161 Številko. g liuNloni. v torek. 24. julija 1906. XXXIX. leto. [shaja vsak daa zvečer, iaimši nedelje in »raanike, Ur velja po posti prejeman aa avetro-ogreke dežele sa m leto 15 K, aa pel leta 18 K, sa četrt leta 6 K 60 h, aa en mesee S K SO h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom sa m leta 14"K, ma pol leta iS K, sa Setrt leta 6 K, sa en mene« S K. Kdor hodi sam ponj, plaža aa vse leto 28 K, sa pol leta 11 K, sa eetrt leta 6 K 60 h, sa en mesee 1 K 60 h. — Za tuje dežele toliko re<5, kolikor snasa poštnina. — Na naroob« »res istodobne vpofiUjafrre naročnine se ne ozira. — Za oznanila »o plačuje od peterostopne petit-vrst« po 12 h, Se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, Se le dvakrat in po 8 h, Se se tiska trikrat ali večkrat. — Dopiai naj se izvole firankovati. — Sekepisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo jo v Knaflovih slioah št. 6, in aieer uredništvo v I. nadstr., apravniltvo pa v pritličja. — UpravniStvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. UreiniStva telefon ftt 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne itevUke po 10 ta. Upra vniStva telefon St. 89. Luž In snhualfl klerikalcev. „ Slovenec" od sobote je izjavil, da uspeh v zadevi napisov na goriškem kolodvoru (t. j. odstranitev napisov Gorz-Gorizia) se ni dosegel z edinostjo goriških Slovencev, kateri je čestital župan Hribar, marveč: „...da je to edino le uspeh odločnega nastopa poslancev »Slovanske zveze", osobito dr. Gregorčiča in dr. S u,s t e rs i č a.u — Nato pa napada poslanca g. Oskarja Gabrščka, češ, da ga ni bilo niti na Dunaju. Le še nekaj je manjkalo v „Slovencu", namreč še napad na — Andreja Gabrščka, da bi bila samohvala še bolj ostudna. Se ni definitivno rešeno pereče vprašanje, že „ Slovenec" blebeče kakor stara tercijalka ter hoče neki uspeh izkoristiti v svoje strankarske namene ter v poveličevanje „Slovanske zveze", še posebe pa v povzdigo časti in slave dr. A. Gregorčiča in dr. SusteršiČa. Naj bi molčal vsaj toliko časa, da bi bilo to vprašanje definitivno rešeno, potem naj se že razkavsamo tudi zaradi tega — uspeha! Toda infamno je, da klepeče in laže že zdaj ter posredno ponižuje tiste, ki imajo v tem pogledu največjo, ako ne edino zaslugo. Mi smo si takoj preskrbeli vse informacije ter ž njimi zavračamo -Slo vence vo" brbljanje o uspehih .Slovanske zveze", dr. Gregorčiča in dr. SusteršiČa, katerim edino pripisuje vso zaslugo. Ako prihaja taka resnica o nepravem času v javnost, bo odgovoren le „Slovenec" za morebitne zle posledice. Napisi Gorz-Gorizia so bili deloma že postavljeni do 2. t. m., a o njih še ni nič vedela Gregorčičeva r Gorica" 3. t. m. — G. A. Gabr-šcek pa je takoj 3. t. m. na primernem mestu protestoval proti toliki rinfamiji, vzročeni slovenski večini dežele",-*opisal je ogorčenost, ki je že zavladala in ki vzburi vse Slovence ter naravnost nasvetoval — odložitev otvoritvenega vlaka 19. t. m., ako ni do tja odstranjena ta razžalitev goriških Slovencev. — Isti dan je odšlo na višje mesto ekspresno poročilo o novem položaju v deželi, drugi dan pa na najvišje mesto na Dunaj brzojavno poročilo in predlog: naj se napisi odstranijo. — „Soca" 4. t. m. je objavila fulmi-nanten Članek „G o r z - G o r i z i a", ki je šel takoj v prevodih na višja mesta. Uredništvo „Soče" je poslalo isto številko na višje mesto s posebnim spremljevalnim pismom. Uspeh „Soče" je bil ta, da je bilo v četrtek 5. t. m. z merodajnimi krogi na Dunaju po telefonu dogovorjeno, da se to vprašanje reši sporazumno s — poslanci. Gospod A. Gabrščka