Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje • letnik 32, št. 1 • januar 2026 Godba Dobrepolje je tudi tokrat pripravila nepozaben božični koncert. Foto: Tamino Petelinšek (slika zgoraj). Sneg je lepo pobelil dolino in tako dodal piko na i predprazničnemu in zimskemu vzdušju (slika levo). Kraj izvedbe: Knjižnica Dobrepolje Termini: ponedeljki, 23. 3., 30. 3., 13. 04. 2026, od 17. do 19. ure, plus dve srečanji po dogovoru na terenu Kotizacija: 50 eur (DDV že vključen) O MENTORJU: Marko Trebušak se je s fotograjo začel ukvarjati pri petnajstih letih, ko si je kupil prvi fotografski aparat. Zanimanje za kemijo ga je vodilo v študij kemije, vendar pa ga strast do fotograje ni zapustila. Rok prijave: 16. 3. 2026 Kombinacija umetnosti in kemije je Trebušaka pripeljala do čudovitega sveta starih postopkov izdelave fotograj, kot sta na primer postopka cianotipije in paladiotipije. Paladijeve fotograje je prvič razstavljal leta 2006. To je najverjetneje prva slovenska razstava del, ki jih danes uvrščamo med ELEKTRONSKA PRIJAVNICA alternativne fotografske tehnike. Znanje o starih fotografskih VSEBINSKA postopkih in opremi mu je omogočilo, da je postal predavatelj na ZASNOVA Visoki šoli za storitve v Ljubljani in da je dobil naročilo izdelave fotograj za razstavo Kuba brez samocenzure priznanega DELAVNICE slovenskega fotografa Arneta Hodaliča. Leta 2017 je diplomiral iz kratkočasovne fotograje ptic v letu. V istem letu je za članek Ptice v letu prejel nagrado PRVI KLIK: 1. srečanje: »Best edit« urednika revije National Geographic za lokalne izdaje. LIKOVNA TEORIJA Na pobudo urednika za fotograjo pri POT V SVET - Susan Sontag: Proti interpretaciji National Geographic Slovenija se je lotil - Hierarhija motivov v slikarstvu in študija makrofotograje, fotograje FOTOGRAFIJE posledično v fotograji velikih povečav, in digitalnega - Humanizem in vojna proti naravi – več bitk združevanja fotograj, da s tem ko človeštvo dobi, bolj zanesljivo izgublja vojno u s t v a r i p o v e č e v a n j e - Narava je veja na kateri sedimo globinske ostrine. S to FOTOGRAFSKA DELAVNICA - Podeželjske skupnosti in odnos do narave tehniko je dosegel še eno nagrado »Best Z MARKOM TREBUŠAKOM edit« leta 2020 za 2. srečanje: KOMPOZICIJA č l a n e k o - Kompozicijski principi udomačeva- Delavnica za mlade od 13. leta in odrasle je namenjena vsem - Barve nju trav. ljubiteljem fotograje, ne glede na predhodno znanje (poudarek - Ravnovesje na ljubiteljski fotograji). Prepleta likovno teorijo, kompozicijsko - Globinski ključi razmišljanje in fotografsko tehniko ter jih povezuje v smiselno celoto. Udeleženci se lahko izražajo skozi objektiv fotoaparata 3. Srečanje: FOTOGRAFSKA TEHNIKA ali pa ustvarjajo fotograje na telefonu. - Fotoaparat – funkcionalnost, avtomatike - Objektiv – zorni kot, svetlobna moč, globinska ostrina - Občutljivost (ISO) Organizator: JSKD OI Ivančna Gorica v sodelovanju s Krajevno knjižnico Dobrepolje. - Trikotnik osvetlitve (zaslonka, osvetlitveni čas, ISO) Dodatne informacije: oi.ivancna.gorica@jskd.si, T: 01 786 90 70 4. in 5. Srečanje: DELO NA TERENU (lokacija po dogovoru) Naš kraj ■ januar 2026 ••• Urednikov uvodnik ••• 3 Kultura kot pot, ki nas povezuje Ko stopamo v novo leto, se pogosto ozremo nazaj in hkrati naprej. V tem času razmisleka in novih začetkov se še posebej zavedamo pomena kulture – tiste nevidne, a močne sile, ki oblikuje naš jezik, miselnost, odnose in skupnost. Prav v začetku februarja, ko 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik, se naše misli naravno ustavijo ob Francetu Prešernu, pesniku, ki je s svojo besedo presegel čas in prostor ter slovenščino povzdignil med jezike velikih kultur. Uroš Gačnik zbirati na tak način. A hkrati je ganljivo in spodbudno, da lahko kot skupnost poka­ Prešernova pot ni osamljena. Prepleta žemo solidarnost. Človeško življenje – še se s potmi drugih kulturnih velikanov, posebej življenje mladih – je neprecen­ ki so zaznamovali tudi naš prostor: Pri­ ljivo. Z našim obiskom in podporo lahko moža Trubarja, ki je Slovencem dal prvo prispevamo k boljšemu jutri in Jakovemu tiskano besedo in s tem temelj narodne zdravljenju. zavesti, Josipa Stritarja, ki je s kritično Ob slovenskem kulturnem prazniku mislijo in literarnim ustvarjanjem pos­ vas v petek, 6. februarja, vljudno vabim tavljal visoka merila slovenski literaturi, v Jakličev dom, kjer bo v sodelovanju Tu­ ter Josipa Jurčiča, mojstra pripovedniš­ rističnega društva Dobrepolje in Občine tva, ki je slovenski jezik približal ljudem Dobrepolje potekala slovesna kulturna in vsakdanjemu življenju. Njihova zapu­ obiskovalci. Kultura ni nekaj oddaljene­ prireditev s predstavitvijo knjige Helene ščina ni zgolj zgodovinsko dejstvo – je ga ali rezerviranega za izbrane, temveč Jaklič z naslovom Tone b'reku – neb'reku živa snov, iz katere še danes črpamo. prostor, kjer lahko vsak najde svoj glas in ali Tonetov Tone. Kultura pa ni le v knjigah, pesmih in svojo pot. Večer bo posvečen besedi, spominu spomenikih. Kultura smo ljudje. Je na­ Novo leto prinaša tudi nove načrte, in kulturni dediščini našega prostora. čin, kako govorimo drug z drugim, kako obljube in cilje. Nekateri bodo veliki, Predstavitev knjige bo priložnost za sre­ poslušamo, kako sprejemamo drugač­ drugi majhni, a vsi imajo skupno točko čanje z domačo ustvarjalnostjo, razmi­ nost. V času hitrih sodb in glasnih besed – upanje, da bomo znali vztrajati. Morda slek o prepletu osebnih zgodb in skupne se velja vprašati: Ali je sovraštvo res lah­ si za konec obljubimo nekaj preprostega, zgodovine ter poklon kulturi, ki jo živimo ko oblika kulturnega izražanja? Odgovor a hkrati najtežjega: da bomo skušali biti in soustvarjamo tukaj in zdaj. se ponuja sam – kultura v svojem bistvu dobri ljudje. Da bomo imeli posluh za Vabljeni, da se nam pridružite na gradi mostove, ne zidov. Uči nas spošto­ sočloveka, odprto srce in pripravljenost večeru, kjer bodo v ospredju slovenska vanja, empatije in dialoga. pomagati. beseda, toplina domačega okolja in pra­ Posebno vlogo pri tem imajo mladi. V tem duhu vas vabimo tudi na do­ znovanje kulturnega praznika v njegovi Prav njim želimo nameniti spodbudo, brodelni koncert za Jaka, ki bo 7. fe­ najlepši obliki – z mislijo, pogovorom in da se aktivno vključijo v kulturno do­ bruarja v športni dvorani Dobrepolje. srečanjem. gajanje  – kot ustvarjalci, nastopajoči, Žalostno je, da mora družina v dana­ Naj bo kultura v tem letu naša skupna prostovoljci ali preprosto kot radovedni šnjem času sredstva za nujna zdravila pot. Pot besede, razumevanja in dejanj. ■ Na š k r a j K a z a l o Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. UREDNIKOV UVODNIK .....................3 Odgovorni urednik: Uroš Gačnik. IZ OBČINE ........................................4 E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 041 885 111. OBVESTILA .......................................6 Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Zdenka Novak Nose (predsednica), Ana Pugelj, Mojca Babič, INTERVJU .......................................14 Dušica Hočevar. IZ VRTCA IN ŠOLE...........................17 Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod KULTURA ........................................28 zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. IZ DRUŠTEV ....................................32 Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1280 izvodov. PISMA BRALCEV ............................42 Naslednja praznična številka izide v četrtek, 26. februarja 2026. ŠPORT ............................................44 Rok za oddajo prispevkov je sobota, 14. februar 2026. ZAHVALE ........................................46 4 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ januar 2026 Županov kotiček Spoštovane občanke in občani Občine Dobrepolje, drage bralke in bralci občinskega glasila, z vstopom v novo leto se vedno znova pa tudi priložnosti, da skupaj nadaljuje­ dediščino Občine Dobrepolje. odpira prostor za razmislek o prehoje­ mo začrtano pot. Eden najpomembnej­ Ob tej priložnosti se iskreno zahvalju­ ni poti, za zahvalo in za pogled naprej. ših korakov ob začetku leta je bil sprejem jem vsem, ki soustvarjate kulturno živ­ Najprej bi se vam rad iskreno zahvalil za občinskega proračuna, ki je temelj za de­ ljenje v naši občini. Vaš trud, prostovolj­ vsa prejeta novoletna voščila, lepe misli lovanje občine in uresničevanje zastav­ no delo in predanost niso samoumevni, in spodbudne besede, ki ste jih v minulih ljenih ciljev. Sprejeti proračun je rezul­ a so neprecenljivi. Prav kultura nas uči tednih namenili meni osebno, občinski tat tehtnega razmisleka, usklajevanja in spoštovanja, dialoga in odprtosti ter nam upravi in sodelavcem. Vaša pozornost, sodelovanja med občinskim vodstvom, pomaga razumeti sebe in druge. toplina in dobronamernost so dragocen svetniki ter strokovnimi službami. Z njim Dovolite mi, da vam ob prihajajočem pokazatelj povezanosti naše skupnosti zagotavljamo stabilno financiranje ključ­ kulturnem prazniku izrečem iskrene če­ ter dodatna spodbuda za odgovorno in nih nalog, razvojnih projektov in investi­ stitke in lepe želje. Naj bo 8. februar pri­ predano delo v dobro vseh občank in cij, ki so pomembni za kakovost življenja ložnost za ponos na naš jezik, zgodovino občanov Dobrepoljske in Struške doline. v naši občini. in ustvarjalnost ter spodbuda, da kulturo Mesec december je bil za našo občino Posebno pozornost bomo tudi v letoš­ ne le praznujemo, temveč jo tudi živi­ še posebej slovesen in čustveno bogat, njem letu namenjali urejanju infrastruk­ mo – v vsakdanjih dejanjih, medsebojnih saj smo skupaj obeležili 30 let Občine ture, skrbi za varnost in okolje, podpori odnosih in skrbi za skupno dobro. Dobrepolje. Slovesna prireditev je bila družinam, mladim ter starejšim, pa tudi Spoštovane občanke in občani, pred priložnost za ponos, hvaležnost in spo­ razvoju družbenih dejavnosti, športa in nami je leto, ki bo terjalo sodelovanje, min na vse tiste, ki so v teh treh desetle­ kulture. Ob tem se zavedamo, da pro­ potrpežljivost in medsebojno razume­ tjih s svojim delom, vizijo in prizadevanji račun ni le skupek številk, temveč od­ vanje. Verjamem, da bomo z odprtim prispevali k razvoju naše lokalne skup­ raz naših skupnih prioritet in vrednot. dialogom, skupnimi prizadevanji in za­ nosti. Ob tej priložnosti smo se ozrli na Prepričan sem, da bomo s premišljenim vedanjem, da smo vsi del iste skupnosti, prehojeno pot, hkrati pa s pogumom in in odgovornim ravnanjem lahko uresni­ lahko uspešno uresničevali zastavljene optimizmom pogledali v prihodnost. čili načrtovane projekte ter hkrati ohra­ cilje. Hvala vam za zaupanje, podporo Posebno zahvalo ob tej priložnosti nili finančno stabilnost občine. in sodelovanje. namenjam vsem donatorjem in poslov­ V tem času, ko se zima počasi preve­ Želim vam uspešno, zdravo in ustvar­ nim partnerjem občine, ki so omogočili ša v drugo polovico, se že bliža tudi po­ jalno leto ter prijetno branje občinskega izvedbo praznovanja. Slovesno priredi­ memben praznik, ki ima v slovenskem glasila. tev so v celoti financirali donatorji, za prostoru posebno mesto – kulturni pra­ S spoštovanjem. kar smo jim iskreno hvaležni. Posebej znik, 8. februar, dan, ko se spominjamo izpostavljam glavnega pokrovitelja Na­ največjega slovenskega pesnika Franceta Župan Občine Dobrepolje ravni pretok gradnje, d. o. o., ki je s svojo Prešerna in obeležujemo pomen kulture Janez Pavlin podporo pomembno prispeval k dostoj­ za našo narodno identiteto. Kultura je nemu in vsebinsko bogatemu obeležju tisti tihi, a močni vezni člen, ki nas po­ jubileja. Takšna podpora dokazuje dob­ vezuje, bogati naš vsakdan in daje smisel ro sodelovanje med občino in gospodar­ skupnemu bivanju. V lokalnem okolju se stvom ter krepi občutek skupne odgovor­ to kaže v delovanju vseh naših društev nosti za razvoj Občine Dobrepolje. in številnih posameznikov, ki s svojim Novo leto prinaša nove izzive, hkrati delom ohranjajo in razvijajo kulturno Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm ­ Dobrepolje, objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov ljubiteljske kulture v Občini Dobrepolje za leto 2026. Rok za oddajo prijav je 6. marec 2026. Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani občine: https:// www.dobrepolje.si/Razpisi, Aktualni razpisi in objave. Naš kraj ■ januar 2026 ••• Iz občine ••• 5 Poročilo s 13. redne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje V sejni sobi Občine Dobrepolje je v četrtek, 11. decembra 2025, ob 17. uri potekala 13. redna seja Občinskega sveta Občine Dobrepolje. Seja je potekala skladno s predlaganim dnevnim redom, svetniki pa so obravnavali ključne dokumente, povezane s proračunskim in kadrovskim načrtovanjem ter upravljanjem občinskega premoženja. Uroš Gačnik Celotna gradiva, zapisniki in posnetki sej so dostopni na: https://www.dobrepolje. si/objava/1202302. Župan Janez Pavlin je odprl 13. sejo in ugotovil prisotnost in sklepčnost, saj je bilo prisotnih 11 svetnikov. K dnevnemu redu so svetniki soglasno dodali predlog po umestitvi točke kandidature za sodni­ ka/­co porotnico. Pri prvi točki dnevnega reda je dr. Nada Pavšer imela zapisani dve manjši pripombi, ki sta se nanašali na zapisnik, ki naj bo bolj podroben, ter da naj se stvari ne pišejo v kraticah, temveč s ce­ limi besedami. Svetniki so kljub temu potrdili zapisnik prejšnje, 12. redne seje občinskega sveta. Svetniki so pod drugo točko dnevnega reda obravnavali Predlog Odloka o pro­ računu Občine Dobrepolje za leto 2026 v drugi obravnavi. V javni razpravi so na občino prišle le tri pobude o dopolnilih in spremembah Občinski svet je na 13. redni seji: proračuna Občine Dobrepolje, ki sta jih župan in občinska uprava preučila, upo­ • potrdil zapisnik 12. redne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje; števala in ustrezno umestila v proračun • predlagal, da se odkupi hiša Zdenska vas 18, v kateri ima občina solastniški za leto 2026. delež, solastništvo občine na drugih parcelah naj se vključi v kupnino; Svetniki so po daljši razpravi in do­ • sprejel amandma št. 1 k Odloku o proračunu za leto 2026; polnilih z devetimi glasovi za in dvema • potrdil Odlok o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2026 s prilogami – dru­ proti potrdili Odlok o proračunu Občine ga obravnava; Dobrepolje za leto 2026 s prilogami. • sprejel Sklep o soglasju k zadolževanju Javnega komunalnega podjetja Grosu­ Proračun za leto 2026 predvideva plje, d. o. o.; 6.117.068 evrov prihodkov ter 6.603.763 • potrdil kandidaturi za sodnici porotnici na Okrožnem sodišču v Ljubljani, dr. evrov odhodkov, kar pomeni proračun­ Nado Pavšer in Jolando Humar. ski primanjkljaj v višini 486.695 evrov, ki se bo pokril s prenosom sredstev ter odplačili dolga. Proračun vključuje pre­ ju k zadolževanju Javnega komunalnega tora v naselju Zdenska vas ter ureditev gled tekočih in investicijskih odhodkov, podjetja Grosuplje, d. o. o., za namen razmer v sodelovanju z VO Predstruge investicijskih transferov ter načrt finan­ najema finančnih leasingov. Sklep omo­ in Ponikve. ciranja. goča podjetju nadgradnjo opreme in iz­ Seja je bila zaključena v konstruktiv­ S sprejemom odloka je Občina Dobre­ vajanje nalog javne službe s posodoblje­ nem vzdušju, svetniki pa so potrdili vse polje oblikovala finančni okvir za izvaja­ nimi sredstvi. predlagane točke dnevnega reda. nje rednih nalog, investicij ter programov, Pri točki pobude in predlogi so svetni­ opredeljenih v posebnem delu proraču­ ki podali nekaj vprašanj in pobud, ki so na in načrtu razvojnih programov. se nanašale na možen odkup požiralnika Občinski svet je sprejel Sklep o soglas­ za Stolarno, postavitev oglasnega pros­ 6 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ januar 2026 Vabimo vas na proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s predstavitvijo knjige Helene Jaklič: Tone b'reku – neb'reku ali Tonetov Tone 6. februarja 2026, ob 19.00 v dvorani Jakličevega doma na Vidmu v Dobrepolju. Knjigo bodo predstavili: Marija Samec, Drago Samec in Edi Zgonc. Nastopajoči: Mladinski pevski zbor OŠ F. in T. Kralja | Mešani cerkveni pevski zbor Marija Žnidaršič | Ema Sevšek Domen Jakopič | Anton Jakopič Ansambel Marka Krašne Prireditev bo povezovala Jasmina Mersel Šušteršič Odlomek iz knjige Helene Jaklič: Umrl je. »Kdo neki? Ne bi rekel, da je iz naše vasi.« »Pa prav iz naše, tam z levega konca.« »Pa ne ko bi bil Tone, cestar, ruski ujetnik, nedeljski vernik in nevernik, prijatelj vseh zmernih in samostojnih, tudi v drugi vojni pametnega zadržanja, z desnico v gozdu, z levico proti fari?« Naš kraj ■ januar 2026 ••• Obvestila ••• 7 ZAGARIŠKE M A Č K A R E v a b i j o n a p u s t n o p o v o r k o v n e d e l j o , 1 5 . 2 . 