‘1^1 ZA GORIŠKO IN BEVfiClJO PRIMOkSKI dnevnik *W>lnapSta]^aiV sotovlnl poscaie I gruppo Cena 30 lir Leto XVI. - St. 62 (4525) V ZDA so včeraj izstrelili planet «Pioneer V» ki bo krožil okoli Sonca med Zemljo in Venero Planet je že nastopil tir okoli Sonca in je bil zvečer oddaljen 110.000 kilometrov od Zemlje Računajo, da bo lahko oddajal z razdalje 80 milijonov kilometrov - Nosilna raketa «Thor-Able» je imela tri stopnje - Potovanje okoli Sonca bo trajalo 295 dni - Njegova najkrajša razdalja od Sonca bo znašala 128,750.000 kilometrov ^APE CANAVERAL, 11. 14fK — ZDA so izstrelile danes ki bo trist°Penjsko raketo «Thor-Able» s planetom, jo p.raziskoval vesoljski prostor med Zemljo in Vene-Na saiet tehta kg 40,500 in bo krožil okoli Sonca, znakeanetU ^ radiJski oddajnik, ki bo lahko oddajal 2 razdalJe 80 milijonov kilometrov od Zemlje. ‘et nrKT „ nosi ime «Pioneer V». xn ure Nasa 130 Ustrelitvi je hkr,s spor°čila, da je po-2« in da je raketa Je lahknad°ttn0 hitrost> da Zenu,-. . ubežala težnosti * tSi raaijs^1 Začeli P°sluša-ii 13 znakov jutri o- *^°heer» ^ k° bi moral biti . T njihovem opazo- °°eer V sPoro!lla, da bo ’ '°botn deteti ob 3. uri **tt oaH ° srednjeevropskem Urah j. v&iralijo. v prvih ^da°tskim p*anet letel nad j* letel °Cean°m. Ob 19.30 T^ilij. inad vzbodno obalo *vijo, p. f. ob 21.30 nad Bo- >4ijen llOftn!^"11 je bil 0d' e,UJje. kilometrov od torie s l *Thor-Able» ima mo-'°v- Pi Sno sil° 165.000 fun. Vs*tn 2&neer, bo služil pred-tocij 0a pre^kušanje komuni-planetni razdalji do k'*°hietroraZda*ie 80 milijonov *e*a »Osi u °d Zemlje. Razen tlaPfave orOplicirane merilne Illeteoritoya TnerienJe žarčenja, Pro5toru in temperature v ^je iT,0?6^ sončnim tirom Heta !;enere; ii so jo uporabili, •»l||||| ""'"••MlIllliHUMMUilHMi,* 0 odstranjevanju Etičnih pojavov S* V?* 11. _ Na ple-ij.'■'Snije, , j Veze komunistov vlo»- končal Je sinoči v Ljub- VnCn£°V pri roševa-jav»SJeVania J vPrašanj od-v Pori-^l^kmičnih polili ‘“•Pravnih in 0 druz' blih. Poročii0 , Problemih po-so * Marin?„ tainik CK ZKJ li^eC komUiot.ovil j«. da fokV6? deL^°muni»ti v prak-tnai^t-ake kvn no,sitelji bi- 4i0a„«aliXCepcii^ da zavze. itujK st,tnt »„ m° organov Hov^ih or ***** in drugih 1« «uS?°<>Pravn -Cli in orga' v ou5ISae anja i° to svo-JbUoi tju avtanii0 in izvajajo r^tov. vtoritete Zveze ko-.Mika t»ktob? sPTemk° i.ie Poudaril 2tHa5s.toh n^embe nekaterih 8a4iaali Unr Pisov' ki bi v 9&wskib zb"" Pristojnosti 't»»j^nvhn b?rnic v zvezi o. dr\k. . sistema razde- rehr, stjo. On, ad P°djetji in tela rev^j; meml je tudi po. izt>MkPr&cipiso„ne a 1 erih zasta- ^^rifaradi v^jega 1)0 n,? darcii. °sti de- ulh zb°rnice bi se Ni^d dr!,^a Marinka mo-Stotn , Polnih® boriti proti ^arai 6tUlenr, m in kartel-8°Vin* v Proi^ cehovskih T®VZKnji iP Vele-bekatn K Je kritizi- 1 kt>r?!a V an16 p°iave biro- t6i>nft in uaParatu ljudskih *v>>vili da je po- Vv»Htl ai*h inPolltlcne cen-! p,1 rno?r. o na ta način občf daiania več-Nl ',udslkib ' ^Pravni s^ie n?Jejiti r0t. dan «n es .n1?8. vsei Kor" Proti* stavka i • « - - ^itv» enPartmaUh te „v. visokim živ-so za je imela tri stopnje: «Thor» težak 50.000 kilogramov trdo gorivo, raketa na tekoče gorivo, ki so jo preuredili iz prejšnjih raiket «Vanguard» in «Thor-Able» težka okoli 2.000 kg ter še ena raketa preurejena iz raket «Vanguard» in «Thor-Able», težka okoli 250 kg. Planet nima fotografskih ali televizijskih aparatov, ker ne bo nikoli letel tako blizu nobenega nebesnega telesa, da bi ga lahko slikar. Ugotovili so, oa planet leti z nekoliko manjšo hitrostjo, kakor so predvidevali. Zato bodo morali znova preračunati čas enkratne poti po tiru, ki je bil prvotno predviden na 295 dni. Radijski oddajnik na planetu dobiva energijo od sončnih baterij. Znanstveniki v Jodrell Banku računajo, da bodo v stiku s planetom vsaj štiri mesece. Planet bo krožil okoli Sonca v nasprotni smeri, kakor se vrtijo kazalci na uri. Njegova največja oddaljenost od Zemlje do znašala 297 milijonov kilometrov. Najznačilnejši podatki planeta so: 1. Pioneer V» se bo približal Soncu bolj kakor vse dosedanje vesoljske naprave, ki so jih izstrelili z Zemlje. Njegova najkrajša razdalja od Sonca bo znašala 128.750.000 kilometrov. 2. Tir planeta bo približno v sredi med sončnim tirom Venere in Zemlje (107 milijonov kilometrov in 149 milijonov kilometrov od Sonca). 3. V poznejši fazi poskusa bo radijski oddajnik z jakostjo 150 vatov držal zvezo med planetom in Zemljo do največje razdalje 80 milijonov kilometrov. 4. Radijski znak z razdalje 80 milijonov kilometrov bo po. treboval približno štiri minute in pol, da pride na Cilj. Menijo, da bo planet preletel svoj tir okoli Sonca v 295 dneh s hitrostjo 110.000 kilometrov na uro. Najbliže Soncu bo planet približno čez štiri mesece, in sicer 19. julija. Tega dne bo razdalja od Sonca znašala nekaj več kakor sto milijonov kilometrov. Največjo razdaljo pa bo dosegel 29. oktobra. Tedaj bo oddaljen od Sonca 140 milijonov kilometrov. Dolžina tira okoli Sonca znaša približno 810 milijonov kilometrov. Impulz za ločitev planeta od nosilne rakete je zadal radioteleskop v Jodrell Banku. ob 14.27. Cez nekaj minut so z novim impulsom sprožili delovanje radijskega oddajnika. Pioneer bo dajal znanstvenikom nove podatke o »neodvisnih« magnetnih poljih, ki se zdi, da obstajajo v vesoljskem prostoru in ki niso odvisna od nobenega nebesnega telesa: zdi se da «plavajo» po vesolju kakor morski tokovi. Magnetometer v planetu teh. ta 450 gramov in je med najbolj občutljivimi, kar so jih ki računajo, da bo človek ne- [ žarčenji? Kakšna je jakost žar-l omejitve zaradi tega, ker so- kega dne lahko potoval po ve. solju s hitrostjo luči s pomočjo energije, ki jo bodo dajala o-menjena magnetna polja. Teorija o «magnetnih potovanjih« v prihodnosti temelji na naslednji domnevi: Raketo bi od začetka pognali z običajnimi sredstvi. Zatem bi prišla do »neodvisnih« magnetnih polj in bi jih uporabljala za pridobivanje električne energije, ki bi ji dajala nova sredstva za hiter pogon. Prve podatke o «neodvisnih» magnetnih poljih je dal sovjet, ski «Lunik», in ni bilo mogoče še določiti njih jakosti in razsežnosti. ((Pioneer« bo moral zbrati druge podatke za planetarne polete v prihodnjasti: Kakršen je odnos med različnimi ma- čenj ali »trdih žarčenj«, ki jih izžareva zlasti Sonce? Ker ni noben umeten planet še prišel v tako bližino išon-ca, si ameriški učenjaki ne mo. rejo še predstavljati, kakšne podatke bo zbral »Pioneer«, če bo njegov vesoljski polet potekal normalno. Spor zaradi propustnic v vzhodnem Berlinu BONN, 11. — Vrhovni poveljnik ameriških sil v Evropi general Eddleman je sporočil sovjetskemu odposlaništvu za povezavo v Frankfurtu, da se bodo odslej in do novih odredb člani tega odposlanstva lahko kretali samo na področju Frankfurta. Uradno poročilo pravi, da so odredili te vjetske oblasti niso dovolile članom zavezniških vojaških odposlanstev v Potsdamu sprejemljivih propustnic. Z britanske strani nočejo povedati, ali misli tudi britansko poveljstvo v Nemčiji od. rediti podobne ukrepe. Pred dvema letoma je francosko poveljstvo v Baden Badenu omejilo kretanje članov sovjetske vojaške misije samo do razdalje petnajst kilometrov okoli mesta. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da sovjetsko ravnanje v zvezi s propustnicami ne ustvarja ugodnega ozračja za bližnjo konferenco najvišjih. Dodal je, da »sovjetski poizkus, da bi dosegli, da zavezniško vojaško osebje prizna vlado Vzhodne Nemčije, kali ozračje prav pred konferenco najvišjih, ki bo prihodnji mesec v Parizu«. TRST, sobota 12. marca 1960 Vladna kriza v Italiji SEGNI NADALJUJE Z RAZGOVORI Iz izjav političnih voditeljev, ki jih je včeraj sprejel, sledi v glavnem prepričanje, da namerava Segni sestaviti vlado levega centra ■ Program PSDI do sedaj izdelali. Znanstveni-1 gnetnimi polji in vesoljskimi inilllllllllllllllllllllllllllilllliiliiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti HIV IIHHIIlilUIHIIKIMIIIIIIigiilllHirnnIIIIIIHIIIHIIHiillUllllllllllllllllllllflllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIf lllll V pričakovanju konference naj višjih med Vzhodom in Zahodom Sredi aprila pripravlja zahodnih zun petih Zahodni načrt o razorožitvi na zasedanju odbora desetorice Sovjetske obtožbe proti ZDA in proti NATO WASHINGTON, 11. — Državni departma je nocoj sporočil, da bodo imeli zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije in Kanade v dneh od 12. do 14. aprila tri sestanke kot pripravo za konferenco najvišjih. Državni departma je mnenja, da se bo sestankov lahko udeležil tudi tajnik NATO Spaak. Namen sestankov bo pripraviti konferenco najvišjih med Vzhodom in Zahodom. V poročilu državnega departmaja poudarjajo, da bo sestav raznih konferenc odvisen od vprašanj, ki jih bodo morale proučevati, ter se bodo ravnali po zgledu delovnih skupin, ki so se do sedaj sestajale v Washing-tonu, Parizu in Londonu. Na konferenci o razorožitvi bodo navzoči zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije, Kanade in Italije. Na konferenci o Nemčiji in Berlinu bodo navzoči zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije. O odnosih med Vzhodom in Zahodom pa bodo razpravljali načelniki vladnih predsedstev ZDA, Velike Britanije in Francije. Pri teh razgovorih bo navzoč tudi tajnik NATO Spaak. Poročilo državnega departmaja sporoča tudi, da bodo zunanji ministri Anglije, Fran. cije in ZDA proučevali vprašanje postopka in taktike na pa bodo objavili podrobnejše urnike teh konferenc. V Parizu se je v poučenih diplomatskih krogih zvedelo, da so zahodne države sklenile, da bodo predlagale v torek Sovjetski zvezi, naj sodeluje pri ustanovitvi mednarodne organizacije za razorožitev. Zahodni načrt, glede katerega so se sporazumeli predstavniki petih zahodnih držav, ki so članice odbora desetorice za razorožitev, vsebuje tri faze; Prvi korak bi prepeljal do ustanovitve mednarodne organizacije za razorožitev (IDO), ki bi imela nalogo centralizirati ves material in vse informacije, ki se tičejo oborožitvenega stanja in števila vojaštva v vseh državah podpisnicah. Vse države podpisnice bi morale izročiti del svoje oborožitve tej organizaciji, ki bi orožje zbirala in nadzorovala. Razen tega bi morale države dopisnice sporoči-konferenci najvišjih, pozneje ti organizaciji vse podatke o ■iitiiiiiliiiiHtiiiiiiiiiimitiHimtnimHimmilualiiifmmiiitmiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitittiiiURmiiiniiiiutiuiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiniiMiiitiiiiti Zahteve za izredno francoske narodne zasedanje skupščine Do sedaj j* predsedstvo dobilo ie 240 pisem poslancev - Mac Millan pride danes na razgovore z de Caullom PARJ1Z, 11. — Danes se. je zvedelo, da je predsedstvo narodne skupščine dobilo 240 pisem poslancev, s katerimi se zahteva sklicanje izrednega zasedanja parlamenta. Za sklicanje zasedanja je potrebno najmanj 277 zahtev. Od 240 dosedanjih pisem jih je 39 poslala socialistična skupina (s te strani pričakujejo še drugih pet). Med pismi so tudi številna pisma poslancev goli-stične zveze za novo republiko. Zahtevo so podpisali vsi radikalni poslanci razen enega. Ostala pisma pa prihajajo povečini od neodvisnih in od članov pripadnikov MRP. Jutri pride na obisk v Pariz Mac Millan s svojo ženo in s svojim tajnikom. Mac Millan bo gost de Gaulla v gradu Rambouillet. Zatrjujejo, da bo obisk privaten. Vendar pa bosta Mac Millan in de Gaulle imela številne važne razgovore. Prvi bo jutri popoldne ob navzočnosti De-breja in britanskega poslanika. Naslednji razgovori bodo v nedeljo zjutraj in popoldne. V nedeljo zvečer se bo Mac Millan vrnil v London. Namen obiska, za katerega je dal pobudo Mac Millan, je posvetovati se pred prihodom Hruščeva v Pariz. Bonn - Gvineja BONN, 11. — Bonnska vla- ehaitelnapb1 dočim solda je izročila gvinejskemu po-' I slaniku v Bonnu noto, ■ Ka- tero obvešča gvinejsko vlado, da se bodo odnosi med obema državama prekinili, če bo Gvineja potrdila, da je navezala diplomatske odnose z Vzhodno Nemčijo. Hamburška revija «Der Spiegel« bo objavila intervju svojega urednika s predsednikom Gvineje. Seku Ture je izjavil; «Pojasniti hočem dejansko stanje. Ni še diplomatskih odnosov s pankovsko vlado. Gvinejski poslanik v Moskvi Seidu Conte je dobil nalogo, da pregleda možnost, da bi se v prihodnosti navezali diplomatski odnosi s Pankovom«. Seku Ture je izjavil, da je ravnanje vzhodnonemških o-blasti ustvarilo lažen vtis, da so bili že navezani diplomatski odnosi med Gvinejo in Vzhodno Nemčijo. Dodal je, da je samo razmišljal o možnosti, da podeli stopnjo veleposlanika načelniku trgovinskega odposlanstva Gvineje v Vzhodni Nemčiji, in to po predhodnem posvetovanju z bonnsko vlado. Izjavil je tudi, da mu ni nič znanega o pankovskem veleposlaniku, ki naj bi se pripravljal za odhod v Gvinejo, »Tak veleposlanik, je izjavil Seku Ture, ni prišel in ni pričakovan«. Dodal je, da ni pričakoval močne reakcije Bonna glede tega in da upa, da se bo bonnski poslanik kmalu vrnil v Konakri. Predstavnik bonnske vlade von Eckardt ni hotel komen- tirati teh izjav in je pripomnil samo, da bonnska vlada pričakuje iz Konakrija uradno izjavo. Nov vozni red Orient -Expressa BEOGRAD, 11. — Po novem voznem redu jugoslovanskih železnic, ki bo stopil v veljavo konec maja, bo mednarodni vlak Simplon - Orient Ex-press na progi Pariz - Beograd skrajšal vožnjo za pet ur, do Istanbula pa še za eno uro. Z novim voznim redom se predvideva prevoz okrog 201 milijona potnikov. Promet bo posebno okrepljen v poletnih mesecih. Thauerr. - Express bo z novim voznim redom vozil do Aten. Razen novega direktnega vlaka Beograd - Trst in obratno Do uvedenih tudi več mednarodnih agencijskih vlakov, ki bodo prevažali turiste iz Zahodne Evrope na Reko in v Split. Jugoslovanske železnice bodo v kratkem dobile 200 novih modernih vagonov, 30 električnih motornih lokomotiv in 60 kompletnih motornih vlakov. izstreljevanju