Štev. 12. V Mariboru 23. marcija 1882. Teea.j XVI.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 (tlel. 00 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po o kr. —
ltokoplsi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Z» oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Slovenci!
Ko je dr. Janez Bleiweis vitez T rsteni š ki izdihnil svojo silno dušo, si je bil vsak slovenski rodoljub v svesti, da je Slovencev sveta dolžnost, skrbeti za vreden spomenik slavnemu rajniku, ki je skoro za štirih desetletij naš narod vodil v vročih borbah za njegov obstanek.
Prvi korak za dejansko izvršitev misli, ka tera je navdajala vseh narodnjakov srca, je storil poslednji občni zbor ljubljanske čitalnice s sklepom, naj se osuuje poseben odbor, kateremu bode nalog, prevdarjati in določati, na kakošen način naj se potomcem ohrani spomin pokojnega dr. Janeza Bleiweisa.
Ta odbor, sestavljen iz kranjskih deželnih poslancev, ljubljanskih meščanov iu zastopnikov narodnih društev ljubljanskih, se je zdaj ustanovil in soglasno sklenil, da je n e p o z a b 1 j i v e m u očetu Slovencev v Ljubljani na javnem prostoru postaviti dostojen spomenik.
Odbor pričakuje, da bode narod slovenski navdušeno pozdravljal to namero in nje izpeljavo omogočil z običajno požrtvovalnostjo. Od več se nam dozdeva vsaka beseda, ki bi še posebno priporočali rojakom plemeniti namen, katerega imamo pred očmi: Bleiweisove zasluge za naš narod same najbolje govore in — dosti g 1 a s u o !
Vsak zaveden Slovenec, vsaka verna Slovenka naj pripomore po svojih moččh, pa se nam ne bode moglo očitati, da naš narod ne časti svojih velicib mož!
Darove za „Blei weis o v s p o m en i k" prejema odborov blagajnik gospod Luka Robič, in bode prejem novcev javno potrjeval po slovenskih novinah.
V Ljubljani 12. marca 1882.
Odbor za „Bleiweisov spomenik". Prvomestnik: Dr. Jarnej Zupanec, c. k. notar in prvosednik kranjske notarske komore. Blagajnik: Luka Robič, c. k. višji davk. nadzornik
v pokoji in deželni poslanec. Tajnik: Fran Ravnikar, načelnik kranjske deželne blagajnice in
„Sokolov" starosta. Odborniki: Dr. Andrej Cebašek, kanonik. Jan. Ne p. Ho rak, podpredsednik trgovinske in in obrtne zbornice. Karol Klun, državni in deželni poslanec. Srečko Nolli, kleparski mojster in „Sokolovega" staroste namestnik. Franc Potočnik, c. kr. stavb, svetovalec v pokoji in deželni poslanec. Jan. Dogan, mizarski mojster. Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije". Matej Kreč, deželni tajnik. Miha Pa kič, trgovinske in obrtne zbornice svetovalec. Srečko Stegnar, c. k. učitelj. Dr. Ivan Tavčar, advokat. koncipijeut. Peter Grasselli, deželnega glavarja namestnik. Josip Jerič, župnik v pokoji. Jan. Mu mi k, trgovinske in obrtne zbornice tajnik. Dr. Fran Papež, odvetnik. Luka S vete c, c. k. notar in deželni poslauec.
Krivice, ki se Slovencem godijo na učiteljiščih.
(Govor drž. poslanca dr. Vošnjaka v drž. zboru.)
I. Preidem toraj k učiteljiščem. Glede teh je poslanska zbornica v 81. seji 1880. leta stavila resolucijo, naj se upelje na učiteljiščih v Ljubljani in Mariboru slovenščina kot učni jezik, ker so ta učiteljišča namenjena samo slovenskim učencem. V Ljubljani je sicer v prošlem letu na-učni minister na mnogostransko zahtevanje sklenil in zaukazal, naj se na pripravnici za učitelje in učiteljice upelje slovenščina kot učni jezik. A celo pri tem ni postopal dosledno, ker se n. pr. na pripravnici za učitelje prirodoslovje predava v slovenščini, na pripravnici za učiteljice pa v nemščini, zato pa se tu v ročnih delih slovensko predava.
A učni jezik za večino predmetov je nemščina in v poznejših letih je učni jezik, izvzemši pouk v slovenščini in verozuanstvu, vseskozi nemški ; v Mariboru se tudi veroznanstvo v nemščini poučuje, v slovenščini pa sploh nobeden predmet,
izvzemši slovenščino. — Mi nahajamo sploh velikansko nedoslednost pri naučnem vodstvu, v kolikor zadeva učiteljišča v naših deželah. V Gorici je pripravnica za učiteljice, na katerej se predavajo nekateri predmeti do tretjega leta slovensko namreč veroznanstvo, geogiafija, zgodovina, računstvo; nekateri predmeti predavajo se samo v prvem letu slovensko namreč prirodoslovje in fizika, v vseh drugih letnikih nemško; zadnje leto je tudi tu vse nemško. Jednako se godi tudi v Kopru, da vidimo, da se nekateri predmeti, o katerih naučno oskibništvo vedno trdi, da ni za nje potrebnih slovenskih knjig, na dveh učiliščih slovenski predavajo, kar kaže, da morajo biti uže take knjige; in te so istinito uže tu, samo upeljati se ne hote na ostalih učiteljiščih.
