Številka 334. Trst v torek 5. decembra 1905. Tečaj XXX. lakaja Tud ob nedeliah m oramikih ob 5. on. od ponedeljkih ob an ijntnj. Puoamifar It« ▼like m prodajajo po 3 »o»4. (6 HOtak) v mnogih v tak irnah t trnu in okolici. Ljubljani, Ooneii Olji. kraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji, et. Petru. Nabrežmi. Novemnientu itd. Oglas* in naroebe sprejema opran Usta „Edinoat" Gionrio Galattl It. iS.'— Uradne are m ed S. pep. de 7. z*ečer. — Cene oglasom 18 »t. na tiho petit; poalamee, osnrtnice. ;avne zahvale in domafi ofiam no pogodb*. TELEFON CteT. UM. Edinost Gtasllt »lltitMva društva .,E4Imst" za PriMtrtto. v rndtnomu f m od ' Saroialat_____I «a tss leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-naročbe brez dopoelane naročnine se uprava ne ozira dopisi naj se poiiljajo na uredništvo lista. ;XeCrankovana pisma ae ae sprejemajo la rokoplrt se ae vračajo. Saročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo bata OKKDNIŠTVO: al. Gierfle Galattl 18. (Narodni dom.l ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laatn k kenaorcij lista „Bdisoat**. — Natisnila tiskarna konsorci> l'.sta „Edinost*4 ▼ Trstu, uftea Oiorgio Oalatti It. i«. Peitao-kraatlalčal račaa it. 841.6&2. Slov. ljudska stranka na Iranskem - naroHno-nolitičBa pridobitev. (Dop's). >Ediso-t« je štor la le svojo publicistično rolinofct, ko je zabeležila novost, da si je v L uhljaui k( n^ervativna (katoliška sli klerikalna) stranka sloven-ka pr^eje's novo firmo. Ni se pa Vaš list spustil še v razmotrivanje, a katerim bi z narodnc-;olitiČEega at 1 i*a rc*-diI to prekrsčenje nejmoSnejša slovenske pc-1 tične stranke. Česar ni storila ae »Edncst« r&mp. to hočemo m msst') nje v kratkih potezah G tovo je napredek sa Slovence že to, da f ta vel ka stranka ne mara cfioijelno men« ati z nepriljubljenim vulgarn m imenom erikalna«. V narodnem oziru je tudi to \ o, d t je opustila z orabo »katoličanstva^ aj smo katoličani vbi 81ovenci od kraja, *r po drugi ven niti ne hrepenimo. Z rsl rirme »kafoisko-narodna« ae je itak le dr 'o ne sprotno politično »narodno-na-piedi stranko, katero je bi!o brez potrebe nazivtti ^liberalno«. Narodno-politična pridobitev je v firmi stare stranke pridevek »slovenski«, ker mi Slovenci ie vedno premalo joular amo svoj jez'k, svojo narrdaost. Tudi drugi p-Hevek, »ljudska stranki« izbran je nekoliko y-3su primerno. Od nekdsj smo namreč iskali Slovenci svojo ie v ljudtkb masah, v nižjih slo- jih, cued kmetom, pri delavcih. Kajti vidi slo; niso biii nese gore listi. In tudi, Če to vzra«:ii iz »kmečkih korenin«, ao se večkrat iznev sijali svojemu redu in svojemu materinske ju jeziku. Pr kr'titev torej kranjske kato!iškc-na-od^ir m.ranke v »aloven-ko ljudsko stranko« e dc. -jaki nač n — nekakošen napredek v siovrrek-jm političnem življenju. Vendar moramo s.etovati tej strankit da se prelevi o j»rvi prilik: še enkrat, da dobi na zunaj in na znotraj de novo lepšo kožo. Ako hoče biti ta straoka prava reprezeotantiaja po it'čoe volje vsega slovenskega naroda, imenuje naj se »slovenska narodna stranka«. Izrisa »ijudetve«, »ljudski« nista identična z »nar« d« »nandni«. Izraz »Darod« je širšega pomena, obsega vsa pctenoo in poudarjava« značaje skupne narodne mase. Na cnotranjo stran se mora pa ta stranka preleviti tako, Ha bo tud jedro njen h zavodov narodno. Ktr :ma pa do zdaj ta stranka tako imenovanih »ljudskih« zavodov, ti niso vselej niti dovolj »narodni«, niti djvolj »ljudski«. Omenjamo le »L'ud«ke posojdnice« v L ubijani. Ali je na tem zavodu kaj »ljudskega« ali eeio »narodnega« ? Kakošno barbarično določilo ma v svojih zadoltn cah ! Kdaj daruje kaj v »juis*e« namene?! Mari ni ta PODLISTEK. 339 Prokletstvo. tnasfti roman AvgUflU Imm. — Nadalje*« is dovriil L E. Tomlć. Frevei M. O—6. — D, bro je, je rekel Grga, ne hodi dalje, sinko moj ! Tu le gre za sedaj tvoja me;a, preko katere ne smeš, dokler te jaz ne sprovedena v svet Da, Stanko, svet te je prevari!. Jaz sera te reš 1 iz sveta, jaz sem te vzgojil ;zven sveta, ja« te tudi zopet nazaj privedem v svet, da se maščuješ, a poleg, :a fee tudi pros.aviš in sponeseš. Jaz bom kumoval tvojemu maščevanju, tvoji slfcvi, tvoji sreč.. Z Bjgom, mladi gospod Stanko, poročnik konjenikov njegove milosti škofa zagrebškega ! Ha ! Ha ! Ha ! Z Bogom ! — Z B gom ! je odzdravil Stanko, pordečit š. do vrb glave. Se enkrat je kapiteljski nasilnež na raz-stanku stisnil mladeniču roko, a potem seja, zb:dii konja svojega, izgubil med gostim zavod zgolj trgovsko podjetje? Poglej m > vse. kranjske Reiffeieenske posojilnice ! Ali se ne ravnajo one sgolj po navodilih, ki jih dobivajo privatnim potom od vladnih organov, kateri jim sipljejo v jasli menda s pogojem, da nobena Rs ifeisenovka ae sme nič daroviti v »narodne« sli »ljudske« namene?! 8'eer je pa »slovenski ljudski stranki« še pri krstu nj«o knm, dvorni svetnik Š u k 1 j e, dal pol.tično klofuto. Že njegova kandidatura, provzročena na prvem shodu novo kr* sčsne Etranke za mesti poslanca, ki je na-vgtalo prazno po smrti Pr. Pakiža (KoSevje-Ribnica), je v protislovju a firmo te ljudske etranke. Ali so ravno dvorni svetniki moije iz ljudstva ? In to dvorni svetniki, tako ne* določne politične barve, kakoršno ima Šuklje! Omenjamo, da je dvorni svetnik Šuklje tisti mož, ki je na;t2pal kakor liberalec prehude vrste, ki je prestopil pDtem v vladno stranko pid VVinklerjem, kjer je napadal takratne radikalno-narodne može, mož, ki je brezpogojno stopil v konservativno stranko! Ne, tak mož ne more vsbujati takega zaupanja v slovenski javnost1, da bi ob njegovem prva-itvom mogla nova »ljudska stranka« postati reprezentantinja volje slovenskega naroda. In res se je ts mož na saupnem shodu le Ko-čevcem dobra priporočal, ko je hotel na jako okoren načio osmešiti nar.