo okrilje, kjer jim bo dana možnost sodelovanja in tudi vodstva. Rorze 11 februarja Na jugoslovenskih borzah so se nemčke klirinške marke tudi danes trgovale po nespremenjenem tečaju 13.80. Prav tako so angleški funti notiraM kakor doslej 238 (specialni tečaji) in 258 (svobodni tečaji). Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 35.1150, v Beogradu pa so se nudili po 36. Na zagrebškem efektnem trž!šču se je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 470 (v Beograd po 470.50 — 471.50). V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2346 — 2384, Berlin 176112 — 1778.88, Bruselj 738.25 , — 750.25, Curih 995 — 1005, London 205.12 — 208 32, New York 4359.25 — 4419.25, Pariz 115.67 — 117.97. Praga 150,65 — 152.15, Trst 230.55 — 233 65. Curih. Beograd 10, Pariz 11.6825, London 20.6725, New York 441.125, Bruselj 74.35, Milan 23.20, Amsterdam 236.40, Berlin 177.00, Stockholm 106 55, O3I0 103.8750, Köbenhavn 92.30, praga 15.14, Varšava 83.37, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Bukarešta 3.37. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 470 — 472, 4°/® agrarne 61 — 61.50, 4% severne agrarne 60.50 den., 6% beg uške 89.50 — 90, 6% dalm. agrarne 89.25 — 90, 7% stabiliz. 98 — 98.50, 7% invest. 99.50 — 100.50, 7% Seligman 101.50 den.. 7% Blair 93.50 den., 8% Blair 100 — 102, Narodna banka 7800 den., PAB 224 — 228, Trboveljska 185 — 190, Gutman 36 — 45 Sečerana Os jek 78 — 85, Sečerana Veliki Bečkerek 550 bi., OsljeČka ljevaoni. ca 170 den., Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 471 — 472 (470.50 —471.50), za mare — (470), 4% agrarne 60.75 — 61, 4% severne agrarne 60 den. (60.25). 6°/r begluške 90 — 90.25 (90.25). dalm agrarne 8^75 - 93 (90). 1% invst. 101 d?n. 7«7, "' h 91.25 - 94.75 (9" 5T 8?? r""'r 1^9 den. (100.5), PAB 231 — 232.50 (231.25). Zaüopane, 11. februarja Letošnje svetovno sinucarsKo prvenstvo je komp.cuio. uooin smo se zadnji Kon-veueioiuum renvLiU; £ia-uez! 2>aAo^ane se je pieiio noči pretvorijo v mesto voae in oio^e, Kaiv.oue v najoolj moitr-h einen nismo imen iuu v Ljuuijani ali njtni OKo-lici. Nov artiittsi je pnsei v prouajo: F1S-gaioše! t>nočnji pozdravni večer je bil pravi prazniK niiacune. Pestra, razigrana uruzoa najooijsih smučarjev svega sveta se je sesta.a v krasn. avorani buieia na G ubai o w-ki. Znani Helmuth Lantschner je pripeljal svoje kanone s lamilijo Cranz na čeiu, s trancosko ekipo je pnšepal sloviti Emile Alla s, v prikupnih belih sweatrih sta se obe norveški tekmovalki — Laila Schon-Niistn ni samo prvovrstna smučarka, ampak tudi svetovna rekorderka v hitrostnem drsanju — vzbujali občo pozornost, naš Smolej je pa imel mnogo posla s stiskanjem rok star.m znancem iz svoje bogate smučarske kariere. Po končanih oficielno-stih si mogel videti, kako brhka francoska smučarka pije bratovšč.no s stasitim nemškim tekmovalcem, kako se vsevprek sklepajo pr.jateljstva in poznanstva, kako mala pegasta švedinja Ma.z Nillson, ki jo smatrajo kot najresnejšo konkurentko Cranzove, nabira avtograme. mogel si videti celo našega Gorca v prijateljskem razgovoru z majorjem Ocstgaardom naj-večj.m »prijateljem« naše planiške skakalnice! Ko smo se vračali snoči lz Gubalowke, je bil že jug. Mraz je popuščal in padal je moker sneg — danes zjutraj pa je čisto »propisno« deževalo! Ob 12. je predsednik poljske republike, prof. Moscicki svečano otvoril enajsto svetovno smučarsko prvenstvo. Na stadionu so se zbrala zastopstva ekip vseh sodelujočih držav — trinajst narodov je poslalo svoje tekmovalce, med njimi tudi Kanada kot edini izvenevropski udeleženec tekem. Pred njimi častna četa poljske vojske nasproti predsednikove lože pa go-vornška tribuna. Ob sviranju poljske državne himne je prof. Moscicki obšel častno četo in sprejel raport, nato pa je stopil na tribuno predsednik poljskega saveza inž. Bobkowski ter pozdravil vrhovnega poglavarja poPske države ter predsednika FIS, majorja Oestgaarda, godba je odsvi- j rala norveško državno himno. ' V konvenc onalnem. temnomodrem norveškem dresu, slok in sivolas, pa še vcono visoko vzravnan je ob hudem nalivu stal na govorniški tribini Oestgaard in v francoskem, nemškem in poljskem jeziku pozdrav.! tekmovalce vseh držav ter se jim zahvalil za to, da so se udeležili prireditve. Po njegovem pozdravu je prof. Moscicki proglasil letošnje FIS-tekmovanje otvorje-no. še sedem topovskih strelov in enajsto smučarsko prvenstvo se je pričelo — v dežju in vodi! Pc abecednem vrstnem redu so def lirale ekipe mimo predsednikove tribune. Poljaki kot domačini zadnji. Veliko s mpatij so pobrale šik in brhke Francozinje, največ aplavza pa Je bila seveda deležna številčno najmočnejša, enotno opremljena domača ekipa. Naše fante je vodil tehnični referent Predal'č zastavo pa je nesel naš stari in-ternaclonalec Leo Knap. Za jutrišnji smuk je prijavljenih v 1. razredu, kjer so seveda zbrani vsi kanoni in bo borba najhujša. 18 tekmovalcev. Naša dva tekmovalca sta uvrščena v H. razred ln ima Praček številko 21, He'm pa 25. Ker smejo za vsako državo nastopiti vsega samo trije tekmovalci, bodo tu zbrani res samo najboljši. Kompletne ekipe postavljajo Nemci, Francozi, Madžari, Italijani Norvežani, Švicarji in Poljaki. Anglija, Kanada. Finska, švedska in Jugoslavija pa manj kot št;ri tekmovalce. Vsega jih bo startalo v smuku 38, pri damah pa 25. Proga za smuk je sicer močno zasnežena, je pa sneg spihan in so veliki zameti, ker še vedno piha v Tatrah močan veter in vzpenjača le s težavo obratuje. še nekaj startn h številk bolj znanih ka-nonov: Chieroni 7, Steuri 8 Lantschner 10, Rominger 12, Walch 14, Laforgue 15, Cranz 18. Vsi prominentni so se torei nabrali v prvo po'ovico — prav tako pri damah. kjer ima May Nilsson 1, Schon-Nil-sen 3, Steuri 6. Cranz 8, Arx-Zogg pa 9. Želja vseh je, da bi preko noči padel sneg, da bi se izboljšalo vreme — tekmovalcem v smuku želijo in privoščijo vsi boljše snežne razmere kot pa so sedanie. Ce je že otvoritev bila deževna, naj bo vsaj tekmovanje res z'msko! —š-č Poročila o današn jih dogodkih v Zakopanem so objavljena na 2. strani Naši tnkejisti spet doma Ljubljana. 14. februarja Po 14 dnevni odsotnosti in po odig-anih petih tekmah na turnirju za svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na ledu se je danes naša hokejska državna reprezentanca z dopoldanskim brzim vlakom vrnila v L ju-bl ja no. Po končanem tolažilnem kolu. v katerem je imela zadinji nastop preteklo sredo, je moštvo o>tailo še v Cu-ihu do nedelje in prisostvovalo vsem semi finalnim in finalnim tekmam Od cele kopice ponudb za gostovanja je nato Ilirija, ki je sestavljala tudi državno reprezentanco, sprejela samo ponudbo za po eno tekmo v Sehaffhausenu in Winthe-tirru, medtem ko je najbolj privlačno vabilo za Laimnno že zaradi oddaljenosti odklonila Med potjo je hotelo moštvo nastonrti še trik'a t, v Inomositu Kitz-bühelu in Beljaku, toda vse te tekme so bi>!e zaradi poman-'kanja ledu neizvedljive. Prav tako kakor v Avstriji nagaja letos vreme celo Švicarjem, da tega še ne pomnijo, eaj je pretežni del Švice sploh brez snega in nudijo pokrajine sliko kakor zgodaj spomladi. Na3e moštvo je zapustilo Curih v ponedeljek z jut »j. Preko Arlbergn. kjer tudi ni nikjer sledu o snegu, je v nedeljo opoldne prispelo v InomoTt iin tamkaj počakatlo na ugodno že'ezniT' na vs? ob'sk" alce no-tn h te" i, naj se čimprej priglasijo v članstvo. kardinal Pacelli je tudi med kandidati za naslednika Pija XI. ANEKDOTA Francoski slikar Corot je slikal vedno po spominu. Nekoč ga je slikarski tovariš prosil, naj mu razodene skrivnost svoje umetnosti. Corot je dejal: »Moj recept je ta-le: zapreš napol oči, pa vidiš v tem stanju velike množice.