vesoljskih satelitov. Ce bi se sporazumeli o prvi fazi, bi druga faza vsebovala ■naslednje ukrepe; prenehali bi izdelovati jedrski material v vojaške namene in ves nakopičeni vojaški jedrski material bi usmerili v miroljubne namene. Uničenje m pretvorba jedrskih zalog bi postali dokončni šele po ustanovitvi dejanskega in zanesljivega sistema nadzorstva. Razen tega bi mo. rali prepovedati izstreljevanje v tir okoli Zemlje vseh vesoljskih vozil, ki bi se lahko uporabljala tudi v vojaške namene. Zatem bi sklicali konferenco, katere naj bi se udeležile vse države, ki imajo veliko vojsko, da razpravljajo o skrčenju te vojske. Znižanje števila vojaštva v ZDA in Sovjetski zvezi v prvih fazah bi imelo predvsem psihološko funkcijo. V tretji, Končni fazi bi prepovedali izdelovanje slehernega jedrskega orožja Vojaške izstrelke bi uničili, konvencionalna oborožitev bi se zmanjšala na količino, ki bi zadostovala državam, da lahko zajamčijo svojo notranjo varnost in za izpolnjevanje obveznosti, ki bi jih prevzele na podlagi listine IDO. Gre za kompromisni načrt med francoskim stališčem in stališčem ostalih zahodnih držav. (Erancozi so zahtevali, naj se da prednost jedrski razorožitvi, ostale države pa so predlagale, naj se jedrska razorožitev izvrši v končni fazi. Agencija Tass je sporočila, da bo sovjetsko delegacijo na ženevski konferenci desetih držav, ki bo razpravljala o razorožitvi, vodil pomočnik zunanjega ministra Valerijan Zorin. Moskovski radio je danes obtožil ZDA, da so zavzele negativno stališče na konferenci za prekinitev jedrskih poizkusov v 2enevi. V zvezi z bližnjimi razgovori o razorožitvi pa je komentator moskovskega radia izjavil, da je Sovjetska zveza izvršila enega najbolj drastičnih znižanj števila oboroženih sil po drugi svetovni vojni. »ZDA, je dodal komentator, pa ravnajo prav v nasprotni smeri. Vse kar je kongres ukrenil na finančnem sektorju, je storil, da najde dodatna sredstva za vojaške programe. Na pogajanjih za prekinitev jedrskih poizkusov so ZDA zavzele negativno stališče in vztrajajo, naj se dovolijo podzemeljske eksplozije. Komentator je na koncu izjavil, da se na ženevskih razgovorih kažejo dobri nameni neke države glede razorožitve: ((Dočim gre SZ na razgovore o razorožitvi z dokazom o dejanski razorožitvi, se Amerika še dalje oborožuje.« Tass je objavila tudi drugo izjavo, v kateri pravi, da je napovedana ustanovitev mobilne jedrske sile NATO nedvomno zavesa za zakrinkanje dobavljanja jedrskega orožja ((militaristom Zahodne Nemčije ter bo še bolj zapletla položaj prav pred pogajanji o razorožitvi, ki se bodo začela 15. marca v 2enevi.» da so dejanske možnosti za sporazum glede razorožitve, ter izraža zeljo, naj bi zahodne države opustile nadaljnje korake, ki lahko povečajo oboroževalno tekmo. Ameriški minister za obrambo Thomas Gates pa je izjavil na tiskovni konferenci, da bodo ZDA še dalje imele v zalogah jedrsko orožje, ki ga bodo dobavile v okviru načrtov za postavitev skladišč NATO v Evropi. Dodal je, da niso razmišljali o morebitni spremembi tega nadzorstva, s tem da bi poverili državam članicam hranjenje jedrskega orožja. Kakor je znano, je general Norstad nedavno obrazložil načrte za udanovitev mobil-1 p "d^dnik"'ni 'govoril« (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Kot je bilo predvideno, je Segni danes nadaljeval s posvetovanji za sestavo nove vlade. Najprej je sprejel voditelje monarhistov od PDI Laura, Covelli-ja in Fiorentina. Covelli je po razgovoru izjavil, da so vsi trije vztrajali na »formuli«, ki je po njihovem mnenju važnejša od programa. Lauro pa je dejal, da je po njegovem mnenju Segni mislil «na zaprtje proti skrajni levici in skrajni desnici«, ko je govoril, da bo vlado sestavil v okviru «DEMO-KRATIČNE IN REPUBLIKANSKE ZAKONITOSTI« Ko so Laura vprašali, ali bo kriza dolga, je odgovoril pritrdilno. Za monarhisti sta sledila liberalca Malagodi in De Caro. Malagodi je novinarjem povedal; «Glede programa smo s Segnijem napravili korak v smeri nujne poglobitve. Tako smo se prepričali, da je z dobro voljo vseh srečanje ne le možno, temveč tudi verjetno in niti ne bi bilo težavno na tem in na vsakem področju.« Nato so se novinarji obrnili na De Cara. VPRAŠANJE: «Ali ste govorili o formulah?« ODGOVOR; »Glede formul — še nič. Ni ne predlogov ne protipredlogov glede progra- ma. Ne pritrdilnih ne negativnih niti z ene niti z druge strani.« VPRAŠANJE: «Ali bi glede dežel pristali na ustanovitev konzorcija pokrajin, če bi vam to predlagali?« ODGOVOR: «Ce bi nam predlagali, bi pristali.« Nato so prišli na vrsto fašisti od MSI: Michelini, Roberti in Franza. Prvi in zadnji sta poudarila, da sta se v razgovoru s_ Segnijem prepričala, da se ((išče rešitev v formuli odprtja na levo«, čemur pa MSI odločno nasprotuje. VPRAŠANJE: «Na podlagi česa ste se o tem prepričali?« MICHELINI: «Iz dosedanjih razgovorov in ne iz programskih izjav, kajti objavljeni program je program KD in ker na srečo KD nima absolutne večine, se vlada lahko sestavi le s pomočjo ostalih strank, ki pristajajo na nekatere točke programa. Pa tudi iz vseh razgovorov smo imeli tak občutek.« Zadnja sta bila na vrsti danes republikanca Reale in Ma-crelli. Reale je izjavil; «Samo to vam lahko povem, da nam je Segni nnštel programske točke, glede katerih je hotel slišati naše mnenje. Mi smo rnu ga povedali in glede njegovih točk našteli naše točke, ki so tiste, katere je sprejel naš zadnji kongres«. Vprašanje: »Ali ste govorili o formulah?«. Reale: «0 formulah nam ne sile v NATO. ki bi jo sestavljali bataljoni ZDA, Francije in Velike Britanije in ki bi razpolagali tudi z atomskim orožjem. Strauss v Atenah ATENE, 11. — Zahodnonem-ški minister za obrambo Strauss je prišel včeraj v A-tene,, kjer so ga sprejeli ministrski podpredsednik Kane-lopulos in načelniki glavnega štaba. Ob prihodu je Strauss izjavil, da je namen njegovega obiska v Grčiji «proučiti z grškimi političnimi voditelji vprašanja, ki so se obravnavala in odobrila na mednarodnih konferencah, ter proučiti nekatera gospodarska vprašanja, ki nas zanimajo«. Strauss, ki ga spremljata načelnik glavnega štaba nem-ške vojske general PanitzKi in en gospodarski strokovnjak obrambneka ministrstva, bo ostal v Grčiji do 16. marca. V..- «Ali ste imeli vtis, da bi moglo priti do formule levega centra?«. R.: «Vtisi so vedno nevarni, zlasti ko se nanašajo na programe«. V.; «Vaše in Segnijeve programske točke so si blizu ali daleč?«. R.: »Gre za način obravnave«. P.: «Ali se je govorilo o podpori PSI?« R.: «S tem, da sem vam povedal, da se ni govorilo o formulah, potem je to znamenje, da se o tem ni govorilo. Predsednik izhaja iz naslednje postavke: iz programa izhaja formula. Po drugi strani pa nismo storili nič drugega kot to, da smo obrazložili naš zadnji kongres. Seveda, naša hipoteza je vlada levega centra«. V.: »Ali ste zadovoljni z razgovorom?«. R.: »Ce bi bil povsem zadovoljen, bi bilo vprašanje za nas rešeno. Toda šlo je za primerjavo programskih točk, ponekod bližnjih in ponekod manj«. V.; «Kakšna razlika je med temi točkami?«. R.: »Nimam tehtnice, da bi tehtal, niti metra, da bi meril«. V.; «Ali je bil pravi začetek razgovora?«. R.: «Mnogo več kot začetek! Saj je trajal okrog eno uro in pol«. V.; «To je torej podlaga za diskusijo?«. R.: «Da, to je podlaga za diskusijo«. Popoldne Segni posvetovanj ni nadaljeval. To bo storil šele jutri, ko bo sprejel predstavnike socialdemokratov in socialistov. V torek pa bo govoril na sestanku vodstev obeh parlamentarnih demokri-stjanskih skupin. Poročal bo o perspektivah za sestavo nove vlade na podlagi dosedanjih razgovorov z voditelji in parlamentarci raznih strank, kakor tudi na podlagi sklepov vodstva KD, ki bo v ponedeljek. Pri vsem tem je najbolj zanimivo, kaj se dogaja v krščanski demokraciji sami. Kot smo že včeraj poročali, so fan-fanijevci zahtevali, nai se skliče vodstvo KD takoj in ne šele v ponedeljek, a Pic-cioni naj pove zakaj je pravzaprav zavrnil mandat. Demo-kristjanske desničarje je ta zahteva zelo razburila. Zaradi tega je danes eden izmed podpisnikov omenjene zahteve — poslanec De Meo — dejal, da je bil namen zahteve doseči izvajanje »točno določenega programa za demokratični razvoj«. «Prav zaradi tega smo se obrnili na Mera in pri tem nismo imeli razgovorov z ostalimi manjšinskimi skupinami v KD, da bi se izognili očitku manevrov, ker nočemo ovirati rešitve, ampak zahtevamo jasno in konstruktivno rešitev krize.« V zvezi s tem je obiskal Mora Fanfanijev pristaš For-lani. Toda Moro je izjavil, da je po njegovem mnenju seja vodstva v ponedeljek bolj koristna, ker bo rezultat Segni-jevih razgovorov šele tedaj znan. Pred tem pa je Moro sprejel še predstavnika demokri-stjanske sindikalistične struje «Obnova» — Donata - Cattina in Torosa. Prvi je izjavil, da je treba neke zadeve pojasniti: zdi se namreč, da vodstvo KD mora šele določiti meje mandata, čeprav je bilo to jasno že 27. februarja, ko je Segni zavrnil razloge liberalcev in se je nakazala štiristranska rešitev, katera pa je sedaj že propadla ter ostane edino še poskus z levim centrom. ((Zato je tudi linija vodstva KD jasna, čeprav zasluži program še določeno specifikacijo, kar bo storilo vodstvo skupaj s Segnijem. Ce bi se morala linija spremeniti, potem bi motalo vodstvo določiti novo linijo«. «Vse tiste agencije, politiki, informatorji, predstavniki in časopisi, ki so do včeraj klicali na formulo levega centra slani dež, sedaj že dva dni kažejo, da bi hoteli prav to formulo levega centra. No, mi smo mnenja, da se Segni ne bo pustil izigrati. Toda nevarnost vendarle obstaja. Ce bi manevri in pritisk proti levemu centru uspeli, bi sledila logična reakcija tistih, ki mislijo, da lojalnost ni tuja politiki«. Kot je bilo napovedano, sta se danes sestali vodstvi parlamentarnih skupin PSI in ugotovili, da ponovno potrjujeta že določene pogoje glede rešitve krize. Poslanec Mario Ferri je povedal, da ne bodo Segniju predlagali nobenih imen. V imenu PSI bodo šli iutn na razgovor k Segniju: Nenni kot tajnik PSI, sen. Barbareschi kot načelnik senatne skupine PSI in poslanec Pertini kot namestnik načelnika noslar.ske skupine PSI. Socialdemokratska komisija za program se je sestala kot je bilo napovedano in določila 15 točk programa: izvajanje vseh ustavnih določb, ki jamčijo civilne svoboščine, s katerimi se odstranjujejo o-stanki fašističnih določb; takojšnja odobritev zakona o referendumu, priprave za izvajanje člena 39 ustave; predložitev zakona za deželo Fur-lanija-Julijska krajina, predložitev zakonskih načrtov za ostale dežele, zboljšanje občinskega in pokrajinskega zakona; združitev diskusije o proračunu v parlamentu: revizija pokrajinskega zakona; nagla odobritev zakonov za krajevne finance; borba proti korupciji; zboljšanje desetletnega načrta za šolo; brezplačno šolanje tudi v srednjih višjih šolah; okrepitev znanstvenih raziskav; borba proti brezposelnosti; izvajanje zakona nerga omnes«; postopna reforma socialnega skrbstva; nacionalizacija podjetij za proizvodnjo in distribucijo energije; znižanje cene sladkorja in nagla odobritev zakonskega predloga proti monopolom. A. P. •imiiniiiiiiiiiimiimiiimjiiiiiMiiiiitiimnmmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiijiiimiiii Zasedanje ministrov EFTA Razgovori se bodo končali danes popoldne DUNAJ, 11. — Davi se je začela na Dunaju konferenca ministrov sedmih držav EFTA. Kakor so javili, bodo razpravljali predvsem o znižanju carin v skupnem tržišču in EFTA, o večstranski povezavi med obema skupinama, o povezavi Finske z EFTA in o reorganizaciji OEEC s priključitvijo ZDA in Kanade. Konferenca bo trajala do jutri popoldne. Vendar pa bodo zunanji ministri ostali še nekaj dni na Dunaju in si bodo med drugim ogledali spomladanski semenj, ki bo od 13. do 20. marca. Avstrijski zunanji minister Kreisky je goste pozdravil in je nato na kratko govoril o gospodarskem napredovanju Avstrije v zadnjih dvajsetih letih. Govornik je poudaril tudi zanimanje Avstrije za obsežno evropsko področje svobodne izmenjave. •aiiiiittiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinniii Tudi štiri vasi blizu Agadira popolnoma uničene pri potresu Življenje je zgubilo 270 ljudi, ranjenih pa je bilo 145 • Zaradi nedostopnosti do prizadetih vasi so za nesrečo zvedeli z veliko zakasnitvijo in so šele pred 48 urami poslali reševalne skupine Tass dodaja, da so načrti BRUSELJ, 11. — Belgijski NATO »nevarnost za narode, parlament je soglasno, razen dajejo nov zalet oboroževal-enega glasu odobril resolucijo ni tekmi in postavljajo nove glede podelitve neodvisnosti i ovire za rešitev vprašanja Belgijskemu Kongu,- | razorožitve«. Tass poudarja, AGADIR, 11. — Nedavni potres je uničil tudi štiri maroške vasi na področju Agadir. To so ugotovili v preteklih dneh, ko so nad vasmi letela izvid-niška letala. Nocoj je predstavnik vojske izjavil, da je bilo pri potresu ubitih 270 ljudi, 145 pa ranjenih. Te vasi so: Ait Ourir, 25 kilometrov severno-vzhodno od Agadira, kjer je bilo 221 mrtvih in 45 ranjenih, Ait Accoub, Anou D’Feg in Teddert, deset kilometrov vzhodno od Agadira, kjer je skupno število 58 mrtvih in 100 ranjenih. Te vasi so v gorovju v višini 700 metrov in niso povezane z nobeno stezo ali drugače z ostalim svetom. V Agadiru so na nesrečo opozorili nekateri kmetje, ki so ostali živi med potresom. Maroška vojska je izvršila izvidniške polete najprej z letali, da ugotovi, kje so uničene vasi, zatem pa so uporabili helikopterje za prenos reševalnih skupin. Ponesrečencem so poslali z mezgi živila in zdravila pred 48 urami. V Rabatu je prestolonaslednik Mulaj Hasan, ki se je vrnil iz Agadira, izjavil, da je potrebno pospešiti iskanje preži, velih 4o 18. marca in da bodo eventualno ta rok še podaljšali. Pri iskanju poslušajo zvočne znake s posebnimi instrumenti in s pomočjo psov. Kjer ugotovijo, da so pod ruševinami še živi ljudje, pridejo v največji naglici specializirane