-napredno stranko. V svoji napitnioi je Šaklje v zahvalo, da so ga Slovenci poetavili z« fraadidata, razžalil ra-rodne Slovence sploh, ko je rekel: »Kaj bodo Slovenci počenjali potem, kojim ne bo treba več braniti narodnosti?! Će ni bil Suklje zaslužil prej, da ga je »Osa« opikala, ztslužil je to za to svojo napitnica dne 27, nov. v ljubljanskem hotelu »Uaion«. Pisipa iz Prage. (Izviren dopis). Dne 29 listopada 1905. V. (Fr. K—vec.) Dan 28. listopada 1905. bo začrtan — v zgodo-vini češkega naroda na vekov veke! Vea ta dolga stoletja, odkar se ob bregovih temnozelene Vltave razpenja kraljevska matička Praha, ni videla toliko &to tiEoSev naroda med svojimi zidinami ! Pač je 7idela Praga v kratki dobi ž» dve ogromni manifestaciji. Prva 89 je vršila dne 10. kimovca v dan otvoritve čsšzega deželnega zbora, a druga dne 5. listopada, na kt'ri je kri občanska škropila praške ulica. Včeraj pa se je vršila v Pragi največja manifestacija cd t:stih dob, ojkar je bil prvi kamen položen k graditvi češke metropole ! Medtem, ko je v prejšnjih slučajih de-monstrovalo predvsem delavstvo, eocijslno demokratiško in narodno- secijalno, je šel dne 28. listopada s delavstvom ves češki narod : dijaštvo, sokolstvo, vsa meščanska društva, trgovci in obrtniki, pa oelo tisoči ženstva ! Pa vse trgovine, prodsjalnioe, delavnice i a tovarne so bile na ta veliki praanik zaprte. Da, vsa Praga aimpatizuje z delavstvom ter ee klanja pred vojaškim veličanstvom ljudske volje ! Ali ne samo »matička Praha« je povzdignila stotisočere glasove za pravice naroda, vse, kar misli in čuti češki, je bilo ta dan na nogah. V stotinah čeških mest, trgov in vasi so proglsšsli v občinskih sejah, shodih in zastopstvih potrebo vsega naroda. Na ti* Bočerih krajih češke zemlje so prirejali tabore ljudstva, na katere so privreli tisoči in tisoči, in v plemenitih besedah se je razglašal boj za prava ljudska. Preobmejene so kolone sicer obširnih čeških česapisov, da bi mogli na-tieniti samo približen obraz tega velikega gibanja, ki Be je polastilo veeb čeških misli, in ki je kakor latiaa zraslo, v obsegu neizmernem. Na atotišoč krajih širom čeških poljan in brdin je odmevalo iz milijonov grl po občni volilni pravici, ki ima storiti konec sedanjemu gnjilema parlamentarizmu, doaeČi ravnopravnost vseh in odpreti nove ceste in poti do ozdravljenja drŽave. In kakor v Pragi, tako je počivalo ta dan delo širom onih deže'it, koder se rez ega milobna češka govorica, širom onih višav in nižin, ki jih imenuje Čeh svojo domovino. Potrpežljivost je zamrla v češkem rarodu za večne čase. Češki narod ss hoče danes povspeti navzgor k onim višinam, kjer mu morajo dati jednako mesto z Nemcem, da bo Čeh kokor Nemec mogel soodloSevati o potrebah svojih in o potrebah države ! Predolgo je sedanji avstrijski parlament sam deloval na svojem poginu in propasti, tako da so narodi izgubili vso nado, da bi se v sedanji svoji zložitvi mogel povrniti h kakšnemu plodnemu delu v prospeh širokih vrst ljudstva in v korist nenemških narodov. Položaj etvari je doaorel v taki meri, da z izdanjem vseobčne volilne pravice ni možno več odlašati. In vlada, ki bi se upala upirati temu postulatu, podpisala bi smrtno obsodbo avstrijske države ! * * * V ponedeljek dne 27. listopada dopo-ludne vršil se je v praški staromeitki zbornici češki narodni S t Predsedoval je župan praških meet, dr. V 1 a d. Srb. Zborovanja 83 se vdeležili zastopniki vseh čeških strank brez razlike mišljenja, In na proglaeu, ki so ga izdali na narod, vidimo imena najodličnejš.h Čehov sedanje prepletenim hrastjem šume. la kjer bi se bil drug človek komaj peš preril, se je župan na konju vešče in hitro pomikal dalje, da ee ga je komaj kaka vejica dotikala. Ni trajalo dolgo in Grga je že drvil po cesti proti Zagrebu. Stanko je stal sredi šume na mestu, kjer se je Pršlin poslovil od njega, stal je dolgo in nepremično kakor steblo, gledaje za dvorskim županom, čegar prikazen se je izgubljala v gošči Jamski. Oči njegove so sledile Grgi kakor kaki zagonetki. Naenkrat se je obrnil izntnada ter odšel nazaj nis brdo. Č«z nekoliko časa se je ustavil, spustil se pod star hrast v travo. Tu je z?čal sanjali in si klicati v spomin minole dogodke in slike. Prišlinovo pripovedovanje o minolih borbah Zsgrebčanov z Gričani je napolnjevalo mlado dušo s čudnimi slikami in živa mu fantazija ja prikasavala celo vrsto krvavih prizorov. V tem kolu bo zaplesati skoro tudi njemu. Ljuba sablja, ki še ni videla junaškega mej-dana, nsj bo odslej sevala pred izbrano četo. Stanko je imel junakovati za glavo cerkve zagrebške. Kolika čast to sanj! V evet pojde ! Saj je to njegova davna želja in eaj se komaj še spominja hipa, ko je bil zadnjikrat v svetu. To je bilo v hiši Živanovi. Proklet bodi Živan in njegova rodbina, prokleti vsi lažnjivi poljubi, ki jih je prejemal pod tisto izdajsko streho pri D vere i h 1 Ves ta rod se mora pogubiti, ker so mu ubili stariše, ker so njemu hoteli ubiti svobodo, to je : ubiti mu dušo. Jsz kmet! Jaz smet! je planil Stanko besno in nohti so ss mu zakopali v črno zemljo. Te moje roke da bi kopale in prekopavale po tuji zapovedi ?! Oh za to misel bi Živanu desetkrat odtrgal glavo, četudi ne bi mi bil spravil v grob očeta ni matere ! Potem so se začele v njegovi duši boriti razne misli in razni dvomi. Spominjal se je blagih besed učitelja starčka Vinka. Stara peštena duša hrvatska ni podžigala v srcu mladeniča mržnje in sovraštva, ampak ljubezen in blagost, ki diči vsacega človeka. Stokrat ga je opominjal Vinko na »Boga«, ki zapoveduje, da se ljubimo med seboj. Prišlin je govoril drugače. Njegove besede so kipele maščevanja, njegov nauk je bilo samo sovraštva Kateri od te dvojice je prav govoril, ali oni stari kmetič, nikdo v gorski šumi, ali dvorski župan, gospod, ki posna zakone in navade Bveta ? Priblin ljubi Stanka, on ga je rešil, stric mu je dal ta gradič — da, Pr s in govori Stanku resaico, kskor ljubeči oče ljubljenemu sinu. dobe : dr. Baštyf, vodja staročeške stranke, dr. Podlipnj, voditelj Mlsdočehov, dr. Sou-kup prvenec češke soc. demokracije, prof. Maaaryk, stvaritelj češkega realizma, itd. itd. Nehote ee mi vsiljuje misel, k e d a j se s