Pridem torej k ljudskim šolam. Tudi v tem oziru najdemo veliko razliko v raznih kronovinah, v katerih bivajo Slovenci. V tem ko je v Gorici ljudska šola slovenska, stavile so se v Istri Slovencem največje ovire na pot, kakor tudi Hrvatom in jim ne hote dati niti ljudskih šol v njihovej materinščini. V Kranjskej je ljudska šola za Slovence slovenska, v Kočevji in v občini Belej peči nemška, ker je tam nemško prebivalstvo. V Stajer-skej so ljudske šole tudi zelo mešane; nazivajo se sicer slovenske in slovensko-nemške, a tudi tam se nemščina v ljudskih šolah mnogo prerano kot učni jezik upotreblja v ljudskih šolah, ker otroci niso zmožni, da bi pouk v tem jeziku vpo-rabili primerno.
Mnogo slabeje je v Koroškej; žal, da sem prisiljen o razmerah v Koroškej nekoliko bolj obširno govoriti in visoko zbornico prositi, da mi ne odreče svoje pazljivosti, če bodera tudi razi čna pisma z dovoljenjem gospoda predsednika prečital, da opravičim ono interpelacijo, katero sem stavil v tej visoke j zbornici, katero je neka stranka tako slabo obsodila. Nikakor pa me ne bode govorečega o teb razmerah preplašila čudna opazka gospoda dr. Russa, kateri je slednjič, kakor se kaže, postavil načelo, da se državni poslanec nikakor ne sme umešavati v razmere diuge dežele, kakor one, v kateiej je izvoljen; gospode smatral sem do zdaj za stiožje centraliste; mislil sem, da je državni zbor državno zastopstvo, ne pa deželno zastopstvo — teh mislij sem bil vedno tudi jaz — dokler so bile volitve posredne, in želel bi, da bi bile se ostale; a gospoda moja, vi ste iz tega uzroka upeljali direktne volitve in zdaj pa pride gospod poslanec dr. Russ in njega stianka ploska izreku, po katerem se meni m onim gospodom, kateri so podpisali interpelacijo, kot glavno zločiustvo ušteva, da se poslanci, ki pripadajo drugej pioviuciji, vender bavijo z razme rami dežele, kjer nimajo ničesar iskati.
Prepustil bodem nadalje tudi čuvstvti dostojnosti gospoda dr. Russa, če je bilo primemo, izjavo nekaterih županov v Koroškej tukaj deloma prečitati, izjavo, katero on proglaša
proklamacijo velike važnosti; taka izjava nje pač nima. Prisojal sem mu toliko dostojuosti, da ne bode izjave, katera ni bila namenjena visokej zbornici in o kateiej se znatnemu številu poslaucev z desnice, nečem reči surova, vendar pa ostra očitanja delajo, kakoršna niso primerna mej izobraženimi ljudmi.
Gospod poslanec dr. Russ pa ljubi ostre iz raze in tako mu je taka izjava, v kateiej se nahajajo tako ostri izrazi, prav po godu.
Obračam se k stvari samej. V 186. seji stavil sem Nj. ekscelenci, gospodu naučnemu ministru interpelacijo, in prevzemam za resničnost nje vsebine tudi popolno odgovornost; zahvaljujem se onim gospodom, ki so bili toli piijazni, da so jo podpisali, izprevideli pa bodo iz mojih dokazovanj, da niso podpisali nič neresničnega. Kmalu potem, ko se je interpelacija objavila, bilo je v Celovci, kakor sem izvedel iz novin, 11. dan februvarja žrebanje številk za vojaške novince pri okrajnem glavarstvu v Celovci. O tej priliki so se pregovorili župani, da so pri zborovanji v „Stajerskej vinotočami" podpisali pismo, katero jim je predložila neka stran, nečem preiskavati katera, in v katerem se protestuje proti trditvam v mojej interpelaciji. (Čujte! na desnici.) Pred to zbornico hočem konstatirati, ker je zelo znamenito, ne le za razmere Koroške, nego tudi za druge kronovine, da je bil tudi okrajni glavar celovški navzočen, in da se je ta izjava podpisavala v njega navzočnosti in skoro pod njega zaščitom.
Gospoda moja, če vam je znano, kako spoštovanje uradniki sploh uživajo mej slovenskim prebivalstvom, izprevideli boste, da, če se pismo v navzočnosti okrajnega glavarja, skoro pod njega protekcijo, županom s kmetov predlaga, da ti vse-kako morajo misliti, da je vsebina resnična, in so uže iz spoštovanja do okrajnega glavarja prisiljeni to pismo podpisati. Posebna prikazen tudi v drugih deželah je vender, da c. kr. uradniki ua-merc ministerstva nikakor ne podpirajo, da se povsod, kjer je mešano prebivalstvo, v obilem številu branijo praktično izvajati jednakopravnost. Jaz priznavam, da je nekaterim uradnikom neprijetno, osobito pri nas, če morajo uradovati v slovenščini. A gospodje uradniki ne smejo pozabiti, da so zaradi ljudstva tu in da imajo dolžnost, govoriti in pisati jezik onega naroda, v čegar siedi uradu jejo, in iz čegar davkov se plačujejo. (Poslanec Hevcra: Tako je!)
Ti župani so torej podpisali izjavo, katera se mi je tudi tiskana doposlala, in katera se nahaja v „Freie Stimmen", v Celovci izhajajočem iistu. V tej izjavi skuša se pobiti v treh točkah moja interpelacija. Najprej se trdi, da je moja tiditev v interpelaciji, da so mnoge slovenske občine izrekle, da se nemščina poučuje kot predmet, a da se pouk mora dajati samo v materinščini, da je ta moja tiditev neresnična in da so se vse občine — mislim da v letu 1867. — izrekle za netn-

ški učni jezik. Gospoda moja, povpraševal sem, predno sem slavil interpelacijo in poročam labko v naslednjem, kako so te stvari.