« »In kako razločite potem vse podrobnosti?« je vprašal dalje radovednež. »Tako, da zaprem oči popolnoma,« je odvrnil Corot. Anglija je vsak dan bolj pripravljena švedski listi poročajo o strašnem boju, ki so ga imeli v zadnjih dneh kmetje, severni jeleni in volkovi. To zimo se je zbralo na severnem švedskem in ob finski meji posebno dosti volčjih tropov Raztrgali so že stotine domačih živali in tudi več ljudi. Oblasti so razpisale nagrade po tisoč finskih mark za vsakega ubitega volka. Celo letala s strojnicami so poslali nad volkove, kakor smo pred kratkim opisali. Deželo so razdelili Elektromagnetski top Ameriški inženirji so si izmislili top z elektromagnetskim pogonom. Cev nadomešča večje število obročastih elektroma-gnetov, ki so postavljeni drug za drugim in dobivajo električni tok. Samo zadnji obroč je brez toka. Kroglo potisnejo v zadnjo odprtino, magnetske silnice naslednjega obroča jo potegnejo v »cev« in nato nadaljuje svojo pot od obroča do obroča s čedalje večjo brzino, čim dospe krogla do novega obroča, se njegov tok izključi, da izstrelek ne ostane v njem ali da ga ne potegne nazaj. Takšen top obratuje seveda brez ognja in poka, m pa prav jasno, od kod bi na bojnem polju vzeli velikanske energije, ki bi jih potrebovala vojska v bitki. Za ladijske in trdnjavske topove bi se dala stvar laže rešiti, vendar obstaja za sedaj še vedno dovolj nerešenih vprašanj. v določene predele in v vsak takšen revir ; so poslali po dva izkušena lovca. I V neko ogrado na se vrne m švedskem so bili spravili več sto severnih jelenov, a vanjo je vdrlo neke noči 25 do 30 vol-likih volkov. Prestrašeni jeleni so se branili napadalcev s parklji in rogovi. Samci so stvorili živ, tuleč zid, za katerim so bile samice, ki so s svoje strani branile mladiče. A že nekoliko minut po napadu so volkovi raztrgali nad 20 živali. K sreči so zavoljo trušča prihiteli takoj lastniki črede, oboroženi z noži, sekirami in zankami. S strelnim orožjem bi pa v tej zmešnjavi ne opravili ničesar. Lastnik je s svojimi tremi sinovi in nekoliko pastirji skušal opraviti z zverinami V svitu plamenic je prišlo do divje bitke. Končno pa so se morali volkovi tuleč umakniti, toda na bojišču jih je ostalo dvanajst ubitih. Med enim izmed volkov in nekim pastirjem, pravim velikanom s silno telesno močjo, je prišlo do krvavega dvoboja, pastir je bil brez orožja, ker mu je sekira zletela iz rok. Mož pa je volka, ki se je bil zagrizel vanj. zadavil z lastnimi rokami. Z vso silo mu je potisnil golo roko v žrelo, tako da se je žival zadušila. Velika vohunska afera v Belgiji V Bruslju so odkrili veliiko vohunsko afero. Aretirali so pet oseb, o stvari pa čuvajo pristojni krogi zaenkrat še najstrožjo molčečnost. Lovsko letalo tipa Curtiss, kakršna dobavljajo Zedinjene države francoski vojski na podlagi posebne pogodbe Gola roka v volčjem žrelu Kako je pogumni pastir rešil svoje življenje Ameriška letala za Francijo Deset milijonov dolarjev išče dedičev „Eppur si muove" V tvornišklh okrajih Birminghama je dala vlada zgraditi ogromna zaklonišča proti letalskim napadom. Vhod v takšno zaklonišče za 5000 oseb je dobro zavarovan z vrečami peska Vatikan in 300 italijanskih družin v pričakovanju zanimive razsodbe Konklave Vsak moški vernik rimske cerkve lahko postane papež, običaj pa je, da se voli samo iz vrst kardinalov Beseda konklave pomeni dobesedno »zaprto sobo«, v konkretnem primeru pa zbor kardinalov, ki so zbrani za vatikanskimi zaprtimi vrati, dokler ni izvoljen nov papež. Konklave je uredba Gregorja X., ki je na ta način hotel preprečiti neugodne posledice predolgo izpraznjene papeške stolice. Dokler ni izvoljen novi papež ,morajo biti kardinali v konklavu popolnoma izolirani od zunanjega sveta. Vsak kardinal je v bistvu bodoči papež. Konklave se začne s tem, da se kardinali zberejo v kapeli sv. Pavla, kjer prisostvujejo maši in poslušajo pridigo o dolžnostih volilcev v latinskem jež ku. Potem pristopijo k obhajilni mizi, položijo volilno prisego v Sikstinski kapeli in odidejo v konklave. Celice se dodelijo z žrebom. Vsak kardinal sme vzeti s seboj dva spremljevalca: tajnka in slugo. V vsaki celici je postelja, miza in par stolov. V prejšnjih časih je bil običaj, da je moral prinesti kardinal s seboj tudi zadostno mnežno živil, kruha, vina in vode. Zdaj je to odpravljeno. kajti v bližini konklava je več kuhinj, kjer lahko skuhajo hrano za več sto oseb. Kuhinja je pod nadzorstvom ce-remonijerja. Prvi dan volitev se oglasi zvon ob sedmih zjutraj. Pri tretjem udarcu pozove ce-remonijer nepozvane, naj zapuste konklave z besedami: »Extra omnes... « Camerlengo. ki ga spremljajo trije kardinali, se nato prepriča, če so vsa zunanja vrata zaprta in od znotraj zapečatena. Po Codex juris Canonici lahko postane papež vsak krščen pripadnik rimske cerkve pod pogojem, da ni zakrivil nobene aposta-zije. herezije ali šizme. Dejansko pa se voli papež samo iz vrst kardinalov, in sicer od 14. stoletja naprej. Pravilo je tudi, da bodi papež italijanskega porekla. Od 1.1523 so bili res vsi papeži italijanske narodnosti. Ne sme pa biti papež sorodn:k kakšne vladarske hiše in mora biti star najmanj 55 let. Zadnji neital.ijan na papeškem prestolu je bil Nemec Hadrijan VI. vladal pa je samo eno leto, od 1522. do 1523. Volitev se vrši v Sikstinski kapeli. Tam se zbero kardinali v svečanih oblačilih vijoličaste barve in zapojo »Veni creator spi-ritus... « Takoj nato se začno volitve. Voli se z listki. Med glasovanjem, ki je tajno, sedajo kardinali na stole, z razpetimi bal-dahini. Kardinal volilec, ki zapusti svoj prostor, odide najprej k lesenemu oltarju, ki stoji pred oltarjem iz marmorja. V dvignjeni de°nici nosi zvit listek z imenom pa-peškega kandidata. Na lesenem oltarju gori šest sveč. Kardinal poklekne pred oltarjem in moli, nato pa priseže pred Bogom, da je glasoval po svoii naiboliši vesti in vednosti. Glasovnico položi na pladenj, iz katere je spuste v žaro. Ko je oddal listek, poklekne pred razpelom in se vrne na svoje mesto. Ko so vse glasovnice oddane, odklenejo žaro in preštejejo listke. Komisija, ki jo tvorijo trije kardinali, zavzame prostor pri oltarju in pregleda, če so glasovnice pravilno zapečatene, da ni po njih mogoče spoznati volilca ne kandidata. Ko je to ugotovljeno, začno odpirati glasovnice po visti in čitajo imena. Pri vsakem imenu se imenuje kandidatovo meščansko ime s priimkom, da lahko vsak kardinal sledi poteku dela komisije in kontrolira glasovanje. Revizorji na koncu še enkrat pregledajo glasovnice in razglasijo rezultate, če ni noben kandidat dobil dvetretjinske večine, se glasovnice nanizajo na nitko in vržejo v peč. kjer jih sežgo na vlažnem senu in slami. Ta dim se imenuje »sfumata« in pomeni ljudem, ki čakajo pred Sikstinsko kapelo. da je bila volitev brezuspešna. "Kadar pa dobi kandidat predpisano dvetretjinsko večino, sežgo glasovnice brez vlažnega sena in slame. Iz dimnika Sikstinske kapele se tedaj pokadi samo rahel oblaček dima. ki sporoči množici na cesti, da je novi poglavar rimske cerkve izvoljen. Čim razglasi volilna komisija pozitiven uspeh, izkažejo kardinali novemu papežu predpisane časti. Baldahini, ki so dotlej krasili vse kardinalske stole, se zadrgnejo z vrvico, odprt