je obvestil o položaju in o odgovoru dunajske vlade štiri državne poslance z enako glasečimi se pismi, in sicer gg. Oskar Gabrščka, dr. A. Gregorčiča, dr. A. F e r j a n č i č a in prof. Vj. Spinčića. — Prvih dveh pismo ni našlo na Dunaju, pač pa je g. dr. A. Ferjančič storil takoj primerne korake. — Napadi „Slovenca" na poslanca g. Oskarja Gabrščka so tu torej povsem zlobno izviti iz trte, ker dr. Gregorčič se je prikazal na Dunaju tudi šele v torek, torej 8 dni pozneje, ko je g. A. Gabršček že uspešno pričel delo za odstranitev razžaljivih napisov. V sredo predpoldne 11. t. m. so naznanili možje obeh slovenskih strank — devet javnih shodov ob novi železniški progi z dnevnim redom: „Bohinjska železnica — njena važnost in pomen za slovenski narod". Kakor se nam poroča iz Gorice, bili so vsi gospodje obeh strank povsem edini v odločnem nastopu in dogovarjali so se med seboj kakor celi možje, ko gre za veliko in vzvišeno narodno stvar. To je bil Časten dogodek, ki je imponoval tudi vladi — in župan Hribar je česti- tal tej edinosti. Ali je zaslužil za to brco v „Slovencu"? Dr. A. Gregorčič je bil na Dunaju že v torek, a ni mogel brzoja- viti istega dne Še nikakega „uspeh a" v Gorico. — V sredo po prijavi shodov pa je začel z mrzlično naglostjo delovati'telegraf in telofon med oblast-veniki v Trstu in na Dunaju, — in na to je šele opolnoči došla t Gorico Gregorčičeva brzojavka: „Se-danji napisi seodpravijo, novi se za sedaj ne postavijo." Zgodilo se je torej do pike isto, kakor se je glasil na korake g. A. Gabrščka že 8 dni poprej na Dunaj poslani predlog z visoke in vplivne strani. — In dvorni svetnik grof Attems je izjavil v soboto, 21. t. m. nasproti štirim gospodom obeh strank, da vlada ni morda odstranila napisov vsled pisave listov in napovedanega odpora (?!), marveč je to storila na prvi predlog iz Trsta na Dunaj dne 4. t. m., torej na prvi korak, kateri je napravil g. A. Gabršček. Mi tu nikakor nočemo kovati v zvezde g. A. Gabrščka za ves energičen nastop tekom te akcije in noben slovenski list bi mu ne bil dal javno niti besedice pohvale, ker liberalci smo pretaktni in preskromni. — Toda na brezstidno breztaktnost „Slo-venčevo" ne moremo molčati. — Ako „Slovenec" po vseh teh dejstvih kuje v zvezde uspeh odločnega nastopa „Slovanske zveze", Gregorčičain Šusteršica, tedaj nam slovenska javnost ne sme zameriti, ako ji natočimo čistega vina. „Slovenec" je hotel goriškim naprednjakom zanikati celo to zaslugo, da so tudi oni deležni uspeha, ki se je dosegel, ter ga reklamuje edino za „Slovansko zvezo' Gregorčiča in Šusteršica. — Tudi grof Attems je odrekel zaslugo združeni akciji goriških Slovencev ter jo je pripisal onemu prvemu predlogu, ki je šel na Dunaj vsled nastopa g. A. Gabrščka. Potemtakem bi bilo vse vkup zasluga odločnega nastopa g. Gabrščka?! No, mi pa nočemo iti tako daleč v svojih trditvah in pravimo; Grosp. A. Gabršček je pričel odločno in premišljeno akcijo, še predno so klerikalci sanjali o krivici, ki se je zgodila slovenskemu narodu. — In še predno je - Slovanska zveza", po vrhu Gregorčič in Susteršič, vedela za vse to, je dunajska vlada dala na Gabr-šckove korake telefoničen odgovor, da umeje odpor od slovenske strani in da reši to vprašanje po dogovoru s poslanci. — Edinost obeh strank na Goriškem pa je gotovo pripomogla do tega, da je rodila dobro pričeta akcija tudi dober sad — t. j. da je vlada odstranila slovenski narod žaleče napise. Mi ne podcenjamo složnosti obeh strank in radi priznavamo, da je imponovala na zgoraj in pripomogla k ugodni rešitvi. — Brezstidno, breztaktno