Leto V., štev. 160 LJubljana, sreda, 9. julija 1924 Poštnina pavSallraas. cena 2 Din Izha|a ob 4 zjutraj. Stane mesečno 20*— Din ca inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta it. 16/1 Telefon čt. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernov* ul. št. 54. Telef. št. 36. Podružnic! t r Maribor, Barvarska ul. L Celje, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. LJubljana, 8. julija. Volk' menja dlako a svoje narave ne. Prav iste- stare avstrijske in jezuitske metode uporablja naš klerikalizem kakor nekdaj. Te metode so SLS v krvi. Laž-in obrekovanje sta njeno glavno orožje. ' Ta sredstva- so v sili dobrodošla ■Vodji SLS gosp. Korošcu, ki je šel branit svojo potapljajočo se ladjo v Beograd. Dasi smatramo intelektualnim krivcem klerikalne zablode katoliška mamonista dr. Brejca in Remca, se vendar ne da tajiti, da je za taktiko odgovoren predvsem gosp. Korošec. Gosp. Korošec, ko je lojalno sodeloval z JDS, je bil li-fnost evropskega ugleda. Ko je zapustil program narodnega fedinstva, na katero sta on in z njim vsa SLS prisegla od 1. 1917. nadalje na najslovesnejši način pred vso Evropo, pred zavezniki in protiv-miki naše države, v »Narodnem Viecu*, J. decembra 1918. pa obvezno za vselej pred regentom v Beogradu, je začel gosp. Korošec padati od stopnje do stopnje. Klerikalna politika se je menjala od dne do dne, druga v Beogradu, druga v Ljubljani, tretja v Zagrebu, ena za »mase», ena za zgoraj, vselej neiskrena in neodločna. Ves čas dvoje želez v ognju ali celo troje. Na zunaj fraze, na znotraj vedno pripravljena vse izdati za skledo formalno moči. Gosp. Korošec je od uglednega politika, ki je bil ob prevratu, prispel na nivo malega provincijalnega kriča-ča, ki se gre diplomata in državnika, se zadovoljno smehlja nad malimi triki in intrigami, vse to v času, ko naš narod potrebuje velepoteznih doslednih mož. Škoda.. Te dni gosp. Korošec zopet stopa v evoji dekadenci za stopnjo nižje. V Beogradu širi neresnice o svoji ožji domovini, Id jo slika, kakor da je v revoluciji iu da se kri cedi po ljubljanskih ulicah, kjer koljejo tolste kanonike. Gosp. Korošec je poskusil širiti laž, da so v Sloveniji shodi prepovedani. V resnici so bili zabranjeni le shodi, ki bi bili sklicani, da se.bavijo s trboveljskimi dogodki, ker bi se s tem povečalo razburjenje. Od te zabrane je bil prvi c a d c t veliki javni shod Orjune v Ljubljani in za njim cela vrsta nacijonalnih manifestacij. Vsi drugi shodi se vrše in jih nihče ne zavira. Gosp. Korošec, ki govori o suspenziji zboroval-nega prava v Sloveniji, vedoma govori neresnico. V čem je v Sloveniji sicer omejena politična svoboda, je težko najti. Razburjen radi razpusta ljubljanskega občinskega sveta sploh nihče ni bil. Komunistično - klerikalna nasilja v Trbovljah so pač vzbudila val ogorčenja. A naša nacijonalna disciplina je zmagala in rešila klerikalce osvete. Razburjajo nas dogodki ob meji, kjer pomaga Italiji stari denun-cijant »Slovenec*. A tudi tu se vzdržuje občudovanja vredna disciplina. Par pretepov v časih, ko vsa društva prirejajo izlete, pač ne more biti zuak »izjemnega stanja®. V najmirnejšili časih so poboji mod fanti, zlasti v klerikalnih krajih, običajna nedeljska zabava. Konflikti, ki se zdijo gosp. Korošcu tako strašni, so v ostalem skoraj vedno posledica klerikalnih in komunističnih izzivanj. Sicer pa vsak pameten človek ve. da niti vlada niti vladne stranke teh incidentov ne žele. Nasprotno, obžalujejo jih in poživljajo nacijonalne vrste k disciplini. Preostaja še tužno jadikovanje radi konfiskacij »Slovenca*. Tudi te ne razburjajo nikogar, pač pa vsa javnost kot en mož želi miru in mirne pisave, najmanj pa si želi protidržavne hujskanje »Slovenca* in »Domoljuba*. Pišite dostojno in ne zagrešujte podlih zločinov proti državi, zoper plemenski in verski mir, pa bo kmalu vse v redu. Vlado lahko kritikujete, kolikor hočete, a ne zaničujte države in ne sejrts mržnje proti njej. »Izjemno stanje* je le v možganih Tiaše SLS. Ona vidi, da propada, pa si skuša pomagati, kakor ve in zna. y Sloveniji pa vlada popoln red in mir in narod se kai malo zmeni in razburja radi strahu, ki je skočil v noge politiku joči duhovščini. »Revolucija*, ki jo napoveduje gosp. Korošec beograjskim branjevkam, je od znotraj votla, od zunaj pa je nič ni. Niti mokre cunje zanjo ni treba, ker jo vidi samo lažsjivi Kljukec, ki ss je to pot oblekel v predsednika SLS gosp. dr. Korošca. V pričakovanju kraljevega prihoda UGIBANJA LN KOMBINACIJE. - SEJA MINISTRSKEGA SVETA Beograd, 8. julija p. V političnem položaju ni bilo danes nobene posebne iz-premembe. Nacionalni blok in opozicija se bavita s situacijo in čakata na prihod kralja, ki pride najbrž v petek v Beograd. Krona bo pri tej priliki proučila politični položaj. V krogih nacionalnega bloka vlada haivečji optimizem in splošno se veruje, da se bo rešila situacija v zmislu njegovih teženj Dasi uvideva opozicija, da je izgubila bitko, skuša vseeno rešiti kar se še da, in polaga edino upanje le še na koncentracijski kabinet, v katerega naj bi vstopili Davidovičevi demokrati, klerikalci, zemljoradniki in pa ra-dikalci, toda brez Pašiča in samostojnih demokratov (!). Seveda je ta kombinacija popolnoma absurdna in se sama de-mantira. Zato je blok zelo rezerviran v svojih odločitvah. Danes .ie dospel semkaj predsednik muslimanskega kluba dr. Spaho s poslancem Baljičem. Konieriral je z Davidovi-čem in dr. Korošcem. Razpravljalo se je, kakšne taktike se naj poslužuje opozicija napram kralju, če bi pozval njene voditelje na razgovor. Radičevc! niso prispeli in se zato seja bloka tudi danes ni mogla vršiti. Dr. Maček in Predavac se izgovarjata, da morata ostati v Zagrebu, kjer se vrši seja glavnega odbora HRSS. Tej seji pripisujejo poseben pomen, ker se ima na njej razpravljati o potovanju Ra- I diča v Moskvo in o taktiki radičevskega ' kluba. Popoldne so konferirali Davidovič, in zemljoradnik Joca Jovanovič, dr. Spaho in dr. Korošec in sklenili, da je najprej počakati na prihod radidevcev. Beograd, 8. julija p. Danes ob 10. do 13.30 je imela vlada sejo, na kateri je poročal dr. Ninčič obširno o delovanju Male antante. Ministrski svet je osvojil mnenje dr. Ninčiča. Potem se je govorilo o političnem položaju in o prihodu kralja v Beograd. V kabinetu vlada popolno soglasje glede presoje situacije. Na to so prišla na vrsto razna resortna vprašanja. Bilo je odobrenih več kreditov, tako za vodne gradbe v Bosni in Dalmaciji 2 milijona dinarjev in v Črni gori 800 tisoč dinarjev, 900 tisoč za popravo katedrale v Nikšieu, 2 milijona za dograditev medicinske fakultete v Beogradu in 25 tisoč dinarjev za tiskovni urad notranjega ministrstva. Vlada je nadalje sklenila povišanje draginjskh do-klad monopolskim delavcem v vsej državi. Ministrski svet je potem razpravljal o likvidaciji našega dolga v inozemstvu, predvsem v Angliji. V to svrho je bila imenovana komisija, ki naj preštudira to vprašanje in ki jo tvorita general Joksi-movič in dr. Nedeljkovič. Minister Trif-kovič ie sporočil, da se odpelje nocoj na Dunaj v privatnih poslih. Avstrija zafaranila Radiču povratek RADICEV DOGOVOR Z BOLJŠEVIŠKIM REŽIMOM. - NJEGOVI NAČRTI. Macdonald v Parizu IZREDNO SIMPATIČNI SPREJEM. - OPOZICIJA DESNIČARSKIH LISTOV. - NADALJEVANJE V CHEQUERSU ZAČETIH RAZGOVOROV Pariz, 8. julija, j. Angleški ministrski predsednik Macdonald je prispel danes ob 16.05 v Pariz in bil sprejet na kolodvoru od ministrskega predsednika Her-riota in več francoskih ministrov. Pred kolodvorom se je zbrala velika množica ljudstva Ki jc Macdonalda prisrčno pozdravljala. Ko sta ministrska predsednika zapustila kolodvor, so zaorili vzkliki: >Zivel Macdonald! Živel mir!» Množica je predrla policijski kardon in obkolila avtomobil ministrskih predsednikov,^ ki jo mogel le počasi nadaljevati vožnjo na Quai d'Orsav. Posvetovanju obeh ministrskih predsednikov sta prisostvovala tudi politični direktor zunanjega ministrstva Perctti della Rocca in državni podtajnik Foreign office lord Crewe. Londonska poročila pariških listov na-glašajo, da je Macdonald odšel v Pariz kljub močnemu prehlajenju. Pred svojim odhodom je Macdonald izjavil zastopnikom -londonskih časopisov, da je namen njegovega potovanja v Pariz doseženje popolnega sporazuma med Francijo ia Anglijo. Zr jutri op.vlae so člani pa U-mentamih odsekov za zunanje zadeve in finance povabljeni od Herriota na dine, ki mu bo prisostvoval tudi Macdonald. Vladi prijazni listi objavljajo tople pozdrave Macdonaldu dočim desničarsko časopisje nadaljuje brezobziren boj proti Herriotovi vladi in nazivija Macdonald o-vo potovanje v Pariz kot rejevahio akcijo v prid Herriotu. Del nacionalističnih listov tudi pravi, da je Herriot osebno naprosil Macdonalda za nujno pomoč, drugi pa zopet zagotavljajo, da je Macdonald prišel svojevoljno reševat Her-riota. Herriot js pred odhodom na kolodvor prišel v senat in prosil, naj se odgodi interpolacijska debata, na četrtek. Radi tega je Herriot tudi prispel prekasno na kolodvor, kjer ga ie Macdonald že čaka! v salonu. Pariz, S. julija, j. O današnjem sestanku Macdonalda s Herrioto.ti je bil izdan sledeči komunike: 1.) Ministrska predsednika Herriot in Macdonald sta v navzočnosti poslanika Cre-nea in gg. Afcer-kouse, Selbv, Rocca. Sevdou, Chaumette. Bergercv in Hamerling danes ob 6. zvečer" -jričela povetovanja pri oni točki. pri kateri sta prenehala na sestanku v. Chequersu. Posvetovanja so bila konCani ob 8. zvečer in se bodo nadaljevala danes na angleškem veleposlaništvu in jutri ob pol 9. dopoldne v francoskem zunanjem uradu.« Po rajnovejših info.macijah danes sestavljena francoska nota sploh ne 1 o objavljena. Besedilo ceško-italijanske pogodbe Dunaj, 8. julija, s. Avstrijska vlada je poslala vsem svojim diplomatskim za* stopnikom v inozemstvu ukaz, da ne sme jo izdati Stjepsnu Radiču vizuma za po* tovanje v Avstrijo. Istočasno so bile vse avstrijske obmejne postaje obveščene, da morajo na vsak način preprečiti even* tueini Radičev prestop avstrijske meje. Avstrijska vlada je dognala, da je Ras dič oficielno prevzel službo komunističnega zaupnika in propagatorja «hrvat* ske kmečko = delavske republike* z bolj* ševiškim značajem. Sklenjen je tudi do= govor z makedonskimi bugaraši in al* banskimi nacionalisti, ki so pripravljeni podpirati Radičevo akcijo, katera je v glavnem naperjena proti integriteti Jugoslavije. Po načrtu, ki je bil odobren v Moskvi, bi imel Radič voditi vso akcijo z Dunaja, kjer bi izdajal tudi poseben list, za katerega je boljševiška vlada da« la ogromna sredstva na razpolago. Avstrijska vlada smatra, da je name« ravana Radičeva akcija nezdružljiva z nevtralnostjo avstrijske republike ter bo zato na vsak način preprečila Radičevo nastanitev na Dunaju ali kateremkoli drugem kraju Avstrije. Kakor se govori v političnih krogih, bodo tudi zapadne države zabranile Raj diču nastanitev, ker je kot komunistični agitator opasen za red in mir v Evropi. (Radičcvi zavezniki, klcrikalci, javlja* jo danes v «SIovencu», da je Radič v so* boto dne 5. julija odpotoval ccz Moskvo na Dunaj. Op. ured.). Revizija razmejitve z Italijo POVRATEK POSLANIKA BODRERA V BEOGRAD. - VPRAŠANJE TRGOVINSKE POGODBE Beograd, 8. julija, p. Sinoči sc je po* vrnil italijanski poslanik Bodrero iz Ri» ma. Kakor se doznava, je imel razgovor med našim poslanikom v Rimu Antoni* jevičem in ministrskim predsednikom Mussolinijem uspeh glede korakov, ki jih imata obe vladi storiti skupno, da se odpravijo spori ob meji in da se pospe* ši odnosno revidira razmejitev med našo kraljevino in Italijo. Jutri bo dr. Ninčič sprejel italijanskega poslanika. Nocoj se je v političnih krogih govorilo, da odpo* tuje poslanik Bodrero te dni v Ljublja* no in potem na mejo, da na licu mesta ob sodelovanju naše in italijanske komi* sije izvede dogovor med Antonijevičem in Mussolinijem. Beograd, 8. julija, p. Dopoldne sta se sestala naš delegat Kukic in predsednik italijanske delegacije je Luccioli, ki je na podlagi novih navodil svoje vlade po* tom poslanika Bodrera modificiral itali* janske predloge. Od 17. do 21. seja med člani naše delegacije Kukičcm, Todoro* vičem, pomočnikom generalnega ravna« telja carin drjem. Šmidom in izveden* cem Čudičem ter predsednikom italijan* ske delegacije Lucciolijem. Jutri se sestane plenum obeh delega* cij in je upati, da bodo rešena glavna sporna vprašanja. Po sestanku z Luccio* lijem je naša delegacija zelo optimistič* na in pravi, da bo carinski del tarife go* tov te dni, tako da je upati, da bo tr» govinska pogodba z Italijo perfektna do konca julija ali začetkom avgusta. TRAGIČNA SMRT SINA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA. New York, 8. julija s. Najmlajši sin predsednika Coolidgea, ki se je pred kratkim po nesreči zastrupil, je včeraj umrl. Bil je star 18 let. Zadnje priprave za praško konferenco PANTA GAVRILOVIČ ŽE V PRAGI. - ČEŠKI LISTI O BESARABSKEM VPRAŠANJU. Praga, 8. julija, j. Danes je prispel semkaj pomočnik zunanjega ministra Pan-ta Gavrilovič, da skupno s pomočnikom češkoslovaškega zunanjega ministrstva izvrši vse priprave za konferenco Male antante. Za četrtek se pričakuje prihod zunanjih ministrov dr. Ninčiča in Duce. Listi naglašajo, da je praški sestanek zunanjih ministrov Male antante važen posebno radi tega, ker bo konferenca zavzela tudi svoje stališče gledo besarabske-ga vprašanja. Čeprav rusko vprašanje ne spada v ožji okvir zveze Male antante, vendar je sedanji politični položaj tak, da se ne bo mogoče ogniti ruskemu vprašanju. Značilno je posebno pisanje organa ministrskega predsednika Svehle ja vredna beseda, ki se tiče moralne •in verske vzgoje našega ljudstva, torej vprašanja, o katerem vodimo raču- našo državo uničiti, le se bolj_ globi prepad med državi zve6to inteligenc« in duhovščino. Vsa klerikalna borba za avtonomijo, hudobno izigravanje plemenskega čuta zoper narodni čut, diverzija z Radidem. nečuveno surovo m vpra.sti.uja, o ^.u, ~ -v.. ,pisanje duhovskih listov stalni izpadi ne vsi, ki ljubimo svoj narod in ga;zoper Sokolstvo in napredno kuiturno hočemo vesti do večje popolnosti. delo, zloraba vere v cerkvi, neslane Med drugimi poročili nas zanima j pridige, vse to m v stanu lmpourati tovor d r j a. P. Gvidona R a n t a i inteligenci. . i, « Skrbi za moške in za laiško inte-! Reči moramo, da se vsem posvetnim ligenco*. Referat toži, da so oipaža krogom brez izjeme silno gabi, kaji povedno večja ločitev med vero in življenjem. Materijalni boj odvrača zlasti moža od verskega življenja. Posvetni duh se polašča tudi katoliških organl-■zacij. Verski indiferentizem inteligenčnega naraščaja napreduje. Celo krščanska inteligenca beži od cerkveno-st-i t. j. javnega udejstvovania vere. (Tovornik končno razvija pesimistično sliko, češ, da je bankerot kato-ličanstva gotov, če ne bo mogoče zadržati odpada širših izobraženih krogov od cerkve. -Ako ne bi mogli preprečiti odtujevanja laiške inteligence verskemu življenju, bo, po človeško govorjeno, postala cerkev v najboljšem slučaju to, kar ie bila ob koncu starega Rima pagan-ska religija, ki se je držala samo na deželi.