ostane samo baldahin nad stolom novega pajpeža. Dekan kardinalske-ga zbora se obrne k novemu papežu in ga vpraša, kakšno ime si je izbral. Izbor no- vega imena se vrši v spomin na Kristusa, ki je pozval ribiča Simeona, naj si nadene novo ime. Potem izreko kardinali v zboru: »Ti si Peter, to je skala, na to skalo bom postavil svojo cerkev, ki je peklenska vrata ne bodo premagala«. Papeža oblečejo v ornat. Novi papež sprejme poklonstvo kardinalov, pred Vatikanom pa oznanjajo glasniki v latinščini: »Habe-mus papam dominum reverendissimum, qui nomen accepit« (po teh besedah imenujejo novo papeževo ime). Ta ceremonija se po začetku besed imenuje »Habemus«. Kmalu nato se prikaže na velikem balkonu za blagoslavljanje papež in podeli svoj svečani blagoslov urbi et orbi: mestu Rimu in celemu svetu, t. j. katoliškemu občestvu. Po izvolitvi papeža se vrši še kronanje in od tega dne se računa datum nove papeževe vladavine. Danes obhaja ves kulturni svet 375. obletnico rojstva velikega italijanskega naravoslovca Galileja, ki ga je inkvizicija zaradi njegovih odkritij, da se zemlja suče okoli lastne osi, proglasila za heretika. Galilei-jevi nauki so se izkazali za pravilne, njegovi nasprotniki pa so morali osramočeni utihniti Usiifla velike igralke Nekoč imovita Helena Odilon je umrla v zavetišču za siromake V zavetišču za onemogle v Baden u pri Dunaju je umrla nekoč silovita igralka Helena Odilon. Rodila se je 1865. v Dražda-nih in je po angažmanih na raznih nemških gledališčih dospela na dunajsko ljudsko gledališče, kjer je v vlogah ljubimke in pozneje salonske darne preživljala dabo svojega sijaja. Znane so posebno njene naslov- Praga dobi podzemsko železnico Med gradbenimi deli, katerih se namerava lotiti praška mestna občina, je zdaj na vrsti začetek del za gradnjo praške pvod-zemske železnice. Mestni magistrat v Pragi je že poveril neko domačo tvrdko z raziskovanjem terena, ki pride v poštev za bodočo podzemsko progo. Izvršili bodo 55 na-vrtov, ki naj pokažejo, če se lahko začnejo kopati podzemeljski rovi. To delo bo opravljeno približno v treh mesecih, nakar bodo začeli kopati podzemske predore. ne vloge v Sardonie vi »Madame sans Gene«, v Dumas© vi »Dami s kamelijami« in Ibsenovi »Nori«. Baš ko je bila na vrhuncu slave, ko je žela triumfalne uspehe na Angleškem in v Ameriki, se je je lotila težka bolezen z mr-tvoudnimi pojavi. Njene umetniške kariere je bilo konec, začeli so jo pozabljati, potem je zabredla v najhujšo bedo, ko je med inflacijo izgubila vse svoje znatno imetje. Životarila je na zadnje s tem, da je po dunajskih cestah prodajala cvetlice. Končno so jo sprejeli v zavetišče za stare ljudi v Badnu, kjer jo je sedaj smrt rešila vsega hudega. Italija ima 19 milijonov vojakov Uradni list italijanske vlade objavlja uredbo o organizaciji vojske v primeru vojnih zapletljajev. Iz te ob'jave izhaja, da razpolaga Italija v resnem primeru z desetimi milijoni mož. Špansko topništvo v Franciji Nenavaden proces za dediščino zanima ta čas prebivalce Rima. Gre za nič manj nego 10 milijonov dolarjev. V pravdo je zapleten prav tako Vatikan, kakor 300 različnih italijanskih družin. Napetost je tem večja, ker gre za oporočno določbo iz leta 1914. in ležijo milijoni v neki ameriški banki Sodišče mora odločiti, da-li naj ti milijoni pripadejo eni izmed italijanskih družin z imenom Pascucci ali pa Vatikanu. L. 1914. je umrl v Recanatiju na videz neimo-viti duhovnik Pascucci. V splošno presenečenje se je izkazalo, da je zapustil svojemu nečaku 200.000 dolarjev, ki bi mu jih Poljub za tisoč lir Sodišče je obsodilo Nicolaja Campitelli-ja iz italijanskega kraja San Emanio na 1000 lir globe, ker jc bil poljubil neko dekle. Mladi mož se je bil zaljubil v lepo in zraven tega bogato 16-letno Giustino Rosati j evo. Mladenka mu je ljubezen vračala. Nje oče pa je bil proti temu razmerju in je Campitellija grdo napodil, ko je prišel prosit za hčerino roko. Zaljubljenca pa se nista vdala. Sklenila sta, da bosta očetov odpor zlomila z drznim udarom. Gampitel-li je v trenutku, ko očeta ni bilo doma. vdrl v hišo in je lepo Giustino poljubil pred vsemi ljudmi. Oče je stekel h kadi ju, ki grešnika ni obsodil samo na 1000 lir globe, temveč tudi na posebno »odškodnino«. Na zadnje bo moral plačati vse to vendarle Giustinin oče. Nov top zoper letala Francoske Schneiderjcve t vorn ice so izdelale nov avtomatični top kalibra 3.7 cm. Ta top ustreli 180-krat v minuti, začetna brzina izstrelka je 825 in na sekundo, strelna daljava znaša v horicontalni legi 6300 m, teža pripravljenega topa pa znaša 1600 kilogramov. Porod v avtobusu V Holyheadu na Angleškem je prišel otročiček na svet med vožnjo v avtobusu. Sprevodnik je ravnokar izročil vozovnico nekemu potniku in njegovi ženi, ki sta se hotela odpeljati proti bolnišnici, ko so mlado ženo popadli porodni krči. Kmalu nato je zavekalo dete. Vozač je ustavil vozilo, odložil druge potnike, stekel po babico, nato pa odpeljal mlado mater z otrokom naravnost domov. ČSR zahteva kolonije Državni gospodarski odbor v Pragi je te dni dovršil svoje delo ter je na sklepnem sestanku ugotovil, da je dodelitev kolonij ČSR potrebna, in sicer zategadelj, ker je gostota prebivalstva v mejah češkoslovaške države večja kakor gostota prebivalstva v Nemčiji iin Italiji. Zato mora ČSR od zapadnih velesil zahtevati, da se tudi nji dodeli primemo kolonijalno ozemlje. Prihod težke artiljerije španske republikanske vlade v Bourg Madame na francoskem ozemlju Princesa Kira rodila sina Bivši nemški cesar Viljem II. je te dni postal praded. Princesa Kira, sestra cari-stičnega pretendenta na ruski prestol Vladimira Krriloviča, je namreč svojemu možu princu Loutsu Ferdinandu, sinu bivšega nemškega prestolonaslednika, povila zdravega sina. Smrt prve ameriške letalke V 87. letu svoje dobe je umrla v Ameriki mra Leila Mary Cody, vdova po ameriškem graditelju letal polkovniku Codyju. L. 1901. se je pokojnica dvignila v »rak z nekakšnim zmajskim letalom in je ostala v zraku jjetnajst minut. Prvi polet z letalskim strojem je napravila 1. 1908. Skrlatinka na švedskem Na Švedskem, in sicer v južnih predelih države, razsaja že kakšnih štirinajst dni huda škrLatinka. Oblasti so ugotovile nad jto nevarnih obolenj. Prebivalstvo Rusije Po podatkih zadnjega ljudskega štetja ima Rusija zdaj nad 175 milijonov prebivalcev. izplačala neka ameriška banka. Stvar je postala še bolj zapletena, ko je začel ameriški konzul v Napolju iskati nekega duhovnika Pirra, in sicer po naročilu neke ameriške banke, ki je prosila, naj ji povedo, kaj naj se zgodi s Pascuccijcvim imetjem v znesku 9,800.000 dolarjev. Po tem sporočilu so se javile skoraj vse italijanske družine z imenom Pascucci in nastopile v vlogi dedičev. Se večje začudenje je zbudilo, ko je kot pretendent za milijone nastopil tudi Vatikan. Vatikanski odvetnik je povedal, da je cerkev 1. 1914. v skrbi za usodo Italije zavoljo bližajoče se svetovne vojne izročila nekemu duhovniku z imenom Pirro Pascucci 10 milijonov dolarjev, da bi jih kakor dirugi poverjenci naložil v tujih bankah. Odpoelanec cerkve je umrl nekoliko tednov po tem naročilu in tako je bilo mogoče, da ni imel več časa, da bi zasigural deponirani denar cerkvi. Vatikanska zahteva je videti sicer upravičena, toda ameriška banka hoče po zakonitih določilih izplačati milijone le pravim dedičem z imenom Pascucci. To je težavna zadeva, ki jo bo nemaia mogoče rešiti samo s kakšnim salamomkim izrekom. Vatikanski državni tajnik VSAK DAN ENA Z'ibar (asistentki): »In zdaj prosim, p.ečitajte smešn eo na 9. strani, da bo še bolj široko odprl usta ...