sku. pine, opremljene z vsemi potrebnimi sredstvi. Danes so rešili izpod ruševin še dva moška: eden je Ma-rokanec, drugi pa maroški Žid. Oba sta tako ošibela, da nista mogla niti povedati svojega imena. Ta najdba je še spodbodla reševalne skupine, ki so začele še z večjo vnemo iskati med ruševinami. V zadnjih 48 urah so našli pod ruševinami 10 živih ljudi. Maroški Zid, ki so ga danes rešili, je oče dveh deklic, ki so ju včeraj našli živi pod ruševinami. Žena je umrla pol ure po prvem potresnem sunku, medtem ko je druga, dveletna deklica živela še 36 ur poleg očeta pod ruševinami. Drugi Marokanec je 28-letni mladenič. Mačke s padali SINGAPUR, 11. -— Predstav nik angleškega letalstva je" sporočil, da bodo jutri spustili s padali 30 mačk na gorato področje Kelabit v Sa-ravaku, kjer je nevarnost, da miši uničijo žitni pridelek. Na tem področju primanjkujejo mačke, ker so vse poginile, ker so tu trosili preparate proti malariji, Švedski minister za trgovino Lange je prevzel predsedstvo konference. Izjavil je, da je bi_ la EFTA ustanovljena z namenom, da se najde evropska rešitev, in je pripomnil, da je treba tudi v prihodnje stremeti po tem smotru. Hkrati pa je treba nadaljevati notranje delo združenja. Sledila je tajna debata. Po prvem dnevu razgovorov so sporočili, da bo ideje posameznih delegacij zbral poseben odbor v poročilu, ki bo predloženo jutri na plenarni seji. To je sporočil avstrijski zunanji minister, ki je dodal, da so govorili o sprejetih oziroma nesprejetih sklepih skupnega tržišča in o organizacijskih zadevah, o katerih bodo govorili tudi jutri. Zvedelo se je, da so sklenili ustanoviti skupen posvetovalni odbor z Mednarodno zvezo svobodnih sindikatov in so določili skupno stališče glede reorganizacije OEEC. Kar se tiče pristopa Finske v EFTA, niso še nič sklenili. Kulturni sporazum med FLRJ in Indijo NOVI DELHI, 11. — v Novem Delhiju so danes podpisali sporazum o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo m Indijo, ki predvideva izmenjavo zastopnikov delegacij na področju znanosti, kulture in umetnosti, znanstvenih delavcev in študentov s sode-lovanjem na kongresih, špert-mh, novinarskih in drugih organizacij. Jugoslovanski sindikat* BEOGRAD, 11. _ Fr, centralnem odboru Zveze sindikatov Jugoslavije je bil ustanovljen informativni center, ki bo z raznimi oblikami propagande, posebno s publicističnim delovanjem, populari. ziral delavsko samoupravljanje in delovanje sindikatov in splošne socialistične odnose v jugoslovanskem gospodarstvu. Center bo organiziral več bibliotek in izdajal publikacije in zbornike. V načrtu je tudi izdajanje časopisa »Jugoslovanski sindikat«, ki bo namenjen sindikalnim organizacijam in delavcem drugih držav. Časopis bo tiskan najprej v treh, kasneje pa v šestih svetovnih jezikih. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 12. marca Temperatura včeraj Najvišja temperatura je bila 6.8 stopinje ob 15.30, najnižja 4.2 ob 1 uri ponoči. Vlage je bilo 87 odst., padlo je 22.8 mm dežja. f«oriško-beneški dnevnik Danes, SOBOT*, 12. marca Gregor Sonce vzide ob 6.24 in zatone o 18.06 Dolžina dneva 11.42. Luna vzide ob 17.20 in zatone ob S«"-Juiri, NEDELJA, 13 marca Kristina - Poročila ministrstva za državne udeležbe Nekaj vesti iz doberdobske občine Še vedno ni na vidiku obnova Gradnjo 6-stanovanjske hiše v Jamljah ladjedelnice Sv. Marka v Trstu so oddali v zakup podjetju Pin iz Tržiča Nakazali so 4 milijarde lir za ureditev oddelka za opremljanje ladij ladjedelnice CRDA v Tržiču ■ Še vrsto let do gradnje avtostrade Benetke - Trst Med poročilom o proračunu ministrstva državnih udeležb je minister Ferrari Aggradi pojasnil, da so dodelili 4 milijarde lir za obnovo oddelka za opremljanje ladij ladjedelnice CRDA v Tržiču. Med predvidenimi investicijami IRI za ladjedelnice so za 1960. leto vključene: 2 milijardi lir za CRDA in 1.7 milijarde za Tržaški arzenal in neki drugi obrat IRI. Iz tega poročila je razvidno, da vztraja ministrstvo za državne udeležbe na svojem znanem stališču, ki ga je minister že jeseni obrazložil, ko je bil na uradnem obisku v Trstu. Takrat je pojasnil, da bodo nakazali za ladjedelnico CRDA v Tržiču še nadaljnja potrebna sredstva, da se ladjedelnica dokončno obnovi. Do sedaj so namreč za obnovitvena dela že porabili 3.7 milijarde lir. Iz skopega uradnega poročila pa ni jasno razvidno v kakšen namen bodo nakazali 1.7 milijarde lir v korist Tržaškega Arzenala in nekega drugega obrata IRI. Ni pa dvoma, da za sedaj v te načrte še niso vključili tudi ladjedelnice Sv. Marka v Trstu, kar je predstavljalo eno izmed osnovnih zahtev vseh tržaških gospodarskih sindikalnih in tudi političnih krogov. Podoben je tudi položaj glede gradnje avtostrade Trst-Be-netke, ker se še ne predvideva, da bi v kratkem pričeli z gradnjo, odnosno se govori, da bo do realizacije tega načrta lahko prišlo šele čez nekaj let. Zato so v parlamentu dela zahtevo, da naj vključijo | Raffinerie Giuliane iz Trsta, začasno ureditev državne ce- I Branil je odv. C. Pedroni. ste štev. 14 Benetke - Trst v načrt sistemacije cest. Ta cesta je v zelo slabem stanju in jo je treba čimprej vsaj delno popraviti. Družba «Milanese» pa je sporočilo, da bodo že v ponedeljek pričeli z merjenji na zemljišču na odseku od Selc do Vermigliana, kjer bodo gradili avtostrado od Tržiča do Soče. IZPRED SODISCA Oproščena obtožbe da je podpirala prostitucijo Za zaprtimi vrati se je včeraj vršila razprava proti 51-letni Rosi Innocenti iz Ronk, Ul. Serenissima 23, Obtožena je bila, da je dopuščala v hotelu «Alla Stazione« v Ron-kah, ki ga je sama upravljala, prebivanje žensk, ki so se udajale prostituciji. InnocentF jeva, ki jo je branil odv. Cat-tarini iz Tržiča, je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Ker je pozabil podpisati dobavnico za 19618 kg nafte, je bil 30-letni šofer Severino Ma-siero iz Sondriga obsojen na 50.000 lir denarne kazni. Sodišče pa mu je kazen oprostilo. Prekršek je ugotovila fi-nanca, ki je našla nepodpisano dobavnico pri običajnem pregledu 6. maja 1958. leta pri podjetju SOLVAY v Trži- Sodišču je predsedoval dr. Storto, sodnika dr. Vizzini in dr. Cenisi, državni pravdnik dr. Mancuso, zapisnikar Omeri. Prometna nesreča Včeraj zvečer se je ob 20. uri sprehajal 20-letni Marti-nuzzi Paolo po Ulici I. Maj, ko ga je nenadoma povozil avtomobil, ki ga je šofiral Umberto Benedetti iz Gorice. Ponesrečencu so v tržiški bolnišnici nudili prvo pomoč in ugotovili rane na zatilniku in levi nogi Zdraviti se bo moral 15 dni. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesa-ni, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68, Še 10 dni manjka do uradnega začetka pomladi Debela snežna odeja spet pokrila Kanalsko dolino, Benečijo in Trnovsko planoto Vojaške vaje ovirajo poljska dela ■ Potrebno je asfaltirati še preostali del pokrajinske ceste med Selcami in Doberdobom V Sovodnjah so kmetje zelo prizadeti zaradi vojaških uslug, ki jih bodo razširili na dobršen del njihove vasi, kjer se razprostirajo dobre njive in gozd. Dosti na boljšem ni niti v Doberdobu, kjer je kmetovalcem zabranjen dohod na kakšnih 430 hektarov površine, kadar imajo vojaški oddelki vaje. Dogaja se, da veljajo take prepovedi tudi po več dni, ali celo več tednov zaporedoma. Škodo povzročajo tud' motorizirani oddelki, ki se vadijo v šorifanju na cesti Poljane - Zagraj in Doberdob - Za. graj. Cesti sta občinski in ju mora občina popravlja:, s svojimi sredstvi, ki so vse prej kot pa zadostna, toda vojaška vozila ju kvarijo, ne, da bi vojaška uprava škodo popravila. Občinski možje nimajo samo skrbi zaradi tolikšnih potreb občine, ampak imajo tudi veliko uspehov. Pred časna so na dražbi oddali v zakup gradnjo 6-stanovanjske ljudske hiše v Jamljah: gradnjo je prevzelo podjetje Pin iz Tržiča, ki je dogradilo tudi janielj-sko osnovno šolo in finančno postojanko. Kakor vse kaže, bi moralo isto podjetje prevzeti tudi gradnjo poKopali-šča pri Paljkih v Dolu. Zelo ugodno poteka zadeva z elektrifikacijo Dola. Medtem ko je pogodba s SELVEG že podpisana, čaka občinska uprava, da v Benetkah na vodni skupnosti odobrijo dodatni izvid. V Benetkah so že odobrili načrt otroškega vrtca v Doberdobu; za gradnjo in opremo bodo potrošili 10.5 milijona. Dasiravno je pokrajinska cesta Selce - Doberdob v zadnjem času zadovoljivo vzdrževana, se prebivalstvo te občine sprašuje, zakaj ne bi pokrajinska uprava asfaltirala še predložili ministru za javna | ču. Izdalo pa jo je podjetje I lum, milili.......................................................... ihmuiiiiiiiiiiiii......lil,,,m ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI vabi v nedeljo 13. marca na PISAN SPORED PESMI IN PLESOV ki bo v Prosvetni dvorani z začetkom ob 16.30 Z 41 nastopajočimi se bo predstavila tolklorna skupina TINE ROŽANC iz Ljubljane, ki je za gostovanje v Gorici pripravila pester spored pesmi in plesov jugoslovanskih narodov. Vstopnina: sedeži 400 in 300 lir, stojišča 200, dijaška stojišča 100 lir. Prodaja vstopnic na ZSPD v Ulici G. Pascoli in v kavarni Bratuž. preostala dva kilometra, koli-kor znaša dolžina makadan-skega cestišča do Doberdoba. Strošek bi, ne bil tako velik, da ga uprava kljub vsem primanjkljajem, ki se kopičijo leto za letom, ne bi zmogla pogrešati. Vedeti je treba, da je cesta zelo prometna, ker vozijo po njej vozila med Gorico in Tržičem, poslužujejo pa se je tudi vsi Kraševci, ki se vozijo na delo v Tržič. «»------ RDEČI TRIKOTNIK Zakonski predlog v korist kmetovalcev Rdeči trikotnik, ki ga predvideva člen 117 novega zakona o cestnem prometu, ni razburil samo italijanske avtomobiliste in inozemske avtomobiliste, ki prihajajo v Italijo, temveč tudi lastnike vozov na živalsko vprego ter vozičkov, ki jih ljudje sami porivajo. Zakon namreč izrecno pravi, da morajo imeti rdeči trikotnik tudi lastniki vozov na živalsko in človeško — da se tako izrazimo — vprego, če se vozilo ustavi na cesti. Avtomobilisti so si prometno znamenje kupili čeprav so obenem godrnjali in zabavljali, toda s kmetovalci ne gre tako lahko. Zaradi tega so v Rimu nekateri poslanci izrazili nezadovoljstvo kmetovalcev v posebnem predlogu ki naj spremeni zgornji člen zakona o cestnem prometu, tako da kmetovalcem tega prometnega znamenja, s katerim konec koncev ne bi vedeli kaj delati in kam ga spravljati, najbrž ne bo treba kupiti. M,imiMi,„nui„,,i„„,„„ii„i,ii„„,ii„,,ii|M,|,mtimi|l|lllminin||||||11||m||)MI|||||m|||||||||m|l||M|luux) Aaravne pravice naj veljajo za vse! Sinoči je v prostorih Kr-I žava priznala sredstva za nji-ščanske demokracije deželni hov kulturni razvoj, odbornik iz Gornjega Poadižja I * * * odv. Bertorella govoril demo-1 Upamo, da Se bodo tukajš-kristjanskim funkcionarjem in nji demokristjani iz predava- šolnikom o položaju v šolstvu v bocenski pokrajini zlasti v zvezi z izvajanjem pariškega sporazuma De Gaspe-di - Gruber. Govornik je dejal, da je bistvo šolstva za nemško prebivalstvo pouk v materinem jeziku, ki ga o-pravljajo učitelji nemške narodnosti. Ravno na podlagi tega načela so ustanovili za Nemce šole v njihovem jeziku od vrtcev do višjih srednjih šol. Kar se tiče višjih študijev veljajo posebni sporazumi za priznanje doktoratov in diplom z avstrijskih univerz, katerih absolventi lahko polagajo strokovne izpite in se udeležujejo natečajev v nemškem jeziku. Odv. Bertorella je poudaril, da je v bocenski pokrajini 250 tisoč Nemcev in 120 tisoč Italijanov. Predavatelj je omenil tudi posebne šole za ladinsko manjšino v dolinah Badia (Gadertal) in Gardena (Groedental). Dejal je, da je v bocenski krajini 34 tisoč učencev nemških šol in skupno 450 šol, kjer poučuje 1.124 učiteljev m profesorje^. Odv. Bertorella je na koncil poudaril, da je bilo nemško prebivalstvo pod fašizmom o-ropano naravne pravice do pouka v materinščini ter da jim je sedaj demokratična dr- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL ~ Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 — Tel. it. 37-333 OGLASI Cene oglasov: Za vsak men v širini enega »tolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ AD1T, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ut. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v, Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiakarski zavod ZTT Trst ^ * nja svojegu pristaša iz Gornjega Poadižja kaj naučili. Ker veljajo naravne pravice po vsem svetu, bi se morali tukajšnji demokristjani končno zavzeti, da se nam priznajo enake pravice kot Nemcem, saj živimo v isti državi. Zato naj čimprej poskrbijo za čimbolj pravičen zakon za slovensko šolstvo in naj priznajo med drugim tudi diplome absolventov jugoslovanskih u-niverz. Razen če tudi oni ne delijo celo manjšine med uHerrenvolkn in nižjo raso. Sicer pa se ne bi smeli temu čuditi, saj razlikuje celo med tržaškimi in goričkimi Slovenci, da beneških sploh ne omenimo. *» ------- Zastrupila sta se s plinom Včeraj popoldne so sprejeli na opazovalni oddelek 85-let-nega Frančiška Vratunarja iz Ul. Soncini 86, ker se je zastrupil s plinom. Vse kaže, da starček ni zapazil, kako je u-hajal plin iz kuhalnika. D>oma-čini so poklicali rešilni avto, s katerim so Vratunarja peljali v bolnišnico. Ce ne bo hudega, bo okreval v petih dneh. * * * S pridržano prognozo so včeraj popoldne sprejeli v bolnišnico 56-letnega Marina Col-manija iz Ul. Conti 15, ki se je na svojem domu zastrupil s plinom. Domnevajo, da gre za samomor, zaradi česar policija vodi preiskavo, da bi u-gotovila vzroke. *---«»—— Nesreči na delu Na delu pri gradnji nove ladje v ladjedelnici Fetezegy se je včeraj popoldne ponesrečil 22-letni Antonio Luglio z Opčin št. 1075. Nerodno je padel z višine dveh metrov in se pobil po rebrih, desni roki in desni nogi. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku od 5 do 20 dni. IZ TRŽAŠKEGA Razprava zaradi umora Trevisana da napori bi umoru dali policijskih politično organov obeležje Včerajšnja zasliševanja so se vrtela okoli treh oseb, ki so stale pred Trevisanovo vilo in ki naj bi bile neposredno povezane z zločinom Niti z nastopom prič na včerajšnji dopoldanski razpravi te nismo približali k pojasnjen ju tega skrivnostnega zločina, vsaj kar zadeva njegovega storilca ali storilce. Tudi za položaj Giacominija ne moremo reči. da bi se kakorkoli poslabšal. V glavnem se je današnje pričevanje sukalo okrog dogodkov na dan 14. septembra 1946, to je na dan umora Trevisana in o-beh žensk, in okrog okoliščine, da so nekatere priče opazile istega dne v poznih popoldanskih urah tri osebe (za katere se ne da ugotoviti kakšnega spola so bile), ki so stale pred Trevisanovo vilo in za katere se domneva, oziroma sumi, da so neposredno povezane z zločinom. Tako so na primer Milio Olivia, por. Pecchiari, njen brat Libero in njegova sestra Rita por. Crevatin v soboto 14. septembra obiskali svojo mater, ki prebiva v bližini Trevisanove vile, se tam zadržali čez nedeljo, ker je bil čas trgatve, niso pa opazili nič posebnega, niso slišali lajanja psov, niti videli kakršne koli osebe ali več oseb pred Trevisanovo vilo, niti majhnega rdečega tovornjaka. Millo Olivia je v nedeljo, nekako ob 10.30, šla do vile, videla razmetano perilo na dvorišču in opazila, da je pri tovornjaku bil še prižgan eden »d reflektorjev. Od treh neznancih je slišala govorice ljudi, kakor je to okoliščino omenil tudi Fait Marcello, ki stanuje v Ranzanu, in ki je 14. septembra, ko se je vrnil z dela v ladjedelnici Sv. Roka, šel na polje po krmo za 1 Ze drugič se Je v dvorani kina Moderno predstavila tržaški publiki zabavna dvojica: duhoviti Vici de Roli in pikantna Carmen Borini v reviji «Teddy za BB». Včeraj je imela skupina velik uspeh, saj je biia dvorana nabito polna svojo kozo in opazil, v razdalji 400 metrov, tri osebe pred Trevisanovo vilo, ne da bi temu pripisal kakršen koli pomen (kar je postalo važno šele naslednji dan, ko se je zvedelo za zločin). Pričanje Merli Giuseppa je bilo sicer zanimivo tudi po odrezavem tonu njegovega go. vora v tržaškem narečju, pa tudi po tem, ker 50 nastali razni nesporazumi med njegovim živim jezikom in pravno formuliranim zapisnikom o njegovem zaslišanju. Mepli se je s Trevisanom dobro poznal. Posredoval je nakup Trevisanovega posestva v St. Jernejski dolini, ki je bilo prej last nekega Tosicha iz Milj, pa tudi svetoval pri obdelovanju zemlje in pri oddaji iste v obdelovanje spolovinarjem, kolonom in najemnikom. Merli je bil s Trevisanom tudi na dan 14. septembra do nekako 20. ure zvečer, ker sta se skupaj vračala iz Trsta, kjer sta prej naložila neke sode, se ustavila v neki gostilni pri postaji «For-nei», od koder je Merli odšel domov po novo ali skoro novo lovsko puško znamke «Hammerles 16». ki mu jo je Trevisan posodil pred nekako petimi ali šestimi meseci, ker je bil Merli lovski čuvaj lovske zveze v Miljah, katere član je bil tudi Trevisan sam. S 15. septembrom se je namreč začela lovska sezona in Trevisan, ki sicer ni bil lovec, se je nameraval podati na lov z nekaterimi svojimi znanci iz miljske lovske družine. Kakor je izvedel od ljudi, se je Trevisan istega večera zadržal še v neki drugi gostilni v Miljah, kjer je naročil piva za nekatere ribiče, ki so sedeli v gostilni, in bi moral od tam kreniti proti domu okrog 10.30. Merli je bil pozneje brezposeln, vkrcal se je na ladjo kot pomorščak in se vrnil v Milje v začetku leta 1959. Glede puške je dodal, da se spominja tudi prvih dveh številk, in sicer 13, za ostali dve pa ne ve ali sta bili 23 ali 31. Izključuje, da bi bila v Tre-visanovi vili še kakšna stara lovska puška. Tudi glede psa pravi, da je Trevisan imel velikega lovskega psa s črnimi in rumenimi progami, medtem ko Giacomini trdi, da je bil pes manjša črna psica. Z Rapotcem, ki ga je srečal nekoč na trolejbusni postaji na poti v Milje, je sicer govoril o zadevi Trevisan, a tudi Rapotec ni vedel povedati o umoru nič konkretnega. Na zahtevo javnega tožilca so ga soočili z Ga-stonom Trevisanom (bratom umorjenega), ki pa se ne spo-I minja, da bi njegov b*’*4 P0- kazal Merliju pravkar kupljeno puško v svoji trgovini v Trstu, pravi pa, da je brat res imel to puško v zlatarni in da je po njegovem umoru niso več našli tam. Gastone Trevisan je še dodal, da je njegov brat imel še neko staro lovsko puško v vili (tudi ta je izginila), Merli pa je izključil, da bi v vili bila kakršna koli puška. (V zvezi s to puško «Hammerles 16» bodo zaslišali še inšpektorja De Giorgija.) Ne koncu so še prečitali zapisnik Sancina Giovannija, ki živi v bivši coni B, očeta na včerajšnji razpravi zaslišanega Sancina Giuseppa, ki je pričal o napadih, ki naj bi jih Giacomini izvršil na njegovega očeta. Te okoliščine o-,če potrjuje, zanika pa, da bi se Trevisan moral pred njim braniti s pištolo. Med njim in Trevisanom odnosi sicer niso bili najboljši, a da je to bilo le v zvezi s spori, ki nujno nastajajo med gospodarjem in kolonom, da pa ne more reči, da bi Trevisan v teh zadevah kakor koli nepošteno ravnal z njim. Bil je — po njegovem mnenju — le ekstravagantnega značaja. Na popoldanski razpravi so čitali zapisnike o zasliševanju Fontanota Sergija in Belicha Marcellija tako na policiji kot pred preiskovalnim sodnikom, ko je bila vsa zadeva izročena sodišču. Iz teh zapisnikov je razviden napor policijskih organov, da bi zadevi ^ Trevisan dali politično obeležje. Obtoženci so bili aretirani nekaj mesecev po prevzemu civilne uprave na Tržaškem ozemlju po Italiji; prva zasliševanja padajo proti koncu januarja 1955, in po predhodni fizični in psihični pripravi obtožencev, je zadeva Trevisan zadobila naslednje lice; Organizacija KP v Miljah naj bi bila sklenila likvidirati Trevisana, ker je bil italijanskih čustev in nasprotnik komunizma. V ta namen je naložila podrejeni krajevni organizaciji v Camporah, da to izvede. Le-ta naj bi se poslu-žila nekaterih članov krajevne komunistične mladine 111 jim zaupala to nalogo. Ko bi se to moralo zgoditi za časa velike splošne stavke v juliju 1946., pa naj bi prišel iz Milj nasprotni ukaz, Ki je začasno ustavil morilce. Kar niso storili v juliju pa naj bi izvedli v noči od 14. na 15. september istega leta. Taka je bila krhka shema policijskih organov, ki se je pred preiskovalnim sodnikom na mah podrla skoro v celoti, ko so obtoženci preklicali v celoti vse pod , pritiskom policijskih organov podana priznanja o materialni udeležbi pri zločinu, priznali pa (pa še to ne brez protislovij) le svojo udeležbo pri poskusu umora v juliju 1946, in dodali, da so se vrnili — po preudarku — iz lastne pobude še preden naj bi jih Braini poklical, češ da je bil prišel iz Milj nasprotni ukaz. Sodišče je v prvi instanci smatralo, da so Fon-tanot, Belich in Derin krivi zaradi nameravanega umora, jih obsodilo na deset' let zapora, umor Trevisana jn obeh žensk pa je ostal še nadalje nepojasnjen. V višjih predelih so zabeležili 10 stopinj pod ničlo v avtobusnem prometu in PTT službi Ovire Kot da se ne bližamo pomladi, ampak jeseni, je tudi včeraj ves dan lilo kot iz škafa. To je bil že drugi zaporedni deževni dan, ko je padlo neverjetno veliko dežja za ta letni čas. Moča je prekrižala načrte kmetovalcem, ki so si že pošteno zavihali rokave, da bi na polju opravili prva nujna dela, ki so v zaostanku prav zaradi neprestanih padavin. V hribovitih delih se je staremu snegu pridružil še novi. Zapadel je do višine 500 metrov in ga nahajamo v velikih količinah v Kanalski dolini, v zgornji Soški dolini, v Slovenski Benečiji in pa na Trnovski planoti. V Fužinah je snežna odeja debela SO cm v Zabnicah 70 cm, na Višarjah 3 m, v Ovčji vasi 60 cm. Sneg se je obdržal v Pontebbi, kjer ga je 10 cm. V Dreki, Črnem vrhu, Tre-bilju, Mažeroluh, Topolovem je 30 cm snega, v zahodni Benečiji je kakšnih 20 cm snega. Zaradi zametov, ki dosegajo višino poldrugega metra, so ukinili avtobusni promet na nekaterih progah. Zastoj je tudi v PTT službi. Zabeležili so tudi precej nizke temperature, do 10 stopinj pod ničlo. Na Trnovski planoti je 20 cm snega, na Lokvah pa še več. Ce se bo zvremenilo, bi bila jutri vsepovsod, predvsem pa na Lokvah, ki je tako rekoč pred nosom Goričanov, zelo ugodna smuka. Tudi iz Kanalske doline so nam sporočili, da delujejo smučarski objekti v Trbižu, Rovtah in. vzpenjača na Vikarje. Marsikdo bo k temu pripomnil: smučarji se letos ne morejo pritožiti, da jim primanjkuje snega. Pa le ni tako: sneg je, dokler sneži, potem pa se sneženje spremeni v deževanje in vsi upi splavajo po vodi. Medtem ko si kdo vendarle na tihem še misli, da letos snega ne bo tako hitro pobralo in da si bo privoščil spomladansko smuko visoko v hribih, morda lia Višarjah, pa večina ljudi zmajuje z glavo, kdaj bo temu vremenu konec. Manjka samo še deset dni do uradnega začetka pomladi, pa še moramo še vedno zavijati v plašče in si natikati rokavice kot sredi takšno vreme trajalo še 101 no in sicer najmanj 10 ^ dni zaradi tistega pregovora o , w> nai 1 40 mučenikih. Mi pa le mislimo, da ne bo tako hudo kot leta 1934, ko je sneg padel v nižini celo 2. aprila. Seja pokrajinskega upravnega odbora 9. marca se je sestal pokrajinski upravni odbor (G PA), ki je dovolil: nakup avtomobila fiat 500 za usluge na pokrajinskih cestah, izboljšave plač uslužbencem ob, čine Starancan na podlagi zakona 423 od 27. maja 1959, o-krepitev javne razsvetljave v Ulici Duca d’Aosta, na Tržaški cesti, v Ulici Brigata Re ter v Ulici del Carso v občini Gorica, prodajo pokrajinskega zemljišča na Tržaški cesti podjetniku Evgeniju Do-ganiju. Dalje so odobrili proračun CAFO za leto 1960, go-riški občini šo odobrili napeljavo telefona v St. Maver in postavitev iavne telefonske govorilnice, pokrajinski upravi pa izredne stroške za popravilo ceste Gorica - So-vodnje - Zagraj. V TRZICU Pred volitvami v ladjedelnici CRDA V sredini aprila bodo delavci tržiške ladjedelnice volili notranjo delavsko komi sijo. Razen tradicionalnih sin dikalnih organizacij bo verjetno vstopila v volilno borbo še ena neodvisna lista pod vodstvom Marcela Righi-ja. Liste je treba predstaviti do 15. t. m. Lam je notranja delavska komisija imela skupno 27 članov in sicer 13 za ladjedelniški oddelek j za elektromehanične obrate in 7 za OMFA. Sedaj pa OMFA ne deluje več in so delavce tega obrata priključili ladje-delniškemu oddelku. Zato bo imela sedaj notranja komisija samo 20 članov in sicer 13 za ladjedelniški ir. 7 za elektromehanični oddelek. Na osnovi statistike preteklih let predvidevajo, da bo dobila žev, medtem ko naj dobila CISL 4,- UIL 4 ^ UIL 4 C1SNAL 1. Neznanko pa P; lista. stavlja nova neodvisna ki pa nikakor ne bo vpm na glasove CGIL, ker ■. * rodila iz drugih sindik" organizacij. Kradla sta, da bi prišla iz Življenje v poboljšev»‘"'t prav gotovo ni prijetna * . To sta okusila tudi 1 " ^ Arturo Kravos iz njegov prijatelj 18-letm . franco Barbiero iz Fut Ze nekaj časa sta priPra ^ la načrt, kako bi se sPtSpo• iz zavoda pri Benetkah. govorila sta se, da bosta žala iz poboljševalnih. tem pa bosta pričela kajti samo na takšen, bosta prišla iz osov Lp* kraja. Seveda nista P° ^fJ. la, da ju bo ta svoboda fc stala. K3|). Ko sta 21. februarja w la motor in se odpravila ti Cervignanu, so bile o ^ nem početju obveščene ae okoliške policije. 23. ‘e ja sta prišla v Gorico. ^ so ju aretirali in odpel) .# policijsko postajo, kjer ^ izprašali. Na vprašanje. ^ kaj sta ukradla motor. odgovorila, da sta dejan.,e ^ vršila samo zaradi teža' bi prišla iz poboljševaln1 «»-------------------- .. Prijateljska - j Juventina: 114. FT, Jutri 13. marca bodo kolu prvenstva diletan ^ kategorije odigrali 53irl° b» stale tekme. Zaradi te* (j, Juventina odigrala sam0 ^ jateljsko tekmo z ekiP0 urj, °b Smola učenca pri telovadni uri Med telovadno uro v šoli pri Sv. Soboti se je včeraj popoldne ponesrečil 7-letni Ful-vio Marši, ki biva s svojimi starši v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Padel je in se pobil po hrbtu ter nekoliko poškodoval hrbtenico. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni na ortopedskem • oddelku. «»——- Padla je v avtobusu Ko se je včeraj dopoldne 43-letna Luigia Sonzio por. Fi-lippi z Opčin, Kraška ulica 35, peljala na avtobusu št. 30 po Ul. Roma, je šofer nenadoma pritisnil na zavore, da bi preprečil trčenje z vozilom, ki je prihajalo na križišču z druge strani, faradi nenadnega sunka je ženska padla in se pobila po telesu. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti ^e bo morala 10 din. Nezgode pešcev pri prečkanju cest Včeraj nekoliko po polnoči je pred hotelom «De La Vil-le» 17-letni Domenico Di Pinto iz Ul. Tartini 14 povozil s svojim vozilom 61-letnega Maria Verozzija iz Miramarskega drevoreda 23. Verozzi si je zlomil zapestje desne roke ter se pobil in opraskal po obrazu in kolenih. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 40 dni. Malo pozneje pa je 51-letni Antonio Montanari iz Ul. Gat-teri 9 povozil na križišču Ul. Limitanea z Drevoredom D'An-nunzio 80-letnega Franca Rja-vica iz Ul, Tesa 33, ki je tam prečkal cesto. Rjavic se je pobil in ranil po čelu ter si zlomil desno nogo. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in pravijo, da bo ozdravel v dveh mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije. zime. Pesimisti pravijo, da bo | Delavska zbornica-CGIL veči- ................................... Za naše živinorejce Zastrupitev prašičev s solio ali sodo V bližini mest živinorejci najraje hianijo prašiče s pomijami, ki jih dobijo kot. odpadke pri gospodinjstvih. S lem izpostavljajo živali nevarnosti, da se zastrupijo zaradi prevelike količine soli ali sode, ki jo gospodinje uporabljajo za pomivanje posode. Poglejmo, kaj pravi o tem ži-vinozdravnik. Med vsemi domačimi žinol-m i ravno prašiči použijejo največ soli, ker jedo pomije. V pomije gospodinje vržejo razne ost.atlke jedi, reč ali manj slane', ter vodo,’ v kateri so pomivale posodo. Tej vodi dostikrat dodajo sode. S tem se količina škodljivih snovi še poveča. Prevelika količina soli in sode povzroča posebno zastrupitev. Težko je določiti toksično (škodljivo) in tudi letalno (smrtno I dozo soli za posamezno žival. Vse je odvisno od količine vode, ki jo prizadeta žival zaužije poleg slane hrane. Sol se bo namreč pomešala med vodo in bo naknadno izločena iz organizma s sečnino ali pa z blatom. Ako damo z dnevnim obrokom hrane prašiču premalo vode, zadošča le 2-5 odst. soli v hrani, da nastopi zastrupitev. Ako mu nudimo neomejeno količino vode, pa nastopi zastrupitev šele z 10 ali 13 odst. Seveda se mora to večkrat ponoviti, ker samo z enodnevnim krmljenjem s preslano hrano še ne bo nastopila zastrupitev. Iste pojave, kakor preobilica soli v dnevni hrani, povzroča tudi preobilica sode To slednje je še najbolj nevarno tam, kjer se kmetje poslužujejo pomij iz raznih hotelov in menz. Klinično delimo zastrupitve j)o kuhinjski soli v hiperalcut-ne in v akutne. Pri prvih žival pogine že IS ur po zaužitju večjih količin soli ali sode. Preden bo žival poginila. bomo opazili sledeče bolezenske znake: splošno oslabelost, tresenje telesnega mišičevja, sunkovito krčenje nog, nezavest in potem pogin. A-kutna zastrupitev je vsekakor najbolj pogosta. Pri njej opa- zimo, da si žival strašno želi vode, katero pije s slastjo. Po telesu istočasno nastopi srbečica. Žival izloča tudi suho blato, katerega izločanje se počasi tudi ustavi. Po 1—5 dneh so videti nekatere kot da bi bile slepe in gluhe. Ne želijo si vode in hrane. Tavajo naprej brez cilja. Ko pridejo do neke ovire, na primer do zida, pritiskajo obenj, kot bi hotele iti skozenj. Na daljnji potek bolezni je odvisen predvsem od zdravljenja Tudi žival, ki je prepuščena sama ‘sebi, včasih ozdravi. Največkrat pa pogine ali zapade v božjast.. Božjastni napadi trajajo povprečno eno minuto. Po napadu se žival močno slini. Telo ji bo trenutno močno pomodrelo zaradi kratkotrajnega zastoja v dihanju. Med božjastnim na padom žival tudi pogine. Vsekakor lahko tudi ozdravi, če ji pravočasno pomagamo. Zdravljenje v akutnem obolenju znatno zmanjša smrtnost, ki zadene približno le 3 odst. obolelih živali. Vseka kor bomo v takem primeru nujno klicali živinozdravnika, ki bo odredil vse potrebno Dotlej bomo poskrbeli, da bodo imele živali dobro postlano, vode jim ne bomo dajali v neomejeni količini, pač pa večkrat in po malem. Se nekaj! Paziti moramo da bodo imele zdrave živali na razpolago vedno neomejeno količino pitne vode. Sploh prašiči použijejo veliko vode. Njeno pomanjkanje je razlog tudi za druga o-bolenja. Zlasti bomo pazili, da bodo imeli na razpolago neomejeno količino vode tisti prašiči, katere pitamo za zakol. Na ta način znatno zmanjšamo odstotek pogina zaradi srčne kapi, ki je zelo pogosta pri debelih prašičih. Zastrupitev po preobilici soli rada nastopi tudi pri psih z istimi kliničnimi znaki kakor pri prašičih. Z gornjim člankom pa ni rečeno, da praSičt ali psi ne smejo uživati soli. Nasprotno, tudi njim je potrebna, toda v manjših količinah. DR. D. R. pešpolka. Tekma bo igr" :SČ» ob 8.30 pa naj se na zberejo naslednji igr3'0*, jp Maggio, Pizzi, PascU zetič, Puia, Ban delit' ' ^ Graba, Ke, Petejan, Cocco, Dario, Nanut Marangon. . oSi8h Juventina je precej Ijena zaradi odsotnost) vj. in Tabaja, ki sta odšla jakom. joti' Ob 10.30 se bodo lu ^ Juventine srečali s Fr0 $■ zom. Za to prvenstven^ jj. mo je trener pozval ,tje Uri V «1ar»ilnif*n ™ slačilnico igralce: Zavadlav G., Zava< dla" b«1 N* Giusto, Briško, Stana nut E., Tuntar, Bizaj. ni I., Frattiani II" gjjjj, Lavrenčič, Marega in «» ^ , Kino v CORSO. 16.30: «Drzno \' običajnih neznance Gassman, C. Cardin3 VERDI. 17.00: «Bila Je mala ladja«, G. vf VITTORIA. 16.45: «»!s, r deklet«, M. Schne) Knut, v barvah. T,dsj8w CENTRALE. 17.00: jfl f Wyominga», B. Carey ^ Hyer; v barvah. ue MODERNO. 17.00: «i,w Egipčan«. «»• Tržič" .gt1' Kino . - ^ PRINCIPE. 17.30: «Se'!,r, ^ s čustvom«, Y. Bryn Kendall. AZZURRO. 17.30: «Raw po«1' ljica brez ST°^'eeM-« Schneider, Curt J» EXCELSIOR 16.00: « M’ hunov«. Robert rina Vlady. NAZIONALE. 17.30: “ Toto, Aldo Fabriz"1' ( OtEPAU Slovensko 1 v Irslv !*•1,1j V nedeljo 13. t. m. rf1* v dvorani na stadi°n^ j maj«, Vrdelska ceS BALADA » POH0' IN MAllJl®1 O— OBVESTlF°gl(f;(J> UPRAVE SLOVEN GLEDALIScA r»V ovir je preložen11 ko” Zaradi nenadnih P Javorškove izvim” ,.fl le C vMunevriii, ki je . j J. Kjr javljena za nede.ll°Uce Opozarjamo obisk0! ,« > predstav iz Sv. lvt&^AlP, lice na predstavo "Tj,, r' t poročniku in Ma”Ju ,0ld” stava v nedeljo »J f' dvorani na ]_ er v filmu «Wie ein Sturmwind» (Kot vihar) Južnotirolska pokrajinska vlada je ponovno v velikih težavah Neutemeljeni upi optimistov glede popuščanja Volkspartei Komaj so na Siciliji z že znano metodo zakrpali pokrajinsko vlado, je odpovedala osrednja vlada v Rimu. Sedaj jo skuša Segni spet sestaviti. V istem času. ko Seani sestavlja novo vlado, napovedujejo konec pokrajinski vladi Južne Tirolske, kateri že štejejo dneve. Pesimisti računajo, da bi mogla južnotirolska pokrajinska vlada pasti že prihodnji torek. na vsak način prihodnji teden, optimisti pa računajo s še vedno »fluidnim stanjem«, ki da bi moglo trajati vse do novembra, do prihodnjih volitev. Nočemo in ne maramo biti preroki, pač pa bomo raje našteli le dejstva in prepustili času čas. Pokrajinska vlada Južne Tirolske je enobarvna demokrščanska vlada, ki je doslej uživala tako imenovano zunanjo oporo liberalcev in misovcev. Pred časom so tudi nemški demokristjani stranke Volkspartei sodelovali v njej, toda iz znanih razlogov je ta stranka stopila v opozicijo in danes smo tam, kjer smo bili pred letom dni, v- marcu lanskega leta, ko se je zadeva avtonomije Južne Tirolske ali bolje Bocenske pokrajine zaostrila. Voditelji južnotirolske nem- ške manjšine so svoje zahteve odločno postavili že pred časom, že pred leti. Znani so dogodki, včasih ostra napetost, celo med Dunajem in Rimom. Preteklo soboto pa se je v Villi Brigi v Bocnu sestalo vodstvo južnotirolske ljudske stranke Volkspartei (nemških demokristjanov) in na tem sestanku je bilo sklenjeno, kako se bo stranka ravnala do novih obljub, ki jih je dala pokrajinska enobarvna demokrščanska stranka. V italijanskih de-mokrščanskih krogih Južne Tirolske so računali, da bo predstavnik nemške manjšine in šef stranke Bruggei popustljivejši, kajti v tem smislu so tolmačili tudi ((pomirljivi« govor, ki ga je v Brixnu imel tamkajšnji škof Joseph Gragitter, ki je tudi v svojem pastirskem pismu govoril o apomirjenju duhov«. V tem smislu se je začela tudi proračunska seja v ponedeljek ko so predstavniki italijanske demokracije računali da Nemci Južne Tirolske ne bodo tako nepopustljivi kot je bilo sklenjeno na njihovem zadnjem kongresu, lani novembra Da je bilo njihovo upanje kolikor toliko upravičeno, se da razumeti iz dejstva, da so demokristjani Južnim Tirolcem obljubili, da bodo šolstvo prepustili pokrajini, da občinskih tajnikov ne bo postavljala državna, pač pa pokrajinska oblast, da bodo pokrajinski upravni funkcionarji imeli mnogo večjo avtonomijo, skratka, da bo pokrajinska demokrščanska vlada dala Južni Tirolski mnogo večjo avtonomijo. Toda vse te obljube, ki so jih predstavniki italijanske liberalne stranke v Južni Tirolski ocenili kot «zelo nevarne« in »nevzdržne«, ker da gredo »preko okvira samega sporazuma« (Gru-ber-De Gasperi), predstavnikov južnotirolske Volkspartei niso zadovoljile in ne zadovoljujejo, kajti vse to »popuščanje na račun ublažitve razmer« ni nič drugega, kot izogibanje glavnemu problemu, avtonomiji bocenske pokrajine, ki jo terjajo Južni Tirolci. 2e na govorice, ki so se širile v teh »nevarnih dneh«, da bi bili predstavniki Volkspartei pripravljeni se vsaj vzdržati glasovanja, da bi sicer manjšinska vlada ostala na nogah vsaj do novembra, do novih volitev, je glasilo Južnih Tirolcev ((Dolomiten« poudarilo odločnost Južnih Tirolcev, da ne marajo popustiti in da ne Nekaj zanimivih podatkov iz neposrednega vira Ta eno številko «New snovi za štiri romane «V vrtincu» Družina tega velikega ameriškega časopisa šteje nad 5000 oseb, med katerimi je nad 900 novinarjev, ki se štejejo med najboljše v ZDA ftHEty(Pv°Aeben dopis) sl*ptav je februarja — ll. -0 dekle v kio- ^ Po " DUo dekli > fc&iko lep » - '*W‘ ° lepo in na. j.1110 spre„n mi ni uspelo i i *- Meha nično *aniLCentov' k<>t sem L Pehani* Centov* kot sem y Plria 2 n° vzel sveženj Jflc Time., nasl°vom «New m že čutn li za brbtom enfi za kal j-, Nekoga, ki me * v Uti >». Kar 1 <ega -!dastkl' ki sem jih So ,:;'sa — . ’ »vin jin bil 1,1 vSP /nericana dobil, ‘Nož Trdnejši, saj je Kot ntl„. devi doma. tvoJS kako 'Overja z naslonom kak in ali nf‘mes,> teko obi-so-0 jubiie,- gre morda za k bilfl0la. s- ?al' koliko ; D>lo A, 5em v Nia in ' Bila - °b _ * > 1VU11RU vide!. da jih »b je namreč nedeljah izide na 400, 450, 500, bti«, ^dnih 4U0' 45°. 500. 1lbet Pred unJ°.Žnostih' na *. i Pa celo b Zlcnimi praz-)* J5ei^bra na 600 straneh. "a fi w Yori?reteklega leta l bla .. 0rk Tirno-.. Ynri „. ega leta ni: "'»».h. s s *Vi>A fts, ki b»j p!>ite mert”10 navaieni na brske S4°pJat^mbiroP‘Saniu bil «Vl1en; . — P0* *a a-1 Zvezi Js,ka doba v So- *a ^ 1 zvej doba v So- da ianes vo V la za 7, enega le okvi.. krat. ta ■let- Ha ol?viru N Slušna APdan^«a 7-boa v ? zdravstve bcdhiki H 'zboljšal; - ta Iube Kl v teh iet(i s« i ^ larlet' 'miki “aTj Se ioo^tneli na ra ta 1985‘",!! ,v teh 500 . V >vni »lili dra, Hk-” ®v- '■ov j°°miških ta Zdrav ’stem času 60 an1 n'i>'jonVa V Sz zna bi„-?draVni,. ’ tako da na az.po- po- 5 te. mašalo ?>rilUae do bo 500 sedanjega i"l6thl‘ d0 ,bo Proiz »Sat* »nabru Ca sed— Hoi. Vl8nih zdravst vodnja za zdrav- v* ®*U11 w , 1' drUge d ||aven državi času rubljev, tveno na. na Ta absurdnost postane še večja, če pomislimo na odmerjen čas, ki ga ima povprečni Arne-rikane.c za svoje zasebno življenje, saj. se mu vedno mudi, še za pošten obed nima časa in se mi zdi kot bi živel na obroke. Toda kolega — Američan, ki spada v «veliko družino« «New York Timesa« samega, mi je vendarle privoščil dobro poldrugo uro - in dal nekaj pojasnil, ki so vredne, da vam jih posredujem. «New York Times« je star list. «Rodil» se je 1851. leta, torej skoro pred 110 leti. Njegova »družina«, kot včasih familiarno pravijo, šteje — 5.100 oseb. Nad 3000 ljudi dela v tiskarni ali pri »tehnični službi«, kot pravijo. Sem so namreč všteti ročni stavci in linotipisti, sem spadajo telefonisti, radiotelegrafisti, kurirji in ostalo pomožno osebje. Uprava tega časopisa šteje 1200 oseb, vendar se štejejo sem tudi nabiralci oglasov ln administrativno pomožno osebje. Najmanj je dejansko uredniškega kadra. Ta ((produktivna« sekcija ((velike družine« šteje 900 novinarjev, dopisnikov in urednikov, katerim pa je treba prišteti še vrsto so-deiavcev-strokovnjakov za posamezne znanstvene panoge. Samo v VVashingtonu ima «New York Times« redakcijo 25 dopisnikov, ki pa so najboljši dopisniki, kar jih premorejo ZDA. Po drugih središčih ZDA ima «New York Times« še 60 novinarjev, drugod pa še 400 dopisnikov, ki so raztreseni po manjših središčih ZDA in po svetu nasploh. Tej množici ljudi je treba dodati še 19 agencij, ki listu posredujejo vesti vseh mogočih svetovnih agencij, tako da pride na dan iz vseh teh virov poročil, dopisov m vesti za milijon besed, kar bi bilo približno toliko kot znašajo štirje veliki romani vrste «V vrtincu«, ln vso to ogromno količino ((materiala« mora 300 urednikov v uredništvu lista ((prežvečiti«: skrajšati, redigirati in kakor koli obdelati za stavnico. Pri tem pa tej množici urednikov pomaga še vrsta strokovnjakov za posamezne rubrike, da bi se v tej množici materiala uredniki drug drugega ne ponavljali, da bi ne prišlo do duplikatov, da bi pač «New York Times« naslednjega dne svojih 620.000 bralcev ne presenetil s kako «časopisno raco« ali kako podobno neprijetnostjo. Sicer pa se tudi temu časopisu. kljub armadi 5100 ljudi, ki pri njem sodeluje, vrine včasih kak večji ali manjši «tiskarski škrat«, kar je pač za vsak list malone neizbežno. Sicer pa se ob tem ponovno vprašamo, čemu toliko strani? Običajna delovna izdaja šteje «le» nekaj nad 60 strani, in so le nedeljske ali praznične številke tako ogromne. Poleg tega pa je v teh 60 straneh tudi okoli dve tretjini strani reklame. Potemtakem je zares lepo za novinarje «New York Timesa«, kajti 900 novinarjev zmore pri tolikih tehničnih sredstvih posvetiti svojemu delu dovolj časa in skrbnosti. Bralec pa najde v njem vsega in v izobilju. Sedaj pa si bomo ogledali raje eno nedeljskih izdaj. Vzemimo na primer številko «New York Timesa« od 17. januarja. Ta je razdeljena na 11 delov. Prvi del s 108 stranmi prinaša dnevne vesti in novice. Drugi del, ki šteje 48 strani, je posvečen gledališču, kinu, glasbi, televiziji, radiu, filateliji in še vrsti drugih tovrstnih rubrik. V tretjem delu ki šteje 2® strani, bo gospodarstvenik in finančnik našel vse, kar ga zanima. V četrti del, ki šteje 12 strani, je uredništvo skrčilo pregled najvažnejših dogodkov tedna in še nekaj komentarjev k tem. Športniki bodo našli svojo snov na 14 straneh petega dela te nedeljske izdaje. Medtem ko je šesti del te nedeljske izdaje že samostojna revija «New York Times Magazine«, ki je običajna naša, rekli bi, evropska ilustrirana revija v obsegu 88 strani m katero ocenjujejo kot najbolj- šo tovrstno ameriško revijo nasploh. Tudi sedmi del te nedeljske izdaje je samostojna revija, ki nosi naslov «New York Times Book Review». To je pravzaprav knjižna priloga dnevnika, ki v enem letu prikaže bralcem v krajših ali daljših recenzijah okoli 2500 novih izdaj, z ustreznimi literarnimi članki in eseji. Osmi del, ki šteje «komaj» 28 strani, je posvečen nepremičninam, to se pravi prodaji ali nakupu zemljišč, hiš ter problematiki arhitekture, dekoracije in podobnega. V naslednjih 32 straneh je reklama. Zadnja dva dela, 10. in 11. pa sta dve prilogi: Prva, ki šteje 16 strani, že ni več del «New York