2 0 2 6 , ‘ a k u l 1 3 h ’ , v Z A G O R I C I z nami bodo : Zagoriški fantje Godba Dobrepolje KORANTI PRVENCI štula krofi flancati ‘ S T A R A N O T , M L A D A V N ’ 8 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ januar 2026 Naš kraj ■ januar 2026 ••• Obvestila ••• 9 Kako uspešni smo bili pri zbiranju komunalnih odpadkov v letu 2025 Skupne količine zbranih odpadkov Razvoj ločenega zbiranja odpadkov V letu 2025 smo na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica zbrali skupaj 14.216 ton odpadkov, od tega 9491 ton ločenih frakcij ter 4725 ton mešanih komunalnih odpadkov (črni zabojnik) in kosovnih odpadkov, ki jih ni mogoče ločiti in sodijo na obdelavo. Skupaj smo tako zbrali 66,77 odstotka ločenih frakcij, kar je razvidno s spodnjega grafa. Graf 1: Razmerje (v odstotkih) med količino ločeno zbranih frakcij (modra barva) in količino ostankov odpadkov v črnem zabojniku ter kosovnih odpadkov, ki jih ni mogoče ločiti (rdeča barva) Graf 3: Prikaz količine zbranih ločenih frakcij od leta 2005, ko smo postavili nove ekološke otoke, do vključno leta 2025 Obdelava mešanih komunalnih odpadkov in dolgoročni Primerjava z letom 2024 trendi V preteklem letu smo glede na leto 2024 v zabojnikih pri Vse mešane komunalne odpadke, ki jih zberemo v črnem za­ gospodinjstvih zbrali več papirja, odpadnega lesa, odpadnih bojniku, odpeljemo v RCERO Ljubljana na mehansko biološko kovin, odpadne električne in elektronske opreme ter nevarnih obdelavo. Na grafu 2 je prikazana količina zbranih odpadkov odpadkov. V letu 2025 pa smo zbrali manj biorazgradljivih od­ od leta 2016 do vključno 2025. V letu 2025 je bila količina od­ padkov, stekla in mešane embalaže kot leta 2024. peljanih odpadkov za 0,6 odstotka večja glede na leto poprej. Cilji in ukrepi v letu 2026 Cilj Javnega komunalnega podjetja Grosuplje v letu 2026 je količino ločeno zbranih frakcij glede na zbrane odpadke pove­ čati na način, da bomo nadaljevali ozaveščanje uporabnikov o pravilnem ločevanju odpadkov in pogosteje tudi izvajali nadzor pravilnega ločevanja odpadkov v zabojnikih. Uporabnike bomo sprva opozorili na nepravilno ločevanje, v primeru ponavlja­ jočega se neupoštevanja opozoril in nasvetov pa bomo v reše­ vanje tovrstnih zadev vključili tudi medobčinski inšpektorat. V letu 2026 načrtujemo izvedbo zbirnih akcij, in sicer dve zbirni akciji nevarnih odpadkov, zbirno akcijo za odpadno ele­ ktrično in elektronsko opremo ter akcije zbiranja starega, od­ padnega papirja v sodelovanju z osnovnimi šolami z območja vseh treh občin. Upamo, da se vam na tak način približamo in Graf 2: Letni prikaz zbranih ostankov komunalnih odpadkov od leta 2016 omogočimo lažjo oddajo odpadkov. do vključno 2025, ki jih odpeljemo v RCERO Ljubljana na mehansko Vse informacije o ločevanju odpadkov lahko najdete tudi na biološko obdelavo naši spletni strani: odpadki.jkpg.si. Vabimo vas, da nas sprem­ ljate tudi na Facebooku, kjer nas najdete kot Javno komunalno podjetje Grosuplje, ter bodite na tak način dnevno obveščeni o dogajanju na področjih, ki jih pokrivamo. Trudili se bomo, da bomo skupaj z vami tudi v prihodnje poskrbeli za zdravo družbo in čisto okolje! 10 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ januar 2026 Pravilno kurjenje z drvmi in trdnimi gorivi Z začetkom kurilne sezone se v gospodinjstvih znova poveča uporaba peči, kaminov in kotlov na drva ter druga trdna goriva. Nepravilno kurjenje pogosto povzroča nepopolno gorenje, pri katerem nastajajo saje, katran in dimniške obloge, ti pa močno povečujejo nevarnost dimniških požarov, zmanjšujejo izkoristek kurjenja ter onesnažujejo zrak. Uroš Gačnik Kurite samo: naravna drva, brikete ali pelete, namenjene kurjenju. Z upoštevanjem pravilnega načina kur­ jenja lahko prihranimo gorivo, zaščitimo 6. Pri pravilni rabi energentov ne dimnik in peč ter poskrbimo za varnost smemo pozabiti še na redno čiščenje in doma. pregled dimnika, ki ga naj pregleda in očisti pooblaščeni dimnikar. V primeru KAKO PRAVILNO KURITI? ogrevanja s kurilnim oljem pa si pred 1. Uporabljajte suha drva. Drva mora­ vsako kurilno sezono uredite nastavitev jo biti zračno sušena vsaj dve leti, vseb­ peči in meritve odvodnih plinov, kar po­ nost vlage naj bo manj kot 20 odstotkov. membno vpliva na zgorevanje in nasta­ janje produktov gorenja. Mokra drva povzročajo: Dimniški požar se lahko ob nepra­ • nepopolno gorenje, vilni uporabi razvije zelo hitro in po­ • več dima in saj, sledično ogrozi celoten objekt. Gasil­ • večjo porabo goriva. • Ne dušite ognja! cem se nemalokrat pripeti, da smo bili • Premalo zraka = več dima in katrana. kljub nedavnemu obisku dimnikarja Suha drva gorijo z živim, svetlim Ogenj mora goreti, ne tleti. pozvani na intervencijo. Vzrok lahko plamenom, ne s tlečo žerjavico. tiči tudi v zapisu zgoraj. Pravilno kur­ 4. Ne nalagajte preveč goriva naenkrat, jenje je izjemnega pomena pri tvorbi 2. Pravilno nalaganje – od zgoraj če le lahko, skušajte dodajati drva (ener­ dima in stranskih produktov. navzdol gente) postopoma. Pravilno kurjenje ni le vprašanje udo­ • Na dno kurišča položite večja polena. Prepolno kurišče namreč povzroča bja, temveč varnosti, zdravja in odgovor­ • Na vrh dodajte tanjše trske in netivo. padec temperature, zaradi velike ko­ nosti. S pravilnim ravnanjem zmanjšamo • Zakurite na vrhu, ne spodaj. ličine pride do nepopolnega gorenja, možnost dimniških požarov, podaljša­ Ta način kurjenja nam omogoča bolj­ posledično pa se tvori več saj v peči in v mo življenjsko dobo peči in dimnika in še zgorevanje, zmanjša dim in sajavost in dimniški tuljavi. zmanjšamo onesnaževanje okolja. hitro segreje dimnik. Naj bo kurilna sezona varna, topla in 3. Zagotavljanje dovolj zraka (kisika) 5. Kurite le dovoljena goriva brez nepotrebnih tveganj. ■ za gorenje NE KURITE: pobarvanega ali lakira­ • Ob zakurjenju popolnoma odprite do­ nega lesa, ivernih plošč, plastike, papirja, vod zraka. tekstila, gospodinjskih odpadkov. Za veselje ne potrebujemo pokanja Prazniki, osebna slavja in posebni trenutki so namenjeni veselju, druženju in lepim spominom. Vendar za dobro razpoloženje in zabavo ne potrebujemo pokanja petard in ognjemetov. Uroš Gačnik še posebej potrebujejo. Pokov se bojijo Zato vse občanke in občane vljudno tudi najmlajši, starejši ter osebe, ki so pozivamo, da se tudi v prihodnje vzdrži­ Nenadni in glasni poki povzročajo velik občutljive na glasne zvoke. jo uporabe petard in ognjemetov ter s stres živalim – tako domačim kot rejskim Z uvidevnostjo in spoštovanjem do tem pokažejo sočutje, odgovornost in in prostoživečim. Psi in mačke se pogos­ drugih lahko veliko prispevamo k pri­ spoštovanje do ljudi in živali okoli sebe, to prestrašijo, zbežijo ali se poškodujejo, jaznejšemu bivalnemu okolju. Veselje hkrati pa velja zahvala vsem, ki ste te rejne živali so nemirne, pri prostoživečih lahko izrazimo na številne druge načine: prošnje v preteklosti že upoštevali. ■ živalih pa lahko pokanje pomeni izgubo z druženjem, glasbo, lučmi, okraski ali zavetja in energije, ki jo v zimskem času preprostimi iskrenimi trenutki skupaj. Naš kraj ■ januar 2026 ••• Obvestila ••• 11 Stopimo iz teme Damjan Lenček, pomočnik komandirja licistov namenjene predvsem ozavešča­ PP Grosuplje nju pešcev. Šolarje, njihove starše in sta­ re starše tudi opozarjajo, naj uporabljajo Ponoči, v mraku in ob slabši vidljivosti kresničke in druge odsevne predmete. ■ (megla, močan dež, sneženje in drugo) nosite svetla oblačila, kresničko ali izdel­ ke z odsevnimi površinami. Vidnost je varnost Voznik ponoči ali v mraku opazi: • temno oblečenega pešca na 26 me­ trov; • svetlo oblečenega pešca na 38 metrov; • pešca s kresničko ali odsevnim tra­ levi strani. Tako lahko pravočasno opazi­ kom na 136 metrov. te vozilo, ki pelje nasproti, in se umakne­ Zato poskrbite, da boste v prometu te, če vas voznik ni opazil. vidni: nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost (odsevne trakove in Preventivne dejavnosti policije nalepke, kresničke), ter se ne vozite s ko­ Policija sodeluje tudi v skupnih pre­ lesom brez luči in odsevnikov. ventivnih akcijah, namenjenih pešcem, kot je na primer akcija Bodi preVIDEN. Poskrbite za varnost Zlasti jeseni in pozimi, ko je svetli Vedno hodite po pločniku. Cesto preč­ del dneva krajši in je na cestah slabša kajte na označenem prehodu za pešce. vidljivost zaradi megle, dežja, snega in Če je cesta brez pločnikov, hodite po podobno, so preventivne dejavnosti po­ Rak v Sloveniji: opazen napredek, a tudi jasni izzivi Na Tribuni upanja 2025 je zdravstveni ekonomist dr. Thomas Hofmarcher s Švedskega inštituta za zdravstveno ekonomiko (IHE) predstavil ključne ugotovitve najnovejšega poročila European Cancer Comparator Report, ki primerja učinkovitost onkološke oskrbe v evropskih državah. Slovenija je po njegovih besedah v zadnjih dveh desetletjih dosegla pomembne izboljšave, hkrati pa ostajajo področja, kjer zaostajamo za najboljšimi sistemi. Uroš Gačnik, foto: Shutterstock dostop do novih zdravil. Čeprav je Slove­ nija po hitrosti vključevanja novih onko­ Največji napredek se kaže pri preživetju loških terapij približno na ravni povpre­ bolnikov z rakom. Če je bilo pred 20 leti čja EU, bolniki pogosto čakajo tudi leto petletno preživetje okoli 46­odstotno, da­ in pol, preden zdravilo postane dejansko nes dosega približno 60 odstotkov. Gre za dostopno. Podobno velja za napredno pomemben dosežek, ki potrjuje napre­ diagnostiko, zlasti molekularna testira­ dek medicine in organizacije obravnave, nja, ki so pogoj za uporabo sodobnih vendar Slovenija še vedno zaostaja za tarčnih zdravljenj, a še niso sistematično severnoevropskimi državami, kjer preži­ dostopna vsem bolnikom. vetje dosega okoli 75 odstotkov. Razlogi Slovenijo postavlja ob bok najuspešnej­ Navidezni paradoks, da se preživetje za to niso omejeni na eno samo točko, šim evropskim državam. Povsem dru­ izboljšuje, umrljivost pa ostaja visoka, je temveč se pojavljajo vzdolž celotne poti gačna pa je slika pri cepljenju proti HPV, po Hofmarcherjevem mnenju predvsem bolnika – od preprečevanja in zgodnjega kjer je precepljenost presenetljivo nizka, posledica staranja prebivalstva. Rak je odkrivanja do diagnostike, zdravljenja in celo nižja kot v nekaterih sosednjih drža­ bolezen starosti, število novih primerov spremljanja po končani terapiji. vah. To pomeni zamujeno priložnost za v Sloveniji pa se je v zadnjih treh desetle­ Posebno pozitivno izstopajo prese­ preprečevanje raka materničnega vratu tjih skoraj podvojilo. Zato skupno število jalni programi, saj se jih udeležuje med in drugih s HPV povezanih rakov. smrti kljub boljšim izidom zdravljenja ne 70 in 80 odstotkov upravičenih oseb, kar Velik izziv ostajata tudi diagnostika in upada. 12 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ januar 2026 Slovenija ima eno najvišjih pojavno­ Po oceni dr. Hofmarcherja Slovenija najboljšim državam. Ključno sporočilo sti raka v Evropi, kar je povezano tudi z za raka porabi nekoliko manj od evrop­ poročila je jasno: Slovenija ima trdne te­ razširjenostjo dejavnikov tveganja, kot skega povprečja, vendar glede na vložena melje, a za nadaljnji napredek bo potreb­ so kajenje, alkohol, debelost in nezdrava sredstva dosega razmeroma učinkovite na odločnejša usmeritev v preventivo, prehrana. Čeprav se kajenje zmanjšu­ rezultate. Kljub temu bi dodatna vlaga­ diagnostiko in pravočasno zdravljenje. ■ je, bodo pozitivni učinki vidni šele čez nja, zlasti v napredno diagnostiko, radio­ leta, pri debelosti pa trendi ostajajo skrb terapijo in hitrejši dostop do inovativnih vzbujajoči. zdravil, omogočila hitrejše približevanje Podjetniški kotiček z Območno obrtno-podjetniško zbornico Grosuplje Kot vsako leto smo tudi letos organizirali Srečanje podjetnic in obrtnic. Dogodek je privabil številne podjetnice in obrtnice iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Vse zbrane je na začetku pozdravil predsednik OOZ Grosuplje Milan Sašek. mark Plus, d. o. o., LI­JA storitve, d. o. o., podjetju TALK THROUGH, d. o. o., pod blagovno znamko Moj psihoterapevt, fo­ tografinji Manci Birk, Karolini Repar za odlično pogostitev in podjetju Promina, d. o. o., Don Don, d. o. o. in kleti Goriška Brda. Hvala tudi vsem podjetnicam in obr­ tnicam, ki ste si vzele čas in pripomogle, da je bil dogodek še bolj čaroben. ■ Vera Brezovar Letošnji dogodek je obiskalo 70 ude­ leženk, za katere smo pripravili vrečke z Tokratna osrednja gostja je bila gospa dr. dobrotami, ki smo jih pripravili skupaj v Tina Bončina, psihoterapevtka in avtori­ sodelovanju s pokrovitelji. Zato se mo­ ca številnih knjižnih uspešnic. Dr. Bonči­ ramo še posebej zahvaliti Spar Sloveni­ na je govorila o izgorelosti, o poti, ki nas ja, d. o. o., LaPopsi, d. o. o. pod blagovno pripelje do izgorelosti, ter predstavila znamko Basically Fruit, Simps'S, d. o. o., načine, kako lahko blažimo vsakodnevni Favn, d. o. o., Sanolabor, d. o. o., Vitergin stres. Srečanje so podjetnice nadaljevale in Orbico, d. o. o. ob mreženju, iskanju novih poslovnih in Posebna zahvala za uspešno izpeljani zasebnih poznanstev. dogodek gre Zavarovalnici Sava, d. d., Al­ Napoved dogodkov v letu 2026: Datum Lokacija Naslov Prijave in dodatne informacije KAKO UČINKOVITO IZPELJATI Kadrovski razgovori so ključnega pomena in predstavljajo 3. 2. 2026 Dom obrtnikov KADROVSKI RAZGOVOR? eno najmočnejših orodij kadrovnika pri izbiri pravih ob 7. uri. Grosuplje TEHNIKE ZA IZBOR kandidatov za ekipo. Z natančno pripravo ter učinkovito in NAJBOLJŠIH TALENTOV sistematično izvedbo kadrovskega razgovora lahko bistveno optimiziramo proces izbire najustreznejšega kandidata. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse člane in stranke obveščamo, da se na nas lahko obrnete preko elektronske pošte ooz.grosu­ plje@ozs.si in preko telefona 01 786 51 30. V času uradnih ur pa se lahko zglasite v naši pisarni. Naš kraj ■ januar 2026 ••• Obvestila ••• 13 Delovni čas pomembnih služb, ustanov AMBULANTA VIDEM - DOBREPOLJE ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA Ordinacijski čas ambulante: Delovni čas: Petek: 18.30 do 20.00. Ponedeljek: 12.00 do 20.30. ponedeljek: 12.00‒20.00, Torek: 7.00 do 14.30. sreda: 8.00‒16.00, POŠTA VIDEM Četrtek: 12.00 do 20.30. 1. in 3. petek v mesecu: 8.00‒15.00. Ponedeljek in sreda: 14.00 do 18.00. Petek: 7.00 do 14.30. https://32dental.si/koncesija/ Torek, četrtek in petek: 9.00 do 14.00. Sreda: referenčna ambulanta kontaktna telefonska številka: 01 235 04 50 Sobota: 9.00 do 12.00. od 7.00 do 14.30 e-naslov: dobrepolje@32dental.si Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. (po predhodnem dogovoru). LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Torek in petek: od 7.30 do 14.00. Od ponedeljka do petka: 7.00 do 17.00 (ob Elektronska pošta: Ponedeljek in četrtek: od 12.00 do 19.00. prestavitvi ure zimski čas – odprto do 16.00). narocanje@zd-videm.si Sreda: od 7.30 do 11.30. Sobota: 8.00 do 12.00. (za naročanje na pregled), www.lekarnaljubljana.si, Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00, e-naslov: lekarna.dobrepolje@lekarna-lj.si. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE – ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN Jakličev dom (vhod iz smeri igrišča) PONOČI – dežurna služba FIZIOTERAPIJA KRAJNC Uradne ure: Ob delavnikih ponoči (od 19.30 do 6.30), od Od ponedeljka do petka: 6.00 do 11.00. Ponedeljek: 15.00 do 17.00. sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in www.fizioterapija-krajnc.si, Torek: 10.00 do 12.00. ob praznikih deluje skupna dežurna služba kontaktna telefonska številka: 040 332 712, www.policija.si, tel številka: 01 781 83 80, za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica e-naslov: info@fizioterpija-krajnc.si. e-naslov: pp_grosuplje.pulj@policija.si in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivančna Gorica. OBČINA DOBREPOLJE – URADNE URE KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠČ, Za vsa NUJNA stanja kličite na telefonsko Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30. 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA številko 112 ali dežurnega zdravnika na: 031 Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00. Pogrebne storitve Novak 656 000. Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00. Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in ZOBNA ORDINACIJA VIDEM 031 876 276, e-naslov: marija.novak@siol.net. (dr. Miha Markelj) KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Od ponedeljka do petka: 8.00 do 18.00. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA ENOTNOST Torek: 13.00 do 19.30. OBČIN Sreda: 7.00 do 13.30. KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM Sedež: Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje Četrtek: 7.00 do 13.30. Delovni čas: Petek: 7.00 do 13.30. Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Vodja SOU EO Kočevje, Kostel, Osilnica, Naročanje je možno na telefonskih številkah: Torek: 8.00 do 15.00. Dobrova - Polhov Gradec in Dobrepolje: 01 780 78 66 in 031 478 290 ali po elektronski Sreda: 12.30 do 19.00. Janko Kalinić pošti: ordinacija@markelj.net. Četrtek: 11.00 do 15.00. Petek: 12.30 do 19.00. Telefon: 01 89 38 222 / 220 www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, E-naslov: sou@kocevje.si kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. Odprtje razstave Vabimo vas na odprtje razstave del članov družine Trebušak. Tema tokratne razstave so ptice: Ajda je učenka 9. razreda Osnovne šole Franceta in Toneta Kralja. S slikanjem se ukvarja od 6. razreda. Ustvarja večinoma z akrilom, loti pa se tudi svinčnika, pastelov in redkeje akvarela. Ptice, konji in zmaji so njena priljubljena motivika. Marjeta nadaljuje hišno tradicijo ustvarjanja, ki jo je mogoče slediti čez več generacij. Tudi njen medij so akrilne barve, motivika pa zajema krajino, človeške podobe in – na tokratni razstavi predstavljene – ptice. Marko je po poklicu diplomiran fotograf. Ptice so poleg krajine in makro posnetkov narave njegov najljubši motiv. Posebej se posveča pticam v njihovem naravnem elementu: letu. Odprtje bo 30. januarja ob 18.00 v prostorih knjižnice na Vidmu. 