« (*Everybodisweekly«) Kulturni pregled »Slovenske literarne nagrade« Glede na članek »Slovenske literarne na-giade« v »Jutru« z dne 10 februarja 1.1. nam je poslala kr. banska uprava v Ljubljani naslednje pojasnilo: Kraljevska banska uprava v Ljubljani je bila prva izmed javnih oblastev pri nas, ki je razpisala literarne in likovne nagrade ; v proračun za 1.193&/40 je pa vnesla še posebne postavko za glasbene nagrade. Kakor se zahteva, da konkurenti za razne javne natečaje predlož jo svoja dela, načrte in dr. razsodišču v presojo, se po pravici zahteva tudi za literarne nagrade, da. književniki predložijo svoje knjige, če že reflektirajo na podel tev javne nagrade. Stem se olajša tudi delo razsodišču, da si ne mora šele nabavljati vseh zadevnih knjig ki jih na leto izide nemalo; je pa to tudi v interesu p sateljev samih. Za take literarne nagrade prihajajo v poštev slovenska leposlovna dela sploh, naj so že izšla kjerkoli, že pri prvem razpisu lite-rarnih nagrad se je zgodilo, da so bila predlož ena tudi dela naš h književnikov ki so bila izdana v drugih banov'nah in v inozemstvu m je bilo eno izmed njih tudi nagrajeno. Gre torej za to. da se vsi tisti, ki jim je do nagrade, s svojimi deli sami prijavijo. Te prijavne vloge se ne obravnavajo kot kake prošnje za podpore i. p. niti se ne rešujejo kot ob'čaine vloge, kakor bi kdo po omenjenem članku lahko mslil; prav tako se ne morejo smatrati za nekaka osebna zavzemanja ki bi bila seveda že v nanrei brez porrrna in ohsoiena na ne-u°neh. Za tekmovanje predložena dela se presojajo zgoli po nrhovi umetniški vrednosti. Komu in za katero delo naj se nagrada podeli odloča tudi tu kot se samo po seb! razume n^sebno po g. banu po-stpviieno ra7:sod:š.če splošno priznanih literarnih strokovnjakov in književnikov pod predsedstvom načelnika prosvetnega oddelka. Ti člani razsodišča so bih lam: prof France Koblar prof Jakob Solar, kot zastopnika Slov. Pen-kluba in Društva Slov. knj-ževnikov pa Josip Vidmar in Fran Al-breeht. Kakor je več okusov 'n več vidikov, tako je pri podeljevanju nagrad možnih več načinov. S tem je tudi več verjetnosti, da ne dobe vseh nagrad le eni in isti avtorji. * Pisec citiranega članka priznava, da je pri podeljevanju literarnih nagrad možnih več načinov. V svojem članku je samo opozoril na to, da se mu zdi najprimernejši tisti način ki ga je po spremembi pravilnika sprejela tudi mestna občina ljubljanska. Naše literarne organizacije bi utegnile izpričati da pisec v tem svojem mnenju ni osamljen. Tudi mnoge inozemske literarne nagrade javnih korporacij (na pr. češkoslov. državne nagrade, nagrade mesta Pariza i. t. d.) niso vezane na predložitev izvodov in na prijavne vloge, marveč razsodišče splošno priznanih literarnih stro kovnjakov in knj:ževnikov izbira po lastnem preudarku med proizvodnjo določenega leta najkvalitetnejša dela, ne oziraje se na to ali se pisec poteguje za nagrado ali ne. Pokazalo se je namreč, da se prav najboljši p'satelji ne morejo vs:ljevati s prijavnimi vlogami in knužnimi izvodi če je razsodišče vezano zgolj na prijavljene avtorje, tedaj se 'ahko zgodi da bo njegova izbira omenjena na manj kvalitetne avtorie ki so se podvizali z 'zvodi in pri-glas:lom, pa ne bo moglo odlikovati boljših. reprezentantivneiših spisov. Člani literarnega razsodišča več del že poznajo najboljšo knjižno produkciio in iim ni treba — kakor pri drugih konkurent'h za javne natečaje — šele proučevati o°nutkov, saj se nagradé samo objavljena dela. Mrakcv „Ivan Grohar" Razvoj Mrakovega literarnega dela je v vsakem pogledu značilen za tesne razmere pri nas. Slepo zagrizen v svoje umetniško poslanstvo se je v borbi, ki jo predstavlja svet. postavil na stran plemenitosti in resnice in v najtežjih gmotnih in dušnih okoliščinah ustvarja, ustvarja, ustvarja. V začetnih letih ( ^Obločnica«) so njegove drame in pesmi ostale izraz bolestnega, neuravnovešenega iskanja, v novejšem času pa se je predstavil s troj co biografskih dram (»Lincoln«, »Čajkovski«, »Grohar«), k. nazorno predstavljajo novo fazo resnega napora, čeprav so nam notranje osnove in mere njegove umetniške volje in moči še zmerom neznane. Oblika biografske drame je Mraku sredstvo. da v zgodovinske like in konflikte pro'cira podobo naših dni. Pri »Groharju« ^e ta odnos v toliko večji meri kočljiv ker nam je njegov čas še zmerom na tesno blizu in ker se še pred našimi očmi razple-ajo n t: njegove tragedije, saj še med na-:tii žive ljudje, ki so imeli važen delež v usodi prvega mojstra slovenskega impresionizma. Prav pod pezo svežih dojmov je Mrakovo delo po stilu in po izvedbi idejnega koncepta postalo nekam neenotno: v prvem delu ki prikazuje borbo »cesarskega svetnika Vrbe« in njegovih proti umetniku prevladuje jasen, odločen realizem in je tudi Fterarno dognan druga polov ca ki nam riše Groharja samega in njegov propad, pa se nagiblje k romantiki in se proti koncu razblinja. Iz zgodovine nam je dobro znano, kako napak, kako brutalno proti vsem načelom etike, hu-manitete in kulture so ravnali vsi, ki so takrat Groharja pahnili v pogubo in kriminal. če bi nam od tod ne bili na , razpolago dokumenti ki so Groharja že zdavnaj rehabilitirali bi nam Mrakova drama te rehabilitacije ne dala, ker nam na žalost ni dala globlje človeške utemeljitve za njegov »greh«. Medtem ko drama po svoji umetniški vrednosti in jasnosti izvedbe zaostaja za »Linco'nom« in »čaikovskim«, pa se razveseljivo opaža da pisatelj vpra-èam'u jezika in sloga posveča zmerom intenzivnejšo skrb. V avtorjevi režij', ki je dala ves poudarek notranji igri. medtem ko je bil prostor in čas samo rahlo nakazan je občinstvo delo toplo sprejelo. Izmed igralcev je v polni meri ustrezal samo Mrak ki je kre'ral na'prej vlogo Vrbe. nato pa še naslovno vlogo: človeka prtegne nase predvsem s svojem polnim, barvitim glasom, v katerem je dovolj širine za vse tople in čustvene pa tudi vse rezke, trde odtenke in s svojo preprosto, nazorno igro. Mot'lo ie samo da je bil m'ep-ov Grohar — v na-sprotiu z niegovimi so'gralci — brez na-znfi^ene zgodovinske maske Med ostalimi se ie pribMžal samo že Dež^an ki ie kot Robert ostal v izrazu enoten :n ubran. L. M. Zapiski Prvi odmevi jugoslovenskega koncerta v Parizu v francoskem tisku. Kakor smo že poročali, je bil -Ine 21. januarja prenašan v raznih francoskih radijsk h oddajnih postajah koncert jugoslovenske simfonične glasbe, katerega je priredilo društvo sodobnih jugoslovenskih skladateljev in ga dirigiral Stevan Hr stič iz Beograda. Prvo obširnejšo oceno je prinesel dne 10. t. m. pariški dnevnik »Figaro« izpod peresa znanega esteta in kritika Roberta Brussela. V tem cbS'rnem, dvokolonskem poročilu ome-nia kritik zasluge našega skladatelja L. M. škerjanca za propagando francoske glasbe pri nas dalie pa tudi n'egova dela. ki so bila ob priliki tega koncerta izvajana. Prav tako pohvalno se izraža o delu Stevana Hrstiča nakar podrobno ocenjuje značaj naše glasbe ter ji zelo laskavo odreja njen prostor v svetovn' g'asbi. — Glasbeni list »Le Courrier musical« je prav tako prinesel obš rno in zelo pohvalno poročilo izpod peresa D Brunschviga medtem ko je tedrrk »La Page musical« posvetil odstavek te^en^kega radeškega poročila katerega prispeva kr't'k Jacques Janin, koncertu iugc^cvanske klavirske glasbe, ki ga je dne 9. januarja izva'al