1 petek, 21. junija 2024 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 21. junija 2024, leto 9, šte­vil­ka 12 Kjer domujejo zgodbe Popolna zapora dela obvoznice Aleš Senožetnik Letošnja izvedba Križnikovega pravljičnega festivala, ki jo je povezovala vsebinska nit medgeneracijskega sodelovanja, je znova privabila ljubitelje dobrih zgodb in izvrstnih pripovedovalcev. Ob tej priložnosti so v nekdanji občinski hiši v Motniku odprli Pravljično hišo. Kamnik – Gorenjska gradbena družba bo za Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo izvedla sanacijo vozišča v krožišču pri Supernovi v Kamniku, smer Volčji Potok. Kot sporočajo s kamniške občinske uprave, bo Maša Likosar Modrost iz roda v rod delovale številne slovenske osnovne šole. Domačini Motnika so pripravili še dogodek Jenkret je biv en stari Križnik, vse skupaj pa so zaokrožili z večerom Jenkrat sta dva …: žgečkljive zgodbe z vsega sveta. Del programa je bila tudi delavnica z naslovom Moje korenine, na kateri je Tina Petek Steinbucher, predsednica Slovenskega rodoslovnega društva, skupaj z udeleženci odkrivala osnove rodoslovja in izdelavo družinskega drevesa. Motniški park Pod lipami je med festivalom ponujal različne priložnosti za družinsko preživljanje prostega časa. Stalna razstava o slovenskem pripovednem izročilu skozi čas v motniški Pravljični hiši / Foto: Luka Dakskobler V nekdanji občinski hiši v Motniku so odprli Pravljično hišo, ki je nastala iz razstave Za devetimi gorami avtoric Anje Štefan in Irene Matko Lukan. Razstava predstavlja pregled slovenske pravljične dediščine – od motivov do avtorjev, zapisovalcev, ilustratorjev in knjižnih izdaj. Prej je bila na ogled na Ljubljanskem gradu, za njeno stalno postavitev v Motniku pa so zaslužni člani Turističnega društva Motnik. Kot je pojasnil predsednik društva Marjan Semprimožnik, je bila celotna investicija vredna 26.000 evrov. Polovico sredstev je financiralo Turistično društvo Motnik, drugo polovico pa so prispevali sponzorji. »Najprej smo izdelali idejno zasnovo za spominsko sobo Gašperja Križnika, ki smo jo prijavili kot projekt Evropske prestolnice kulture. Ker Ljubljana ni bila izbrana, je projekt nekoliko zamrl. V sodelovanju z Ljubljanskim gradom, ki nam je ponudil odkup dela razstave Za devetimi gorami, se je porodila ideja, da v Motniku izdelamo Pravljično hišo. Zato smo v najem prevzeli prostore krajevnega doma v Motniku, kjer smo v srednjem nadstropju namestili razstavo,« je pojasnil Semprimožnik. K sodelovanju so povabili arhitektko Sanjo Jurca, ki je izdelala tudi razstavo na Ljubljanskem gradu, ter avtorici razstave. Razstavljeni so panoji in predmeti, ki upodabljajo znane pravljice ter s pomočjo interaktivnih dejavnosti seznanjajo s tem delom kulturne dediščine. Posebno mesto na razstavi ima tudi Gašper Križnik. V poletnih mesecih bo Pravljična hiša odprta ob sobotah in nedeljah, sicer pa po predhodni najavi. OBČINSKE NOVICE AKTUALNO KULTURA ZANIMIVOSTI Posodobili bodo način parkiranja Hvaležna je družini Orientalski ples nekdaj in danes Živa uživa življenje Na kamniških parkiriščih se obeta uvedba novega načina parkiranja, ki bo nadomestil sedanjega. Darinka Klemenc iz Kamnika je v svetu zdravstvene nege pustila neizbrisen pečat. Kulturno-umetniško orientalsko društvo Bayani je zaznamovalo dvajset let delovanja. Na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik so pripravili sprejem za paralokostrelko Živo Lavrinc. stran 3 stran 5 stran 7 stran 12 V Kamniku so obiskovalci lahko prisluhnili Fabrškim zgodbam, ki so osvetlile industrijsko dediščino. Dogodek je potekal v sodelovanju s Kulturnim društvom Priden možic. Na Vranskem in Taboru so domačini iz Kulturnega društva LiVra pripovedovali svoje zgodbe, na Trojanah pa je nastopil Boštjan Gorenc. V Motniku je potekalo pripovedovanje za odrasle Jenkret je biv, kjer so uveljavljeni pripovedovalci delili svojo umetnost pripovedovanja. Na dogodku Modrost iz roda v rod so ob poslušanju pravljic o modrosti podelili nagrade za najboljša dela likovnega natečaja z istim naslovom, v katerem so so- Pravljična hiša Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj Medgeneracijska motniška pripovedovalska skupina / Foto: Luka Dakskobler Kul inarični PETEK 28. JUNIJ JULIJ IN AVGUST med 16. in 23. uro med 18. in 23. uro GLAVNI TRG Info: PARK EVROPA VisitKamnik ŽivimKamnik Zavod za turizem in šport Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik Motnik – Križnikov pravljični festival Jenkret je biv, ki vsako leto zaživi drugi konec tedna v juniju, je posvečen Motničanu Gašperju Križniku, enemu najbolj znanih zbiralcev slovenskega ustnega izročila iz druge polovice 19. stoletja. Večdnevni festival je letos obsegal 15 dogodkov, ki so potekali v Kamniku, Motniku, Taboru, na Vranskem in Trojanah. Skupno je nastopilo 32 pripovedovalcev različnih starosti. Programski odbor, sestavljen iz predstavnikov Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, Turističnega društva Motnik, Kulturnega društva Motnik ter zunanjih sodelavcev, je znova pripravil pester nabor pripovedovalskih doživetij, katerih rdeča nit je bilo medgeneracijsko sodelovanje. »Mnoge pravljice vsebujejo stare resnice. Poudarjajo, da starejši ljudje niso le nemočni in v breme družbi, temveč da sta njihova modrost in znanje izjemno pomembna za celotno skupnost,« je dejala direktorica kamniške knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir. Dodala je, da je svetovna in domača pravljična dediščina bogata z zgodbami o starih modrecih, pametnih starkah, pogumu in medsebojni pomoči starih ljudi, pa tudi o spoštovanju, pomoči in povezovanju različnih generacij. popolna zapora od priključka za Supernovo do krožišča pri bencinskem servisu MOL od 21. do 24. junija. Obvoz bo urejen po Ljubljanski cesti, dostop do Arboretuma Volčji Potok pa bo možen skozi Radomlje. Dela se ne bodo izvajala v primeru slabega vremena. 2 petek, 21. junija 2024 Občinske novice Največja udeležba v programu Dora Priznanja najboljšim V Kamniku se je zaključil že sedmi krog slikanja žensk v programu Dora. Župan Matej Slapar je ob koncu šolskega leta v Domu kulture Kamnik podelil priznanja in knjižne nagrade 37 najboljšim učencem in dijakom kamniških osnovnih in srednjih šol ter glasbene šole. Maša Likosar Kamnik – Populacija občine Kamnik je v organizirano presejanje za raka dojk vključena že od leta 2011, ko so bile ženske prvič povabljene v program Dora. Letos so na presejalno mamografijo iz kamniške občine pozvali skupno 3.373 žensk, starih med 50 in 69 let. Udeležba je bila 79,8-odstotna, kar je najvišji odstotek doslej in presega povprečno udeležbo žensk na državni ravni. Zaradi odkritih sprememb na mamografskih slikah so 79 ženskam svetovali dodatne preiskave v presejalno-diagnostičnem centru programa Dora na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Mobilna enota, kjer poteka slikanje, se bo v Kamnik vrnila čez dve leti, torej leta 2026. Kot so pojasnili na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je rak dojk še vedno najpogostejši rak pri ženskah. Okoli 1.500 jih vsako leto na novo zboli, približno 80 odstotkov vseh zbolelih pa je starejših od 50 let. »S presejalno mamografijo, ki je s strokovnimi raziskavami dokazano najbolj varna in učinkovita metoda za odkrivanje zgodnjih rakavih sprememb v dojki, lahko v programu Dora odkrijejo bolezenske spremembe, ki jih ženska sama še ne more zatipati,« so pojasnili, ob tem pa dodali, da zgodaj odkrit rak dojk praviloma pomeni večjo verjetnost ozdravitve, samo zdravljenje pa je manj obsežno, kar lahko vpliva na kakovost življenja bolnic z rakom dojke. V programu Dora zato ženskam svetujejo, da se redno udeležijo preventivne mamografije. Letošnji najboljši učenci in dijaki kamniških osnovnih in srednjih šol ter glasbene šole / Foto: arhiv Občine Kamnik Maša Likosar Mobilna enota programa Dora, kjer poteka slikanje žensk, se bo v Kamnik vrnila čez dve leti. / Foto: arhiv Občine Kamnik Kamnik – Župan Matej Slapar je najboljšim učencem in dijakom čestital za njihov uspeh, v dar pa jim je poleg priznanj poklonil še slikanico z naslovom Rudolf in Vojko ali Kako je Maister v 47 minutah ubranil slovenski Maribor. »Med šolanjem ste se naučili veliko novega, premagovali ovire in dosegali odlične učne uspehe. Znanje je pomembno, a vaša osebnost in dejanja dajejo težo in pomen vašemu življenju. Izjemne učne uspehe ste dopolnjevali s solidarno- stjo, vztrajnostjo in predanostjo – kot naš rojak Rudolf Maister, ki mu je posvečeno letošnje leto,« je prepričan župan. Zaželel jim je, da ostanejo na svoji življenjski poti pogumni in drzni. »Nekateri boste postali izjemni športniki, drugi uspešni kulturniki ali pa znanstveniki, zdravniki, učitelji, vojaki, policisti, politiki, podjetniki. Kar koli že boste, vam želim, da bi vedno dosegali cilje, ki so pred vami, da bi ostali zvesti sami sebi, svojim ciljem in željam,« je poudaril župan. Letos 37 najboljših: – Osnovna šola Šmartno v Tuhinju: Patricija Poljanšek, Maja Levec, Andrej Cene; – Osnovna šola Stranje: Filip Maležič​, Filip Golob, Arne Gradišek; – Glasbena šola Kamnik: Tamara Kralj, Anamarija Graj; – Osnovna šola CIRIUS Kamnik: Elina Hasanbegović; – Srednja šola CIRIUS Kamnik: Alen Völgyi​, Darko Oblak; – Osnovna šola 27. julij Kamnik: Kristina Vrhovnik, Unejs Aslani; – Osnovna šola Marije Vere: Tanaja Gavez​, Izak Krkoč, Zoja Vršič; – Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik: Manca Progar, Gaja Kukovec, Maruša Perne, Tim Rajterič​, Gaja Pohlin; – Osnovna šola Toma Brejca: Janja Pondelek​, Liza Neja Mlinarič, Neli Jenčič Turk, Ana Gradišek, David Kokalj, Samo Vrbec​, Matevž Kuhar; – Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik: Viljem Golež​, Žan Pahor, Hana Jenčič Turk, Mark Andrić, Tristan Vid Baš​, Neža Novak, Nina Mlinar, Meta Mali, Jaka Dacar. Hišna imena tudi na Selih Kamnik – V torek, 11. junija, je v prostorih gasilskega doma Sela potekalo srečanje z domačini na temo hišnih imen. Raziskava tokrat poteka na območju krajevne skupnosti Sela, ki obsega 10 naselij, kjer so hišna imena še razmeroma živa in v uporabi. Pri njihovem popisu pa so predvsem starejši domačini zakladnica znanja in zelo dragocen vir informacij. Kot pravijo na kamniški občinski upravi, z raziskavo hišnih imen odkrivamo jezikovne in narečne posebnosti krajev, etnološko in zgodovinsko dediščino. V krajevni skupnosti Sela je znanih skupaj okoli 70 hišnih imen. Zbrana hišna imena bodo zabeležena v knjižici, ki bo izšla v letošnjem letu, na spletni strani www.hisnaimena.si in na glinenih tablicah, ki jih bodo lahko pridobili domačini in namestili na pročelja svojih hiš. A. Se. OdgovornI uredniK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA OdgovornEGA uredniKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si Oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 Zahvale, osmrtnice, NAROČNINE: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2024 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 19. julija 2024, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 11. julija 2024. Potekali prvi delavnici Konec maja in v začetku junija sta v Samostanu Mekinje potekali prvi delavnici projekta Commheritour, ki se osredotoča na podporo tradicionalnim rokodelskim obrtem in dejavnostim, utemeljenim na nesnovni kulturni dediščini. Ana Schnabl Kamnik – Oboje razume kot sredstvi za vključevanje podeželskih in oddaljenih območij Podonavja v družbeno -gospodarsko tkivo. Popoldan 22. maja so deležniki projekta preživeli v družbi kustosinje Slovenskega etnografskega muzeja Katarine Nahtigal, s katero so razpravljali o številnih vidikih – zlasti o vrzelih – valorizacije kulturne dediščine, dopoldan 3. junija pa je bil po vodstvom Mije Bokal iz Razvojnega centra Srce Slovenije posvečen trženju rokodelskih in zeliščarskih izdelkov. Po triurni razpravi na prvi delavnici so se deležniki strinjali, da je eden ključnih problemov vrednotenja kulturne dediščine pomanjka- Projekt Commheritour sofinancirata Evropska unija iz programa Interreg Danube Region in Občina Kamnik. / Foto: Ana Schnabl nje izobraževanja prihodnjih generacij rokodelcev oziroma obrtnikov, kar negativno vpliva tudi na profesionalizacijo rokodelstva. Obenem so se razgovorili tudi o nezadovoljivem odno- su med tematskimi strokovnjaki (teoretiki), rokodelci in poslovnimi vodji. Na drugi delavnici so deležniki poskušali identificirati in oceniti stanje vidnosti izbranih lokalnih dediščinskih izdelkov ali storitev – Dnevov narodnih noš, lokalnega sira trnič, zeliščnih izdelkov –, nakar so se osredotočili na samostansko blagovno znamko Doroteja. Razmišljali so tako o možnostih za njen nadaljnji razvoj kot o trženjskih in promocijskih pristopih. Medtem ko sta bili delavnici na eni strani izvrstni priložnosti za izmenjavo idej in prva srečanja, saj sta povezali zeliščarke, etnologinje, pedagoginje in marketinške strokovnjakinje, sta služili tudi kot podlaga za pripravo projektnih poročil o valorizaciji lokalne kulturne dediščine. Ti dve poročili sta odraz osrednjih ambicij projekta Commheritour, in sicer priprave strateških usmeritev za področje dediščinskih obrti. 