pa je, ako „Slovenec" zafrkuje ono lepo složnost ter po vsem vrhu še proglaša v očigled kričečim dejstvom urbi et orbi, „da je to edinole uspeh odločnega nastopa poslancev „Slovanske zveze, osobito dr. Gregorčiča in dr. SusteršiČa." — Da sta na Dunaju tudi kaj storila, je naravno, in izvršila sta svojo prokleto dolžnost! Težke naloge nista imela, saj je bilo vse že lepo pripravljeno na — „odločen nastop" moža, ki ni član „Slovanske zveze" in ne poslanec. Žalostno je, ako klerikalci niti ob tako resnih časih ne morejo pozabiti svojega strankarstva ter hočejo kovati zase železo, katero so kupili in raz-belili naprednjaki. Na „Slovenčeve" podle napade smo mu mi oskrbeli današnji odgovor! Razgovori s srbskimi parlamentarci. i. Bel grad 21. julija. (nt. —) Danes v jutro sem odšel v narodno skupštino s trdno namero, da interviviram vse vplivnejše srbske parlamentarce. Posebno me je zanimala carinska vojna in zato sem hotel na vsak način slišati mnenja vplivnejših članov posameznih strank o tem važnem vprašanju. Svoj načrt sem tudi izvedel, ker sem v teku današnjega predpoldneva dobil iz prvih rok toliko materijala, da ga lahko objavim v „Slov. Narodu" kot neko parlamentarno anketo o izvest-nih vprašanjih. Najprvo sem poiskal gospoda Nikolo Pašića, ministrskega predsednika. Sicer sem naprej vedel, da bodo odgovori g. ministrskega predsednika kratki, diplomatski — ministrski predsedniki morajo pač tehtati vsako besedo, predno jo izgovorijo — ali bilo me je mnogo stalo do tega, da se ž njim pogovorim in odidem takoj pred ministrsko sobo v narodni skupštini in naprosim tam nekega znanega mi poslanca iz skupštinske večine, naj sporoči g. N. Pa-šiću mojo željo. Cez nekaj minut potem se je razvil v radikalni klubovi sobi med mano in g. N. PaŠićem tale razgovor : „Vi me hočete torej na vsak način intervivirati *?" „To je moja želja, gospod predsednik. Želim slišati mnenja posameznih vplivnejših parlamentarcev o nekih vprašanjih, za katera se sedaj živo interesira ne samo Srbija, nego tudi zunanji svet. Obračam se najprej do Vas, kot predsednika ministrstva in Vas prosim, da bi mi blagovolili odgovoriti na sledeča vprašanja: Ali mi morete reči vsaj približno, koliko časa bo še trpelo sedanje izredno zasedanje narodne skupštine ?" „Narodna skupština nima mnogo dela, ker ona je sklicana k izrednemu zasedanju samo zato, da se verificirajo volitve in da se da vladi pooblastilo za pogajanja o trgov, pogodbah." „A obstrukcija? Ona trpi lahko do jeseni, ker opozicija je zelo bojevita.44 „O trajanju obstrukcije ne morem LISTEK. Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) V krsti je ležala samo še obleka in belo platno, s katerim je bila prej ovita glava mrličeva — glave in brade ni bilo več — obleka pa je bila pre-parana. Krvosrd je vzel grofu Bernardu meč iz rok in je z mečem vrgel iz krste zlatopoljčevo obleko pred altar. Vse ljudstvo je videlo, da trupla ni vec v krsti in je obupno kriČaje in se prekrižaj e bežalo iz cerkve m z ljudstvom vred je bežal tudi župnik Lavrencij. Prav tedaj je prijezdil na krasnemu konju po trgu vitez v srebrnem oklepu z modrimi peresi na šljemu. Ustavil se je pred cerkvijo in zaklical: „Župnik Lavrencij — danes Čez tri leta ti pripeljejo zopet truplo Krištofa Zlatopoljca v to cerkev". Pri teh besedah je vitez odjezdil v diru iz mesta v tem, ko je župnik Lavrencij trepetajo zrl za njim. „Ce je to Krištof Zlatopoljec . . . če je vstal od smrti .... če so se hudobni duhovi zopet naselili v njegovem telesu — potem gorje meni — gorje meni, gorje kolovškim, gorje