n i d e slovenski narodni svet, se stoječi iz zastopnikov vseh strank slov. naroda, in kedaj bo izdan proglas na ves slovanski narod?! Menda dočakamo prej vseobčno volilno pravico, nego tak proglas ! —. II -.111 __- Avstrijska poslanska zbornica. Dunaj 4. P03I. Kubik je govoril za splošno volilno pravico, ki jo pretežna veČina poljskega ljudstva želi kakor rešitev iz političnega hlapčevstva. Posl. Suklje je izjavil, da želi Bplošao volilno pravico ves slovenski narod. Posl. Lenasai je dejal, da s) Italijani, ki bo bili vedno za napredek in liberalne težnje, odločni sovražniki vsakega privilegija in tako tudi zastarelega zistema kurij, vsled česar simpatično pozdravljajo vprašanje Bplošne, enake in direktne volilne pravice. Njegova Btranka je z izvajanji ministerskega predsednika popolnoma in brez vsacega prigovora zadovoljna, in ne samo o principu, kar se tiče uvedbe splošne volilne pravice, marveč tudi glede glavnega načrta, ki ga je napovedal ministarski predsednik baron Gautsch. S posebnim zadovoljstvom je govornik pozdravil izjavo miniBterskega predsednika, da se treba ozirati na narodne in kulturelne Bile raznih narodnostij. Specijelno se govornik nadeja, da se bo ob tem popolnoma oziralo na narodne interese Italijanov ter da s 3 j h ne bo preziralo, kakor se je to dogodilo glede vseučiliščnega vprašanja. Mi nočemo prinašati žrtev in trpeti krivice. V takem slučaju se bodemo branili z vaemi sredstvi, ki bo nam na razpolago. Kar se tiče reforme poslovaika, je menil govornik, da bi bilo primerno, da se isto prepusti bodočemu ljudskemu zastopstvu. — Pod. Strascher je govoril tudi za splošno volilno pravico. — Posl. Dziedusiycky je svaril pred naglo uvedbo splošne volilne pravice, pokazaje na veliko nevarnost za državo in družabni red ter je izjavil; da veČina poljskega kluba je naklonjena razširjen u volilne pravice, vendar pod prgojem, da Be istočasno menja ustava, v kateri bi s3 zagotovilo obširno avtonomijo in bi ae omejilo kompetenco državnega zbora ter bi se izvelo reformo poslovnika. Oa tem naj se voMna pravica za deželne zb^re razširi na vb? sloje prebivalstva. Prihodnja eeja jutri. Kriza na Ogrskem. Dae 2. t. m. popoludne ss je vršilo — kakor javljaio iz Budimpešte — posvetova- Tako je razmišljal nesrečni mladenič, a zatem ga je zanesla fantazija v bodoče dni in misli so mu plavale na zlatih oblakih nade. Hkratu so se razgrnile veje in grmovja je zašumelo. Stanko je privzdignil glavo. V Bomraku gozdne gcšSe se je prikazala izza grma čudna prikazsn — razcapance, plešaste glave, rudečega pijanega obraza, a brez ušes. Mladenič, ki ga je osupnil ta prizor, se je dvignil. — Kdo si, oloveče ? ČeBa iščeš ? — Čemu vprašuješ, kdo eem jaz, ro?a na solncu, list na vetru, Bneg na dlani. Česa da iščem ? Travo dobrih in zlih, za dobre in hudobne ljudi, travo za zdravilo in čarovnije, mladi junak. Pa ko sem se že tako nameril na te, na redko travico, pravim ti ter pravim: Benko Benkovid! Čuvaj Bvojo glavo ! Ne prensgli se ! Ne zvoni vsaki zvon na odrešitev, ni vsaka beseda resnica. — Zločinec ! je skočil mladenič, da re spusti za brezuhim Čudakom, ali ta bs je vrgel v grmovje kakor lisica ter zakl cal Stanku od daleč : — Z Bogom Benko Benkov 6 ! Ne zvoni vsaki zvon na cdreš tev. Ne prenegli s? ! Ej ! Lahko noč! (Pride š«-). nj« ministrov, katerega bo m udeležili vsi ministri in aa katerem je ministarski predsednik porcčal o svoji sadnji avdijenci pred cesarjem. Vlada js priobčila kcmuaikč, v katerem izjavlja, da ne namerava pri Se t i kompr jm saib pogajanj, da najde pa koalicija miaisterskega predsednika vedno pri pravidenega, ako ista želi resnično mir in aao btavi predloge f ki jih bo motao v sprejeti. V krogih napredne stranke se govori, da je miaistersk: predsednik pooblaščen, da odgodi državni zbor, preden ae isti zopet sestane. To da se zgodi okolu 10. t. m. Potem da bo pa v prvih dneh bodočega leta državni zbor razpuščen. Na resničnosti te vesti pa se selo dvomi, ker ni možno misl.t, kaj da hoče vlada začeti z razpuščen cm ebornice. Mej tem pa, ko se ogiblje sem in tja o namenih vlade ;n strank, kateti oba strani, vlada in k >aliraoe stranke, da ae mislita odnehat', marveč hočeta vztrajati na bajni poe cij*. Opozicija kaže to bolj c glasnimi be»e ;«mi, vlada pa z raznimi odredbami. Tako je n. pr. grof Apponvi — ta glavna gon Ina eila v koaliciji — v svojem zadn em govoru zatrjal na ves glas, da bodo koalirane stranke nadaljevale tudi v bodočnosti bjj v obrambo konstitucije in zastonj da so \si poskusi, ki gredo za tem, da bi omajali trdaost koalicije. Vlada od svoje strani pa pripravlja strogo pc stopanja nasproti upornim uradni -n kom. Tako je vlada pooblastila velikega župana, Pongracza v Kožicah, da ukrene najstrožje odredbe preti onim uradnikom mucieipija, ki nočejo uveljavljati naredeb min sterstva sa notranje stvari. v kupo naše zadovoljnosti. Proti Adlerju vstaja iz nedavae minolost:.... dr. Adler! Dogodki v Rusiji. OdpMlautTO kragres« zenutvn ▼ Pe-trofftdi« Bsrolinski »Likal-Anzeiger« poroča iz Petrograda : Deputacija členov kongresa zem-stva in mest je dospela aemkaj, da jo vsprejsa Witte v avdijenci ter da mu predoči resnost položaja in nemožnost, da bi ae šs odlašalo z reformami. Neob hodno da je potrebno, da ae takoj vršijo volitve za državno dumo. Dr. Adler in boj za splošno in enako volilno pravico. I. Drobu politične vesti. Bosna in Hercegovina. »Narodni List« je prejel iz Sarajeva vest, da se o novem letu ločijo sodišSa od upravne oblastaija. — Mohamedanei ae uatavljajo uvedenju pavšala desetine, a tudi oni zahtevajo ta, kar bo pravoslavni že dobili — veraki in šolski štatut. Dela ee tudi na to, da ae šolstvo preosnuje in da ss preuredi šolske knjige. Vodja železniškega mini-sterstva Wrba je odlikovan z velikim križcem Fran Josipovega reda. IzSrbije. V nedeljo je priredila beligrajaka socijalna demokracija velike de-monatracije proti novemu obrtnemu zakonu. Navzočih je bilo 10.000 ljudi. Nadvojvoda Fran