3 petek, 21. junija 2024 Občinske novice Posodobili bodo način parkiranja Voščilo in vabilo župana Občine Kamnik Mateja Slaparja na slovesnost ob dnevu državnosti Spoštovane Kamničanke in Kamničani, iskrene čestitke ob 33. rojstnem dnevu samostojne, demokratične in neodvisne Republike Slovenije. Na kamniških parkiriščih se obeta uvedba novega načina parkiranja, ki bo nadomestil sedanjega, ki je v veljavi že od leta 2005, in bo omogočil tudi sodobne digitalne načine plačevanja. Aleš Senožetnik Kamnik – Kot je marsikdo že opazil, nekateri parkomati v središču mesta ne delujejo. Zastarel sistem bo nadomestil sodobnejši način parkiranja. Obstoječi je namreč v uporabi že od leta 2005, torej že skoraj dve desetletji. »Do jeseni bomo usposobili parkomate, resni pogovori pa potekajo tudi s sistemom EasyPark, ki bo omogočil sodobnejši način plačevanja parkirnine v mestu,« pravi kamniški župan. Prav tako bodo na novo uredili tudi dovolilnice za stanovalce mestnega jedra. Kot nam je povedal župan Matej Slapar, glede samega režima parkiranja tudi po novem ne bo bistvenih razlik. Kratkoročno parkiranje, verjetno največ pol ure, v strogem mestnem jedru bo brezplačno, parkirišča v neposredni bližini središča mesta (Frančiškanski trg in v okolici občinske uprave) Naša domovina je pred 33 leti postala samostojna in neodvisna država z demokratično ureditvijo. Slovenija in z njo tudi občina Kamnik se je v teh letih razvijala na številnih področjih. Izjemen napredek smo dosegli tako na področju razvoja infrastrukture kot tudi na področju obrti, podjetništva, športa in kulture. Razvile so se tudi izobraževalne ustanove, na kar smo lahko ponosni. Tako v državi kot tudi v občini imamo izjemne potenciale in v naši skupnosti, ki se ji reče država, jih lahko vsak posameznik tudi razvija. V Kamniku bo jeseni zaživel nov režim parkiranja. / Foto: Aleš Senožetnik bodo še naprej plačljiva, medtem ko bodo parkirišča v nekoliko širši okolici mesta še vedno ostala brezplačna. Večje spremembe bodo v načinu plačevanja. »Do jeseni bomo usposobili parkomate, resni pogovori pa potekajo tudi s sistemom EasyPark, ki bo omogočil sodobnejši način plačevanja parkirnine v mestu,« pravi Slapar. Aplikacijo EasyPark poznajo že v številnih občinah po Sloveniji. Uporabniku omogoča, da preko pametnega telefona uredi parkiranje, po potrebi tudi na daljavo podaljša čas parkiranja in na koncu poravna račun. Sistem je povezan z upravljavcem parkirišča, zato redarji vidijo, da ima določeno vozilo aktivirano parkirnino, in ne izrečejo globe. Kljub temu pa bodo v Kamniku še vedno omogočali tudi plačevanje z gotovino, kot je to veljalo že doslej. Cene bodo podobne kot doslej. Ura parkiranja trenutno v Kamniku stane pol evra. Prav tako so na kamniški občinski upravi prejeli več pobud za novo ureditev do- Vizija skupne prihodnosti nas povezuje in dela močnejše, da se bomo znali in zmogli prilagajati izzivom sodobnega časa, ne da bi pri tem izgubili svojo identiteto. Letos v Kamniku, Maistrovem mestu, slovesno zaznamujemo leto generala Rudolfa Maistra - Vojanova. Prav naš rojak Rudolf Maister je bil eden prvih, ki je verjel v slovensko narodno prihodnost. Verjel je v samostojno, suvereno državo, kjer bodo živeli in o svoji usodi odločali Slovenke in Slovenci. Verjel je v ideal samostojne države, našega naroda, ki ga je pogumno branil in ubranil. Naj nas njegov neustrašni duh in vztrajnost navdihujeta, da bomo še naprej zaupanja vreden narod, ko bomo morali sprejemati pomembne, napredne odločitve. Skupaj lahko sestavimo izjemne zgodbe. Eden drugega moramo spodbujati, da nam ne bo zmanjkalo energije in zanosa. volilnic za stanovalce mestnega jedra. Kot pravi kamniški župan, bodo po novem na določenih parkiriščih imeli dovolilnico tudi stanovalci Šutne, kako pa bo deloval sistem, pa se bodo še odločili. Kdaj bo zaživel nov sistem parkiranja? »Med poletjem bomo pripravili vse potrebno in septembra občinskemu svetu predlagali spremembo odlokov, kjer bo to potrebno, nato pa se nadejamo, da bo novi sistem jeseni zaživel tudi v praksi,« odgovarja kamniški župan. Vljudno vabljeni na slovesnost ob dnevu državnosti, ko podoživljamo spomine na demokratizacijo in osamosvajanje naše države. Pridružite se nam v torek, 25. junija 2024, ob 20. uri v Samostanu Mekinje, kjer bodo ob zvokih Mestne godbe Kamnik kulturni program obogatili kamniški in drugi glasbeni ustvarjalci z različnih predelov Slovenije in nam predstavili našo domovino v svojih narečjih ter nas kot skupnost povezali v eno. V energetske sanacije Kljub negotovim časom z optimizmom in pripravljenostjo za sodelovanje zremo v prihodnost naše države. Spoštovane občanke in občani, vam in Sloveniji želim vse najboljše ob rojstnem dnevu naše skupne države in naj se ta razvija tudi v prihodnje. Aleš Senožetnik Kamnik – Kot je znano, Občina Kamnik v zadnjem času precej vlaga v vzpostavitev sončnih elektrarn in energetsko sanacijo objek- »Poleti je težava vročina, pozimi pa je precej potratno ogrevanje, zato bo sanacija prinesla precejšnje prihranke,« o sanaciji vrtca Tinkara pravi župan. tov. Pred nedavnim smo že pisali o celoviti rekonstrukciji in energetski sanaciji stavbe knjižnice in glasbene šole, v okviru katere bo knjižnica dobila tudi sodobnej- še prostore. Poleg tega pa se v prihodnje obeta tudi sanacija enote Tinkara Vrtca Antona Medveda Kamnik. V okviru projekta Elena je občina za oba objekta pridobila sredstva za pripravo projektne dokumentacije. Na naslednji seji, v sredo, bo gradivo o potrditvi investicijske dokumentacije za objekte v projektu Elena obravnaval tudi občinski svet. »Podobno kot pri knjižnici se tudi o sanaciji enote Tinkara že dlje časa govori,« pravi kamniški župan Matej Slapar, ki nadaljuje: »Objekt je star, ima več težav z napeljavami in energetsko učinkovitostjo. Poleti je težava vročina, pozimi pa je precej potratno ogrevanje, zato bo sanacija prinesla precejšnje prihranke.« Občina bo sicer na strehi vrtca Tinkara zgradila tudi sončno elektrarno, prav tako pa tudi na Osnovni šoli Stranje, stavbi knjižnice in glasbene šole, na objektu na Starem gradu in bazenu. Za to že ima dokumentacijo in so- objektih. »Odvisno je od statične konstrukcije objektov in sposobnosti električnega omrežja. Za zdaj smo dali pregledati šolo in vrtec na Duplici, šolo v Šmartnem in še nekaj drugih,« pravi župan in dodaja, da bodo inve- Investicije v energetske sanacije objektov bodo zahtevale kar nekaj sredstev, a glede na možnosti sofinanciranja v Kamniku menijo, da se splača k projektom pristopiti resno. glasja Elektra Ljubljana, skupaj s konzorcijem občin pa so projekte prijavili tudi na razpise za sofinanciranje. Kot pravi župan Slapar, se nadejajo, da bodo razpisi za podobne projekte še sledili, zato že preverjajo tudi druge možnosti za namestitev sončnih elektrarn na javnih sticije zahtevale kar nekaj sredstev, a glede na možnosti sofinanciranja se splača k projektom pristopiti resno. »Poleg tega bomo financiranje zagotavljali z lastnimi sredstvi in verjetno s krediti. Verjamem pa, da jih bomo realizirali v naslednjih dveh letih,« še poudarja. www.kamnik.si Občina se loteva energetskih sanacij in gradenj sončnih elektrarn, med drugim je v načrtu tudi sanacija vrtca Tinkara. Vse najboljše, Slovenija! Vaš župan Matej Slapar Bizjaku državno priznanje za prostovoljstvo Ljubljana – Kamničan Matej Bizjak je za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela na področju civilne zaščite, reševanja ter vzgoje in izobraževanja prejel državno priznanje za prostovoljstvo za leto 2023. Uveljavil se je kot izjemno izkušen in vrhunsko usposobljen gorski reševalec letalec, ki s svojim strokovnim ravnanjem in mirnostjo vzbuja pri ponesrečencih in ljudeh v stiski zaupanje ter občutek varnosti tudi v najzahtevnejših razmerah. V Gorski reševalni zvezi Slovenije povprečno opravi med 200 in 250 prostovoljskih ur na leto, lani pa se je njegovo povprečje podvojilo, saj je reševal tudi ob poplavah. Gorskim reševalcem se je pridružil leta 2001 z željo pomagati ljudem v stiski. Od tedaj je aktiven v klasičnem, kasneje še v helikopterskem reševanju. Njegova pot se je začela pri tolminskih gorskih reševalcih. Ko se je leta 2008 preselil v Kamnik, se je včlanil v Društvo Gorska reševalna služba Kamnik. Priznanje mu je v Predsedniški palači izročila predsednica države Nataša Pirc Musar. M. L. 4 petek, 21. junija 2024 Občinske novice, mnenja Vodenje Arboretuma prevzema Matjaž Mastnak Alenka Brun Volčji Potok – Ministrica za kulturo Asta Vrečko je za direktorja javnega zavoda Arboretum Volčji Potok imenovala Matjaža Mastnaka, dose- Mnenje občinskega svetnika Obetavne občinske Prometna ureditev naložbe v Kamniku bil kurator zbirk, pomočnik direktorja za program pa je postal z oktobrom 2019. Je avtor pedagoških in publicističnih del, kot predavatelj je sodeloval na domačih in mednarodnih strokovnih po- Matjaž Mastnak / Foto: Tina Dokl danjega pomočnika direktorja za program, ki bo vodenje prevzel 1. julija. Mastnak je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, ki je v Arboretumu Volčji Potok zaposlen od leta 2001. Sprva je svetih. Je član Prirodoslovnega društva Slovenije, Botaničnega društva Slovenije, Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije in upravnega odbora Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije. Na pretekli seji občinskega sveta smo člani svetniške skupine NSi – Nova Slovenija soglasno potrdili predlog identifikacije investicijskega projekta (DIIP), investicijski program in predinvesticijsko zasnovo za novo športno dvorano ter investicijski program za zunanje športne površine. Sprejeti akti ustvarjajo pogoje za kandidiranje na razpisih za nepovratna finančna sredstva, ki jih za športne objekte in zunanje športne površine namenjajo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Sredstva, ki so tokrat na voljo, so najvišja do zdaj. Zavedati se je namreč treba, da v investicijskem ciklusu tako obsežnega projekta, kot je športna dvorana, vsak pridobljeni evro, ki ne izvira iz občinskega proračuna, šteje dvojno. V času izgradnje obstoječe dvorane niso posvečali posebne pozornosti energetski učinkovitosti objekta. Energetska sanacija obstoječega objekta in posodobitev na osnovi današnjih tehničnih smernic ne bi bila smotrna, zato je smiselna rušitev in izgradnja novega objekta, ki bo oblikovno in prostorsko kompatibilen z novozgrajeno šolo. Nova celovita ureditev šolskega območja bo z novimi igralnimi površinami, dodatnimi parkirišči Matjaž Šporar, občinski svetnik NSi Kamnik Anton Iskra, občinski svetnik NSi Alenka Jevšnik, Lista Dušana Papeža V Novi Sloveniji Kamnik pozdravljamo namero Občine Kamnik, da koristno izrabi več nepremičnin v svoji lasti za proizvodnjo električne energije s pomočjo sončnih elektrarn. V teku je namreč priprava dokumentacije za sončne elektrarne na strehah Osnovne šole Stranje, Vrtca Tinkara, Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, Glasbene šole Kamnik, zgradbe na Starem gradu in stavbe pri letnem kopališču Pod skalco. Občina načrtuje, da bo del teh sončnih elektrarn postavila letos, preostale pa prihodnje leto. Ta projekt je v skladu z energetskim načrtom občine, ki predvideva tudi vlaganja v energetsko samooskrbo objektov v njeni lasti, in sicer iz obnovljivih virov. Skupaj z ukrepi za zmanjševanje porabe (električne) energije bo lastna proizvodnja elektrike omogočala tudi znatne prihranke pri stroških delovanja zavodov, katerih (so)ustanovitelj in plačnik stroškov porabe električne energije je občina. Prav tako bo Občina Kamnik lahko presežke električne energije prodajala elektrodistributerjem in s tem ustvarila še nekaj prihodkov, zaradi katerih se bo naložba v sončne elektrarne hitreje povrnila. NSi Kamnik podpira te korake občine, saj smo kamniški krščanski demokrati zagovorniki varčnosti pri porabi proračunskih sredstev in iskanja Že v letu 2019 sem na Komisijo za tehnično urejanje prometa Občine Kamnik podala pisno pobudo za ureditev prometa na Kovinarski cesti v Kamniku. Kovinarska cesta je šolska pot, v tem delu so Vrtec Antona Medveda, enota Sneguljčica, pot pelje proti knjižnici Franceta Balantiča, OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta. Tukaj je tudi Glasbena šola Kamnik. V tem delu je zdaj tudi Plesni klub Šinšin. V bližini je tudi naselje z bloki – Zikova, Steletova ulica, Livarska ... Na tem območju so tovarne Svilanit, Eta in Titan ter trgovina Mercator, kar močno povečuje dnevno frekvenco prometa. Komisija za tehnično urejanje prometa je ugotovila, da navedbe v pobudi, ki sem jo podala, držijo in so ustrezne. Predlagane so bile tudi rešitve za ureditev celotne Kovinarske ceste. Na podlagi izvedenega terenskega ogleda in razpoložljive projektne dokumentacije so bili pripravljeni predlogi za izboljšanje prometne varnosti na Kovinarski cesti v Kamniku. Predlogi zajemajo: dograditev manjkajočega pločnika pri podjetju Titan, zaris pasu za pešce, zaris prehoda za pešce ter ureditev JR pri podjetju Titan, izvedbo prehoda za pešce in JR pri nekdanji gostilni Vovk in izvedbo ukrepa za umirjanje v celotnem križišču (dvig križišča) pri nekdanji gostilni Vovk, zaris prehoda za pešce ter postavitev JR in zaris pasu za pešce od podjetja Svilanit do križišča s Ka- dodatnih, nedavčnih prihodkov javnega sektorja. V svetniški skupini Nove Slovenije smo prav tako prepričani, da je občinska uprava poskrbela za ekonomsko smotrnost oz. smiselnost te naložbe, tako da bo poleg prihrankov ob razumnih stroških prinašala tudi zadostne donose. Ker pa se Občina Kamnik spoprijema z odpravljanjem posledic katastrofalnih poplav 4. avgusta lani, bo letos poleti izvajala obnove cestnih odsekov od Stranj do Klemenčevega–Kuharjevega, proti Kregarjevemu in na Krivčevem, Potoku v Črni ter cesto na Kraljev hrib. Obnavljanje cest je ena najpogostejših občinskih naložb, saj so ceste med najbolj izpostavljenimi in najpomembnejšimi vrstami infrastrukture lokalne skupnosti. Zato svetniška skupina Nove Slovenije vedno zagovarja vlaganja tudi v cestno omrežje tako za odpravljanje škode kot tudi za izboljšanje njegove kakovosti in odpornosti na obrabo in poškodbe. juhovo cesto, Zaris prehoda za pešce pri parkirišču podjetja Svilanit oziroma pri plesni šoli Šinšin, Asfaltiranje bankine ob ograji makadamskega parkirišča, kjer je predlagan zaris pasa za pešce. Ko na konkretno zastavljeno vprašanje Občini Kamnik glede prometne ureditve, ki se vleče in ureja že več let, dobiš odgovor, se resno vprašaš, kaj je Občina Kamnik delala do zdaj? Citiram odgovor: »Občina Kamnik je v letošnjem letu pristopila k izdelavi Občinske celostne prometne strategije (OCPS), v kateri bodo oblikovani strateški in specifični cilji razvoja prometa v ožjem in širšem mestnem središču ter za področje celotne občine. Na tej podlagi bo Občina Kamnik lahko črpala evropska sredstva za investicije na področju trajnostne mobilnosti. OCPS bo vključevala tudi področje Kovinarske ceste.