Kolikor se more prebivalstvo v občinah še spominati tega, kar se je v letih 1867 in 1868 godilo, se mi je zatrjevalo, da se je takrat le mislilo, da gre za to, ali naj se nemščina sploh kot učni prepmet v ljudske šole upelje in prebivalstvo se je — jaz mu dajem popolnem prav — izreklo, da bi bilo jako želeti, da se otroci nemški uče; a da se hoče s tem nemščina upeljati kot učni jezik, na to se gotovo ni mislilo v ob činah. In da je to moje mnenje resnično, o tem dajejo mi spričalo spisi, katerih jednega hočem visokej zbornici objaviti.
(Dalje prihodnjič.)
Gospodarske stvari.
Kumare in njihovo pridelovanje rano in pozno.
Kumare ali krastavci so zelo priljubljeno soČivje. Ne le črstve. ampak tudi kuhane in v jesih ali solno vodo vložene in skisane dajejo jako okusno prikuho k raznim meseninam. Posebno želčna prikuba pa so kumare rano spomladi, ki si jo marsiktera gospodinja za drage denarje od daleč sem naroči in kupuje.
Celo pripiosti način, kako si moremo kumar precej rano spomladi tudi brez gnojnih gredic prirediti, je pa ta-le; Konec meseca marca se položi kumamo seme v tri ali četiri lončeke, ktcri so bili poprej do polovice z dobro prstjo vrtnico nasuti. Na to prst se nasujejo po tem lonci do vrha z vlažnim rezanjem, v ktero se prav za prav kumarno seme potekne. Ti lončeki se potem postavijo na toplo mesto v kteri koli sobi. Brž ko rastlinice pridejo na dan, se morajo lončeki v toplo okno postaviti, da se nježne rastlinice svitlobe in zraka privadijo, kterega je treba večkrat, kedar je toplo, do njih spustiti s tem, da se okuo odpre. V vrtni prsti imajo rastlinice v prvem času dosti živeža, če pa so mali lončeki že pretesni za močno razkoreninjene rastlinice, se morajo v veče lonce presaditi, kar se s celo kepo najboljše storiti da. Vendar se mora za to presajanje le topla prst vzeti, ker rastlinice mrzle še niso vajene, in tako lahko konec vzamejo.
V začetku majnika, ali že v konec aprila, se v vrtu na kaki topli in dobro prerahljani gredi luknjice naredč po 70—80 centimetrov vsaksebi in pa 30 centimetrov globoko in široko. V vsaki teh luknjic se nasuje po korp konjskega gnoja, ki se potem prav trdo potlači in stepta. Ko se ta gnoj prav vgreje, se na njega vsuje po korp dobrega starega komposta, iz kterega se naredi mali griček. Dobro ga je s starim listjem ali s prhnjenim gnojem okoli in okoli obdati, 4—5 centimetrov na debelo. Brž ko postane kompost topel, se mu na vrhu lonček kumainih rastlinic
vsadi in luknja z dobro in rahlo prstjo zopet nasuje in škrinjica, kakoršne imajo za cigare, kteri se je pa zgornje in spodnje dno izbilo, črez povezne in s kosem steklene šipe pokrije. Rastlinice so zdaj, kakor v mali gnojni gredici in se mora z njimi tudi tako postopati. Zoper prehudo solnčno toploto se morajo zasenčiti in frišni pa topli zrak do njih spuščati. Velike mokrote mlado kumare ne prenašajo, vendar pa jim de prav dobro, ako se z mlačno vodo o toplem vremenu, najboljše med 9.— 10. uro dopoldne, nekoliko rahlo po-škropč.
Po uoči ali o deževnem vremenu se mlade rastlinice s kako desko pokrijejo. Toplota konjskega gnoja pospešuje tudi v slabem in hladnem vremenu rast, in če je gredica proti solncu ležeča in topla, že lega sama tudi dosti opravi.
Za pozne kumare pa taka lega grede ne sodi, ker v poletnih mesecih kumaram prevroče postane in jih rade neke glivice napadejo in rastlinice zbole. Poseje se toraj meseca majnika na manj vročem prostoru seme za pozne kumare. Za pozno pridelovanje je posebno sposobna dolga, zelena kumara, valjarska ali Ruska kumara, ki je na Ruskem doma. Ta sorta razne vremenske nezgode posebno lahko pretrpi, pa tudi rano in obilno rodi. Posebno dobro pa je, kuniarnim rastlinicam nad tretjim ali četrtim listkom srce izščipniti, kar se pincirauje po vrtnarskem imenuje. Tako izščipnene kumare ne poganjajo toliko postranskih izrastkov in so ravno zarad tega rodovitnejše. Da se od imenovane sorte seme dobi, se morajo prve in najlepše kumare za to puščati, ker ta sorta zarad debelega mesa veliko časa v zorenje potrebuje.
Tri- ali štiriletno seme je za posejanje boljše od jednoletnega. Kumarno seme obdrži kaljivnost navadno do 10 let.
Konjski srab ali garje dobili so konji v Pire-šici, v Ponkvi, okolo Gradca in blizu Lipnice.
Sejmi na Koroškem: 25. marca sv. Lenart, 27. marca Velikovec, 31. marca Gradiše, Ukve, na Kranjskem: 27. marca Lukovec, 31. marca Roviše, na Hrvatskem: 25. marca Nova Gradiška, 27. marca Koprivnica, 28. marca Tubelj.
Dopisi.