* Govornik priznava, ogromni vpliv laiške inteligenco na narod in obupno kliče na delo med inteligenco, češ, da se katolicizem kot religija prostega ljudstva bi »prav tako malo časa držal, kakor paganizemi v času Konstantinu Velikem* . . . Tako so glasi referat službenega govornika, službeno odobravan in sprejet! Tako torej ne piše morda Tjutro», ampak tako je pravo prepričanje trezno sodečega katoliškega duhovnika. Trpke besede bi lahko pisali v zvezi s to pesimistično in porazil o sodbo o notranji moči katoliške akcije v trenutku, ko se SLS bije na prsa, da je ona pravzaprav identična s Slovenstvom. Opuščamo to in samo konštatiramo uničujoče priznanja. Katoliški shod ni bil kom.pttenten ra dnevno politiko, pač pa za obravnavanje vprašanja, ki ga je obdelal crosp. Rant. Njegovim izvajanjen bi mi lahko še marsikaj dodali, zlasti pa to, da takozvana laiška inteligenca v tem vprašanju ni bistveno drugačna od ostale. Po veliki večini je moralič-no mnogo slabejša, ker se dela »verno*, pa je v resnici povsem indiferent-na. Ona je razočarala na vse strani, najbolj pa s stališča predavanja g. Ranta. Da bi preteči nesreči prišel v okom, jrosp. Rant in za njim oficielna resolucija priporoča »dušnopastirsko pozornost®. Ni naša stvar se vtikati v to, :ii«! gd.btiik M< fsk fsk fs fskk dasi smo prepričani, da nikakršna pa-storacija up more pomagati. G. i'ant in njegovi prijatelj niso šli fflobje Jen je le brezvestni demagogiji, za katc. ro mu je vsako Se tako nemoralno in nepošteno sredstvo dobrodošlo. Pred desetimi leti Medtem ko se je v berlinskih in dunajskih diplomatskih kanclijah skjrb-no pripravljala vojna, je hujskaška propaganda' v Avstriji slavila vedno volncijonarna vlada, ki hoče izvajati tako radikalne reforme, a šteje med svojimi odločilnimi pristaši tudi >buo mogočnih begov, ne bo stala na. trdni nogah. Pri tem je opazna posebno okornost., da so begi vsi muslimani, voditelji'reformnega gibanja pa so kristjani, pravoslavni in katoliki. Kako hitro se je dal s prevodom kulise naš zaslužni prijatelj dr. Bouuš V obiral. Navzlic bogatemu statističnemu in informativnemu materiialu je torej knjiga vse prej nego objektiven prikaz o Slovencih in bo treba češko javnost pred njo resno svariti. -r Razkrajanje. Včasi, to se prav; doslej, je »Slovenec* prinaša! Informacijske SSSVISSSS' sS problem c^oracijc iz Beograda v obliki svo-.. i . . t__ft«i;čXo in na. iih .izvirnih* dovtipov ali vsaj na lastno UI.-l^Ul' L. -------------i--* • vzeti s konfeeijonalnega stalisča m na- 5TS.t Od vladne odvisno all^ hu^aVvse m-Umane zoper vlad* !?.CJ® " io n^nrestA- Sai ie znano. da pn muslimanih «5 čenja klerikalna duhovščina z ubogim ljudstvom, ki ga zlorablja z verskim strahovan.;em. Neizmerno se ponižuje du hovnik. ki pridiguje o strankarstvu in preti vernikom s peklom, če ne bo izvoljen zloglasni Vehovec v Žužemberku. Ta politična prostitucija duhovščino družabno onemogočuje. Laž na orižnici duhovnika smeši in ni sposoben prestati v laiški družbi, ki se mu mora zaničljivo smejati, a on mora nriznati, da sam ne verjame, kar je govoril. Ne razumemo, da duhovščina sama ne čuti, kako se udira in vtaplja, kadar meša cerkev in vero s strankar-stvom. Zaničevanje celokupne inteligence napram tej zlorabi in prostituciji je elementarno, globoko in odmeva v vsem javnem in zasebnem življenju. S klerikalizmom si je duhovščina saana zagradila pota do onih, ki so predmet skrbi predavanja gosp. dr. Ranta Vse. kar ne more iti pod krivo palico klerikalstva, je v naprej izključila iz svojo akcije. In to ni malo, če* se tudi hvalisate z 21 poslanci Posvetna inteligenca brez izjeme n e prenese duševnega in gospodarskega gospostva duhovščine, pa tudi njenemu vplivu se odteguje radi pogrešk. v katere je duhovščina zašla, odkar je postala golo orodje politične stranke. Konštatiraino, da je glavni krivec zanimivi sliki, ki jo je razvijal oficielni govornik na katoliškem shodu o bližnjem bankerotu katolicizma^ nesrečna politika ljubljanskega škofa Antona Jegliča kot odsrovornega predstavnika politik u j o o c-cerkve v Jugoslaviji „SIovenec" tega irkdar ne bo razumel V nedeljo smo »Slovencu® pojasnili stališče, ki ga zavzema JDS napram Or» juni. Povedali smo mu, da sta JDS in Orjuna dve ena od druge povsem neod» visni organizaciji, ki odgovarjata vsaka za sebe. Vsaka teh dveh organizacij ima svoje načelstvo, ki jc v svojem delokrogu ab> solutno odločujoče. Nadaljnja razlika med JDS in Orj. je še ta, da je JDS po» litična organizacija, dočim je Orjuna nie podkupljeno časopisje je neprestano izmišljalo nove argumente za krvavi pohod' nad Srbijo. Ljudstvo je bpo treba pripraviti v bojno razpoloženje, da bi pozneje ugodno sprejelo končne Saj je znano, da pri muslimanih še vedno konfesijonalni moment prevlada vse drugo. Fan Noli obeta uvedbo občne sigurnosti in zakonitosti. Kdor hoče v Al- in'Seri^!^ uvesti občno »« m- Na jugu je bila ta zločinska naloga polagati z močno oboroženo silo. In poverjena klerikalni stranki in kieri-; drugič mora brezpogojno zakone upo-kalnemu Časopisju. Unionski shod dne rahljati z železno strogostjo m dosled-julija pomeni formalno otvoritev nostjo. Alband so se tunib zoper Ah- naisramotnejše akcije, katero ^ie kedaj vršil slovenski klerikalizem. Slo je za to, da se slovensko liudsivo nahujska za' vojno ter pripravi kot kanonenfu-ter za germansko krvavo imperijali-stično politiko. Šlo je pa še za nekaj dru. Po njenih intenciiah da niže jo »razni t. j. nanredni listi, kar terih giavna smer je obrnjena na raz-kristianienje ljudstva in otrovanje s strupom velesrbskega protiavstrijske-ga naciionalizma. Gre za zaroto zoper obstoj katoliškega slovenskega ljudstva*. Zato je treba prisluškovati in špiionirati med naprednjaki ter naj zaupniki »o vsem, kar izvedo, nemudoma poroča io tajništvu SLS*. zlasti pa o »pojavih velesrbstva*. Denunci-rati treba naročnike »slabih* t. j, naprednih listov in vse. ki te liste širiio. kajti »domovina je v nevarnosti, tedaj vsi možje na krov!> Da bi bilo ljudstvo »prav poduče-no*, so istočasno dobili klerikalni agitatorji navodila, naj med kmeti razširjajo, da so »-liberalci umorili prestolonaslednika*. »Slovenčevo* uredništvo je drugi med bega baš, ker je uvajal v Albaniji red in mir z železno roko; ako bo Fan Noli poskusil doseči isto z milejšimi sredstvi, prav gotovo ne bo imel uspeha; ako pa bo uporabljal slična dra konska sredstva, bo odpor tem večji, ker je sedaj zmagovita revolucija oja-eila destruktivne elemente. VTbu tega zahteva striktna izvedba zakonitosti tudi odpravo — krvne os vete. Doseči uspehe v tem pogledu, ne bo lahko delo. Sedanja albanska vlada je konglomerat modernih teoretikov, tradicijo-nalnih anarhičnih stremljenj in bojevitih vojaških vodij; da bi se taka hote-rogena kombinacija držala v tako zaostali in neorganizirani državi kakor je Albanija, je vsekakor silno malo verjetno. če ne povsem izključeno. Težave se morajo pokazati tako i. ko nastopi potreba pozitivnega udejetvovanja. Zato ni čuda,, da so emigranti okrog Abmed bega tako optimistično razpoloženi. Pri tem se ne >me pozabiti, da mora Fan Nolijeva vlada vladati ustavno, sicer si sama izpodkoplje tla: toda jih »izvirnih* dovtipov aU vsaj na lastno odgovornost Toda prežalostne izkušnje — vsakokratni maček po njegovih vi-sokoletečih napovedbab — so ga spoko-rile tako daleč, da za včerajšnji uvodnik pod naslovom »Brez volilnega mandata* prepušča polno odgovornost šifri svojega beograjskega »informatorja*. Pa se tudi berejo stvari, da se ti naravnost vsili asocijacija z beograjsko vročino in politično vročico opozicijskih možganov, »Dr. Žerjav ne bo vodil volitev v Sloveniji,* stoji kategorično zapisano, »in tudi sedanje njegove prepotene« bo kmalu konec, kajti vsi znaki kažejo...» in tako dalje, da bodo »ravno samostojni demokrati'plačali ceho in za vse kar se ie tekom zadnjih par mesecev dogajalo, dajali temeljit obračun.* Ce ga bo ta gospod pisal, dobi društvo za pomoč slepim lepe procente. Ker tudi stoji kratka iu lapidarna teza: »Vlada je v polnem razkrajanju!* — Zato zaenkrat ne bomo dalje polemizirali, ker je itak vse pri vragu, in rade volje prepustimo nadaljnje razkrajanje gospodu v beograjski vročini in v »Slovcnčevih* vročičnih predelih. -t- Kakor pri nas, samo s to razliko, da se pri nas klerikalci vsiljujejo komunistom, na Slovaškem pa komuristi krščanskim socijalcem. Komunisti na Slovaškem vedo, da sami nič ne opravijo, ker eksistirajo le na papirju, zato Iščejo ožjih zvez s krščanskimi socijalci, in sicer s precejšnjim uspehom. Spaja jih skupna misel: sovraštvo do češkoslovaške republike in prizadevanje, uničiti jo -f Uspeb klerik?lnlh shodov. Iz Gornjega grada poroča »Tabor*, da je — —----- i imel tamkaj 6. t m. poslanec g. Pušenjak v skupsčini nuna jvecane, izvesti nore ^^ ^ katerera ^ bUo spočetka 16 volitve pa je kočljiva stvar Politične beležke -f Pred sestankom Male antante sc v gotovem inozemskem časopisju širijo razne intrigantne vesti. Zlasti se mnego piše o tem, da obstojajo med državami M. a. velika nesoglasja. Na merodajnem »oiuvmctvu* uicvi.us.Ku ^ , mestu v Beogradu se te vesti odločno dan po shodu v Un.irmu poslalo v du- j zavračajo. Tudi če bi bile kake diference, najske liste (potom židovske korespon-1 to ne more tangirati čvrste zveze Male dence Herzog) poročilo, da so morali antante, ki mora obstojati radi prijateljev ljubljanski naprednjaki žanr osi ti za za- ' »■-*-«■— -- » " ščite policije, da jih razjarjeno ljudstvo ni napadlo. Poročilo je izrazilo upanje, da bo »die serbophile Sipp-schaft* na Slovenskem kmalu s kore- oseb, katerim pa se je proti koncu pridružilo še osem faranov. Med drugim je natvezil ljudem, da so klerikalci odpravili kuluk Isti dan popoldne je imel g. Pu-šenjak shod v Sekovi gostilni v Bočni, kjer pa se je zbralo komaj pet ljudi, S katerimi se je razgovarjal o politiki. -T-Rekli smo, v nedeljo namreč, da dr. Korošec v svojih beograjskih izjavah laže o razmerah v Sloveniji, pretirava in podtikuje. »Slovenec* je ves v ognju iu uas vprašuje, ali Dič ne vemo, da klerikalni tigri nič ne smejo razsajati po shodih? Ta stvar je zagonetna. Vodstvo SLS. je nedavno v beograjskih listih razglasilo, da tigri radi »terorja* zaenkrat ne bodo prirejali shodov. No, ravno v včerajšnjem »Slovencu* pravkar čitamo ... — -----• v, - 'nacionalna nepolitična organizacija, ka» vzroke nastalega položaja, sicer bi bili ---- • m o r d a uspešnejša olajša. Prepad med posvetno in duhovsko inteligenco je pri nas vsak dan glob.ji. Duhovska intriiarenca se -m s t-a bolj in bolj. da je inferiorna. Opazuje se jo s prezirljivim nasmehom. »Far* je straš- | tere c.am : , demokrati, samostojni Kmet* ," ' ' " . x„u je, narodni socialisti, radikali. Veliko P° ^njsklh ječah. članov Orjune tudi ne pripada politično _ - • « v « nobeni stranki in marsikdo med njimi j Kred Orei^KlISBfO 110VC je bil pristaš SLS, a je to stranko zapu. | oticLto vla^A stil, ko je spoznal njeno narodno in dr» <«3JcMl3l\0 Vltl-sc žavno izdajstvo. | y0va albanska vlada je izdelala in ninami rzruvana. Seveda je avstrijska policija kmalu te, nričela izvrševati " * klerikalna stranka, iv.^. — ---------- -..... aretaciie. Glavni mnteriial s« ie na zhi- Glede drugih vprašani ima vsak član Ma ral za odločilne dneve ob" izbruhu le antante popolnoma proste reke, tako voir^e SLS je z vr^mo eradila pot na tudi v vprašanju Besarabije ki se ne tiče Suhi bajer in pripravljala cesto de- Male ar.tante kot celcte ter Ji S te strani settisočem slovenskih mož In mlade- ne preti nobena opasnost. Naravno je, bojiščih,1 da si bo Mala antanta prizadevala, da in neprijateijev v Evropi ter zato, da se obdrži stanje, ki se je ustvarilo z mirovnimi pogodbami- Evropska javnost napačno presaja značaj Male antante in premalo upošteva, da je ona samo ustvar- , celi' vrsti zborovanj, kjer so govorili jena za interese Zveze držav Male antan- j g^ - ki se tiče v •eze držav Male antan- ; gku]j df_ Kulovec, Zebot, Kranjc- Vsi so rstrijska policija kmalu te, ki se tiče v glavnem madžarskega ■ se se'veda cSijajno obnesli* (tigri in sho-rati. kar ie pripravila vprašanja ter vzdrževanja gospodarske j dl) _ mj Da ne vem0 a]i vodstva ika. Povsodi -o pričale in politične situacije v Srednji_ Evropi. alj dr Korošec ali .Slovenec*... ^ ^v,;. n lede drucih vnrašani ima vsak član Ma- .cinvnn^r. 7srftan terorizma ._ _ ničev v hladne grobove na ...................— - t-';;-".«- — ■ i tere c.am so pristaši menda vseh napred* . - stotine nedolžni!- žr- tudi v tem vprašanju pride do enotnega nasvetovali druga, m .rda nih strank, demokrati, samostojni kmet« kova^ » 1^^ neaoiznn akQ tQ ne bo mosoU< bi t0 ne sredstva, da se položaj, je> narodni socialisti, radikah. Veliko P° avstnjSKin jecac. bil razlog za razpad, ker v zvez! držav ivuu uuajjivu. j >ova aioansvca viaoa je iznt*iaia m preiirijiviiii -' jc Razmerje JDS do Orjune je nekako objav;]a obširen program, po katerem na beseda, v kateri je vsa 'a trigika sijčno kot njeno razmerje do Sokolstva, |namerava vladati ter izvesti številne ____________ bengalično osvetljena. Vsak dan manj jti je tudi zase neodvisna in samostojna Lialekosežne reforme. Treba je priznati ■ Se"jc okrog 6000 ljudi iz cele županije, je stika med duhovščino in laiško inte-j splošno napredna kulturna organizacija. fja' j.-an nj stavil napačnega J med nji.-ni tudi dokaj radičevcev. Pribi ligenco. Nezaupanje je globoko. i^O- j Tudi druge kulturne in športne organi* ______,i„ ♦r.oi.n ' ki so v Mali antanti ni predvideno nikako nastopanje Male antante proti Rusiji. -r VeLčasten demokratski zbor se je prošlo nedeljo vršil v Velikem Ordjev-cu v belovarski županiji. Kot glavDa govornika sta iz Beograda dospela Sveto-zar Pribičcvič in Večcslav Vilder. Zbralo — —--- • —-— -- - - — —j— ---------------------j namerava vladati ter izvesti številne bengalično osvetljena. Vsak dan manj - - ... I splošno napredna kulturna organizacija. pan sestavil "napačn"ga ...... ............ 