« Do kdaj bomo še čakali, da se v Kamniku uredijo ceste, kot so Kovinarska, Tunjiška, Medvedova in še veliko drugih? Očitno je, da do zdaj kljub obljubam in rešitvam ni bilo resne namere urediti problematičnih cestnih odsekov v Kamniku. Načrti za nove športne površine Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina LMS Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina NSi Vlaganja v šport in rekreacijo ter parkovno ureditvijo tako zaokrožila celoten šolsko-športni okoliš. Vrhunski šport je v Kamniku doma in uspehi naših odbojkarjev kar kličejo po sodobni dvorani, ki bo izpolnjevala tehnične pogoje in zagotavljala igranje odbojke na najvišji ravni, ob tem pa bo tudi več prostora za gledalce na tribunah. Možna bo tudi hkratna vadba več razredov ali športnih skupin, kar bo velik prispevek k športu učencev obeh osnovnih šol v neposredni bližini. Poleg uspešnega vrhunskega športa, ki krepi prepoznavnost kraja, pa pomemben segment predstavlja tudi rekreativna dejavnost športno ozaveščenih krajanov vseh starosti. To pa vpliva na izboljšanje zdravja in telesne pripravljenosti celotne lokalne skupnosti, pomaga krepiti društveno življenje ter spodbuja interesno združevanje krajanov. Nova dvorana bo nudila ustrezne prostore, v katerih bo poleg športnih možno izvajati tudi različne kulturne in izobraževalne prireditve. Vse to pa pozitivno učinkuje na športni, kulturni in gospodarski razvoj in prispeva h kakovostnejšemu življenju lokalne skupnosti, posredno pa povečuje prepoznavnost športa kot pomembnega družbenega dejavnika. Vlaganje v šport pa pomeni neposredno vlaganje v našo skupno prihodnost, ob dejstvu, da športne dejavnosti nudijo trdno oporo pri vzgoji mlade populacije. Mnenje občinske svetnice Gradnja nove Osnovne šole Frana Albrehta je za Občino Kamnik izjemno pomemben projekt in bogata pridobitev. Lepe, sodobno opremljene učilnice bodo učencem omogočale domačnost, sproščenost, pozitivno energijo in željo, da bi bili ti prostori skupaj s strokovnim kadrom njihov drugi dom. Vsi se veselimo zaključka gradnje, vendar se obenem zavedamo tudi drugih potreb, ki jih prinaša širjenje šolskih kapacitet. Pomanjkanje športnih površin je eden izmed perečih izzivov, s katerimi se srečujemo. Zato smo v svetniški skupini Lista Mateja Slaparja na izredni seji potrdili investicijski program, ki podpira izgradnjo zunanjih površin med šolama Frana Albrehta in Toma Brejca. Te površine bodo omogočile kakovostno izobraževanje in izvajanje raznih športnih programov, tekmovanj, medgeneracijskega druženja ter raznih drugih dejavnosti. Verjamemo, da bodo te nove površine postale središče športnega in družabnega življenja v naši občini, kjer se bodo lahko srečevale in sodelovale različne generacije. Poleg tega športna dvorana Osnovne šole Frana Albrehta ne zadostuje potrebam izvajanja nekaterih dvoranskih športnih disciplin. Obstoječa dvorana je dotrajana, energetsko potratna in potrebna celovite obnove, saj ne nazadnje s svojim videzom kazi ugled novozgrajene šole. Na podlagi letnega načrta za financiranje in sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport objavilo javni razpis. Njegov namen je obnova, novogradnja in rekonstrukcija javnih športnih objektov. Občinski svetniki Liste Mateja Slaparja se zavedamo potreb, zato smo vse dokumente, ki so bili potrebni za prijavo na javni razpis, soglasno podprli. Nova, sodobna športna dvorana bo omogočala izvajanje tek- movanj vseh športnih disciplin na državni ravni, kar bo našim športnikom ponudilo boljše pogoje za trening in tekmovanje, občinstvu pa priložnost za ogled vrhunskih športnih dogodkov. Verjamemo, da bodo te investicije v izgradnjo zunanjih površin in nove športne dvorane pripomogle k še boljši kakovosti življenja v naši občini ter omogočile našim mladim in vsem občanom, da razvijajo svoje talente in se aktivno vključujejo v športne dejavnosti. Podpora tem projektom je zato ključna za prihodnost naše skupnosti. Dragica Požek, občinska svetnica Liste Mateja Slaparja 5 petek, 21. junija 2024 Aktualno Hvaležna je družini Na voljo nov razpis Pred kratkim se je zaključil občinski razpis za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, odprt pa je Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji. Darinka Klemenc iz Kamnika je v svetu zdravstvene nege pustila neizbrisen pečat. Prejemnica priznanja za življenjsko delo Angele Boškin je s svojo predanostjo delu bistveno prispevala h krepitvi stroke v Sloveniji. Aleš Senožetnik Kamnik – Pred kratkim se je zaključil razpis, s katerim je Občina Kamnik ponudila 68 tisoč evrov nepovratnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Za Pospeševanje zaposlovanja je bilo na voljo deset tisoč evrov, za zaščito patentov in licenc štiri tisoč, za subvencije najemnin v starem mestnem jedru 20 tisoč, za sofinanciranje sejmov in razstav 13.800 in za promocijo namestitvenih ponudnikov 20 tisoč evrov. Prav pred dnevi pa je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije objavlja tretji javni razpis za vključitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji, katerega glavni cilj je, da udeleženci programa v času usposabljanja usvojijo vsa potrebna znanja in vešči- Nika Toporiš Kamnik – Ena največjih težav, s katerimi se srečuje zdravstvena nega, je pomanjkanje zakonodaje za medicinske sestre in babice. Darinka Klemenc je na to problematiko opozorila že večkrat. »To pa je res katastrofa, državo bi moralo skrbeti. Za vse mogoče branže in stvari, za živali in rastline imamo zakone, vsi imajo svoje zakone, medicinske sestre pa so pravi fenomen brez svoje zakonodaje,« je dejala in dodala, da zanimanja za te poklice ni Darinka Klemenc je letošnja dobitnica priznanja za življenjsko delo Angele Boškin. / Foto: Tina Dokl več toliko, kar je izjemno skrb vzbujajoče. Poklici niso privlačni, so podplačani, nekateri jih celo gledajo skozi stereotipna očala. Prepričana je, da bi zakon izboljšal položaj medicinskih sester, jim podelil pravni status in morda spodbudil mlade, da se odločijo za ta poklic. »Pomanjkanje kadra je naravnost grozljivo, poklic ni privlačen za mlade in – roko na srce – tudi ugled in zadovoljstvo na delovnem mestu ter tudi socialna varnost so pomembni elementi zaposlitve. Zakon bi to varnost prinesel,« je poudarila in opozorila tudi na pomen medgeneracijskega sodelovanja na delovnih mestih, saj družba le tako lahko uspe in se razvija. Nič ni samoumevno Kot predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana je pomembno prispevala k potrojitvi članstva društva, raziskovanju, objavljanju, prepoznavnosti stroke, uvedbi društvenih priznanj in razvoju vizije ter vrednot. »Z veseljem se spominjam razvoja društva. Uvedli smo cel kup stvari, ki so jih potem uvedla tudi druga regijska stanovska društva, kar je super. Trudili smo se razširjati dober glas o stroki, bili smo nekakšna skupina zanesenjakov,« se spominja Kamni- čanka. Njeno delo je navdihnilo tudi druge regijske organizacije, ki so sprejele podobne prakse. Dva mandata je vodila tudi Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza), kjer so se kljub številnim spremembam skozi skoraj stoletje delovanja ključni cilji ohranili. »Nobena stvar, ki jo dosežeš, ni sama po sebi samoumevna in ni dokončna, če je ne čuvaš. Pa naj bodo to pravica ženske do reproduktivnega zdravja, preventivni programi, ki so sila dragoceni, karkoli, in tudi položaj stroke ali organizacije. Verjamem, da sem imela okoli sebe izjemno dobre ljudi, imela sem morda celo srečo, da so me obkrožali ljudje, s katerimi smo dobro sodelovali in sledili drug drugemu,« je poudarila in dodala, da so veliko dosegli, zdaj pa je na naslednikih, da to negujejo in ohranjajo. Dandanes jo največkrat vidimo v aktivni vlogi pri društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost. Kot je dejala, se starejši srečujejo s številnimi izzivi, ki pogosto ostajajo spregledani, opozorila je na porast nasilja in dodala, da se bo nekaj moralo spremeniti. »Nasilje nad starejšimi je popolnoma nesprejemljivo in zahteva takojšnjo pozornost. Potrebne bo več solidarnosti in zavedanja, da bomo vsi nekoč stari in bomo morda potrebovali Londonu se je posvečala enterostomalni terapiji in prispevala k ustanovitvi strokovne sekcije na tem področju. »Začetkov se res Gibanje svoboda, slovenska cesta 56, Ljublljana Pomanjkanje kadra zdravstvene nege je namreč označila kot izjemen problem. »Zanimanja za te poklice ni več toliko, kar je izjemno skrb vzbujajoče. Poklici niso atraktivni, podplačani, nekateri jih celo gledajo skozi stereotipna očala,« je dejala. ne za uspešen in učinkovit razvoj svoje ideje ter zagon novega podjetja. RRA LUR v okviru projekta zagotovi podporno podjetniško okolje, v katerem lahko udeleženci uspešno razvijejo in uresničijo lastne poslovne ideje. V projekt se lahko vključijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali začasno bivališče v eni od 25 občin Ljubljanske urbane regije (med katere spada tudi občina Kamnik) ter da lahko pred začetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štiri mesece. Udeleženci se bodo v projekt vključili predvidoma s 1. septembrom. Podrobnosti razpisa so na voljo na spletni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Na Urološki kliniki se je prvič začela srečavati s pacientovimi pravicami, z umiranjem, dostojanstvom in varovanjem podatkov, kasneje po izobraževanju enterostomalne terapije v Londonu pa se je posvečala ustanovitvi strokovne sekcije na tem področju. pomoč,« je poudarila. Sicer še vedno tudi predava, zlasti poklicno etiko, in predseduje Častnemu razsodišču pri Zbornici – Zvezi. Začetki v Kamniku Svojo poklicno pot je začela v Kamniku, kjer je pridobila dragocene izkušnje pri delu z osebami z različnimi potrebami. »Prvo leto sem delala v ZUIM, zdaj CIRIUS Kamnik, in tudi to leto je bilo zame zelo bogato, zelo zanimivo. Imela sem priložnost spoznati ljudi z drugačnostjo in to se človeka kar dotakne, tega ne pozabiš nikoli,« pravi Darinka Klemenc. Neprecenljive izkušnje je dvajset let nabirala tudi na Urološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer je spoznala pomen pacientovih pravic, dostojanstva pri umiranju in varovanja podatkov. Po dodatnem izobraževanju v spominjam kot zelo lepih, delali smo z zanosom, odnosi so bili precej drugačni. Skratka kolegialnost, za katero pa se bojim, da počasi izzveneva. Delali smo s strastjo, nikoli nisi pogledal na uro in čakal, kdaj bo konec službe,« se z nostalgijo spominja prejemnica letošnjega priznanja za življenjsko delo Angele Boškin. Podpora družine Darinka Klemenc pri svojih dosežkih ne pozablja na podporo družine. »Neprecenljivo je, da ko se po celem dnevu ali tednu odsotnosti vrneš domov, te nekdo čaka, te posluša in razume, čeprav je to včasih nepredstavljivo,« je dejala in dodala, da ji brez domače podpore in nekaterih prijateljev vse to ne bi uspelo. »Da so bili vedno tukaj zame, ko sem jih potrebovala, je zlata vredno.« Ob dnevu državnosti čestitamo vsem občankam in občanom. Bodimo aktivni državljani in ponosni domoljubi. Stranka Lista Dušana Papeža LDP, PODJELŠE 2, KAMNIK 6 petek, 21. junija 2024 Kultura Na svetovni dan kulturne raznolikosti za dialog in razvoj smo v mladinskem centru Kotlovnica (MCK) že četrto leto zapored skupaj s portugalsko organizacijo Mais Cidadania (Več državljanstva​, AMC) pripravili spletno oddajo, ki smo jo v živo oddajali na naših družbenih kanalih. Anja Urankar Kamnik – Sodelovanje med MCK in AMC sega v leto 2016, ko smo se pridružili mreži More Citizenship (Več državljanstva), mreži trenutno trinajstih organizacij iz Evrope, ki jih povezuje skupna tema drža- znujemo 21. maja, gostimo spletno oddajo v živo. Vse organizacije, ki so se tokrat odločile za sodelovanje – iz Češke, Francije, Španije, Portugalske in Slovenije – so pripravile video z vsebino, ki po njihovem mnenju najbolje odraža njihovo kulturo. Kotlovniški Spletno oddajo smo v živo oddajali na naših družbenih kanalih. / Foto: Michał Moskal vljanstvo, koordinira pa jo AMC. Ko smo na začetku covidne krize aktivnosti mladinskega centra preselili na splet in tako mladim omogočili aktivno udejstvovanje tudi v tistih negotovih začetnih mesecih, se je dekletom iz AMC porodila ideja za izvedbo spletnega dogodka, ki bi povezal vse organizacije iz te mreže. Z veseljem smo se odločili za sodelovanje in pripravili prvo oddajo. Od takrat vsako leto čim bližje mednarodnemu dnevu, ki ga pra- prispevek so letos pripravili trije prostovoljci Evropske solidarnostne enote – Erica, Barnabás in Michał. Poleg tega so v oddaji sodelovali kot tehnična ekipa in omogočili uspešno izvedbo dogodka v živo. Micha ł je skrbel za kamero, pred katero je sedel povezovalec oddaje Matic, Barnabás in Erica pa sta v našem studiu skrbela za tehnično izvedbo – vklapljanje udeležencev v prenos, vrtenje pripravljenih video izdelkov, reševanje težav med prenosom ... Prihaja Poletje pod krošnjo Goran Završnik Kamnik – Poletje v Kamniku je čudovito, mar ni? Vsakodnevne skrbi med pohajkovanjem po mestu, ki ga iz leta v leto obišče več domačih in tujih turistov, potihnejo, lokalni prebivalci se odpravljajo na dopust in se z njega vračajo zagoreli, zjutraj in zvečer v zraku prijetno brni. Zdi se, da kulturni zavodi počivajo, a to je pravzaprav privid. Poleg rdečih, zelenih, belih in črnih pingvinov, psov in želv se s Kamnikom poleti družijo tudi tradicionalni kamniški festivali – poleg Kulpetkov, Kamfesta ter Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine tudi Poletje pod krošnjo. Zametki festivala segajo v leto 2017, takrat še v organi- zaciji Zavoda za turizem, šport in kulturo. Koncertni in gledališki dogodki so se v juliju vrstili na terasi Doma kulture Kamnik. Med epidemijo covida-19 in po njej se je festival preselil v Samostan Mekinje, kjer je preživel dve poletji. Letos se festival seli v staro mestno jedro. Štiri julijske sobote in eno avgustovsko se bo na nekdanjem parkirišču ob kavarni Veronika zvrstilo pet predstav in koncertov, namenjenih družinskemu občinstvu, prav tistemu, ki skozi leto napolnjuje tudi Dom kulture Kamnik. Festival Poletje pod krošnjo organizira Javni zavod za kulturo Kamnik. Prireditve se bodo začele ob 11. uri. Verjemite v sanje in vztrajajte Člani skupine Viatores so izvedli ponovitev izvrstnega avtorskega dijaško-študentskega muzikala z naslovom Deklica z vžigalicami. Navdušili so z domiselnostjo, igro, petjem in izvedbo, s svojo predstavo pa sporočajo, da je treba verjeti v svoje sanje. Vabijo jih tudi na druge odre. Katja Dolenc Kamnik – Na velikem odru Doma kulture Kamnik je bila v petek, 7. junija, ponovitev odličnega avtorskega muzikala, ki je bil uspešno premierno uprizorjen in skoraj razprodan na istem odru že 15. maja. V sodelovanju z Mladinskim centrom Kotlovnica ga je pripravila skupina mladih iz Kamnika in okolice, zdajšnjih in nekdanjih dijakov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, ki so si nadeli umetniško ime Viatores ali Popotniki. Povezuje jih ljubezen do gledališča, glasbe in plesa. Muzikal z naslovom Deklica z vžigalicami je njihov drugi. Pripravili so ga po uspešnem lanskoletnem, tudi avtorskem muzikalu Alice in Disneyworld. Ker so v procesu ustvarjanja zelo uživali, so se odločili, da bodo delo nadaljevali. Pia Fabijan iz Kamnika, ki zdaj obiskuje prvi letnik Filozofske fakultete v Ljubljani in je za muzikal, ki so ga navdihnile osebne izkušnje, napisala scenarij, besedilo in pesmi ter ga režirala, je pojasnila: »Zopet smo se držali pravljičnih motivov, le da je vsebina tokrat napisana v slovenščini. Zgodba se zgleduje po motivih iz pravljice Hansa Christiana Andersena in se dogaja v 19. stoletju v Köbenhavn​u, Vsaka vžigalica, ki jo je prižgala deklica, je simbolično osvetlila pot iz teme in vzbudila novo upanje. / Foto: Julija Brecl vendar predstavlja le ogrodje, znotraj katerega poteka druga predstava.« Glavna junakinja Frida, ki jo pestijo razne težave in se spopada z neuspehom, nekega dne preko Deklice z vžigalicami spozna pravljično bitje, ki jo popelje na glasbeno pustolovščino v »svetli Novi svet«, kjer se vse njene želje uresničijo, oziroma, vsaj tako se zdi … Glavno sporočilo predstave pa je, kot pravi Pia, da moramo verjeti v svoje sanje in vztrajati. V predstavi je sodelovalo 16 mladih, starih od 16 do 22 let, in 11-letna deklica, ki so igrali in peli, solo ali v zboru. Glasbo je napisal Juan Zuleta, ki je sodeloval že pri prvem muzikalu, koreografi- li so veliko pohval in tudi nekaj ponudb za gostovanja. Poleg produkcije Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik je bila predstava izve- Pia Fabijan iz Kamnika, ki obiskuje prvi letnik Filozofske fakultete v Ljubljani, je za muzikal, ki so ga navdihnile osebne izkušnje, napisala scenarij, besedilo in pesmi ter ga režirala. nji sta bili Maša Kosmač in Sara Vilić, s kostumi pa sta jim pomagala Helena Hafner in Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Odzivi na predstavo so pozitivni, dobi- dena tudi ob podpori Doma kulture Kamnik, Občine Kamnik, Urada Republike Slovenije za mladino, Ministrstva za kulturo in Evropske unije. Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Za Biblosom Cobiss Ela Andrej Kotnik Ena prijetnejših strani tehničnega napredka je, da ljudje lahko do knjižnih in drugih vsebin prihajajo hitro, razmeroma poceni, pred- Foto: osebni arhiv Mednarodno sodelovanje vsem pa jih sprejemajo na način, ki ustreza njim. Vse manj smo obsojeni zgolj na knjige v fizični obliki. Sicer nimamo nič proti njim, a vseeno: imajo svojo težo, terjajo svoj prostor, in če niso naše, jih moramo sčasoma vrniti. Ko je pred desetletjem, sicer kar nekaj let za tujino, na slovenski knjižni prostor prišel Biblos založbe Beletrina, smo se tudi pri nas spraševali, ali je knjigam morda odzvonilo. Danes vemo, da jim ni. Nasprotno: dobili smo nov tip bralca, ne da bi v bistveni meri izgubili starega. E-knjige bere marsikdo, ki bi sicer tiskanih ne bral. Beletrina je z Biblosom orala ledino na področju e-knjig v slovenščini. Zato smo tako bralci kot tudi knji- žničarji z obžalovanjem sprejeli, da izposoja na platformi Biblos za uporabnike, ki se nanjo prijavljajo kot člani splošnih knjižnic, ni več mogoča. S 17. junijem 2024 je začela delovati nova platforma za izposojo e-knjig Cobiss Ela. Na predlog Združenja splošnih knjižnic so jo razvili na mariborskem Institutu informacijskih znanosti (IZUM). Platforma Cobiss Ela članom knjižnice, ki v knjižnici nimajo neporavnanih obveznosti, omogoča izposojo e-knjig neposredno iz kataloga Cobiss+. Čas izposoje je 21 dni, pri čemer izposojeno knjigo lahko vrnemo 24 ur po izposoji. E-knjige bomo še naprej brali na bralnikih, mobilnih na- pravah in osebnih računalnikih. Za branje e-knjig na mobilnih napravah je treba nanje prenesti aplikacijo Cantook by Aldiko. Če mobilna naprava uporablja operacijski sistem Android, mora biti naložena verzija 5.1 ali novejša. Za branje e-knjig na osebnih računalnikih si je treba naložiti program Thorium Reader. Oba omenjena programa si lahko na naše naprave pretočimo brezplačno. Ob prvi izposoji e-knjige in pred prvim branjem se mora uporabnik identificirati s prijavnimi podatki za Mojo knjižnico. Cobiss Ela nam že v samem začetku ponuja bogat nabor naslovov. Bralce in bralke e-knjig vabimo k uporabi platforme Cobiss Ela. 7 petek, 21. junija 2024 Kultura Orientalski ples nekdaj in danes Pogovor z generalovim vnukom Kamnik – Zadnji poletni Maistrov večer v Maistrovem letu je bil nekaj posebnega, saj je potekal na rojstni dan Boruta Maistra, generalovega mlajšega sina, ki se je rodil 12. junija 1908 v Ljubljani. V Rojstni hiši Rudolfa Maistra je ob tej priložnosti o svojih prednikih, predvsem pa o svojem slavnem dedu Rudolfu Maistru - Vojanovu pripovedoval vnuk Borut Maister. Pogovor je vodila vodja Rojstne hiše Rudolfa Maistra Kamnik Alenka Juvan. Borut Maister svojega deda ni poznal osebno, a ga zelo občuduje in na različne načine predstavlja njegovo zgodbo. Redno sodeluje z ustanovami, ki raziskujejo Maistrovo življenje, ter prispeva dokumente in fotografije iz družinske zapuščine. Župan Matej Slapar se je zahvalil Borutu Maistru za njegovo naklonjenost do Kamnika in sodelovanje. Borut Maister pa je izrazil hvaležnost Kamniku za spoštovanje dediščine njegovega deda in za prirejanje številnih slovesnosti ob Maistrovem letu, ki poudarjajo pomen generalovih dejanj. M. L. Kulturno-umetniško orientalsko društvo (KUOD) Bayani iz Kamnika je z odlično plesno predstavo z naslovom Orientalske plesne zgodbe izvrstno zaznamovalo 20 let delovanja. Gledalci, ki so bili izjemno navdušeni nad celotno izvedbo, so skozi ples, kostume, glasbo, sliko in besedo spremljali razvoj orientalskega plesa. Katja Dolenc Kamnik – V dvorani Kulturnega doma Kamnik je bila v soboto, 8. junija, izvrstna plesna predstava Orientalske plesne zgodbe, ki je bila razprodana že tri tedne pred iz- dobro voljo, ki sta napolnili dvorano. Pojasnila je, da so s predstavo, ki je plod večletnega strokovnega raziskovanja in je združevala predstavitev različnih plesov, ustreznih kostumov, značilno glasbo ter spremljajočo ki so vplivale na izoblikovanje značilnih plesnih gibov, klasično rutino, v kateri so plesalke lahko predstavile vse svoje znanje, ter modernejše stile, na katere imajo velik vpliv tudi družbena omrežja. Na zahodu se je Sloveniji in tujini, letne produkcije plesne šole, uprizorile so deset plesnih predstav, od katerih so najbolj ponosne na predstavo Hamsa – 5 elementov orientalskega plesa iz leta 2015. Letošnjo obletnico bodo no- Letni koncert pevskega društva Lira Kamnik – Prvo slovensko pevsko društvo Lira se bo v soboto, 22. junija, predstavilo na letnem koncertu, ki bo potekal na gradu Zaprice z začetkom ob 19.30. Ob letu generala Rudolfa Maistra bo prvi del koncerta posvečen spominu na prvo svetovno vojno in Maistra. V drugem delu pa bodo poslušalce popeljali v svet zabavnih popevk. M. L. "Za Slovenijo živim, zame je edina. Je kot pesem polna rim, moja domovina." (N. Derenda) Spoštovane občanke, spoštovani občani, drage Slovenke in Slovenci. Prava paša za oči so bili poleg plesa tudi kostumi nastopajočih. / Foto: Bojan Težak sliko in besedo na velikem ekranu, želele prikazati pravo sliko o orientalskem plesu, saj ga nekateri uvrščajo v čas egipčanskih faraonov. »Ta, ki ga poznamo danes, je star dobrih sto let in je nastal pod vplivom najrazličnejših folklornih in tradicionalnih plesov Turčije, Bližnjega vzhoda in Severne Afrike na eni strani ter baleta in drugih modernih plesnih tehnik iz zahodnega sveta na drugi.« Zgodbe so predstavile najstarejše tradicije in folklore, oblikoval t. i. tribal fusion, pri katerem gre za vodeno improvizacijo, fuzijo različnih plesnih elementov in večjih zasedb v slogu plemena. Na vzhodu, predvsem v Egiptu, se je podeželski ples baladi s priseljevanji ljudi v mesto izoblikoval v shaabi, ki je nato prevzel družbeno kritično vlogo. V času družbene revolucije leta 2011 se je izoblikoval v še bolj kritični stil mahraganat. Članice društva so imele v dvajsetih letih uspešnega delovanja številne nastope v vembra zaznamovale še z nastopom v Luksorju v Egiptu, za prihodnost pa že imajo načrte. Želijo si, da bi lahko še več ustvarjale in plesale ter širile poslanstvo društva: gojiti orientalski in indijski ples kot odrsko umetnost, navduševati nove generacije plesalk, prenašati znanje o orientalskem in indijskem plesu širšemu občinstvu ter ostati zvesti izvornemu izročilu teh plesov in jih istočasno pravično vključevati v moderne aspekte gledališkega giba. Ob praznovanju dneva državnosti vam iskreno čestitamo in vsem želimo lepo praznovanje. Vse najboljše, Slovenija. Lista Mateja Slaparja, Vegova 4, 1240 Kamnik vedbo. Članice Društva KUOD Bayani in njihove gostje, skupno kar 79 plesalk, so ob praznovanju 20-letnice delovanja društva odlično pripravile in odplesale predstavo, s katero so obiskovalci lahko spoznali resnični značaj orientalskih plesov. Nataša Kočar, že dvajset let neumorna vodja društva Bayani in plesna pedagoginja v kulturi, je bila idejna vodja celotne zasnove ter koreografije. Z izvedbo je izredno zadovoljna, predvsem pa s pozitivno energijo in Dan državnosti, 25. junij, je praznik, ki nas, državljanke in državljane Republike Slovenije, spominja na čas, ko je slovenski narod uresničil tisočletne sanje o svobodni in samostojni državi. Vsem občankam in občanom želimo lepe praznike, učencem pa prijetne počitnice. Iskrene čestitke ob dnevu državnosti! SLOVENIJA! Občinski odbor Kamnik bodimo ponosni na dogodke, ki so nam tlakovali pot v svobodo in suverenost, ki ni samoumevna. Izbojevana je bila za ceno življenj. V tem času se spominjamo ljudi, ki so s svojimi življenji obranili temelje naše države, njene samostojnosti in suverenosti. Ob rojstnem dnevu naše domovine vam iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje! OO SDS Kamnik Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova ulica 8, Ljubljana; OO Kamnik Vse najboljše , Nova Slovenija, Dvorakova ulica 11A, 1000 Ljubljana, OO Kamnik Spoštovane občanke in občani, 8 petek, 21. junija 2024 Iz naših krajev Podarili tomosa Kamnik – Tomos legende smo letos namesto poti Od lipe do lipe ustvarili posebno zgodbo. Ko smo na lansko humanitarno pot odpotovali na Ljubno ob Savinji, smo srečali prijatelja Mirka Podpečana, ki je utrpel hude izgube (zbrani denar za potep po Sloveniji smo podarili osebi iz Ljubnega, ki je v vodni ujmi izgubil vse). Mirko nam je zaupal, da mu je voda zalila tudi njegovega tomosa, ki mu ga je kupil oče. Z njim je hodil na prakso, in sicer iz Šoštanja na Gorenjsko, na Črnivec. Ko pa sta se z izvoljenko poročila, sta s tem mopedom vabila svate. Povedal sem mu, da poznam nekoga, ki bi motor obnovil za malo denarja. Takoj se je strinjal in motor smo odpeljali. Tomosovci pa smo se zmenili, da ga uredimo na svoje stroške, o čemer Mirko ni vedel nič. Prvega junija pa smo ob naši lipi lepo urejen moped izročili presenečenemu Mirku, ki smo ga zvabili v Kamnik pod pretvezo, da ima njegova vnukinja v Kamniku državno prvenstvo v folklori. Nepozaben dogodek za nas in pa za globoko pretresenega Mirka Podpečana in njegovo ženo. N. Š. Gremo na poizkusno vožnjo / Foto: Marinka Kovačič Namigi za krepitev imunskega sistema po Kneippovi metodi VODA: TEMELJ KNEIPPOVE FILOZOFIJE Kneippova metoda, ki temelji na zdravilnih močeh vode, ponuja različne tehnike za izboljšanje telesnega in duševnega počutja. Voda je osrednji del njegove filozofije, saj njene zdravilne lastnosti segajo od izboljšanja cirkulacije do zmanjšanja stresa. Spodaj najdete nekaj namigov, kako z uporabo Kneippovih načel okrepiti imunski sistem, pri čemer je zdrava termalna voda ena izmed glavnih sestavin. 1. HIDROTERAPIJA: KORISTI TERMALNE VODE Kneippova metoda poudarja hidroterapijo, ki uporablja vodo za lajšanje bolečin in zdravljenje. Termalna voda, bogata z minerali, sprošča mišice, izboljšuje cirkulacijo in zmanjšuje vnetja, kar krepi imunski sistem. 2. HLADNO-TOPLI OBLIVI OZ. »KNEIPPANJE«: Izmenični hladno-topli oblivi z vodo spodbujajo cirkulacijo in krepijo imunski sistem. Topla voda širi krvne žile, hladna pa jih oži, kar izboljšuje cirkulacijo in imunski odziv. 3. GIBANJE V VODI: KREPITEV MIŠIC IN IMUNSKEGA SISTEMA Vadba v termalni vodi krepi mišice in imunski sistem. Voda ustvarja naravni upor, kar povečuje telesno pripravljenost in srčno-žilno vzdržljivost. MESEC JUNIJ = MESEC VODE OSVEŽITE SE V VELIKEM TERMALNEM BAZENU, ZAPELJITE PO 3 TOBOGANIH ALI Z DRUŽINO UŽIVAJTE V 2 OTROŠKIH BAZENČKIH. www.terme-snovik.si Terme snovik - Kamnik d.o.o., Molkova pot 6, Kamnik ZUNANJI TERMALNI BAZENI ODPRTI ŽE OD 7.6.2024! Dodatni popust velja na že znižane prenosljive vstopnice in velja samo za občane in občanke KAMNIKA. Miroslav Potočnik, veteran in častnik SV Kamniška Bistrica – V tej bolnišnici se je zdravil in za posledicami poškodb leta 1944 umrl in bil z vojaškimi častmi pokopan zavezniški pilot. Gostje iz ZDA so bili njegovi ožji sorodniki. TIC je zagotovil prevajalca, jaz sem bil v vlogi spremljevalca. Predsednica KS Maja Žagar je z možem strokovno organizirala sprejem. Kot dobra gostiteljica pa je z lastno specialiteto dokazala, kako se vodi turizem. Prevajalec Ervin je bil tudi vrhunski. Sorodniki umrlega pilota so se 15. maja v Luki Koper izkrcali s križarke ter se z najetim kombijem pripeljali v Kamniško Bistrico (šest oseb). Bili so dobro seznanjeni z zgodovino druge svetovne vojne. Zanimale pa so jih še vse podrobnosti medvojnih dogodkov, predvsem spomini Jožeta Martinca s partizanskim imenom Čikago, ki je bil v času zdravljenja letalcev v bolnišnici in bil tudi njihov prevajalec. Napovedana skupina je bila tretja skupina sorodnikov tukaj pokopanega pilota. Ob grobu so sorodniki pred odhodom v bolnišnico (tam so samo panoji) opravili pietetno, obredno katoliško molitev v svojem jeziku. Dogodke ob zrušitvi bombnika B17, letalce, zdravljenje ter pokop pilota leteče trdnjave je po vojni opisal Edi Šelhaus v knjigi Zbogom, Liberty Bell. V zahvalo za Janez Kuhar Kneippova metoda združuje modrost narave in znanstvena spoznanja o blagodejnih učinkih termalne vode. Redna uporaba teh tehnik izboljšuje imunski sistem in splošno zdravje. Preizkusite te namige in uživajte v prednostih Kneippove metode. 15% popust za paket 15 ali 30, 2-urnih kart za kopanje. Pred prazniki se je name obrnila predsednica Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, da so preko TIC Kamnik napovedali obisk Kamniške Bele gostje iz ZDA, in sicer so želeli, da jih peljemo na kraj nekdanje partizanske bolnišnice Kamniška Bela. Spominski pohod v Kamniško Belo / Foto: arhiv avtorja našo skrb in spomin na srečanje so nam gostje iz Kolorada pred odhodom podarili knjigo, kopije osebnih dokumentov ter pisma, ki jih je pilot pošiljal ženi in enoletni hčerki. (Originali so v vojnem muzeju v ZDA). Pred odhodom so nam zatrdili, da se še vrnejo v Slovenijo, deželo gostoljubnih ljudi. Eden od njih ima v Postojni zakupljen manjši hotel in povedal je, da ima goste, ki se zanimajo za partizanske bolnišnice in vojaške muzeje tudi na Kamniškem. Izrazili so željo, da bi finančno prispevali za vzdrževanje spominskega parka. Po presenečenju zaradi ponujene donacije ter preteklih nasprotovanj zaradi različnih političnih pogledov in lastništva njihove donacije nisem sprejel. Povedal sem, da je Slovenija država v tranziciji, preko ZB Kamnik pa potekajo razgovori z lastnikom za obojestranski in sprejemljiv način ureditve tega kraja v zgleden, naš skupni park slovenske polpretekle zgodovine. Če bosta volja in razum, je ureditev groba tudi mogoča času in kraju primerno z majhnimi sredstvi. Grob z bolnišnico je sočasno s slapom Orglice zelo obiskan, glavna pot pa še vedno razrita, je pa markirana in opremljena z usmerjevalnimi tablami PD. Treba bi pa bilo ob grobu postaviti nove pla- Na Vovar tudi stoletnik 4. VNOS MINERALOV IZ TERMALNE VODE Termalna voda je bogata z minerali, kot so cink, selen in magnezij, ki podpirajo delovanje belih krvnih celic. Kopanje v termalni vodi omogoča telesu absorpcijo teh pomembnih mineralov. Posebna ugodnost za vse OBČANE in OBČANKE KAMNIKA! Spominski pohod v Kamniško Belo Gozd – Bosonogi so v soboto, 15. junija, že devetič osvojili Vovar. Najstarejši pohodnik je bil stoletni Franci Primožič iz Kamnika. Najmlajša pohodnika sta bila štiriletni Nace Nagode in šestletna Vita Hribar, najstarejša pohodnica 75-letna Andreja Rojko iz Komende, najštevilnejša pa enajstčlanska družina Kotnik iz Hriba nad Kamnikom. Pohoda se je v lepem, sončnem vremenu udeležilo 125 bosonogih, 83-letni Jože Goričan pa je napisal pesem o 9. pohodu na Vovar, za prijetno vzdušje je z igranjem na diatonično harmoniko poskrbel Ivan Hribar. Pohod so organizirali Prostovoljno gasilsko društvo Gozd, Društvo dogodek in sekcija Bosonogi. Lanskega julija je vetrolom podrl veli- ko drevja, tako da so imeli organizatorji zelo veliko dela, da so pot na vrh Vovar- Pohoda se je udeležilo 125 bosonogih. / Foto: Janez Kuhar stificirane panoje in novo klop, delno urediti park in urediti poti, ker ta kraj že leta množično obiskujejo tudi tujci iz Evrope in sveta. Občina Kamnik v sodelovanju z ZB (za vrednote NOB) Kamnik in Tuhinj letno prireja proslave z gardo SV skupaj z gosti ameriške ambasade v Češnjicah in Prevojah. Ko je Slovencem po okupaciji grozilo izumrtje, smo bili z zavezniki v istem čolnu. Slovenija je danes članica zveze Nato, zato tudi sodeluje na mirovnih misijah s Slovensko vojsko. Če Slovencem ne bo uspelo preseči medvojnih spravnih razprtij, nas ne čaka nič dobrega tudi v prihodnosti. ja lepo uredili. Start in cilj sta bila na domačiji glavnega pokrovitelja Jožeta in Primoža Sodnika na Gozdu, kjer je bilo za vse udeležence zelo dobro poskrbljeno. Tam je bilo ob koncu tudi družabno srečanje s podelitvijo medalj, podelila sta jih glavni pokrovitelj in udeleženec pohoda Jože Sodnik in Pavel Žvelc. V lesenem koritu so si pohodniki lahko umili noge, vsi pa so se okrepčali z okusnim golažem, ki so ga skuhali v gostišču na Črnivcu, postregla pa sta ga Irena Žvelc in Franci Žvanut. Od gostitelja so pohodniki prejeli spominske medalje, praktične nagrade pa najmlajši in najstarejši ter najštevilnejša družina. Bosa hoja spodbuja delovanje možganov in drugih organov, kar izboljša zdravje in spomin ter preprečuje prezgodnje staranje. 