Iz Šmartna na Paki. (Čast. gos p. Šimen Ducman.) Komaj je preteklo 10 let, kar smo pri nas naglo zaporedom izgubili dva častita duhovna gospoda, namreč: čast. gosp. kaplana Jerneja Guzej-a, in hitro za njimi čast. gosp. župnika Andreja Filež-a. In zopet še ni minulo dobro 8 mesecev, kar smo zakopali čast. gosp. župnika Andr. Žurmana, kateremu naslednik so dobri čast. gosp. župnik Jernej Cocaj, in zopet v četrtek 9. t. m. ob ednajstih dopoldne je nam Packi zvon žalostno žapel, oznanjevaje po prijazni Pački dolini, da nam je nemila smrt vzela po dolgi, hudi
bolezni čast. gosp. kaplana Simona Ducmana, kateri so lani 1. majnika iz goratega Vitanja k nam pastirovat prišli. Večkrat so rekli, ko so se bili nas malo privadili in svoje Vitaujske prijatelje nekoliko pogrešati začeli: „tukaj, ako je božja volja, si bom malo odpočil", in žalibog, od sobote počivajo za vselej v črni zemlji. Sijajni pogreb je pokazal, kako so bili rajni gosp. Simon priljubljeni pri vseh, ki so jih poznali; pri svojih duhovnih bratih in pri svojih faranih. Zbralo se je bilo 19 čast. gosp. duhovnov in brezštevilna množica faranov, da skažejo rajnemu gospodu čast na njihovem zadnjem potu. Čast. gosp. dekan Braslovški so imeli govor, v katerem so se v imenu rajnega gosp. Simona od ujihovih šolskih tovaršev in drugih čast. gosp. duhovnov, kakor tudi od faranov, poslovili, ter rajnega gospoda posebno zarad ponižnosti in pokorščine vsem v izgled in posnemanje priporočili. Bili so rajni gosp. Simon blaga duša, ki so z vsakim v miru živeli in nikogar žalili, ampak ljubili vsakega, kakor pravi namestnik Kristusov; pa so tudi njih vsi ljubili. Veseli smo bili Pačani, da smo dobili tako izvrstne blage dušne pastirje, vnete za vero in domovino; ali človek obrača — Bog obrne! Bog daj nepozabljivemu gospodu Simonu večni mir in pokoj, katerega so si v svojem težavnem pastirovanji in v dolgi, hudi bolezni zaslužili! Bodi jim žemljica lahka!
Iz Ruš. (Narodnjak m en je.) Kdor je že bil kedaj na obče znanem Smolniku v Ruški fari, se mu je gotovo predložila fotografija, na kterej se mu je pokazala vrla narodna „trojica". Zagledal je ondi tri može, ki držijo kozarec v svojih rokah, ter napijajo Slovencem. Srednji ie značajna podoba Martina Grizolda, na desui vidiš občno znanega Luka Hleba, in na levi njima enakega Lamprehta, po domače Svajgerja. Ali glej! Nobenega teh mož ni več. Martina Grizolda je pokosila bleda smrt 5. januarja 1871; tri leta pozneje, 29. avgusta 1874, je za plučno boleznijo umrl Luka Hleb; — in obema se je letos pridružil kot narmlajši, še le 43 let stari Drag. Lampreht. Umrl je 22. februarja, rano v jutro ob dveh na pepelnico, za sušico, na kterej bolezni je več časa bolehal. Večkrat je bil previden s sv. zakramenti, ter jih ie prav spodobno v najlepši izgled svojih domačih prejemal. Pokopali smo ga na Matijevo, ter počiva v tistej zemlji, ktero je blagodušno Smolniški cerkvici prepustil. Si pač ni mislil, da bo ondi počival, kjer je v mladih letih kot fantič za ovčicami skakljal. Bil je ranjki, blaga duša, priljubljen vsakemu, kdor ga je poznal; priljuden, pobožen in zvest katoličan, ob enem pa tudi vrlo naroden, ter je vedno pravice svojega slovenskega naroda zagovarjal. Bil je prebrisane glave in bistrega uma. Sprevo-dil ga je, spremljan od domačih duhovnihov, njegov svak, čast. gosp. Ernest Čuček, minorit iz Sent Vida pod Ptujem; nagrobnico spregovorili so
mu v kratkej, ter ginljivej besedi domači čast. gosp. župnik. Kako da ga je vse spoštovalo, je kazala velika množica ljudstva, ki ga je spremljala k večnemu počitku. S so'zami v očeh, ter polivaje grob, v katerem počiva prehlago srce, smo se od rajnega poslovili. Počivaj mimo, Dra-gotin, naj ti sveti večna luč; tvoj spomin pa naj ostane časten v slovenski domovini! A. L.
Iz Ljubljane. (Za Narodni d o m") nabirajo se prav marljivo po vseh krajih naše slovenske domovine prostovoljni darovi. Tudi mi priporočamo svojim čitateljem, da osobno in s svojim uplivom pri sosedih in znancih pospešujejo izvršitev tega velicega narodnega podjetja. Čehi so si s prostovoljnimi darovi postavili gledališče, ki je stalo poldrugi milijon goldinarjev in ko je to pogorelo, zložili so v jednem meseci drug milijon; in mi Slovenci bi ne bili vstanu na jednak način in v jednak namen nabrati 100.000 gld.? — V resnici ne zaslužili bi prištevani biti naprednim narodom, ko bi sedaj ne pokazali svoje požrtvovalnosti!