Ferdinand. Praški »Narodni listj« poročajo, da je GautBchevo volilno reformo provzročil prestolonaslednik Fran Ferdinand. da bo mogla kedaj braniti in podpirati do- v Dubrovn ku je h I od voiaškega sodišča movino. Konec poročila omenja vse one ki cbsojen na 14 dni zapora radi tega, ker je ao društvo podpirali, izlaati gospodarske za- mesto nemški »Wache marseh« zapovedal po voie, kakor : »tržaško hranilnico in posojil- hrvatski. nico« in županstva, med temi posebno de- Strossmajerjev naslednik. Rimska ku- kansko, ki ae je res požitvovalno zavedalo rija je baje tdkUnila kandidaturo prof. Mi- avoje dolžnosti. Zahvaljuje slovensko časni- hal »v <5* za škofa v Djakovu. karstvo ter vaeh, ki so pripomogli, da je častltim damam, ki obiskujejo slo- bilo odboru možno pomagati vedno narašča- veMfce dramatične predstave ! Odbor jočemu številu potrebnih alovenakih dijakov. »Dramatičnega društva« je sklenil zaprositi Na to je aledilo poročilo blagajnika, ki je ga8tits dame, ki na dramatičnih predstavah priobčimo posebej. prihajajo v parter, da bi blagovolila prihajati Tretja točka je predlagana sprememba t, r « z klobukov. Do teg« sklepa so pravil. Spremenil sa je § 1. društvenih pra- L e g i j o a ar j e v< dne št veni h pravil. 1Q t m ^ Jn to tem bol,f ker je na te) Na predlog člana g. dr. Gregorina j predatavi z gotovostostjo pričakovati največe voljen je bil ves dosedanji odbor per accla- Domačo vesti. C. in kr. eskadra. Včeraj po pol u d ne je dospela v našo luko c. in kr. zimska eskadra pod poveljstvom kontraadmirala vit. Jedina. Občni sbor »Dijaškega 3 podpornega Dr. Adler je eden voditeljev av- drnŠtTn« ▼ Trstu vršil seje minolo soboto ttrijsze sccijalne demokracije. Ob enem je v gor#njjh prostorih hotela Balkan. Zboro-na .mlajti člen avstrijske pos anske zborn ce. j vanj0 ofcvoril društveni predsednik, kije Ievol en ie bil še le nedavno temu na Če- J« škem. Srečno naključje je hotelo, da je bil j m vrdrževai tudi »Dijaško kuhinjo.« Isto je kater; je očital, da je še vedno pod sugest jo obiskovalo povprečno 18—20 .dijakov ia ae Neaeav. razdelilo vsega skupaj 576 kosi). Ustano- Kekel je, da se more nemško meščan- vila se je tudi podporna zaloga šolskih knjig, stvo sramovati pred če£k m, ker se to nem- ki se ieposojujejo dijakom priČetkom leta, a ško meščanstvo protivi vsakemu politiČnsmu jih končam leta zopet vračajo. Ko je dešla naprelsu in ker zahteva — tu je mislil na odboru vest, da je več jako marljivih dija-nemš&e nee jcnalce — naj se najprej uvede k0v na pazinskem gimnaziju brez vsake nemški državni jezik, potem še le podpore, in da bi radi tega morali opustit da boio glasovali za splošno volilno pravico. gtud:je, priskočil je naš odbor na poinoč ter Očita je dalje Nemcem, da vedno spravljajo I jim omogočil nadaljni obisk. OdborJ je SKle-nemšro ime v zvezo z -vsakim ljudstvu pal v 11 odborovih sejah, a razun tega je mationem s popolnitvijo po jednem novem odborniku. Voljen je bil odbor, ki Be je Bledeče konstituiral za upravno leto 1905 /06. : Predsednik: Jakob Gomilšak, c. kr. prof. v pok.; nameatnik : dr. Ljud. Čikovi d, c. kr. profesor; tajnik: Miroslav Pretner, vodja c. k. pripravnice; blagajnik : dr. Josip Abram, odvetnik ; odbornik : Fran Guštin, mestni kapelan ; namestnika : dr. Josip fan odv. konc. in dr. Vlad. Pertot, c. kr., . , . . . „ s** , 1 potem do vojaške oblasti fin. konc. ; pregledovalci računov : dr. l*UBt. \ . . sovraža m zakonom ia na« 1'tvom. Proti nem- imel več ustmeniti razgovorov radi ščin kakor jeziku nemškrga naroda nimajo podpor iti. tadi drugorodci ničesar, pač pa proti nem- | Ćleaov šteje društvo : 13 us tanovnikov, šsemu državnemu jeziku tiste črno-rumene 21 rednih členov, in 11 podpornih členov. Avstrije, ki je sovražna vsem nar o- Skupaj torej 45. Poročilo omenja, da to ni dom. V tem nemškem jeziku so vršili na- nikakor čsstno, da mora odbor s takim šte-silje nad Ogrsko in danes žanjejo sadove od vilom tako koristnega in dobrodelnega tega, v tem nemšKem jer izu so izvrševali j društva ttopati pred slavni zbor. Res je, da nasnj* na Italijanih in Slovanih. Ni bilo j« narodni davek za nas Slovence razme-niti enih političnih vislic, ki ne bi bile roma velik, a zabiti tudi ne smemo prevažne črno-rumene, in ni je bilo izrečene krvave nalege ki jo izvršuje ravno »Dijaško podp. eodbe, ki ni bila pisana v nemškem jeziku, društvo« tu v Tista. Koliko najmarljivejš h Tako sramoto £o delali nemškemu jeziku. In dijakov bi moralo zapustiti [študije, ako ne Če ste res Nemci in č« imat« — je vskliknil bi našlo podpore ravno tu. Odveč bi bilo dr. Adler — občutka za to, morate se d vi- govoriti o strokovnjakih sa urade in šole, gniti in reči : Ne ! Vse drugo naj bo nemški Baj M B pomanjkanjem tacih moči j vedno jezik, le ne državni, uradni i n j e -izgovarjajo nam neprijazni krogi, če zahte-zik za zatiranje v tej BtariAv-* vama, kar nam gre po božjih in človeških s t r i j i 1! pravicah. Tako je govoril vodja socijalnih demo- Naša mladina je sicer nadarjena, ali kratov dr. A d 1 e r v seji zbornice poslaa- ] revna, in ni se čudit, da ginevata mlademu Gregorin, odvetnik, Gracijan Stepančič, vele-tržeč, Fran Kokal), o. kr. fin. uradnik. Kazpls službe. Pri c. kr. okrožni aod-niji v Gorici je razpisano meato sodnijakega kanceliata. Razpis natečaja učiteljskih mest na državnih obrtnih učlllščih. Tekom prihodnjih dni oddajo se na več državnih obrt- " ni h učiliščih učiteljska mesta razne smeri in sicer : 1. za mehanične-tehn šxe stroke ; 2. za strokovno risanje za stavbinske mizarje in mizarje pohištva in 3. za stavbinske in risarske stroke na državnih obrtnih šolah se stavbinsko obrtnimi oddelki, na stavbinskih in umetnijšiih rokodelskih šolah in na odprtih dvoranah za svojce stavbinskih in sorodnih obrtov (med drugimi mesti v Ljub ljani, Calovcu in Goric). (Podrobnosti se izve iz tukajšajega uradnega lista od 4. t. m.) Vprašanje slovenske celjske šole ngodno rešeno!! V »Domovini« čitamo, da je upravno sodišče zavrnilo a