Timesa«, pač pa jo uredništvo pripravi na račun ustanove »National Urban League«, ki se bori za enakopravnost državljanov pred zakonom, dočim je 20 strani druge priloge uredništvo pripravilo ob 50. razstavi motornih čolnov, kar je plačala neka družba kot svoj delež k tej razstavi. Seveda dobi ameriški bralec vse to ogromno čtivo za 25 centov, kar je v naši valuti 150 lir. Sama naklada — 620.000 izvodov — bi tolikšnega branja ne mogla kriti, saj stane samo papir v naši valuti in naših cenah skoro dvakrat več, toda ne smemo pozabiti, da posamezne priloge plačajo razne družbe, poleg tega pa je glavni vir tega dnevnika — reklama. V 1957. letu je «New York Times« n. pr. ka-siral na račun reklame 42 milijard lir, dočim mu je razprodaja časopisa prinesla «komaj» 12 milijard lir, seveda v naši valuti. S 55 milijardami lir si more — kljub ameriškim razmeram — tudi «New York Times« privoščiti najboljše novinarje in najboljša tehnična sredstva in če je časopis «New York Times« še pred 60 leti skoraj usahnil je danes eden najresnejših časopisov ZDA, m kot tak upoštevan. Z druge strani pa si more privoščiti tudi številke na 618 straneh, tako da kroži o njem še vedno aktualna domislica, da je pred leti nekemu Američanu, ki je letel na svojem športnem letalu, padel en izvod tega časopisa iz rok in ubil na paši vola. N. B. r~ Hruli f in Pobotu, 12. uiarca 11)00 Radio Trst A Nacionalni program 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Brogiotti; 13.30 Lahke melodije; 14.45 Vibrafonist Gibbs; 15.00 Koncert o-perne glasbe; 15.45 Avsenikov kvintet; 16.00 Dante; Božanska komedija — Vice XVII spev; 16.25 Kavarniški koncert; 17.00 Čajkovski: »Hrestač«, 17.25 Pesem in ples; 18.00 Radijski tednik za najmlajše; 18.30 Lepe melodije; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20 40 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Roki, dramatizirana zgodba Ran-ka Marinkoviča, nato Glasbeni variete; 22.00 Rimski Korsa-kov: ((Šeherezada«; 22.45 Broad-wayski odmevi; 23.30 Nočni ples. 11.00 Radijska šola; 11.35 Simfonična glasba: Haendel, Chaus-son; 12.10 Moderne pesmi; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.45 Kolesarska dirka Milan-Turin; 17.40 Jutrišnji šport; 17.55 Knjiga tedna; 18.10 Italijanska folklorna glasba; 18.25 Izžrebanje loterije; 18.30 Tedenski literarni pregled; 20.00 Vesele pesmi; 21.00 Magična flavta; 21.20 Radijska igra «La notte di Elsi-nora« (G.B. Angioletti); 22.00 Orkestra Kenton in Paramor; 22.45 Odgovori poslušalcem; 23.15 Pesmi iz Piedigrotte. II. program Trst 12.10 Tretja stran; 14.15 Simfonični koncert p.v. Donesa Martona; 15.00 Tržaški pisatelji; 15.35 Tržaške popevke. Koper 7.00—715 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijska univerza; 13.50 Popevke in ritmi; 14.30 Primorski tednik; 14.45 Melodije iz filma ((Američan v Parizu«; 15.20 Zadovoljni Kranjci; 15.40—16.00 Prenos RL; 16.00 Dunajske melodije; 16.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Dueti iz oper Otello, Tra-viata, Butterfly; 17.25 Lahka glasba; 17.30 Parada orkestrov; 18,00—19.00 Prenos RL; 19.00 Francoski pevci; 19.30—22.15 Plesna glasba. 9.00 Jutranje vesti: 10.10 Ita-lo Terzoli; «Elegantissimo»; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 11.30—12.00 Sest glasov za 8 instrumentov; 13.45 »Severnica« — moda; 16.00 N. Magalov izvaja Chopina; 16.20 Fantazija motivov, pojo Dorielli, Torielli, Traversi; 17.30 Včerajšnje najbolj znane pesmi; 18.35 Plešite z nami; 19.25 Glasbeni vrtiljak; 20.30 Rossinijeva opera »Seviljski brivec«. Radijska Sola za nižjo stopnjo; 9.25 Mojstri raznih instrumentov; 10.10 Plesna glasba; 10.40 Borbene in delovne pesmi; 11.00 Vorišek; Simfonija v D-duru: 11.30 Pionirski tednik; 11.50 S triom Bardorfer; 12.00 Pozdrav z gora; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Domači napevi 12.45 Orkester Ervvin Haletz; 13.30 Solisti ljubljanske Opere; 14.00 Od calypsa do polke; 14.20 Znanost in tehnika; 16.00 V dvoranah «Svobod» in prosvetnih društev; 16.30 Z glasbo v dobro voljo; 17.10 Nekaj melodij za vas; 17.40 Davorin Jenko: Jurmusa in Fatima; 18.15 Zabavna ruleta; 18.45 Okno v svet; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino! 21.00 Za prijeten konec tedna; 23.10 Koktajl za zabavo; 23.40 V ritmu današnjih dni. Ital. televizija III. program 17.00 «Variacije». Franck ln Brahms; 18.00 Mitosi primitivcev; 18.30 Glasba Gabriela Fau-reja; 19.15 Desetletni načrt Sardinije; 19.30 Sacohini: »Baletne arije«; 20.20 Vsakovečerni koncert: Haendel, Leclair, Gra-nados; 21.30 Simfonični koncert: Weber, Nono, Debussy; 23.05 Angleška kultura. 13.30—16.05 TV-šola: zemljepis in državljanska vzgoja, gospodinjstvo: 17.00—1800 TV za mladino: »Potepuh«; Italija, Japonska, Kanada itd.; 18.30 TV-dnevnik; 18.50 Kronike iz minule dobe: 19.15 Človek in knjiga; 19.30 Poje Nat «King» Cole; 19.55 Teden v svetu; 20.08 Teden v parlamentu; 20.30 TV-dnevnik; 21,00 «11 musichiere«; 22.10 TV-igra; 22.35 «Magičm trenutek«, vodi Nino Manfredi. Jug. televizija Slovenija 8.05 Ali vam ugaja?; 8.55 Ljubljana 18.00 Gclia «Sne-gulčica«, prenos mladinske igre Iz dramskega gledališča; 19.15 TV pošta; Beograd 20.00 TV-dnevnik; Zagreb 20.20 »Klub 21»; 21.30 »Krzneni plašč« iz serije TV-filmov o nevidnem človeku. Cb natečaju za izboljšanje kmečkih posestev Večina naših kmetij nima možnosti uspeha Problematiko bi bilo treba začeti reševati pri koreninah bodo popustili, pa čeprav je isti list enkrat nakazal tudi možnost «oddiha», da bi Južna Tirolska zaradi razpustitve vlade ne prišla pod komisarsko upravo. Toda ne seji pokrajinskega sveta, ki se je sestal v torek, so vsi upi splahneli. Predstavnik južnotirolskih Nemcev Peter Brugger je bil v svojem govoru odločen. Demokrščanske ponudbe, je rekel, «ne predstavljajo niti predpostavke, ki bi dopuščala prehodno rešitev, do prihodnjih volitev«. V teh razmerah se je že itak šibak položaj pokrajinske vlade še bolj poslabšal, kajti vlada je podporo liberalcev in misovcev že izgubila. Socialisti pa ji v teh dneh, ko se ozračje v Rimu še niti od daleč ni zjasnilo, prav gotovo ne morejo obljubiti niti zunanje podpore, tako da ostala demokrščanska stranka v nevzdržni manjšini 21 glasov, kar pomeni, da ji v vsakem primeru manjkajo najmanj trije gla- Vsako upanje, ki ga imajo demokristjani, se od ure d0 ure razblinja. Peter Brugger je namreč v svojem govoru, ki smo ga že omenili, rekel tudi, da se b0 Volkspartei mborila vedno in samo za popolno avtonomijo bocenske pokrajine in ne bo nikoli storila ničesar, kar bi moglo spraviti v nevarnost to politiko«. Pri tem je Brugger poklical «na pomoč« celo avstrijsko vlado, ki da ne sme svoje opore preveč zavlačevati, «vsekakor ne čez mero«. Kar se tiče onih obljub, ki so jih demokristjani pripravljeni dati Južnim Tirolcem v okviru Južne Tirolske in ne le bocenske avtonomije, je Brugger spet potegnil na dan ((nacionalno utapljanje«, ki je logična posledica doseljevanja Italijanov v Južno Tirolsko, v kateri so Nemci iz večine postali manjšina. Brugger je rekel takole: «Bocen se hoče vladati sam in ne dopušča, da bi mu vladali drugi .» V teh razmerah, od kod optimizem nekaterih, ki smo ga omenili v začetku? Krogi ki izražajo upanje, da bo južnotirolska demokrščanska vlada pa čeprav le životarila vsaj do no-vembbra, računajo z vplivom, kl naj bi ga imelo pastirsko pismo brixenske-ga škofa na verne ljudt in tudi voditelje južnotirolskih Nemcev. Se več pa ti krogi pričakujejo od nekakšnega trenja, ki naj bi v južno-tirolski Volkspartei vladalo med bolj popustljivimi m odločnejšimi strujami. Isti krogi vedo tudi povedati, da so Bruggerjev govor, ki smo ga v nekaj citatih tud: navedli, predstavniki stranke sestavljali v ponedeljek pozno v noč, šele potem, ko se je predstavnik Južnih Tirolzev Tinzl vrnil iz Rima, kjer je bil na razgovorih s predsednikom parlamenta Leonejem. Na tem sestanku naj bi bilo prišlo trenje še posebno do izraza. Odločnost Bruggerjeve izjave pred pokrajinskim svetom v torek pa ne kaže da bi bilo v vodstvu južnotirolske Volkspartei kdove kolikšno trenje, še manj pa so trenutne razmere prikladne za zavlačevanje. Ker pa smo že v začetku rekli, da ne moremo biti preroki, prepustimo času čas, saj do prihodnjega torka ni tako daleč. Vsako ministrstvo bo imelo svetnika Kakor piše italijanski tednik »Espresso«, vatikanska Sveta kongregacija pripravlja papeški dekret, s katerim namerava vsakemu ministrstvu dodeliti njegovega patrona. Predsedništvo vlade bo imelo za patrona sv. Tomaža Mora, zunanje ministrstvo bo ščitila sv. Katarina Sienska, nad ministrstvom notranjih zadev bo držal zaščitno roko sv. Ignacij, finančnemu ministrstvu bo pomagal sv, Josip Kotolenški, pravosodnemu ministrstvu pa nameravajo dodeliti sv, Alojzija. Obrambno ministrstvo bo imela za patrona sv. Jeane d’.Arc, ministrstvo za zdravstvo bo ščitil sv. Kamil De Lellis ministrstvo za delo bo imelo zaščitnika v sv. Vincencu Pa-velskemu, industrija in trgovina Pa v sv. Frančišku Asiškemu. Sv. Ivan Bosco bo ščitil ministrstvo za šport in turizem, ministrstvo za šolstvo pa sv. Tomaž Akvinski, poštno ministrstvo bo ščitil sv. Gabrijel, prometno ministrstvo pa sv. Krištof. Kmetijsko nadzorništvo je nedavno razdelilo nagrade za napredno živinorejo-V seznamu je bilo lepo število nagrajencev, a zelo skromno s spodnjekraškega področja, iz repentaborske, zgoniške in devinsko - na. brežinske občine, kjer je že od nekdaj živinoreja važr na kmetijska stroka. Kot znano, nimajo nagrade značaja prispevka ali podpore za izvršen določen ukrep, ampak so priznanje, spodbuda za nadaljnje zanimanje za to ali za drugo kmetijsko stroko. Radi tega je ta propagandna oblika na mestu in to še posebej pri nas, kjer kmetijstvo z živinorejo kot osnova kmetij, skega gospodarstva tako šepa. Zavest nagrajenca, da je z določenimi ukrepi dosegel uspeh in ustrezno priznanje od merodajne strani, je močna gonilna sila za nove ukrepe. Kot čitamo, je razpisan natečaj za izboljšanje kmečkih posestev. Tudi dobro. A prav to je bilo povod, da javno izrazimo mnenje, ki je pravzaprav povzetek tega, kar je bilo v raznih člankih že večkrat povedano, a je nujno potrebno še in še ponoviti. Natečajev je cel niz in ve čina njih pri nas ne pride v poštev, ker tu odločajo posebni pogoji, ki te natečaje (tekmovanja) izključujejo (talne razmere, majhna in razdrobljena posestva i. dr.). Ti in drugi pojavi so velika ovira in celo v protislovju z ukrepi za napredno kmetovanje. Le redka so gospodarstva, ki se morejo udeležiti recimo triletnega natečaja za čimbolj produktivno oz. donosno u-reditev posestva Tudi pri nagradnem tekmovanju za mehanizirano obdelavo zemlje naletimo pri nas na ovire: ena je finančna plat, druga pa vprašanje rentabilnosti. Petičnih kmetov je pri nas razmeroma zelo malo, zaradi tega naj višji odstotek našega kmetstva desetkrat premisli preden svoja skromna sredstva nekam vloži. Pred kreditom pa ima velik obzir. V naših razmerah po potreba po traktorjih kmalu krita; zgolj za lastno potrebo pa si ga more le redkokdo privoščiti. To velja tudi za moderne škropilnice in drugo orodje. Seveda je želeti ,da se natečaja udeleži čimveč kma tovalcev. Vendar hočemo pripomniti, da samo po tej poti našega kmetijstva ne bomo nikoli pomaknili na trdne temelje. V tem si moramo biti vsi na jasnem. Naše male kmetijske obrate Mož, ki ga vidimo na sliki, je star že 81 let in se kliče Eustace Burnett. Doma je iz Liverpoola. Kot mož pravi in kot zatrjujejo zdravniki, ki ga zdravijo, že 52 let ni zatisnil očesa. Sicer ponoči leže, da bi se njegove mišice odpočile, toda nobeno sredstvo mu ne pomaga, da bi vsaj zadremal. IIIIIIIIIIIMIIMMIIItlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIflllllllllllllMIllIllIllliiiiiii HOROSKOP ZA DANES OVEN (od 21.3. do 20.4.;: Ne precenjujte svoje sposobnosti, niti vrednosti obljub, ki vam jih dajejo osebe, s katerimi ste povezani. BIK (od 21.4. do 20.5. Spoznali boste neko osebo in ugotovili, da so vajini pogledi dokaj sorodni. Izkoristite poznanstvo za sodelovanje. DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.); Cernu bi se delali bolj. šega kot ste. To vam nikakor ne bo koristilo, ker so vas dodobra spoznali. Pazite na zdravje. RAK (od 23.6. do 22.7.): Dobri prijateljski odnosi z osebo, ki je niste trpeli. Znalo bi vam koristiti tudi v poslovne namene. LEV (od 23.7'. do 22.8.): Zanimive finančne operacije, ki vam bodo dale zadoščenje, hkrati pa odtujile osebo, ki jo imate zelo radi. DEVICA (od 23.8. do 22. 9.); Z dobro voljo boste zaključili delo, ki bi ga sicer ne bili mogli. Potrudite se, a ne pozabite na zdravje. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.); Nemirni boste. Vzrok nesporazum z ljubljeno osebo. Vendar se bo vse dobro izteklo in zvečer se boste dobro imeli ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.): Z vztrajnostjo in potrpežljivostjo si boste pridobili dobro delovno moč Nepozabne ure v prijetni družbi. STRELEC (od 23.11. do 20. 12.); Majhna, toda neprijetna napetost v domačih odnosih. Ne mečite krivde na druge, ko pa ste sami krivi. KOZOROG (od 21.12. do 20. 1.); Sprejmite sodelovanje, ki se vam ponuja, in iščite več družbe, kajti preveč ste se zabili vase. Zdravje dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.' 