14 ••• Intervju ••• Naš kraj ■ januar 2026 Ob 30. obletnici TD Dobrepolje Turistično društvo Dobrepolje je v letu 2025 praznovalo 30 let delovanja – tri desetletja predanega prostovoljskega dela, povezovanja skupnosti in ohranjanja bogate naravne in kulturne dediščine Dobrepoljske doline. Društvo je bilo ustanovljeno julija 1995 in uradno registrirano 6. oktobra istega leta. Prvo predsedovanje je prevzel Stane Škulj (1995– 2004), sledil mu je Janez Pavlin (2004–2007), od leta 2007 pa društvo uspešno vodi Dušica Hočevar. Dobrepoljsko vandranje Uroš Gačnik bil Stane Škulj. Upravni odbor se je sestal Katere so najpomembnejše izku­ v mesecu juniju, uradno registrirano pa šnje, ki ste se jih pridobili kot predse­ Društvo je v teh letih postalo srce lo­ je bilo 6. oktobra istega leta. Pobudniki dnica društva? kalnega turizma in družbenega anga­ upravnega odbora so želeli, da se dejav­ Dobra volja, povezovanje, sodelova­ žmaja: od izdajanja razglednic in ze­ nost ponovno oživi, ker je možnosti za nje ter skupni interesi in cilji so ključni mljevidov, organizacije tradicionalnih razvoj turizma zelo veliko. za dobre rezultate. prireditev, pohodniških in tekaških dogodkov do sodelovanja v evropskih Kaj je bila vizija TD Dobrepolje ob Katere dosežke iz prvega, drugega projektih in izdaje publikacij. Njihovo začetku in kako se je čez leta spremi­ in tretjega desetletja delovanja (1995– delo bogati življenje lokalne skupnosti njala? 2025) izpostavljate kot najvplivnejše? in prispeva k razvoju turizma v Občini TD Dobrepolje si je v programu za­ Iz prvega obdobja bi omenila natis Dobrepolje. K pogovoru sem povabil dalo organiziranje razstav, izletov, kul­ prve razglednice Dobrepolje, projekt predsednico društva Dušico Hočevar turnih, zabavnih, družabnih in športnih »Igre brez meja«, akcijo »Urejena doma­ in podpredsednico Marijo Žnidaršič. prireditev v sodelovanju s šolo in drugi­ čija«, pohod z baklami na Kamen vrh, mi društvi. Med pomembnimi nalogami projekt Dobrepoljski turistični spomi­ Kako je potekal proces ustanovitve sta bili tudi zavzemanje za ohranjanje nek, velikonočne razstave, srečanje ljud­ društva pred 30 leti? Kdo je bil ključ­ naravne in kulturne dediščine ter varo­ skih pevcev in godcev »Ko zbrani gremo ni pobudnik in kakšne so bile prvotne vanje okolja in narave. Program je bil skozi vas« in kulturno zabavno prireditev ideje? zaobjet zelo široko, za izvedbo pa so Pod Strnadovim (Anžetovim) kozolcem Ustanovitev TD Dobrepolje leta 1995 potrebni čas in finančna sredstva. Čez na Cesti. je bila začetek nadaljevanja nekdaj že kar leta se je vizija spreminjala z izvajanjem V drugem obdobju smo izdali mapo uspešnega društva v Dobrepoljski dolini, in vključevanjem aktualnih dogodkov ter z zloženkami, izvedli izobraževanje lo­ v katerem je deloval g. Edi Zgonc, častni povezovanjem z ustanovami, ki delujejo kalnih vodnikov, projekt »Dobrepoljsko član TD Dobrepolje. Ključni pobudnik je na področju turizma. vandranje«, organizirali eko tržnico, Naš kraj ■ januar 2026 ••• Intervju ••• 15 zaključili šestletni projekt o starinoslov­ cu Jerneju Pečniku, obiskali Prirodoslov­ ni muzej in Univerzo na Dunaju, kjer je naš profesor Luka Dobrepoljski 28 let vzgajal in izobraževal številne študente, predstavili smo se na sejmu Turizem in prosti čas. V drugem in tretjem obdobju smo or­ ganizirali več poučnih ekskurzij »Po po­ teh Toneta Kralja« pod vodstvom Edija Zgonca. V tretjem desetletju smo izvedli »Tek na Rajturn« v lovu na »ponikovskega zmajčka«, pripravili kulinarično speciali­ teto »dobrepoljska kopa«, prejeli prizna­ nje TZS v projektu »Moja dežela – lepa in urejena« za lepo urejen trg na Vidmu, od Občine Dobrepolje prejeli »zlato pla­ keto« za uspešno delo, vsako leto pripra­ vimo koledar prireditev, na Zdenski rebri Dobrepoljsko vandranje, Ob rimski stojnici na Cesti smo uredili Tisljevo razgledišče, postavili več informativnih tabel: v cerkvi na Vid­ dali smo knjige Starinoslovec Jernej Peč- vandranje«, vplivali na promoviranje mu, v Podgorici in pri sv. Antonu, izdali nik, Vodnik po rastlinskem svetu ob Rim- regije? Vodnik po rastlinskem svetu ob Rimski ski cesti Jerneja Pečnika, ponatis knjige Če želiš privabiti obiskovalce, da nas cesti Jerneja Pečnika, na Vidmu postavili Staneta Novaka Živali moje prijateljice, obiščejo, jim moraš predstaviti in po­ spominsko ploščo »Luka iz Dobrepolj«, zbornik Luka iz Dobrepolj, brošuro Po nuditi gradivo z opisom in ponudbo, na Cesti v spomin starinoslovcu Jerneju Brodnikovi poti, knjigo Edija Zgonca zato smo se odločili, da izdamo mapo z Pečniku, v Predstrugah Stanetu Keržiču, Zmajevo gnezdo. Ob kulturnem prazniku zloženkami Občina Dobrepolje, Dolina v Zagorici Ančki Lazar, organizirali po­ bo letos izdana tudi knjiga Helene Jaklič dragocenih danosti, dosežkov in izzivov. hod po občinskih mejah, šestkrat izvedli Tone b' reku, Tone neb' reku ali Tonetov V zloženkah smo predstavili vsako vas v tradicionalno prireditev »Dobrepoljsko Tone. občini, Ponikovsko dolino, Dobrepoljsko krompirjevanje«, velikolaško­dobrepolj­ Vse leto z navdušenjem in veseljem dolino, Struško dolino, sakralno dedišči­ ski pohod po Brodnikovi poti in pohod sprejemamo obiskovalce, ki si želijo no in narodopisno podobo Dobrepoljske Po poti očarljivih rastlin, natisnili dve spoznati naš kraj. doline. Natisnili smo 10.000 izvodov. No­ novoletni voščilnici Toneta Kralja, sode­ silec projekta je bila Občina Dobrepolje, lovali v projektu »Ženske za vse čase« s Kako so projekti, kot sta izdaja župan Janez Pavlin, vodilni partner TD predstavitvijo umetnice Mare Kralj. Iz­ mape z zloženkami in »Dobrepoljsko Dobrepolje. K sodelovanju smo povabili Pohod po občinskih mejah Na sejmu Alpe Adria 16 ••• Intervju ••• Naš kraj ■ januar 2026 rističnem prostoru. Izdaja knjig, koledar prireditev, sodelovanje na sejmu Alpe Adria, na Ribniškem semnju, v različnih oddajah na TV in radiu, prireditve v do­ mačem in širšem okolju pripomorejo k prepoznavnosti. Kaj so vaše vizije in načrti za nasled­ njih 5–10 let? Katere nove projekte si želite izvesti? Želimo si, da društvo tako deluje tudi v prihodnosti. Dosedanje delo bomo nadgradili z novimi izzivi in turističnimi proizvodi. Kako društvo odgovarja na izzive sodobnega turizma in ohranjanja na­ Dobrepoljsko krompirjevanje rave v dobi trajnostnega razvoja? Želimo si butičnega turizma, po nače­ še druga društva iz naše občine in neka­ zobotrebcev in Dobrepoljsko vandranje. lu manj je več, ter dogodkov, ki bi prispe­ tere posameznike. Projekt smo prijavili Želimo si, da bi se čim več mladih vk­ vali k trajnostnemu razvoju in ohranjanju s pomočjo LAS »Po poteh dediščine od ljučilo v društvo. narave. V mislih imam kmečka opravila, Idrijce do Kolpe« in pridobili evropska izdelovanje zobotrebcev, prepleteno s sredstva za izvedbo. Katere tradicionalne prireditve ali skrbjo za ohranjanje narave. Drugi projekt, tudi sofinanciran z dogodke bi izpostavili kot najpomemb­ evropskimi sredstvi, je bil »Dobrepoljsko nejše za ohranjanje lokalne identitete? Kaj bi sporočili mladim, ki razmiš­ vandranje«, ki vključuje različne poho­ Vsekakor »Dobrepoljsko krompirje­ ljajo o vključitvi v prostovoljsko delo v de in teke. V letu 2025 smo izvedli že 16. vanje« in »Dobrepoljsko vandranje«, ve­ društvih? Dobrepoljsko vandranje in 15. Dobre­ likolaško­dobrepoljski pohod po Brod­ Mladi naj se zavedajo, da živijo v le­ poljski tek v sodelovanju s Športnim nikovi poti in pohod Po poti očarljivih pem naravnem okolju, radi naj imajo društvom Dobrepolje. rastlin ob Rimski cesti Jerneja Pečnika, svoj kraj, naj odprejo srca in se vključijo v nadaljevanju pa želimo še kakšen svež v delovanje našega društva in z nami pi­ Kako je pridobitev evropskih sred­ projekt, ki bi družil tako domačine kot šejo zgodbe. stev spremenilo delovanje društva? obiskovalce. Zagotovo smo s pridobitvijo teh Ob 30­letnici delovanja Turističnega sredstev veliko pridobili na področju Kako društvo sodeluje pri ohranja­ društva Dobrepolje lahko z gotovostjo promocije, izobraževanja, kulture, nara­ nju naravne dediščine, kot so kraške rečemo, da je društvo postalo temeljni ve, okolja, zgodovinskih ter ustvarjalnih poti, gozdovi in posebnosti kraškega gradnik družbenega ustvarjanja v ob­ dejavnosti za krajane Občine Dobrepo­ polja? čini in pomemben nosilec varovanja lje, sekundarno pa za vso zainteresirano Društvo skrbi za urejanje okolja in lokalne identitete, narave ter kulturne javnost v Sloveniji in tujini. pohodnih poti, ki potekajo po kraških dediščine. S številnimi dogodki, izo­ poljih in gozdovih. braževanji, projekti in publikacijami Kakšen pomen ima TD Dobrepolje društvo ne le predstavlja turistično za lokalno skupnost in kaj vam pome­ Katere kulturne zgodbe o Francetu ponudbo, temveč tudi povezuje ljudi, ni podpora občine, TZS in drugih dru­ in Tonetu Kralju ali Jerneju Pečniku so ohranja običaje ter spodbuja aktivno štev? vam posebej pri srcu in zakaj? preživljanje prostega časa. Povezovanje in sodelovanje sta ključ­ Virtualna galerija Franceta in Toneta na. S tem se odpirajo možnosti in prilož­ Kralja, ki je v Jakličevem domu in prika­ Člani, prostovoljci, podporniki in nosti za ustvarjalno in uspešno delo. zuje življenje in delo umetnikov. lokalni partnerji so dokaz, da je trajno­ Jernej Pečnik pa navdušuje s svojimi stno in srčno prostovoljsko delo gonilo Kako vključujete mlajše generacije v izkopaninami iz prazgodovinskega in iz pristnih sprememb. Ob tem jubileju je kulturne in naravne projekte? rimskega obdobja, ki krasijo naravoslov­ priložnost, da pogledamo naprej: k no­ Vključujemo jih v pripravo in izved­ na muzeja v Ljubljani in na Dunaju. vim priložnostim, izzivom in idejam, bo projektov in prireditev. Vsako leto s katerimi bo TD Dobrepolje še nap­ jih povabimo na ogled znamenitosti s Kako ocenjujete vpliv kulturnih pri­ rej bogatilo vsakdanje življenje svoje predstavitvijo društva. V sodelovanju z reditev na prepoznavnost Dobrepolja v skupnosti ter prispevalo k prepoznav­ OŠ smo se predstavili na 25. in 26. dr­ širšem turističnem prostoru? nosti doline kot privlačne destinacije žavnem festivalu TZS »Turizmu pomaga Kulturne prireditve so prispevale k za obiskovalce iz domačega in tujega lastna glava«. Predstavili smo izdelovanje prepoznavnosti Dobrepolja v širšem tu­ okolja. ■ Naš kraj ■ januar 2026 ••• Iz vrtca in šole ••• 17 December pri Medvedkih v vrtcu Praznični december v vrtcu je poseben čas, prežet z veseljem, ustvarjalnostjo, toplino in občutkom povezanosti. Otroci, vzgojitelji in starši med skupnimi dejavnostmi soustvarjamo praznično vzdušje, ki krepi pripadnost in skupnost. V skupini Medvedki smo december posvetili spoznavanju tradicije, ohranjanju kulturne dediščine, medgeneracijskemu povezovanju ter zavestnemu grajenju odnosov, ki so temelj zdrave in sočutne družbe. Mateja Lohkar Pred občinskim praznikom, ki ga v je imel poseben pomen, saj se je v našem naši občini praznujemo 6. decembra, vrtcu snemala oddaja Dobro jutro, s či­ Mesec smo začeli z ustvarjalnim popol­ smo z otroki obiskali prostore občine mer smo našo vrtčevsko zgodbo ponesli dnevom, na katerem smo skupaj s starši in se srečali z ljudmi, ki skrbijo za naše po vsej Sloveniji. izdelovali adventne venčke. Ti niso bili le skupno življenje v kraju. V sejni sobi smo Vrtec je organiziral tudi pohod z lučka­ lep okras domov, temveč simbol skupne­ zaposlenim zapeli nekaj pesmi, oni pa so mi, ki je bil čustveno bogat in nepozaben ga pričakovanja, umirjanja in topline, ki otrokom predstavili svoje delo in pomen dogodek za otroke in starše. V prijetnem jo prinaša praznični čas. Sodelovanje lokalne skupnosti. Takšna doživetja otro­ večernem vzdušju smo skupaj doživeli staršev je otrokom dalo občutek po­ kom približajo občino kot prostor sode­ pomen hoje, svetlobe in skupnosti. Na membnosti in povezanosti med vrtcem lovanja in skupnih vrednot. Na isti dan ustvarjalnih delavnicah so otroci izdelo­ in družino. nas je obiskal tudi Miklavž, dogodek pa vali praznične voščilnice, darila in okra­ 18 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ januar 2026 ske, ob peki piškotov pa je po vrtcu zadi­ sproščeno in igrivo druženje. Prisotnost štovanja in skupnih vrednot. šalo po sveže pečenih medenjakih, kar starih staršev v vrtcu otrokom daje obču­ Poseben zaključek prazničnega časa je dodatno obogatilo praznično vzdušje. tek varnosti, kontinuitete in povezanosti je bila peka poprtnika. 5. januarja smo V Jakličevem domu smo si ogledali z družinskimi koreninami ter bogati nji­ spekli obredni božični kruh, značilen za predstavo Žabec pozimi, v knjižnici pa hov čustveni in socialni razvoj. osrednjo Slovenijo. Na razstavi in ocenje­ nas je knjižničarka Jasmina popeljala v December nam je postregel tudi s pr­ vanju v Jakličevem domu smo prejeli zla­ svet domišljije s praznično zgodbo. Obi­ vim snegom, ki smo ga z veseljem izko­ to priznanje, kar potrjuje, da razumemo skali so nas tudi učenci in učitelji Glas­ ristili za igro, gibanje in raziskovanje. Ve­ pomembnost ohranjanja in prenašanja bene šole Grosuplje, podružnice Dobre­ liko časa smo preživeli v naravi, obiskali kulturne dediščine na mlajše generacije. polje, ki so z različnimi inštrumenti in smo gozd, ki je bil za otroke posebno do­ Praznični december pri Medvedkih je petjem vrtčevske otroke popeljali v svet živetje. Raziskovali so gozdna tla, iskali bil mesec toplih srečanj, smeha, sodelo­ glasbe, pravljice in ustvarjalnega izraža­ živalske stopinje, gradili hišice iz vej in vanja in poglobljenih odnosov. Otroci so nja. Obiskali so nas tudi učenci osnovne se gibali po razgibanem terenu. Bivanje med doživetji spoznavali pomen prazni­ šole, ki so nam pod mentorstvom Eme v naravi otrokom omogoča svobodo gi­ kov, narave, skupnosti, medsebojne po­ Sevšek recitirali, peli in se prijetno po­ banja, krepi telesni razvoj, domišljijo ter vezanosti ter spoštovanja tradicije. Vese­ družili z nami. spoštljiv odnos do okolja. li in hvaležni smo, da smo lahko skupaj Posebno mesto v decembru je ime­ Spoznavali smo tudi pristne običaje ustvarili trenutke, ki bodo še dolgo ostali lo medgeneracijsko sodelovanje. Na božiča in novega leta, se pogovarjali o v spominu. ■ praznično srečanje smo povabili babice vrednotah, ki jih prazniki prinašajo, ter in dedke. Skupaj smo ustvarjali nežne obeležili dan samostojnosti in enotnosti. angelčke, Borova babica pa je otrokom S slovensko zastavo in himno smo otro­ doživeto prebrala pravljico. Sledilo je kom približali pomen pripadnosti, spo­ Naš kraj ■ januar 2026 ••• Iz vrtca in šole ••• 19 Vpis otrok v vrtec Ringaraja za šolsko leto 2026/2027 V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jasličnih oddelkih in v • Po sprejemu v vrtec prejmejo starši obvestilo o sprejemu oddelkih od 3. do 6. leta starosti. in povabilo k vpisu. Pred vstopom v vrtec morajo starši pri- Na osnovi prijav ter v skladu z normativi in standardi, ki velja- dobiti zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju otroka, o jo za vrtce, oblikujemo oddelke. cepljenju, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih. Vsi sprejeti otroci bodo vpisani v vrtec s 1. septembrom 2026. • Ko starši pridobijo pozitivno mnenje zdravnika, je otrok dokončno sprejet v vrtec. Vzgojiteljica sprejme otroka v Ker bodo nekateri malčki primerni za vstop v jaslični oddelek varstvo, ko ji starši dostavijo zdravniško potrdilo. šele v zimskih mesecih 2026/2027, naj omenim, da je prav, • Starši, takoj po sprejemu obvestila o sprejemu otroka v da so vpisani že s 1. septembrom 2026, ker si le na tak način vrtec, oddajo na CSD Ljubljana, enota Grosuplje, vlogo za zagotovijo mesto v oddelku. znižanje plačila oskrbnine v vrtcu. • Staršem, ki ste oddali Prošnjo za sprejem otroka v vrtec po POSTOPEK VPISA: 1. aprilu 2025, ni treba ponovno oddati prošnje. • Na spletni strani vrtca Ringaraja dobijo starši obra- zec Prošnja za sprejem otroka v JVIZ OŠ FRANCETA IN VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA V TONETA KRALJA DOBREPOLJE. Obrazec najdete na po- VRTEC, PROSIM, DA TO STORITE ODGOVORNO. V PRETE- vezavi: KLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V VRTEC, https://www.osdobrepolje.si/vrtec/dokumenti/. JIH RAZPOREDILI V ODDELKE, DODATNO ZAPOSLILI DE- Starši vlogo ustrezno izpolnijo in vrnejo v tajništvo do LAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI. 31. marca 2026. • Če je prijav več, kot je prostih mest, mora Komisija za vpis Ivan Grandovec, ravnatelj otrok v vrtec sklepati o otrocih, ki bodo sprejeti v vrtec. Pohod z lučkami v vrtcu Ringaraja Petra Usenik, dipl. vzg. pred. otrok, vrtec Ringaraja Čas kot zvezda se utrne, stare vse poti zagrne, nove, z upi tlakovane, vir so sreče nasmejane. V mesecu decembru smo se skupaj s starši in lokalno skupnostjo ponovno podali na tradicionalni pohod z lučkami. Že tradicionalno smo se tudi letos otroci, starši, vzgojitelji in drugi obisko­ valci odpravili na kratek pohod z lučka­ mi od vrtca Ringaraja po okolici Vidma. Otroci so v decembrskih dneh izdelovali lučke, ki smo jih vzeli s seboj na pohod in so nam osvetljevale pot. Ob začetku dru­ ženja nas je zbrane nagovoril ravnatelj, mesto smo se okrepčali s čajem in piško­ in otroci lahko skupaj fotografirali. g. Ivan Grandovec, in nam vsem zaželel ti, ki smo jih v prazničnih decembrskih Vse dobro v letu, v katerega smo lepe praznike. Kljub deževnemu vreme­ dneh spekli v vrtcu. Prisluhnili smo bo­ vstopili, in veliko srečnih in nasmejanih nu se nas je zbralo kar veliko, spremljali žični pravljici Neke zimske noči in skupaj