limine — to je: brez razprave — pritožbo deželnega odbora kakor neutemeljeno, ker ono da nima pravica za razsojanje o taki pritožbi. Ob vprašanjih kakoršno je to, radi katerega je bila uložena pritožba, je prepuščeno upravnim oblastim, da razsojajo po svoji svobodni razvidnosti. Slovenski graški akademiki za splošno in enako volilno pravico. V torek 28. t. m. ss je vršil dijaški manifestacijski shod za splošno in enako volilno pravico. Shod je sklical iur. Goaak (Tabor), referiral je iur. Koderman (Tabor). Zastopana so bila tudi vsa nedijaška slovenska društva. Vspre-jeli bo sledečo resolucijo : »Na shodu slovenskih greških visoko š)lcev zbrani graški 81ovenci pozdravljajo z navdušenjem veliko gibanje, ki zahteva, da se uvede za vse avtonomne zastopa splošna, direktna in tajna volilna pravica. Zbrani so prepričani, da vsi slovenski poslanci brez izjeme zastavijo svoje sile v to, da s? zahteva pravične volilne reforme uresniči v naj krajšem čaau.« Slovenskim štajarsktm akademikom in abitnrijentom! Petorica slovenskih štajerskih akademikov je predložila politični oblasti pravila narodnoudi 8P«5* naJ lilne pravice. A mi srno rekli fte zgoraj, da j sile reševati naio slovensko mladiao, je namen j vsestransko narodno izobražsvalno delo dru. bi radi z radostjo debelo podčrtali ta izva-j temu društvu. Da ga pa dosesa, v to je na-j gib pokliesnih čimteljev. Priglasi naj se pojenja dra. Adlsrja. Ali v aaas iskreno ob- vezano v prvi vrati na požrtvovalnoet onih ( šiljajo na naalov akad. taka. društva »Tabor« žalovanje je ta eocjalno-demokratični govor- naših narodnih krogov, katere je Bog obil- , v Građen, Zinzendorfgaase 18/1. nik se svojim ostalim nastopom ia drugimi neje obdaroval posvetoim blago«. Komar je Radi hrvatske komande. Poddesetnik mesti v svoje« govoru sam vlil precej voda mari torej za našo mladino, U jo podpiraj, Zagorac od XI. stotnije polka Lacy it. 22 Da pa se n? bo mislilo, da se tu le kaj iemislili, bodi tu povedano, da se do tični mladenič imenuj a Ignacij Mali, da je doma iz Tolstega vrha pri Novemmestu, in biva v ulici S. Marco št. 16. Tajci V Opatiji. O i 1. septembra do 30. novembra 1905. je bilo v Opatiji 5915 tujcev. Od 24 do 30. novembra 1905. ao narasle 203 osebe. Dne 30. novembra ^e bilo navzočih 675 oseb. Snežilo je v nedeljo ves dan po kamniških in koroških planinah. V Ljubljani je padla temperatura od -f- 16 na -J- 1 stopinjo R. 18 kvintalor ko tram a se je včeraj razlilo na Borznem trgu. Ta ketram so namreč peljali na posebnem vozu iz občinske plinarne v tovarno »brquetov« A. Faber, ki ae zahaja v ulici della Tesa. Na Bjranem trgu Be je pa snelo eno kolo, voz se je zvrnil in kotram as je razlil po trgu. Ker ee je pa kotram razlil tudi preko tramwajakega tira in ker kotram izolira električni tok, je bil vsled tega vstavljen t'amwayaki promet na glavni progi Borzni trg Corac-Gol- donj «v trg, in ticjr dokler nito tračnic po-po.noma cSiatili. Poskus samomora- Sinoči, kmalu po 7. uri pol, ja bil zdravnik na zdravniški potaji, dr. Vcghera, teUfosiSaim potom pozvan na pomoč v Liio št. 11. v ulici Ca-sta ii, ker v III. nadstropju iste hiie da se je okušal u-mrt ti neki človek. Zdravnik ae je nemudoma cdeval pozivu ia šel v reče i o hiao. Tam j« pa našel 47-letnega koti »rja Frana Batagelj, ki je imel groano prerezan vrat prerezal si ga je bil sam a brnijo. Ziravn k mu je rtno obveaal ia ga dal nemudr ma prenesti v bolnišnico, k;er so ga drugi sdravnici natančneje preiskali. Konstatovali so, da se js nesrečne« jako neverno ranil, a da vendsr ni izključeno, da bi cHravel. Radi roljufije so bili predvčerajšnjem are? vani 8., blagajnik gradbene tvrdke Kupka, Orgimeister in Supancich — ki grad: železnico —, bi\št magazner iste tvrđte menom I. H., m nski sluga omenjene tvrdke. Gjlj'jfsli so pa s tem, da so pssli več dnin, nego jih je bilo v resa:ci, sli. drugače povedano, da so devali v ra?ua ve^ delavcev, nego jih je bilo v reen;ci na delu. _ Koledar Le vreme. Danes: Sava. opat; Gro-miU: .-tojana. — Jutri: Miklavi, Škof; Slavic; Vlai čoln dospel do nekega slap«. Obs žeLSsi sta obupno vpili na pomoč, aii n:bče ju ti mogel rešiti, ker se radi valov ai mo ge: n n<*e pnbl žati jima. Tedaj so pa valovi buta a čoln f o s apu nizdolu, čoln se je pre-vra 1 Ženski sta padli v vodo in sta obupno vpili na pomoč. Na obrežju se je zorelo muog » i udi in žensci sta uton:li pted njino v m očmi. sta bila eodni svetovalec Codrig in eodni tajnik Rismondo. Tožbo je vadrieval dr. Lnaaatto sam, n toženca je branil dr. Gaspari ai. Porotno sodišče. Včeraj je končalo zadnje letošnje zase- d*ajt» p Totnega eod.šSa, in sicer s kazensko razpravo prot Edvardu Cuttin, b.všeau odgovornemu uredniku lista »U Sile«, radi žaljenju čbsii potom tiska, na zatožoo dra. Lu-c.Bia Lnzzatto. T ž telj je bil namreč pravni prakt kant na a dieču n kakor tak je bil pridodeljen pre - ^ovalnemu sodniku dru. Barzalu. Lan-se leto je dr. Barzal preiskoval afero izsiljevala na šzodo baronice Eainelt. List »II ^-•le« je pa priobčil članek, v katerem se ,s trd:lo, da je dr. Luzzatto izdal uradno taj-n st } <>r( čavš. raznim listom podrobnosti o is:i preisnavi. Dr. Luzzatto je vložil, radi te insn ivtcje, tožbo proti pokojnemu R hardu Cjo'»»r in proti tede njemu odgovornemu uredniku Antonu Delpin. Ker je bi dr. Lucelito tedaj sodni uradnik, je tožbo tedaj vz i: žt vilo državno pravdn štvo. To je pa po-t pa o samo radi prestopka zanemarienega na i r tfi proti odgovornemu uredniku Antonu Delpin, ki je bil vslei tega, dne '21. oitfci t. 1., obsojen v plačilo 10 kron globe. X-.slednji dan, 28. marca, je pa »Sole« pricb&l članek, v katerem je bilo najprej povedan« , da dr. Luzzatto ni več v eluž ji na tod šču, ampak pri »Zavarovalnici proti nezgode m«, a potem so bila ponovljena vsa ona catoicevanja, radi katerih je bila razprava prejšnji dan proti Delpinu. No, meseca marca je bil odgovorni urerfn k lista »II Sole« Edvard Cuttin, in dr. Luzzatto je takoj vložil tožbo proti