L. M. šker-janc v pariškem rad'u. Tudi to poročilo je skraino uWno tako za izvajalca kakor za izvršne skladbe. »Ceskoelovensk«« -Mh^lovansM r o v n e « (prou-^mel je po romanu »Cčrrle parml nms« ki sa le k^MVo snra'oin ><-<•♦ onci na-PepS'b <-;el natnoveiše franersfke krasne proze izdal novo knjigo »Mémorial de la Guerre blanche«. — V ogromnem romanovem ciklu Julesa Romainsa »Les Hommes de bon-ne volonté« sta Izšla dva nova zvezka: »Prélude à Verdun« in »Verdun«, ki zrcalita skozi prefinjeno »unanimistično pripovedno umetnost Romainsa strahotno stvarnost heroičnih bojev v svetovni vojni. — Jean Giono, sicer Izborni pisatelj, ki pa si je pridobil slab sloves da zaradi same miroljubnosti in veselja do življenja zagovarja celò popolno kapitulacijo Francozov pred sovražniki, je izdal novo knjigo z naslovom »Lettre aux paVsans sur la pauvre-té et la raix«. — Gérard de Lacaze-Du-thiers skuša v esejsk' knjigi »Pour sauver l'esprit« bran'ti današnje duhovne vrednote pred naraščajočo ravnodušnostjo in strahom pred močjo nasilja. Montesquieu. Ob priliki 150-letnice velike francoske revolucije in 250-letnice rojstva filozofa in sociologa Montesquieua je nastala med ideološkimi avtorji na obeh obalah Rena zanimiva diskusMa. Nekateri nemški častilci p'satelja kniig »LEsprit des lois« in »Lettres persannes« skušajo iz njegovih sp'sov dokazati, da je bil Montesquieu nasprotnik poznejših vod'lnih idej francoske revolucije zlasti pa njenega univerzalizma po katerem bi za vse narode veljal' isti zakoni in za vse ljudi iste pravice. Ti pisci so našli v Montesouieuiu celo aluzije na rasizem n močno pohvalne besede o germanstvu in n'e-erovem duhu. — Zoper tako razlago Montesquieua, ki ga Francop šteiejo med svoje največje m'sle-ce 18 stoletja, so vstali nekateri niegovi francoski poznavalci, med niim' zlasti znani sociolog C Bouelč ravnateH firole Normale Superi eure v Par'zu. Ti pob'jajo z drugimi, še boli učinkovit;ml in prepričevalnimi citat' mnem'o Montesauienvih n^m-&k'h častilcev in o^klnrnalo z oeorčeniem poskus, da bi nam-avili ir. Montesou'euia nrp^bo-inika dan^šnie v Nemčil' veliavne i^poiogiìp in nred "ta vitella » germa n pk e aa duha« v Frane'ìi. Tudi ta polemika se suče v svoiih 7adm'ih kon^kvencah okrog problemov k' i!m te d^i^ vpI'üvo francoska V sr> natočitnoiiH v nien' de-VV»-rflHü fVoveSV'h pravic. Ideologi današ-niih totol'tnrn'h stremUeni PobMaio predvsem ideine temei ie teh pravic, ker so v 7, božanstvom države in v mistiki voditeljstva zastopane nacije. Iz Ptuia _ podružnica »Jutra« v Ptufu. W Ima svoie poslovne pro^orp na Slovenskem trgu. spreiema vse oglase ln obiave za »Jutro«. »Slovenski Narod« in »Domovino« Za vse te časnike spreiema naročnike in naročnino V poslovalnici dobite redno brezpi^no naslove ».Tnfrovih« malih oglasov Namočite si na«e časnike oritwu-ofa'te üh svoüm priin+eliem in rnanrpm! Zahtevajte jih v vsph iavmih icVai'h in kuouite vedno ori na«!h m=erpn+«h Poslu'uite se oglasov v »Jutru«, ker Vam ie s tem dana mo-post. pridobiti si velik krog interesentov j _ podmladek Rdečega križa na drž real gimnaziji v Ptuju je priredil v nedeljo popoldne družabno prireditev pod predsedstvom častnega damskega komiteja Prireditev je bila za ptujske prilike izredno dobro obiskana V uvodu se ie ravnatelj prof Alič zahvalil vsem sodelavcem. ki so pripomogli do tako obsežne prireditve zlasti pa je poudarjal zasluge prof Barage ki je vodil vsa pripravljalna dela Spored prireditve je bil zelo pester, podali so deklamaci je. prizore razne skladbe, igro »V Ljubljano jo dajmo« in pevske točke katere je ubrano zapel mešani zbor gimnazije pod vodstvom prof Vilka Rusa Občinstvo je bilo ves čas dobro razpoloženo in oduševljeno Zelo je apiavdiralo solistko Jelko Igličevo iz Maribora in baritonista Greeorca iz Ljubljane. ki sta sodelovala kot gosta Po prireditvi se je razvila prijetna družabna zabava j — Spet smrtna žrtev pijače. V Botkov- nh se je sestala pri pijači večja družba fantov Med temi sta bila tudi Mafašič Aloizij in posestnik Lajh Alojzij oba iz Sakušaka Zaradi piianosti je med njima nastal prepir in La'h ie potegnil iz žepa nož ter zabodel Matjašiča v desno stran p*-si Ko ie ranjeni opazil da se mu cedi iz rane kri je naravnost oodlvial Zagrabil je za kol in z vso močio udaril Laiha po glavi Ta ie zgrudil in tako ležečega je potem Mat;?š'č še obdelal z nožem La ih ie kmalu na to umrl. Matiašiča pa so zaenkrat spravili v ptuisko bolmšnico Ko bo ozdravel, se bo moral preseliti v sodni iski zapor. j _ Avto ga je povozil. V ponedeljek ponoči se ie vračal pracei vinien iz gostilne Franc Kureš iz Haidoš M"d potjo ga je srečal avto in ga podrl. Vaščani so ga našli z'utrai v nezavestnem staniu in ga takoi pripe"ali v boin'5nico K°ko se ie necrera 7god'ia bo t^ko do^n^ti. ker ie avto svoio pot nadaiWal Najbrž je tudi tu vzrok preobilna püaea. j_ Zvrčni k'no predvaja danes ln jutri 16. t. m. obakrat ob 20. film »Knegnja Ta ra kanova«. Kot dodatek Paramountov žurnal. * ČRNOIMELJ. V nedeljo je gasilska četa v Petrovi vasi uprizorila v šo'i štokovo burko: »Moč uniforme.; ki je prav dobro uspela. Zanimanje po prosvetj je med kmetskimi fanti pra veliko in dosti je imela truda šolska upraviieljica Kočevar-jeva, da je vse igralce, katerih je bila več ko polovica prvič na odru, tako temel;'ito izučila. Lepo vreme je privabilo dosti gledalcev, da je bila soba nabito polna. Nadzornik VonCina je sam pomagaj maskirati nekatere igradce. Upamo, da nas bodo «Petrovčani še iznenadili s kakšnim nastopom. ROGAŠKA SLATINA. V soboto je priredilo Sokolsko društvo svoj plesni ven-ček v prostorih zdraviliške restavracije. Vkljub temu, da je bilo šele pred tednom dni planinsko rajanje, je soko ski ples nad vse pričakovanje uspel in se je prostorna dvorana napolnila do zadnje mize. Ob zvokih neutrudljivega Karatovega kvinteta je mladina živahno zarajala in pokazala uspehe letošnjih sokolskih plesnih vaj, ka. terih so se udeleževali člani in članice po največ iz bližnje steklarne, ki so s svojimi družinskimi č'ani tokrat v velikem številu posetili sokolsko plesno prireditev. Naj bi bila ta tovarniška mladina za zgled onim posameznim inteligentom — članom ln nečlanom — ki iz nerazumljive bojazni ali morda politične kalkulacije ali kaj preštevajo svoje gumbe: ne bi Sel — bi šel — ne bi šel . . in ostanejo doma! — Bi-fé je bil bogato založen, pa tudi razprodan do zadnjega krofa. Zato pa tudi čast in hvala vsem pridnim rokam, ki so bifé Vsa Slovenija bo «itala novi tekoči roman „Jutra" L. W1NDER Gospod—_ iz Konopišta (Franc Ferdinand Habsborg-Este) ki ga začnemo objavljati v nedeljo, 19* t. m. bralcem »Jutra« ne samo v zabavo in užitek ampak tudi kot zgodovinsko podprt, strogo objektiven in psihološko globoko zajet prispevek k petindvajseti (1914—1939) obletnici izbruha svetovne vojne ! V bleščeče pisanem romanu L. Winderja nastopajo vse znane osebnosti iz rodbinskih dram in kamarilskih spletk na avstrijskem dvoru (cesar Franc Jožef, cesarica Elizabeta, prestolonaslednik Rudolt, nadvojvoda Oton in drugi) ; vsi akterji diplomatskega in političnega dogajanja, ki je v svoiih nasledkih sprožilo usodni spopad ( (Joluchowski, Aehrenthal, Tisza, Conrad v. Hötzendorf, Potiorek in drugi); vsi zgodovinski obrazi iz vrst jugoslovanske revolucionarne ir»l?idiie, ki ie dne 28. junija 1914. v Sarajevu vzela nase grozo Dejanja in slavo Žrtve (Princip, Čabrinovic, Grabež, Ilic in njih tovariši) ; in karakteristične