2.); Več previdnosti kot ponavadi. kajti sicer boste zlezli v nevarne težave. Posvetujte se s strokovnjakom. RIBI (od 20.2. do 20.3.): Srečo boste imeli v vsem, česar se boste lotili in srečni bodo tuai tisti, ki bodo danes imeli z vami opravka. upravljajo že priletni gospodarji; mladina beži za takim ali drugačnim zaslužkom, čeprav bi jo mogla njihova zemlja z umno ureditvijo in umnim delom dostojno preživljati, če ne vse, pa vsaj dobršen del. Je povsem naravno, da se priletni človek ne loti gospodarskih podvigov, ampak na svoji zemlji le životari. Kjer ima hiša gospodarja srednjih let, se bo ta, če je gospodarstvo samo njegova last brez drugih dedičev mogoče zavzel za napredne prijeme, če bi ga ti ne preveč obremenili. Slika, čeprav grobo nakazana, je jasna: Večina naših kmetij nima pogojev niti stvarnega niti osebnega značaja za svoje zboljšanje. Tukaj ne pomaga noben natečaj, nobena tekma, nobeno nagrajevanje. Kolikor s tem naše kmetijstvo pridobi, je v primeri z izgubo v obliki njegovega splošnega zastoja kaplja v morje. Tukaj je vmes vozel, ki stvarno gospodarsko davi vse kmetijstvo, se pravi, da celo napredni gospodarji napredujejo bolj navidezno kot resnično. Ne verujemo, da bi ta vidni in otipljivi pojav ne bil znan merodajnim organom. Nedvomno vidijo, da je pretrgana kontinuiteta, da ni na kmetijah naslednikov, ki bi se bili vrasli v to dejavnost, se vanjo vživeli, jo strokovno obvladali in jo nameravali vršiti s sodobnimi načeli. Ni mladih go. spodarjev in — kar je e-nako zlo — ni mladih gospodinj. Na podrejeno mesto, kot ga ima kmetijstvo povsod, še posebno pa pri nas, ne mara nikdo, danes že ne. To je že vsem znano dejstvo, a najbolj prizadetim gospodarjem, ki to tudi temeljito občutijo. A posledi. ce bo prej ali slej občutila tudi širša skupnost. Spričo tega rine v ospredje vprašanje, kdaj da se bo pred tem načinom «reševanja> našega kmetijstva pojavilo vprašanje, od katerega za-visi njegova usoda: orga-nični načrt za celotno naše ozemlje in njegovo postopno praktično izvajanje. V to poglavje spada neodložljiva zadeva sistematične vzgoje odrasle mladine za to dejavnost, da se obnovi prej omenjena kontinuiteta. Mari ne vidimo ob vsakem koraku, kakšne hude gospodarske in družbene posledice izziva neznanje, tehnična revščina, nesposobnost?! Komu bo služilo, če se bo kmečka delovna sila, ki se lovi za zaslužek, ne. kega dne uvrstila v armada «mrtvih rok«? Ne moren o si tega pojava, bolje rečeno popolnega zanemarjenja prvenstvenih kmečko - go. spodarskih vprašanj drugače tolmačiti kot s stališča nekih politično - špekulativnih računov, če je tako, smo trdno prepričani, da so ti računi kljub vsemu zlu računi brez krčmar j.’, in jih bodo zgodovinski dogodki, ki se silno naglo vr. stijo, temeljito prekrižali. Dajte torej tudi temu zemljaku, kar mu gre. Dajte mu namesto videza vsaj nekaj stvarno trdnega, da bo. mogel na tem resnično napredovati. Začnite to svoje poslanstvo z ustrezno izobrazbo naše kmečko - delavske mladine Tako bi natečaji, tekmovanja in nagrade dobile značaj večjega smisla. NAPREDEN KMET Je vaš sin dotna? trn govo roko .., šla sem namreč prositi za nje- PRIMORSKI DNEVNIK 19 marca V nedeljo dve važni tekmi za italijanske nogometaše Italijani odpotovali v Barcelono in Palermo Španski tehnični vodja je najavil postavi Viani je še vedno v dvomu, koga bi poslal na igrišče z majico št. 4 RIM, 11. — Italijanski igralci so morali odložiti odhod predvsem zaradi slabega vremena. B reprezentanca, ki bi morala odpotovati danes ob 12.30 z le. talom proti Palermu, se je morala celo odpovedati temu prevoznemu sredstvu in se je odpeljala zvečer z vlakom proti cilju. A reprezentanca pa je vseeno, pa čeprav s tričetrtur-no zamudo, odpotovala z letalom v Barcelono. V Palermo so odpotovali: Anzolin, Cei, Malatrasi, Ca stelleti, Trebbi, Fogli, Salvado-re, Tagliavini, Marchesi, Mora, Angelillo, Altafini, Corso, Bul. garelli, Bettini in Sachella. Igralce spremljajo inž. Ba-rassi, podtajnik nogometne zve. ze Bertoldi, zdravnik dr. Filip-po, maser Tresoldi in trener Ferrari. A reprezentanco pa spremljajo predsednik italijanske no. gometne zveze dr. Umberto Agnelli, dalje Bevilacqua, glavni tajnik iste zveze dr. Romali Ranzio, načelnik tiskovnega urada zveze Bardigotta, maser Serroglia in tehnični komisar za sestavo reprezentanc Giuseppe Viani. V Barcelono so kot igralci odpotovali: Boniperti, Brighenti, Buffon, Totocalcio št. 28 Španija A-Italija A IX Italija-Spanija (mlad.) 1 Cagliari-Brescia 1 Catania-Catanzaro 1 Como-Verona 1X Modena-Messina 1 Novara-Parma 1 Reggiana-Ozo Mantova 1 Sambenedettese-Lecco X 2 Simment. M.-Triestina 1X2 Taranto-Marzotto X Venezia-Torino 1X2 Lucchese-Livorno 1 ProVercelli-ProPatria X Akragas-Barletta 1 metna tekma med juniorji Špa. nije in Italije, je nogometna zveza povabila na skupni trening mladince raznih enajsto-ric, ki se bodo morali javiti v torek 15. t. m. v Covercianu pri Florenci. Povabljeni juniorji so: Bercellino (Juventus), Beret- BARCELONA, 11. — Tehnični vodja španskih reprezentanc Helenio Herrera in tudi igralci so nekoliko optimisti glede 16. tekme med Španijo A in Italijo, ki bo v nedeljo v Barceloni. Izbrane nogometaše, ki so v pričakovanju nedeljskega srečanja kakih 20 km od Barcelone, je trener podvrgel resnim preizkušnjam in tudi ostremu treningu, ki je točno pokazal kakšno možnost imajo Španci proti Italijanom. Sicer morajo Španci priznati, da Italijanov ni mogoče presoditi iz daljave. Vseeno pa se pri nogometaših opazi malo strahu, ki ni brez podlage. To velja predvsem za reprezentanco, v kateri so igralci izpod 23 let, ki bo igrala proti B reprezentanci Italije v Palermu. Po poldanskih skupnih treningih, sta enajsterici včeraj nastopili proti dvema ekipama iz Barcelone. A reprezentanca je morala kloniti s 3:2, medtem ko je enajsterica «under 23» zmagala s 4:3. V tej tekmi se je posebno izkazal Kubala, ki je dosegel tri gole, vendar s tem ni spremenil mišljenja trenerja, ki ga ni vnesel v enajstorico, s čimer si je nakopal obilo kritik. Enajstorica bo torej sestavljena iz 7. igralcev Barcelone, 3 Real Madrida in 1 iz Bilbaa. Vsi ti igralci nastopajo v moštvih, ki trenutno vadijo v lestvici špansikega nogometnega prvenstva. Pri Špancih se nihče noče spustiti v prerokovanje. Vseeno pa je mogoče razvideti iz njihovih opreznih izjav malo optimizma, posebno še, ker bo prva španska enajstorica igrala pred domačim občinstvom in na igrišču, ki ga vsi natanč. no poznajo. Herrera ni hotel dati nobenih izjav. Edina je bila, da je zadovoljen, ker vlada med njegovimi igralci popolna sloga in prijateljstvo. Ce analiziramo špansko moštvo, lahko trdimo, 4a je napad nevaren in prodoren in da se ne spušča v nekoristna podajanja. Res je, da Di Stefano ni več v tako odlični formi kot je bil 1956. in 1957. leta. Je pa še vedno najboljši režiser na igrišču in tudi pri strelih na gol ne premišlja in zna izrabiti vsako ugodno priliko. Half linija je dobra in se znaj. de tako v obrambni kot tudi v napadalni taktiki. Ožja o-bramba je 'mogoče najslabša, a v zadnjem času, kar velja tudi za vratarja Ramalletsa, ni mogoče izreči posebnih kritik proti njej. Tehnični vodja Herrera je objavil imena igralcev obeh enajstoric, ki bosta nastopili proti Italiji. ŠPANIJA A: Antonio Ramal-lets (Barcelona), Fernando O-livella (Barcelona), Siegriedo Gracia (Barcelona); Juan Se-garra (Barcelona), Jesus Garaj: (Atletico Bilbao), Enrique Gensana (Barcelona); Jesus Herrera (Real Madrid), Eulo-gio Martinez (Barcelona), Al-Iredo Di Stefano (Real Madrid), Luis Suarez (Barcelona), Francisco Gento (Real Madrid). ŠPANIJA B: Araquistain (San Sebastian), Sastre (Espa-nol - Barcelona), Reija (Zaragoza); Ruiz Sosa (Sevilla), Santamaria (Real Madrid), Ruiz (Real Madrid); Coli (E-spanol - Barcelona), Adelardo (Atletico - Madrid), Rivera (E-spanol - Barcelona), Pereda (Sevilla); Beitia (Bilbao). Cervato, Colombo, Fontana, Lojacono, Leoncini, Losi, Ni-cole, Ronzon, Sarti Benito, Sar-ti Giuliano in Stacchini. Nekaj minut pred odhodom je tehnični komisar še enkrat potrdil postavo, ki jo je najavil včeraj s pripombo, da ima še vedno dvome glede majice številka 4, t. j., da ne ve če bo na tem mestu igral Fontana ali Leoncini. Vse pa kaže, da bo Viani izbral igralca Milana. Uradno postavo bo Viani najavil v soboto v Barceloni. Ob 17.30 je letalo z igralci A reprezentance in spremstvom pristalo v Barceloni. Italijanska reprezentanca je v Barceloni našla v nasprotju z Rimom lepo vreme. Italijanske goste je dočakal in pozdra. vil predsednik španske nogometne zveze Francisco Roman, katerega je spremljal glavni tajnik Ramirez. Po carinskem pregledu, so se italijanski nogometaši odpeljali z avtobusom v hotel. Nocoj so prispeli z letalom v Palermo igralci Španske B reprezentance. Vsega skupaj je prišlo 23 oseb. od katerih je 16 igralcev, ki jih vodi tehnični spremljevalec Costa. * * * RIM, 11. — Ker bo prihodnjo soboto v Madridu nogo- ta (Como), Bonfada (Bologna), Bonollo (Padova), Capasciutti (Fiorentina), Castano (Juven. tus), Cavallito (Juventus), Fac. chetti (Inter), Ferrario (Milan), Mazzanti (Fiorentina), Milainesi (Brescia), Rivera (A-lessandria), Rosato (Torino), Rossetti (CRA - CRDA Tržič), Veronesi (Bologna). Ti igralci bodo trenirali skupno z drugimi nogometaši, ki so na seznamu morebitnih kandidatov za olimpijsko moštvo. Tudi te igralce so povabili na trening in se bodo morali javiti ob isti uri in v stem kraju kot juniorji. Imena povabi jenh so: Bandoni (Parma), Benaglia (Fiorentina), Castagner (Reg-giana), Gualtieri (Torino), Kostner (Fiorentina), Lazzotti (Fiorentina), Ogliani (Reggia. na), Regni (Arezzo), Salomoni (Parma), Tribuzio (Reggia-na). Olimpijske vesti 84 držav prijavljenih za olimpijske igre Manjkajo še prijave nekaterih držav RIM, 11. — S prijavo olimpijskih odborov Birmanije, Bolivije, Ekvadorja, Gvatemale, Monaca, Paname, San Marina in Venezuele se je število držav, ki se bo udeležilo rimskih olimpijskih iger, zvišalo na 84. Od 97 držav, ki so vpisane v CIO, če izvzamemo Salvador in Nikaragua, ki se ne bosta udeležili olimpiade, manjkajo še prijave Albanije, Kostarike, Dominikanske republike, Britance Guaiane, Haitija, Hondurasa, Paragvaja, Sudana, Sirije in Vietnama. ——«»---------------- Bo Szoke igral proti Simmenthalu ? Triestina bo danes odpotovala v Monzo, kjer jo v nedeljo čaka prvenstvega tekma s tamkajšnjo enajstorico Sim-menthala. Trener Trevisan je sestavil seznam odpotujočih, iiiiMiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiimniiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiimuitiiiiiiiiiiitiiiiimiiiuiiuniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiHimiiiiitiiiimiiiiiiiiiif Drugi dan italijanskega smučarskega prvenstva F. De Florian prvi v veleslalomu V. Schenone prvakinja v slalomu Danes na sporedu tekmovanje v slalomu za moške v katerem so vsi igralci Trie-stine, ki so preteklo nedeljo igrali v Trstu in Szoke. Vse kaže, da bo Szoke gotovo i-gral proti Simmenthalu. Adriano Rodoni danes v Trstu Danes bo prišel v Trst predsednik mednarodne in italijanske kolesarske zveze A-driano Rodoni. Namen njegovega obiska je prisostvovati sestanku društev, ki delujejo na našem področju, ki bo v nedeljo. Rodoni se bo sestal tudi s pokrajinskim delegatom kole. sarske zveze CONI dr. Aldom Combattijem in se bo kasneje udeležil tudi seje krajevnega odbora UVI. «»------- Danes prihod vaterpolistov V sredo srečanje Italija-Nemčija Italijanska in nemška reprezentanca v vaterpolu, ki bosta prihodnjo sredo nastopili v pokritem bazenu našega mesta, bosta prispeli danes v Trst. Nemci so že najavili trening za nedeljo. Pred tekmo v vaterpolu bodo tudi plavalne tekme. Za to prireditev je pokrajinski odbor plavalne zveze določil ljudske cene. APRICA, 11. — Proti vsakemu pričakovanju si je Fran-cesco De Florian med današnjim nadaljevanjem italijanskega smučarskega prvenstva v alpskih disciplinah osvojil naslov državnega prvaka v veleslalomu. Ta mladi smučar iz Pre-dazza je samo za 6 desetink prehitel Alda Zuliana, ki je bil favorit št. 1 za zmago. Slabo vreme je zelo motilo tekmovanje, zaradi česar so morali odložiti start za dve uri in vrh tega še skrajšati progo za cel kilometer. To pa zaradi snega, ki je stalno padal, zaradi česar je bila tudi nevarnost plazov. Drugo presenečenje današnjega tekmovanja je pripravil Franco Arrigoni, ki nastopa z barvami smučarskega kluba iz Sestriera. Slabe vremenske prilike, pre vec zasnežena proga m premajhna vidljivost so preprečile, da bi atleti dosegli boljše čase in da bi bila borba med njimi ostrejša. V tem tekmovanju so se posebno izkazali mla. di smučarji, vendar med njimi in starejšimi bolj rutiniranimi tekmovalci ni bilo dosti razlike. Franco Arrigoni, ki ima komaj 16 let, je pravzaprav naj-večje presenečenje dneva. Spada sicer med juniorje in kei se je plasiral na četrto mesto v seniorski skupini je njegov) uspeh še večji. Uradna lestvica današnjega tekmovanja v moškem veleslalomu je sledeča: 1. De Florian F. (Fiamme iiiiiiiiiiiiiiii imaii itiiiiiiiiiiiiiMiimiimii 11111111111111111111111 n Mimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii Sestanek odbora evropske nogometne zveze Finale za «Evropski pokal» bo verjetno v Španiji To pa pod pogojeni, da se španska reprezentanca plasira v finale BRUKBLLES, 11. — Danes se je sestal pod predsedstvom Ebbyja Schvrartsa (Danska) izvršni odbor evropske nogometne zveze. Prisotni so bili vsi člani odbora, razen predstavnika Grčije, ki je bolan. Odbor je pristal na pokroviteljstvo nad medcelinsko finalno nogometno tekmo med zmagovalcem ameriškega turnirja in zmagovalcem evropskega, pod pogojem seveda, da se moštvo, ki si je priborilo »Evropski pokal« in zveza, v kateri je moštvo včlanjeno, strinjata s tem predlogom. O podrobnosti bo odbor razpravljal v Glasgovvu, ko bo znana zmagovalka evropskega turnirja. Odbor je nato sklenil zaprositi škotsko zvezo in prizadeta moštva, da bi organizirali finalno tekmo za »Evropski pokal» za društva 18. in ne 25. maja, kot je bilo predhodno doiočeno. Organizacijo finalne tekme za »Evropski pokal« za države so poverili Španiji, vendar le pod pogojem, da se tudi ona plasira v finale. Dokončni sklep bodo sprejeli po tekmi Spanija-Sovje-tska zveza, ki bo 18. junija v Madridu. Ce se Španija ne bi plasirala v finale, bodo organizacijo poverili Eranciji ali Avstriji. Giuliana Chenal-Minuzzo in Bruno Alberti (na šliki) sta izgubila naslova državne prvakinje oziroma prvaka: prva ne bo več tekmovala, drugi pa se gialle - Predazzo) 1’30”7/10, 2. Zulian Aldo (Sci Cai Monza) 1’31”3, 3. Gartner (Fiamme oro) 1’31”4, 4. z istim časom Fill (Fiamme oro) in Arrigoni (CS Sestrier) 1’31”6, 6. Seno-ner 1’32”4, 7. Siorpaese Roberto 1’32”5, 8. De Nicold 1’32”6, 9. David Davide 1’33”, 10. Cop. pi 1’33”1. Med ženskami pa ni bilo nobenega presenečenja. Vera Schenone, kateri so prerokova, li zmago v slalomu, je presmučala progo v najboljšem času in si š tem priborila naslov prvakinje, ki ji je včeraj za las ušel tudi v veleslalomu. Lidia Barbieri iz Milana, ki je zasedla drugo mesto, je rabila za isto progo 4 sekunde in 2 desetinki več. Sploh je bilo med ženskami več časovnih razlik kot v moški konkurenci, kjer je bila vrednost tekmo, valcev precej izenačena. Tekmovanje med ženskami, katero je tudi motilo slabo vreme, se je zaključilo skoraj ob mraku. Vera Schenone si je z današnjo zmago priborila šesti državni naslov v svoji karieri po naslovu v slalomu 1956. in 1957. leta, v veleslalomu 1956. in v smuku 1956. in 1957. leta. Barbierijeva, ki spada med juniorke, je presenetila z drugim mestom, še poseb. no, ker je nastopila kljub bolečinam v gležnju. Obe Poloni, Tina in Jole, katerima so prerokovali častna mesta, sta padli. Jutri bo slalom za moške. Favorit je sedanji prvak Aldo Zulian. Vrstni red tekmovalk v slalomu: 1. Vera Schenone (Sci club Sportinia) l’34”2/10 (46”1, 48”1), 2. Barbieri Lidia (SAI Milan) 1’38”8, 3. Demetz Gtu-stina (Sci Club Gardena) 1’38”9, 4. De Tassis Jolanda (Sci Vai Monza) 1’11”8, 5. Cecchini Lisa (Sci Club Folgaria) 1’42” 6. Palmo Angela 1’42"9, 7. Sal-mensi Francesca 1’45"7, 8. Poloni Tina 1’45”8, 9. Poloni Jole 1’45”8, 10. Edera Mabi 1'49”6 Prva letošnja italijanska kolesarska dirka po celini Danes 165 kolesarjev na 190 km dolgi drt Milan-Turin z vzpetino pred ciljg Poblet, Defilippis in Nencini - favoriti za zmago 140 150 160 14« 153 5 161 172,t 60 90 10O 110 1ZO 74.7 66,2 96.5 110.1 118,9 41? 