9 petek, 21. junija 2024 Mladi Uživali v Benetkah V Predsedniški palači V soboto, 25. maja, je Občina Kamnik peljala na nagradni izlet v Italijo vse učence devetih razredov iz občine Kamnik, ki smo pridno in vestno opravljali bralno značko vseh devet let osnovne šole. Maja Juteršek in Kristina Videc, učenki 9. razreda OŠ Marije Vere Benetke – Naše potovanje se je začelo zgodaj zjutraj; ob 4.45 smo se zbrali pred tovarno Svilanit, kjer smo se z dvema avtobusoma odpravili proti Komendi. Na našem avtobusu so bili še učenci OŠ Toma Brejca in OŠ Šmartno v Tuhinju, na drugem pa učenci OŠ Frana Albrehta in OŠ Stranje. V Komendi so se nam na drugem avtobusu pridružili še nagrajenci iz OŠ Komenda Moste, nato pa smo se vsi skupaj odpravili proti otoku Burano in Benetkam. Naša prva destinacija je bil otok Burano, kamor smo se peljali z ladjico. Zanj so značilne barvite hiše in italijanska tradicionalna (ročna) način (ta se razlikuje od naše idrijske čipke, saj jih šivajo z iglo). Povedala nam je, da na dan čipko dela le šest ur, saj je to težek proces, pri katerem se njene oči po šestih urah že zelo utrudijo. Po zanimivem poučnem skupinskem ogledu smo imeli učenci eno uro časa za raziskovanje otoka, ogledali smo si prodajalne steklenega nakita, zaploskali mladoporočencema, ki sta šla mimo nas, privoščili smo si pravi italijanski sladoled in kupili kakšne spominke. V tem času nas je ujelo tudi slabo vreme, vendar je bilo mesto kljub temu prelepa destinacija, ki predstavlja nepozabno doživetje. Naša druga destinacija so bile Benetke. Med ogledom mesta nam je vodička razkazala znamenitosti Benetk – Doževo palačo, Most vzdih- Andreja Sabati Šuster Ljubljana – V sredo, 29. maja, se je skoraj 120 kamniških gimnazijk in gimnazijcev odpravilo na ekskurzijo v Ljubljano, ki je potekala v okviru obveznih izbirnih vsebin ter aktivnega državljanstva. Slednje je predmet, pri katerem dijaki med drugim spoznavajo tudi delovanje države ter njenih institucij, zato smo se letos odločili za ogled in spoznavanje Predsedniške palače. Vrh obiska je predstavljal sprejem in pogovor s predsednico republike, Natašo Pirc Musar. Dijaki in dijakinje so se na obisk intenzivno pripravljali že v šoli. V mesecu maju so spoznavali ključne točke predsedničinega programa, nato pa oblikovali vprašanja, o katerih so z njo želeli govoriti. Vprašanja so bila vsebinsko raznolika in so privedla v zanimivo razpra- Rialto. Tudi tukaj smo imeli učenci ponovno čas za raziskovanje mesta in njegovih skrivnih kotičkov ter preizkušanja italijanskega sladoleda. Okoli 18. ure se je naše raziskovanje Benetk zaključilo. Z ladjico smo se vrnili do avtobusa in začela se je naša 4-urna pot domov. Med vračanjem je kljub utrujenosti na našem avtobusu zavladalo pravo vzdušje, polno smeha, petja in dobre volje. V Kamnik smo se vrnili okoli 23. ure zvečer. Obisk Italije nam bo za vedno ostal v lepem in nepozabnem spominu. Zagotovo pa to ni bil zadnji obisk Benetk in otoka Burano, marsikdo izmed nas ga bo še obiskal. V imenu vseh učencev občine Kamnik, ki smo opravili bralno značko vseh 9 let, se najlepše zahvaljujeva vsem Dijaki v pogovoru s predsednico Natašo Pirc Musar / Foto: Bor Slana/STA vo, ki je od težav slovenskega zdravstvenega sistema, izzivov sodobne družbe, vojaških kriz ter vloge OZN-a pri zagotavljanju svetovnega miru vodila do problemov kapitalizma in podnebne krize. V zaključku so dijaki zastavili še vprašanja o enakosti spolov v politiki Gorenjska za Karolino Maša Likosar Kamnik – Za petletno deklico Karolino iz Dola pri Ljubljani, ki se bori s smrtonosno redko boleznijo, Cockaynovim sindromom tipa B, Društvo Viljem Julijan začenja novo zbiralno akcijo Gorenjska za Karolino – rešimo ji življenje. Cilj te dobrodelne akcije je zbrati čim več sredstev za razvoj genskega zdravljenja, ki je edino upanje za Karolinino življenje. V petek, 5. julija, se bo mala borka s starodobnim kombi- ter o samem delu predsednice. Srečanje je trajalo dobro uro, ob slovesu pa je predsednica izrazila veselje nad dobro pripravljenostjo dijakov ter njihovem spoštljivem odnosu do Predsedniške palače ter funkcije predsednice republike. jem podala na posebno pustolovščino po Gorenjski, med katero bo doživela številna presenečenja. Potovanje se bo začelo v Karolininem rodnem Dolu pri Ljubljani, nadaljevalo pa skozi Domžale in Kamnik vse do Kranja. V Kamniku se bo ustavila okoli 11.30, kjer bo osrednje prizorišče na Glavnem trgu. DOBRA OGRAJA, DOBRI SOSEDJE. čipka. Na otoku, ki je naseljen s 4000 prebivalci, smo obiskali delavnico čipke, kjer nam je prijetna gospa razložila, da je njena družina zadnja, ki se še ukvarja z izdelavo čipke na tradicionalen ljajev, sprehodili smo se tudi po Trgu svetega Marka (Piazza San Marco), ki je glavni javni trg, na katerem smo videli tudi katedralo in zvonik svetega Marka. Nato pa smo prečkali tudi most mentoricam bralne značke in vsem mentoricam, ki so nas spremljale v Benetke, predvsem pa se zahvaljujeva županu Občine Kamnik Mateju Slaparju, ki nam je ta izlet omogočil. Dorman d.o.o., Zaprice 10, Kamnik Učenci na izletu v Benetkah / Foto: arhiv dogodka Aleš Senožetnik Ljubljana – Z osvojitvijo naziva naj planinska pot 2024 bo sredstva za obnovo prejela zanimiva in slikovita Koželjeva pot ob Kamniški Bistrici, so sporočili iz Planinske zveze Slovenije. Priljubljena lahka planinska pot, ki vas pripelje v osrčje Kamniško-Savinjskih Alp do samega izvira reke, bo s podporo Zavarovalnice Triglav in s pomočjo več kot 40 markacistov Planinskega društva Kamnik predvidoma obnovljena do sredine letošnjega avgusta. Letos so poseben poudarek dali pla- ninskim potem, ki so bile v lanskih ujmah močno poškodovane. Med njimi je tudi Koželjeva pot, ki je potrebna skoraj celovite obnove. Na novo bo treba obnoviti približno 2,5 kilometra poti. To pomeni, da bo treba izdelati 6 mostov čez grape in potoke, odstraniti podrto drevje, sanirati skoraj zamašen pretok reke Kamniške Bistrice v soteski Mali Predoselj in še mnogo več. »Po grobi oceni bo za celotno obnovo potrebnih od 2 do 3 tisoč delovnih ur. Koliko oseb bo sodelovalo pri delovnih akcijah, je zelo težko predvi- deti. Pri tem bi rad poudaril, da je naša prioriteta pohodnikom zagotoviti varno in prehodno pot od Mosta pri žičnici, mimo soteske Predoselj do Kamniške Bistrice, do Jurja, mimo Kraljevih studencev do soteske Predoselj, v dolžini 4800 metrov,« je ob razglasitvi zmagovalke izbora Naj planinska pot 2024 povedal Zdravko Bodlaj, načelnik Odseka za planinske poti PD Kamnik. Tudi lani je naziv naj planinske poti osvojila pot v Kamniških Alpah. Pot s Kamniškega sedla do Brane in Planjave bo predvidoma obnovljena konec julija. MEGALES D.O.O. , STRAHINJ 87, 4202 NAKLO Naj planinska pot Odkup – posek – spravilo in prevoz lesa I Odkup biomase 051 358 368 I info@megales.si I w w w.megales.si 10 petek, 21. junija 2024 Šport Pokal se vrača h Calcitu Zmagovalci košarkarskega maratona, ki je letos potekal 795 minut, so tekmovalci ekipe Calcit Basketball. David Šućur Duplica – Košarkarje združene pod imenom Duplica in ostali so premagali z 647:680. Tako so se člani Košarkarskega kluba Kamnik domačinom oddolžili za lanski tesen poraz in si zagotovili, da se je pokal vrnil v vitrine edinega organiziranega košarkarskega kluba v Kamniku. Napeta tekma in atraktivne poteze vseh igralcev so dokaz, da se v Kamniku igra dobra košarka in da si Calcit Basketball zasluži podporo na tekmah v prihodnji košarkarski sezoni. sketball, ki so prepričljivo premagali ljubitelje košarke iz Duplice. Povratna tekma bo prihodnje leto približno enak čas, ko se bo igralo minuto dlje. Letošnja prireditev je imela še poseben navijaški značaj, saj so mlajši člani Košarkarskega kluba Kamnik pripravili posebno navijaško vzdušje tudi za mimoidoče kolesarje, ki so se na Dirki po Sloveniji borili za zeleno majico. Ob prihodu kolesarjev so se postavili v obliko kolesa, kjer so si med seboj tudi podajali žogo. Dogajanje je pritegnilo tudi helikoptersko ekipo, ki je v ne- Udeleženci Košarkarskega maratona so poskrbeli tudi za zanimive poteze. / Foto: Košarkarski klub Kamnik Košarkarski maraton je tradicionalna prireditev, kjer je v ospredju druženje ljubiteljev košarke, a vsekakor brez tekmovalnega vzdušja ne gre. Tekmovanje, v katerem se med seboj pomerijo različne starostne skupine združene pod imenom Calcit Basketball in nasprotnikov pod imenom Duplica in ostali, je letos potekalo 795 minut, kar je toliko minut kolikor let je staro mesto Kamnik. Natančnejšo roko in bolj trdo obrambo so letos imeli košarkarji Calcit Ba- posrednem prenosu spremljala dogajanje na dirki. Skozi celotni dan je bilo dobro poskrbljeno tudi za obiskovalce prireditve, da niso bili lačni ali žejni. Uživali pa so lahko tudi v predstavitvi mlajših selekcij kluba, saj so med drugim tudi obiskovalci šole košarke pokazali, kaj so se naučili od jeseni do začetka poletja. Za najmlajše obiskovalce pa je bil zagotovo dogodek dneva žreb za glavno nagrado srečelova – Playstation 5. Poletni nogometni kamp Rudolfa Maistra Maša Likosar Kamnik – Nogometni klub Kamnik bo v začetku julija organiziral Poletni nogometni kamp Rudolfa Maistra, ki bo potekal v dveh terminih, in sicer od 1. do 5. julija in od 8. do 12. julija. Kamp je namenjen otrokom, starim od 6 do 14 let, tako članom kot nečlanom kluba. Otroci bodo pod budnim očesom nogometnih trenerjev in animatorjev poleg nogometnih treningov, obiskali lokalne znamenitosti, kot so Stari grad, rojstna hiša Rudolfa Maistra, prostor za aktivnosti Območje 70. Organiziran bo nogometni kviz z bogatimi nagradami, hladili se bodo na kamniškem bazenu, spoznavali druge športe, ustvarjali, prenočili v šotorih, imeli večerni piknik z ogledom tekem nogometnega prvenstva, se družili z znanimi nogometaši. Za zajtrk, kosilo, napitke in sladoled bo poskrbljeno. Zadnji dan kampa bo tekma s starši in podelitev diplom ter nagrad. Kolesarska občina Prah se še ni polegel po Veliki nagradi Gorenjske, ki se je začela v Termah Snovik, ko je vzporedno z dvema krvavškima potekal še kolesarski vzpon od Term Snovik do GTC 902 na Črnivcu. Egist Zagoričnik Snovik – Najhitrejši Gal Pavlič (Calcit Bike Team) je le za dobro minuto zaostal za rekordom, ki ostaja 26:10, tesno sta mu sledila klubski kolega Jernej Hribar in Mar- Kako hitri so bili, pove izračun, da bi bil osebni avtomobil, upoštevajoč prometne predpise po regionalni cesti, šele četrti s petimi minutami zaostanka. tin Močnik, SLO Cycling. Kako hitri so bili, pove izračun, da bi bil osebni avtomobil, upoštevajoč prometne predpise po regionalni cesti, šele četrti s petimi minutami zaostanka. Ko so tekmovalci še brzeli proti Črnivcu, pa so bili člani Turističnega društva Tuhinjska dolina z mislimi že v prihodnosti. Tekmovalci, športni veljaki in novinarji so pohvalili, da je organizacija na veliko višjem nivoju kot na marsikateri slovenski dirki. Naslednje leto bo pri Pomerilo se je tudi veliko mladih kolesarjev / Foto: TD Tuhinjska dolina Termah Snovik spet start VN Gorenjske, vzpon na Črnivec pa jubilejni dvajseti. Razen v smeri Ljubljane iz Kamniškega vse poti vodijo navkreber in nadarjenih kolesarjev ne manjka. Okoli Term Snovik sta potekali še otroški tekmi na 2 in 4 kilometre. Sodelovalo je enako število otrok kot odraslih na vzponu na Črnivec. Za zabavo je poskrbel palček Snoviček in zbrane obdaril s sladoledom in kupom dobre volje, takoj po tekmi pa so Terme Snovik ob spremljavi godbe na pihala še uradno odprle zunanje bazene, tako da je bil kolesarski dan po- Naslednje leto bo pri Termah Snovik spet start VN Gorenjske, vzpon na Črnivec pa jubilejni dvajseti. poln: zjutraj na tekmo, dobro pojesti in popiti, ovenčati se z medaljami in čofniti na regeneracijo še v bazen. Turistično društvo se trudi iz Tuhinja narediti zanimivo destinacijo za aktiven, ekološki in zdrav dopust. Onidan bolj razgibano že skoraj ne bi moglo biti. Razen če se ne bi navsezgodaj zjutraj pomerili še s koso in grabljami, in sicer na etnološkem prikazu košnje po starem. Ta dogodek pa bo na vrsti 6. julija. Pustite kosilnice doma, pridite ob pol šesti rani uri – zlati uri v Terme Snovik in se predajte žvenketu klepanja železnih kos in vonju sveže pokošene trave. Veterani pod koši Prvega junija je na obnovljenem športnem igrišču na Vrhpoljah potekala veteranska tekma med ekipama Vrhpolj in Stranj. Dogodek je postal tradicionalen, saj je bil izveden že sedmo leto zapored. Janez Balantič Mekinje – Tekma se je začela v oblačnem sobotnem dopoldnevu. Domača ekipa Vrhpolj je nastopila v postavi Miro Mikuž, Jaka Ličen, Boris Švajger, Franc Obolnar, Goran Obradović, Dare Homar in Janez Balantič. V moralno oporo ekipi je bil oboleli dolgoletni igralec Matjaž Reisner. Tekmo so igralci ekipe Stranj v postavi Robert Kovač, Jure Zrilić, Tomaž Kladnik, Jure Urankar, Štefan Levec, Jure Sitar in Primož Bencek silovito začeli ter močno povedli. Zdelo se je, da je tekma že odločena, ko je Vrhpoljčanom v tretji četrtini uspelo znižati rezultat ter se približati na vsega nekaj točk zaostanka. Zatem so jim pošle moči, morda zaradi dejstva, da je njihova povprečna starost precej višja od starosti nasprotnikov. Za obe ekipi naj bi namreč veljalo pravilo višje starosti od 50 let, kar pa se včasih tudi prekrši zaradi objektivnih okoliščin. Veterani so se znova pomerili / Foto: Matjaž Balantič Končni rezultat je bil tako 31 : 38 za gostujočo ekipo iz Stranj. Sodnik na tekmi je bil Gregor Narobe, ki je objektivno in kvalitetno opravil svoje delo. Za ljubitelje statistike še pogled na pretekle rezultate; v prvi tekmi leta 2018 so zmagali Vrhpoljčani z rezultatom 74 : 46, nato leta 2019 izgubili s 53 : 55, prav tako leta 2020 za vsega eno točko z 49 : 50 ter enako leta 2021, ko so izgubili kar za 17 točk s 60 : 77. Leto 2022 jim je prineslo več uspeha, saj so ponovno zmagali s končnim rezultatom 57 : 36, kar pa se žal v letu 2023 ni ponovilo, saj so ponovno izgubili – z 31 : 37. Trenutni rezultat je tako po sedmih letih medsebojnih tekem 5 : 2 v