osebnosti Srbiie iz leta 1914. (Nikola Pašic Anis-Dimitrijevic, Tan-kosic itd.). V ospredju dogodkov pa stoji ohola, častihlepna, v svojem strastnem zanosa skoraj lemonska, v svojih najno-tranjib nagibih marsikomu izmed nas doslej nerazumljiva postava prestolonaslednika Franca Ferdinanda ki ga ie Dunaj poslal v smrt. da bi mogel opravičiti napad na Srbijo Skrivnost tega zagonetnega moža nam L. Winder prepričevalno odkriva in pojasnjuje. Franc Ferdinand, ki v svoji mladosti premaga bolezen, podedovano po materi in se nato proti cesarjevi volji poroči z neenakorodno grofico Zofijo Chotek, zaradi katere se mora srdito boriti z dunajskim dvorom, je prikazen simbolnega pomena. Njegov veliki, ob tistem času kakopak že prepozni načrt: preosnovati Avstro-Ogrsko in znova povišati staro habsburško monarhijo v vodilno silo na evropski celini, — je osrednja misel teea obsedenca, ki nazadnje, skrhan od mnogoletnega jalovega čakanja, že sam več ne zaupa svojim nčrtom Ko spremi iaš rast in zlom ene izmed nainesrečnejših vej trhlega habsburškega drevesa, se ti spet in spet oglaša misel: kakšna, snov za tragedijo' A tudi: kakšna snov za roman! Ta roman boste brali. 7. vsak dan večjo nestrpnostjo ga boste pričakovali od nadaljevanja do nadaljevanja. Brez plehkih kolportažnih efektov, zato pa z vso su sest i vn ost jo rojenega epika vam bo L. Winder v »Jutru« risal pretresljivi portret Franca Ferdinanda in široko, točno panoramo življenja na prevalu iz XIX. v XX. stoletje. NE ZAMmiTE PRIČETKA! Naročite »Jutro«, kdor Se ni naročnik! Zavarujte se zoper nevšečne presledke v branju! pripravile in onim, ki so ga razprodale! Iskrena hvala pa tudi vsem udeležencem, ki so pripomogli do tako krasnega moralnega in gmotnega uspeha v korist našemu sokolskemu domu! — Zdravo! Naše gledališče drama Sreda 15.: Potovanje v Benetke. Premiera. Premierski abonma. četrtek 16.: Dobrudža 1916. Red četrtek Petek, 17.. Zaprto (Gostovanje v Celju. Upniki, na plan). Sobota, 18.: Potovanje v Benetke. Izven »Potovanje v Benetke« je francoska salonska vese'oigra v treh dejanjih, ki sta ih napisala člana pariške Comedie Fran-Qaise: Berr ln Verneuil Delo odlikuje Izvrstno zasnovana fabula o zakonskem tri kotu v katerem zmaga mož Duhoviti blesteči dialogi in zabavne situacije ustvarjajo delo, pri katerem bo našlo občinstvo obilo zabave Igral' bodo: moža Debevec ženo Levarjeva njenega oboževalca Jan njenega očeta Levar, slugo Plut. Režija je Oebevčeva. OPERA Sreda. 15. • Frasquita Red Sreda, četrtek. 16.. Cavalleria rusticana. Gluma-6i Debut gdč Labošove in Polajnar-jeve Red A. Petek, 17.: Prodana nevesta. Gostovanje Jarmile Novotne. Izven. Sobota, 18.: Jesenski manevri. Premiera, premierski abonma. Debut dveh mladih nadarjenih pevk. Gdč. Laboševa iz Zagreba bo pela prvič vlogo Santuzze v Mascagnijevi operi »Cavalleria rusticana«. Gdč. Ljudmila Polaj-narjeva vlogo Nedje v Leoncava'lovüi »Glumačih«. Obe pevki imata Izvrsten glasovni material, ki je dobro izšolan. Gdč. Laboševa je uživala pouk pri ge. Kostren-čičevi v Zagrebu, Polajnar jeva pa je go-jenka našega konservatorija prof. Trosto-ve. Gostovanje ge. Jarmfle Novotne bo velik praznik v operi. ^Prodano nevesto« bodo peli po prevratu 150ič na našem odru. Toliko predstav v teku 20ih let ni bila deležna nobena druga opera. Zasedba: Marinka Novotna, Janko Franci, Kecal Betetto, Vašek Banovec, oba družinska para bodo peli: Kogejeva, Spanova, Janko, Do'niöar. Dirigent Neffat. režiser prof. šest. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 15.: Zaprto. Četrtek, 16., ob 20.: Automelody. D. R Sreda. 15 februarja LJubljana 12; Operetni napevj (plošče). — 12.45: Poročila — 13: Napovedi. — 13.20: Koračnice in polke (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Iz življenja južnoameriških Indijancev (dr. V. Bohinec). — Nekaj okvirjev za slike (g. M. Zor). — 18.40. Sestav Slovenije po stanovih (g. Milan Valant). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pri-rodopisni kotiček (prof. Fr. Pengov). 20: Melody-jazz — 20.45: Musorgski-Ravel: Slike z razstave (plošče). — 21.15: Koncert na violončelu: g. čenda šedlbauer, pri k avirju prot. M. Lipovšek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Cimermanov kvartet. Četrtek, 16. februarja Ljubljana. 12: Baletna glasba (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Pesmi iz Španije (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Zbor mestne ženske real, gimnazije poje s spremljevanjem Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Trebušnik na potovanju (zvočne slike). — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Lahka godba Radijskega orkestra. Beograd. 17.30: Narodna glasba in plošče. — 20: Violinske skladbe. — 20.30: Simfonični koncert. — 22.15: Lahka godba in ples. — Zagreb. 17.15: Orkester. — 20: Lahka godba s plošč. — 21: Kakor Beograd. — 22.20: Plesna muzika. — Varšava. 21: Zvočna igra z glasbo. — 22.20: Plošče. — 23.15: Poljska glasba. — Sofija. 18.30: Lahka godba. — 19: Violinske skladbe. — 19.30: Bolgarska glasba. — 20.55: Mešan glasbeni program. — Dunaj. 12: Orkester. — 16: Lahka glasba. — 18.30: Pesmi z gora. — 20.10: Najnovejše in najaktualnejše v besedi ln zvoku. — 22.45: Lahka ln narodna glasba. — Berite. 19: Plošče. — 20: Plesni večer. — 22.30: Kakor Dunaj. — München. 19.15: Vel:ki operetni koncert. — 21.20: »Bližanje v ljubezni«. — 22.30: Lahka in plesna muzika, f £. O. 59 Strel v iralskl knjižnici Roman »Sedite!« je zarjovel Meredith. »In kar se tiče metanja na cesto, si lahko prihranite trud. Narednik Beef in jaz bova rado voljno zapustila službo, da izpoveva proti vam ne kot kriminalna uradnika, ampak kot navadna državljana.« Narednik, ki je prvikrat slišal to važno razodetje, se je sunkoma obrnil in zazijal. A v tem je videl, kako mu je Meredith skrivaj pomežiknil, ter uganil, kako in kaj. Čez dve minuti je Finger-Fuller kratko in zadovoljno revknil in odprl vratca jekelene omarice. Nato se je z žarečim obrazom odmaknil ter pogledal okrog sebe, kakor da čaka pohvale. »Ne verjamem, gospod Meredith, da bi bil v vsej Angliji še kdo razen mene tako hitro opravil ta posel,« je rekel z umetniškim ponosom. Višji nadzornik Meredith ni nič odgovoril; segel je v omarico in privlekel iz nje sveženj pisem. En sam pogled ga je prepričal, da so to Pamelina ljubezenska pisma Geraldu Fawcettu. Vtaknil jih je v žep. »Več dokazov ne potrebujemo!« je dejal. Nato se je obrnil k Beefu: »Odvedite moža v galerijo! Hvala lepa, Füller, to ste izvrstno napravili.« »Prosim, prosim, gospod Meredith; vi ste človek, ki ve, kaj je strokovnjaško delo.« Nato si je privoščil vrhunec nesramnosti: »Priporočam se, lord Colchester.« »Glejte, da se spravite — vaša svetlost!