7-o------------. - - - i--------- • - sporeda, toda prav tako je treba nn-1 čevič je govoril nad eno uro in bil več svetni se boje gospodova!nosti «lcra .zacije, v kolikor je njihovo delo posve- - - - - .....................'-------' samo tam j a j o. »Krive* Fan No- šo jim univerze, krivi ima »Jutro* zaradi tega v svojih pre» ! javnost, social- | dalih zelo različne rubrike, katere so po. j dožel; spi05r0 razorožitev! Toda kdo o pa glavnega jsvečene pospeševanju nacionalnih orga. jho ra70r0Žii Albance, ki so tako r«koč ni s a Eli, n j i - , nizacij. Kar se tiče Orjune, opozarjamo, jnelo51iivo ^dniženi s puško, da jim je lastne metode, n j i h ' da ima ona svoje društveno glasilo baš j -.jk^]«« družba. naHragoceneiše pre- ... „ . . »na »jutru- v i"—jp treba pred vsem izvesti v moderni stroji, kriva .ie javnost, social- | dalih zelo različne rubrike, katere so po» ^eli Sp]o?r.o razorožitev! Toda k. tli boji itd. Ne vidijo "O o-lnvneca. ! svečene pospeševanju nacionalnih oraa«!, _____a iu.___i-: -- -ni-, Jcrivca. — i n t o s o o Si o v e Vlelo in c e nastopanje koti zato, da lahko ne glede na levo in des* eksponenti klerikalizma. Seveda je težko priznati lastno krivdo, a resnico trrba prenesti. Ljubezen do uaroda je plemenita gonilna sila inteligence, ljubezen in skrb za domovino jo navdaja. Istočasno pa vidimo klerikalizem in vso duhovščino na delu, ki hoče narodni čut slabiti. Jugoslovenstvo je klerikalni duhovščini zaničljiv proirram, narodni čut pa paganska iznajdba. Ali duhovščina ne čuti, da je s temi v naprej odbila ves resnično zdravi naraščaj od sebe? Pa ne le odbila, stavila se je v sovražni tabor, ki veleva boj do zadnje moči. Borba klerikalizma zoper državno in narodno edinstvo potiska duhovščino v zločinsko fronto. Narodna ideja je mogočna. Kdor se bo ž njo meril, ob podlegel. Gosp. Rant bi bil tedaj med vzroki verske dekadence lahko omenil bistveno oogrešno politiko cerkve napram naši narodni ideji. Ako se noče, da državi brezpogojno verni elementi v vsakem duhovniku vidijo opasnost za svoj nacionalni ideal, bo treba revidirati celo ideologijo, ki zdaj žal v stališču do države in Jugoslovenstva navdaja ogromno večino duhovščine. Podpiranje prevratnih idej komunizma in koketiranje z vsakim, ki hoče no zavzema k vsakemu vprašanju svoje stališče. Napredni Slovenci imamo glede svo« bode in samostojnosti kulturnih in no cionalnih organizacij precej drugačne naibf'1'ša družba, najdragocenejše pre^-moženje. ki mu je vsp na svetu. Kdo naj razoroži nebrzdana gorska plemena na severn. ki še nifcdar niso živela dru-srače kakor neprestano pod orožjem' Ne mire. biti dvoma, da bo tisti trenutek albanske sloge konec, ko ^ T" ........- T ,'. r ... = . tftK aioansKe sioge sonet-, ko nazore kot klenKalci o svojih organiza« ; ^jj - vlada raž,1a rcsn0 i-vajati cijah. Pri nas obstoji popolna svoboda I ' ^^ in prj^la rnzorožati r^e tudi v medsebojni kritiki. Mi nobene .... , . .. „ e„n«m nrrJir-m pTipn- _____ medsebojni stvari a nriori ne hvalimo, kakor je tu di ne grajamo. Kadar vidimo, da zahte va to nacionalni napredni interc6 daies mo tudi po najboljši vesti nasvete. Pri klerikalcih je razmerje med SLS in kle» rika'nimi organizacijami povsod isto: Razmerje pastirja do ovac. Orli n. pr. so le privesek SLS brez vsake s±:n >. top nosti. Zato jc pri klerikalcih za vse kle* rikalne organizacije in tudi za delo po> edinih njenih članov odgovorni samo oseba pastirja, ki v danem slučaju ni nihče drugi kot škof. Pa kaj naj razlagamo te stvari *SIo» vencu*, ki svobode in neodvisnosti na» prednih organizacij ter njihove avtono« mije nikdar razumel ne bo in It bi jo tudi mogel razumeti, jc ne bo hotel. V ostalem pa naj bi mi pisali o incidentih zadnjih tednov, karkoli bi hoteli, »Slovencu* bi nikdar ne ustregli :n on bi vedno našel dovolj psovk in laži, s ka» terimi nas bi obsul. Škofov list je tako daleč p "j!, da že več ne loči dobro od ■ slabega, pametno od neumnega. Posve« ljudi, ki so ii s svojim orožjem pripo-morii do vlade. Dalje hoče nova vlada ukiniti vs* ostanke turškeza fevdalstva, izvesti popolno osvoboditev kmeta in radikalno agrarno reforme. Brez dvoma moderen na M in naivečje pohvale vreči t. namen, toda tudi izvedba bo zadela na največje ovire. Prvič se ne sme po- stajnim demokratom popolno zaupanje. Po zboru se jc vršilo narodno slav!je; Pribičcvič in Vilder sta sprejela številne dcputacije, med njimi tudi dcputacijo dosedanjih radičevcev, ki so sc izjavili za državno politiko. Radičevci. ki so prisostvovali zborovanju, niso izzivali, temveč pozval! v goste mačvanske in ?uma-dijske seljake, ki so prišl! na zbor. -f Slovenska separatistična knjiga v češkem prevodu. Fran Erjavčeva knjiga »Slovenci*, ki jc -prožeta separatističnih tendenc ter podaja o položaju slovenskega dela našega naroda deloma povsem krivo sliko bo sedaj izšla v češkem prevodu. O. Erjavec bo učil Cehe, da jugoslovanskega naroda ni temveč, da je pet »jugoslovanskih nacij*. Bolgari, Makedonci, Srbi, Hrvati in SiovencL To bodo Cehi znali primemo ceniti, saj so pri njih tudi taki. ki negirajo edinstvo češkoslovaškega naroda ter lepo razločujejo češki narod od slovaškega in bi naj-rajše napravili še poseben narod Morav- na naivccie uvuu. iki« r- , ——--------- zabiti da so betri prav tako zastopani ; cev. Docela v Hhnkovera žargonu so tu-nt strani Fan Nolijevo vlade kot na ; di Erjavčeva izvajanja o »tujem izkopani premaganega Ahmeda bega. Re-' rlščanju*. Skoda za velik trud, ki si ga! Dalje nas »Slovenec* zastian terorizma vprašuje, če je pretepanje mirnih ljudi sredi ulice znak vljudnosti? Ta terorizem in ta vljudnost ima v Sloveniji staro domovinsko pravico in se same čudimc, zakaj »Slovenec* ne otvori kar posebne rubrike za vsa fantovska prekljanja, za poklicna udejstvovania vrlih Orlov po vaseh in za osta!e pretepaške vlmdnosti našega brumnjga ljudstva. Se nas vprašuje »Slovenec*, ali niso Orjunaši streljali v Pcdnartu? Streljali, bogme, streljali pa so tudi, oziroma prvi, Iderokomurtisti, k3r izpričujejo čisto nepristranske priče. V ostalem se je to dogodilo v nedeljo zvečer, in to ni r.ikak odvržek naše konsta-tacije, ki smo io rekli v nedeljo zjutraj, da je dr. Korošec po prihodu v Beogradu skušal razmere v Sloveniji raztrobiti kot culukafri.iado. + Ambrela in njegova misija. V nedeljo sc je v Beogradu vršila plenarna seja Davidovičcve stranke i na njej je dr. Tomica Tomljcnovič, med prijatelji Imenovan cAmbrclai, zastopa! — »slovenske davidovičevske demokrate^. Po nesreči nekdaj hrvatski ban in danes prvi zastopnik slovenskih davidovlčevcev, to jc gotovo imenitna politična karijera brez težkih brtg in kar Jc glavno, brez volilcev. V ostalem je povedati, da pienarna seia ni nastopila proti Radičevemu početju, in ostane torej nadalje v divjem zakonu. Iz demokratske stranke NA VRHPOLJU PRI MORAVČAH se .je osnovala v nedeljo krajo>-na organizacija JD5 za rnoravško dolino. Po referatu g. dr. Potokarja. in živahnem razgovoru je hil izvoljen naslednji odbor; predsednik Matija Krešr.ik, podpredsednik Franc Kokalj, tajnik S'ane Svete, blagajnik Ivan Kokalj; odborniki: Franc Vehovec, Janez Gril. Janko Toaian, Jože Jančigaj, Jernej Cerar, Ivan Cerar, Alojzij Zaje, Ivan Orehek. KRAJEVNA ORGANIZACIJA DRENOV GRIČ si je izvolila sledeiS odbor. pied'tdnik Trček Fran, podpredsednik Kaliftiik Iv«,, tajnik Škuffca, blagajnik Merlin Rudolf; odborniki: Toni Alojzij,, Petkoviek Martin in Krzmanc Ivan. Pravo Schichtovo milo z znamko „Jelen" je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah. Pravo samo z imenom „SchichtM in znamko ^Jelen"! Schicht Dr. Ljudevit Pivko Poročali smo včeraj, da je vojno ministrstvo priznalo značaj in pravice dobrovoljstva pripadnikom dr. Pivko-vega oddelka, ki je z znano carzansko akcijo tako uspešno pomagal rušiti preperele stebrehabsbur. tiranije. Pivko sa.m popisuje to svetlo točko v mraku svetovne vojne v svoji krasni seriji »Proti Avstriji®, katere četrta knjiga je baš izšla, S svojim vojnim romanom nadaljuje Pivko sedaj svoje delo v duhu. ki ga je vodil takrat na fronti. Dr. Pivko je eden naših najodlič-nejših narodnih delavcev; a tudi eden najskromnejših, zato ga širša javnost pri nas komaj pozna, čeprav bi zaslužil in bi bilo tudi v interesu naroda in države, da bi stal v prvi vrsti onih, ki določajo usodo Jugoslaviji. Rodit se je 1. 1880. v ptujski okolici, študiral v Varaždinu, Ptuju in Mariboru, univerzo pa v Pragi, eden prvih naših študentov, ki se je podal na češko univerzo. Pozneje je prišel na Dunaj, kjer je1 bil med ustanovitelji narodno-radikalnega pokreta. Vojaško leto je odslužil v Krakovu, odkoder je pošiljal celjskemu »Narodnemu Dnevniku* dopise, ki so vzbujali splošno pozornost radi protiavstrijskega duha, ki jih je preveval. Svoje študije je izpopolnjeval še v Fra.nkfurtu in Berlinu, 1. 1906. pa nastopil službo kot profesor na moškem učiteljišču v Mariboru, kjer še danes s tolikim uspehom vzgaja- zdrav jugo-slovenski učiteljski naraščaj. Težišče njegovega udejstvovanja pa je neplačano narodno delo izven šole. Ves svoj prosti čas ji posveti, rodbina ga ima le opoldne in pri večerji. Z dušo in telesom je Sokol, starosta mariborske župe in to ne le po imenu, ampak tudi po stvarnem delu: sam telovadi, je voditelj in vzgojitelj, ob nedeljah pa predava, po društvih svoje župe. Poleg'''legi pa vodi Jugoslovensko-češkoslovaško ligo. Klub dobrovoljcev Slovensko šolsko matico, je občinski svetnik, urejuje sokolske kniige in brošure itd. In dr. Pivko kot pisatelj: kakor povsod je tudi na tem polju neumoren delavec, zlasti seveda v Sokolstvu. Nebroj njegovih sestavkov je po so-kolskih glasilih, izdal je »Telovadbo* v štirih knjigah, skupno s telovadnim učiteljem Šaupom »Telovadne igre* v treh knjigah, »Metodiko telovadbe več brošur itd. Pisal je in piše v 'Popotnika*. v češko liste i:i seveda tudi v domač", povsod stvarne, tehtne sestavke. Napisal je »Kratko zgodovino slovenskega naroda*, »Zgodovino Slovencev*, ki je menda edina predvojna knjiga te vrste, prežeta že tedaj po slovanskem in protiavstrijskem duhu. Prevajal je mladinske spise iz češčine, objavljal narodopisno razprave. Skratka: nastopil je povsod, kjer je občutil in videl vrzel, ki jo je treba zama šiti. In vse to največkrat pod psevdonimom. Ni iskal hvale in priznanja. O najnovejšem njegovem delu o krasni seriji »Proti Avstriji«, bi bilo odveč govoriti. Saj so te mične knjige že danes popularne kakor malokatere druge. Od hiše do hiše gredo, iz rok v roke. Mi vsi pa se oddolžimo svojemu noumornemu, tihemu in skromnemu borcu s tem, da jih razširimo še bolj, knjige in Pivkov duh, ki veje iz njih. Pokrajinska skupščina Udruž. jugosl. učitelj st v a Krško, 8. julija. Povodom pokrajinske skupščine Udru-ženja jugoslovenskih učiteljev, ki je prihitelo iz vseh strani Slovenje, je mesto v zastavah. Dosedaj je prispelo že nad 200 učiteljev. Današnji dan je bil posvečen predvsem predposvetovanjem. Zborovali so odseki, širši sosvet in delegacije. Ob 4. popoldne, ko so odseki končali svoje delo, se je začelo zborovanje delegacij, na katerem so podali posamezni funkcijonarji svoja letna poročila. Pokazala se je popolna edinost in enodušnost. Jutri ob 10. dopoldne bo v Sokolovi dvorani otvorjena IV. pokrajinska skupščina UJU. Pričakuje se ogromna udeležba iz vseh krajev Slovenije in bližnje Hrvatske. Kljub neznosni vročini vztrajajo udeleženci z velikim zanimanjem v zborovalni dvorani in slede s pozornostjo razpravam, referatom in debatam. Zvečer se je vršil pri g. Jermanu na vrtu koncert sokolskega orkestra. Vrt je bil nabito poln učiteljstva in meščanstva. Sestanek duševnih delavcev v Kranju Sestanek duševnih delavcev v Kranju, ki se je vršil 2. in 3. t. m. je uspel zelo zadovoljivo. Zastopani so bili po rojakih vsi inteligenčni stanovi Pri skupnem obedu je udeležnike prav prisrčno pozdravil g. župan Pire, za kar se mu je zahvalil v izbranih besedah g. Grča, rojak iz Šenčurja pri Kranju, bivši poslanec na Goriškem. Po obedu je g. župan razkazal udeležencem prenovljeno župansko hišo. Potem so si ogledali puškarno in risarsko razstavo, ter prenovljeno Zvezdo pred Narodnim domom. Ob 4. uri smo šli skupno na Šmarjetno Goro. Bil je krasen izlet. Zvečer je bil v Kranju prijateljski sestanek na vrtu g. Mayria. kier je bil ves prostrani vrt do zadnjega zaseden. Meščani so počastili svoje rojake zelo častno. Čitalniški pevski zbor je prav pridno in zelo dobro zapel pod spretnim vodstvom g. Rusa mnogo krasnih in ljubkih pesmi, za kar je žel mnogo zasluženega priznanja. Zbrane udeležnike je najprej pozdravil g. gimnaz. ravnatelj Košnik, ki je posebno poudarjal, da smo si duševni delavci zbrali za svoj prvi sestanek ravno Kranj, da vidimo kako mesto lepo napreduje pod vodstvom seda njega prezaslužnega župana. V imenu domačinov je pozdravil goste s prisrčnim nagovorom g. dr. Sabothy. V imenu pripravljalnega odbora se je zahvalil g. župnik Barle, ki je posebno slavil zasluge župana Pirca za Kranj in ves kranjski okraj. Besede župnika Barleta so žele burno odobravanje. Drugo jutro je bila maša zadušnica za umrle tovariše rojake, pri kateri je pel zelo lepo g. Janko Zirov-nik. Ob 8. uri smo se odpeljali na Jezersko z vozovi. Vsem je prav dopadla romantična vožnja po hladni kokrski dolini in divni planinski svet okrog Jezerskega. Pred odhodom smo si vsi obljubili, da se moramo drugo leto zopet sestati in moramo skrbeti, da bo udeležba še mnogo večja. Mnogo mlajših rojakov je mislilo, da je sestanek za starejše rojake, zato se ga niso ude- » ležili. Končno se je vsem udeležnikom zahvalil g. nadučitelj Likozar in jih pozval, da naj vsak posameznik skrbi, da se drugo leto udeležimo enakega sestanka duševni delavci tega prekrasnega okraja polnoštevilno. Z veselim »Na svidenje* smo se zvečer razstali v Kranju. Slovenčevi" mučeniki v Kranju Včeraj je »Slovenec® objavil poročilo o »orjunaškem lopovstvu v Kranju®, ki je pravo mojstrsko delo klerikalne laž* njivosti in potvarjanja. Ves dogodek se je v resnici vršil kakor nam poroča oči* videč, tako*Ie: Ko sc je v nedeljo zvečer vrnil kranj* ski orjunaški oddelek z Lesc v Kranj, mu je iz predmestja dalje na glavni trg sledila gruča kakih 15 fantov, ki so sc vrnili z orlovske prireditve v Stražišču. Klerikalni fantje so izzivali, česar pa or* junaška četa ni opazila, ker je korakala prepevaje. Klerikalni fantje so sledili Orjunašem do Merkurjeve trgovine, od tam pa zavili proti Pogačnikovi gostilni, kjer so se podili v posebno sobo. Tu so razsajali med seboj in se kosali v zmer* janju čez Orjuno, da jih je vsak pasant s ceste lahko opazoval in slišal skozi pol odprto okno. Glavno besedo je vodil P., ki se jc razkoračcval: »Fantje mi se ne bojimo Orjuncev. Preden bosta dva mc< seca, se bo dogodilo nekaj! Pa ne radi volitev, temveč drugače! Pehar (vodja Orjune v Kranju) pa itak še nocoj pri* de sem v gostilno. Ga nabijemo, ubili ga bomo!...