Veliko ljudsko veselico priredila bodo ljubljanska narodna društva binkoštno nedeljo. Čisti dohodek te veselice, za katero se delajo uže velikanske priprave, namenjen je „Narodnemu domu". Ker je binkoštni ponedeljek odprta in razsvitljena svetoznana postojnska jama, prilika je vsacemu, kedor je še ni videl, obiskati jo, dan prej pa se udeležiti ljudske veselice, katera po pripravah soditi bode takošna, kakoršne še ni videla naša prvostolnica bela Liubljana.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Znano uže je, kako so nemški liberalci za se skrbeli z volilnimi redi povsod od okrajnih zastopov tijan gori do volitev v državni zbor. Vse pritožbe bile so zastonj. Sedaj pa so naši državni poslanci ove trdnjave začeli razdirati in volilne rede popravljati, prvič za volitve pri velikih čeških posestnikih in dalje pri mestih in kmetih tako, da bode vsak imel volilno pravico, ki plačuje najmenje 5 gl. (do sedaj je bilo 10 gl.) direktne dače. Vsled tega bodo liberalci zgubili mnogo poslancev in še upanje, kedaj na konja vplezati. Branili so se zoper pravično prenaredbo na vse kripljč; toda bili so strahovito pobiti, najhuje jih je zmlatil slovenski poslanec grof Hohenwart. Ta je liberalcem krivičnost iu biuavsčino tako razkril, da je pošteni goruje-šta-jerski liberalec grof Walterskirchen se začel sramovati svojih pajdašev in je kar med zborovanjem napisallist, da se poslanstvu odpove, in hajdi skozi dveri všel. Ko je prišlo do glasovanja, od-palo je 60 liberalcev in glasovalo za pravično reč tako, da je bila preuaredba volilnega reda sprejeta s 178 proti 1 18 glasom. To je do sedaj največja zmaga naših poslancev. Glavna moč liberalcev ja tem bolje potrta, ker je miuisterstvo odločno stopilo na našo stran in se imamo na-
dejati, da prevažno spremembo volilnega reda sprejme gosposka zbornica in cesar podpišejo. Od selej bodo naši poslanci odločneje postopali in več opravili. Slišati je, da je ministerstvo skle-nolo, spolniti želje Cehov in Slovencev, ker je se prepričalo, da je to državi avstrijski na korist.
—	Korošci trpijo sedaj veliko od strani neuičur-skih listov. Najhuje razsajajo v Celovci izhajajoče „Freie Stimmen". Ta list kar noii in preti, vse Slovence kar požreti; toda Slovenci se trdno branijo. Drugod besni „Tagespošta", dalje „Cillier Zeitung" in ljubljansko-gi ački „Wochenblatt." Na Kranjskem je zopet več takšnih učiteljev se našlo, ko jih ni sram, od „Schulvereiua" sprejeti „Judežc-vib grošev." — Tržaški namestnik, baron Depre-tis, je znan kot liberalec, pa je sedaj poslanstvo za državni zbor odložil. Pravijo, da zato, ker se je prepričal, da je nemškim liberalcem od-klenkalo. — Na Ogerskem rogoviii tudi prusko nemški „Schulverein". Toda ondi so ga začeli Magjari z Nemci vred hudo preganjati. — Iz Hercegovine prihajajo neugodni glasi. Prikazalo se je več vstaskih čet; eua je napala Izvorkaravlo blizu Foče, druga je zapleuila pri Stolci 40 konj in 30 mnl z živežem obloženih. Kedar jim mislijo naši vojaki do živega priti, pa se razškro pijo in pozgiuejo, da jih ni moč dohiteti. Po vaseh naši nikder ne najdejo moških. Ti so skoraj vsi pobegnoli k vstašem. Naši vojaki pa veliko trpijo z večnim marširanjem po skalnih tleli.
Vnanje države. Nemški cesar, 86letni Viljelm, je pal na stopnicah in se pobil, pa jo uže zopet zdrav. Njegov Bismark baje sedaj veliko trpi, da zabrani vojsko med Nemci in Slovani. V Mona-kovem so sklenili brezverske šole zatreti. — Ruski listi čedalje bolj zavračajo želje po vojski zoper Nemčijo in Avstrijo; car sam je za mir odločen; meseca avgusta se preseli v Moskvo in se da ondi kronati. — V srbskej skupštini finančni minister ni hotel pojasniti, kako je z denarji za železnice, na to izstopi 57 skupštinarjev in skupštiua ne more več sklepati. — Grkom je prvi minister nek Trikupis, ki nasvetuje za orožauje skrbeti, ker utegne zaradi Turčije zopet vojska nastati. — Italijo obiščeta naš cesar in cesarica sredi aprila in tako povrneta lansko obiskovanje italijanskega kralja in kraljice na Duuaji. Papež so sedaj v stanu 3 nemške škofe imenovati in izpraznjene škofijske sedeže na Nemškem s pastirji oskrbeti.
—	Francoska zbornica poslancev je prisego na Boga pri sodnijah prepovedala; tu imamo prav brezbožno republiko. — Angleška kraljica je odpotovala na italijansko.
Za poduk in kratek čas.
Mostar.