vsem kristjanom". Krvosrd je smehljaje gledal ta prizor in stiskal v rokah kos voska in klopčic črnih las. In njagove ustne so šepetale: „Prava sreča, da so ti ljudje tako trdni v veri in ne poj-mijo, kako se iz umetno napihnjene obleke izpusti zrak in kako se iz voska napravi človeški obraz. Župnik Lavrencij je bil kakor omamljen strahu. Trdno je verjel, da je Zlatopoljčevo telo vstalo v novo življenje. Prevzel ga je blazen strah. S tresočimi se ustnami je dal svojima duhovnima pomočnikom nekaj naročil, potem pa je šel v cerkev po najsvetejše in oznanil pred cerkvijo: „ Prebivalci kamniškega mesta, bratje in sestre v Gospodu! Bog je preklel vaše mesto. Vzel je celo svoj blagoslov iz božjega hrama, tako da imajo zdaj zli duhovi v njem svoje zavetje in da morejo iz cerkve pred altarjem peklenski služabniki odnašati mrliče in njihova trupla vzbujati v novo življenje. Za služabnika Gospodovega ni več prostora v tem mestu, dokler [ne bo ta tempelj prodrt, in dokler ne bo sezidana nova cerkev in dokler ne bodo vsi prebivalci zopet deležni božje milosti. Kristjani, ki hočete rešiti svoje duše večnega pogubljenja, zapustite v tej uri z menoj to nesrečno mesto, ki je je zadela božja jeza". Ko bi bil župnik Lavrencij le eno uro prej grozil s svojim odhodom, bi ga najbrže nihče ne bil zadrževal, niti njegovi ožji pristaši ne. Toda zdaj, spričo groznega čudesa, ki se je zgodil s truplom Krištofa Zlatopoljca, je bilo ljudstvo tako zbegano, da se je ustrašilo grožnje župnikove, mislec in verujoč, da je res Bog izlil svojo jezo nad Kamnik in da je njihovo rodno mesto preklel. Ljudje so začeli padati na kolena in moliti ter prositi župnika, naj jih v tej strašni uri ne zapusti, naj ostane na njihovi strani in naj jim pomaga, saj je z blagoslovi prejel čeznaravno oblast in saj ima moč, da pridobi mestu zopet božjo milost in da zagovori in izžene zle duhove. Celo možje s črnimi čepicami niso vsi ostali trdni in so začeli omahovati, največ zaradi tega, ker je župnik hotel seboj odnesti najsvetejše in žnjim vred vse zakramente. Bernarda grofa Sternberga so ti dogodki popolnoma zbegali. Njegov namen je pač bil, prisiliti župnika Lavrencij a, da s svojimi ožjimi pristaši vred zapusti Kamnik in zato je tudi v cerkvi župnika na vse načine izzival in sploh silil, dogovorno s Krvosrdom da mora župnik blagosloviti mrliča. Toda, ko je truplo izginilo in ko je župnik, hotec odnesti iz mesta najsvetejše in vse zakramente, spravil ljudstvo v strah in je s tem zvabil na svojo stran, si Bernard ni vedel več pomagati. Zatekel se je Krvosrdu in ga je vprašal za svet. „(5e gre župnik zdaj iz mesta, mu sledi skoro vse ljudstvo in mi smo z mestom vred izgubljeni; Če ostane, nam bo zdaj laglje kot kdaj poprej škodoval ker bo imel ljudstvo na svoji strani in pomagal bo Ko-lovškemu. Kaj naj storimo, gospod Krvosrd j svetujte mi, jaz si no vem sveta". Vsled župnikovega ukaza so zdaj zapeli vsi zvonovi. Oba duhovska pomočnika sta se postavila poleg La-vrencija, ki je držal najsvetejše v rokah, pred duhovnike pa so se postavili možje s cerkvenimi banderi. „Ljudstvo kristjansko, pojdi za menoj, če hočeš biti deležno sreče na zemlji in večnega zveličanja, je patetično velel župnik. Sprevod se je začel počasi pomikati po trgu m mogočno je oril „de profundis", ki so ga peli huhovniki. „Zaprite mestna vrata in ne pustite nikogar iz mesta, dokler se ne vrnem," je rekel Krvosrd in hitro odšel. Bernard Sternberg ni ničesar več vprašal, nego ukazal svojim vojakom, naj zapro in zasedejo vsa vrata, sam pa je Šel k vratom, proti katerim