50.2 VATERPOLO RIM, 11. — Zaradi turnirja v vaterpolu, ki bo 23. in 24. aprila ietos v Bruxellesu, katerega se bo udeležila tudi Italija, je plavalna zveza sklenila prirediti skupni trening, na katerega je povabila sledeče vaterpoliste; Ferruccio Alessandrini, Gian. franco Camisa, Sergio Giacomelli, Paolo Ravasini (U. S. Triestina), Francesco Barac-chini (Gin. Andrea Doria), Enzo Barlocco, Nicold Lippo-lis (Sportiva Nervi), Gian-guerrini Giraldi, Franco Lavo-ratori (Pro Recco), Carlo Gualdi, Alberto Spinola, Mas-simo Vassallo (S. S. Lazio), Massimo Guerrieri, Aldo Pla-cidi (A. S- Roma). Vsi navedeni atleti se bodo morali zglasiti v Genovi 19. marca in ostati na razpolago zveznemu trenerju Mariu Ma- MILAN, 11. — Ni treba sklicevati se na zgodovino v dokaz, da je kolesarska dirka Milan - Turin najstarejša od vseh ostalih podobnih prireditev. Njeno rojstvo datira v 1903. letu, ko je Gerbi, bolj znan kot «rdeči vrag«, prvič zmagal. Ta dirka ne potrebuje komentarjev. Predvsem jo vsi kolesarji smatrajo kot dobro predpripravo za bolj važno dirko Milan - Sanremo, ki je točno teden dni kasneje. Niti ni važno, da je ta dirka v delovnem dnevu: na cestah ne bo manjkalo občudovalcev kolesarskega športa, ki bodo prišli pozdravit svoje ljubljenčke in idole in tudi na cilju, ki bo na dirkališču na Korzu Casale, bodo verjetno prostori za gledalce precej zasedeni, če že ne zaradi drugega, pa zato, ker ne bo treba plačati vstopnine Zabave in tudi razgibanosti bo v izobilju. Proga ni dolga Samo 190 km poti čaka kolesarje, a tik pred ciljem je vzpetina, ki bo brez dvoma razredčila vrste in predvsem pripomogla, da ne bo sprinta celotne skupine, kot se po navadi dogaja. Prvi del vzpona ni naporen, drugi pa, čeprav krajši se vzpenja s 6 odstotki, kar ni malo. To pomeni, da bo moral marsikateri kolesar, ki se bo po ravnini držal koles najboljših kolegov, popustiti in si sam pomagati do vrha in cilja Do tedaj se je za dirko prijavilo 165 kolesarjev. Več ali manj so na seznamu tudi kolesarji, ki so se udeležili etapne dirke po Sardiniji in tudi dirke Sassari - Cagliari. Manj- kal bo seveda Van Looy s tovariši, ki so šli raje na etapno dirko Pariz - Nica, kjer so se že pokazali kot zelo močno moštvo. Ne bo pa manjkal Miguel Poblet, ki je že zmagal pred dvema letoma in ki upa na ponovitev uspeha. Morda ga skrbi vzpetina pred ciljem? Niti najmanj, ker je Poblet dokazal ne le, da nima kot hitrostni kolesar nevarnih tekmecev, temveč, da se ne boji hribov. To se je že videlo na eni od dirk okoli Italije ko se je Poblet izkazal prav na vijugastih vzpetinah Bondoneja. Pobleta torej lahko prištevamo med favorite za zmago. Ne smemo pa pozabiti, da so tudi v italijanskih vrstah ko- jomju. Kolesarska etapna dirka Pariz-Nica G. Desmet prvi na cilju tretje etape s povprečno iritrastje 41,117 km na uro Schroeders še vedno vodi v splošni lestvici lesarji, ki imajo nosti, da si zagotove , ši čas. Predvsem nno g sjif meniti Nencinija, a. ^,sg, T> mo pozabiti na DefihPP j(;l na Čoletta in tudi na in predrznega CarlesiI • ^ Končno je treba ® po* tudi račune z muhas jp nebjem. Na cestah jj* nom in Turinom dez J p višjih predelih tudi s”^,3 ti* sebno na vzpetini Er ^ pred ciljem je Pr®ce*jSo5t*j Morda bomo morali P vati točno po 50 letijn kolesarjev s snegom snegom, kot se je zc r& ■ > jt orali UP°S' že P: 1910. leta? Vse je kolesarji bodo 1110 vati tudi to. «»—" v bresci Priprave nogom^, za srečanje z «r RIM, 11. — V s08 . marca bo v Bresci kom ob 15. uri P°vma Čanje med v°)a lcaiP9 I metnima reorezentan ^ lije in Grčije. gggi 5 Zaradi priprav se ; j» rali izbrani nogom® v P*, trenerju Remondiou . fro sci 15. t. m. najkasn« ure. povabljeni nogo q0\oIK Fogli Romano Castelletti Sergio (n, li Luciano (Triesti Zaradi sporazum® skovnim uradom mr tt* obrambo in TV, j> , prenašali po telev> MONTCEAU LES MINEŠ, 11. — Lestvica se po današnji tretji etapi dirke Pariz-Nica praktično ni spremenila: Schroeders je še vedno na čelu, sledijo pa mu štirje ekipni tovariši. S tem pa ni rečeno, da je vladal mir danes med etapo. Nasprotno, saj je bil Francoz Rene Privat, ki je skupno s Ceramijem in Annaertom zapustil glavnino, praktično za tri ure nosilec majice najboljšega. 2e v začetu etape je bilo živo. Po dveh ponesrečenih Ker so nekatere tekmovalke vložile pritožbe, ni izključeno, da bo prišlo do sprememb v ni udeležil prvenstva v Aprici lestvici. poskusih bega pri 20. in 35 km, so Privat. Cerami in An-naert pobegnil in so si, izrabljajoč počasnost glavnine, nabrali lepo prednost, ki je dosegla višek pri 75. km vožnje. Glavnina je vozila s triminutno zamudo, kar seveda ni bilo Schroedersu in tovarišem po volji. Prvo . mesto v lestvici je bilo že praktično v Privatovih rokah, zaradi česar so Belgijci moštva Fae-ma sprožili zasledovanje, ki jim je omogočilo, da so najprej dohiteli Ceramija (161. km) in nato še Privata in Annaerta, ki sta morala v Toulunu sur Arrouxu (173. km) kloniti. drugem in tretjet"j pj. Fontana 1 se plasirala Gera n.51’00”, 75. Pellizzari 11.55'39”.i in Claude KtHy- 'Jt Zatišje pa je trajalo le malo: pred ciljem sta Desmet in Riviere pobegnila in sta vzdržala napad glavnine, zaradi česar sta tudi prva prišla na cilj. Desmet si je zagotovil etapno zmago s sekundo prednosti do Riviera in 2” do Graczyka, ki je v končnem sprintu prehitel Van Looya, Schroedersa in tovariše. Ta etapa je bila najhitrejša do sedaj: kolesarji so jo prevozili s povprečno hitrostjo 41,117 km na uro. Zato so zabeležili precejšnje zamude. Med zamudniki so tudi Italijani Manzoni, Fontana in Pellizzari. Vrstni red tretje današnje etape Bourges - Montceau les Mineš (197 km) je sledeč: 1. Gilbert Desmet (Bel.) 4.47’ in 28 ’, 2. Riviere (Fr.) 4.47’29”, 3. Graczyk (Fr.) 4.47’31”, 4. Van Looy (Bel.), 5. Van Ge-neugden (Bel.), 6. Annaert (Fr ), 7. Ruby (Fr.), 8. Schils (Bel.). Sledi glavnina z Gra-čzykovim časom. SPLOSNA LESTVICA PO III. ETAPI: 1. Schroeders (Bel.) 11.33’57”, 2. Van Looy (Bel.) 11.34T2”, 3. Sorgeloos (Bel ), 4. Irapanis (Bel.), 5. Kerhove (Bel.), 6. Bouvet 1L35’44”, 7. Poulidor, 8. Privat U.35’44”, 9. Mole naers (Bel.) 11.35’57”, 1U. Schils (Bel.) 11.3606”, 20. Ri viere 11.36’39”. Italijani so v lestvici kakoi sledi: 23. Brandolini 11.36’47”, 51. Venturelli in Bono 11.38’58”, 57. Gentina 11.39’52”, 65. Man zoni 11.46'34”, 69 tenis KAIRO, n. -.I^z la Pietrangeli sl,^c ‘ c/ *? A nad Francozom J-l:»i njem s 7:5, vil vstop v fi"al® p-j«. 7 nega teniškega "H 4 go polfinalno Italijanom Men-^0 >• o Slovanom Jovanovi Jg;0, J rali po štirih s,et’:ti 4:6, 2:6) preki"1 tekme. . ,i|l' * * * lts% SAN JUAN, U. JV , ka Lea Pericoli, J V%f Z ? Lea Fericjii -. vV Američanko Lin ^ po j, premagala dvojico ,bejt J ka G. Valdes-C. V tj Se 0 6:3. Med moškimi, , p , ležujejo mednarodne*,!,^! (n ! n Tllf ^ ■ A d r ja, je Sved Ulf yjCs pravil Američan® sa s 6:4, 3:6 in 7:9‘ LA CLUSAZ. L-jj! Lacroix si je ‘ francoskega drza ^0>K j ka v slalomu Zgodba o Stefanovih nogah Napisal JANKO FURLAN (Nadaljevanje in konec) «No, vidiš.... Ali pa veš, kako je to bilo?... Bilo je v jeseni. Po stari pastirski navadi nas je takrat zanimala bolj repa kot živina, ki je po spravljenih pridelkih s polja imela tudi tamkaj nekaj svobode. Pečena repa je bila več vredna od pustnih fancljev. Na-peti trebuhi so povedali, kako smo se je nabasali. Na poti proti domu sem moral za zid, sicer bi se bilo z mano zgodilo tako kot s tistimi vojščaki, ki so na čvrstem begu pred sovražnikom ob vodi prali s spodnjih hlač svoje «ju- naštvo*. Bil sem v večji zadregi od njih, ker sem bil brez spodnjih hlač in kal je bil suh. .. Medtem je živina krenila na neko njivo s kopami sirčja. Tekel sem za njo čez koruzne štore. Naenkrat — cmok na tla. V levo nogo, prav na sredo, se je zapičil ostro prirezan štor. Stisnil sem zobe, a joka nisem mogel potlačiti. Po desni nogi sem previdno skakal čez štore in odgnal živino domov. Mati mi je sprala nogo, vlila v rano žganje, jo obvezala in — amen. V nekaj dneh sem bil dober. A za pastirja sem moral biti zrel tudi kot inva- lid.... No, no tej moji pridigi sva si oba zaslužila še nekaj kancev.« Ko sta izpraznila vsak svojo čašo, je Štefan vprašal znanca, če je kdaj imel otiske. «Imel, imel. še zdaj me zaboli v stopalih, če se spomnim nanje. Ali ni to zlodej, a? Pri meni je bil menda njihov glavni stan in so se kotile mlade. Ena je izginila, tri so se prikazale., enkrat za prsti; drugič na peti, enkrat na eni nogi na prednjem, na drugi pa na zadnjem delu noge. Prebadal sem jih na vse miljene vi- že: z iglo, razbeljenim žebljem, s trnom.... In kako sem šepal! 'Zibaš se, kakor Majorka’... fa je namreč čo-tala.... 'Štefan, kaj nisi še shodil?’ so se norčevali iz mene.... Ampak... ali veš, kako ta zlodej nastane?« «Menda iz okužbe,« je rekel prijatelj. «Z okužbo... že res, a samo s scalnico.« «Saj ne veš,« se je oglasila žena. «S scal... ni... co, ti rečem. Ta ima te bacilote.. bacile.... Prej si rekel, da se pastirstva rad spominjaš. Gotovo si tudi ti delal cingalce (gugalnice) iz . srobota, igral »škrove« (s kamnitimi ploščami), »zbijanje svinje«, lovil kuščarje in take reči, ki so povsod doma.« «Ves čas tvojega pripovedovanja sem v duhu na paši, kjer smo se igrali tako kot praviš Rad sem tudi stikal po jamah in votlinah; po tem skrivnostnem svetu, kjei postaneš naenkrat tako majhen.... Ni bilo tako debelega in visokega drevesa, da ne bi bil splezal nanj, posebno če sem na njem zavohal gnezdo. Hotel sem sam videti, če so v njem jajčka ali mladiča., nič več. Preveč sem ljubil ptice... Lepo je bilo in ta pastirska telovadba na zdravem zraku me je zelo utrdila.« «Saj, saj... seveda nas je utrudilo«, je Štefan povzel besedo. «Moji palci niso zastonj takšne prekle. Pri hoji in teku, pri plezanju in skakanju... povsod so mi dobro služile.... Naj ti povem še to dogodivščino, ki me vedno sili na smeh, ko se je spomnim.... Ugledali smo lisico. Po treh je marširala po školjih in naenkrat zginila. »Ta bo naša... saj ne more teči. Tam ima svoj lož«, smo rekli, tekli tja in skakali s školja na školj, a na take, ki imajo kot nož ostre vršiče, kukali med špranje, a o lisici nobenega sledu.... Pač,... Ko smo nato primerjali krvave noge in so mi tovariši rekli, da so moja stopala najbolj ranjena, a imam noge velike za dva, nas je z nasprotne strani opazovala... in zdelo se nam je... tudi smejala — lisica..., Pa reci, če ni ta žival razumna in nagajiva.... Ja, ja... zabavno je bilo... tudi v pozni jeseni, ko smo si pastirji greli noge v govejem dreku....« «Prav zares,« je vztrajal, ko se mu je prijatelj nasmehnil. »Ko se je živina podelala, sem stopil bos v blato, in to mi je prijalo. Zdaj se temu smejem, a takrat je bila to potreba.... To in ono je bilo, zgode in nezgode, a vse na račun nog. Tako je bilo tudi kasneje.... Leta in leta v javo in nazaj... poldrugo u-ro daleč... po krajšencah, ki jih je bil izbral sam hudič za naše večje trpljenje.... Noč, vročino, dež, sneg, led... vse so te noge poskušale. Čevlji... fli-ka na fliki.. malone le pol podplata... palec največkrat na prepihu ali pa je kot predstraža smuknil iz Solna. Kolikokrat sem z enim ali drugim krevsnil v školj. Tudi se je zgodilo, da mi je noga obstala v vdolbini podkvastega kamna.... In ves dan pri delu na nogah! A ko sem se vrnil z dela, še to in ono delo na njivi, na senožeti, pri trtah in kaj še vse.... Ni res, Hana?« Ko mu je žena resno pritrdila, je Štefan zaključil. «Noge so na Krasu prvi stroj. Takšna je pri meni njih zgodba in takšna je bila njih služba.« «Takšnih nog mesto, žal, ne pozna,« je pristavil prijatelj. «V mestu je preveč nežnosti, ki ni za piškav o-reh,» se je oglasila gospodinja. Štefan je napel oči. «Kaj če bi bilo samo to!... Takšno mesto je že tudi pri nas... na vasi. To, to bo šele imelo svojo zgodbo, težjo od moje-« e Saj mladim vj) ne bodo več Pot t se bodo dotakn111 smo ga mi vršili’* je poznalo, da / sli j o večkrat |f j to tlači. Štefan ti fr mišljeno obrnil v ^ »Veš, Hana, ^ t, Svet je bil in s tucU j Kras bo ostal *n