Glavno mesto skalovite Hercegovine Mostar se razprostira od severa proti jugu ob reki Ne-
retvi po ozko-tesnej dolini, ktero zapira na vzhodu planina Podveleš, na zahodu pak gora Hum. Po tem hribu Hiimu zvala se je v srednjem veku vsa severna Hercegovina „Zahum" ali „Zahumska". Skoro pri sredini mesta druži se na desnej obali z leno Neretvo urua, bistra Radobolja. Večji in znamenitejši del grada stoji na levem bregu Neretve, na desnem leži edino predmesteje Podhum. Ulice so ravne in paralelne z Nareuto; sosebuo velja to o glavni ulici, v kterej je čaršija ali trg. Njih imena sa ob oglih na plehastih tablicah z arabskimi črkami napisana n. p. Sevin ulica, Dolnja carevina, Pehlivau ulica. Hiše, okorne in neokusne, so vse zidane in s težkimi ploščami krite, da se gledalcu od daleč podajajo, kakor bi bile se slano ali se snegom pobeljeue. Na ulico so opasane z visokim zidovjem, da je skoro vsaka za se močna trdnjavica. Navadno imajo le edno, redko po več nadstropij. Po novejših virih šteje Mostar do 20.000 prebivalcev. Večina je muha-medanov, ki imajo kacih 30 džainej ali bogo-moluic, izmed kterih je naj lepša Karagiorbegova. Pravoslavni ali nezedinjeni kristijaui bivajo sku-poma v predmestji Bjelušini, in se smejo ponašati se svojo novo, prav čedno ceikvo, ki gleda raz visokega prijaznega griča veselo tje po mestu in mestnej okolici, ktero kinčajo vinogradi, lavo-rike, oljke in druga na jugu rastoča drevesca. Cerkva je do pike podobna Sarajevski, ker ste obe v istem zlogu pozidane, vendar posebne umetniške vrednosti nijedua nima — trebušnati zvo niki kvarijo in kalijo iz različnosti harmonično izvirajočo celoto. — Katoličani stanujejo ob desnem obrežji v Podhumu, kjer stoji tudi njihova cerkva, zidana v slogu prvodobnih Božjih hramov — tako zvanih bazilik. Razdeljena je v tri podolgovate ladje, ki se zlivajo v okroglo apsido ali dolblino. Posvečena je sv. Petru in sv. Pavlu, kakor kažete podobi teb dveh apostolov v velikem oltarji in pa napis na oboku: „Slava Bogu! Čast svetim Petru in Paulu." Oltar Marije Device na episteljski strani omislil je italjanski konsul; onega na evangeljski strani, posvečenega sv. Antonu, oskibel je nemški poslanik. Vse notranje stene so pisano pobarvane; semtrtje posebno na oboku ali nebu z malarijami na presno ozaljšaue. Znotraj na čelu glavnih vrat najdeš pod lepo narisanim križem tolažilne besede: „Hvaljeno in slav-ljeno budi presveto ime Isusovo i Marijino. U tuzi svojej moli Isusa i Maiiju ; te bez sumnje utiešite čes se."
Zunaj nad glavnim vbodom pa se nahaja odlomek zgodovine o stavljenji te brez dvombe v Bosni iu Hercegovini naj lepše krščauske cerkve.
Napis se glasi tako le:
„Svemogučem stvoritelju Bogu, Svetom Petru i svetome Paulu Ova cerkva sagradjena stoji. Car stambul8ki mlogo dobrovoljni Dade misto ugodno za gradju.
Uz to (vrh tega še) grošah pedeset kesab. Puk ubogi pomoč dade malu. Vas ostali trošak, mlogo težak, Iz mistah je prišo inostranskih. S nastojanjem bratje franciskanah I biskupa načelnika svoga."
P. G. 1866. O. 7."
(Dalje prihod.)
Tri podobe iz slovenske zgodovine.
Drugi dve podobi nam kažete dva prizora iz nekoliko poprejšnjega časa, ko je na Morav-skem vladal knez Svatopluk.
Rastislavovo prizadevanje, Velikomoravsko rešiti odvisnosti od Nemškega kraljestva, provzro-čilo je neprestane vojske z Nemci, vsled kterih pa je Rastislav vendar svoj namen dosegel. Ali ravno takrat, ko je stal Rastislav na vrhunci svoje slave, 1. 870, pokvarile ste spet veliko slovanski pregrehi, nesloga in zavist.
Rastislavov bratranec, Svatopluk, je namreč hotel postati vladar Velike Moravije, ter se za voljo tega zvezal z Nemci in jim izdal Rastislava, kterega so oslepili in v nekem bavarskem samostanu zaprli. To videti, kako Nemci zaporedoma zapirajo slovanske kneze, vstalo je vse Moravsko ljudstvo zoper Nemce pod vodstvom duhovnika Slavomira, ki je bil iz knežje krvi in učenec Metodijev, ter je pri Velehradu s pomočjo Svato-pluka, ki je z oddelkom nemške vojske prestopil k svojemu ljudstvu, Nemce premagalo, ter zopet pridobilo samoslalnost Moravske, ktero je nemški cesar moral piipoznati. Ta hip nam predstavlja druga podoba, ki ima napis: Svatopluk, kralj Velike Moravije, premaga Franke 1. 8 71.
Svatopluk je dobro vedel, da še pred Franki ne bo imel miru, in da se sam ne bo mogel uspešno vstavljati in braniti nemški sili; zatorej si je iskal pomočnikov in zaveznikov. Dobro je vedel, da bodo mu najzvestejši zavezniki slo-zanski knezi, med kterimi je bil najmogočnejši češki vojvoda Borivoj. Posvetovanje teh slovan-vanskih knezov nam kaže tretja podoba, ki ima napis: Svatipluk se posvetuje z Bori vejem in drugimi slovanskimi knezi 1.874.
Kakor sem že omenil, so te podobe lepe in tako čedno izdelane, da se s primernimi okviri slobodno v vsako dvorano obesijo. Prva je 90 cm. visoka in 62 cm. široka, ter velja 1 gl. 40 kr. Drugi dve ste enake velikosti, po 71 cm, široki in 55 cm. visoki, ter veljate vsaka po 1 gl. 30 kr. Pri uredništvu „Slov. Gospodarja" še je od vsake podobe po 5 iztisov dobiti, in slovenske rodoljube, ki si omišljujejo podobe za svoje sobe, opozorujemo na to.
Smešnica 12. Nek jub. nadučitelj je pred kratkim časom stopil, po dolgoletnem delovanji v pokoj. Pri slovesu jih je bilo več navzočih in g. kaplan šepetnejo nekemu učencu na uho, naj se
tudi v imenu vseh dostojno zahvali za trud, kterega so g. učitelj z njimi imeli. Zdaj vstane uče-uec in zakriči ves navdušen: Lepo se zahvalimo za trud, kterega smo mi z Vami imeli.
Razne stvari.