temu. Valed te tožbe se je včeraj vršila razprava, ki je končala s tam, da je bil Edv;r! Cuttin obsojen na meeec zapjra. Razpravi je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča vit. Nadamleaski ; votaata Brzojavne vesti. Agitacija proti Mcdverskemu ukani um Hrvatskem. OS JEK 4. V Djakovu se je z znanjem duhovskih oblaetnij oanovil odsek, ki objavi katolikom proglas proti asedversksmu zakonskemu načrtu, ki je prodloien hrvatskemu saboru, v svrho, dn aklnpajo proteste. Proteete je že sedaj podpisalo nn tiaoče oeeb, ker ■očno agitira dubovftčiaa brez razlike politične stranke po vaej deželi proti medverski zakonski predlogi. ProračamsU proviaorlj. DUNAJ 4. Proračunski provizorij je v prvem čitanju odknann proračunskemu odseku. Omatsek pri msmJi. DUNAJ 4. Ministarski predsednik baron Gautsch je bil danee v daljši avdijenci vBprejet od cesarja. Shod odposlancev državnih služabnikov DUNAJ 4. Včeraj ss je tukaj vršil drugi splošni shod državnih služabnikov, katerega se je udeležilo iz vseh delov Avstrije 83 od-poslancev, ki ao zastopali 12.000 glasov. Zahteve finančnih stražnikov. DUNAJ 4. Močno obiskovan shod uslužbencev finančne straže je aahteval moderno organiaacijo finančnega abora v smislu predloga, ki ga je poel. Pernerstorfer uložil v posl. zbornici ter je pooblastil organizecijski odbor, da tako dolgo nadaljnje preosnovo, dokler ne i dobi finančna straža moderno in pravično reorganizacijo. Zaprisega velikega žnpana grofa Pon graeaa KOŠICE 4. (Ogr. biro). Predpoludne je veliki župan grof Pongracz sklical muni-c palno skupščino županije Abanj-Torna, da priseže kakor veliki župan. Ob 5. in pol uri zjutraj je 155 orožnikov pod poveljstvom enega ritmojstra zasedlo dvorišče in stopnics županijske hiše, nakar je neki vojaški puškar odprl zapečatena vrata zborovalnice. Nato je prišel veliki župan ter je prisegal, potem ko je izjavil, da je skupščina zakonito sklicana in otporjena. V zbornici je bil prisoten aamo en člen munic palnega odbora. Častni okrajni sodnik Schmidt je bil od grofa Pongracza i imenovan častnim višim notarjem ter pooblaščen, da vodi zapisnik. V mestu vlada mir. Italijansko nainiaterstvo. RIM 4. (Agenzia Štefani). Govorice, ki jih razširjajo o demisiji skupnega kabineta oziroma enega dela istega oposicijonelni listi, so popolnoma neosaovsne. RIM 4. Od včeraj krožijo govorice o ministarski krizi. Za Špansko je znižana carina na vino za 12.50 lir na hektoliter. Vsled tega je huda agitacija v Apuliji in Piemontu, ki pritiska seveda na zbornico. Agitacija je pa neosnovana, ker je apulsko vino dovolj zavarovano. Vzlic temu prde lahko do kree, ako se pDtrdi, da se mmisterski predsednik boji spraviti to stvar pred cb>rnico. Izjava Črkoatavcev v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 4. Budimpeštanski časnikarski stavci so imeli včeraj popoludne ahod, na katerem ao sklenili, da ne bodo toliko časa več stavili časnikov, ki plujejo socijaliste ter so proti splošni volilo i pravici, dokler ne dobe cd intsresovanih založnikov garancij za to, da dotični časopisi opuste sccijaliatično-eovražno vedenje. BUDIMPEŠTA 4. Stavci in tiskarji so na nekem abedu, ki se je danes opoludne vr-š 1, sklenil , da ne bodo slavili oziroma tiskali 16 listov, prijasaih koaliciji, ki so proti splošni volilni pravici. Nadalje je bilo sklenjeno, bojkotirati vse tiskarne, ki bi hotele te liste tiskati. Radi tega bodo danes izišli simo trije listi. BUDIMPEŠTA 4. Izvišujoči včerajšnji aklep so ustavili delo stavci tiskarne »Globus«, kjer ss tiska list »Magyar Orszag«, ki je kakor znano prej zslo ostro nastopil proti splošni volilni pravic;. Tudi dragih devet listov, ki se tiskajo v tiskarni »Globus«, ni moglo danes iaiti. Tarčija in veloTlaati. CARIGRAD 4. Neprestana poročila »Agence talegrapbi^ue Bulgare«, češ, da podpira Nemčija a svojim vedenjem Turško, so neosnovana. Nemško poalanstvo se neprenehoma trudi, da progovori Turčijo, nnj so uda. Gibanje aa volilno pravico na Saškem. KAMENICE 4. V pet raznih proatorih ao se včeraj dopoludne vršili socijalno demo* kmtični shodi na katerih je bilo sklenjeno, da se za dež sini zbor a vede splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica. Po sklepu ehoda je na tisoče vdeleženčev korakalo po asstu ter manifeatiralo proti obstoječi saški volilni pravici za deželni abor- Na mastnem trgu je proti demonstrantom nastopila policija. Šest oseb js bilo aretovanih. Franeoaka zbornica. PARIZ 4. Posl. Grosjean je predlagal nadaljevanje debate o interpelaciji radi zatvor-jeaja delavake borze, o kateri se je raaprav-Ijalo v petek. Rouvier je prosil zbornieo, naj prične razpravljati o proračunu ter je dostavil, da je vlada žs izjavila, da obsoja protivojaško propagando in vaako beasdo, ki bi mogla kompromitirati vojaško silo Francije sredi oborožens Evrope. Rouvier je protestiral proti besedam, ki jih js poslanec Sembat na asji minolega petka rabil v prid ruski revoluciji. Zbornica je z navadnim glasovanjem sklenila nadaljevati posvetovanje o proračunu. Nobelova premija. STOKHOLM 4. Lat »Dagens Nyheter« hoče vedeti, da dobi Nobelovo premijo za Blovstvo poljeki pisatelj Sienkiewioz, premijo za medicino pa prof. Kooh v Berolinu. Baifonr odstopi. LONDON 4. »Times« poroča, da 6e da-nes povrnejo v London kralj, ministarski predsednik Balfour in Campbell Binnermann. — Pričakovati je da poneha danes Balfourova vlada, in da prevzame danes ali jutri Campbell Bannerman vladne posle. LONDON 4. Kralj Eivard je danes popoludne vaprejel Balfourja v avdijenci. Balfour je baje podal svojo demisije. LONDON 4. »Rauterjev biro« poroča : Demisja Balfoura ae potrjuje. Kralj je pozval k sebi Kampbell Bann?rmanna. Japonske finance. LONDON 4. »D*ily Telegraph« poroča iz Tokija: V japonskem proračunu za bodoče leto se nahaja strošek enega milijona funtov šterlingov za osnovo štirih novih ar-madnib zborov, dva milijona za popravke v vojni mornarici in 2,200 000 za Port Artur. — Skupni izdatki za bodoče leto se cenijo na 103 milijone funtov šterlingov, med temi je 80 milijonov stroškov, ki jih je pro-vzročila vojna. Amerika za ruske Žide. NEW-YORK 4. Za žrtve ruskih židovskih preganjanj se je nabralo dosedaj en milijon dolarjev. Parni k ponesrečil. KODANJ 4. Od tnkajšnega parnika »Britania«, ki je 15. novembra s premogom odplul iz C»rd;ffi v Genovo, manjka vaaka vet t. Ker traja vožnja samo enajst dni, ee smatra, da ss je »Britania« s posadko obstoječo iz 23 mož, potopila. Dunajska borza ob 2. url oop. predvčeraj danes Državni de"1 z v papirja 100.55 100.50 „ „ srebru 10 .