« je razjarjeno prhnil Beef. Meredith je znova sedel v naslanjač pred pisalno mizo. »Imeli ste Fairfaxa za nekdanjega ljubimca svoje žene in ste ga povabili k sebi. Preljubezniv do-mislek! To ste storili samo z namenom, da povečate Pameline muke. Na umor takrat še niste mislili, to je prišlo pozneje. V četrtek zvečer se je zgodilo nekaj, kar vas je storilo morilca. Malo pred kosilom ste stali na robu terase in zrli proti gozdiču. To vem od vaše matere, ki vas je videla. Mladi Fawcett je poljubljal vašo ženo; bila sta v gozdiču, ta čas, ko ste vi gledali s terase. Dokazal bom, da ste videli svojo gospo v objemu mladega moža. To je moralo biti za vas nepričakovan udarec, kajti takrat še niste vedeli, da je bil Fawcett tisti, ki mu je pisala pisma. To, da so ga imenovali zmerom samo Mura in nikoli ne Geralda, je še povečavalo vašo slepoto. Nisem bral teh pisem,« je nadaljeval in se potipal za žep, »in ne vem, ali je iz njih razvidno, komu so namenjena. Bodi tako ali tako, vam se je zdelo, da nastaja nova nevarnost. Misel, da bi vas utegnila žena varati, vas ni bila nikoli obšla, in porazno je bilo za vas, ko ste jo zagledali v objemu mladega človeka. Vrnili ste se naravnost v knjižnico, najbrž ste bili ves iz sebe. Misel, kako globoko vas je morala Pamela zadeti, me kar veseli, lord Colchester. Najbrž ste sedeli v istem naslanjaču kakor zdajle. Kdaj in čemu ste odprli mapo z rokopisom, ml je neznano, a prepričan sem, da ste jo odprli« Obmolknil je, se sklonil naprej in izdrl italijansko bodalo iz pisalne mize. Previdno je s palcem potipal konico. Bilo je lepo orožje z dolgim iglasto ošiljenim trioglatim rezilom. »Čedna stvarca, kaj ne? Prej sem rekel, da je to bodalo pravi ključ do vsega, bodalo in pa tale rokopis.« Pokazal je na liste v odprti mapi. »Se še spominjate, lord Colchester? Ko ste razkazovali to knjižnico meni in moji ženi, ste nama pripovedovali zgodbico o nekem svojem predniku, ki je z uspavno pijačo hkratu zavdal svoji ženi in njenemu ljubemu. Dve muhi na en mah, ste rekli. Iste besede sem slišal ondan v povsem drugačni zvezi od stotnika Tracyja; nehote so me opomnile našega razgovora v knjižnici. A potem sem se spomnil tudi pistojskega bodala, ki je nekoč ubilo dva človeka na en mah. Na žalost so nas zmotili, ker smo morali iti k čaju, tako da nisem nikoli slišal zgodbe do konca. Po naključju sem videl vaš prevod rokopisa messerja Biancomonta, a niti tedaj še nisem spoznal velevažnega odkritja, ki mi ga je ponujal. Šele kasneje, ko sem prišel do prepričanja, da je Fawcett nedolžen, in se začel ozirati po pravem krivcu, sem uganil pomen tega italijanskega rokopisa.« »Vse to je odveč«, mu je Colchester divje planil v besedo. Meredith ga je hitro pogledal. Mož je bil tik pred zlomom, a saj ni zaslužil drugega, kakor da trpi do kraja. »Narobe, zelo važno je. Rad bi jasno dognal vso notranjo zvezo, zato, da bom mogel kot priča v vaši pravdi lepo dosledno izpovedati. Rokopis obravnava zgodbo nekega vašega prednika na dvoru papeža Aleksandra VI. Ne bom trdil, da bi bil ta Favreux večji malopridnež od drugih plemenitih gospodov tistega brezprimernega časa, a vsekako je znal skrbeti za svojo korist. Na papeškem dvoru je srečal prelepo gospo Liso Cavalcanti, ženo nekega mlajšega sinu te velike rodbine, in se blazno zaljubil vanjo. Sredi obče pokvarjenosti je bila ostala madonna Lisa čednostna in zvesta svojemu možu. Vendar tisti Favreux ni bil edini, ki se je potezal za njeno naklonjenost. Neki Alessandro Ricciardi jo je takisto zalezoval. Vaš prednik, dragi lord Colchester, je vedel, da more dobiti madonno Liso samo tedaj, če se z njo oženi, drugače nikdar, in je sklenil na en mah odstraniti nadležnega moža in prav taiko nadležnega tekmeca. Njegov načrt je bil genialno preprost. Polastil se je soprogovega bodala ter z njim ubil Ricciardija. Cavalcantijevo bodalo so našli pri truplu, in ker je bil umorjeni kreatura Cezarja Borgia, so nesrečnega moža na njegovo povelje prijeli in zadavili. Favreux je preslepil vdovo z lažno poroko, ki jo je čez nekaj mesecev opravil ubežen menih. To je v glavnih črtah zgodba messerja Biancomonta. Z vašo zgodbo je v tesni zvezi.« Višji nadzornik je vstal in vtaknil pistojsko bodalo nazaj v nožnico na steni. »Ko ste tisti četrtek zvečer prišli v knjižnico in vam je oko obstalo na rokopisu, ste najbrž spoznali, da ste v podobnem položaju kakor vaš prednik za časa renesanse. MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 din. davek 3 din, ca Slfro all dajanje naslova S din Najmanj il znesek 17 din. Slaščičarski pomočnik dobi takoj stalno mesto Karl Mantel, slaščičar v Celju. 3624-7 Iščemo gospodično boljše družine, ki bi bila zmožna voditi sama trgovino in pisarniška dela. V postrv pridejo nad 24 let, ki so bile že zaposlene več .let pri kakem podjetju. Navesti je treba natančne podatke na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 800«. 3113-1 Preprostega fanta sprejmem, ki bi bil obenem skladiščnik in inkasant, s kavcijo do 15.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno 15.000«. 3114-1 Krojaškega pomočnika »prejme za damske plašče in kostume Franjo Miklavž, Cojzova 9. 3082 1 Pekovskega pomočnika po možnosti t kolesom, ki bi raznašal tudi pecivo in □čenča, sprejme takoj pekarna Petač, Jesenice. 3083-1 Trg. nastavljenec izurjen železninar, dobi mesto. Ponudbe s prepisi spričeval je poslati na oei odd. Jutra pod šifro »Železnina Ljubljana«, 2927-1 Trgovski sotrudnik špecerist, mlad, spreten, uglajenega vedenja (tudi začetnik) dobi službo v večjem mestu Slovenije. — Oskrba v hiši. Ponudbe s spričevali, navedbo dosedanjega službovanja in zahtevki na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv pomočnik«. 3092-1 Korespondentka vešča slovenskega ic nemškega jezika, ki obvlada tudi samostojno knjigovodstvo, lahko nastopi službo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena in rotna«. 3096-1 Trgovski pomočnik starejša moč, popolno ma zmožen manufaktu re, železne galant in spe cerijske stroke, spreten prodaj elc dobi takoj me e to. Izvežbanl aranžer-J1 Izložb imajo prednost Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben pomočnik« 2774-1 U Vsaka beseda 50 par davek 8 din, za šifro alt dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din Gospodična mirna in poštena, 33 let stara, išče službo za vse pri 2 starejših osebah ali pa pri samostojnemu gospodu. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Takoj ali pozneje«. 3104-2 fWFMMf Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir, Ljubljana, Wolfova uL VruUfki Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Medarna Ljubljana, židovska ul. št. 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni. 82 33 mm m m INSERIRAJTE V »JUTRU« ! Radio Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Radio aparat popolnoma nov, zamenjam po izbiri za motor 200—500 ccm. Ponudbe z izčrpnimi podatki motorja pošljite na naslov: Franc Jerše, Mežica. 3086-9 Radio aparati najboljših znamk »Kapsch«. »Mediator«. »Blaupuikt« najceneje dobite pri »Tehniku« Banjaiu, Ljubljana, Miklošičeva 20. 2723 9 ___I INSERIRAJTE V »JUTRU« ! Prodam Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din 2 tovorna voza in en lovski vo^, ugodno naprodaj. Kovačič Anton, Ljubljana, Viška ul. 3. 2547-6 Francoski salon pristen, v stilu in iz časa Ludvika XIV. delo franco skega mojstra Boul-a velike umetniške in starinske vrednosti, bogato vložen, sesto-ječ iz 11 komadov, izredno dobro ohranjen, prodam. Ponudbe pod »Salon« na podruž. Jutra v Mariboru. 2750-6 Seseda 1 din, davek 3 lin za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Motor s prikolico 1000 ccm, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Poizve se pri : Frank Ivan, Kolezija, Zeljarska ul. 11. 3097-10 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Pisalni stroji rRemington« in »Olivetti« najugodneje — pri »Tehniku«, Banjai, Ljubljana, Miklošičeva c. 20. 2722-29 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Mesečno oddam ček za 1800 francoskih frankov banka Paris Ponudbe pod »V Ljubljani 10« na oglas, odd. Jutra. 