® V tem ravno pride farmacevt Pehar po ulici, namenjen v Pogačnikovo go* stilno. Na svarilo večje družbe, ki jc z ulice poslušala klerikalne rokomavharjc, je sam pristopil k oknu in Doslušal zmer* janje. Nato je šel pozvat par svojih to* varišev, ki so istotiko nekaj časa po* slušali zmerjanje in sc nato podali v go* stilno. Klerikalnim zajcem ie zdaj za« stala sapa. Par jih je zlezlo pod mizo, nekaj pa pobegnilo skozi vra;a in na streho. Ostalim, ki sc niso mogli več iz* muzniti, se ni skrivil niti las. Orjunaši so jih samo posvarili naj si premislijo groziti komu s smrtjo. K ostalem cSlo« venec® sam priznava, da sta se cnačel* nik in predsednik Orjune dostojno ob* našala®; da pa bi povclic.il svojega ka* pitalnega zajca P., dostavlja lažnivo, da so ga Orjunaši czačeli pretepati« ir. da je «njih podivjanosti komaj utekcln. Orjunaši so po odhodu klerikalnih za j* cev vsi ostali v gostilni in se mirno raz« govarjali. Nihče ni nikomur sledil, zato je «SIovenčev® dostavek podla laž, ki bržčas ni zrasla v Kranju, temveč za okrasek kar v škofovi tiskarni. Poštena javnost v Kranju sc nikakor ne zgraža nad postopanjem Orjunašcv, temveč ravno nad klerikalnim rokomavharstvom in nad »Slovcnčevo® perfidnostjo. Svetovuoznana 3390-a Peugeot - kolesa dobavna po najnižji ceni pri tovarniški za logi O. Žužek, Ljubljana, So lna nL 11. Dopisi BEGUNJE PRI LESC Al L Zmotil se je »Slovencev® dopisnik, ki piše v štev. 147 o izidu volitev v občini Begunje, da ima SLS na napredni gospodarsko * de* lavski listi od petih odbornikov tri kle« rikalnc backe, ki bodo lizali sol iz njiho» vih rok. Na uho mu povem, da imam v rokah izjavo, lastnoročno podpisano od vseh mož izvoljenih na napredni go« spodarsko * delavski in gospodarski li» sti, ki se glasi dobesedno takode: «Pod* pisani odborniki občine Begunje pri Le« scah, izvoljeni na listi napredne gospo« darsko » delavske stranke in na listi go« spodarske stranke, izjavljamo, da nismo pristaši SLS, v glavnem ne iz tega vzro« ka, ker ne odobravamo njene protidržav ne politike. — Begunje, 5. julija 1924. Slede podpisi: Franc Goričnik 1. r., Jo« žef Jeglič I. r„ Rudolf Gašpcrin 1. r.. Iskra Anton 1. r., Anton Rakovec 1. r. in Franc Mežek 1. r. Sigurno se je «Sloven* čevemu® dopisnikarju videlo tako, ka* kor pravi sledeča prigodba: Sin je bil z očetom v gostilni. Da bi oče sina opozo« ril, kdaj bo pijan, mu pravi: -rtno veselico v mestnem parku. Pričakovali pa smo s strani našega meščanstva najboljše udeležbe. — Našim kamniškim somišljenikom toplo priporočamo napredne gostilne. KAMNA GORICA. Prostovoljno gasilno društvo vabi vsa bratska društva in prijatelje gasilstva na proslavo 25 letnice, ki se vrši v nedeljo 20. t. m. na vitu g. Krapusa. Na sporedu je med drugim sprejem društev pred gasilnim domom ob 2. popoldne, odlikovanje devetih 25 let službujočih članov in velika vrtna veselica. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu in sodeluje železničarska godba iz Ljubljane. GROBELNO. Podružnica CMD za Gro-belno in okolico je priredila 22. junija svojo običajno vsakoletno ljudsko veselico na prostem in sicer v proslavo ustanovitelja CMD, čestitega staroste župnika Vrbovnika. Glavni družbi se je poslala zelo lepa vsota. Za prispevke, bodisi v denarju ali blagu, sta si pridobila največ zaslug trgovec g. Vinko Narat in ga. Jagrtva. Aranžma prireditve pa je bil v spretnih rokah podjetne Tilke, ki ji je stal zvesto o'o strani veselični odbor. Vsa čast in hvala vrlim sosedom Šmarčanom, ki so nas posetili v lepem številu. Župniku Vrhovniku je bila, odposlana pismena čestitka k njegovemu jubileju. ČRNOMELJ. Šolsko leto je končano in uspehi so prav dobri. Nekaterim staršem se pa le vendar čudno zdi, zakaj imajo otroci drugo polletje slabše rede v verouku kakor pa prvo. Še bolj čudno je, da so ti »obsojenčki« sokolski naraščaj-niki. Ali mogoče to tudi kaj na rede vpliva? — »Sokolski dom» je v delu. Z vzgledno požrtvovalnostjo pomaga pri tem članstvo. Trdno se nadejamo, da bo ta naš prvi belokranjski Sokolski dom že to jesen pod streho. Na zadnjem sejmu smo imeli obilo smeha, ko sta se mogočno prifurala na nekem tovornem avtu dva »šoferja« s kolarji. Nemara sta mislila, da je to barka, s katero se večkrat vozita. ORMOŽ. Dne 3. t. m. je prispel pevski zbor obeh državnih učiteljišč v Ljubljani ra svoji koncerani turneji v naše mesto. Gm-o?lx dame so priredile gostom mal zakusek, župan g. Ivan Veselic pa jih je prisrčno pozdravil imenom občine. Koncert, ki se je vršil v šolski telovadnici, je bil razprodan. Kljub naporni pešpoti v veliki vročini iz Ljutomera v Ormož so nastopili pevci sveži in čili. Občudovali smo posebno sigurno int-ona-cijo in jasno izgovorjavo tudi najhitrejših skladb. Občinstvo je zahtevalo ponovitev več pesmi. Pevovodji g. Adamiču je bil poklonjen lavorjev venec, pevskemu zboru pa šopek svežih cvetlic. Po koncertu je bila večerja v hotelu Bauer, kjer je kvartet pevskega zbora s prepevanjem narodnih in umetnih pesem nudil krasen užitek. Vmes pa so navdušene napitnice bodrile bodoče prosvetne pionirje k nadaljriemu prosvetnemu delu. Ker so Ormožani brezplačno prenočili ves pevski zbor in je Okrajna posojilnica v Ormožu omogočila tudi brezplačno prehrano, je dosegel koncert ne samo moralno, ampak tudi gmotno največji uspeh. VUZENICA. Slavnost prostovoljnega gasilnega društva so je končala nepričakovano dobro. Prve goste, došle z opoldanskim vlakom, sta sprejela na peronu načelnik gasilnega društva Josip Mrav-ljak in gdč Anči Brudermanova, ki je ob zvokih godbe v iskrenih besedah pozdravila došlec-e ter poklonila župnemu načelniku dr. Zelezniku iz Slov. Gradca krasen šopek svežih cvetlic. Vaje eo Mi udeležila s popolnimi gasilnimi pripravami tudi gasilna društva Vuhred, Maren-berg in Muta. Razen malenkostnih taktni črn h nedostatkov so nam naši »tihi junaki« prav zadovoljivo pokazali, kako se more z uspehom streti nevarnega rdečega zmaja. Najbolj so se odlikovali pod energičnim vodstvom Petra Mravljaka. gasicli i/. Vuhreda. Le žal, da smo slišali po petem letu osvobojenja pri gasilnem društvu iz Mute nemška povelja, kar je napravilo jako mučen utis. Po končani vaji je dr. Zeleznik izročil Simonu Vihro, Simonu Paherniku, Ivanu Kresniku in Petru Ciglerju v priznanje za njihovo 30 letno neumorno delovanje za dobrobit in procvit društva častno diplomo, ter so bili imenovani tudi častnim članom. Za izboren aranžma vrtne veselice pa gre vsa zasluga našim požrtvovalnim ženskam, med katerimi omenjamo gospa Kresnikoro, Kafelnovo in Hrenovo ter gdč Rožo Kogelnikovo. Vsestransko požrtvovalnost pozdravljamo tembolj, ker si namerava društvo v doglednem času nabaviti motorno briz-galno. VELIKA NEDELJA. Imenom šolske mladine so izkreno zahvaljujem Kolu jug. ester za trud in požrtvovalnost ob priliki našega letošnjega izleta na Bled. ahvaljujem se za prijazen sprejem na kolodvoru v Ljubljani, za udobno brezplačno prenočišče, za spremljevanje po mestu ter pogostitev 22 otrok. Neizbrisen spomin in hvaležnost mladine vam bodi plačilo za vaše plemenito človekoljubno delo. _ Ljudevit Belšak, učitelj pri Veliki Nedelji. Kakao. Ni je hrane, ki bi se vsakemu človeku tako priljubila kakor kakao, katerega se nikdar ne naveličaš in na katerega ima vsakdo vedno slast in ga v vsakem času z veseljem iu z vsem tekom použije. Seveda je odvisno od tega, ako se uporablja res dober kakao, ker v današnjem prometu se dobi še marsikateri „tudi kakao", ki ne nudi tega, kar zahtevaš upravičeno od njega. — Izvrsten, čist in pristen kakao mora dati izboren okus, je izdaten in radi tega cenejša prebrana, tako za zdrave, kakor za bolne. Za slabotne, radi svoja visoke redilne moči naravnost nujno potrebna. Vsako gospodinjstvo bi moralo imeti stalno v shrambi prvovrsten kakao, da svojce čimvečkrat pokrepča s to krepilno in zdravilno pijačo. — Ni bilo do sedaj lahko oskrbeti si 3 prvovrstnim kakaom, a odslej bo to lahko, ker že v bodočih dneh bodo gospodinje lahko izrecno zahtevale pri trgovcih edino res pristni nanovo direktno iz Holandske uvoženi „Van Kaster Cacao", ki se bo prodajal v originalnih zavitkih in s kojim boste z veseljem in z zadovoljstvom postregli še tako razvajenega gosta. Odslej — — - Cacao"! 1826/a torej le „Van Kaster Ali hočete spoznati krvoločnost klerikalcev? Čitajte! Kaj so ti hinavci in zločinci delali v dobi «Svete inkvizicije*, ko. so 34.656 ljudi živih na grmadi zažgal! 28.496 ljudi na galerah ta v ječah pomorili Čitajte! Veliki inkvizitor ljubezenski roman iz najsramotnejše dobe človeške zgodovine. Naročajte ga pri upravi »Jutra« y Ljubljani, Prešernova ulica 54. Vete-zanimiva knjiga stane 30 Din, s poštnino vred 32 Din. Organizacije in poedinci, ki plačajo najmanj 10 izvodov, dobe knjige po 20 Din. Kulturni pregled Razstava Sterle-Repič r Ljubljani (Jakopičev paviljoni, ostane še čez nedeljo, 13. t. m. odprla. Ker je razstava jako zanimiva in menda prva take vrste v Sloveniji, katera vsebuje vse polno znamenitih portretov odličnih oseb, jo priporočamo za obilen obisk. Odprta je vsak dan od 9. do 13. in 15. do 18. ure. »Pevec®. Zadnja številka »Pevca® (maj—junij) vsebuje K.*ov biografični članek o Ristu Savinu, Heri Svetlovo razpravo o harmoničnih ali alikvotnih '.onih v zborovskem petju in Jakob Alja ževe pevske spomine. M. Bajuk nadalju* je svojo statistiko o narodni pesmi v sekiricah. Izmed novih skladb navaja »Pevec® Vinko Lovšinovo «Venčarico», spevoigro za sopran in dvoglasen zbor s klavirjem, dalje Ignacij Fabianijevih 8 masnih pesmi za mešan zbor, Janko Grudnikovc postne pesmi in Oskar De* vovo zbirko jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. «Vestnik pevske zveze®, »Iz naših okrožij®, »Ve* sti iz inozemstva®, »Kronika® in «Raz* ne vesti® zaključujejo to številko, kateri je pridejana priloga zborovih skladb Ri* sta Savina, Jos. Klemcnčiča, St. Premrla, Fr. Kramarja in dr. Fr. Kimovca. | Priprave za boto sezono v zagrebški operi. Zagrebška opera se bo v novi sezoni precej razlikovala od lanskega leta. Med glavne izpremembe v osobju je šteti angažma ljubljanske primadone Zikove in tenorista Šimenca. Basist Flogl je odšel v Brno. Uprava se pogaja še z liričnim tenorjem Rijavcem. Če se ji posreči skleniti z njim pogodbo, lahko upamo, da bo g. Rijavec od časa do časa pel kot gost tudi v Ljubljani. G. Šimenc je namreč podpisal pogodbo glede gostovanja z osije-škim gledališčem. Dva jubileja r novi sezoni zagrebške drame. V gledališki sezoni 1924.-25. slavita četrtstoletnico svojega umetnostnega dela na odru zagrebške drame ga. Nina Vavra in g. Franjo Sotošek. Oba jubilanta spadata med najkrepkejše stebre zagrebškega dramskega gledališča. Premijera Vojnovičeve drame «Ma-škarate ispod kuplja> se je vršila, kakor smo že poročali, prve dni julija v Zagrebu. Fabula je zelo enostavna, pogreša zapletkov in dramatične napetosti Drama prav za prav ni drama, temveč romantična lirika republikanskega Dubrovnika. Vojnovič je v nji uporabil vse svoje znane in priznane sposob- nosti: stilske elegance in finese dubrov-niškega jezikovnega dijalekta. To ga je zapeljalo predaleč od koncentracije dramatičnega dejanja. Vendar so pred zagrebško gledališko publiko dostojno prezentirale na sceni. v Samoboru 50- j letnico svojega obstanka. spada med najstarejša hrvatska pevska društva ter proslavi svoj jubilej s pevskim ko-; merzoni in =večano mašo, na kateri se; bodo pele cerkvene skladbe J. S. Bacha, j našega Foersterja, Sattnerja in Hrvata Dugana. Srpski književni glasnik. Nova štci vilka cSrbskega književnega giasnika» jo deloma posvečena spominu Branka Ra« dičeviča. Pavao Popovič je napisal čla* nek . razreda pri glavni carinarnici v Ljubljani in Stojan Baltič za carinika 4. razreda pri glavni carinarnici v Kastvu. Milan Mravlje, geomter in vodja evidenčnega katrastra v Kamniku ter Fran Primožič, carinik na Jezerskem sta podala ostavko na državno službo. * Himen. Srezki poglavar v Gornjem gradu g. dr. Fran Veršek se je prošlo soboto poročil z gospodično J. Gajšckovo, hčerko veleposestnika in župana v Loki pri Žusmu. * Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani gdč. Angela Humcr. Pogreb bo danes ob pol 17. uri iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. — Včeraj je umrl v Litiji postajenačelnik v pokoju in častni občan litijske občine gospod Ivan Jenko. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Razpis službenega mesta. Veliki župan mariborski razpisuje službeno mesto za zvaničnika pri oblastni upravi v Mariboru. Poleg kvalifikacije, t. j. najmanj dveh razredov srednje ali njej sorodne šole, se zahteva še šoferska preizkušnja. Zato je z določeno plačo združena še posebno doklada. * Razpis učiteljskih meSt. Na državni dvora z redni trgovski šoli v Celju se raz-višejo s šolskim letom 1924./1925. sledeča učiteljska mesta: 1 mesto za ko-raercijalno stroko, 1 mesto za zemljepis in 1 mesto za strojepisje in stenografijo. * Poljska omladir.a v Sloveniji. V dobi od 15. julija do 15. avgusta priredi poljsko «Akademsko kolo v Varšavi reprezentacijski in propagandistieni izlet po Jugoslaviji. Izletniki prispejo iz Varšave preko Bogumina, Budimpešte in Subotice v Beograd, prepotujejo notranjost Srbije, Bosno in Dalmacijo ter pridejo preko Bakra in Zagreba v Slovenijo, kjer obiščejo razen Ljubljane tudi Bled, Bohinj in Maribor. Izleta se udeleži 60 akademikov pod vodstvom X'rotektorja varšavsko univerze. Z izletniki potuje tudi naš konzul v Varšavi. * Potovanje naših železničarjev na Poljsko. Meseca avgusta lanskega leta ie skupina poljskih železničarjev poselila našo kraljevino in bila ob tej priliki bratsko sprejeta od beograjskih železničarjev. Sedaj pa so Poljaki pozvali naše železničarje, da jim vrnejo obisk. V Varšavi se je ustanovi! poseben odbor za sprejem jugoslovanskih želenzičariev. Tako bo dne 10. julija odpotovalo 45 naših železničarjev iz Beograda in iz Sarajeva na. Poljsko. Ljubljanska in zagrebška železniška direkcija nista javili nobenega delegata. Naši železničarji bodo obiskali vsa važnejša mesta Poljske. Razen tega bodo napravili tudi večji izlet po Baltiškem morju. Pri povratku bodo potovali naši železničarji preko Češkoslovaške in Avstrije, a sedaj potuje;o preko Dunaja direktno na poljsko mejo. Na potovanju po Poljskem bodo imeli železničarji razne udobnosti, a potovali bodo v naših vagonih, ki bodo urejeni tudi za prenočevanje. Izlet na Poljsko bo trajal okoli 20 dni. * Subvencija za zdravniški študij v inozemstvu. Iz Rockefelerjevega fonda v znesku 9 milijonov dolarjev, ki je namenjen za pospeševanje medicine, je za jugoslovanske zdravnike določena vsota 500.000 dolarjev. S pomočjo te vsote se odpošlje večje število naših mladih zdravnikov na študij v inozemstvo, zlasti v svrho specijaliziranja za kožne in vene-rične bolezni. Določitev teh zdravnikov se izvrši potom natečaja. * Italijanski komunike o dogodkih pri Sorici. Goriška podprefektura je izdala o zadnjih krvavih dogodkih na italijan-sko-jugoslovanski meji pri Sorici sledeče poročilo: «V petek, ob 3. popoldne se je vršil nad Podbrdom na italijanskem ozemlju sestanek med goriškim podprefektom Nicolitijem in med okrajnim glavarjem iz Kranja. Sestanek je bil zelo prisrčen in je dosecel zaželjene uspehe s tem, da so se razjasnile razne točke in da so bile dogovorjene mere, ki naj odstranijo na eni in drugi strani ponavljanje sličnih dogodkov. Oba fuukcijonarja sta se po enour-n<-m razgovoru poslovila z zadoščenjem, vsled česar lahko nričakuicrno. da slifci dogodki ne bodo več dali povoda k motenju dobrih odnošajev, ki so jako koristni za obmejno prebivalstvo*. * Komunistično-klerikalni bojkot naprednih trgovcev in obrtnikov. Klerikalci poskušajo po raznih krajih s pomočjo komunistov organizirati bojkot proti naprednim trgovcem in obrtnikom. cSlove-nec» vsak dan objavlja prikrite bojkotne pozive. Kakor čujemo, se snuje organizacija, ki bo na te poskuse odgovorila s primernimi protiukrepi. Kot načelo bi veljalo, da napredni industrijci, obrtniki, trgovci pričnejo s sistematičnim čiščenjem svojih nastavljencev. Kakor znano vlada sedaj veliko pomanjkanja dela. Toda medtem, ko premnogo naprednih delovnih sil brezuspešno čaka na namešče-nje, so v raznih podjetjih najbesnejši klerikalni in komunistični agitatorji in hujskači varno pod streho. Naloga zaščiine organizacije bo, da po načelu v šmartnem pri Litiji se vrši po sledečem sporedu: Na predvečer, t. j. v soboto 12. julija podoknica gg. kumici in prvemu, oziroma častnemu predsedniku; v nedeljo 13. julija dopoldne sprejem delegatov, nagrobnica prvemu pevovodji pok. g. Iv. Bartlu, slavnostno zborovanje v sokolski telovadnici in promenadni koncert godbe cZveze jugosl. železničar-jev> iz Ljubljane; popoldne sprejem gostov in pevskih društev na postaji Litija in odhod na slavnostni prostor v Šmartno, kjer se vrši velika ljudska slavnost s koncertom lastnega in zborov bratskih pevskih društev ter godbe Z. J. Ž. — Bratska društva so naprošena, da pridejo s svojimi prapori. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 12.10, iz Zidanega mosta ob 12.26. Pričakujemo obilne udeležbe. — Odbor. * Jugoslovenska Matica. Pokrajinski odbor poziva vse delegate podružnic v Sloveniji, da se udeleže pokrajinskega zbora, ki se vrši v nedeljo dne 13. ob 10. uri dopoldne v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Vstop v zborovalni prostor imajo le oni, ki se izkažejo z izkaznico pokrajinskega odbora. Sicer je zborovanje zaupno. Kdor izmed delegatov morda pomotoma ni prejel izkaznice, naj se obrne na pisarno Jug. Matice v Ljubljani, ki mu jo takoj pošlje. Ljubljanski delegati dobe izkaznice med 2. in 3. uro popoldne v pisarni Jug. Matice pred Škofijo 21, I. nadstr. Zunanji delegati imajo polovično vožnjo, ki velja od 10. do 16. julija. * Državna trgovska akademija v Ljubljani. Ta zavod, ka-erega so letos zapustili prvi absolventi četrtega letnika, je štel konem drugega semestra 128 dijakov in dijakinj (89 + 39). Od teh dijakov 1 (dijakinj) je bilo ocenjenih z izvrstnim uspehom 11, z dovoljnim uspehom 53, z zadostnim uspehom 26, z nezadostnim uspehom 3. Ponacljalni izpiti so dovoljeni 29 dijakom, oziroma diiakin trčil ob ladjo . na oknu savnik jc službeno odpotoval v Beograd, omenjene redakcije izvesila tablico z na- - - — - - pinom cHotel Caporetto>. Vsled protesta italijanskih oficirjev je policija tablico odstranila. Speci alfteta tovarne ie I038.a mlečna Jfirim čokolada! * Silna nevihta v okolici Sodražiie. \ ponedeljek dopoldne je divjalo v Sodražici in okolici strahovito neurje. Bliski so švigali neprestano in bili spremljeni od votlega grmenja. Med uevihto je treščilo v neko biso nad trgom, in sicer v dimnik. Strela je šla nato skozi pod v hlev, kjei u— Napredno obrtniško društvo v Ljubljani. Uprave naprednih listo/ so dovolile društvu znatno ugodnost, da bo pod skupnim naslovom inserir !o. Poživljamo zaradi tega člane, ki hočejo inserirati pod društveno firmo, da se do 10. t. m. zglase pismeno ali ustno na »Napredno obrtniško društvo^, Beeiiiov nova ulica 10 (čez dvorišče) in naznani« jo ime in priimek, obrt in obratovališče. Inserat bo izšel vsakih 14 dni. u— Stenografična tekma na Christofo-V2in učnem zavodu v Ljubljani se vrši v petek dne U. julija ob osmih zjutraj v šolskih prosto jih na Domobranski cesti št. 7 pod vofsivoto strokovne učiteljice je ubila dve kravi, stanovalce pa samo; I™r,ke profesor Robidove. Diktiralo se omamila. Piš, naliv in toča so napravili ibo P° 100 besedi v mmuti skozi 4 minute, veliko škodo po polju in vrtovih. Sadeži j Tekmovale bodo najboljše stenografm.te in žito jc raztepeno, vendar je upanje, |in najboljže stenografi izmed vseh gojen-da so žito še dvigne. Včeraj je bilo zopet i cev "voda. Prvo darilo je zlata zapest-najkrasnejše 'utro. ! n'CJ> drugo zlat obesek. — Pristop k tek- * Most med Beogradom in Zemunom. jdovoljen vsakomur, ki » ranima Ministrski svet je na eni zadnjih svojih napredek slovenske stenografije Izid sej rešil vprašanje gradnje mostu za vozni promet med Beogradom in Zemunom, ki bo velike važnosti za ves Srem. Novi most se zgradi pod Kalimegda-nom. približno tam, kjer se je nahajal nekdaj stari leseni most« 99 pisalni stroj za trgovino, Industrijo ter oblasti je vsled prvovrstne konstrukcije, enostavne uporabe, mirnega teka in velike brzine naibol zahtevan! - Daje 8 — 12 kopij. - THE REX Co., LJUBLJANA. * Velik ogenj v Kamnika. — V ponedeljek ob pol 8. zjutraj je izbruhnil pri posestniku in usnjarju v Kamniku Ivanu Polaku požar, ki je upepelil drvarnice in shrambe za čreslo. Ni jasno, ali je nastal ogenj iz malomarnosti ali pa ga je morda kdo podnetil. Le izredni pridnosti in točnosti kamniške požarne brambe se je zahvaliti, da se je ogenj lokaliziral in se ni mogel razširiti na sosednja gospodarska poslopja usmiljenih sester. Par minut zamudo s strani ognjegascev bi imelo lahko nedogledne posledice. Čast in priznanje vsem in vsakemu posameznemu gasilcu. * Kitajec 6i gradi t Zagreba vilo. V Zagrebu živi že tretjo leto Kitajec Fen Šon Tao. ruski državljan, ki na zagrebški j ;er evutuslno one, ki bi se ne hoteli po- univerzi študira kemijo. Zagreb in njegova okolica se je Kitajcu tako priljubila, da se namerava trajno naseliti v mestu. tekme se razglasi še isti dan ob 11. uri dopoldne. u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Prošli teden se je rodilo v Ljubljani 21 otrok (13 moškega in 8 ženskega sp >'a), umrlo pa je 9 moških in 6 žensk, skupaj torej 15 oseb in sicer: 2 osebi za jetiko, 1 za življensko slabostjo, 1 za pljjcu.co, 1 za zastrupljeniem rane, 1 za možgansko kapjo, 1 za srčno hibo, 1 za rakoir, 7 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Štiri osebe so obolele na r. ilez« Ijivih boleznih: 2 na dusljivern kašlju, i na škrlatici in 1 na trebušnem legarju. u— Bolnica za ženske bolezni. V preteklem polletju se je v ženski bolnici oskrbovalo 1164 bolnic in porodnic ter 502 novorojenčkov. Skupna umrljivost je znašala 9 na 1164, to je 0.77 odst. Na ginekološkem oddelku znaša umrljivost 5 na 627 (0.79 odst) in na porodniškem oddelku 4 na 537, to je 0.74 odst Od vseh žen, ki so porodile v bolnici v času od 1. jan. do 30. junija 1924., po številu 469, so umrle 4, to je 0.85 odst Število porodov stalno raste, letos jih je bilo 469, napram 422 v prvem polletju leta 1923. Odpuščenih je bilo 427 zdravih novorojenčkov, mrtvorojenih 24 (5.12 odst) in umrlo jih je 28 (5.97 odst.). Nad 50 odstotkov porodov je kompliciranih. — Sprejem v bolnico je še nadalje omejen v toliko, da sc ne sprejemajo bolnice, ki se lahko zdravijo izven zavoda in da se sprejemajo noseče šele tik pred porodom ali med po rodom. u— Mestno kopališče v Ljubljani na Ljubljanici. Zadnji čas se sopet opaža, da se je pričelo s potapljanjem plavajočih basenov na mestnem kopališču, in to posebno takrat-, ko se nahaja na splavn več kopalcev. To potapljanje se vrši najraje na onem delu, kjer je otroški basen. Ob akih prilikah nikdo ne pomisli, da bi se prav lahko pripetila nesreča, ki bi povzročila neljube posledico. Ugotovilo se je, da se nahaja med organizatorji potapljanja žal nebroi odraslih kopalcev, katerih dolžnost bi venlar bila, mladino od takega loč^tja odvračali in ;o tako* -nriti ko. iti, naznaniti službujočemu pazniku na sp'.ivir, da jih odstrani iz kopališč. Proti vsem organiz^oriem potapljanja, Ob Borongajski cesti je kupil obsežno katere se bo izsledilo, se bo kar naj zemljišče, kjer si zgradi moderno vilo sredi umetnega parka. P. d. oličinstvu n» Diilpnijkvm se na znanja, d« l.o zobnt atelie .mu, ( Filipa e^fiža v Novem mestu I od 10. dO 30. julija satvorjen. stiožjc postopalo in jim prepovedalo dostop v kopališče. Poleg tega se prepoveduj postajanj« na mostičkih, zbiranje v gručah ca splavu ter metanje neplavalcev v pro?to ljubijančino strugo ali pa v ba-I sone. Zabran ene so tudi razce igre z I žogo. bodisi v basenih ali pa. v drugih i kopaliških prostorih. Vsem onim, ki bi s takimi igrami ne prejenjali, se bo žoge Odpor proti prevoza mrliča. Občinski 10dv7ei0 m jim vrnilo šele po končali gozdar in posestnik v Pokleku pri 2u-! ^jj. xckat«ri kopalci se poslužujejo zemberku, Ivan Dragozet. je nedavno | kopališča, ne d.-, bi si prei pre- umrl v svojem vinogradu na Gadovi peč.1 »kibcll vstopnice pri bbjajni. Vsaka U-v novomeškem okraju V3led kapi. Njego- ; ka Poraba ,c kar na-Vrožir r.-epovednje. va žena je hotela truplo prepeljati na do ; u_ z, Sokolski dom v Šiški so daro-mače pokopališke v Pokleku. Nameri pa ; val, 0'0 priUki uspešno položenih izpitov so se — kakor poroča rjutranji listi - iz državnega računosiovia magistratni energično uprli kmetje kranjske vas. ursdniki in uradnice 144 Din. Iskrena Premagovci iz razloga, ker bi ."zamrle* j hvala! Posnemajte! njihove njive, ako bi vozili tamkaj mrt- j u_ Smrtna nesreča pri kopanju. K veča ... In tako je bil pokojni Drago-1 našj vierajšnji vesti o utopljenki v Sa. Kino Ljubljanski dvor Telefon 730 9., 10, 11.. in 22. julija MoDnmentalni film svetovne tvornice PARAMoU.NT F:l M NEW IORK Elegantuo! MoUcmo! vi pri Vevčah smo doznali, da je utopljenka 40-lctna trgovka s slaščicami \n» gela Humar, stanujoča v Kolezijski ulici št 4 v Trnovem. u— Policijske prijave. Od pondepka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 3 kaljenia nosnega miru, 9 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prekoračenje policiiske ure, 2 poškodbi tuje lastnine, 3 telesne , poškodbe, 1 zaplemba saharina. 1 prirc-! ditev plesa brez dovoljenja in 1 prestopek ogrožanja telesne varnosti. Roman sopet najdene mladosti v 5 dajanjih j u~ Maj zastonj, drugič za denar. Me I Cela vrsta kraenih modernih toalet! | pomočnik A. S. j* cial po Dolenj-Razkošni š porini karneval! j ski oesti d m vola r>ro»i m^sti. Potorra I Predstave vsak dan ob ool 5.. doI 8. io 9. > s« ta J -0 oridruzil velik nas bele barve z idefimi lisami Psa je 6. pozneje prodal pri Zmajskem mostu sladoledarju Josipu Jankovičn za 50 Din. Kupčij pa so prišli na sled in bosta zadnjo besedo izrekla sodišče in pa oškodovani pravi gospodar psa. u— Kakor sraka je šla za lišpom služkinja Rozalija Poravne, uslužbena »adn.ii čas pri Franu Juvanu na Sv. Martina cesti 26. Ker pa si ga ni mogla pridobiti poštenim potom, je ukradla najprvo svoji sostanovalki natakarici Anici Trema črn svilen klobuk in rožnato obleko v vrednosti 2000 Din. Dalje je izmaknila svojemu gospodarju S40 Din gotovine in so-služkinji Ivanki Bogataj komad finega mila in razne druge kozmetične stvari, nato pa v soboto zvečer neznano kam pobegnila. u— Tihotapka s saharinom. Na do« lenjskem kolodvoru je bila v pondeljek prijeta zasebnica Marija Perovšek, stanujoča na Rimski cesti. Kupovala je že dalje časa od železničarjev saharin, s katerim je kupčevala po Dolenjskem. To pot pa je imela smolo, kajti zalotil jo j jc detektiv, ji zaplenil večjo količino sa iharina, njo pa odvedel na policijo. u— Zaradi dolga st« se sprla na Vi-jdovdanski cesti pozno zvečer sejma r Ivan Primožič in zidar Martin 2nidar« šič. Pri tem se je zadnji tako razjari', da je obdelal Primožiča z ostrim orodjem po obrazu in rokah in mu prizadejal precej opasne rane. Končno besedo bo spregovorilo sodišče. u— »Vidiš, ko nimaš svojih otrok moraš pa tuje pestovati®. S temi prijaznimi besedami je pozdravila Marija Rado« savlje-rič v četrtek zvečer v Zeleni jami sprevodnika Frana Tomažina. To pa in Tomažina tako užalilo, da si je poiskal zadoščenje na mestu. Zgrabil je žensko za lase in jo opraskal po obrazu. Okrog se je zbrala gruča ljudi, ki se je pr?v dobro zabavala na račun obeh. Da ni prišlo do hujšega, je poskrbel stražnik, ki je oba razdvojil. Iz Maribora a— Mariborski občinski svet nadaljui je v petek dne 11. julija ob 19. uri v mestni poevetovalnici svojo tretjo red< no sejo. a— Dijaki in dijakinje Iz Banjaluke, ki so prišli na potovanju po Sloveniji v nedeljo popoldne v Maribor, so priredili v pondeljek zvečer popolnoma uspeli koncert. Obširna dvorana v Kazini ie bila polna odličnega občinstva, glasbenikov, profesorskih krogov in narodnih. Navzoč je bil tudi župan Grčar ln škof dr. Karlin. Nastopi mladih pevcev so izredno ugajali, posebno pa narodne pesmi in pa sopranistinje. Iz Maribora so odšli dragi gosti Rogaško Slatino. a— Originalen pretep. Minulo nedeljo je za kadetnico v Mariboru popiva! neki zidar Movšek s tovariši. Ko so bili vi< njeni, je nastal prepir, v katerem je pre< vročekrvni vinski brat zidarju Movšk. odgriznil uho. Ranjenca je obvezala re. šilna postaja, kamor je pritekel po po« moč. Iz Celi a e— Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju poživlja vse napredne abiturije-ute, ki nameravajo nadaljevati svoje študije na univerzah, da jarijo do klubovega občnega zbora, ki se vrši v drugi polovici julija, svoj pristop v klub. Klub vrši kot ferijalna organiazcija glav. no društveno delo baš c počitniški dobi. Ker starejši kiubovi člani odhajajo, je treba njih mesta izpolniti z novimi močmi. Klub si je stavil za svo> delovanje mtd ljudstvom lep program, ki ga naj skuša vršiti vsak napreden slovenski akademik s tem, da postane agilen dlan kluba. e— Prostovoljni razid društva. Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok ra slovenskem ozemlju se ie z vsemi svojimi podružnicami, med temi tudi s podružnico v Celju, prostovoljno razšlo. e— Kres na Siarem gradu t Celju. V dobi našega robstva pod nemško avstrijskim valpetom se je ukoreninil med našim slovenskim ljudstvom lep narodni običaj, prižigati na predvečer sv. Cirila in Metoda po naših hribih, zlasti pa v narodno ogroženih krajih kresove. Leto za letom smo skrbno šteli in si ogledovali one plamene iz ogroženih postojank, ki so j uam pričali, da je kraj naš in da bije i v srcih ondotnega prebivalstva 5e ljubav j do rodne slovenske grude. Na žalost je j treba ugotoviti, da ta lepi slovenski ua-| rodni običaj leto za letom hira Lu že iz-; umira. — Iz celjskih gričev se je videlo ! na predvečer praznika obeh slovanskih blagovestnikov po širnem okraju okrog 15 kresov. Na Starem gradu sta prižgali po dolgoletnem običaju kres obe podružnici CM. družbe. V tihem in lepem večernem mraku se je zbralo na starodavnih razvalinah gradu celjskih grofov na stotine in stotine narodnega občinstva iz Celja in okolice. Ob zvokih celjske želez-ničarske godbe in prepevanju narodnih j pesmi združenih celjskih pevcev je po-| tekla ta lepa prireditev, ki jo je grenila ; le bridka misel na naše 'še neodrešeno ' brate. Na MOdavškem hribu je priredi! umetni ogenj trgovec g. Bovha. Rakete, ki po švigale proti nebu in pa mogočno se vzdigujofi plamen na Starem ;rradu i" prizval na Kapucinski most množico občinstva iz mesta in okolice. Opoioriic! i O. Franc Sajovic je izstopil iz n?šc ! službe in ni več upravičen sprcjc-: mati zavarovalne ponudbe za naš zavod. VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LiublianL Sreda 9. VIL 1924* = =» Življenje na angleškem dvoru Angleško časopisje, zlasti ono, ki spada med takozvanl »droben tisk«, posveča velik del svoje pozornosti dogodkom na londonskem dvoru in dogodkom v angleški kraljevi rodbini. Reporterji teh listov neprestano vohajo, kje bi dobili kakšno vest, nad katero bodo imeli številni čitatelji srčno veselje. Zato poročajo oa široko o vsaki malenkosti na dvoru ta v bližini kraljeve obiteljl. Vsaka soareja, svatba, obisk, večerja, vse to se opiše s pedantlčno minucioznostjo. Čitatelji ob takih prilikah vedno natančno zvedo, koliko je bilo gostov in kako so bili razvrščeni ob mizi; da, še več do-snajo: za toalete in nakite, ki so jih imeli na sebi, za opremo dvoran, okras miz, slog ta sestavo posodja itd. Vse to pa se razglaša ne le do poslednje podrobnosti ratančno, ampak tudi neverjetno hitro. Ko je n. pr. angleška kraljeva rodbina nedavno zopet posetila drZavno razstavo v \Vembleyu ob 11. dopoldan, ie javnost dve uri pozneje imela v rokah tiskana poročila o vsem, kar se je tam videlo in slišalo. Avtomobili so pripeljali osem- Nainovejši slučaj, ki ga poznamo, se I ravnan še ostanek kupnine v znesku 15 ~ J .rT ,. , . A. o _„ 4:__* (milnv Cc iinurrlsrn ne je je zgodil 24. avgusta 1918. leta na Angleškem. Na prostoru,-dolgem kakih 50 in širokem 25 metrov, so meri silnim dežjem padale ribe z neba in bilo je prisotnih mnogo ljudi, ki so videli, da so ribe res padale z neba; našli so jih potem na strehah in v sodili, kamor ie odtekala dežnica s streh. Ta nenavadni dež je trajal dobršnih deset minut, in po končanem dežju so našteli malih, 7 do 8 centimetrov velikih rib nekaj stotin. Kje žive te vrste «dežujočih rib»? V morju, med peskom, ki ga oseka razkrije; velike množine so jih opazili tudi, ko so plavale ob obrežju, v mali globini pod morsko gladino. Kraj, o katerem smo govorili, pa leži kakih 400 metrov oddaljen od morja. Verjetno je celo, da so ribe, ki so padale med dežjem na tla, prišle iz morja iz razdalje kakih 800 metrov. Stvar si jc mogoče razlagati z morsko trombo (Meerbose), ki vsrka pesek, vod in male ribice in potegne vse skopaj eeboj. škoda le, da nobena izmed navzočih oseb tega ni opazila. A kljub temu je ta razlaga edino verjetna, ker vse osebe, ki so takrat našle ribe na stranske novine naravnost v Wemblev, jsu]-,erD^ trde, da so ribe padale izpod kjer je publika začela trgati liste pro- j rteba. Tudi razmeroma majhna dim en -dajalcu kar iz rok. zija prostora, na katerem so se našle i-Tho * rfivnri %.i irornio razlairo. Vse Neverjetno, a vendarle resnično pa je pri tem, da daje največ gradiva za posebne izdaje časopisov na razpolago re-porterjem angleški prestolonaslednik .-■sebno. Princ od Walesa je sploh zelo originalna prikazen. Neredko se pripeti, da se skrivaj izmuzne iz kraljevih dvorov, pa se pomeša med občane na ulici. Pred kratkim se je zgodilo, da je jahal v neki šoli več ur, ne da bi se doznalo, kdo ie. Šele po njegovem odhodu so so-iahači izvedeli, koga so imeli med sabo. Toda da bi se oprostili, je že bilo prepozno. Prestolonaslednik se je urno izgubil kakor da se je udri v zemljo. Rodbinsko življenje na angleškem dvoru Je v splošnem zelo preprosto ln iskreno. Člani kraljeve obiteiji ue držijo križem rok, temveč pazijo na to, da izkoristijo čas kot se spodobi koristnim čla-iiom človeške družbe. Princese in princi se bavijo. z ročnimi deli in slikanjem za razna dobrodelna društva. Njihovi proizvodi se potem prodajajo v korist zavodov sa pohabljena in nesrečna bitja. To ie tudi vzrok, da je angleška kraljeva obitelj med narodom priljubljena kakor malo katera druga in da te redek angleški državljan, ki bi si želel republike. Deževanje Marsikdo bo zmajal z glavo, ko bo prečita! ta naslov. Toda. stvar je resna, in vsak prirodopLsec bo vedel, da zgodovina omenja slučaje, ko so deževale ribe. Seveda je vprašanje. da-Ii so ribe v resnici deževale, popolnoma umestno, bi če so deževale, kako naj si razlagamo ta nenavadni naravni pojav. Najstarejši slučaj, ki ga omenja, zgodovina, sega v konec drugega stoletja po Kristovem rojstvu. Naslednji sučaj pa se je zgodil šele 1668. Kronika iz leta 1698. poroča namreč, da je na nekem pašniku v okolici Konta padla z neba velika množica rib fis.wsasrs nje buržoazije. Tako se godi diktatorji* prosvete, ki je dejal nedavno: «Ne vidirrt več potrebe proletkulta, ki ni ustvaril nič novega*. Lunačarski ima umetniške sposobnosti, ima intuicijo, fantazijo in entuziiazem. Ogreva ga lepota življenja. Zanj je pro-letarski upor čuvstvena zadeva. Vsega tega ni najti pri Lenjinu. Vladimir Hjič je mrzil entuzijaste, ker sam ni čutil fantazije. Imel je hladen čut za. resničnost. Nad! njim ie vladala skolastična logika, združena s silno energijo. Ni bil Alieša, temvea veliki Inkvizitor. Leniinora osebnost je nosila asketične poteze, nemara sad davnega križanja s Tatarji. Lunačarski p* razodeva nagib k helenstvu in je bolj so-cijalist nego boljševik. Kdo ve, kaj je V njem: ali neizmerna ljubezen do proleta-riiata, združena z romantičnimi predstavami o novi družbi, vzmet njegovega komunizma, ali pa .ie komunizem Lunačar-: skega zgolj maska, ki pod njo tiči obras romantično-individualističneg^ avanturi-sta?! Njegov spis «Prolekult», ki je pred nekaj dnevi izšel v srbskem prevodu*. je iz« zpoved, ki nas le preveč sp<*ninia na izpovedi nekdanjih vernikov, kadar so ža izgubljali vero. Dokazi se ne posrečijo. Predvsem je zelo nehvaležna reč, ubijati osebnost, če se narava ne zmeni za marksistične potrebe in tvori čisto samosvoje tipe, ki se po železnem zakonu življenja hočejo izživeti. Lunačarski mukoma ubija osebnost, prvo celioo kulture, ker mu nov ekonomski red veleva, ustva- ostalosti Augore se namre ličinki v mestu skorajda ne morejo nastaniti tor stanujejo na prehodu skozi Angoro ali na obisku mesta vedno v vagonih na postaji, kar sevoda bag ne dviga ugleda turškega glavnega mesta pred evetom. > t « Po s!o¥aitskeni §¥etu Mistr Jan Hus Morda bi to označili še najbolje, če re-rečemo, da je narodni svetnik v najširšem, najpopolnejšem pomenu. Hus pa ni le svetnik, flus je tudi svetovna osebnost. Mož, ki se je v boju z avtoriteto skliceval na razum, ta mož pripravlja novo ero. Iz tega raste svobodno znanstveno 'ie^bif zaveden ";a7dušen~ Čeh" kile raziskavanje, prosvetno gibanje, ves nahraniti pravice naroda; bi! je čist in predek. Husa je bilo v tem boju mogoče sežgati. rapredka pa ni bilo možno ustaviti. _ V nedeljo 6. t. m. je proslavljal ves češki narod 5091etnico smrti velikega mi-stra Jana Husa. Boi za Husa in njegove ideje je tista rdeča nit, ki se vleče skoji češko zgodovino v minulih pet sto letih. Hus znal moralen človek, odličen teolog, znamenit profesor, neprekosljiv govornik, ki je stal na višku izobrazbe. V Husovi dobi je vladalo načelo, da mo-1 ra kristjan, če hoče doseči posmrtno blaženost, verovati vse, kar uči cerkev, t. j. papež in perlati, in mora biti pokoren papežem in prelatom. Hus pa zavzema napram temu srednjeveškemu zahtevku tako rekoč moderno stališče. Husovo načelo ie, da naj človek veruje to, kar sc sklada Lunačarski Tovariši Lunačarski jc znamenita osebnost v rdeči Rusiji. Trdo in nehvaležno vlogo ima. E»iktira prosveto. preobrazu.ie duhove, gradi novo kulturo. V dobi revolucij je skrbel za odvišno ropotijo, ki se ji pravi umetnost in je izkušal s porcijami pajoka rešiti naglo izumirajočo kasto s svetim pismom in z.j,dravini .razumom,i umetnjii0V ,„ znanstvenikov, iščoč hkratu in da naj posluša j.apeža in prelate le v tem, kar ne nasprotuje sv. pismu in razumu. Ako govorimo moderno, bi mogli reči. da Hus hoče, da naj bo kristjan v svoji veri in poslušnosti napram prelatom kritičen. Hus ni načelno proti avtoriteti, svari pa pred slepo vdanostjo avtoriteti, ki si sama izpodkopuje zaupanje. Hus torej hoče imeti misleče, kritične kristjane, ne take, ki vsemu pritrjujejo. Mišljenje, kritika je predpogoj napredka. Tako je Hus soustvaritelj moderne civilizacije. Srednji vek jc rad poudarjal formo, zunanjost: vero, obred, božja pola, bičanje samega sebe itd. Hus pa vidi bistvo pobožnosti v moralki, v praktičnem krščanstvu. Tako pravi na primer: *Kdor eno zoprno besedo potrpi, ta Boga bolj počasti in več za svojo dušo stori, nego če bi na svojem hrbtu razlomil toliko šib, kolikor bi jih moglo zrasti v največjem gozdu.' Hus je bil močna osebnost in te svoje osebnosti si je bil v svesti. Kar je spoznal za resnico in pravico, to jc trdno držal in bi se temu mogel odreči le, ako bi mu kdo s sv. pismom dokazal, da se moti. In na vseli ropotijah z ultrardečo svetilko 4« vanja inozemskih nameščencev in pod« jetnikov v našem področju ter stremela za tem, da se inozemci, kolikor le dopu« ščajo obratne razmere v posameznih podjetjih, sukcesivno nadomestijo z do« mačini. Po sklepih seje združenih odsekov je zbornica nadaljevala akcijo za izvedbo reorganizacije in redukcije pri okrožnem uradu za bolniško zavarovanje v Ljub« Ijani ter predložila ministrstvu za social« no politiko spomenico za znižanje pre« mij za bolniško in nezgodno zavarova« nje, ki pri sedanji stagnaciji občutno bremenijo na naših gospodarskih krogih Zbornica je skušala doseči omiljenje pogojev za udeležbo naših obrtnikov pri državnih dobavah, ker se pri seda« njih predpisih in stroških naši obrtniki kljub tehnični zmožnosti ne morejo ude« ležiti državnih dobav v večjem obsegu. Po dolgem prizadevanju se jc zborni« ci posrečilo, da jc bil pri uradu za po« speševanje obrti v Ljubljani imenovan sosvet, da omogoči sodelovanje obrtni« žtva in pojača iniciativnost urada. Zbornična intervencija glede poviša« nja zneska za kompctenco sodnih in, stane v trgovinskih sporih je imela sicer popoln uspeh, toda pokazala se jc nova potreba, da sc zaradi velikega šte« vila pravd z visokimi zneski število sod« nikov « posdincev pri zbornih kot trgo« vinskih sodiščih pomnoži. Zato bo važna olajšava, da se čimprej aktivira pri ljubljanski blagovni borzi razsodišče in omogoči tako hitra rešifev sporov z razbremenitvijo sodišč. Organizacija blagovne in efektne bor« ze v Ljubljani ie v zadnjem času toliko napredovala, da bo borza v kratkem lahko pričela s poslovanjem. Zbornica jc prevzela iniciativo za izdelavo uzap.c za lesno trgovino ter se po strokovnja« kili pri borzi izdelani načrt razpravlja v ožjem strokovnem komiteju zbornicc in upamo, da dobimo tako v kratkem ure« jeno poslovno podlago za našo najvaž« nejšo gospodarsko panc^o. PROMETNE ZADEVE. V prometnem ozir.i stopa za nas ure« ditev tarifnih vprašanj vedno bolj v ospredje. Neurejenost železniških tarif otežuje naše trgovinske stike z ost dimi pokrajinami države in povečuje krizo naše industrije, poleg tega pa nam oie« žujc izvoz in konkurenco v inozemstvu. Zbornica jc intervenirala z obširno utc« meljeno spomenico, da bi sc po prevzet« ju južne železnice v državno upravo uvedlo skupno računanje razdalj in ta« rif z ostalim omrežjem državnih želez« nic. Naš predlog dosedaj šc ni rešen. Z dovolitvijo 30«odst. popusta za tran« žitni promet med Avstrijo in Čcškoslo« vaško ter italijanskimi pristanišči na Ja« dranu preko našega ozemlja se jc po« srcčiio pritegniti zopet inozemske trans« porte na naše proge. Toda ta popust olajšuje inozemski trgovini in industriji uspešno konkurenco z našimi eksporter« ji, ki morajo plačevati polne tarifne pri« stojbine. Zbornica jc ponovno intervenirala v zadevi gradbenih kreditov za prekmur« sko železnico kakor tudi za otvoritev prometa med Prckmurjem in Madžarsko Intervencije so imele toliko uspeha, da se dela v ogroženih sekcijah niso usta« vi ia. Dalje moram omeniti, da smo z zbor« nično intervencijo dosegli obnovitev sek cije za trasiranie železniškega spoja med Kočevjem in reško progo ter za podalj« šanjc rogaške želcznicc od bivše deže'nc meje do Krapinc. V zadnjem času je postalo vprašanje normalizacije vicinalnih želcznic v tarif« p.cm oziru zelo pereče, ker otežuje sc« dan ji režim prevoz blaga in onemocoču« je direktno odpremo transportov v ino« zemstvo. Vprašanja ni mogoče povolino rešiti, ker vprašanje bivših štajerskih deželnih icleznic še ni rešeno. Tržna poročila Živinjski sejem v Mariboru (8. julija). Dogon: 8 konj, 9 bikov. 2S0 volov. 411 krav in 14 telet. Skupaj 722 komadov. Povprečne ccnc za 1 kg žive teže so bi« le: debeli voli 13 — 13.30, poklebeli voli 11 — 12.50, plemenski voli 8.23 — 10.30, biki za klanje 10 — 12.25, klavne krave debele 9.75 — 11.25, plemenske krave 8.75 — 9.50, krave za klobasarje 7.25 do 8.75, molzne krave 8.75 — 9.75, breje krave 8.75 — 9.75, mlada živina 10 do 14 Din. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 25 — 27, II. vrste 22 — 24, III. vr« ste 19 — 21; telečje meso I. vrste 25 do 28, II. vrste 21 — 24, svinjsko sveže 22.50 do 35 Din za kg. Kupčija med domačini precej živahna. Za izvoz pa jc bilo pro« danih le v Gradec 56 komadov, medtem ko Italijanov to pot ni bilo. Dunajski živinski sejem (7. julija). Dogon 2693 komadov; od tega 489 do« mačih, 433 iz Madžarske, 87 iz C:eško« slovaške, 448 iz Jugoslavije in 1236 iz Rumunije. Cene so poskočile zaradi manjšega dogona za 1000 do 1500 aK pri kg. Notirali so za kg žive teže v tisočih aK: voli I. 16 — 17.5 (izjemno 18 — 20), II. 14 — 15, III. 12.5 — 13.5, biki 14.5 do 18 (19), krave 12.5 — 16 (18), slaba ži« vina 9 — 12.5. Trg z mastjo in prekajenim mesom. Zunanja tržišča razen italijanskega po« kazujejo v zadnjem času slabljenje cen. Cene na italijanskem in našem trgu pa so bile čvrste. Na naših trgih so bile prošli teden nastopne povprečne cenc: debela slanina 36, sveža slanina 34, pa« pricirana 33, industrijska mast v sodih 30 — 32 z 2 odst. pribitka za ambalažo, čista domača mast 33.5 (v podrobnostni razprodaji 36.5), dobra gnjat 48, cesar« sko meso 33, krakovske klobase 33, kranjske 33, mortadele 34, pariška klo« basa 33 Din za kg, vse na debelo. = Izdelava trgovinskega zakonika. — Stalni zakonodavni odbor pri ministrstvu pravde jc sklenil, da se bo na dan 1. septembra t. 1. vršila prva seja pravne sekcije tega odbora, na kateri se bo pričelo z delom načrta novega trgovinskega. in meničnega zakona kakor tudi načrta novega zakona o čekih, ki doslej kot poseben zakon ne obstoja. Dobršen del tega materijala za podlogo teh novih zakonov je že zbran. "Uporabljanje minimalno tarife na blago iz Madžarske. »Uradni list* št. 61. prinaša razglas, ki vsebuje: Na uvez blaga i/. Madžarske se pobirajo minimalne carine; uživati pa mora tudi naš izvoz v Madžarsko ob uvozu iste postavke madžarske minimalne tarife. = Težkoče v trgovinskih pogajanjih z Italijo so precejšnje. Zato pogajanja nič ne napredujejo. Minister za trgov, in industrijo stoji odločno na stališču zaščite naše industrije, dečim zahtevajo Italijani pretirane ugodnosti ?a izvoz v našo državo. Ravno tako zahtevajo ugodnost! z a svoje denarne zavode. Naši dele-p:tl so debili že v soboto nove instruk-eije za nac.aljnja pogajanja. = Minister trgovine in industrije ter finarčni minister v hrvatskem Primor-ju. Minister dr. Krizmnn in !i cde"iO:.iu za mornarico v Zemunu se ''o vršila 2S. t. ni. ofeitalna licitacija Oiodo dobave kovinskega materijah, usivatiii jermenov, električnega materi-;a':i azbestni ga škriljavca in raznega gradbenega materijala za pomorski ar-zenal m gradbeno upravo v Tivtu. — Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila 11. t. m. ponovna ofertalna licitacija glede dobave mesa z.i ljubljansko garnizijo. — Električna centrala v Cctinju razpisuje dobavo eneg.'' vao-rcna nu/lo iu PJln kc ilrrii- nega olja. — Natančneje se poizve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. == Dobave. Pri smodnišniei v Kamnftu se bo vršila 16. t. m. druga ofertalna licitacija glede dobave vrečic iz kartona in copat ter dne 2. avgusta glede dobave sodov. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila 26. t. m. ofertalna licitacija gledo dobave razne žice. — Intendantura Dravske divizijske oblasti v Ljubljani potrebuje večjo količino sena, katero nakupuje direktno od produccntov posebna komisija, ki se nahaja pri imenovanem vojaškem oblastvu. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila 26. t. m. ofertalna licitacija glede dobave gumijevih cevi. _ Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila 26. t. m. ofertalna licitacija glede dobave raznih čopičev. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Za-grebu se bo vršila 26. t. m. ofertalna licitacija glede dobave raznega železa. — Natančnejše se poizve v Trgovski in obrtniSki zborniei v Ljubljani. = Obtok bankovcev v Avstriji se je po izkazu 30. junija povečal za766.2 milijarde na 7774.0 milijarde aK. = Ovadbe proti Depozitni banki. Z Dneaja javljajo, da je na gospodarsko pelit-ijo prispelo več ovadb od oseb, ki imajo majhne efektne depoje pri Depv žitni bank' in ki z vsemi sredstvi stremijo za tem, da bi svoje papirje dobili čim prej v svoje posest. Razen tega so pri gospodarski policiji ovadbe vložnikov Depjzitne banke,' ki smatrajo za kazhjivo, da jc banka sprejemala vloge, ko se "-''"Hla že v kritičnem stanju. == Insoivenca dunajske baoke. Poravnalno postopanje ie uvedeno nad bančno in komisijsko firmo Patzak & Co., poprej Schilling & Co., na Dunaju. — Madžarsko zunanje posojilo. Kakor poroča madžarsko časopisje, je madžarsko obnovitveno posojilo bilo v Londonu za 100% preveč podpisano. = Nezaposlenost v Madžarski radi gospodarske krize močno narašča. število nezaposlenih znaša okrog ."0.0C0 do 60.000. „Sava" obče zavarovalna d. d. v Zagrebu. io dne S«!, p. ni. imela svoj ;I. rodovni letni občni zbor - od predsedstvom družbenega podpredsednika g. dr. Švrljuga, general, ravnatelja Hrvatske eskomptne banke. Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da so se družbeni posli v pro Meni letu uspešno razvijali, ter znatno razširili. Skupna svota premi.iskih dohodkov, ki je znašala leta 1922. 16.000.000 dinarjev, se ie leta l!s?3. dvignila na 28,000.000 dinarjev. Uprava tega velikega domačega zavoda je v istini lahko zadovoljna z doseženimi rezultati, ki najbolje dokazujejo splošno veliko zaupanje, ki si ga je »Sava« pridobila v širjem občinstvu in v pridobitnih krogih. Lastni družlieni jamstveni fondi znašajo okrog'o 20.000 600 dinarjev. Družba je od svoje ustanovitve (leta l'.r-l.) Jo konca leta K"-.', izplačala nad 20.000.0G0 dinarjev z.i ši ode. Cisti dobiče!- ?et.» 1923 znaša 1 milijon 211.!05.40 dinaijev. Družba izplača 10% dividendo za leto 1923. V upravni odbor so bili izvoljeni sledeči člani: Gg. Pran Dubokovič, podpredsednik Jadransko - Podunavske banke v Beogradu in veleposestnik na .Jelsi-Sušak, ter šrtefan Karamata, generalni ravnatelj Jadransko-Podunavske banke v Beogradu. V nadzorni odbor: Gosp. Ljubomir Dži-novski, namer-tnik ravnatelja Jadransko-Pcdunavske barke v Beogradu. Sokol Naša sokoiska vrsta na oiimpijadi v Parizu Nekako tri mesece ie od tega, ko se je določilo, da tudi jugoslovansko Sokol-stvo stopi med one narode, ki so odločeni poslati svoje reprezentance k mednarodni telovadni tekmi na olimpijado v Pariz. Bili smo med zadnjimi, ki so se prijavili k tej težki borbi za svetovno prvenstvo v telovadbi- Razne ovire, med katerimi so bila denarna sredstva na prvem mestu, eo bile vzrok, da je odločitev padla tako pozno. Drugi narodi, ki pošljejo svoje tekmovalne vrste na olimpijske tekme, so se med tem že davno pripravljali ia mnogi izmed teh so imeli v tem času že svojo vrste popoluouia iz-vežbane in iztrenirane. Precej poguma je bilo torej treba za tako odločitev in le sokoiska vztrajnost in energija sta odtehtali, da je zmagala misel za udeležbo. Vsak uspeh, ki ga doseže naša tekmovalna vrsta, bo treba »oditi iz tega vidika iu ga oceniti tem višje, kakor uspeh drugih, ki so imeli za pripravo petkrat toliko časa ali še več. Na prvi poziv se je priglasilo več kot potrebno število bratov, ki so imeli voljo podvreči sc trudapolni trenaži in žrtvovati vse svoje telesne in duševne moči prestižu sokolske organizacije. Začelo se je trdo delo, ki ga pozna le oni, ki je imel priliko videti te borce pri svojem vsakdanjem umornem opravilu. Neizmerne energije in samozataje-var.ja je treba tekmovalcu pri treuaži, da ne opeša in ne obupa, le trdna in nepremagljiva volja mu daje moč, da vztraja. Izbirne tekme med trenaio so končno zmanjšale število tekmovalcev na 13. Pretekli petek in soboto je bil zadnji odločilni preizkus, ki je odločil, kateri izmed trinajstih bodo izbrani, da zastopajo jugoslovanski narod na svetovni tekmi, pri kateri je edino možno, da si priborimo večje uspehe, kajti vse ostale panoge, ki so ali bodo še zastopale jugoslo-venske barve na oiimpijadi, niso imele dosti upanja na zmago. Ob pekoči vročini se je vršila oba dni tekma na Taboru, pri kateri sta kot sodnika fungirala brat Smrtnik in Jeras, ki sta poleg brata Kuščerja določena tudi za sodnika na oiimpijadi. Uspehi, ki so jih dosegli naši tekmovalci, niso slabi. Žal, da zadnja poizkusna tekma ne daje točnega pregleda o izvežbanosti naših telovadcev, kei je imel naš najboljši, br. Štukelj, nesrečo, da si je že pri poljubni vaji na bradlji tako močno pretegnil sklepne vezi v dlani, da tekme ni mogel nadaljevati. Vendar je upanje, da mu roka do tekme v Parizu toliko ozdravi, da bo lahko tekmoval. Prepričani smo, da bo skoraj na vseh orodjih odnesel po 10 točk. Tudi br. Drganca je doletela nesreča na drogu, kjer si je toliko pretresel hrbtenico, da je moral preizkusno tekmo opustiti. Izmed ostalih je najboljši dosegel 93.6 odstotkov, zadnji, ki pride še v vrsto pa 76 odst. Tako imajo vsi nad 75 odst., kar ne pomeni malo. Namestniki so dosegli 70 odst. do 76 odst. in so torej kot taki še vedno dobri, ako bo treba vskočiti za katerega v vrsto. Jako želimo, da bi tega ne bilo treba, ker sta dva najboljša v vrsti že doma plačala usodi svoj obolus s ponesrečbo. Naši tekmovalci, ki odpotujejo v soboto zjutraj na usodepolno pot preko Italije v Pariz, so bratje: Stukelj (Novo mesto), Drganc (Ljubljana I.), Porenta (Ljubljana I.), Osvvald (Ljubljana), Žilic (Ljubljana), Primožič (Ljubljana II.), Hlastan (Trbovlje) in Jeršck (Ljubljana II.), ki tvorijo tekmovalno vrsto, kot namestniki pa so določeni bratje: Poljšak (Celje), Roknič (Zemun), Lovšin (Ljubljana I.) in Zupan (Ljubljana I.). Vrsto bo vodil pri tekmi savezni podnačelnik br Pože-ncl, JSS. bo zastopal v Parizu savezni starosta br. Gangl, za sodnika so od naše strani določeni bratje: Smrtnik, Jeras in Kuščer, kot tolmač in vodnik pa br. prof. Juvančič. Bratje! Težita je vaša naloga, ki jo greste izvrševat v Pariz. Toda zavedajte se, da zastopate naš celokupni jugoslo-venski narod, imejte vedno pred očmi, da ste elitna reprezentanca jugosloven-skega Sokolstva, ki ponosno zre na Vas in ki je trdno u ver jeno, da Vaši uspehi ne smejo biti in ne bodo med zadnjimi. Vi ste v tem slučaju poklicani, da po-nesete dobro ime našega naroda in Sokolstva širom vsega svet3, ki naj spozna, da smo mladi Jugoslovani med prvimi kulturnimi narodi, ki imajo moč in voljo zmagovati v svetovnih borbah. Bratje, pogani in vztrajnost naj Vas spremljata do povratka v domovino! Zdravo! Kdor potuje t Psrii s sokolsko tekmovalno vrsto, ki se odpelje v soboto, dne 12. t. m. ob 5. uri 24 minut iz glavnega kolodvora v Ljubljani, naj se takoj zglasi v pisarni Jugosloven. Sokolskega Saveza v Narodnem domu, I. nadstr., da se ugotovi točno število udeležencev. To velja za vse, tudi za nečlane sokolske organizacije. Potuje se čez Trst, Milan, Vallorbe. Za ugodno vožnjo je poskrbljeno, kolikor je to v danih razmerah mogoče. — Jugoslovenska sokoiska eks-pedicija dospe v Pariz v nedeljo dne 13. julija ob 14. uri 45 minut. — Profesor br. Juvančič, ki je dragevolje prevzel posle tolmača in vodnika v Parizu, odpotuje že dva dni prej, da pravočasno preskrbi stanovanje itd. za naše udeležence. — Prijavite sc takoj! Šport OLIMPIJADA. Prvi dve odločitvi lahkoatletskih tekmovanj smo objavili v včerajšnji številki. Danes priobčujemo nekatere podrobnosti j Prvi dan: 10-000 m: 1. Ritola (Finska) 30 :23.2 (nov svetovni rekord), 2. VVide (Švedska), 3. Berg (Finska), 4. Sipila (Finska), 5. Martinenghi (Italija), 6. Fell (Francija). Ritola je ob velikih ovacijah gledalcev prispel na cilj 300 m pred drugim. Finale v metu kopia je prinesel nastopne izide: 1. Mvrrhae (Finska) 62.96, 2. Lindstrom (Švedska) 60.92, 3. Oberst (Amerika) 58.35, 4. Ekvist (Finska) 57.78, .5 Neuieldt (Amerika) 56.96, 6. Blomquist (Švedska) 58.85. V teku na 400 m z zaprekami se je plasiralo za finale pet Ame-rikancev in en Francoz. Najboljši čas ie bil 54.8. Na 100 m. je bilo najprej 17 pred-tekov, nato šest izločilnih, pri katerih se je plasiralo za finale šest Amerikanccv, en Kanadijec in en Anglež. Najboljši Č33 je dosegel Anglež Abrahamson z 10.6. Drugi dan: V finalu na 100 m je zmagal Abrahamson (Anglija) v 10.6 pred Sciiolzcm (Amerika) in Porrittom (Južna Afrika). V petoboju sta se vršila skok v; daljavo in met kopja: Le Gendre (Amerika) jc skočil 7.28, 7.32 in 7 m ter vrgel kopje 67.5 m. V skoku v višino je zmaga! Osborn (Amerika) z 1.98 (olimpijski rc-kord). Z 2.02 m je skušal doseči nov sve-tovni rekord kar se mu pa ni posrečilo. V semifinalu na S00 m so se plasirali za finale v prvem teku Stalard (Anglija) v 1 :54.2, v drugem teku Love (Anglija) V 1 : 56,8 in Dcdge (Amerika) v 1 :57.4. Mariborski kolesarski klub ePerun» ja priredil, kakor smo žc poročali, v nedeljo dirko na 26 km dolgi progi Mari-bor-Ptuj. Zmagali so v skupini mladih Vinko F-rkonec v 50 : 04, v skupini starih Josip Verbnjak v 53 : 50, v težki skupini Anton Lappi (95 kg) v 55 : 13 in v dam-ski ga. Štefka Kumerc v 67 :27. Sc nekaj zadnjih nogometnih tekenu Gradec: Hašk (Zagreb): Hakoah (Gradec) 4:1 (1:0). Krakov: Slavija (Praga) : VVisla 4:1 (1:1). Praga: Viktorija Žižkov : Rapid (Dunaj) 3:1 (0:0). Brno: Akad. Boldkluber (Kodanj) : Makabi —. Mor. Slavija komb. 2:1 (1:1). Zagreb: Derby : Ilirija 3 : 2, Makabi : Zmaj 1 :0, Slavija : Sava 2:1, Unitas : Grafika 5 : 0, Viktorija : Železničar 2:1. Praga: Sparta : Meteor Vinohrady 2 : 0 (2 : 0), Viktorija Vinohrady : Union 2ižkov 4 : 3, CAFK : Meteor VIII 3:1. £ p. — Danes, v sredo ob IS. 15 redna seja poslovnega odbora. Tajnik. Ljubljanski plivački podsavez. Redna odborova seja 9 t. m. v kavarni Emona, damska soba ob pol 9. Zadeva pokala iu razpis prvenstvene tekme za Slovenijo. Prosim polnoštcvilne udeležbe. Tajnik I. Kolesarski podsavez za Slovenijo. Pripravljalni odbor za ustanovitev «Kolesar-skega podsaveza za Slovenijo, naznanja vsem klubom Slovenije, da se vrši Ustanovni občni zbor v soboto dne 12. t. m. v hotelu Balkan v Celju ob 8. zvečer. Dnevni red se je odposlal vsem klubom že pred 14 dnevi. Ako ga kak klub ni prejel, naj javi to takoj Pripravljalnemu odboru. lnternacijonalni tennis-turnir v kopališču Pištany (CSR.). Kakor se nam javlja, se bo v dobi od 18. do 24. avgusta v slovaškem kopališču Pištany vršil lnternacijonalni tennis-turnir za prvenstvo Slovaške ter za pištanjski prehodni pokal. Vsled sijajnega uspeha lanskega turnirja, ki se je vršil na krasnem športnem igrišču v Lištaneh, se je «Lawn-Tennis klub Bratislava, odločil za letošnji miting v kopališču Pištany, ki je vsled svojih zdravilnih vrelcev na svetovnem glasu. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra>. Odgovorni urednik Fr. Broxo»iž. fisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Ljubljana 8. julija 1924. Ljubljana 306 nad morjem Kraj opazovanja Ljubljani Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . Praga . Inomost ob Zračni tlak Zračna temperatur« Veter Oblačno 0-10 Padavine mm 7. 14. 21. 7. 7. 76 > 4 764 8 754 6 17-4 22 8 sever zapad n jasno n n 6-9 7. 7. 7. <64 1 16-0 jugzap. ,pol obl. 10 i V Ljubljani barometer nižji temper. višja Soinee vzhaja ob 4-16, zahaja ob 1951 Dunajsko vremensko poročilo. Ob pre« l maksima so bila zmerna. Napoved za težno jasnem vremenu je bila včeraj v ] sredo: Deloma oblačno, nagibanje k nc« Avstriji na več krajih nevihta, posebno ! vihtam, hladno. Scverozapadni vetrovi, v Južnih Alpah. Temperatura je v Sred« | V Južnih Alpah pretežno jasno, nagiba« nji Evropi nekoliko padia. Včerajšnja j nje k nevihtam, nekoliko hladneje. Županstvo občine Litija javlja prcž-lostno vest, da je njen častni občan, gospod Ivan Jenko postajenačelnik v p. dne 8. julija 1924 po daljši mučni bolezni preminul. Litija, dne 8. julija 1914. J. Sachy: Ahasver na pote V Napohi in mestu mrtvih. Napoli, koncem junija. 5. P. Q. R. naj me rad ima. Menim, da to ljudstvo ni za drugo na svetu, kakor da posedeva od ranega jutra do pozne noči v kavarnah ter uganja politiko: fašizem in antifašizem. Duhovi so zelo razburjeni in pojavlja se čimdalje močnejša opozicija. Mussolinijevo stališč« je celo vspričo maggioranze iije-gove stranke precej labilno. Strašno jezo goje Rimljani do Francozov, odkar je pariški municinij Matteotijevi udovi izrekel sožaije. Tudi o našem incidenta v Planini precej govoričijo — listi namreč, ljudstvo itak ne ve, kje je Postu-trda- PobraJ sem tedaj šila in kopita ter odjadral v Napoli. Vožnja 250 km traja 5 ur in je zelo interesantna z ozirom na menjajoče se slike pokrajine Skoraj vsa mesta, ki sem jih na potu videl, stoje na hribih ter so hiše nagromadene okoli katedrale. Id tiči na vrhu dotič-nega hriba. Zlasti impozanten je ogromni benediktinski samostan Monte Cas-sino na visokem hribu. Da se jim ljubi rak o visoko hoditi. Takoj ko smo zapustili mesto Ca-»rta, se je pojavil očem stari, nesrečen osni Vezuv. Gost dim liki deževni oblak se čimdalje gostejšo vali iz njegovega žrela. Napoli. Vrvenje pred kolodvorom. Komaj se ubraniš vsiljivim kažipotom, Id te kakor mrčes nad legujejo. Čimbolj sem se branil, tembolj je silil v mene in ko sem mu v skrajni nervoznosti ponudil zaupnico, mi je rekel: «ecco mi, pronto*. Seveda me je ta njegova malobrižnost osupnila, da sem mu dovolil, nositi prtljago v bližnji hote-L Apropos: Vedi Napoli e poi muori se ne srlasi, kakor si običajno predstavljamo:'videti Napol in potem umreti, marveč,: vedi Napoli e poi Mori, mesto pod Vezuvom! Napoli je skrajno prašno in umazano mesto. Liki velikanski polu-mesec se razširja v amfiteatraličui legi po hribih, na katerih najvišjnm kraljuje citadella. V luki sploh ne moreš hoditi, toliko ovir ti stavljajo pred noge in ta prah! Najbolj sem se divil napoli tati-skim voznikom. Imajo vozove na 2 visokih kolesih, a la naš «tajsel» in na-tovarjajo na eu sam tak voz skoraj ptfl vagona' tovora. V voz so vpreženi po trije konji; srednji nosi menda največje breme, ker mora v balanei vzdržati voz. dočim druga dva voz vlečeta. Izvo&Mri imajo nad kočijami razprostrte svinčnike. — Žene napolitanske so brt;z iz,jemo — grde, umazane, debelušaste bahnice. Menda se nikdar ne kopljejo. Vsaka druga je, kakor mi je pravil moj kuče-gazda — prostitutka. No in o tem sem se sam prepričal, ko som v večerni uri sedel pr?d' kavarno. Na stotine t*h ženšcin pleše, poje, kadi —- po ulicah. Gorje tujcu, ki je nepreviden; že marsikdo je svojo neprevidnost plačal z življenjem. Vsaka ima namreč sfrutta-torja. ti j. izkoriščevalca. Je umljivo te daj. Danes zjutraj pogledam skozi okno in kar tam na trotoarju glavne ulice molzejo — otroci koze. Zdajci sproti nekdo iz sosedne hiše na vrvici korbo na tlak in v zameno za 1 sold dobi četrt litra mleka. (Tukaj računajo še po soldih, en sold je 10 cent.) Črna kava je izborna, še boljše Capri vino in La- erimae Chrieti izpod Vezuva. * Ena najkrasnejših točk v napolitan-skern ozemlju je nedvomno pot. ki pelje v Castellamase di S tabla. Ves čas vožnje, ki traja približno eno uro imam na levi Vezuv, pred seboj morje in to rastlinstvo: pomaranče, fige. limone, agave. palme kaktuse! Pristanišče tik pristanišča s tistimi naf|>olitanskimi jadrnicami poševno visečim drogom za veliko jadro. Zelo pitoreskno. Daleč tam na desni strani se navidezno vzpenja' iz morja la be.lla Napeli. Velik pol-okrog. — Pornpei. Tik pred postajo J« irrand hotel Suessc in istotako velike so videl komaj polovico mesta. Interesa*) t-i od pa del petrefakt. je■ vpeto » strjeni atriji, kcmališča, coenaculi pauricij- ,nih zob izraz smrtne bob- \ vitrinah so skih hiš tik nUih lukenj za plobejce. na vpogled hlebci kruha, potice, u ws 1 " .. .. . " _____•. . I. r.Xr,nr>n /ihlolrA L" HlfMmAP ki SJ > Oštariia tik oštarije, pekarne, mesnicc In zopet templji, fora, svetišča privatnih hiš. Sobane in sobe bogatažev, opremljeno z na kamen naslikanimi favni, amorjl cvetkami in krasnimi vloženimi hodišči. — predstavljaš si povsem lahko, kako je tu bilo pred skoro 2000 leti Ulice so glavne — vodoravne in postranske, ki vodijo navkreber. So tako izdelane, da. na levi in desni ho- ; pet ožgane obleke, ključavnice, ki so tako umetno izdelane, da ne vem, če bi jih kdo mogel imitirati. Gudro je pa to. da v vsem mestu prevlaida bledo-rdeta barva, slike, stene, kipi, vse jc več ali manj rdeče barve. V svrho vzdržavanja grobišč si j« italijanski fisikus izumel enostavni recept pobiranja vstopnic: 6 lir za, osebo. Dosti mu to nese in tudi želesniSka iaK.o Jzaoiaiio, Taal»" » -"n"'«" « '»"• """' ' '" Tprstenju prlloiea. «.mk« M Dl«*«ol » oapr.J PUto M Ubito tadl » toam*«h N« »prhanja 0dK0TarJa uprava le. W1» vpraaaoj p ' .» ndcorcr tar roaalpulacljaka prlatojblna (2 Din). _ (dobe) Akviziter fntcllBentcn. 2 dobim naato-com, se sprejme razpe-Žavanje brezkon&urentnega pateutlranega predmeta Ljubljano in Maribor. Kav-elja se Zeli, vendar al pogoj. — Ponudbe pod „No»oef" na opravo ,Jutra". 13959 Rudninski superiosiat za gnojenje ajde pri vagonskem odjemu po 115 Din,pri manjšem po 120 Din franko Celje nndi 3439/a imi rMM Imm hm k MM. Gospodična . abeolvectlcja obrtne alt trg. Za brivsko obrt tole, M sprejme za vsa pi-« »prelme vajenec Iz ugled- ; sarnlSka dela v obrtno pi>d-DO rodbine. Vet po dogovoru, 'jetje. Zaictnlca nI lzHlju««-srdar. Kamnik. 13938 na, pa« pa mora biti dobra ___________ j kalliulaatlcja ter po mnt- j nostl \ ..ifia iiemžkega j&zika. V»r> vpCTirariHl i Ozira ee samo na zelo zanej- veu verziraniu |]JiTo iQ pr!dao moč_ Ponudb<5 e'atar»klh pomočnikov sprej- 1 pod člfr0 ZeIo zanesljiva" nem takoj. Ponudbe naj ee na u-,ravo Jutra". 14031 pv-iijajo na naslov : Subota.1 j__ _______ L'' Papo, Sarajevo, Ferdadua | t" 15. 139111 Brivskega vajenca -------------' epreime takoj I. Kosec, Du- Trgovske pomočnike cesta- L3ubUacai400& iobro lzvežbaae, sprejmem v i_____ stalno službovanje. Ponudbe j pod „n. N." na upr. .jutra', i Medicarski pomočnik 138S0 Famostojen io en vajenec, se --———--sprejmeta. Pouudbe pod £l£ro n , , . I ..Medlčarski romofnlk" na Za tako« ss išče | nrravo „Jutra". nos6 pošten in zanesljiv m o 6 k i . —--------- i Mizarski pomočnik opravljati enega ponija io imrjen za fino pohištvo, se rsa potrebna blfcna deja. — sprejme v stslno delo pri F. Treba je, da je znan po me- pajdiga sin, Ljubljana, Sv. rtu. Služba stalna. Istotam petra cesta 17. 13991 »e proda dobro oaranjen _____ _________ .teklen paviljon. Pojasnila j jajc posredovalnica T. No- 1 rotny, Dunajska cesta št. I Siviija Te šivat ca dom ali v ka ko trgovino. Brez brane, ce- j na niska. — Naslov naj so I 1 pusti * upravi „Jutra". | I ~ Mladini stroji ' dvo Tozefl parui mlatiintri ! 3 HP, prvovrstnega angleš-l k«ga proizvoda, skoro novi, prodam takoj po zelo nizki ] ceni, event- proti ugodnim plačilnim pogojem. O. Žužek. Ljubljana, Bfdna ulica st. 11 13896 Motorno kolo sistem .^andercr", 3 konjske sllr. v popolnoma dobrem stanju, prodam za Pin S750. Naft Roz«, Slov. J»-vornlk. 11017 , .. i jemnlk. Tli, stan oranj skib. trgovskih ^jutra" ln obrtnih hiš. kmeukib po- : eestev. groSfiin, žag, mlinov. | _ stavbnih parcsl UA, ker, kupci ss oglašajo stalno le pri «Posest» Stanovanje 1—2 sobi s kuhinjo in priti. " klinaml. išSe zakonski par ' brez otrok — za avpust ali I pozneje. Najemnina 1—2 le i 1 naprej. Gro tudi kot podna-Pnnudbe na upravo pod ..Najemnina". 14012 Lepa soba Trgovec na deželi z dobro vpeljanim obratom, želi poroCiti gospodično od 20—28 let staro. — Pogoj: čedna zunanjost, ml-reu maSaj, neomadeževana preteklost ter nekaj premoženja. Trgovsko naobražene la. Trapistovskl sir 4033 r dnevno dobavo nad! Bor. Sbtl, Kočevj«. 14002 Stenograiinja i tn strojepiska, veSta slov. iD nemStlne, samo prvovrstna moi, so iSCe. Z znanjem italljanWtne ima prednosu Naslov pove uprava ..Jutra" 12697 Kontoristinja P; samostojna, so sprejme takoj ij/uo piB£neno ponudbe na „Juzo-metalija", Llubljana, Kolodvorska ulica 18. 11010 V pomoč gospodinji so sprejme pridna in požteua deklica, ki ima veseije tudi do otrok, k majhni družini proti dobri plači. — Naslov r-ovo oprava „Jutra". .1-1014 Žagarja Izurjenega, poštenega, k mo- ponudb", pod ..vestna torni žagi za rezanje drv, se naTedbo pogojev na oprav fa r-a t.n^^ib- Tlprti^ T.inh. ,...__.. 14/11 Dva natakarja donaSalca za kavarno, se sprejmeta takoj v službo. — Naslov povo uprava „J.nra" 14003 (iščejo) Gospodična 3 večletno pisarniško prakso, iSče primerne službe. Gro tudi Da deželo. — Cenjene ponudbe pod ..Vestna 99" s Sobarica pridna in zanesUiva »seta, TrgOVSka ipec. Oprema išč« službo. — Naslov pove malo rabljena — re ugodno uprava ,.Jutra", 14019 proda. VpraSanje pod šifro --- 1 „1000" na upravo ..Jutra". 14001 Pekarski pomočnik samostojen, tščo službe, najraje kot predpečnik, nastopi lot^io takoj. — Ponudbe pod ..F. A.", Ljubljana, Sv. Petra cesta 9. 14022 mmmmamamr^ Šivilja posebno za otroSke oblek.ee, samo za hrano. Ponudbe pod ..Pertektna" na upr. „Jutra" 14023 Dama zmožna francoske, angleške, nemške in ruske korespondence ln strojepisja, išče primernega mesta pri večjem podjetju. Ponudbe pod .^Zanesljiva moi" na upravo „ Jutra". 14025 Katica, povej mi, kje si kupila posodj? Ali ne vež. da se kupi najboljše pri Vicelnu, Maribor, Glavni trg? 1056 ! Hišno opravo: 2 postelji, 2 nočni omarici in 1 omaro za obleko prodam. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 1397-1 Realltetna pisarna, okolici. Ponudbo ua upr. Jutra" pod ..Prometna S"-' - 14020 v juhi ia prikuhah izboljša hrano nepopisno. Kupim Hrast., smrekove hlede » noimalnlh dolžinah ln Gospodarsko poslopje z lepim vrtom v sredini mesta Slov. Bistrica, se proda. Fojasnila daj« hotelir Ka-el Heller, Ptuj, Krcmpljeva ul. St. 8. 13858 Pozor, amerikanci! Prodam mlin ca 5 tečajev in žago samico a lastno vodno močjo. Naslov pove oprava ..Jutra". 14037 4 stavbe pripravne za skladišča ali delavnice, na prostoru bivie-ga perutninskega zavoda v Sp. slSkl, se oddajo v naj*m — Pojasnila daje lastnica: .Jimetaka posojilnica", Ljubljana. 1101S Ugodna prilika! V manjšem industrijskem in zelo razvijajočem se mestu na Dolenjskem se radi preselitve proda čisto nova eno-na^stropna hlSa, ki Je zelo prikladna za trgovino s po-Ijedclsklnii pridelki ln peka-rljo. z vstopom takoj, po zelo ugodni ceni 80.00V Din. — Naslov r«!J ..Napredek" pri upravi ,,Jutra". 1400-1 Pisarniški prostori 2 sobi to shramba v pritličju, so oddajo. Naslov p ' .... jj. Znanja želi iparfektno Izobražena Šivilja srednje starosti, čedno zunanjosti. z bolJSlio gospodom v starosti 32—10 l«t- L^refU*, neanor.imne ponudbe, če mogoče r sliko pod ..TakoiSnja zenitov" na upravo „Jutra". Tajnost častna zadeva. 11035 poroča fotograf Hugon 6er. LJubljana, Valvasorjev Tajnost za- i trg. ®6C 13796 j-——-- -j Na dom J sprejmem plefenjo ln krpa-'nte nogavic ter kvaasan.it. Naslov pove uprava ...Totra" 13976 uprava ..Jutra". iove :866 Meblovauo snaž. sobo Išče samostojen trgovec. — Cenj. ponudbo se prosi pod i debelinah nad SOcm, ku- ..Miren" na upravo „Jutra"^. i pimo vsako množino, naj- i 13912 ' raje na progi Zidani most—------- Brežice. Ponudbe z navedbo cene. množine in kraja, kjer Stranka brCZ OtrOk ee Isti lahko ogledajo, prosimo na naslov: And. Jakll, I Krmelj, Dolenjsko. 1017 Dobro idoča gostilna se Išče v najem. Cenjene po- T Ljubljani, proti nudbe p jutr£,9 13809 Popolni varnosti ln visoke- 50.000 dnarjev posojila za 1 do 2 leti želi upravo Dobro idočo trgovino i mešanim blasran iščem na deželi, event. tudi z gostilno, najrajo v ljubljanski okolici, za tak"! alt s X. avgustom. Cenjene ponudbe na upravo .Jutra" pod ..Podjeten". 11021 Rakek, petek ob 2. pop. Gospod ▼ slTl obleki prosi dražestno damo, ki je bile v restavraciji Domicclj v družbi teket-a gospoda la otroka, da se oglasi pod Šifro „Užl-tek več" na upr. ..Jutra". 13955 V upravi «Jutra» naj se dvignejo aasled. pisma: Varčna. Srečna. Bodočnost II, Solidna. Sreča. Rentabilna naložba. Periferija, Lokal 7, Komisija, F. F. SiSka. Blapajničarka, Dam posojilo, Energičen. Agllnn. živahen promet. Srce, Slovenka 3. Duša, Posojilo 10, Fri-uia. Počitnice, Dopust, Druga roža, Deske. Cista, Dobra služba, Brinetkn, Joža ln Fiero. Eknnot. Speva Trša Katra Marjana, Večni maj. Usmiljeno srce, Rosica ln travlca. Vstajenje, Cve- „,"""'—" "" "X" ,---tana. Diskreclja zajamčena. išče stanovanje 2-3 sob ln c ienltve. Skrita vijolica, pritiklln kjerkoli na deželi. ; UelUaj Raaaall. mu obrestovanju. Ponudbe na upravo .Jutra" pod šifro ..Popolna varnost". 13909 Družabnik z 200.000 do 300.000 dinarji obratnima karltsla, se Išče za dobra vpeljano podjetje. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Bodofinos* 100". 13814 1200 Din posojila Išče gospodična za 3 mesece, proti dobrim obrestlm. — Ponudbe se prosi na upravo ■Infra" » Marlbcm pod Stfro .Posojilo". 13396 Klavir ..Boseudorfer", se proda. — Cena po dogovoru. Ponudbe na- Michelangelo Zois, Brdo pri Kranju. 14013 Katera boljša nemška družina sprejme lOletnega dečka T"-fi strogo nadzorstvo n. čas počitnic. — Ponudb« s navedbo poirojev na upravo ..Jutre" pod ..Dočok". 1395-' V električno brušenje spreiemajo rabljene britvice * zofDodc so '".H ~ ^'^do^Drafrč sprejme na stano%auj? ž vE Srr„1?™ T hihHana. Sv J£o- oskrbo na Sv. Petra cesU Martin. Ljubljana, fc-v. ja^o . _ . , uo-io ba nabrežje 29. 11007 , at- -8/I