otroških obrazov vam želi kolektiv vrtca pa so nas gasilci PGD Videm ­ Dobrepo­ pričakali Božička. V foto kotičkih, ki smo Ringaraja. ■ lje in PGD Zagorica. Ob vrnitvi na zbirno jih vzgojiteljice pripravile, so se družine 20 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ januar 2026 Decembrski pohod z lučkami Mojca Pugelj, vodja PŠ Struge program. Zapeli smo himno, predstavil iskreno zahvaljujem gasilcem, Petru pa se je otroški pevski zbor, Gaber Pugelj za topel čaj, ki je v mrzlem večeru še po­ V sredo, 17. decembra 2025, smo se zbra­ je zaigral na trobento, Filip Pugelj pa na sebej prijal. Hvala tudi učiteljem za slad­ li v PŠ Struge že na tradicionalnem poho­ harmoniko. Učenci 1. in 2. razreda so ke dobrote ter vam, starši, za podporo, du z lučkami, ki je potekal v prijetnem in navdušili z recitacijo pesmi Januarja, sodelovanje in udeležbo, saj ste s tem povezovalnem vzdušju ter je lepo oboga­ učenci 3. in 4. razreda pa s pesmico Zebe, prispevali k prijetnemu in uspešnemu til praznični december. zebe, zebe. dogodku. ■ Pred pohodom je bil kratek kulturni Za varno spremstvo na pohodu se Izlet v Trst V petek, 16. januarja 2026, smo osmošolci JVIZ OŠ Franceta in Toneta Kralja odšli na ekskurzijo v Trst. V tem italijanskem mestu, ki leži blizu meje s Slovenijo, smo se naučili veliko novega. Julija Cimerman, 8. b še vedno odmeval glas slovenščine. Zdaj so v njem slovenska knjižnica in občasne V Trstu smo se najprej po enosmerni manjše razstave. Pogosto ga je obiskoval ulici odpravili do Mestnega vrta de Mu­ Srečko Kosovel. zio Tommasini. Tam smo si ogledali kip Na poti smo šli tudi mimo tirov, po ka­ Srečka Kosovela, ki je pri enajstih letih terih je peljal tramvaj iz Kosovelovih ča­ s sabo niso imeli pručke ali pa nečesa za sov. Zdaj ne deluje več zaradi zastarelosti sedeti, so morali stati, vse dokler ni bilo napisal spis o Trstu. Živel je blizu meje z Italijo, v Sežani. Kot otrok se je s tramvaji in tehničnih težav. Po tej poti se je tudi nevarnosti konec. V predor, dolg 250 me­ vozil Srečko, saj tir vodi vse od manjšega trov, se je spravilo kar 1300 ljudi, kar po­ vozil v Trst. Za tem smo krenili proti Sinagogi, ki križišča blizu Narodnega doma do kraja meni, da so bili notri zelo stisnjeni. Otroci Opčine. so s sabo ponavadi imeli kakšne figurice je največja v Evropi. Na poti tja nam je vodička pokazala dva zlata tlakovca v Ob pol enajstih smo prispeli do Kleine vojakov ali pa stripe, nalepke … Takrat so Berlina (Mali Berlin). To so bila protile­ stripe Mickey Mouse spremenili, ker niso spomin na dve ženi, ki sta bili ubiti med vojno zaradi judovske vere. Med potjo talska zaklonišča v drugi svetovni vojni. smeli brati nasprotnikovih stripov. Vmes Namenjena so bila vojakom in civilis­ so naredili tunele za odvajanje smradu smo jih videli še več. Po nekaj minutah hoje smo prispeli tom. Vojaki so imeli svoj del zaklonišča. in prezračevanje. Zaradi razpok v stenah Imeli so tudi bolj urejenega, npr. imeli so so začeli nastajati kapniki. Imenujejo se do Narodnega doma, ki je bil v lasti Slo­ vencev, vse dokler ga niso leta 1920 po­ postelje, sanitarije so bile bolj higienične perciatelli, saj so votli. (vendar na štrbunk), imeli so več pros­ Po tem smo se odpravili proti cerkvi žgali. Zaradi prevelike škode in predra­ gega obnavljanja so ga morali Slovenci tora. Civilisti pa so tudi imeli školjko na svetega Antonia Nuova, ki je največja ka­ štrbunk, vendar ne tako zelo čisto – in če toliška cerkev v Trstu. Na poti tja smo se prodati. Dogovorili so se, da bo v njem Naš kraj ■ januar 2026 ••• Iz vrtca in šole ••• 21 še ustavili pri tržaškem sodišču. Na njem Za tem smo imeli malico. Po njej smo nazarjata Slovenca, ki zvonita – »Mikca se še sedaj poznajo sledi obnavljanja se odpravili proti rimskemu gledališču. in Jakca«. Pred občino je vodnjak štirih zgradbe oz. lukenj, ki so nastale zaradi Tam so zdaj samo še ruševine, je pa lahko celin. Na vsakem kotu vodnjaka stoji kip bombardiranja. prepoznati, kje je bil oder in kje sedišča. človeka, ki ponazarja svojo celino. Te ce­ Ker je malo rosilo, smo za hip počaka­ Vidni so tudi ostanki zaodrja. V začetku line so Amerika, Evropa, Afrika in Azija. li, potem pa se spustili po ulici do srbske drugega stoletja je bilo prenovljeno. Ko Zadnja točka je bil pomol Audace. Od pravoslavne cerkve. Zgrajena je bila v 18. so ga uporabljali, je bilo za njim še morje. tam smo si lahko ogledali zgradbe, ki jih stoletju. Cerkev je kar obiskana, saj je v Do Stare borze nas je vodička pope­ še nismo videli. Opazili smo tudi medu­ Trstu veliko pravoslavnih Srbov. ljala skozi »Židovsko ulico«. Ta ulica je zo in neko čudno ribo. Za tem smo se Ko smo se spuščali, smo prišli do ko­ ozka, ampak dolga. Je kot nekakšen la­ odpravili proti avtobusu, od tam pa do­ vanca, na katerem je upodobljena Marija birint. Židovska se imenuje zato, ker so mov. Terezija. Kovanec je bil postavljen v spo­ tam včasih živeli judje. Okoli ulice so Med hojo po Trstu smo opazili »zna­ min vladarice. Takrat je bil trg Piazza del zgradili zid. Skozi so lahko šli samo po ka« U. S. uscita di sicurezza (zasilni/var­ Ponterosso vodni kanal za skladišča oz. sončnem vzhodu, notri pa so morali biti nostni izhod) in I idrant (hidrant). Upo­ za trgovstvo. Tam, kjer so zdaj gostilne, do zahoda, saj so dobili kazen, če tega rabljali so ju za lažje iskanje ljudi, ki so bari ali pa trgovine, so bila včasih skla­ niso upoštevali. se skrivali ali pa bili pokopani pod ruše­ dišča, na vrhu pa so živeli hlapci, ki so Ko smo prispeli do borze, smo se spus­ vinami. Oznake za hidrante pa so prišle tovorili stvari ali pa jih prenašali. Zdaj tili do občinske palače. To je pravzaprav prav tudi ob požaru. Opazili pa smo tudi je tam manjši kanal, v katerem so samo občina, vendar je videti kot palača. Na kar nekaj napisov v slovenščini. ■ manjši čolni. vrhu ima zvonik z dvema kipoma, ki po­ Sledi dobrote – prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti V organizaciji JVIZ OŠ Franceta in Toneta Kralja Dobrepolje se je v petek, 19. decembra 2025, v Jakličevem domu na Vidmu odvila občinska prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti z naslovom Sledi dobrote. V ospredju niso bili le zgodovinski dogodki, temveč vrednote, ki temeljijo na sodelovanju, prijaznosti in dobroti. Maja Hrovat, JVIZ OŠ Franceta in Toneta Kralja 8. razreda, ki sta povezovali posamezne izvedbi komorne skupine, katere men­ Dobrepolje; foto: Maja Pugelj Osterman točke v celoto. Uvodoma sta poudarili torica je učiteljica Karin Kovaček. Nato pomen dneva samostojnosti in enotno­ so na oder stopili OPZ Škratki (učenci 1. Oder je bil zasnovan kot dnevna soba – s sti ter rdečo nit večera – razmislek o tem, razreda) pod vodstvom zborovodkinje foteljema, mizico, čajem in prazničnimi kako vsak izmed nas s preprostimi deja­ Tine Škrjanec, za njimi pa še OPZ Zvon­ dodatki – kar je ustvarilo prostor bližine. nji pušča sledi dobrote. ček (učenci 2. razreda) pod vodstvom Prireditev sta vodili učenki Nika in Ajla iz Prireditev se je začela z Zdravljico v zborovodkinje Barbare Režek. S pesmimi 22 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ januar 2026 in gibom so v dvorano prinesli otroško drugimi, ter se tako dotaknile naših naj­ je nekomu polepšati dan že z nasmehom razigranost in pričarali praznično topli­ globljih čustev. ali prijazno besedo. Večer so zaključili vsi no. Program se je nadaljeval z nasto­ zbori in komorna zasedba, ki so skupaj Osrednji del prireditve je bil name­ pom OPZ OŠ Franceta in Toneta Kralja pod vodstvom zborovodkinje Maje Hro­ njen pogovoru. K povezovalkama sta Dobrepolje pod vodstvom zborovodki­ vat izvedli pesem Za božič kot otrok in prisedla g. ravnatelj šole Ivan Grandovec, nje Maje Hrovat, ki je s pesmijo odprl obiskovalce pospremili v praznične dni. ki je spregovoril o pomenu skupnosti, razmislek o času in naši lepi domovini Ob koncu smo obiskovalce povabi­ medsebojnega spoštovanja in pomoči Sloveniji. Učenci iz Kompolj pa so se li tudi k prostovoljnim prispevkom za med učenci, ter g. župan Janez Pavlin, pod mentorstvom učiteljic Špele Pe­ šolski sklad, s katerimi bomo lahko po­ ki je poudaril povezanost kraja. Oba sta trušen, Katje Golob in Petre Andoljšek magali učencem, ki potrebujejo pomoč. poudarila, da se enotnost ne gradi le ob Žagar predstavili z dramsko­glasbeno Vsem obiskovalcem se ob tej priložnosti praznikih, temveč v vsakdanjih odnosih. pravljico z naslovom Kozarec poln sreče, iskreno zahvaljujemo za vsak dar. Nato je sledil nastop združenih otro­ v kateri so z zgodbo prikazali, kako lahko Vse zborovske nastope je z ubranim ških pevskih zborov PŠ Kompolje in Stru­ majhna dobra dejanja prinesejo srečo in igranjem popestril in nadgradil kore­ ge pod vodstvom zborovodkinje Maje spremembe v skupnosti. Sledil je nastop petitor Blaž Podobnik, ki se mu iskreno Hrovat. Posebnost njihovega nastopa je starejše otroške folklorne skupine, ki jo zahvaljujemo za sodelovanje. Iskrena bila uporaba znakovnega jezika, s čimer vodita mentorici Mojca Babič in Tina zahvala pa gre tudi vsem nastopajočim so učenci pokazali, kako pomembno Škrjanec. Predstavili so se z dolenjskimi učencem, pevcem, plesalcem, recitator­ je, da se trudimo razumeti tudi tiste, plesi in pokazali veselje do tradicije in jem in glasbenikom ter njihovim men­ ki svet doživljajo drugače. Nastop se je skupnega ustvarjanja. torjem, ubrani tehnični ekipi, vsem so­ vsebinsko lepo navezal tudi z nadalje­ V sklepnem delu prireditve je nasto­ delavcem in posameznikom, ki so na valno točko z naslovom Svetloba v nas, pil še MPZ OŠ Franceta in Toneta Kralja kakršen koli način prispevali k izvedbi v kateri so pod mentorstvom učiteljice Dobrepolje pod vodstvom zborovodki­ prireditve. Skupaj smo ustvarili večer, ki Anje Tekavčič učenke 5., 6. in 7. razreda nje Maje Hrovat, ki je z izbranima pesmi­ je pustil sled topline in domačnosti. ■ z gibom, glasbo in besedo izrazile misel ma obudil spomin na znano melodijo o notranji svetlobi, ki jo lahko delimo z Moja dežela ter opozoril, kako preprosto Eko projekt Hrana ni za tjavendan na JVIZ OŠ Franceta in Toneta Kralja Dobrepolje V letošnjem šolskem letu smo na centralni šoli OŠ Franceta in Toneta Kralja Dobrepolje, v okviru 12. sezone eko projekta Hrana ni za tjavendan, že peto leto zapored sodelovali pri izvedbi obsežnega projekta Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO). ETZO je v letošnjem letu potekal med 22. in 30. novembrom. Metka Laharnar, mentorica eko projekta Hrana ni za tjavendan na OŠ Franceta in Toneta Kralja Dobrepolje Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) se v Evropski uniji (EU) šteje za enega največjih in najuglednejših pro­ jektov na področju ozaveščanja o zmanj­ ševanju odpadkov in varstvu okolja. Projekt spodbuja k izvajanju akcij oza­ veščanja o trajnostnem ravnanju z viri in odpadki. Letošnja tema projekta ETZO je bila usmerjena k ozaveščanju, zmanj­ ševanju in recikliranju elektronskih od­ padkov pod sloganom »Vklopi vrednost, izklopi odpadke«. Eko kotiček z učenci eko krožka Naš kraj ■ januar 2026 ••• Iz vrtca in šole ••• 23 V okviru eko projekta Hrana ni za tja- vendan in eko krožka, v katerem sodeluje skupina zavzetih učencev 5. razreda, smo ETZO na naši šoli obeležili na področju ozaveščanja, meritev in zmanjševanja zavržene hrane v času šolske malice med 24. in 28. novembrom 2025 (ureditev šol­ skega eko kotička s tematskimi plakati, pogovori učiteljev z učenci o tematiki, spremljanje, izvajanje in analiza meritev zavržene hrane na ravni šole v času šol­ ske malice). Vse izvedene dejavnosti zmanjševanja zavržene hrane so dosegle svoj namen, kar se je pokazalo tudi pri meritvah ko­ ličine zavržene hrane pri šolski malici. Analiza podatkov je pokazala, da je bila Eko kotiček z učenci in kuharico količina zavržene hrane v tednu izved­ be ETZO nižja kot v predhodnem oz. jim bo kmalu potekel rok uporabe. S svojim zgledom in znanjem odrasli primerjalnem tednu. Na podlagi anali­ Podatki kažejo, da v državah EU letno otroke učimo spoštovanja ter odgovor­ ze podatkov meritev zavržene hrane v nastane več kot 59 ton odpadne hrane. nega odnosa do hrane in prehranjevanja. vseh razredih je bilo v tednu ETZO na Na globalni ravni se zavrže kar ena Za uspešno izpeljavo projekta ETZO naši šoli, v primerjavi s primerjalnim te­ tretjina vse hrane, proizvedene za pre­ na naši šoli se iskreno zahvaljujem dnom, za 3,4 kilograma manj zavržene hrano ljudi. vestnim in ustvarjalnim učencem eko hrane (povprečno pri enem učencu 2,2 Zaradi lakote in podhranjenosti trpi krožka iz 5. razreda, učiteljem, šol­ dekagrama manj zavržene hrane). okoli 800 milijonov ljudi, a se kljub temu skim kuharicam, eko koordinatorici ter V mesecu januarju 2026 je skupina na svetu zavrže približno 17 odstotkov vodstvu šole. Posebna zahvala pa je na­ učencev eko krožka v okviru eko projekta proizvedene hrane. menjena vsem učencem naše šole, ki se pristopila tudi k sodelovanju na natečaju Povprečni prebivalec Slovenije na leto vsakodnevno trudijo in izkazujejo odgo­ Reciklirana kuharija, kjer so ob pomoči zavrže okoli 72 kilogramov hrane (vir: voren odnos in spoštovanje do hrane. ■ staršev ustvarjali izvirne recepte in kuha­ spletna stran Ekošole). li jedi, kjer so v samostojnih jedeh upora­ Zavedati se je treba, da hrana ni in ne bili že uporabljena živila ter sestavine, ki sme biti odpadek. Prevzem soli za prebivalce občin Grosuplje in Dobrepolje Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča prebivalce občin Grosuplje in Dobrepolje, da lahko od 17. novembra 2025 prevzamejo sol za posipanje poledenelih javnih po­ Kdo je lahko prostofer? vršin pred njihovimi stanovanjskimi objekti. Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozni- Vsako gospodinjstvo lahko brez plačila prevzame do ško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen 15 kilogramov soli na zimsko sezono, prevzemnik se pomagati tistim, ki prevoz potrebujejo. mora izkazati z osebnim dokumentom. Večstanovanjskim stavbam pripada do 30 kilogramov Kako postati prostofer? soli za posamezni vhod, prevzemnik soli za tovrstne stav­ Vozniki, ki želijo postati prostoferji, to sporočijo na be je upravnik oziroma od njega pooblaščena oseba. Sol se bo izdajala v sprejemnici Javnega komunalne­ Občino Dobrepolje na telefon 01 7880 210 ali po ele- ga podjetja Grosuplje, Cesta na Krko 7, vsak delovni dan ktronski pošti na obcina@dobrepolje.si med 8.00 in 10.30. Sol je pakirana v plastične vreče, kljub temu morajo prevzemniki poskrbeti za ustrezno tran­ sportno posodo. 24 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ januar 2026 Literarni, likovni in filmski natečaj »Naravne in druge nesreče – Evakuacija« Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) je za šolsko leto 2025/2026 razpisala natečaj »Naravne in druge nesreče – Evakuacija«. Ema Sevšek, profesorica slovenščine vsakdanje življenje, ga po potrebi upo­ Pridobljeno znanje so delili med seboj rabijo ob morebitnih nesrečah ter zna­ in zapisali, kaj se jih je posebej do­ Namen letošnjega natečaja je ozaves­ jo ukrepati mirno in odgovorno. taknilo. Nastala so neumetnostna in titi mlade oz. jim podati informacijo, Letos so posebno navdušenje za umetnostna besedila, vredna naše po­ kaj je to evakuacija, kdaj je potrebna, razpisano nalogo pokazali šestošolci. zornosti. Morda pa se tudi mi iz besedil kako poteka in kako ravnati ob narav­ Povezali so se z gasilkami in gasilci v lahko zdaj naučimo, kako ukrepati ob nih ali drugih nesrečah. Ključnega po­ svoji ožji in širši družini in zbrali veliko naravnih in drugih nesrečah, kako se mena ob nesrečah je hitro, pravilno in ustnih in pisnih virov na temo evakua­ mirno in varno evakuirati. mirno ukrepanje, pri čemer ima ustre­ cije in o tem, kako zelo je pomembno, Iskrena zahvala vsem, ki ste na kakr­ zna pripravljenost pomembno vlogo. da hitro ozavestimo vse znanje o rav­ šen koli način prispevali, da so življenj­ Z ustvarjalnimi nalogami tako mladi nanju ob naravnih in drugih nesrečah sko pomembna besedila šestošolcev in pridobljeno znanje lahko prenesejo v in da se odzovemo mirno in razsodno. šestošolk prišla do bralcev. ■ Ana in evakuacija vedeli, da si je res poškodovala hrbtenico. Vprašali so, kako se je to zgodilo. Povedali so, da je pred zbirnim mestom padla na Ana je z mamo in očetom živela v bloku, in sicer v petem hrbet. Položili so jo v reševalno vozilo in odpeljali v bolnišnico. nadstropju. Rada se je družila tudi z drugimi prebivalci bloka. Gasilci so pogasili požar. Policisti so ugotovili, da je do poža­ Kar naenkrat se je sprožil požarni alarm. Po Ano hitro pri­ ra prišlo zaradi kratkega stika. Čez nekaj časa so iz bolnišnice deta starša in vsi skupaj stečejo iz stanovanja. Starša se ustavita sporočili, da bo s poškodovanko vse v redu. in gledata v steno. Nato Ana pogleda nazaj in steče k njima. Iz te evakuacije se je Ana veliko naučila in izvedela je slogan: Zaskrbljeno ju vpraša: »Kaj gledata?« Mama ji zbrano in umir­ »Če zagori, naj se ti ven mudi.« jeno odgovori: »Gledava evakuacijski načrt.« »Kaj je to evaku­ Žana Drobnič, 6. a acijski načrt?« je radovedna Ana, saj se ne zadovolji z odgovo­ rom. Oče ji razlaga: »To je načrt bloka, ki kaže, kje je izhod v sili in kje je gasilni aparat. Kaže ti tudi, kje je zbirno mesto, in v njem je vrisana evakuacijska pot.