«0 100.55 Avstrijska wnta v zlatu 117.90 117. 5 kronah 4*/# 99.75 99 70 Avst. investu ijsVa r-nta 3 V/o 91.10 91.95 Ogrska renta v zlatu 4*113.75 113.50 ,rt.«H. 9 >.10 95.05 "3«, 86 21 8G.— rt tj *» /» . „„ . Akcije nacijoii»ln»- imti^r looh.— 1634 — Kreditne *kcr «<55.25 66i.75 London, 10 24« .20 240.20 117.57', 117.ti0 23.49 23.50 19. '-3 19.16 95.J50 95.70 11.32 1132 100 državnih mark 20 mark 20 franko* 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep. — Francoska renta 99.30, italijanska renta 1 5 50 Španski erterieur 92 50, akcije otomanake banke 594. — . Menjice na London 251.20. Pariš. iHk'*»p.) Avstrija*« ditaiaa le t tu -—.— Lombarci 120.— unificirana tnrlka renta 1»0.15, avstrijska zlata r»m> 9S 90, ogrska 4'/, ma- > rent* 9ti.60, Lindsibai. —tnrSka 133 50 parižka bsnka 14.10, itsllisnske m-- <11-jonalne akcije —.— K» Hnto 16.61. — Tekom b-rse, radi pomanjkanja vesti it Rusija, panika v ruskih in drugih vrednostih. Sklep ugodneji. ti o s u u i< ^oziep' Konsolidiran dol* 89 Lombardi 5 -, irebro 29.s/„ Ipanska renta 9l8/4, » lijanaka renta IG5 tržni diskoet 31/,, msnjic« a» Dunaju —.—. Mlačna. Tržna porodila 4. decembra. Kudtmpetta. PSenicn ca april K 16.70 * K 16.72, rž za april K 14.1 4 do 14.16, uvea za april cd K 13.98 do 14 -; korura za maj K 13.54 do K 13 56. PSenics: M«"udbe in povpraševanje srednje, tendenca vzdržana. — Prod aja 28.000 meterskih stoto v, nespremenjeno. Draga žita mirno. — Vreme: lepo, ampak mr?lo. H a v r e. -.riZJsp.) Kave Santo* goi ; -rsge za tek. mesec ^o 50 kg 47.»/s h*. marec 47. V-. " New-York. ^Otvo « - e- Kavs Bit •• ■ <5e dobave. Nepravilno, za 5st. višje, za 5 stotu k nižje Prodaja 50u0 vreč. Hamburg. (Sklep i>op.) Ka/a Sar»- good sverage sa dec. 3$.— «» marec 38»/», za maj 39.1/«. za september 40. — . Mimo. Kavs n .vt»v. uco 38—40, navadna reslns 41—42 asvadn* d » 43 -4d. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za za dec. 16 80, za januvar 16 95, za febr 1 7.05, za marec 17.20, za april 17.25, za ma 17.40. -- Mirno. — Vreme: megla Sladkor tuzem ki Centrifugal 5 promn. fled K 70.— do 72.—, za nov.-avgust K 65-50 do 66 50 Concasse in Melisitl promptno K 72.50, za nov. svgust K 67.50 do 68*—. London. Sladkor iz repe auro v 8S „ Stalno. Pariz. Rž za tekoči mesec 16 25. r* januvar 16.50, za jao.-april 16.50, maiec-jtajj 16.75 (1 irno). — r-ftenivn u tekoči mvsec 23.40, za 'anuvar 23 65 za januvar - april 24.10, za maree-junij 24.4U (trdno . Moua za tn^oČ: mesec 3130, *a jan. 3J.35 jan-april 31.80 za marec-junij 32.05 ^trdno). — hepičuv oljw za. tekoči metec 56.50, zh jan. 56.5J ta januvar-april 56 50 za maj-avgust 55.75 (stalno . — Spirii za tekoči mesec 37-50, za jan 37.aU, za jan.-april 37.75 za maj-avguat 38.50 mlaćao). — riiaaitor jurov 88" uso nov 20.1/*—20.*,'« st Ino , bai za ^ioči meeec 25.— za jan 25 V8 za januvar-a jril^ 253/s, za marec-junij 25(stalno) ruinuiu 57.50 —58.—. Vreme: megla. Berana pereMie Ane 4 decembra Triaika borza. >apoloonl li 19.13—19.16. anglaCfce lire K-- do —.—, London kratek termir 240 25—240 50 Francija K 95.o5—»5.75 - Italija h. 9^fc{^—/5.90 itaalijanski bankovci K —.— —■ Nemčija K 117.60--117.75 nemlki bankov■•. » —.--•— avstrijska ednotna rent« K 99.65. 99.95 ogrs«. kronsza renta K 94.00 95 20, Italijan**« —_ _.— radiu* ascijis 661— — 66).— državne ielecnics K 656.— — 658.— uobk». . 114.— 116.—, Lloyuuve akd,^ .. 744 — 750 -Srečke: Tisa ii 331.75—£35.75, vro^*. a 496 — do 483.—, Bodenaretlit ittrfO ^ dO2.— 310.—, ts denkredh 188» a 302,— 310.— inrftfcs K 146.— do 148.- Srbaks--ao —.— Velik izbor Pozor! in lokalnih vzorcev. Pozor! Jfova krojačnica. Piazza della. Barricra 3 I. — Slovenski napis. Izvršuje vsa v krojaško stroko spadajoča dela v popolno zadovoljnost. — Najnižje cene I Priporoča ae udani »r Slavo j SkerL - lOiipiiOiiOilOiiOllSlIOMtti O ————— ww Tovarna pohlitva mmm Aleksander £eti JTmzi ulica T asa Stv. 52K(Mm Mfa). ZALOGA: P\nzzn ROSHRIO (kWw Cen«, da se nI Mti nekene Sprejemajo se vsakonatas xocoaooMo posebnih Serravallo-vo železnato kina vino ^ za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzročt voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojadige organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh sio 3jih. kadar je treba se po bolezni ojaeiti. 0wi.»ot -J1/«"/o obresti z odpovedjo s dnij, na žiro račun 31/*0/© brez odpovedi «* J««tTine kakor karo, rit, v*w»nine (oapeijtk*- •, »ladkor. tur*#i»o 1b belo u oko. n* ravno maslo. rrHS- Bilo, Jedilno olj« pr*« rrat* po 36 aort — Blar» vedna svete.— Podpisani priporoča svojo w NOVO PEKARNO I IN SLADĆIČARNO prt Sv. Jakobu unsta Ilira 12 (zravn si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom Sprejema naročila in domači kruh ▼ pecivo Pastrezha tećaa. Benedikt Suban Trst ul. Trgovina s kožuhovino in kapami. odlikovan na rastavi v Trstu Velika zaloga kožvkoviie - ia čipk (kap) za civiliste in vojake. Sprejema poprave z naj ver j o točnostjo in skrbnostjo. MIRODILMCA Henrik Bonett* al. Carradori 18 (Ttpl freppai Specijaliteta n*r»d okeu ter ra,)" II VUflJU OD Ijeue okna in vrata. — Angelo Levi, ulica Majolica 10./IV. (od 1.-3. Prodci s6 i,rodaJaliiica ž^ranja v n,estu- Ivan Petelin tovarna testenin TRST Sv. Ivan pri Trsta. Naslov pri »Edinosti«. r t 212 5 l Oklic. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov ' za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s tr» kovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščati za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. livarna, kovin, za.rod za nikelovanje, vozla-če*-a nje , posrebrnenje, vokotlo činjenje in počinjenje. VIKTOR FA N O = ulica R. Zovenzoni št. 4 = ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRDKE ANTON SKERL mehanik, zaprlaefteni svedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pnck" tm- Napeljava in zaloga električnih zvorčkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofoDov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga prlpadkov po tovarniških o en ah. TELEFON stev. 1734. ALBERT BROSCH Kovaška mehanična delavnica! fejUTOlIlO SB6fllCl] . jI. Sv. Antona o. Trst. livarna kovin, za*od za nikelovanje, vozla- j ■ ■■- s^ J?^ ® Caro & Jellinek © Trst ul. Romagna št. 2 Trst. TILirOI it. 1037 Podružnice: Dunaj, Budapešt in == Lvov. = Zastopstva na vseh glavnih trgih - ti- in inozemstva. = Hočete se prepričati? Obiščite velika jKarije vdove Se priporoča za preskrbljenje seljenj sfc zaprtimi blazinjenimi vo-aovi za pohištvo toli v mestu koli v tu- in inozemstvu. Fakovanje za prevoz po morju. Pesebno ugodni pogoji za vojaške osebe in državne^uradnike = Foiiljatre tsate Trste po stalni nizki prevoznim. wr Proračuni brezplačno. Dobro znana zaloga obiščite velika skladišča manifaktur v partijah Salarini i ki se je nahajala na Piazza nuova 'vogal ul. S. Caterina št. 8 se je Ponte della Fabra 2 I ul. Poste Nuove 5 " . -avgusta V ravno- | (vogal Torrente). | A„. * - P^lcVšt fz^efiSne | Velik izbor izgotovljemh oblek za moške decke Metrnnole" fvOtral Corso). in kostumov za otroke. Površniki, močne jope. fcozuin, paletot - ranglan. Obleke za dom in delo. Delavske w { obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni ! ang eški). Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotavljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. HENRIK GI0ERTI Pri podpisani sodni j i podale so se zaradi zastarenja tirjatev in ugasnitve zaetavne pravice nastopne sodbe : 1. Anton Medved iz Malepristave zop^r Pavla Jeloušeg iz Trsta radi f>CM ► gld. s prip- 2. Miha Penko iz Narina zoper .Jakoba Kosler iz Trsta radi 237 gld. 23 ne. s prip. Na podlagi teli toži) določa se narok za ustno razpravo na dan 21. grudna 1 !»<).">. dopoludne ob uri pri tej sodniji. V obrambo pravic tožencev, kojih bivališče je neznano, postavlja se skrbnikom na čin g. Gustav Omahen c. k. notar v Postojni in bo zastopal tožence dokler se ali ne zglasijo pri sodniji ali ne imenujejo pooblaščencev. C. kr. okrajna sodnija v Postojni oddelek n. dne :W)./11./1905. Mladič m. p. Nova prodajalnica klobukov David Osmo v ulici Barriera vecchia it v. 5. Velik iibor klobukov, lastne delavnice, raznovrstnih kap za moške in ženske. Brez konknremĆM e«M Svetko Hanibal SkerI - trgovec pri Sv. Ivanu = priporoča svojo dobroznaao w prodajalnico jestvin in pekarno ter lastno izdelane biškote. Vedno sveže blago. Cene zmerne. BV Pesebno priporoča kruli, koji tudi pošilja brezpiačoo oa dom. 7rst I Prvi pooblaščen zavod z:i posredovanje, koncesioniran z odlokom št. 21.>460/1II » tarifo potrjeno po Visokem c. kr. namestništvu. Usposobljen zavarovalni agent in upravitelj hiš in zemljišč na podlagi koncesije št. 14245 mestnega sveta v Trstu. Zavod se l>avi z nasledn imi strokami : 1. Daje posojila osebam proti in l»rez jamčenja : 2. Daje posojila proti zalogi vrednost lili papirjev; . ... 3. Daje posojila proti intabulaciji na nepremičnine ; 4. Kupuie, prodaja, odstopuje, izmenjava j dolgove, liij>otekarno kakor osobne. | f>. Kupuje, prodaja in menjava posest a y dvorca poslopja in druge nepremičnine: _____j 6. Sprejema upraviteljstvo hiš i a zemljišč 5~~kron in več zaslužka na dan \r Išč^io se osebe spolov, ki bi pletle ni na§ih strojih priprosto in se zaVarovanja. iV I,o delo v- I ' doma. — Ni treba znati n česar — Oddaljenost nc Pisarna škodi nič in i,ag(» prodamo mi. «v uUci Vincenzo Bellini 13, I. nadatr. _ Družba pletilnih strojev za domače delavce — , Telefon v. 1567 T h. o S H. W hittik & Oo. v ooqoooooc»oxooooj3oooooojo^ PRAGA, Fetrske nam sti 7-1S6 Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST TeI«foao it. S47. - Via della Stazione itv. 7. - Telefone it. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADE2U. Prevažanje pohUtva na vse kraje tu- in inosem^va v zaprtih patentnih vozovih na pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (PoiiMje predmeto?. c se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse pruge.) == Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v »hrambo v "astoa za to pripravljena suha skladisca. If Edini tržaški zavod za „VACUm-ULLAWLn . riše ENJE in SHRANJEVANJE PBEPROH Točna postrežba in nizke cene. m? i — TRST, ulica Campauile 13-156. Tržaški grafični zavod H. (5. Salom TR8T ^ Corso štev. 2 Telefon 742 Pečati od kavčuka, kovine ali elastike. Numeratori. Taginatori. Vrezbe. Artistični in t^ovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke od cina, brona in pokosti. tono-grati. gramofoni, cilindri in plošče. Eliogratičen papir za pomnoževanje s pomočjo luči. — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govori slovensko in hrvatsko. Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrdki = Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). Nad 40-leten vspeh, €. VECCHIET ar ZLATAR -»* TRST - Corso itev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine. srebrmne. dragocenosti in žepnih ur. Kupuje ali zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. ■V Cene zmerne. „ŠLAVLJA* sprejem* MTmroT»nj» Teikefs življenja po aajraznovr*tneiMb komhmacijoh pod tako ugodnimi poboji, ko Dooena druga zavarovalnica. /Am*u \m ufoOB*. »varovanje o» doživetje m amrt c uoan;4ujočimi M vplačili. „Slavij a" TZHjsmna mmnm lacia ? Ptul - Bszerfu M 31.8fiS.3M M L opiačaae tttioime: 82.737.169 67 R j Po velikomu drugm **Mjem*m urinfiiii« mmše *T*m m vmmmMrmi .imvamrnk*-narodno upravo Najstarejša me