(Telegram.) Občno zborovanje v Ptujski čitalnici je prihodnjo soboto ob sedmih večer. Posvetovalo in sklepalo se bode o nakupa hrama za „Narodni dom".	Gregorič.
(Posojilnica slovenska) v Mariboru uraduje zanaprej vsaki teden dvakrat, namreč, v torek in soboto od 10—12 ure predpoldnem.
(Obrazcev) za slovenske prošnje državnemu zboru v zadevi narodne jednakopravnosti dali so 300 natisnoti mariborski domoljubi. Kdor jih želi, naj se oglasi pri tiskarji g. Leonu v Mariboru.
(Čitalnica mariborska) je napravila prelepo veselico svojemu mnogoletnemu in zasluženemu udu in pevovodji g. J. Miklošiču prilično njegovega odlikovanja z zlatim križcem. Slavnostni govor je imel g. prof. Majciger prav izvrstno in ga objavimo v predalu : Za poduk in kratek čas 8 podrobnejim poročilom vred. Vrli čitalnici Vranska in Žalska čestitale ste odlikovancu v prelepih telegramih.
(Javno zahvalo) izrekajo srenjski odborniki Pišečki blagorodnemu g. baronu A. Moskon-u za velike dobrote, skrbi in podporo pri stavljenji novega šolskega poslopja.
(Božji rop.) V cerkev nad Starim trgom pri Slov. Gradci je ropar vlomil s čitalom in vropal srebrni mešni kelib, dve skledici, 2 srebrni škrinjici za svetinje in iz darilnice 10 fl.
(Zoperpotepuhe) ostro postopati dobila so okr. glavarstva nalog.
(Slovenske prošnje) državnemu zboru za upe-Ijavo slovenščine pri uradih, srednjih šolah iu še za prestavo nadsodnije iz Gradca v Ljubljano odposlale so naslednje srenje: Janživrh, Atlica, Mestni vrb ptujski, Spuhlji, Brstje, Rogoznica, Kicar, Obedve Varnici, Leskovec, sv. Lovrenc v Slov. gor., Zakušak, Cirkovce, Gorica, Samušani, Mala ves, Formint, Gajevci, Mczgovci, Muretinci, sv. Marjeta, Možkanjci, Prvenci, Zabovci, sv. Marko, Bukovci, Stojnci in Borovci.
(VojniŠki župnik opsovan) je v Rakuschevem celjskem lističi. Ta grdun ga se drzne imenovati : „Herr Volksverdummer" potem ko je bi ščas zopet po svoji navadi si izmislil, da je č. g. župnik baje kmetu, ki za povečanje farne cerkve ni ničesar dati obečal, s točo žugal.
(Prismoda Rogačan) piše v umazani Raku schev celjski slovenožrečni list; da mu je Rogatec pravi: „Frankfuit an der Sottla." Takšnim bebcem je zastonj pameti želeti, ker je nimajo v svoji nemčurskej pijanosti kam djati.
(Prestavljen) je adjunkt Postruschnigg iz Ptuja v Celje, kot kontrolor v Kozje pa gre gosp. Anton Lassbacher.
(Nova knjižica.) Zanimivi sestavek : „Truplo sv. Agapita v Novicerkvi", od g. J. Voha, ki je bil tiskan v „Cerkveni prilogi", bil je ponatisnen v posebni knjižici, ki se zdaj dobiva po 8 kr. iz-tis pri upravništvu „Slov. Gospodarja", pri buk-vovezu Scbniidu v Celju in v kaplanijah pri Novi cerkvi, v Vojniku in v Konjicah. Po pošti velja knjižica 10 kr; kdor pa jih več naroči, dobi vsak šesti iztis povrb.
(f Umrl) je pri Malinedelji g. Matija Bezjak, dijak 8. razreda gimnazije mariborske.
(Župnik v Laporji) postal je Vinc. Bizjak.
(V Celje pride) 11 ofiicirjev in 13 adjutantov, ki bodo izdelovali mape za bosenske grunte, katere so bili izmerili; se vč, ako najdejo v mestu dovoljnih stanovališč.
(Pogorela) je 13. februarja t. 1. v št. II j i pri Velenji lesena hiša Marije Kovačeve. Zgorelo je vse, tudi 100 gl. v bankovcih. Reva je komaj otela sebe in svoje dete smrti. Zavarovana ni bila.
Listič uredništva: Številne dopisnike prosimo odpuščanja in potrpljenja. Porabimo vse prhodr.jič ali pri-lično. Hvala vsem!
Loterijne številke:
V	Trstu 18. marca 1882: 48, 9, 30, 63, 78.
V	Linci „ „	20, 31, 87, 67, 75.
Prihodnje srečkanje: 1. aprila 1882.
Zalivala.
Javuo zahvalo izrekam Vam blagorodni č. g. Dr. Gustav Ipavic za zdravuiško pomoč, kojo ste mi v mojej dolgo trajajoecj smrtnej bolezni darovali. Sicer nisem mislil, da bi v mojem 72. letu še kedaj ozdraviti zamogel. — Vedno bodem se spominjal tolike Vaše dobrote, izvrstne pomoči, in vsekdar bodem po svoji moči kazal, da sem Vam hvaležen
Mart. Gujšrk.
VJl11y|m mežnarja in organista išče pošten mla-I^AIaZjUU denič, še prost vojaščine. Več se izve pri g. J. Kosu, organistu na Ptuj i.
1-3
Ir* oiixid t>a.