« Ko sta ji to razložila, je hotela Evakuacija v šoli steči v dvigalo. Ustavila sta jo in ji povedala, da se lahko dvigalo pokvari. Potem so stekli po stopnicah in srečali soseda Jožeta in Nekega ponedeljka smo v šoli imeli prav poseben dan. Rav­ sosedo Mileno. Lepo ju je pozdravila in zdrvela po stopnicah. no smo pisali nalogo iz slovenščine, ko je naenkrat zazvonil Mama jo je poklicala. Ko je prišla k njej, ji je povedala: »Če glasen alarm. Najprej sem se ustrašil, potem pa sem se spom­ vidiš starejše ljudi, ki se evakuirajo, jim moraš pomagati.« To je nil, da mi je dedi že velikokrat razlagal, kaj pomeni evakuacija. tudi storila. Ko so prišli v drugo nadstropje, je rekla, da bi lahko Učiteljica je rekla: »Otroci, ostanite mirni in vstanite.« Hitro skočili skozi okno. Prihitel je oče in ji še vedno umirjen pove­ smo se postavili v vrsto. Jaz sem šepnil sošolcu: »Misliš, da je dal: »Ni varno skočiti skozi okno.« Ko so prišli v pritličje, se je pravi požar?« On pa mi je odgovoril: »Upam, da je samo vaja.« spomnila, da je pozabila svojega plišastega medvedka. Hotela Ko smo hodili po hodniku, sem se spomnil, kaj mi je dedi je steči ponj, ampak sta starša vzkliknila: »Ne, nikamor ne greš, rekel doma. Vedno mi pravi: »Če se kaj zgodi, ne paničari in ker ni varno!« Stekli so skozi izhod v sili. Na zbirnem mestu so poslušaj odrasle.« Zaradi tega sem se počutil bolj pogumnega. bili že vsi. Užaljeno je pogledala starša in vzkliknila: »Zato ker Prišli smo na šolsko dvorišče, kjer je bilo zbirno mesto. Učitelji­ sta imela vsakič neka pravila, nismo bili prvi!« Razložila sta ji: ca je preverila, ali smo vsi prisotni, in rekla: »Bravo, razred. Eva­ »Treba je varno priti na zbirno mesto in ni pomembno, ali si kuacijo ste izvedli prvovrstno«. Takrat sem se že čisto pomiril. prvi ali zadnji.« Ko sem prišel domov, sem vse povedal dediju. On se je nas­ Nato je oče v prenosni telefon vtipkal številko 112 in začel: mehnil in rekel: »No, vidiš, zdaj veš, zakaj so evakuacijske vaje »Dober dan, pri telefonu Gregor. V bloku na Cankarjevi 5 je tako pomembne.« Jaz pa sem mu odgovoril: »Ja, dedi. Danes zagorel požar okoli enih popoldne. Poškodovana je ena oseba, me sploh ni bilo več strah.« ženska. Sumimo na poškodbo hrbtenice. Požar se počasi širi. Tine Zajc, 6. b Prosim, da pridejo reševalci, gasilci in policisti.« Odgovorili so: »Pridemo v najkrajšem možnem času, nasvidenje.« Gregor je olajšano odgovoril: »Nasvidenje.« Ko so prišli reševalci, so iz­ Naš kraj ■ januar 2026 ••• Iz vrtca in šole ••• 25 Službeno potovanje pečico. Babica je pod pipo zmočila dve kuhinjski krpi, da sta ju dala na usta. Nato sta se oba sklonila, saj je bilo pri tleh manj Stric Franci je odšel na službeno potovanje na Poljsko. Ho­ dima, in odšla iz hiše na svež zrak. Ko sta bila zunaj, je babica teli so oditi na sestanek v središče glavnega mesta Varšava. Na globoko zadihala in pohvalila vnuka za njegovo pogumno in pot so odšli iz Ljubljane do letališča Jožeta Pučnika. Od tam so pametno ravnanje. odleteli z letalom vse do letališča v Varšavi. Deček se je nato spomnil na soseda gasilca. Stekel je k nje­ Ko so prišli do stavbe na letališču, so čakali na svojo prtlja­ mu, babica pa mu je sledila. Sosed je takoj poklical številko 112 go. Potem je kar naenkrat nekdo zaklical: »Specialna enota je in razložil, kaj se je zgodilo. Gasilci so hitro prispeli, pogasili prišla.« Vsi so se ustrašili, kaj se dogaja. Čez nekaj časa so do požar in preverili, da v hiši ni več nevarnosti. njih prišli policisti in jim razložili, da morajo zapustiti stavbo Babica je bila zelo hvaležna vnuku, ker je ostal miren, raz­ in iti v evakuacijski prostor. Stric je vprašal: »Kaj se je zgodilo? mišljal in pravilno ukrepal. Tisti dan sta se oba naučila, kako Zakaj moramo iti?« pomembno je, da ob nevarnosti ostanemo mirni ter poskrbimo Odgovorili so, da so dobili sporočilo, da je na tem letališču za varnost in pravočasno evakuacijo. bomba. Vsi so bili v hipu še bolj prestrašeni. Policisti so jih po­ Lan Jakob Jamnik, 6. a mirili in jih usmerili proti evakuacijskemu prostoru. Do tja je vodila pot skozi tunel, ki je bil speljan pod letališčem. Najprej so odšli po stopnicah navzdol in prišli v velik tunel. Po tleh in stenah so bile oznake, ki so kazale pot, kamor so se morali umakniti. Gorele so rdeče luči. Tunel je bil širok tako, da so sko­ zenj lahko vsi šli hitro in brez prerivanja. Prišli so v večji prostor, kjer ni bilo oken, ob stenah so bile klopi. Tja so se usedli. Dobili so tudi plastenko vode. Nekaj ur so preživeli v tem prostoru in se med seboj zaskrbljeno pogovarjali, ali je bomba res na letališču. Zaradi varnosti so jim pobrali tudi telefone. Stric Franci je poskusil ostati čim bolj miren, ker ni želel povzročiti panike. Nekateri Evakuacija otroci so se namreč jokali, ker jih je bilo zelo strah. Po nekaj urah je mož v uniformi vstopil v prostor in jim po­ Evakuacija je beseda, ki jo pogosto slišimo pri vajah za var­ vedal, da je varno zapustiti letališče, ker je bil bombni preplah nost v šoli. Pomeni organiziran in hiter umik ljudi z nevarnega lažen. Vrnili so jim telefone. Vrnili so se po isti poti. Luči v tu­ območja na varno. Do nje pride takrat, ko stavba ali okolica ni nelu zdaj niso več svetile rdeče. Pobrali so prtljago in zapustili več varna zaradi nesreče, kot je požar, potres ali poplava. letališče. Glavni cilj evakuacije je rešiti življenja. Da bi vse potekalo Stric Franci je zapustil letališče in se veselil dobrega razpleta. brez težav, moramo upoštevati določena pravila. Ostati mora­ Ambrož Starbek, 6. a mo mirni. Panika je naš največji sovražnik, saj povzroča zmedo in nesreče na hodnikih. Slediti moramo navodilom. V šoli pos­ lušamo učitelje, drugje pa reditelje ali reševalce. Svoje stvari pustimo in ne izgubljamo časa z iskanjem copat, torb ali tele­ Evakuacija fonov. Življenje je pomembnejše od predmetov. Ko se umika­ mo, uporabimo evakuacijske poti. Te so označene s posebnimi zelenimi znaki, ki kažejo smer proti izhodu. Pomembno je, da Babica je začela kuhati kosilo. Prižgala je pečico in vanjo nikoli ne uporabljamo dvigala, ampak vedno stopnice. Ko pri­ dala hrano, nato pa se usedla pred televizijo, kjer se je ravno demo iz stavbe, se odpravimo na zbirno mesto. To je vnaprej predvajala njena najljubša nadaljevanka. Utrujena od dela na določen varen prostor. V šoli je to po navadi šolsko igrišče, kjer vrtu se je udobno namestila na kavč in kmalu zadremala. se preveri, ali so vsi prišli na varno. Tam počakamo na nadaljnja Njen vnuk je medtem v sobi gradil stolp iz kock. Nenadoma navodila in ne odhajamo domov, saj bi reševalci mislili, da smo je zaznal neprijeten vonj po dimu. Najprej je pomislil, da si še vedno ujeti v stavbi. samo domišlja, a vonj je postajal vedno močnejši. Pogumno Evakuacijske vaje, ki jih izvajamo v šoli, so namenjene prav je vstal, sledil vonju in prišel do kuhinje. Tam je opazil, da se temu, da se naučimo poti in ostanemo mirni. Tako bomo v pra­ je hrana v pečici zažgala in da se iz nje vali dim. Na kuhinjski vi nevarnosti točno vedeli, kaj storiti. omarici se je že začel pojavljati majhen plamen. Tajda Strnad, 6. a Vnuk je takoj poklical babico, a se ni oglasila. Stekel je v dnevno sobo in jo poskušal zbuditi, vendar je spala tako trdno, da se ni odzvala. V kuhinji je bilo vedno več dima in deček je vedel, da mora hitro ukrepati. Zagrabil je babico za roko in jo močno stresel, dokler se ni zbudila. Ko je babica zagledala dim, je takoj razumela, da je v nevarnosti. Skupaj sta se mirno, a hitro odpravila proti vho­ dnim vratom. Preden sta zapustila hišo, je vnuk preveril, ali sta izklopila 26 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ januar 2026 Evakuacija Dimniški požar in evakuacija Bila je meglena sreda. Tisto turobno popoldne sta mama in oče odšla na gledali­ Ko sem prišel v šolo, so mi učiteljice rekle, naj se preobu­ ško predstavo. Otroka je prišla čuvat babica. Zvečer sta se ot­ jem v čevlje. Nisem vedel, zakaj, ampak sem se vseeno. Ko sem roka grela ob peči, ko je babica pripravljala večerjo. Pojedli so prišel nazaj, sem se pogovarjal s prijatelji. Prvo uro smo imeli večerjo in si prižgali film. Ko so gledali film, so zavohali dim. slovenščino. Učiteljica je ravno razlagala novo snov, ko je za­ Pogledali so v kuhinjo, a niso nič videli. Odšli so pogledat še zvonil alarm. Zbrali smo se v vrsti in odšli skozi zasilni izhod. h kaminu. Videli so, da je zelo zadimljen prostor ter da gori Učiteljica je preverila, ali smo vsi na mestu. Izkazalo se je, da že polovica sobe. Babica je rekla: »Skupaj se bomo evakuirali smo vsi varno in uspešno prišli do zbirnega mesta. Ko smo se in se odmaknili ven, na varno.« Neja je zavpila: »Kaj pa Cofi, odpravili v razred, nas je učiteljica pohvalila. Doma sem pove­ naš mucek?« Poiskali so ga in pohiteli ven. Zunaj so poklicali dal vse od začetka do konca. Izkazalo se je, da sem se veliko gasilce na številko 112. naučil. Upam, da bomo to večkrat izvedli. Naslednji dan smo Ko se je oglasil dispečer, je babica povedala: »Jaz sem babica morali v zvezek napisati celoten postopek evakuacijske poti. Marinka, sem v Strugah, hišna številka 21c. V hiši je zagore­ Zelo je pomembno, da vsi na naši šoli vedo, kje poteka evaku­ lo v prostoru s kaminom. Nihče ni poškodovan in vsi smo na acijska pot in kje so zasilni izhodi. Pomembno je pa tudi, da si zbirnem mestu. Ni posebnih okoliščin. Zagorelo je pred petimi med seboj pomagamo. minutami.« Kaj kmalu so zaslišali sirene gasilskih vozil. Ko so Timotej Padar, 6. b prispeli, so operativni gasilci takoj začeli razvijati cevi in gasiti požar, a jim je v gasilskem kamionu zmanjkalo vode. Na srečo je bil poleg potok. Vodo so začeli črpati iz potoka. Ko je bilo vse pogašeno, so izvedeli, da je škoda majhna, pregledali so prostor, v katerem se je požar začel. Ugotovili so, da dimnik ni bil očiščen pred kurilno sezono. Gasilec jim je sve­ toval, da pokličejo dimnikarsko službo, da jim očistijo dimnik in do njihovega prihoda ne kurijo. Nejc Jakič, 6. a Gozdni požar Luka, novoletna jelka in ogenj Bil je vroč poletni dan. Ljudje so ga preživljali v globokih sencah in zaprtih prostorih. Bilo je mrzlo decembrsko popoldne. V dnevni sobi je stala Kar naenkrat se je nad dolino začel dvigovati gost dim. Bilo okrašena novoletna jelka, na njej pa so utripale pisane lučke. je jasno, da nevarnost ni več daleč. Gozd na pobočju je gorel. Luka je sedel za mizo in delal domačo nalogo, medtem ko sta se Iznenada je zapihal veter, ki je začel ogenj neusmiljeno po­ mlajša bratec Nejc in sestrica Ema igrala na tleh. Mama je rekla, tiskati proti vasi. Ljudje so stopili iz hiš, na obrazih so se jim da se bo hitro vrnila iz trgovine. Nenadoma so lučke na jelki zrcalili strah, zmedenost in skrb. Sirena je zavijala, gasilci pa čudno zabliskale. Zaslišalo se je tiho pokanje. Luka je dvignil so kričali navodila. »Vsi se morajo takoj umakniti! Začenja se pogled in v istem trenutku je zadišalo po zažganem. »Luka …« evakuacija!« je zaklical poveljnik. Nekateri so v naglici pograbili je prestrašeno rekla Ema. Izpod jelke se je začel dvigati dim, najnujnejše, drugi so se za trenutek ozrli nazaj proti domu, kot nato pa je zagorel spodnji del veje. Ogenj se je hitro širil. Luka da se poslavljajo. Po vasi je bila jasno označena evakuacijska je začutil, kako mu srce razbija hitreje. Hotel je zakričati, a se je pot, ki je vodila mimo travnikov do igrišča, kjer je bilo določeno ustavil. Spomnil se je, da so se v šoli učili, da v takih trenutkih zbirno mesto. »Še dobro, da imamo izdelan evakuacijski načrt,« panika lahko naredi več škode kot ogenj. je rekel poveljnik.« Tam so se zbirale družine, starejši in otroci. »Poslušajta me,« je rekel in skušal zveneti mirno, čeprav se Gasilci so medtem uporabljali sredstva za gašenje, a ogenj je bil mu je tresel glas. »Gori. Moramo narediti evakuacijo.« Evakua­ močan. »Pokličite 112 in sporočite, da se ogenj širi!« je zavpila cija pomeni, da vsi takoj zapustimo hišo, ker v njej ni več varno. starejša ženska, ki je v rokah tresla telefon. V zraku je bilo čutiti Luka je vedel, da ni časa za igrače ali oblačila. Vzel je telefon napetost, a tudi tiho upanje, da bo pomoč prišla pravočasno. in poklical 112. Povedal je, kaj se dogaja, kje so in da sta z njim Kmalu so se zaslišale sirene gasilskih avtomobilov. Prihajali so bratec in sestrica. Dim je bil vse gostejši. Luka je zmočil ku­ z vseh strani in neutrudno držali cevi in gasili. Ljudje so se ne­ hinjsko krpo in jo dal Nejcu čez usta. »Dim je nevaren,« mu je koliko pomirili. Otroci so se stiskali k staršem, gasilci pa so kljub rekel, »zato hodimo nizko.« Plameni so že segali proti zavesi. utrujenosti vztrajali. Nad dolino se je počasi stemnilo, ogenj Toplota je bila močna in Luka je čutil, kako ga peče v očeh. V pa je začel slabeti. V tistem trenutku so vsi začutili olajšanje tistem trenutku ga je zares postalo strah. A pogledal je Emo, ki in hvaležnost – drug za drugega in za tiste, ki so tvegali svoja je jokala, in Nejca, ki ga je močno držal za roko. Vedel je, da življenja, da bi rešili njihova. mora biti pogumen. Gasilci so pogasili ogenj, vsi prepoteni in utrujeni so si po­ Spomnil se je evakuacijskega načrta, ki so ga imeli doma dajali roke in se drug drugemu nasmihali, saj so zopet opravili obešenega ob vratih. Na njem je bila narisana evakuacijska dobro delo. pot – najkrajša in najvarnejša pot iz hiše. Po tej poti so se odpra­ Kim Žnidaršič, 6. a vili proti izhodu. Luka je vedel, da morajo zapustiti hišo in iti Naš kraj ■ januar 2026 ••• Iz vrtca in šole ••• 27 čim prej na varno. V kuhinji je zagledal gasilni aparat. Za trenu­ Gledal je proti oknu njihove hiše, iz katere se je še kadilo, in po­ tek je pomislil, da bi poskusil pogasiti ogenj, a plameni so bili mislil, kako hitro se lahko nekaj lepega, kot so novoletne lučke, že previsoki. Gasilni aparat je namenjen le manjšim začetnim spremeni v nevarnost. požarom, zato se je odločil, da čim prej zapustijo hišo. Tisti večer Luka ni mogel takoj zaspati. Razmišljal je o ognju, Ko so končno stopili ven na mraz, je Luka globoko vdihnil. dimu in strahu, ki ga je čutil. A hkrati je vedel, da je naredil vse Noge so se mu tresle. Toda še je lahko mirno zadihal in razmi­ prav. Spoznal je, da pogum ne pomeni, da te ni strah, ampak da šljal. Opazoval je hišo in razumel, kako pomembna je dobra kljub strahu zaščitiš tiste, ki jih imaš rad. Vedel pa je tudi nekaj evakuacija. Odpeljal je bratca in sestrico do zbirnega mesta drugega: znanje o evakuaciji jim je rešilo življenje. pred hišo. Zbirno mesto je kraj, kjer se po evakuaciji vsi zbere­ jo, da gasilci vedo, kdo je na varnem. V daljavi so se zaslišale Naomi Turk, 6. a sirene. Ema je objela Luko, Nejc pa je nehal jokati. Ko je prišla mama in so gasilci pogasili požar, si je Luka močno oddahnil. Prvo in drugo mesto na natečaju učencema OŠ Franceta in Toneta Kralja Dobrepolje Učenci JVIZ OŠ Franceta in Toneta Kralja Dobrepolje so sodelovali na 2. literarnem natečaju, ki ga je organizirala Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Helena Erčulj, prof. angl. kulturami. tošolka, s prispevkom v angleščini. Oba Na naši šoli so sodelovali štirje učen­ učenca sta v svojem prispevku pisala, Tema natečaja je bila Jezik kot most med ci s prispevki v angleščini, nemščini, kako jezik pomaga razumeti drugo kul­ kulturami in učenci so morali napisati ruščini in srbščini. Strokovna komisija turo in kdaj sta s pomočjo jezika pre­ prispevke v srbščini, bosanščini, hrva­ je pregledala prispevke in izbrala naj­ magala drugo kulturo. Na četrto mes­ ščini, angleščini, nemščini in ruščini. boljših pet. Prvo mesto je osvojil deve­ to pa se je uvrstil učenec sedmošolec Učenci so razmišljali o tem, kako jezik tošolec Timofii Loichenko, ki je napisal Nejc Drobnič s prispevkom v nemščini. povezuje ljudi različnih ozadij, omogo­ prispevek v ruščini. Drugo mesto pa je Iskrene čestitke vsem udeležencem ča razumevanje in gradi mostove med dosegla Maruša Česen, prav tako deve­ natečaja. ■ Jezik kot most med kulturami Osebno menim, da je jezik zelo dober način, da človeka spoznaš in se pribli­ žaš njegovi kulturi. A žal je danes svet takšen, da ljudje redko prvi pristanejo na kompromise in se izognejo konfliktom. Tudi sam sem bil pred kratkim prisiljen iskati nova poznanstva v tuji državi in iz lastnih izkušenj želim povedati, kako je iskati prijatelje v tujem jeziku. Približno pred tremi leti sem se bil zaradi težav v domači državi prisiljen preseliti v Slovenijo in tukaj začeti novo življenje. Kmalu po selitvi sem moral za­ menjati šolo in se začeti učiti v tujem jeziku. Z besedami ne morem opisati, kako težko je bilo najti nova poznanstva v šoli, ne da bi poznal jezik. A na srečo zdaj tekoče govorim slovensko in počasi sklepam nova prijateljstva in poznanstva. Iz lastnih izkušenj lahko rečem, da je jezik res nekakšen most med kultura­ mi – vsak ima svoj jezik, svojo vero, svoj dom. A vsi lahko pridemo do tega, da se vključimo v neko družbo. Glavno je, da poskusimo, kajti ne glede na to, kako težka se zdi pot, z veliko želje lahko dosežemo kar koli. Na koncu želim reči: poskusite, eksperimentirajte, ne dovolite, da okolje vodi vaše življenje. Če se želite nekaj naučiti, nekaj narediti – naredite to, saj nikoli ne boste vedeli, ali bo uspelo, če niti ne poskusite. (Zmagovalni prispevek, preveden v slovenščino.) Timofii Loichenko, 9. razred, OŠ Dobrepolje, mentorica Helena Erčulj 28 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ januar 2026 Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje ● tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 