korist košarkarske ekipe Stranj. Po končani tekmi so igralci nadaljevali druženje ob dobri hrani in pijači ter se že dogovorili za tekmo v naslednjem letu. Hvala sponzorjem ter vsem drugim, ki so kakor koli pomagali, saj brez njih tekme ne bi bilo. 11 petek, 21. junija 2024 Šport Ribič bo spet vodil odbojkarje Prvenstvo Kamniku Čeprav odbojkarice in odbojkarji Calcita Volleyja počivajo, pa to ne pomeni, da se v najuspešnejšem slovenskem odbojkarskem klubu nič ne dogaja. Tako je prva kamniška moška ekipa dobila novega trenerja, Gašperja Ribiča, žensko pa bo tako kot v minuli sezoni vodil Bruno Najdič. Annecy, Kamnik – V francoskem Annecyju je minilo 20. evropsko prvenstvo v gorskih tekih in trailu – za Slovenijo zelo uspešno s tekmovalnega in z organizacijskega vidika. Člani slovenske reprezentance, med katerimi so bili tudi trije tekači KGT Papež (Tine Žižmond, Klara Močnik in Timotej Bečan) so tekli na različnih, tehnično zelo zahtevnih progah. Zaradi izjemnih vremenskih razmer (dež in sneg) se je tako mladinska kot članska proga večkrat spremenila. Klara Močnik je z 19. mestom na teku gor ekipi pritekla 4. mesto, v teku gordol pa 17. mesto. V močni konkurenci je Timotej Bečan na teku gor dosegel cilj kot 22. Na teku gor-dol si je obetal več kot 27. mesto. Kamničanka Nuša Mali je bila 37. Debitant, mladinec Tine Žižmond, je bil na teku gor 14. Senzacionalni pa je bil njegov tek gor-dol. Za prvi nastop na tako velikem tekmovanju je peto mesto vrhunski dosežek. Dušan Papež, predsednik Združe- Miha Štamcar Kamnik – Prav tako sta bolj ali manj znani obe ekipi, ki bosta igrali v prvi slovenski odbojkarski ligi. Kot je pred časom v pogovoru za Kamničan-ko že napovedal Gregor Hribar, predsednik Calcita Volleyja, je do veliko več sprememb tako na trenerski klopi kot v igralskem kadru prišlo v moški ekipi. Na njihovo klop se po petih spet vrača Gašper Ribič, njegov pomočnik pa bo Gregor Rozman, ki je dolga leta vodil žensko ekipo in bil z njo štirikrat zaporedoma državni prvak. »Moja želja je bila, da bi bil Rozman moj pomočnik. Oba sva tudi že vodila žensko ekipo Calcita, zanj pa bo zdaj prvič, da bo vodil tudi moško ekipo. Za zdaj kaže, da bomo imeli veliko domačih igralcev, nekaj tudi iz naše druge ekipe, ki je lani igrala v 1. B ligi. Temu primerni bodo tudi cilji, v okviru manjšega proračuna pa skušamo iskati določene rešitve. Večina ekipe je sicer znana, nekaj je še odprtih igralnih mest, predvsem na mestu korektorja in drugega libera. Želimo si imeti še vedno konkurenčno ekipo, ki se za naslov državnega prvaka sicer ne bo borila, v vsakem primeru pa bomo skušali priti med prve štiri. Računamo, da bodo več priložnosti dobili nekateri mlajši igralci in da v nekaj letih spet napademo slovenski odbojkarski vrh,« je ob vrnitvi na vročo kamniško klop Gašper Ribič / Foto: Klemen Brumec dejal Ribič, ki je bil kot igralec v začetku tega tisočletja trikrat zaporedoma državni prvak. Osvojeni naslovi iz let 2001, 2002 in 2003 so še vedno edini v kamniških moških klubskih vitrinah, ob tem imajo še pet pokalnih lovorik in eno v srednjeevropski ligi. Za zdaj je znano, da bosta podajalca Kubanec Julio Alberto Gomez Galvez in Urban Blažević iz druge kamniške ekipe, tako kot tudi na sprejemu povratnik Teo Podobnik. Ob njem bodo na sprejemu še Jure Okroglič, Črt Bošnjak in novinec Maj Nanut, v bloku pa Uroš Pavlović, Luka Lazar in še en novinec, Vid Suhadolnik, ter na mestu korektorja Jurij Oman in libera Matevž Karadža Pevc. Priprave bodo začeli 12. avgusta, istega dne pa se bodo pod vodstvom Bruna Najdiča in njegovega pomočnika Simona Krakarja zbrale tudi aktualne državne prvakinje. Edina novinka za zdaj je ameriška korektorica Eve Sarah Kerschenbaum, prvi ekipi pa se bodo iz druge ekipe pridružile podajalka Tina Topič, sprejemalka Anja Maček ter prosti igralki Zala Špoljarič in Atena Gojak. Od lani so ostale Sara Najdič, Naja Boisa, Asja Šen, Sara Hutinski, Lara Rituper in Neja Čižman. »Jedro ekipe ostaja, žal ni ostala Andjelka Radišković, ki pa je napovedala, da bo odšla, vse druge so bolj ali manj iste. Veseli me, da se nam bodo pridružile igralke iz druge ekipe, kar je bila že lani moja želja. Zdaj je zadeva toliko dozorela, da so tudi one prišle v našo ekipo. Zadovoljen sem tudi, da smo dobili korektorico, ki po naših informacijah želi delati, njeno pravo stanje pa bomo lahko ocenili šele po dveh, treh mesecih. Bolj ali manj bo to ekipa, ki bo branila lanskoletni naslov in igrala v ligi prvakinj, prav tako računamo, da bomo branili prvo mesto tudi v srednjeevropski ligi,« je s trenutnim razpletom prestopnega roka zadovoljen Najdič. Druga ženska ekipa bo igrala v 2. DOL, najverjetneje jo bo vodila Špela Lužovec, tretja ženska ekipa pa v 3. DOL, kjer bo pod vodstvom Klemna Hribarja igrala tudi druga moška ekipa. V Kranju in Radovljici Matjaž Spruk Kranj – Prvi junijski konec tedna je na olimpijskem bazenu v Kranju potekalo mednarodno prvenstvo Kranja 2024. Dejstvu, da so časi na tem tekmovanju šteli tudi za na uvrstitev na olimpijske igre v Parizu 2024, gre pripisati tudi to, da je bila zelo visoka mednarodna udeležba. Nastopili so tekmovalci iz 14 slovenskih klubov in 22 klubov iz Avstrije, Italije, Madžarske, Češke, Hrvaške, Nemčije in Kosova. Poleg tega pa je na tej tekmi visok tudi denarni sklad za nagrado, saj prvouvrščeni v seštevku dveh finalnih nastopov iz vsakega dneva posebej dobi 500, drugi 200 in tretji 100 evrov. Tako visoke nagrade v slovenskem plavanju niso pravilo, a bi glede na vložen trud plavalcev lahko postale. Običajno se zmagovalci zadovoljijo z medaljami in »večno slavo«. Za Plavalni klub Calcit Kamnik je nastopilo deset plavalk in plavalcev pod budnim očesom trenerja Mihe Potočnika. Ana Avbelj je osvojila bronasto medaljo na 400 m mešano, Ivana Lukan bronasto medaljo na 200 m prsno, Rok Vejnovič tri srebrne medalje, na 1500 m prosto, 400 m prosto in 400 m mešano. V začetku junija je na velikem bazenu v Radovljici po- tekal tudi Memorial Jožeta Rebca 2024. Tekmovanja se je udeležilo 485 plavalk in plavalcev iz 17 plavalnih klubov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Za plavalni klub Calcit Kamnik je nastopilo 23 članov pod vodstvom trenerjev Emila Tahirovića, Lare Seretin in Jana Uršiča. Prav vsi so odplavali svoje nove osebne rekorde, tudi uvrstitev do desetega mesta bilo ogromno. V svojih kategorijah so medalje osvojili: Zarja Burkelca srebrno na 50 m prsno, Kaja Hočevar zlato medaljo na 200 m hrbtno, bronasto na 50 m prsno, Neža Hren štiri zlate medalje, na 200 m prosto, 50 m prsno, 200 m prsno in 50 m delfin, Taja Klemen tri bronaste medalje, na 50 m hrbtno, 200 m hrbtno in 200 m mešano, Tina Klemen tri zlate medalje, na 50 m delfin, 50 m hrbtno, 200 m hrbtno, ter srebrno medaljo na 200 m prosto, Tymur Beshlyk bronasto medaljo na 800 m prosto, Žiga Kugler tri zlate medalje, na 200 m prosto, 50 m delfin, 50 m hrbtno, in srebrno medaljo na 200 m hrbtno. Tako dobri rezultati so zelo dobra popotnica za prihajajoča tekmovanja. In že konec meseca junija bo tekma na domačem bazenu Veronika 2024. Veseli bi bili vaše podpore. Kamnik z Veliko planino in KGT Papež je ponosni organizator 21. evropskega prvenstva v gorskih tekih in trailu leta 2026. Mira Papež nja za gorske teke, ki je bil v spremljevalni ekipi, je bil z nastopi vseh reprezentantov zelo zadovoljen. Ob koncu tridnevnega tekmovanja so razglasili tudi organizatorja evropskega prvenstva leta 2026. Atletska zveza Slovenije, Kamnik in KGT Papež so znova pridobili organizacijo, za katero se je potegovala tudi prestižna Švica. Kamnik bo osrednje prizorišče prvenstva, teki bodo potekali tudi na Veliko planino. Slovenija s Kamnikom in Veliko planino je že leta 2017 gostila evropsko prvenstvo, 2010 pa svetovno. Že takrat so se izkazali kot odličen in odgovoren organizator prireditve, kjer niso šteli samo rezultati, ampak tudi človečnost, gostoljubje in srce. Nad organizacijo prvenstva 2026 bo skupaj z AZS bdela ekipa z omenjenih dveh prvenstev pod taktirko Dušana Papeža, predsednika Združenja za gorske teke in podpredsednika AZS, in Toma Šarfa, predsednika Svetovne zveze za gorske teke. Organizacijo tako velike prireditve smo sprejeli s ponosom in dostojanstvom, a tudi z veliko odgovornostjo … KGT Papež je ponosni organizator evropskega prvenstva v gorskih tekih in trailu / Foto: arhiv Kgt Papež Konec tedna s petimi zmagami Aleš Senožetnik Samobor, Kočevje – Drugi junijski konec tedna je minil v znamenju dveh dirk v olimpijskem krosu za gorske kolesarje, v soboto na Hrvaškem v Samoborju in v nedeljo v Kočevju. Na prvi dirki se je z drugim mestom izkazala Hana Bele Grkman med dekleti do 11 let, medtem ko je drugi dan do zmag prikolesarilo pet članov kamniškega Calcit Bike Teama. Maj Babačič je dirkal na svetovnem pokalu v Avstriji in bil ob hudem padcu 93. Na obeh mednarodnih dirkah UCI C1 sta dirkala Rok Naglič in Matic Kranjec Žagar v član- ski konkurenci. V Samoborju v soboto se jima ni izšlo po željah, saj sta ostala brez uvrstitve, bolj zadovoljna sta bila v cilju v Kočevju v nedeljo, na dirki, ki je štela tudi za slovenski pokal SloXcup. Naglič je kot najboljši Slovenec v članski konkurenci zaostal le za zmagovalcem Filippom Fontano iz Italije ter Samom Foxom iz Avstralije. Matic Kranjec Žagar je v Kočevju osvojil 8. mesto, med mlajšimi člani pa 2. V ženski konkurenci elite se je 1. mesta veselila Ukrajinka Jana Belomoina, zmagovalka letošnjega Kamniškega krosa. Calcitovka Maruša Naglič je bila 8. 12 petek, 21. junija 2024 Zanimivosti Poldrugo desetletje Šole zdravja Aleš Senožetnik Mekinje – Društvo Šola zdravja – skupina Keršmančev park Kamnik je 10. junija praznovala 15-letnico delovanja. Na dogodku so se zbrali člani osmih kamniških skupin in gosti. Dogodka sta se udeležila tudi podžupanja Romana Učakar ter Luka Svetec, direktor Zavoda za turizem in šport Kamnik. Prisotne sta nagovorili Zdenka Kavčič, predsednica društva, in Martina Erman, vodja kamniške podružnice. Po izvedbi telovadbe je sledilo kratko druženje. Za prijetno vzdušje so poskrbeli Tomaž Plahutnik na citrah ob petju ženske skupine KS Duplica. Tako je bilo uživanje dobrot, ki so jih pripravile članice skupine Keršmančev park še prijetnejše. Dušan Letnar pa je dogajanje zabeležil na fotografijah. Podžupanja Romana Učakar je pohvalila vztrajnost članov, ki že 15 let skrbijo za svoje zdravje in so zgled mlajšim generacijam. Skupina je začela z Marinko Podjed junija 2009 po metodi 1000 gibov dr. Nikolaja Grišina. To je bila prva skupina v Kamniku in ena prvih v Sloveniji. Z leti se je povečala in danes ima Kamnik osem skupin, vadbo pa vodijo usposobljeni prostovoljci. Od lanske jeseni izvajajo tudi vaje za moč z elastičnimi trakovi, da ohranijo kostno maso. Mesečno hodijo na pohode, organizirajo izlete in druženja ob kavici. Sodelujejo z Društvom starejših občanov Kamnik, Centrom za krepitev zdravja Kamnik, OŠ Mekinje, OŠ Frana Albrehta Kamnik in Dnevnim centrom Štacjon Kamnik pri medgeneracijski telovadbi na dan športa. V Sloveniji deluje več kot 250 skupin z več kot pet tisoč člani, ki vsako jutro telovadijo od pol osmih do osmih. V Keršmančevem parku vadijo že 15 let. / Foto: Občina Kamnik Živa uživa življenje Na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik so v sodelovanju z Zvezo za šport invalidov Slovenije – Slovenskim paralimpijskim komitejem pripravili sprejem za domačinko Živo Lavrinc, ki bo na paralimpijskih igrah v Parizu med 28. avgustom in 8. septembrom tekmovala v paralokostrelstvu. Maša Likosar Kamnik – Živa Lavrinc, paralokostrelka iz Lokostrelskega kluba Kamnik, je lani v Pilsnu na Češkem pod taktirko svoje trenerke Brine Božič kot prva slovenska paralokostrelka osvojila kvoto za nastop na paralimpijskih igrah. Dosegla jo je le mesec dni po rojstvu prvorojenca Noaha, ki sta ga povila skupaj s partnerjem Manfredom. Pred odhodom v Pariz so Živo gostili na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik, ki jo je obiskovala pred dvajsetimi leti. Z njo se je pogovarjala Mateja Pintar Pustovrh, paralimpijska prvakinja v namiznem tenisu iz leta 2004 in dobitnica bronaste medalje na paralimpijskih igrah v Pekingu leta 2008. Živa je delila spomine na svoje osnovnošolske dni. Povedala je, da je bila poleg športne vzgoje njen najljubši predmet geografija. »Najraje smo se z velikimi blazinami podili čez celo telovadnico in se na koncu nanje vrgli, da smo se še malce podrsali, čeprav smo vedeli, da učiteljem to ni bilo všeč,« se je z nasmehom spominjala. Sprva je sanjala, da bi postala astronavtka. »Dejali so mi, da za dekle iz Kamnika to ni uresničljivo. Danes bi se s svo- Učenci Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik so Živi Lavrinc zaželeli oster vid in mirno roko. / Foto: Maša Likosar jim znanjem odzvala popolnoma drugače,« je priznala. Namesto tega se je odločila za študij športne vzgoje in uspešno zaključila prvo stopnjo na Fakulteti za šport. Vendar je med prakso spoznala, da delo učiteljice ni zanjo. Živa je prepotovala svet, a se pogosto vrača v Slovenijo. Trenutno živi v Švici, kjer sta si s partnerjem ustvarila družino in kjer ima veliko športno podporo. Pred tem je živela v Avstraliji in Nemčiji. Po nesreči, ko je pristala na invalidskem vozičku, je začela opažati, kako lahko majhne ovire, kot je 15-centimetrska stopnica, predstavljajo velike težave. »Pred tem nisem bila pozorna na to, kje so urejene stopnice in klančine. Nisem se zavedala, da lahko takšne malenkosti vplivajo na vsakdanje življenje,« je pojasnila. S paralokostrelstvom se je začela ukvarjati med epidemijo covida-19. Svetovni pokal, ki je bil tedaj načrtovan na Kitajskem, so preselili v Švico, kjer je organizacijo prevzel Svetovni lokostrelski center. Ob tem so iskali prostovoljce, in Živa se je nemudoma prijavila. Dodelili so jo na informacijsko točko, kjer jo je opazil direktor centra in jo spodbudil k streljanju. Poleg paralokostrelstva tekmuje tudi v parabobu. Pojasnila je, kako je ta šport prilagojen športnikom invalidom. »Vse je enako kot pri ženskah v monobobu, razlika je le v zaviranju – mi zaviramo z ročno zavoro. Začetek je nekoliko drugačen, saj sedimo v bobu, drugi pa nas spravijo na progo in izstrelijo s katapultom.« Na paralimpijskih igrah v Parizu želi doseči najboljši možni rezultat v kvalifikacijah, za kar verjame, da je dosegljivo. »Grem predvsem na trening, da vidim, kako bo vse skupaj videti. Dala bom vse od sebe, a kakšen bo rezultat, je težko napovedati,« je povedala. Ob koncu je poudarila, da je njeno športno pot najbolj zaznamovala učiteljica Tamara Bračič, navdih pa je našla tudi pri gimnastičarju Mitji Petkovšku. S svojo vztrajnostjo in pogumom je Živa Lavrinc postala navdih mnogim. Dokazala je, da je z močno voljo in podporo bližnjih mogoče premagati vsako oviro. Njeno sporočilo je jasno: »Moje ime je Živa in jaz rada uživam. Uživajte tudi vi, tako boste lahko v življenju največ dosegli. Delajte tisto, kar vas veseli, kamor vas vodi srce.« Učenci so zanjo pripravili plesne in športne točke, na koncu pa so ji zaželeli oster vid in mirno roko. Bilo je nekoč v Kamniku (19) Znamenita Kamničanka Felicita Kalinšek 5. 