se je pomikal župnik z ljudstvom. Se predno je dospel sprevod do vrat, sta prihitela tja Krvosrd in vitez Pyrso. Slednjega je poklical na pomoč Krvosrd, vedoč, da nima v Kamniku nihče tolikega ugleda in tolikega vpliva kakor ta Kamnicanom vedno zvesti prijatelj. Pyrso se je postavil na kamenito klop poleg mestnih vrat. Trenotek pozneje je dospel sprevod do njega in je župnik Lavrencij zapazil, da so vrata zaprta. „Kaj naj to pomeni," je vprašal župnik s temnim pogledom viteza Pvrsa. „Ali hočete v svoji krivo verski predrznosti celo živemu bogu zapreti potu. (Dalje prih.) govoriti, ker to je odvisno popolnoma od opozicij©." „In carinska vojna, gosp. predsednik?" „Stvar je jasna. Avstrija ni hotela podaljšati trgov, provizorija, ker smatra, da ima od njega koristi samo Srbija, a ona nobenih." „Kdaj se obnovijo pogajanja za trgov, pogodbo in, ali je upanja, da bodo imela ta pogajanja povoljne rezultate ?" „Pogajanja se obnovijo v septembru, a o rezultatih se Še danes ne more govoriti. Na dveh bazah se pogajanja lahko vršijo: ali ostane pri dosedanji bazi, da iščejo Srbija in Avstro - Ogrska neke posebne koncesije vsaka za sebe, ah pa se ne bi stavljalo nobenih zahtev, ki nimajo s trgov, pogodbo ničesar skupnega." „Ali se vlada še peča z vprašanjem o posojilu, gospod predsednik?" „Za sedaj še ne. O tem se bo razpravljalo in reševalo še-le v jeseni." S tem je bil ta razgovor končan. G. Nikola Pasić je odgovarjal zelo oprezno, kar se posebno vidi iz pasusa o carinski vojni. Ali ako se malo misli, postane hitro jasno, da g. ministrski predsednik niti od daleč ne misli sprejeti avstrijskih pogojev, nego hoče, da se pogajanja o trgovinski pogodbi vršijo tako, da se pri tem topovi sploh ne bodo jemali v poštev. Tako si jaz razlagam njegov previden odgovor, a tako razlaganje najde svojo zaslombo v splošnem razpoloženju, ki vlada o tem vprašanju v celi Srbiji. Komaj se poslovim od ljubeznji-vega gospoda ministrskega predsednika, sestanem se v hodniku z gosp. M i k o Popo vicem, predsednikom radikalnega skupštinskega kluba, ki se je moji želji, da bi ini podal svoje mnenje o izvršenih vprašanjih, takoj prijazno odzval. Izideva iz skupstinskega poslopja na vrt in tukaj sem g. Popovića intervieviral. „Vprasate me. koliko časa bo trajalo izredno zasedanje narodne skupštine ? Potrebno je verificirati volitve in votirati vladi pooblastilo za pogajanja o trgov, pogodbah. Za to bi zadoŠčevalo 4—5 dni, ali to je odvisno od držanja opozicije. Sicer pa — po mojem mnenju — najdalje na deset dni končamo svoje delo, ker opozicija najbrže opusti obstrukcijo, ako večina odobri neke opozicijske mandate, za katere se je verifik. odsek izjavil, da jih je treba anulirati. Opozicija je posebno zainteresirana za mandate iz rudničkega okrožja, v katerem je bil izvoljen njihov prejšnji minister nar. gospodarstva Dra-sković. Radikalni stranki nikakor ni stalo do tega, da osvaja tuje mandate, ker ima dovoljno večino za mirno in uspešno delo in bi si z osvajanjem tujih mandatov samo škodila. Ko je ona, oziroma njeni člani verifik. odseka, izjavila, da se morajo izvestne volitve anulirati, niso je vodili drugi razlogi kakor ta, da se udovolji zakonu. Da radikalna stranka nima pri verifikaciji volitev nobenih sebičnih namenov, vidi se tudi iz tega, daje potrdila izvolitve opozicionalnih poslancev, kjer je sicer bilo formalnih nepravilnosti, ali ni bilo nobene materijalne pogreške. Večina je vse take izvolitve potrdila, četudi bi jih s polno pravico lahko anulirala. Zato veČina najbrže potrdi tudi volitve v onih treh občinah