9.00 do 15.00. Četrtek: od 10.00 do 15.00. Pogovor z dr. Tomažem Simetingerjem ob izdaji dragocenega rokopisnega gradiva Franceta Bambiča V prostorih knjižnice Dobrepolje je potekal pogovorni večer z dr. Tomažem Simetingerjem, ki je predstavil izdano urejeno rokopisno gradivo Franceta Bambiča iz Ponikev, rojenega v letu 1882. Etnolog dr. Simetinger je skupaj z dr. Urško Šivic rokopis, ki obsega več kot 500 strani v 13 zvezkih, uredil ter opremil s komentarji in spremno študijo. Jasmina Mersel Šušteršič Predstavitev gradiva je sicer pred nekaj meseci že potekala v Bambičevi rojstni vasi, vendar smo pogovor z urednikom dr. Simetingerjem pripravili tudi v krajev­ ni knjižnici za vse tiste, ki se jim dogod­ ka v Ponikvah ni uspelo udeležiti. Veseli smo, da se je predstavitve udeležila tudi vnukinja Bambiča, gospa Cirila Mehle. Rokopis Franceta Bambiča z naslo­ vom Mali popis in roman iz mojega po- tovanje, živlenje, zdravlenje in trplenje in nekoliko o vojnih dogotkih je izjemen do­ kument, ki priča o življenju in usodi tako avtorja kot številnih ljudi tistega časa, ki so se v želji po boljšem življenju podali v Ameriko. Ocenjuje se, da je Bambič začel Dr. Simetinger je poudaril, da je rokopis dnevnik pisati okrog leta 1911 v Ameri­ Franceta Bambiča izjemno pomemben ki in ga nato do konca prve svetovne zgodovinski vir. vojne dokončal. Na pot čez ocean se je sveča tudi pisanju pesmi. Bambič naj bi odpravil pri rosnih 19­ih letih in nato še bil tudi avtor ponikovske himne, ključne dvakrat, kljub temu da je delal na kmeti­ viže ob pustnem dogajanju, imenovane ji, bil poročen in imel otroke. V Ameriki tudi Ponikovski marš. Dr. Simetingerju je med drugim opravljal delo v rudnikih. se iskreno zahvaljujemo za predstavitev V rokopisu Bambič opisuje življenje tis­ in pogovor. Izdano in urejeno rokopisno tega časa in nam približa dogajanje na gradivo Franceta Bambiča pa je na voljo najrazličnejših področjih. Njegovi zapi­ za izposojo v knjižnici. si orisujejo preprostega človeka, ki je iz »Za hrana je pa tako: živeš je angleški, vasi brez elektrike prišel v mesto, kje se je to ni dobro za naše ljudi, kateri nej vajen, čudil tehnološkim izumom. V New Yor­ zato kjer so vsaka jedila preslatka, nej bo ku je prvič videl ulično razsvetljavo, na tako ali tako, je slatkor v nji, tudi kjer je Eifflovem stolpu, ki se takrat še ni tako za male prikuhe k jedi, so vse slatke. Nej imenoval, se je prvič peljal z dvigalom. bo salata taka ali taka, je slatkor names- Podrobno opisuje tudi dogajanje, tako to jesiha. Pa ne smem ogovarjet, saj dado politično kot gospodarsko, po svetu v toliko, da človek ne more od gladu um- tistem času. Mnogokrat se je na delu ret, ampak želodec se pa vsacemu izkrči.« ponesrečil in imel kar 23 operacij. Tako (Bambič, 1917: 241) ■ v rokopisih natančno opisuje svoje po­ škodbe in takratne načine zdravljenja. Knjiga je na voljo za izposojo v krajevni Bambič je bil tudi glasbenik, igral je har­ knjižnici. moniko in dobršen del rokopisa se po­ Naš kraj ■ januar 2026 ••• Kultura ••• 29 VSAK KORAK JE ZLAT – predstavitev knjige patra Jožeta Robleka Na katero koli pot se odpravimo čuječi! Jasmina Mersel Šušteršič, fotografije: Tamino Petelinšek V knjižnici Dobrepolje je v mesecu de­ cembru potekal pogovorni večer s pat­ rom Jožetom Roblekom ob izdaji njego­ ve nove knjige z naslovom Vsak korak je zlat: fizika in mistika moje hoje: zapisi iz doma starejših. Spremno besedo h knjigi je napisal dr. Andrej Saje. S pat­ rom Roblekom se je pogovarjal umetnik Žiga Hriberšek, ki je delo opremil z iz­ virnimi ilustracijami. Na predstavitvi je bil prisoten tudi urednik Roman Rozina. Pater Roblek (1938) je slovenski prostor literature obogatil že z več deli, med dru­ gimi z Lepo je biti star in Nepričakovano notranje potovanje. Zbranim na večeru je predstavil vsebino nove knjige, v kateri podeli svoje vsakodnevne izkušnje s hojo ter bogato in raznovrstno doživljanje ob vzor za gibanje, vztrajnost in odločnost, vedel Duhovne vaje sv. Ignacija Lojolske- njej. Iz njegovih besed razberemo, da ko na svojem triciklu kolesari v vsakem ga iz španskega izvirnika. Leta 2020 je hodi ozaveščeno ter reflektira to, kar do­ vremenu po Dobrepoljski dolini. praznoval 50 let duhovništva, v letu 2021 življa. Zdi se, kot da je vsak njegov korak Pater Jože Roblek deluje kot duhov­ pa 60 let redovništva. nov biser duhovne izkušnje ali dragocen ni pomočnik v Zavodu svete Terezije, Patru Jožetu Robleku in Žigu Hriber­ kamenček v mozaiku lepote življenja. domu starejših na Vidmu. Doma je sicer šku se zahvaljujemo za prijeten večer in Podoba hoje je tista, ki najbolje ustreza iz Bašlja pri Preddvoru. V bogoslovje lju­ želimo še veliko prehojenih poti. ■ življenju ter celostni človeški rasti, saj bljanske nadškofije je vstopil po maturi. je človek ustvarjen za gibanje. Roblek v Po jezuitskem noviciatu, študiju filozo­ knjigi predstavi poglede na hojo filozo­ fije in teologije v Ljubljani, Zagrebu in fov, kot sta Kant in Nietzsche. Hoja je pri­ Innsbrucku je bil leta 1970 posvečen v ložnost za krepitev telesa, za opazovanje, duhovnika. Leta 1977 je na Teološki fa­ za srečanje s sočlovekom in za gradnjo kulteti v Ljubljani doktoriral iz duhovne odnosov. Pater Roblek je predstavil spod­ teologije. Kasneje je bil vzgojitelj v ma­ bude, ki jih sam prakticira za vsakodnev­ lem semenišču Družbe Jezusove, nato pa no gibanje in hojo. Spodbuja k radošče­ magister novincev in spiritual v ljubljan­ nju nad malimi čudeži vsakdana, kot so skem bogoslovju. Vodil je ignacijanske petje ptic, opazovanje narave, pogovori duhovne vaje, ki jih je kot prvi prinesel v z mimoidočimi, topel nasmeh. Včasih se Slovenijo v originalni obliki in tudi pre­ največje dragocenosti skrivajo v prepros­ tih stvareh, ki se morda prepogosto zdijo tudi samoumevne. Med hojo se svet na vsakem koraku spreminja, obenem pa ob premikanju postajamo drugačni in se bogatimo tudi mi sami. Vsakič, ko se bomo odpravili od doma, pa naj bo pot krajša ali daljša, se bomo vrnili zado­ voljni in notranje obogateni. Kot v knjigi navaja Roblek: »Tako mi hoja odkriva največje bogastvo, ki ga nosim v sebi in nosi mene.« Zagotovo je pater Roblek 30 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ januar 2026 Predstavitev slikanice Sreča je v tebi z avtorico Katjo Puhek V knjižnici Dobrepolje smo na pravljičnem srečanju z otroci spoznali novo slikanico pisateljice Katje Puhek Sreča je v tebi. Avtorica Katja je predstavila zgodbo cer ustvarja tudi izvirne darilne izdelke Puhek se zahvaljujemo za pripravljenost o zajčku, ki išče srečo. Sprašuje se, ali pod imenom Lucky me, kot so okvirčki in predstavitev poučne pravljice Sreča je mu bo srečo morda prinesla štiriperes­ z verzi, ki jih med drugimi opremlja s v tebi, ki je navdušila vse zbrane. ■ na deteljica, pri iskanju odgovora pa mu štiriperesnimi deteljicami. Gospe Katji pomagajo gozdni prijatelji. Vsak izmed prijateljev zajčku pove, kako doživlja srečo. S pomočjo prijateljev tako zajček ugotovi, da je sreča v preprostih stvareh. Predvsem nas osrečuje, da počnemo stvari, ki nas radostijo, imamo prijatelje ter da opazimo in se radostimo nad lepo­ tami narave. Velika sreča pa je tudi v tem, da imamo nekoga, ki nas objame in nam pove, da nas ima rad. Gospa Katja se že od malega navdu­ šuje nad štiriperesnimi deteljicami, ki so znane kot simboli sreče, jih išče in zbira. Svojo zbirko različnih že najdenih štiriperesnih deteljic je prinesla tudi s seboj in jo pokazala otrokom. Katja si­ Naš kraj ■ januar 2026 ••• Kultura ••• 31 Ob slovenskem kulturnem prazniku vas vabimo na predstavitev knjige avtorja Boruta Koruna SLOVENCI: NAŠI DAVNI PREDNIKI. V sredo, 11. februarja 2026, ob 18. uri v prostorih krajevne knjižnice Dobrepolje (Jakličev dom). Publicist, svetovni popotnik in raziskovalec Borut Korun bo predstavil svojo najnovejšo knjigo, ki naše davne prednike prikazuje v novi zgodovinski, antropološki in kulturni luči. Prisrčno vabljeni! Božično-novoletni koncert Glasbena šola Grosuplje se je od starega leta poslovila z božično-novoletnim koncertom orkestrov, ki je 19. decembra potekal v avli Osnovne šole Louisa Adamiča v Grosuplju. Dominika in Suzana, Glasbena šola Grosuplje Skozi praznični program je poslušalce skupaj z glasbeniki vodila Anamarija Štukelj Cusma. Večer je odprl godal­ ni orkester glasbene šole pod taktirko Špele Janša z delom Andante for Strings Johna Cacavasa. V nadaljevanju smo slišali instrumentalni priredbi iz sveta filmske glasbe – Pirate s Karibov in Gla- diatorja Hansa Zimmerja, najbolj znano skladbo Leonarda Cohena Hallelujah in instrumentalno izvedbo čudovite, upa­ nja polne pesmi All is Well Michaela W. Smitha in Wayna Kirkpatricka. Kitarski orkester je poslušalce pod vodstvom in zatem z angleško ljudsko We Wish izkušenim vodstvom Andreja Tomažina Jana Brodnjaka najprej s skladbo Jova- You a Merry Christmas popeljal v drugi je pihalni orkester publiko razveseljeval no Jovanke v priredbi Žarka Živkovića del božično obarvanega koncerta. Pod z lahkotnimi deli Mykole Leontovycha Brazilian Bell Carol, božično željo po lju­ bezni Ratafia Willyja Fransena, Gruber­ jevo Sveto nočjo in s Sleigh Ride Leroya Andersona božično­novoletno glasbeno popotovanje pripeljal do konca. Po navdušenem aplavzu poslušalcev je orkester izvedel še Straussov Radetzky marš, brez katerega ne mine noben no­ voletni koncert. Vsem bralcem želimo srečno in glas­ beno obarvano novo leto! ■ 32 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ januar 2026 Dejavnosti gasilcev v zimskem času Poleg rednega vzdrževalnega dela na objektu, urejanja prostorov in servisiranja opreme smo se gasilci iz PGD Videm - Dobrepolje v teh mrzlih dneh ponovno zbrali na operativnih vajah, kjer smo obnovili in utrdili postopke interveniranja v zimskih razmerah. V času silvestrovanja je kar 17 operativnih gasilcev izrazilo svojo pripravljenost za morebitna posredovanja. K sreči naše posredovanje v prehodu na novo leto ni bilo potrebno. Nov AED v vasi Vodice PGD Ponikve je v vasi Vodice na naslovu Vodice 2 namestilo nov Uroš Gačnik stresa hvaležne tudi živali. Ob koncu minulega leta smo krajane avtomatski defibrilator (AED). Nakup je omogočila Občina Letošnje praznično obdobje je bilo z vi­ v naseljih Bruhanja vas, Mala vas, Pod­ Dobrepolje, za namestitev pa so dika pokanja in uporabe pirotehničnih gorica, Podpeč, Predstruge in Videm poskrbeli gasilci. izdelkov nekoliko manj obremenjeno, za ponovno obiskali člani PGD Videm ­ AED je v odročnih krajih izjemno kar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki se Dobrepolje in vam pri tem zaželeli sre­ pomemben, saj je ob srčnem zastoju držite priporočil in prošenj. Z zmanjšano če, varnosti in zdravja ter vam ob tej hitrost odločilna – pomoč je pogosto uporabo se je posledično izboljšala po­ priložnosti podarili nov koledar za leto, daleč, zato lahko prav hiter dostop žarna varnost, hkrati pa so bile za manj v katerega smo vstopili. Vsako leto nas do AED-ja reši življenje. sprejmete odprtih rok in z nasmehom na obrazu, s čimer nam sporočate, da cenite in spoštujete naše delo in trud. Na tem mestu bi se vam radi še enkrat zahvalili za vse vaše prispevke. V letu 2026 nas čaka veliko izzivov in vsak evro nam še kako prav pride. Mladina je pod vodstvom mentorjev nadaljevala usposabljanja za tečaje pio­ nir 1, pionir 2 in mladinec 1 ter jih us­ pešno zaključila. V preteklem mesecu smo nekaj več časa namenili druženju. V okviru rednih tedenskih vaj so otroci izdelali okraske, okrasili smreko in gasil­ ski center, z novo energijo in polno paro pa nadaljujemo načrtovana usposablja­ nja. Na koledar dogodkov smo že začr­ Naš kraj ■ januar 2026 ••• Iz društev ••• 33 tali mladinski gasilski kviz, na katerega skupaj z gasilci iz PGD Ponikev posredo­ smo skupaj s PGD Zdenska vas pomagali se želimo dobro pripraviti. vali ob dimniškem požaru, ki se je prime­ nenadno oboleli osebi. Operativni gasilci so izvajali prometno ril v naselju Ponikve. Iznesli smo gorljiv Pri tovrstnih posredovanjih je upora­ zavarovanje pri pohodu z lučkami v vrtcu material, s termo kamero preverili mo­ ba AED­ja vedno prisotna. Pri tem se je Ringaraja, ob koncu decembra pa smo s rebitna žarišča, nadzorovali zgorevanje treba zahvaliti lokalni skupnosti, ki ima požarno stražo in prvo pomočjo prispe­ ter na koncu lastniku svetovali pregled posluh za nakup naprav in za zamenjavo vali k uspešni izvedbi koncerta Godbe dimne tuljave in peči pred ponovnim elektrod, ki so za enkratno uporabo in jih Dobrepolje. kurjenjem. je treba po uporabi zavreči in zamenjati Gasilci PGD Videm ­ Dobrepolje smo V nedeljo, 21. decembra, ob 6.04 smo z novimi. v obdobju zaključka starega leta in vsto­ bili pozvani v Ponikve, kjer smo skupaj Veseli nas dejstvo, da se je tudi v na­ pa v novo leto posredovali na treh inter­ s PGD Ponikve pomagali pri izvajanju selju Vodice izboljšala možnost za preži­ vencijah. oživljanja nenadno obolele osebe. vetje ob nenadnih zastojih srca. ■ V ponedeljek, 15. decembra, ob 11.26 V četrtek, 8. januarja, ob 4.53 pa smo smo gasilci iz PGD Videm ­ Dobrepolje odhiteli na pomoč v naselje Cesta, kjer Prve operativne vaje PGD Videm - Dobrepolje v letu 2026 V sredo, 14. januarja, smo operativni gasilci PGD Videm - Dobrepolje izvedli prve operativne vaje v letu 2026. Vaje so bile namenjene ponovitvi in utrjevanju temeljnih postopkov, ki so ključni za varno in učinkovito posredovanje ob intervencijah. Uroš Gačnik Veseli nas, da so se vaj udeležili tudi pripravniki, ki so v mesecu januarju us­ Tokratne vaje so obsegale pravilen in pešno zaključili tečaj za gasilskega pri­ varen vstop v objekte, ustrezno razpe­ pravnika. Njihova prisotnost potrjuje, da ljavo cevovodov, uporabo prezračeval­ se znanje že od začetka prenaša v prakso ne tehnike ter različne tehnike gašenja. in da mladi gasilci z veliko zavzetostjo Poseben poudarek je bil namenjen pra­ stopajo na pot operativnega dela. vilnemu zaporedju postopkov in med­ Kontinuirano usposabljanje je v ga­ sebojnemu sodelovanju ekip, kar je v re­ silstvu izjemno pomembno, saj le redna alnih intervencijah pogosto odločilnega vadba omogoča pravilno, hitro in varno pomena. posredovanje v primeru nesreč. To se je jasno pokazalo tudi v letu 2025, ko smo v PGD Videm ­ Dobrepolje opravili 22 in­ tervencij. Pri vseh so naši člani uspešno uporabili pridobljeno znanje, izkušnje in ekipnega duha, ki se gradijo prav na takšnih usposabljanjih. Gasilstvo pa ni le posredovanje ob po­ žarih. Je širok spekter znanj in veščin, ki pridejo prav vse življenje: od temeljnih postopkov oživljanja, prve pomoči, dela z vrvno tehniko, reševanja iz vode, upo­ stvo, da ste krajani Občine Dobrepolje še rabe dihalnih aparatov, specialnih vozil vedno pripravljeni na samopomoč – da in opreme do preventivnega delovanja, s ob nesrečah ne čakate zgolj na prihod re­ katerim si prizadevamo, da bi bilo nesreč ševalnih služb, temveč znate in zmorete čim manj. ukrepati tudi sami. To je izjemna vredno­ Zato v naše vrste vljudno vabimo ta, ki kaže na povezanost, odgovornost in vse, ki jim pomoč sočloveku, sodelova­ srčnost skupnosti. nje in medsebojno zaupanje niso tuji. Hvala vam za to zaupanje in priprav­ Postati gasilec pomeni postati del eki­ ljenost pomagati. pe, ki stopi skupaj takrat, ko je najtežje. Ostanite tudi v prihodnje pozitivno Posebej pa nas veseli in navdihuje dej­ naravnani, povezani in srčni. ■ 34 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ januar 2026 Dihamo z naravo – pripravimo se na zimo in pomlad Barbara Mlakar Zato že peto leto izvajamo program zagnati ali voditi skupine v svojem oko­ Dihamo z naravo – brezplačno, nežno lju. Vabilo članom Šole zdravja: vodeno vadbo v naravi, ki povezuje di­ Sodelovanje v programu je priložnost soustvarjajmo nove skupine Dihamo z hanje, gibanje, sproščanje in čuječnost. za osebno rast, poglobitev lastne prakse naravo Udeleženci poročajo o boljšem počutju, in smiselno prostovoljsko delo v skup­ V Šoli zdravja že vrsto let skrbimo za manj stresa in večji povezanosti. nosti. Mnogi vodje poročajo, da z vode­ gibanje, zdravje in povezanost. Ob tem V letu 2026 želimo program razširi­ njem skupine pridobijo več umirjenosti, vse bolj prepoznavamo tudi potrebo po ti v nove kraje – s pomočjo članov Šole samozavesti in občutek, da delajo nekaj umiritvi, stiku s seboj in občutku pripa­ zdravja. Projekt vodi Andraž Purger. res pomembnega – tudi zase. dnosti. Iščemo prostovoljce, ki bi pomagali Predhodno znanje ni potrebno – izo­ braževanje in podpora sta zagotovljena. • Izobraževanje: februar 2026 (7.2. Ma­ ribor ali 14.2. Ljubljana) • Prijava: https://forms.gle/aCXU­ 5su7bwkfD9rr8 Skupaj lahko naredimo veliko – zase in za druge. Lepo vabljeni! ■ Zakaj so študentske službe nuja in ne izbira Študentsko delo je za marsikoga nuja in ne izbira. Stroški življenja rastejo, štipendije pogosto ne zadostujejo, najemnine so visoke, medtem ko se od študentov pričakuje, da bodo še vedno uspešni na fakulteti. Delo ob študiju ni le dodatek k denarnici, ampak pogosto pogoj, da si študent sploh lahko privošči svoje življenje. Maja Jančar, ŠK Groš Včasih se sliši, kot da je študentsko delo priložnost za nekaj izkušenj ali zaslužka, a v resnici pogosto pomeni utrujenost, manj časa za učenje in stalen občutek, da moraš zdržati. Kljub temu pa obsta­ jajo kraji, kjer delo ni le nuja, ampak del študentskega vsakdana, ki ga lahko sprejmemo na svoj način. V Grošu je delo ob študiju nekaj, kar se poveže z dogajanjem, z ljudmi, s skupnostjo. Pri nas študenti pomagajo na dogodkih, strežejo za točilnim pul­ tom, urejajo prostore in pri tem ustvar­ jajo vzdušje, ki ga čutimo vsi, ki smo del tega. Ni pomembno le, da opravljaš delo  – pomembno je, da si zraven, da Naš kraj ■ januar 2026 ••• Iz društev ••• 35 sodeluješ, da se učiš novih stvari in da Pomembni datumi dogodkov: Urnik uradnih ur: Dobrepolje: četrtek to postane del tvoje študentske izkušnje. 