3112-16 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 rtin Gostilno dobroidočo, oddam v najem gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3103-19 Frizerski salon vpeljan v centru mesta — ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 3098-19 Trgovino podružnico z mešanim blagom skupno z zalogo v industrijskem kraju zaradi prezaposlenosti — oddam takoj v najem odnosno prodam. Potre ben kapital 150 tisoč din ali najmanj 100 tisoč— Bodočnost zajamčena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren pro met» 2775-19 Iščem lokal za brivnico v industrijskem kraju ln tudi kupim dobro vpeljano brivnico v Industrijskem kraju. Naslov v vseh po slov. Jutra. 2779-19 INSERIRAJ V „JUTRU"! Posest Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din 2 stavbni parceli 500 in 600 kv. m ugodno prodam. Poizve se: Mala vas 18, Ježica. 3091-20 Hiše trgovske in stanovanjske tei stavbene parcele, nudi » ugoden nakup Pr ta.et Franjo, real, pisarna, Ljubljana. Erjavčeva c. 4a. 96-20 tanovanja Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanjp naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Dvosob. stanovanje s kabinetom in vsem kom-fortom za maj ali kasneje iščeta dve osebi. Ponudbe z označbo na ogl. odd. Jutra pod »Ingenir«. 2807-21 tTJiHMiJiIL Beseda 1 din. davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Sobo novoopremljeno, z dobro hrano, oddam. Informacije v gostilni Kolovrat pred Škofijo. 3108-23 Solnčno sobo lepo, svetlo, oddam 1—2 boljšima osebama (s hrano ali brez) za takoj ali pozneje. Center. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23107-23 Na hrano in stanovanje vzamem 1—2 dijaka ali dijakinji v lepo solnčno sobo v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3106-23 Sobo z vhodom s stopnišča takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3081-23 Sostanovalca sprejmem v lepo sobo. Naslov: Karlovška c. 26. 3090-23 Pisarniško sobo z opremo in s souporabo telefona, oddam poleg sodišča. Ponudbe pod »Pisarniška soba« na ogl. odd. Jutra. 3093-23 CONTINENTAL Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Javna dražba V Prevaljah, Mežiška dolina, se proda dne 22. februarja 1939 žiga (indù str.jska) z elektr. pog. z vso cpremo in ctanovaniska hiša in nekaj zemljišča. Cenilna viednost din 143.000 Po-diobna pojasnila dlje- Zim meri Rihard, scdavičar Pre-valje. . 2469-32 7, i j i Vsaka beseda 2 din, da vek 5 din, za dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 20 din Mlada inteligentka išče starejšega situiranega gospoda, ki bi ji gmotno pomagal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »D:s-krecija«. 3094-24 Razno Beseda 1 din, davek 3 din za šilro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din POI UO SKEČE Knjigo in ostale infor nacije dobite zastonj, tko se obrnete na po znanega grafologa Karmaha, Žalec. mesečno po Din 200; za državne uslužbence po Din 100.— Ivan Legat, LJUBLJANA, Prešernova 44. MARIBOR, Vetrinjska 30. POCENILI smo znatno vsa zimska oblačila, površnike, Huber-| tuše, perilo itd. Presker, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14 Samo 340 din stane naša nova otomana Izkoristite priliko E. Zakrajšek Ljubljana Miklošičeva cesta 34 m mm ENO- IN VEČBARVNE JUGOGRAFIKA BLAGO ZA POHIŠTVO fj«v« ». vedno, najnovejši vzorci v veliki izberi kupite pri LjUöIfßnß Plutovinaste plošče za izolacijo HLADILNIC In LEDENIC I I PLUTOVINASTE SKODELICE ZA IZOLACIJO PARNIH IN HLADILNIH CEVI izdeluje: »H I G I E A« — Prva jugoslovenska tovarna čepov d. d., Zagreb. Ivkanceva 48, = telefon 24-070; poštni predal 318_ m OiCDlOiOiOBCDiCDiOiCDiOlOiCDlOlCDBO V Mariboru, Magdalenski okraj, ob Dvofakovi ulici in železniški progi, v bližini poslopja Pokojninskega zavoda, je naprodaj lepa stavbna parcela 3.487 m2 površine, zelo pripravna tudi za večje industrijsko ali obrtno podjetje. Kupci naj se prijavijo pismeno pod šifro »stavbna parcela 3487« ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani. 1825 0l0l0l0l0»0»0l'0«0'0'0>0'0'010 TRGOVINA KURIVA M. LEBAN MARIBOR — KOPALIŠKA 8 Kalorij 5150-5450 ZALOGA VISOKO VREDNEGA Kalorij 5150-5450 pečovniskega premoga za hišno in industrijsko kurjavo. Premog sortiran in brez duha! Zastopstvo rudarske družbe „Bohemi j a" v Celju Na zalogi prima bukova drva in kolobarji! CENE ZNIŽANE! LIPSKI POMLADNI SEJEM 1939 ZAČETEK: 5. MARCA 60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH. Vsa pojasnila dajejo: ZVANIČN1 BIRO LAJPCISKOG SAJMA Beograd — Knez Mihajlova 33-1., in častni zastopniki: ING. G. TÖNNIES, LJUBLJANA, Tyrseva 33, — Telefon 27-62 in JOS. BEZJAK — MARIBOR, Gosposka ulica 25. — Tel. 20-97. Javite se čim preje radi posebnega vlaka, ki odhaja v petek, dne 3. marca. Cena tja in nazaj Din 650. ' h MM Potrti, globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dobri in ljubljeni oče, stari oče. brat, gospod IVAN SPACAPAN STAVBNI DELOVODJA IN POSESTNIK dne 12. februarja t. 1. po težki in mučni bolezni v 64. letu svoje starosti preminul. Pokopali smo ga v ponedeljek 13. t. m. na domačem pokopališču v Renčah. Renče, Vrtojba, San Paulo, Buenos Aires, dne 12. februarja 1939. Žalujoče družine SPACAPAN, NEMEC, PAHOR, ARČON, MOLEK in ostalo sorodstvo. . : ■ ' • * : hi - " . Umrla nam je naša ljubljena soproga, dobra mati, stara matt, sestra, teta in tašča, gospa LEGAN ANTONIJA roj. Čehun SOPROGA DRŽ. USL. V POKOJU Pogreb blagopokojne bo v sredo, dne 15. februarja 1939 ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Žitnikova uL 20, na pokopališče Vič. LJUBLJANA, dne 14. februarja 1939. Globoko žalujoči: JOSIP, soprog; FRANC, VIKTOR, sinova; družine: ANGELA PODLIPEC, ZVONKA KOŽELJ, ZOFI KAVŠEK, hčere — vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. O. Th. Rotman: Kapitan Kozlostrelec h gre leve lovit Najprej je s kleščami pobezal Ute-metutiju po ustih; ker pa z njimi ni mogel prijeti zoba, je vzel veliko dleto in kladivo, prislonil črnca k drevesu, nastavil dleto na votli zob in — in —.. I Umrla nam je naša ljubljena soproga, dobra mati, gospa VODA KATARINA Pogreb blagopokojne bo v petek, dne 17. februarja ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 14. februarja 1939. IVAN, soprog; IVAN, TEODOR, sinova; MIMI, hčerka, ter ostalo sorodstvo Mč-fvfc f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo s težkim srcem pretužno vest, da nas je po težki, dolgi bolezni v 26. letu starosti, s tolažili svete vere za vedno zapustila moja ljubljena ženka, hčerka in sestra, gospa ANGELCA ČIČ roj. Berčič Drago pokojnico spremimo k zadnjemu počitku v četrtek 16. t. m. ob 15. uri popoldne iz doma žalosti Na Klančku 9, Moste, v zadnji dom k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 14. februarja 1939. Globoko žalujoči soprog ETBIN CIC, rodbini BERCIÒ in CIC V globoki tugi naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dobri in ljubljeni mož, oče, stari oče, tast, gospod ALOJZIJ KOPRCL pomožni strojnik Narodne tiskarne d. d. dne 13. februarja 1939 ob 12. uri. . .Mn . Pogreb dragega pokojnika bo dne 15. februarja 1939, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Lepi pot št. 3 k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi v Trnovem, dne 16. februarja ob pol 7. uri zjutraj. Ljubljana, Celje, dne 14. februarja 1939. Žalujoča žena ANA roj. RAZBORŠEK; sin STANE z družino In sorodniki Uiejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Viranu - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran jerao. - Za idratai dei ie odgovoren Alojz Noyak. - Y?i v Ljubljani, j