9. 1856 (Podgorje pri Kamniku) – 21. 9. 1937 (Ljubljana) Irina Mitov, Medobčinski muzej Kamnik Ob obisku knjižnice vedno pokukam tudi v kotiček odpisanih knjig. Tako sem pred časom naletela na znamenito »Slovensko kuharico« redovnice Felicite Kalinšek iz leta 1952. Terezija se je rodila v Podgorju pri Kamniku očetu Tomažu Kalinšku in materi Uršuli. V noviciat pri šolskih sestrah v Mariboru je vstopila 1892, dobila redovno ime Felicita in 1896 opravila večne zaobljube. Šolala se je za učiteljico in prevzela vodenje samostanske kuhinje. V Ljubljani nato 1898 ustanovijo Kmetijsko gostinsko šolo, kamor jo, takrat triintridesetletno, pošljejo za učiteljico kuhanja. Njen ugled je strmo naraščal. Zaupali so ji oskrbo škofove jedilnice, »velevažnega opravila za vsako družino« pa je učila tudi dekleta iz premožnejših meščanskih družin. V kuhinji je bilo vedno glasno in veselo, učenke so jo imele rade, ona pa se jim je posvečala z vsem srcem. Kmalu po prihodu v Ljubljano so ji ponudili pripravo ponovne izdaje Slovenske kuharice Magdalene Pleiweis, izdane 1868. To je bila prva izvirna slovenska kuharica. Pred tem smo praktično imeli samo Vodnikove »Kuharske bukve«. Valentin je bil dober prevajalec, ku- Jedilniki za navadno kosilo za mesec junij. S. M. Felicita Kalinšek: Slovenska kuharica, 1952 / Hrani: Irina Mitov har pa ne. Felicita se je dela lotila temeljito in skrajno odgovorno. V mislih je imela, da »ni vsako dekle tako srečno, da bi imelo petične starše; zato je treba iskati drugih potov, da se tudi manj premožne izobrazijo v tem važnem poslu«. Priročnik je dopolnila in uredila, tako da se v 6. izdaji (1912) pojavi tudi njeno ime. Kasneje je število receptov več kot podvojila, dodala nova poglavja, razlago kuharskih izrazov, izginejo tudi stare mere. Sezonsko in lokalno - to je bilo njeno vodilo. Uvedla je številna nova živila ter tehnike shranjevanja in konzerviranja živil. Tako kuharica pozimi, ko na trgu ni svežih živil, ne bo v zadregi, izboljšala pa si bo tudi letne dohodke. In tako je 8. izdaja (1935) v celoti iz- Felicita Kalinšek / Vir: Wikipedija šla pod njenim imenom in se nato preimenovala v »Veliko slovensko kuharico«. »Kuhanje je umetnost, katere se je treba naučiti«. Gostobeseden slog receptov in natančni nasveti za sestavo jedilnikov, pripravo mize ter serviranje hrane »na kar najlepši in najmičnejši način«, pri čemer naj gospodinja pazi, da mize ne preobloži, so njeni neprecenljivi nasveti. Vsi re- cepti so preizkušeni, začinjeni s kančkom Felicitine hudomušnosti, ki gospodinji zagotavlja, da bo jed zagotovo uspela. Kasneje urejanje prevzamejo sestre Izabela Gosak, Vendelina Ilc in nato Bernarda Gostečnik, pod katero je izšla jubilejna 30. izdaja. Vsebino je prilagodila sodobnemu času in tako je postala kuharska knjiga z najdaljšo tradicijo v Evropi. 13 petek, 21. junija 2024 Zanimivosti Le še bled spomin Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_24_kam_12 NALOGA LAŽJI SUDOKU Malokateri Kamničan se ne spomni znamenite kamniške gostilne Planinka. Bralec Miladin Lalovič pa nas je opozoril na trideseto obletnico dogodka, ki se ga še danes živo spominja – Planinkine noči na predvečer dneva državnosti, 24. junija 1994. sudoku_LAZJI_24_kam_12 3 9 4 8 2 1 6 7 3 3 4 1 1 5 7 3 6 5 9 1 8 2 2 8 9 2 3 4 7 7 6 sudoku_LAZJI_24_kam_12 NALOGA 4 6 3 2 1 7 8 5 9 9 1 8 5 4 6 3 7 2 1 2 5 9 8 4 7 6 3 6 3 4 1 7 2 9 8 5 8 7 9 6 3 5 1 2 4 5 9 1 4 6 8 2 3 7 3 8 6 7 2 9 5 4 1 7 4 2 3 5 1 6 9 8 REŠITEV sudoku_TEZJI_24_kam_12 4 7 4 8 1 7 3 2 3 4 5 5 9 1 1 2 7 8 6 9 4 6 2 7 99 DIEGO DIEGO MARADONA MARADONA RASTLINORASTLINOJEDA JEDAŽIVAL ŽIVAL EDEN EDENOD OD VVVOLTIH VOLTIH PLANETOV PLANETOV IZRAŽENA IZRAŽENA NAPETOST NAPETOST MERILNIK MERILNIKVV KAMIONIH KAMIONIH REKA REKAVV RUSIJI RUSIJI 19 19 ILION ILION MIRUJOČI MIRUJOČI DEL DELSTROJA STROJA MESTO MESTOVV RUSIJI RUSIJI KLAVIRSKA KLAVIRSKA TIPKA TIPKA KORALNI KORALNI OTOK OTOK JED JEDIZIZ PROSA PROSA ODISEJEVA ODISEJEVA DOMOVINA DOMOVINA BERAŠKA BERAŠKA TORBA TORBA 16 16 22 UMETNIŠKA UMETNIŠKA ZBIRKA ZBIRKAZZ MOŽNOSTJO MOŽNOSTJO IZPOSOJE IZPOSOJE GL. GL.MESTO MESTO AZERBAJAZERBAJDŽANA DŽANA OZEMLJE, OZEMLJE, DRŽAVA DRŽAVA LESEN LESEN PLUG PLUG REKA REKAVV ETIOPIJI ETIOPIJI LITIJ LITIJ DIRIGENT DIRIGENT (HERBERT (HERBERT VON) VON) 88 ZAČETNIK ZAČETNIK ARIANIZMA ARIANIZMA SKLADASKLADATELJICA TELJICA FORTE FORTE 18 18 PRETEP PRETEP 14 14 OTOK OTOKVV KARIBIH KARIBIH MANJ MANJ KOT KOTDVA DVA KRAJ KRAJPRI PRI OPATIJI OPATIJI OČKA, OČKA, ATEK ATEK STIK STIKVV PESMI PESMI POMOR POMOR PEVKA PEVKA HORVAT HORVAT TERME TERMEPRI PRI PADOVI PADOVI TV TVVODITELJ VODITELJ FILIPOVIĆ FILIPOVIĆ DEČEK DEČEKSS ČUDEŽNO ČUDEŽNO SVETILKO SVETILKO LOJZE LOJZE SLAK SLAK 33 EUR + po št ni n a 1. nagrada: bon za OBI v vrednosti 20 EUR 2. in 3. nagrada: knjiga Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporočilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za oddajo je četrtek, 4. julij 2024. 11 22 33 44 55 66 77 88 99 10 10 1111 12 12 13 13 14 14 15 15 16 16 17 17 18 18 19 19 20 20 21 21 IVO IVOTROŠT TROŠT 15 15 PISEC PISEC IDILIČNIH IDILIČNIH DEL DEL 29 50 Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. HEBREJSKA HEBREJSKA BOG. BOG.VOJNE VOJNE DRŽAVA DRŽAVAVV INDIJI INDIJI TEŽA TEŽA OVOJNINE OVOJNINE MORALA, MORALA, ETIKA ETIKA različne obroke. Recepte spremljajo fotografije, ob katerih se vam bodo pocedile sline. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. 17 17 12 12 6 8 5 3 7 3 7 9 8 4 4 9 1 6 2 Preizkusite zdrave 1 okusne 6 4recepte 7 3 in Darje 7 3Lovšin. 6 Jedi 2 5 so namenjene 2 5 8 9 1 diabetikom, a bodo 9 v slast 1 2 5 6 šle vsakomur. V knjigi boste našli 8 2 3 4 9 ogromno idej, 5 pripraviti 4 7 za1 8 kaj Knjiga, ki je izšla nedavno, stane OKVIR OKVIRAVTA AVTA 20 20 77 1 2 5 9 8 4 7 6 3 TRŽNICA TRŽNICA DNEVNI DNEVNI METULJ METULJ EDEN EDENININ DRUGI DRUGI PREDPREDSTOJNIK STOJNIK OPATIJE OPATIJE 9 1 8 5 4 6 3 7 2 SORODNIK SORODNIK PO POOČETOVI OČETOVI STRANI STRANI IZOLACIJA, IZOLACIJA, OSAMITEV OSAMITEV GR. GR.MUZA MUZA POEZIJE POEZIJE KRILATI APNENCU KRILATI ARTOTEKA ARTOTEKA APNENCU DEČEK PODOBNA PODOBNA DEČEK KARAJAN KARAJAN KRUŠLJIVA KRUŠLJIVA DOGODEK, DOGODEK, LIZOL LIZOL KAMNINA KAMNINA ZGODBA ZGODBA 4 6 3 2 1 7 8 5 9 DEL DEL DIRKE DIRKE BOKSAR BOKSAR TYSON TYSON 21 21 2 5 7 8 9 3 4 1 6 NOVINARKA NOVINARKA STRNIŠA STRNIŠA 10 10 NEUGLAJEN NEUGLAJEN ČLOVEK ČLOVEK ALOJA ALOJA (OBLIKA (OBLIKA ZAPISA) ZAPISA) sudoku_TEZJI_24_kam_12 NALOGA 9 HERCEGOHERCEGOVEC VEC 44 2 5 3 VODJA VODJA KIRKINA KIRKINA REŽISER ARGONAV- REŽISER DOMOVINA DOMOVINA ARGONAVKUROSAVA KUROSAVA TOV TOV OTO OTO RIMELE RIMELE 2 5 7 8 9 3 4 1 6 REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. ZELENA ZELENA ŽABA ŽABA AZIJSKI AZIJSKI POLOSEL POLOSEL 6 4 Rešitev: NORD. NORD.BOBOŽANSTVA ŽANSTVA 11 2 8 9 2 3 4 7 7 5 6 8 2 1 8 5 1 2 9 4 2 1 3 8 5 6 7 3 9 6 4 2 7 4 9 3 9 2 1 6 5 7 8 3 6 5 4 4 9 7 8 1 6 7 2 9 7 7 4 1 3 2 5 8 6 5 1 4 5 8 6 7 8 9 4 2 5 3 8 1 2 3 7 6 5 4 2 7 3 1 9 9 6 9 2 8 3 1 3 4 5 4 7 4 8 1 9 7 5 2 3 6 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_24_kam_12 se ne bo nobeno število 5 3ponovilo 7 ne2v vrstici 4 ne6v koloni 9 ne8v enem 1 1111 TEKOČINA TEKOČINA ZA ZARAZKURAZKUŽEVANJE ŽEVANJE VINARNA VINARNA 55 ŠTEVILO ŠTEVILO ZZDVEMA DVEMA NIČLAMA NIČLAMA KRAVICA, KRAVICA, TELIČKA TELIČKA PIANIST PIANIST BERTONBERTONCELJ CELJ 8 2 REŠITEV OBLJUBA OBLJUBA POROKE POROKE 13 13 1 REŠITEV NALOGA SAMEC SAMECPRI PRI LISICAH LISICAH SLOVENSKI SLOVENSKI ELEKTROELEKTROTEHNIK TEHNIK (MARIJ) (MARIJ) AZIJSKA AZIJSKA DRŽAVA DRŽAVA ROK ROK SIRK SIRK 9 TEŽJI sudoku_LAZJI_24_kam_12 SUDOKU SMRAD SMRAD PRILEŽPRILEŽNICA NICAVV HAREMU HAREMU TRAVNAT TRAVNAT SVET SVETNA NA KONCU KONCU NJIVE NJIVE REŽISER REŽISER KORUN KORUN 4 8 2 5 3 9 7 6 1 66 NAŠA NAŠA PEVKA PEVKA (M. (M.K.) K.) BIVŠA BIVŠA MISICA MISICA OREŠNIK OREŠNIK IZREK, IZREK, GESLO GESLO 9 5 7 6 2 1 4 3 8 BRITANSKI ODKLON ODKLON BRITANSKI SESTAVIL: IGRALEC IGRALEC SESTAVIL: (STAR.) (STAR.) (MICHAEL) KALAN (MICHAEL) KALAN 3 6 1 8 4 7 5 2 9 EMA EMA STARC STARC 7 1 8 2 9 4 3 5 6 KISLAD KISLAD (STAR.) (STAR.) 6 2 9 3 8 5 1 7 4 DRAMA DRAMAVV SL. SL.KANTKANTKATERI GORENJSKI GORENJSKI KATERI INDONEZIJ- ODBOJKAR ODBOJKAR AVTOR AVTOR INDONEZIJNASTOPA NASTOPA GLAS GLAS SKI SKIOTOK OTOK PAJENK PAJENK (A. (A.S.) S.) ENA ENAOSEBA OSEBA mniku. Čeprav je bilo veliko različnih dogodkov, v Planinki nikoli ni bilo izgredov in policiji ni bilo nikoli treba posredovati. 5 3 4 1 7 6 8 9 2 pomembne življenjske dogodke, kot so krsti, birme, mature, in druge slovesnosti. Planinka je bila srce družabnega življenja v Ka- Rešitev: 8 9 5 4 6 3 2 1 7 Miladin Lalovič z vnukinjo Anayo pred kamniškim mamutom / Foto: arhiv Miladina Laloviča 4 1 1 5 7 3 6 6 4 9 3 4 sudoku_TEZJI_24_kam_12 1 4 6 7 5 2 9 8 3 Kamnik – Miladin Lalovič pravi, da je najlepša leta preživel v Planinki. Več let je bil vodja restavracije, nato pa jo je vodil tudi kot samostojni podjetnik in najemnik. Planinkino noč je organiziral skupaj s Primožem Hiengom. Zamisel je bila povabiti vse znane Kamničane in pridobiti sponzorsko podporo lokalnih podjetij. Med povabljenimi so bili župani, politiki, kulturniki in društva, kot so pevsko društvo Lira, Solidarnost in Kamniška godba. Na dogodku so se res zbrali številni znani Kamničani, žal mnogi od njih niso več med nami. Laloviču je žal, da so vrata Planinke danes zaprta. Meni, da je bila za Kamnik podobnega pomena kot gostilna Šestica za Ljubljano. Kot se spominja, so včasih ljudje tja hodili praznovat Restavracija je bila središče dogajanja, kjer so se zbirali zaposleni z občine, sodišča in policije. Med rednimi gosti, ki se jih spominja, so bili znani politiki, kot so Miran Potrč, Miha Jazbinšek, Marjan Podobnik, Janez Janša, France Tomšič, Zmago Jelinčič in Ivan Kramberger. Tudi Jože Pučnik je bil menda reden gost, ki se je z glavnim gostincem rad pošalil. Prav tako so Planinko obiskovali direktorji lokalnih podjetij in župani, kulturniki in drugi. V času vojne je Planinka služila kot nekakšna kot vojašnica za kamniške vojake. Spomin na te dogodke pa je za Laloviča še posebno čustven. »Danes je Planinka za večino le še bled spomin. Govori se o prenovi, ki jo objekt potrebuje. Če se bo to res zgodilo, bom zelo zadovoljen,« nam je še povedal danes upokojeni Miladin Lalovič. 3 6 2 7 3 9 1 8 6 4 5 Aleš Senožetnik 2 1 7 3 14 petek, 21. junija 2024 Prireditve Prireditve od 21. junija do 19. julija Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Ponedeljek, 24. junij Sobota, 6. julij Ob 19. uri, Gora sv. Miklavž, TD Gora sv. Miklavž Ob 7.23, Terme Snovik, Turistično društvo Tuhinjska dolina Brezplačno Brezplačno Torek, 25. junij Od 10. do 17. ure, Terme Snovik Prireditev na predvečer dneva državnosti Košnja po starem Ob 21.00, Glavni trg, Zavod za turizem in šport Kamnik Ogled nogometne tekme na Glavnem trgu / Anglija Brezplačno Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Ob 11. uri, Arboretum Volčji Potok Otroška delavnica Dinozavri Brezplačno Nedelja, 7. julij Slovenski rokodelski tabor Odprtje razstave Poslikan lesen strop iz cerkve sv. Petra na Svetem Primožu pri Kamniku in predstavitev konservatorsko-restavratorskih posegov Prost vstop Kneippovo (premium) bosonogo doživetje Arboretum Volčji Potok Plača se vstopnina v park. Simfonični orkester Domžale - Kamnik: Simfonično v poletje s filmsko glasbo Brezplačno Ob 19.45, Dvorana Frančiškanskega samostana, Društvo sv. Jakoba Kamnik Dr. Rajko Slapnik in Vido Kregar: Zajetje Iverje – naša skupna skrb in odgovornost Brezplačno Ob 20. uri, Grad Zaprice Joga v parku Plača se vstopnina v park. Od sobote, 29. junija do ponedeljka, 30. septembra Poletni festival cvetov, Arboretum Volčji Potok 23. Plavalni miting Veronika Od 9. do 12. ure, Arboretum Volčji Potok Ob 11. uri, Terme Snovik Plača se vstopnina v park. 25 EUR/osebo Sreda, 10. julij Preventivna delavnica Zdravstvenega doma Domžale Gozdno doživetje z meditacijo Od 12. do 17. ure Ob 17. uri, Terme Snovik – bosonoga pot Vodenje po Kneippovi bosonogi poti Dan kamniških planin 3 25 EUR/osebo. Otroci od 6. leta imajo na doživetje 50 % popusta (12,50 EUR), najstniki od 12. do 18. leta pa 20 % popusta (20 EUR). Planinsko društvo Kamnik Brezplačno Četrtek, 11. julij Od 9. do 12. ure, Arboretum Volčji Potok Ob 17. uri, Terme Snovik – bosonoga pot Dnevi zdravega in dobrega počutja za vse generacije Kneippovo (premium) bosonogo doživetje 39,00 EUR Plača se vstopnina v park. 69 EUR/osebo Ob 9. uri, Samostan Mekinje, Zavestno gibanje Torek, 9. julij Brezplačno MePZ Cantemus Prostovoljni prispevek Harmonija z jutranjimi in večernimi rituali Poletni jezikovni tabori v Arboretumu Volčji Potok Ob 9. uri, Igrišča in Bazen Pod skalco, Plavalni klub Calcit Kamnik Nedelja, 30. junij Ob 9. uri, Zdravilni gaj Tunjice Od ponedeljka, 8. julija do petka 12. julija Od 8. do 16. ure, Arboretum Volčji Potok Sobota, 29. junij Letni koncert – MePZ Cantemus Sobota, 22. junij 69 EUR/osebo Ob 17.30, Arboretum Volčji Potok Plača se vstopnina v park. Ob 19.30, Kamnik, Glavni trg Cena delavnice je 10 EUR/otroka, poleg tega se plača vstopnina v park. Ob 17. uri, Terme Snovik – bosonoga pot Četrtek, 27. junij Dnevi zdravega in dobrega počutja za vse generacije Ob 12. uri, Samostan Mekinje 50 EUR/osebo Od četrtka, 27. junija, do sobote, 29. junija Od 7.30 do 19.30, Terme Snovik, Turistično društvo Tuhinjska dolina Od 9. do 12. ure, Arboretum Volčji Potok Petek, 21. junij Kneippov dan Ob 17. uri, Zdravilni gaj Tunjice Zavestno do sproščenega telesa in odprave kroničnih bolečin z metodo​AEQ® Torek, 2. julij 70 EUR Preventivna delavnica Zdravstvenega doma Domžale Harmonija z jutranjimi in večernimi rituali Od 9. do 12. ure, Arboretum Volčji Potok 39,00 EUR Arboretum Volčji Potok Plača se vstopnina v park. Sobota, 13. julij Od 19. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Gozdno doživetje z meditacijo Letni koncert PSPD Lira Brezplačno Nedelja, 14. julij Zaželeni prostovoljni prispevki Sreda, 3. julij Kneippovo (premium) bosonogo doživetje Ob 18. uri Čar kresne noči Društvo Tun'ški glas Brezplačno Ob 11. uri, Terme Snovik Javno vodstvo po razstavi: Tri generacije proizvodnje ščetarskih izdelkov pri Nagličevih v Šmarci pri Kamniku Ob 19.30, Grad Zaprice Ob 17. uri, Terme Snovik – bosonoga pot Od 17. do 19. ure, Terme Snovik – bosonoga pot Nedelja, 23. junij Razvajanje v neokrnjeni naravi, Zdravilni gaj Tunjice 11,90 EUR 25 EUR/osebo. Otroci od 6. leta imajo na doživetje 50 % popusta (12,50 EUR), najstniki od 12. do 18. leta pa 20 % popusta (20 EUR). Od 9. ure do 12. ure, Arboretum Volčji Potok 69 EUR/osebo Plača se vstopnina v park. Kneippovo (premium) bosonogo doživetje Dnevi zdravega in dobrega počutja za vse generacije V priročniku je predstavljeno življenje čebel, opisani so skrb za zalego, pašne aktivnosti, praktični primeri vzdrževanja in izkoriščanja čebeljih družin, pa tudi vse o pridelavi medu, matičnega mlečka, propolisa, cvetnega prahu in čebeljega strupa. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 22 EUR + po št ni n a Ob 17.30, Arboretum Volčji Potok Joga v parku Plača se vstopnina v park. Četrtek, 4. julij Ob 17. uri, Terme Snovik – bosonoga pot 160strani, mere: 17 x 23,5 cm, brošura 69 EUR/osebo Vodenje po Kneippovi bosonogi poti Ob 11. uri 25 EUR/osebo Od ponedeljka, 15. julija do petka, 19. julija Od 7. do 16. ure, Arboretum Volčji Potok Indijanske počitnice Gorenjski glas v vsak dom na Gorenjskem NOVO Arhitekta Špela Kuhar in Robert Potokar sta ljubitelja umetnosti in dobre hrane ter poznavalca Slovenije, ki rada raziskujeta odkrite in skrite kotičke naše zanimive dežele. V vodniku sta izbrala tiste, ki bi jih sama želela videti ob prvem obisku Slovenije. Ta knjiga je odlično darilo, ki bo razveselilo vsakogar. Mehka vezava, 288 strani, cena knjige je Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 29 14 dni brezplačnega časopisa Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g-glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili. EUR + po št ni n a Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. 15 petek, 21. junija 2024 Prireditve Prireditve, zahvale Torek, 16. julij Časopis Od 9. do 12. ure, Arboretum Volčji Potok Prenov Preventivna delavnica Zdravstvenega doma Domžale občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Plača se vstopnina v park. Četrtek, 18. julij Od 9. do 12. ure, Arboretum Volčji Potok Plača se vstopnina v park. Ob 18. uri, Zdravilni gaj Tunjice Harmonija holistične lepote 29,00 EUR Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- Dnevi zdravega in dobrega počutja za vse generacije šte vilka 1 Oglašujte lje postaja inna končna nov vlak Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksa nder Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn 41-letni ino Mat ega kluba. ovili tira v dolž veteran ej Nas na ekipa Pre ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mo Kam . ralo nas niški stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. ter z zvo vito svetlobn Briški tri, čno in še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. mnik Gra dila sta taja Sose razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove bodo kraj poto ši, na prenovlj valn tudi urbano mo in eni železniš i čas po navedb 410. stran oprepod ah Slovens ki postaji skladišče. rli ods luž eno kih železnic Kamnik Gra do deset ben / Foto: Vlaki v letu A prenovlj Jasna Palad eni peron in časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on nov odh z vlak pre dvonadstro in des et poznavno e ure pri odov. Vla hodov in ki bodo elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob e linije namo proge, kot jih poz vinskega zgodovaterpolisti 21.1 v tem delu trenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, članski pok jo žup Lju 18 hitr an Mat bljana). in ob 23. osti do alni prva kilo met rov par, min 07 ki. ister za infr ej Slana uro . 140 ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneo let. ago je železnic »Ka jeni za de in ima železnic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo dovolj invaliko tajo jo 189 je ,« 1, za sem se z novim pro je deja , ki so tnik kolesa,« prip in se zah je ob tem stora valil min l župan lem Alojz Pra eljal podjepeljali prot vlakom tudi povese dog istrs Slov šnik odk tvu ens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele stic ki bodo voz zniško infr ije tud i na som. nem AKTUALN ili astrukturo. v tudi na začete rela ciji k množične domu se priprav V Kam nik – O ljajo ga cepljen Aleš Sen KULTURA Sezono bo ja. ožetnik 45. stran treba razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kam nik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O rezultati planina š Kamnik JA bodo ude kon ca je tudi v krajih po državi h , prostor leženci sep tem bra ima od Miha Kam mn obv test Han vodstvo. niku ogi ešče iranj čič nov o brezplačno Vsako leto h obrazo ni možno Nad mi opremil je z ilustracijav odvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z avstvenem zarMarka Anž cij, ki so . Razstava ilustrarazs na Vsa novim koro i na dr. Juli kušenega domu ka vas, som. Hitr ja Polc naviruNaš Kam tava z naslovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, prostor gativen izvi a Kamnik, nekakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna v i kate knji zov režnic d jasličarja, naloga je obraavtorja ka da a dalje v i, pa je še do konca net i z strategijo trenutno testa pomeni, pri ki preseDomu kuljanuarja ture Kam 25-letneg Urha Wiegeleta, razs razvoja druž praviti tudi na v brisu viru na ogled nik, a zaznav tančnostjo, ežn ostj o, naspletu. be. s ni no opravit test pa je mož arhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese tni termini o dodapo testirane tudi njka. Tud na prim volj niškem ni i na Kamju. V eru o prihodnjih tudi še v poz nič drugače. pa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn a takojšnja mo izol acij sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran 24 urna dežurna služba Časopis Kamničan-ka Kamnik - Komenda - Cerklje brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva č 041 634 948 Testiranje v Kamnikutudi Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 9 KPK KAMNIK, d.o.o.., Cankarjeva cesta 11, Kamnik zd Kavči Ljubljana – V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je bilo v organizaciji Centra za kreativnost in ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj izobraževanje na temo regionalnega razvoja v sodelovanju s kulturnim in kreativnim sektorjem. Kot primer iniciativ, politik ali podpornih ukrepov, kjer igra kulturni in kreativni sektor ključno vlogo, sta bilastrpoudarjean 5 stran 7 na tudi Kreativna četrt Barutana in KIKŠtarter. A. Se. v občini Kamnik. Foto: Gora Barutana kot primer dobre prakse stran 16 V spomin Zahvala Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi. Vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi. V 75. letu se je od nas poslovil Lojze Petek s Tunjiške Mlake Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga podpirali v času njegove bolezni. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali svete maše, cvetje in sveče in ga z nami pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi Ob potoku žuborečem drobnih rožic bom nabral, jih ponesel v kraj nesreče, tja na grob se bom podal. Z bolečino v srcih sporočamo, da je v 97. letu življenjsko pot sklenila naša draga mami, mama, babi in prababi 4. 4. 1961 – 4. 7. 1984 Mimi Jančar Cerar Dne 4. julija bo minilo 40 let, odkar nas je v rani mladosti mnogo prekmalu zapustil naš Janez. Spomin nanj še vedno živi. Hvala vsem, ki se ga po toliko letih še vedno spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in podarjene sveče. Hvala njeni zdravnici dr. Plešnarjevi in sestri Mateji, patronažni službi ZD Kamnik – gospe Maji, Zavodu Pristan – gospema Ireni in Urški, praporščaku DU Kamnik, pevcem kvarteta Grm za lepo odpete pesmi in govor ter gospodu Ušeničniku za izpust bele golobice. Vsi njegovi Rožično, Sela, junij 2024 Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a ti pa med nami boš vedno ostal. V 79. letu starosti nas je zapustila V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi iz Kamnika Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Janez Sušnik Zahvala Helena Hribar Lenčka Zahvala Zahvala Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostala je samo za tabo sled tvojih pridnih rok. France Kosirnik iz Stolnika Ob izgubi naše mami in babi se srčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje. Hvala zaposlenim v DSO Kamnik, ki ste v zadnjem letu lepo skrbeli zanjo in jo razumeli. Iskreno se zahvaljujemo tudi pevcema kvarteta Grm in trobentaču za poslovilne melodije. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter darovane svete maše. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju za skrb v času bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen mašni obred, kvartetu Grm in podjetju Pogrebnik. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu. V 72. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož in oče Njeni najdražji Kamnik, junij 2024 Žalujoči vsi njegovi Junij 2024 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso podporo in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala patronažni sestri Aniti Virijant za vso skrb in podporo. Hvala tudi duhovniku Ediju Strouhalu za lepo opravljen pogrebni obred, Igorju Žavbiju za lepe besede slovesa, gasilcem PGD Šmartno v Tuhinju in vsem drugim, ki ste Ivana pospremili k zadnjemu počitku. Ivan Močnik iz Buča v Tuhinjski dolini (1952–2024) Zahvale, osmrtnice Vsi njegovi Maj 2024 Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si pokličite 04 201 42 47 16 petek, 21. junija 2024 Zadnja Nogometno in kulinarično Aleš Senožetnik Kamnik – Tudi v Kamniku so se pridružili vročici ob evropskem nogometnem prvenstvu, ki poteka v tem času. Zavod za turizem in šport Kamnik na Glavnem trgu organizira ogled tekem slovenske reprezentance na velikem platnu. Ta je navijače že razveselila z nedeljskim remijem proti Danski. Ob ogledu tekme so se navijači na Glavnem trgu lahko okrepčali tudi s ponudbo tekmovalcev letošnjega MasterChefa. Prenos naslednje tekme je bil ta četrtek, 20. junija, ob 15. uri, ko se je slovenska reprezentanca pomerila s Srbijo. Razburljivo dogajanje za slovenski nogomet pa bo zagotovo tudi v torek, 25. junija, ob 21. uri, ko naši igrajo proti svetovni nogometni velesili Angliji. Tudi tokrat bodo za hrano poskrbeli tekmovalci letošnjega MasterChefa, za pijačo pa oba gostinska lokala na Glavnem trgu. Poletje pa v Kamniku zdaj že tradicionalno naznanjajo tudi KUL petki. Prvi, ki bo potekal 28. junija med 16. in 23. uro na Glavnem trgu, bo v znamenju pivovarskega festivala KAMnaPIR. S pestro ponudbo butičnega piva bodo obiskovalce osvežili pivovarji Maister Brewery, Barut Brewing and Blending, Pivovarna Mali grad, Thirsty River Brewing, Domača pivovarna pod Menino, Pivovarna Naboj in Beershop Pr' Debeluh' – Fatboy Beer Store. Za lačne bodo poskrbeli Gostilnica in kavarnica pri podkvi, 7 Burger Kamnik in Mangoop burgers. Nato se bo kulinarično dogajanje preselilo na tradicionalno lokacijo v Park Evropa. V petek, 5. julija, bosta za glasbeno spremljavo poskrbeli skupini Smetnaki in Majmunska posla. V petek, 12. julija, bo zaigrala glasbena zasedba Ar'n'Bi. Avgustovska KUL petka bosta minila z nastopom Ane Pupedan 9. avgusta in glasbene skupine Mat na kvadrat 16. avgusta. Vselej bo seveda na voljo tudi pestra kulinarična ponudba lokalnih in drugih gostinskih ponudnikov. Tako kot na prvi bodo tudi na tretji tekmi nogometne reprezentance navijači lahko okušali dobrote tekmovalcev MasterChefa. / Foto: Zavod za turizem in šport Kamnik Opoldne po godbeno Skupni nastop Mestne godbe Kamnik in Pihalnega orkestra Divača je naznanil prihod toplejših mesecev v letu. Aleš Senožetnik Kamnik – Mestna godba Kamnik je letošnje poletje »odprla« z letnim koncertom na Glavnem trgu. V soboto, 8. junija, točno opoldne so ob spremljavi mažoretk iz Društva kamniških mažoretk Veronika zadoneli znani godbeni zvoki. Da je bilo vzdušje še prijetnejše, so v goste tokrat povabili prijatelje s Krasa, člane Pihalnega orkestra Divača. Orkester deluje od leta 1955 in bo prihodnje leto praznoval sedemdesetletnico. Pod taktirko dirigenta Mitje Tavčarja, ki je to vlogo prevzel leta 2018, doživlja pravi kakovostni razcvet. Napreduje tako v težavnosti izvedenih skladb kot tudi z vse večjim številom članov, in to predvsem mladih, kar si štejejo v posebno čast. Godbeniki iz Divače so tako izvedli tri skladbe koncertne narave: Olympic fanfare avtorja Johna Williamsa, Vikings: the legend Lionela Beltrana Cecillia in skladbo iz animiranega filma Kako izuriti svojega zmaja Johna Powella. Program mestne dobe pa je bil tematsko obarvan. Izvedli so svetovne plese paso doble, valček, bossa nova, rumba, sirtaki, tango, samba, gopak in polka. Obiskovalci, ki se jih je ob lepem vremenu zbralo precej, so tako lahko prisluhnili Valčku št. 2 Dmitrija Šostakoviča, Libertangu Astorja Piazzolle, Godbeniki Mestne godbe Kamnik / Foto: Miro Hrkalovič Glavni trg je bil godbeno obarvan. / Foto: Miro Hrkalovič Avsenikovi Na svidenje, skladbi Zorba the Greek Mikisa Theodorakisa in drugim znanim melodijam svetovne glasbene zakladnice. Kot se spodobi za godbene dogodke, so koncert zaključili z izvedbo skupnih skladb. Tokrat so izvedli Po Dunajski cesti in Slovenci. Tudi ta petek pa bo Glavni trg prijetno glasbeno obarvan. Prihaja namreč Simfonični orkester Domžale - Kamnik s koncertom Simfonično v poletje s filmsko glasbo. Leto izzivov tudi za dobrodelnost Člani kamniškega Lions kluba so sklenili lionistično leto dobrodelnosti, še pred tem pa po več letih obudili dobrodelni tek Tečem, da pomagam. Aleš Senožetnik Kamnik – Na gradu Zaprice je sredi junija potekal tradicionalni Pomladni večer, s katerim so člani Lions kluba Kamnik sklenili lionistično leto. Kot nam je povedal Matevž Bergant, predsednik kluba v odhajanju, so tudi na področju dobrodelnosti leto seveda zaznamovale poplave. »Kamniška občina je bila močno prizadeta in želeli smo pomagati, kolikor smo lahko. S pomočjo distrikta, ki bedi nad klubi v regiji, smo zbirali sredstva za prizadete družine in jim pomagali tudi z razvlaževalniki,« je med drugim povedal Bergant. Z dobrodelno dražbo so sredstva pomagali zbira- Nova predsednica Urša Golob in predsednik v odhajanju Matevž Bergant / Foto: Aleš Senožetnik ti tudi za obnovo prostorov kamniških gorskih reševalcev, sicer pa so izpeljali tradicionalne dogodke, ki jih bodo po besedah Urše Go- lob, ki bo vajeti kluba prevzela v prihajajočem lionističnem letu, ki nastopi 1. julija, nadaljevali tudi v prihodnje. »Dogovarjamo se, da bi pomagali tudi pri sanaciji poškodovane Koželjeve poti, sicer pa širimo članstvo. V zadnjem obdobju se nam je pridružilo nekaj novih moči, kar nas še posebno veseli,« je povedala prihodnja predsednica, ki pravi, da želijo pomagati tudi obetavnim mladim talentom. Pomemben dogodek, ki so ga obudili prvič po preteku obdobja epidemije covida-19, pa je dobrodelni tek Tečem, da pomagam, ki je veljal tudi kot eden od tekov Tekaškega pokala Občine Kamnik. Start je bil pri Športnem parku Podgorje, nato je potekal po gozdni cesti do obračališča Pr' Jeršin in spet nazaj. Mlajše kategorije pa so se podale Tečem, da pomagam / Foto: arhiv Lions kluba Kamnik na krajši del trase. Najhitrejša sta bila Neža Gradišek, TK Utrip, in Nejc Uršič, KGT Papež. Sicer pa je skupno 51 tekačev, od najmlajšega triletnika do najstarejšega skoraj sedemdesetletnika, v več kategorijah teklo za dober namen, saj so celotni izkupiček namenili v podporo kamniškim športnikom. Na junijskem »charter« večeru so tako donacije podelili Baletni šoli Ana za pokri- tje stroškov šolnine socialno ogroženih deklet, perspektivni mladi gorski kolesarki Maruši Terezi Šerkezi in perspektivnemu mlademu triatloncu Žigu Korošcu. Kot pa ne pozabijo pri Lions klubu Kamnik, dogodka ne bi bilo brez številnih organizacij, podjetij in posameznikov, ki so vsak po svojih močeh pomagali in podprli prizadevanja za dobrodelnost.