14. 2. – enodnevno smučanje, od 18.00 do 20.00 v Jakličevem domu, Študentsko delo je torej nuja, a ni Turracher Höhe pisarna 3M, Videm 34 | Grosuplje: pone­ nujno, da je le breme. Lahko je del 17.2. – Groš časti krof deljek, sreda in petek od 18.00 do 20.00, življenja, ki ga skupaj oblikujemo, kjer 21. 2. – Wine and watercolour Industrijska cesta 1g | Ivančna Gorica: poleg obveznosti ostaja tudi prostor za 26. 2.–1. 3. – Smučanje Jahorina torek od 18. 00 do 20. 00, Cesta 2. grupe smeh, pogovor in skupne trenutke. V Za več informacij – o navedenih do­ odredov 17 ■ Grošu smo vsi del tega, vsi del študent­ godkih, nakupu vstopnic in ugodnostih – skega sveta, ki ga soustvarjamo po svo­ nas spremljajte na naši spletni strani: jih merah, z nasmehi in energijo, ki nas www.klub­gros.si, Facebook, Instagram povezuje. in Tik Tok profilu. Praznični prižig lučk in prihod Božička navdušila najmlajše V soboto, 20. decembra, je v gasilskem centru na Vidmu potekala praznična prireditev ob prižigu lučk, ki smo jo letos združili s prihodom Božička. Ta je obdaril mlade gasilce in njihove mlajše sorojence ter s tem pričaral nepozabno praznično doživetje za najmlajše. Uroš Gačnik Lepa in srčna prireditev je navdušila tako otroke kot tudi njihove starše. Posebno veselje je med najmlajšimi povzročil pri­ hod Božička, ki se je povsem v gasilskem duhu pripeljal kar z gasilskim vozilom. Smeh, iskrice v očeh in otroško navduše­ nje so napolnili gasilski center in ustvari­ li pravo praznično vzdušje. Dogodek, ki je postal že tradiciona­ len, je nastal pod okriljem mentorjev in članic društva, ki so se jim velikodušno pridružili tudi drugi člani in članice. S skupnimi močmi smo ob prižigu lučk veselo obeležili prihod bližajočih se pra­ znikov. Po uradnem delu prireditve smo se še dolgo zadržali v prijetni družbi, kjer ni manjkalo odličnega vzdušja, toplih napitkov in dobrot, ki so dodale piko na i odlično izpeljanemu dogodku. Iskrena hvala vsem, ki ste se prireditve udeležili – sosedom, občanom, gasilkam in gasilcem ter mladim gasilcem. Poseb­ na zahvala gre vsem, ki ste pomagali pri organizaciji dogodka, staršem za pomoč pri pripravi daril za obdarovance ter društvu za finančno podporo pri izvedbi projekta. Se vidimo prihodnje leto! ■ 36 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ januar 2026 Utrinki iz Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge Čas je, da predstavim nekaj najzanimivejših dogodkov, ki so se v našem društvu odvili lani v decembru in letos v januarju. Marija Nučič, predsednica DPŽ Dobrepolje - lepi. Udeležba je bila velika predvsem ter pet srebrnih priznanj. Poprtnika Mag­ Struge iz sosednjih društev podeželskih žena, dalene Peterlin in Jožeta Senegačnika sta pa tudi iz drugih občin, kot so Škofljica, dosegla vse možne točke. Decembra smo na RTV Slovenija sodelo­ Ivančna Gorica, Grosuplje, Velike Lašče, Vsako leto nas lepo presenetijo tudi vale v oddaji Dobro jutro ter se predsta­ Rob in Mirna Peč. otroci iz vrtca Ringaraja (skupina Med­ vile s poprtnikom, parkeljčki, potico in Tričlanska strokovna komisija v se­ vedki), ki prinesejo svoj poprtnik. Pri­ domačimi piškoti. stavi Nežike, Zdenke in Jožice se je po reditev je povezovala podpredsednica Sledila je občinska proslava, kjer smo ocenjevanju odločila, da podeli 27 zlatih Zveze kmetic Slovenije Nežika Režek. Za vse prisotne pogostile z domačimi piško­ prijetno glasbeno razpoloženje pa je na ti, štrukeljčki in poticami. citrah poskrbela domačinka Veronika Lani je Zveza kmetic Slovenije prazno­ Lavrič. vala 30­letnico svojega delovanja, zato Vsem sodelujočim in prisotnim na smo bile povabljene na turistično kme­ prireditvi se lepo zahvaljujem in se že tijo v Škofji Loki. Tam je potekala svečana veselim ponovnega snidenja z vami v prireditev, na kateri so bili prisotni tudi naslednjem letu. ■ nekateri ministri ter predsednica drža­ ve Nataša Pirc Musar. Na prireditvi smo postregle naše pecivo ter se predstavile v naših prepoznavnih oblekah. Na dogod­ ku so bili tudi gostje iz Kosova in Srbije. V sodelovanju z Zvezo kmetic Slo­ »Kruh poprtnik ni le jed, venije ter Občino Dobrepolje smo v ampak simbol doma, januarju uspešno izpeljale 12. državno skupnosti in blagoslova, ki ocenjevanje in 14. društveno razstavo povezuje ljudi ob praznikih.« poprtnikov. Na ocenjevanje in razstavo je bilo prinesenih 32 poprtnikov. Vsak je bil drugačen in izviren, vsi pa so bili zelo Naš kraj ■ januar 2026 ••• Iz društev ••• 37 Zaključek praznikov v Prizmi Ponikve V novo leto je precej lažje vstopiti, če je zaključek starega pester in topel, kot je bil naš. Tako je v decembru tudi pri nas dišalo po čokoladnih razpokančkih, ki jih je letos pripravila stanovanjska skupina. In seveda nas je obiskal tudi sv. Miklavž, ki nas je bogato obdaril s pomočjo članic Župnijske Karitas Dobrepolje. Tudi ogleda praznične Ljubljane nismo izpustili. Sprehodili smo se skozi staro mestno jedro in ogled lučk zaključili ob toplem napitku. Seveda ni šlo brez fotografije pred smreko Božičnico. Barbara Bavdek, dipl. del. ter., Prizma Ponikve nam – zaposlenim, stanovalcem ter sladkor, lesna delavnica pa se je tudi le­ svojcem. Obiskovalcev smo bili izjemno tos predstavila s svojo stojnico. Posebna Praznike smo prav tako kot vi želeli pre­ veseli in jim pripravili krajši predstavit­ zahvala gre vsem nastopajočim  – Gaji živeti s svojimi najbližjimi. 13. decembra veni in glasbeno obarvan program. Zdra­ Babič, Martinu in Izidorju Šušteršiču, 2025 smo dopoldne tako namenili vsem vstvena služba nam je merila pritisk in hišnemu pevskemu zboru Strune, Su­ zani Završnik, Žigi Škulju ter njihovim mentorjem. Toliko se nas je zbralo, da nam je v hiši zmanjkalo stolov. Resnično se nadejamo, da bo udeležba v letu 2026 enaka ali še večja. Obiskali so nas tudi iz Lions kluba, kar nas veseli vsako leto. Člani namreč vedno prinesejo več kosov različnih po­ tic. Letos so nas pogostili kar med do­ poldansko kavico in tako je potica šla še bolj v slast. In da, tudi letos smo se vrte­ li. V januarju smo organizirali novoletni ples ter na plesišče povabili tudi bivalne enote. Apetit in žejo smo gasili ter tešili z jabolčnim zavitkom in sokom, ki ga je pripravila naša kuhinja. Delovni inštruk­ tor Roman pa je seveda poskrbel, da so se vrteli aktualni in najboljši »štiklci«. 38 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ januar 2026 Da pa smo res zabili žebljico na glavi­ okoliških hiš in veseli smo bili njihovega tudi naši kuhinji za pripravo jabolčnega co, smo v januarju organizirali tradicio­ obiska ter da so se z nami prepustili zvo­ zavitka in kapucinskemu bratu Klemnu nalni božični koncert z mašo, ki prinese kom vokalno­instrumentalne skupine iz Verdevu, ki je vodil sam obred. ■ dejanski zaključek letu 2025. Tudi letos Štepanje vasi. Pripravili so nam res čudo­ so bili na sam dogodek povabljeni iz vit repertoar božičnih pesmi. Zahvala gre RKS – OZ Grosuplje v novo leto z novim projektom V zadnjem desetletju so se pri nas in v svetu močno spremenili razlogi odločanja za prostovoljsko delo in načini prostovoljskega dela. V RKS – OZ Grosuplje se ob teh spremembah srečujemo še z rastjo povprečne starosti prostovoljcev in posledično upadanjem njihovega števila. Predvsem zaradi podnebnih sprememb, staranja prebivalstva in ne nazadnje vse večjega števila vojnih spopadov povsod po svetu naraščajo potrebe po dobri organizaciji, motivaciji in pripravljenosti prostovoljcev. Mirjana Jarc, predsednica RKS – OZ Grosuplje Tako članov ekip prve pomoči, ki so del sil za zaščito in reševanje, kot organiza­ torjev in promotorjev krvodajalstva za ohranjanje obstoječih in pridobivanje Rdeči križ Slovenije in vsa območna novih krvodajalcev, mentorjev krožkov združenja RKS smo skladno z Zakonom RKS v OŠ in vseh prostovoljcev, ki v svo­ o Rdečem križu Slovenije (9. člen) no­ jih krajih s hrano, obiski, pogovori in tudi silci javnih storitev na področju krvo­ denarno podpirajo najranljivejše sokra­ dajalstva, prve pomoči, pripravljenosti janke in sokrajane. in ukrepanja ob nesrečah. Dobro se za­ Naš kraj ■ januar 2026 ••• Iz društev ••• 39 vedamo, da je za uspešno izvajanje jav­ stisk najranljivejših sokrajanov. Sproti projekt z naslovom Koordinator aktiv­ nih storitev in celotnega humanitarnega identificiramo in obravnavamo potrebe nosti in mentor prostovoljcev. Na kratko poslanstva nujna določena mera institu­ občanov ter se nanje učinkovito in uspeš­ KAMP. Prijava je bila uspešna. Pridobili cionaliziranosti in predvsem zadostna no odzivamo. Obseg našega humanitar­ smo nepovratna sredstva v višini 70.000 profesionalizacija. RKS – OZ Grosuplje nega dela že nekaj časa zahteva najmanj evrov, ki so v celoti namenjena stroškom izvaja svoje humanitarno poslanstvo v enega profesionalnega koordinatorja/ zaposlitve koordinatorja dejavnosti in treh občinah: Dobrepolje, Grosuplje in mentorja prostovoljcev. Zato smo poleti mentorja prostovoljstva. Projekt bomo Ivančna Gorica. V vseh treh občinah več 2025 na Javni razpis za razvoj in profe­ izvajali naslednjih 27 mesecev. ■ kot 200 prostovoljcev namenja svoj čas sionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025 preprečevanju in lajšanju raznovrstnih Ministrstva za javno upravo RS prijavili Praznični december v Zavodu sv. Terezije: čas prazničnih priprav, bližine in luči Praznični december je v Zavodu sv. Terezije tudi tokrat potekal v znamenju skupnih priprav, druženja in drobnih trenutkov, ki soustvarjajo toplino adventnega časa. Različni dogodki so povezali stanovalce, zaposlene, redno prostovoljko Mojco Vidrih in prostovoljca, ki je namensko koristil dopust v prazničnem času, da bi bil med nami, in obiskovalce iz lokalne skupnosti, ki so vsak na svoj način prispevali k prazničnemu vzdušju. Dr. Bojan Kern, strokovni delavec Praznično dogajanje se je začelo 2. de­ cembra z delavnico adventnih venčkov. Stanovalci so ob pomoči zaposlenih in prostovoljke Mojce ustvarjali venčke iz naravnih materialov, ob tem pa de­ lili spomine, izkušnje in pričakovanja adventnega časa. Le dva dni pozneje, 4. decembra, je sledila delavnica peke parkeljnov pod strokovnim in srčnim vodstvom gospe Nade Lunder. Delavnica peke parkeljnov je bila priložnost za skupno druženje, ohranjanje praznične tradicije in ustvar­ janje toplih spominov, ki so ob vonju sveže pečenega peciva napolnili zavod. 40 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ januar 2026 Tradicionalno smo 5. decembra najprej v dopoldanskem času s stano­ valci pričakali prihod in obdaritev sv. Miklavža s spremstvom, pozno popol­ dne pa so bili daril iz njegovih rok ter spodbudnih besed deležni otroci naših zaposlenih. Poseben večer je bil 9. decembra, ko je v zavodu potekala božično­novoletna večerja za stanovalce. Posebno mesto na božično­novoletni večerji je pripadalo ekipi zaposlenih v kuhinji, ki je s svojo izjemno prizadevnostjo, strokovnostjo in občutkom za praznični trenutek ustvarila pravo kulinarično doživetje. Na praznič­ nem krožniku so stanovalcem postregli s pariškim medaljonom, mesno kroglico in pečenko v naravni omaki, bogato po­ nudbo pa so dopolnjevali zelenjavni ma­ fin, mafin iz koruzne moke, pečen krom­ pir ter okisana rdeča redkvica. Vsaka jed je odražala premišljenost, raznovrstnost Petnajst učencev 6. b razreda JVIZ OŠ stitve in druženja. 12. decembra so se in spoštovanje do okusov ter prehranskih Franceta in Toneta Kralja Dobrepolje je v podali na praznični izlet v Mozirski gaj, potreb stanovalcev, hkrati pa je ohranja­ zavodu 11. decembra 2025 stanovalcem kjer so si ogledali jubilejno 10. Božič­ la praznično eleganco. Sladko piko na i deklamiralo venček pesmi iz pesniške no bajko Slovenije. Razsvetljeni park z je dodala vodja kuhinje Janja Novak, ki zbirke Ne avtorja Ferija Lainščka. Njihov dvema milijonoma novoletnih lučk ter je spekla sadno božično torto, okrašeno nastop so dopolnile z glasbenimi točka­ drugo najvišjo (40 metrov visoko) bo­ s »pirotehnično« dekoracijo, ki je večer mi učenke Glasbene šole Grosuplje, eno­ žično okrašeno jelko v Evropi je ponudil zaključila v slavnostnem duhu. Dogo­ te Dobrepolje (Kihanna Aaliya Blatnik na čarobno kuliso in priložnost za krepitev dek je obogatila Lidija Sušnik, gledališka, saksofonu, Valentina Depolli na fagotu, kolegialnih vezi. filmska in televizijska igralka, ki je z reci­ Lucija Lončar na prečni flavti) ter Shanti Praznični december se je simbolno tacijo in glasbenim nastopom ustvarila Dorosavljević na violini. Stanovalka ga. poglobil 23. decembra, ko so v zavod luč ganljivo vzdušje. Njena interpretacija je Antonija Kastelic je nastopajočim mla­ miru prinesli skavti Škocjan ­ Turjak I. nagovorila zbrane ter večeru dodala po­ dim zahvalo izrazila kar v svojih verzih Luč, ki svojo pot začne v Betlehemu, je v seben pečat. Vse zbrane je presenetil naš ter jim namenila popotnico, naj bodo zavod prinesla sporočilo miru, upanja in 97­letni stanovalec Jože Pirman, ki je sa­ vztrajni ob vseh življenjskih preizkuš­ povezanosti ter povabila k razmisleku o moiniciativno vzel v roke njeno kitaro, njah. sočutju in bližini v vsakdanjem življenju. zaigral nanjo, zraven pa suvereno zapel V sklopu prazničnega časa so tudi za­ Praznične priprave so se nadaljevale pesem o svatbi v Kani galilejski. posleni doživeli skupen trenutek spro­ še z delavnico peke poprtnika, obredne­ Naš kraj ■ januar 2026 ••• Iz društev ••• 41 ga božičnega kruha, ki ga gospodinje na pripada skupini gospodinj iz velikolaških ter tako na lep način sklenili decembrske Dolenjskem, Notranjskem, pa tudi dru­ krajev in Dobrepolja, ki je registrirana v dejavnosti. god, še vedno pečejo v božičnem času. Registru nesnovne kulturne dediščine Praznični december v Zavodu sv. Priprava poprtnikov, kot vemo, izvira iz pri Ministrstvu za kulturo. Govorimo Terezije je znova pokazal, da prazniki tradicije kruhov, ki so morali kot glavna o evidentirani skupini, nosilki izročila niso le v datumih in običajih, temveč obredna jed stati na mizi od božiča do priprave poprtnika od leta 2013 dalje. predvsem v ljudeh, odnosih in skupnih svetih treh kraljev. To je kruh, ki ga deli­ Naši stanovalci so se ponovno pove­ trenutkih, ki ustvarjajo občutek domač­ mo članom družine, sorodnikom, prija­ zali ob tradicionalnem kruhu, ki simbo­ nosti in svetlobe tudi v najkrajših dneh teljem, tudi živini. Gospa Nada Lunder lizira blagoslov, obilje in toplino doma, leta. ■ OBVESTILO za tečaj domače nege Marta Šuštar Za tečaj domače nege je še nekaj prostih mest. Čas prijave je podaljšan do 15. februarja. Tečaj obsega 20 ur. Predvidenih je pet srečanj po tri ure oz. štiri pedagoške ure. Tečaj se bo izvajal v popoldanskem oz. večernem času v župnišču. Točen termin bo določen, ko bodo prijave zaključene. Tečaj bo za udeležence brezplačen. Ob zaključku tečaja prejmejo udeleženci potrdilo o opravlje­ nem tečaju od Škofijske karitas Ljubljana. Več o tečaju lahko preberete v decembrski številki Našega kraja. Prijave pošljete na e­naslov: karitas.dobrepolj1@gmail. com ali sporočite na tel. št.: 041 393 893. Vljudno vabljeni! 