Organ i s t s prav dobrimi spričali in izurjen v orglanji želi priti za organista na kako faro. Več se izvé pri cerkvenem predstojništvu v št. Janži pošta Velenje (Wollan).
in
službo želi nastopiti človek od mladega pri cerkvi, oženjen, zdrav in čvrst, poseben umetnik v orglanji in petji. Tudi zamore biti kot kapelnik, ker razume vsako muzikaluo orodje rabiti, in na vsako poduk deliti. Dobrih spričeval ima pokazati. Več se izvč pri gospodu dekanu v Rogači. 1—3
Oklic!
C. kr. okrajno sodišče v Ptuji naznanja, da se je prostovoljna dražba v ostalino Marije Habjanič iz Ternovca spadajočih zemljišč:
1.	vi. 30 katastralne občine Apačja ves (Amtmansdorf) travnik in njiva, ki meri 3 orale 1515 št. sežnjev ali 2 hektara 27 arov 15 metrov, cenjeno na 575 fl. 54 kr.;
2.	Berg Nr. 98, 98'/2, 98'/4 ad Tburnitsch vinograd v Gorici fare sv. Trojice v Halozah, ki meri 5 oralov 410 št. sežnjev ali 3 hektare 12 arov 48 metrov, med tem 2 orala 1276 št. sežnjev goric, ima zidano gospodsko in vincarsko poslopje in je z fundus instruetus cenjeno na 2336 fl. 3 kr. dovolila ter se vršitev na
39. marca 1883
na mestu zemljišč in sicer za zemljišče ad 1. od 9—10. ure in za zemljišče ad 2. od 11 —12. ure dopoldne določila.
Dražbeni pogoji, vsled katerih se bodeti zemljišči za cenilno vrednost izklicali in pod to vrednostjo ne oddali, vsled katerih je dalje vsakemu ponudniku položiti varščine in sicer za zemljišče ad 1. za 58 fl. in za ono ad 2. za 234 fl., leže pri sodniji na ogled.
C. k. okrajno sodišče v Ptuji 9. marca 1882.
Mežnar ali cerkovnik
prosi za službo. Za njegovo ime in stanovanje se izve pri uredništvu in upravništvu „Slov. Gospodarja".	3-3
Kuharico iščejo
za nek farovž. Znati mora kuhati in gospodariti ter biti lepega poštenega obnašanja. Kdor ve za takšno osebo je prošen naznaniti uredništvu „Slov. Gospodarja", ki dalje posreduje.	2—3
t
1—3
Naznani !<»•
t CJ-reg-oi' Keuc, izdelovatelj obleke I» za gospode in cerkvenih parameutov se uljudno T, priporočuje slavnemu občinstvu za izdelova-nje vsakojake moške obleke; ume tudi lepo $ izdelovati za čestite duhovne gospode: talare, I kolare, birete in inešno opravo hitro in po S najnižjej ceni.
Gregor Kciic,
jž	v Mariboru, Pfarrhofgasse, štev. 5.
?
á ?
Sprememba prostorij!
Zaloga blaga „pri Blažki CCIli"
v Mariboru od 15. marca naprej ni več v gosposki ulici štv. 5, ampak
v gosposki ulici štv. 17
v Švan ovej hiši, poštni ulici nasproti.
I I I I
Dobra knjiga.
V založbi W. Blanke v Ptuji izišla je piiljubljena knjiga:
Harija žalostna mali
v novej izdaji. Velja nevezana 25 kr., v papir vezane 50 kr., v usnje vezana pa 90 kr. Kdor priloži 10 kr. poštnine, temu se do-^ pošlje po pošti pod križnim ovitkom. 1—3
Ki
2—3
Štacuno v najem
XX
da uljudno podpisani v Kapi i blizu Arvcža ali pa na zaračnnjevanje. Sodil bi nabolje kakšen samičen krojač ali šivilja. Pogoji so ugodni; kupuje se ondi rado, ker je blizu cerkve.
Juri Volmajer, oštarijaš v Kapli, pošta Arnfels, Steiennark.
4
2—G
Priporočba.
Barve v oljnatem tirucžu in tudi suhe, oljnati firuež, terpentin, kopallak, spirituslak, kakor ludi raznovrstne čope in vse v to vrsto spadajoče stvari po velikem in drobnem se dobijo po najnižji ceni v
kupčiji / barvami:
v Mariboru, gosposke ulice 19, „pri psu".
S spoštovanjem
H. Billerbeck.
3-3
Oznanilo.
Dajem p. n. občinstvu na blagovoljno znanje, da odprem na voglu Vetrinjske in poštne ulice v Mariboru štacuno
špecerijskega Map iii poljskih pridelkov.
Dovoljna sredstva in zadostne skušnje v tej kupčiji mi storijo mogoče vsem do-tičnim zahtevam točno ustrezati in opiraje se na nje prosim blagovoljnih obiskovanj in pogostih naročil.
Gottfried Ketz.
m:
mc

Josefa Nolli
kleparica (špenglarca) v Celji
priporočam svojo klamfarsko obitnijo, ktera že skoz 49 let tukaj v Celji obstoji, posebno vsem zidarskim podvzetuikom. S ponosom smem trditi, da še nibčer ni imel zoper moje delo opravičenega očitanja, da sem si pa nasproti pridobila dosti pohvale vsled svojega vseskozi poštenega ravnanja. V občno zadovoljnost sem pokrila s kotlovino zvonike ua Frankolovem, na Kalobji, v Grižah, v Smariji itd. potem železničua poslopja na Zidanem mostu itd. in novo dekliško šolo v Celji, zato se priporočam prečastitim farnim predstojništvoin, županstvom, stavbarskim podvzetnikom itd. ter obljubujem svoje delo, kakor do zdaj, po ceni in pošteno izvrševati.	2—3
3-3
1
Droži kupuje f
po najboljši ceni in v vsa- ^ iS kej meri žganj arij a
® Albreclit in Strohbach g
v «osposlicj ulici. H