42 ••• Društva / Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ januar 2026 Pestro decembrsko dogajanje v Strelskem društvu Bukovec Mesec december je bil v Strelskem društvu Bukovec zelo aktiven in razgiban. Poleg rednih treningov smo se udeležili več tekmovanj ter organizirali tudi dva pomembna dogodka, ki sta združila tekmovalni duh, spomin in prijateljsko druženje. Luka Jakič vanje, temveč tudi prostor povezovanja • 30. mesto (357,5 točke) in in spoštovanja tradicije. • 33. mesto (355,1 točke), ekipno pa smo se uvrstili na deseto Pokal prijateljstva – tekma mladincev mesto s skupno 712,6 točke. Kljub zah­ na Vidmu tevni konkurenci so bili nastopi dobra Na Vidmu smo v decembru organizi­ popotnica za prihodnje tekme. rali tudi strelsko tekmo mladincev za Po­ kal prijateljstva, kjer so naši mladi strelci Pogled naprej in vabilo na občni zbor dosegli zelo spodbudne rezultate. Pripravljamo se na nova tekmovanja, Memorialni turnir Smrke Bogota in U­11 mlajši dečki: ki nas čakajo v letu 2026, ter na občni Mirt Martina • osvojeno prvo mesto z odličnimi zbor društva, ki bo potekal 6. marca 2026. V decembru smo uspešno izpeljali 157 točkami. Na občni zbor so lepo vabljeni vsi člani memorialni turnir Smrke Bogota in Mirt U­13 dečki – posamezno: društva, prav tako pa tudi interesenti za Martina, ki se ga je udeležilo 34 tekmo­ • 8. mesto (159 točk) članstvo in treninge. valcev, med njimi tudi nekaj strelcev iz • 11. mesto (149 točk) Letošnje leto je tudi volilno leto vod­ sosednjih društev. Tekmovanje je pote­ • 12. mesto (149 točk) stva kluba, zato posebej vabimo vse, ki bi kalo v prijetnem in sproščenem vzduš­ • 17. mesto (130 točk). želeli aktivno sodelovati pri vodenju in ju, namenjenem ohranjanju spomina na razvoju društva, da se udeležijo občnega nekdanje člane ter krepitvi prijateljskih Ekipno so mladinci dosegli četrto zbora in razmislijo o kandidaturi. vezi med strelci. mesto s skupno 438 točkami, kar kaže Strelsko društvo Bukovec tako tudi ob Tekmovalci so streljali s serijsko zrač­ na lepo ekipno delo in napredek mladih zaključku leta ostaja aktivno, povezoval­ no puško na razdalji deset metrov, in strelcev. no in usmerjeno v prihodnost – z mladi­ sicer 20 strelov. Najboljši posameznik mi in izkušenimi strelci ter skupno željo je dosegel 174 točk od možnih 200, kar Nastopi članov po napredku. ■ je zelo lep rezultat. Memorialni turnir je Tudi člani društva so nastopili na tek­ znova dokazal, da strelstvo ni le tekmo­ movanju, kjer so dosegli: Slovenija je domovina moja Če bi moral po pomembnosti umestiti v čas in prostor, kaj se je slovenskemu narodu zgodilo v zadnjih 100 letih, bi nedvomno na prvo mesto postavil rojstvo slovenske države oziroma njeno osamosvojitev. Roman Zabukovec, za Slovenijo leta življenja. Povedali so mu, da zanj v jitve in do mednarodno priznane države. Sloveniji oziroma v Jugoslaviji nikoli ne Ampak samostojna Slovenija nekaterim Ker sem se spravil k pisanju ravno na dan, bo zaposlitve. Zato je v tujini začel zno­ nikoli ni bila intimna opcija. To so bili ko nas je pred 23 leti zapustil oče sloven­ va. Diplomiral je in doktoriral in naredil ljudje, ki so imeli in še vedno imajo vpliv, ske države, dr. Jože Pučnik, je prav, da bi znanstveno kariero. A ko je v Sloveniji moč in denar. In svoj vpliv so širili na lju­ se spomnili njegove življenjske zgodbe. zadišalo po pomladi, je zapustil udobno di, ki so bili odvisni od njihove moči in Zgodbe o človeku, ki je imel vizijo za tujino in se vrnil domov. Soustanovil in denarja, zato Slovenija nikoli ni zadihala slovensko državo že takrat, ko je bilo to prevzel je vodenje gibanja Demos in s z obema kriloma svojih pljuč. Mnogim prepovedano in nevarno. Bil je zaprt in svojo neizmerno avtoriteto, znanjem in je racionalno popolnoma nemogoče izgnan. Vzeto mu je bilo dostojanstvo, potrpežljivostjo Slovenijo popeljal skozi razložiti dejstvo, da smo glede na rezul­ izobrazba oziroma diploma in mnoga prve demokratične volitve do osamosvo­ tat plebiscita in odločitve za samostojno Naš kraj ■ januar 2026 ••• Pisma bralcev ••• 43 državo za predsednika izvolili zadnjega bo treba zaslužene kazni plačati ter za Vizije vodenja države sigurno nima­ predsednika zveze komunistov. svoja dejanja odgovarjati. V demograf­ jo vsi ljudje, ki na volitvah kandidirajo. Prešeren je Slovencem in novonastali skem smislu pa bo moralo biti še posebej Samo nekaj je takih, ki to znajo, zmorejo državi kot popotnico skoraj 200 let pred poskrbljeno za slovenske družine. in hočejo. Mediji in javnomnenjske an­ rojstvom v zibelko položil čudovite verze In edino smiselno je pričakovati, da se kete nam pri izbiri ne pomagajo. Prav­ Zdravljice, ki ne da je postala samo hi­ osebe, ki so v Slovenijo prišle po boljše zaprav nas zavajajo in vodijo vstran od mna Slovencev, lahko bi bila tudi himna življenje, poskušajo prilagoditi sloven­ rešitve. Evrope ali pa katere koli države, katere skim razmeram in se trudijo spoštovati Zato je na vseh nas, dragi volivci, da glavno vodilo je – ljubiti Boga, družino, slovensko kulturo, ne pa njihove razmere razmislimo, kaj bomo naredili s svojo dom in domovino. in kulturo pripeljati k nam. Na nas je, da državo. se zavedamo, kam spadamo in kdo smo, Meni je zelo pri srcu tista pesem, ki v Živé naj vsi naródi, da spoštujemo svojo kulturo in stojimo enem delu pravi: ki hrepené dočakat' dan, za svojimi državljanskimi pravicami in da koder sonce hodi, dolžnostmi. Postavimo slovenske vred­ Slovenija je domovina tvoja, prepir iz svéta bo pregnan, note na prvo mesto in ne pustimo se tega nikoli ne pozabi, sinko moj. da rojak izriniti. Prešerna pesem naj povsod te v svetu prost bo vsak, Za ureditev teh razmer ni nujno pisati spremlja, ne vrag, le sosed bo mejak! novih zakonov, saj se ugotavlja, da zako­ saj v prsih bije slovensko ti srce. ni v veliki meri so napisani in še preveč Slovencem se nam je v veliki meri jih je, le upoštevati in izvajati jih je treba. Ja, včasih je treba poslušati glas srca uspelo poistovetiti z omenjenimi verzi. Da obljubam Golobove druščine ne ali pa tudi Prešerna, ki v zadnji kitici Vendar pa so v nadaljevanju nekateri gre preveč verjeti, smo bolj kot ne spoz­ Zdravljice pravi: prebivalci Slovenije postali bolj ena­ nali že vsi, saj se po eni strani obnašajo kopravni od Slovencev. Pojavljati so se kot lastniki države in proračuna, po drugi Nazadnje še, prijatlji, začele različne skupine privilegiranih. strani pa se spuščajo v vojno s celotnim kozarce zase vzdignimo, Lahko bi celo rekli, da le še priden, de­ gospodarstvom, kot da ne bi vedeli, od ki smo zato se zbrat'li, loven in pošten slovenski človek ne spa­ kje prihaja denar, tudi njim. Zaradi nji­ ker dobro v srcu mislimo; da v privilegirano skupino. Zavedati pa hovih metod odhajajo zdravniki, selijo se dókaj dni se moramo, da nas je čedalje manj ter podjetja in umira upanje tistih, ki polnijo naj živí da brez Slovencev ne bo Slovenije. Zato državni proračun. Mnogi menimo, da še Bog, kar nas dobrih je ljudi! ■ prihaja čas, ko bomo morali poskrbeti, ene Golobove vlade slovensko gospodar­ da bodo zakoni veljali za vse enako. Da stvo ne bo preživelo. Občina Po dolgem času smo v Kompoljah mimo šole in po »krvicah« dočakali končanje predvidenih in še več nepredvidenih zemeljskih del ter asfaltiranje ceste. Janez Klinc na to, da je rešitev v primerjavi s celotnim stavljena v najlepši luči. projektom finančno zanemarljiva, je to V celotni zgodovini občine je najbolj Veliko del se je izvajalo brez vsake doku­ zelo trhel izgovor. racionalno in gospodarno ravnal prvi žu­ mentacije oziroma precej »po domače«. Velikokrat se spomnim obrazloži­ pan g. Jakopič, potem pa je šlo vse le še Zaradi tega so najbolj nasankali sami iz­ tve odstopa nekdanjega podžupana strmo navzdol in ni čudno, da smo ena vajalci (Komunalne gradnje), ki so mora­ g. Stareta, kaj so bili vzroki za takšno najbolj zadolženih občin. li poslušati razne pametne glave z njiho­ dejanje. Mogoče bi bilo bolje, da takšne Imam občutek, da to ni moja občina vimi izvirnimi rešitvami in se praktično občine, kot jo imamo, sploh ne bi bilo in in so potrebne spremembe v smeri od­ dnevno prilagajati njihovim idejam. bi bili slepo črevo Občine Grosuplje ali govornega vodstva in profesionalnega Po zaključku del je velik del vasi, Občine Kočevje. vodenja. Bolj kot spremljam delovanje vključno s šolsko potjo, ostal brez javne Žal visoki stroški občinske uprave ne nekaterih drugih, tudi nam sosednjih razsvetljave, kljub temu da se je pod cesto upravičijo njihovega neprofesionalnega občin, bolj dobivam občutek, da trenu­ v več etapah vgradilo na kilometre cevi. dela. Če beremo poročila župana v ob­ tna občinska garnitura ni kos izzivom Na vprašanje vaščanov, zakaj se zadeva činskem glasilu, je sicer vse v najlepšem današnjega časa. ■ ne uredi, pa smo prejeli odgovor, da je redu, kar me spominja na govore partij­ zmanjkalo financ in da bo problematika skih voditeljev v bivši državi, kjer je bila prišla na vrsto šele prihodnje leto. Glede vsaka še tako gnila situacija vedno pred­ 44 ••• Šport ••• Naš kraj ■ januar 2026 Nejc Zrimšek in Jakob Šinkovec z novo slovensko futsal reprezentanco U-19 na Portugalskem Takoj po novem letu sta se naša igralca udeležila prvega zbora nove reprezentance U-19, katere glavni cilj bo spet preboj na evropsko prvenstvo, kjer je naša država na zadnjih dveh tekmovanjih dosegala odlične rezultate. Na prvi akciji so se fantje odpravili na dve prijateljski tekmi na Portugalsko. Bojan Novak Nov selektorski dvojec Mile Simeuno­ vić – Rok Mordej je fantom, ki bodo ses­ tavljali novo mladinsko reprezentanco, priključil še dva malce izkušenejša fanta iz zadnje zasedbe in po nekaj treningih odpeljal ekipo na težko gostovanje, saj so Portugalci zadnji evropski prvaki. Na Portugalskem sta na obeh tekmah vidno vlogo igrala tudi naša fanta. Nejc Zrimšek se je zelo izkazal kot vratar na prvi tekmi, ki so jo naši fantje odigra­ li še nekoliko v krču, in nanizal veliko obramb. Poraza ni mogel preprečiti in domačini so vknjižili zmago s 4 : 0. Fantje se očitno hitro učijo in že en dan kasneje so odpravili veliko napak v igri in bili bližje uspehu nad favorizira­ nim tekmecem. Ob porazu z 1 : 2 je edini zadetek za Slovenijo dosegel prav Jakob Šinkovec. Ob takem odporu proti evropskim prvakom so fantje dobili prepotrebno samozavest, da se bodo v prihajajočih mesecih lahko vsaj enakovredno kosali z vsemi nasprotniki in se tako poskušali uvrstiti na evropsko prvenstvo, ki ga bo tokrat gostil Kazahstan. ■ MALI OGLAS MISLI Kupim mopede znamke Tomos ali Ko igraš s srcem, rezultat ni nikoli zaman Rog Pony express. V kakršemkoli stanju. Majhna sprememba danes prinaša dramatično spremenjen jutri. Lahko brez papirjev. Gotovina takoj (Richard Bach) 041-933-655 Naš kraj ■ januar 2026 ••• Šport ••• 45 Po treh letih se je članski ekipi FK NNIKAS Dobrepolje spet uspelo uvrstiti na zaključni turnir slovenskega futsal pokala Terme Olimia V petek, 17. februarja 2023, je naša ekipa prvič in do letos tudi edinkrat nastopila na polfinalni tekmi pokalnega vikenda v Podčetrtku. Po zmagi na gostovanju v Zagorju je fantom enako uspelo tudi pred nekaj dnevi in nova polfinalna tekma jih čaka v petek, 6. marca 2026. Bojan Novak V letošnji sezoni naša članska ekipa niza spremenljive predstave na igrišču. Na za­ četku je bilo kar nekaj grenkih in tesnih porazov, v nadaljevanju pa je igra stekla in zdaj fantje svojo kakovost tudi kažejo na igrišču. V slovenskem pokalu jim je letos žreb kot prvo oviro namenil ekipo KMN Op­ last Kobarid, zahtevnega tekmeca, ki je v državnem prvenstvu pred našo ekipo. Na eni tekmi, ki je odločila tekmeca v četrtfi­ nale, so fantje na gostovanju v Kobaridu zmagali s 4 : 2. Četrtfinale se igra na dve tekmi, nasprotnik pa je bil, tako kot lani, eki­ pa ŠD Mlinše iz Zagorja. Zagorjani so saj je pokalno tekmovanje zaradi edin­ vratarjem v polju, ki pa je prinesla še dva bili lani na tej stopnji uspešnejši in so stvenega zaključka v Podčetrtku prav hitra zadetka razigranih Dobrepoljcev za se uvrstili na zaključni turnir. Tudi letos posebno doživetje. V dvorani je bilo zelo vodstvo s 5 : 2. Domačini so z zadetkom po prvi tekmi v naši dvorani (25. novem­ napeto ozračje in videlo se je, da sta ekipi nekaj sekund pred koncem le omilili po­ bra) pretiranega zadovoljstva v klubu ni zelo izenačeni. Povedli so domačini, a so raz, naši fantje pa so se veselili zaslužene bilo čutiti. Po slabem začetku, ko so v 12. naši fantje hitro izenačili. Tudi drugi gol uvrstitve na »final 4«. minuti gostje povedli s 3 : 0, je ekipi le so prvi dosegli domačini, naša ekipa pa Nasprotnik v polfinalu bo ekipa Futsal uspelo iztržiti aktiven rezultat pred po­ kar ni hotela popustiti in je v 33. minu­ klub Dobovec, s katero je naša ekipa le­ vratno tekmo. Na koncu je bilo neodlo­ ti z izenačenjem napovedala infarktno tos že odigrala dve tekmi v državnem čenih 4 : 4. končnico. Odločitev je padla v zadnjih prvenstvu (1 : 4 in 1 : 2). Vabimo vas, da Povratna tekma v Zagorju je bila od­ treh minutah. Najprej je z odličnim stre­ se s številnimi Dobrepoljci odpravite na igrana v torek, 13. januarja. Fantje so se lom od daleč našo ekipo v vodstvo pove­ tekmo v petek, 6. marca. Več informacij zavedali priložnosti za odmeven rezultat, del Luka Grm. Sledila je domača igra z najdete na klubski FB­ in IG­strani. ■ ZBIRATELJ KUPUJE STARE STRIPE Kupim vse vrste stripov – posamezne ali cele zbirke. Plačilo v gotovini, pridem osebno. NUČIČ 041 276 687, Sečnja, spravilo lesa in priprava drv Roman 041 533 421 RAPLJEVO 1, 1313 STRUGE miha.nucic80@gmail.com 46 ••• Zahvale ••• Naš kraj ■ januar 2026 Mirno in spokojno si zaspala, Ljubila si zemljo, v večni sen od nas odpotovala. bila njej si predana, Naj bo srečno tvoje potovanje a prišel je dan, in pogosto vračaj se nam v sanje. ko v njej boš počivala in v naši zavesti prižgala lučko spomina. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ZAHVALA IVANE ČEŠNOVAR Ob boleči izgubi naše mame, babi, prababice in sestre (1931–2025) MARIJE ŠPORAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali, (1945–2025) ji namenili čas, besedo in bližino. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili v tako velikem številu, zanjo molili in jo se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, tolažilne pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem za izrečene besede, darove, cvetje in sveče. Hvala doktorju Golouhu, besede sočutja, darovano cvetje, svete maše, sveče ter ki nam je ves čas stal ob strani in bil z nami v času njene prispevke v dobrodelne namene. bolezni, hvala patronažni sestri Klavdiji za vse njene obiske Posebna zahvala gospodu župniku Marinku za vse obiske na in oskrbo. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeno sveto domu in sočutno opravljen obred slovesa s sveto mašo ter mašo in obred slovesa, hvala pogrebnemu zavodu Novak za vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri pogrebnem obredu. lepo in skrbno pripravo pogreba. Hvala Mariji Kramžar za Hvala, draga mama, da smo bili lahko del tvojega življenja. vse molitve, hvala pevcem za odpeti pesmi in trobentaču. Čeprav te ni več med nami, v naših srcih živiš naprej, tiho, Hvala vsem. večno, brez slovesa. Žalujoči: vsi njeni Vsi njeni »Ti v naših srcih še živiš, Življenje niso dnevi, odprte sanje ti loviš, ki so minili, le mirno spi in si spočij, temveč dnevi, saj enkrat snidemo se vsi …« ki smo si jih zapomnili. ZAHVALA ZAHVALA TEREZIJA FERKULJ V 62. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, brat in stric (27. 9. 1933–24. 12. 2025) ŠTEFAN NOSE Iskrena zahvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in z nami delili tople besede in sočutje ob slovesu. s Ceste. Hvaležni smo za cvetje, sveče in darove za svete maše ter za ljubezen in spoštovanje, s katerimi ste jo pospremili na njeni Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih zadnji poti. trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalja, besede sočutja Posebna zahvala župniku Marinku za iskrene besede in in tolažbe ter darovali sveče, cvetje, svete maše in darove za molitev, ki so dali slovesu mir in upanje. Zahvaljujemo cerkev. se tudi pogrebnemu zavodu Novak za skrbno in lepo Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili, zanj molili in ga pripravljeno slovo, da smo se od naše mame Terezije pospremili k večnemu počitku. poslovili v tišini in toplini srca. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogreb, pogrebni službi Novak za skrbno izvedeno slovesnost ter Vsi njeni pevcem in trobentaču. Skupaj ga ohranimo v lepem in trajnem spominu. Vsi njegovi Naš kraj ■ januar 2026 ••• Oglasi ••• 47 Cvetličarstvo, pogrebne in 040 784 656 pokopališke storman.enej@gmail.com Videm Dobrepolje storitve Sajenje, košnja, obrezovanje sadnega drevja, Zakrajšek Marko s.p. obrezovanje grm...ovnic in dreves, Srobotnik 4 1315 Velike Lašče t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si �P�O�G�R�E�B�N�O� I�N� �P�O�K�O�P�A�L I�Š�K�O �D�E�J�A�V�N�O�S�T� �T�E�R� �2�4� �U�R�N�O �D�E�Ž�U�R�N�O� �S�L�U�Ž�B�O Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 �V� �O�B�Č I�N I� �D�O�B�R�E�P�O�L�J�E �V I�D�E�M� I�N� �S�T�R�U�G�E Storitve: �O�P�R�A�V�L�J�A� �K�O�N�C�E�S I�O�N�A�R l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla �P�O�G�R�E�B�N�E� �S�T�O�R I�T�V�E� �N�O�V�A�K l Izdelava izolacijskega termopan stekla �R�O�B�E�R�T� �N�O�V�A�K� �s�.�p�. l Kaljeno steklo �R�e�b�e�r� �2 a l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala !8"3#6$0� �Ž�U�Ž�E�M�B�E�R�K l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega �S� $0%1�.$0%1�.�2$0�2%1� �N�A�M� �J�E� �O�B�Č I�N�A� �D�O�B�R�E�P�O�L�J�E� �P�O�D�E�L I�L�A l Ostale steklarske storitve �K�O�N�C�E�S I�J�O� &Z�A� �O�P�R�A�V�L�J�A�N�J�E� �P�O�G�R�E�B�N�E',� �P�O�K�O�P�A�L I�Š�K�E l Intervencija 24 ur na dan I�N� �2�4� �U�R�N�E� �D�E�Ž�U�R�N�E� �S�L�U�Ž�B�E�. &Z�A�T�O� �S�E� V� �P�R I�M�E�R�U� �S�M�R�T I� I�N� V�S�E� V� V�E&Z I� �S� �P�O�K�O�P�A�L I�Š�Č�E�M� �O�B�R�A�Č�A�J�T�E� �N�A� �N�A�S',� �D�A� �N�E� �B�O� �P�R I(H�A�J�A�L�O� �D�O� �N�E�S�P�O�R�A&Z�U�M�O�V� I�N� �D�V�O�J�N I(H� �S�T�R�O�Š�K�O�V�.� &Z�A� V�S�E� �N�E�J�A�S�N�O�S�T I� I�N� V�P�R�A�Š�A�N�J�A� � �N�A�S� MAS – PUGELJ �L�A(H�K�O� �P�O�K�L I�Č�E�T�E�. �N�A�Š� �N�A�M�E�N� �J�E',� �P�O�M�A�G�A�T I� V�A�M� V� �N�A�J�T�E�Ž�J I(H� Posek in spravilo lesa �T�R�E�N�U�T�K I(H� �O�B� I&Z�G�U�B I� �S�V�O�J I(H� �N�A�J�D�R�A�Ž�J I(H�. Prevoz lesa �N�U�D I�M�O� V�A�M� �K�O�M�P�L�E�T�N�O� �S�T�O�R I�T�E�V� �N�A� �E�N�E�M� M�E�S�T�U�. z gozdarsko prikolico �V�S�E� �L�A(H�K�O� �U�R�E�D I�T�E� �N�A� �S�V�O�J�E�M� �D�O�M�U�. Strojno cepljenje drv �N�A� V�O�L�J�O� �S M�O� V�A M� �2�4� �U�R� �N�A� �D�A�N�. 041 755 688 (Ele) �T�e�l�e�f�o�n�:� �0�7�/�3�8�-�8�8�-�1�0�0� � �a�l�i� �0�3�1�/�8�7 6�-�2�7 6 Matej 031 461 933 Stane 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, ZIMSKA AKCIJA! polaganje izolacije, barvanje opaža, ... 30 % POPUST NA VSA PVC OKNA info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si www.pribaokna.si | 051 402 780 AVTOLIČARSTVO IN KLEPARSTVO 041-743-104 avtokleparska in avtoličarska dela hladno popravilo poškodb od toče menjava vetrobranskih stekel nadomestna vozila v času popravila Pri nas uredite cenitev škode hitro, enostavno in na enem mestu. Smo pogodbeni servis in cenilno mesto za zavarovalnici Triglav in Sava, hkrati pa opravljamo cenitve za vse zavarovalnice. CENILNO MESTO POGODBENI SERVIS CENILNO MESTO CESTA 66, 1312 VIDEM-DOBREPOLJE