rudničkega okrožja, kjer so se vršile večje nepravilnosti v koristi opozicije. Slišati želite moje mnenje o ca-rmski vojni, ki je nastala med Srbijo in sosedno monarhijo! Radikalna stranka ve, da so posledice carinske vojne težke in zato bi želeli, da se doseže sporazum in pripravljeni smo dati Avstro-Ogrski vse koncesije, ki jih moremo dati, a da ne oškodujemo naših ekonomskih interesov in da od tega ne trpi dostojanstvo naše države. Vse avstrijske zahteve, ki bi — ko bi jih mi akceptirali — škodile ugledu in dostojanstvu srbske države, odbijemo, ker predpostavljamo materijalno škodo ponižanju." Zvedel sem, kar sem želel in sem se hotel posloviti, ko pride gosp. dr. Miša Vujić, srbski poslanik na dunajskem dvoru. G. Popović ga pokliče in mu reče: Dragi Miša, dopusti, da ti predstavim nekega slovenskega Časnikarja in pokazavši na mene, reče: Gosp. N. N., dopisnik „Slov. Naroda". „A, vi ste iz Ljubljane?" reče g. Vujić in mi poda roko. „Ne ravno iz Ljubljane, gospod minister,*) ali list, kateremu sem dopisnik, izhaja v Ljubljani." „Vem, vem!" reče na to gosp. Vujić, a ko izjavim svojo željo, da bi ga intervieviral, in sicer da bi 1 želel slišati njegovo mnenje o carinski vojni, mi odgovori, da je to nemogoče, kar je delegat za pogajanja o trgovinski pogodbi. „Ali, gospod minister, ravno zato, ker ste delegat, bi rad slišal Vaše mnenje." „Obžalujem, ali ne morem govoriti o tem vprašanju, ker sem poslanik pri dunajskem dvoru in delegat za pogajanja o trgovinski pogodbi." Poslovim se od obeh gospodov in odidem v biblioteko, kjer se sestanem s Častitljivim duhovnikom g. Milanom Gjurićem, starim radikalnim boriteljem, ki je že čez trideset let narodni poslanec. Ker sva bila že prej znana, povabi me g. Gjurić takoj, naj se usedem zraven njega, a jaz uporabim to priložnost, da se spustim z njim v političen razgovor. Izvlečem iz žepa papir in svinčnik, da bi hitro stenografiral njegove odgovore, ali to je bilo nepotrebno, ker mi reče g. prota takoj te-le besede: „Nič ni treba pisati sinko! Jaz ne bom mnogo govoril, nego ti povem samo to-le: Dokler se je srbski narod trdno držal naše stare pravoslavne vere in se je s križem v roki bojeval s Turki, se je osvobodil, ustvaril je iz turškega pašaluka kraljevino Srbijo in napredoval v vsakem oziru. Kakih koristi mu prinesejo moderne ideje, ki prihajajo od zapada, to nam pokaže bodočnost." r Ali mi nočete ničesar vec reci, gospod prota (dekan)?" „Ali ti ni dosti rekel, sinko, sluga oltara božjega in človek, ki je čez trideset let narodni poslanec in narod pozna 9" „Nam, Slovencem, je vera — katolicizem — mnogo škodila, ker ubija vsako svobodno misel in je ustvarila iz našega kmeta sužnja, ki ponižno in vdano vsprejema vse brce in klofute, ki tako pogostoma padajo po nj em." „Ne vem, kako je pri Slovencih, ali srbski pravoslaven duhovnik je izšel iz naroda, živi v narodu in zanj, a ako je potrebno, on je pripravljen tudi umreti za sveto narodno stvar, kar nam dokazuje zgodovina in sedanjost — poglejmo v Staro Srbijo in Makedonijo!" Gospod Gjurić je govoril istino. V vseh srbskih vstajah so stali duhovniki v prvih vrstah boriteljev za svobodo. Zapustili so oltar in so vzeli puško v roke, da izvojujejo domovini svobodo. Srbski duhovnik se ne more in ne mara oddaljiti od naroda, nego z njim živi in čuvstvuje, z njim se veseli in tuguje. Gospod Milan Gjurić je eden teh duhovnikov. Kadar ga človek posluša govoriti v skupštini, rekel bi — ko po obleki ne bi v njem poznal duhovnika — da je kak general, tako bojevit zna biti, a v časih reakcije pod Milanom in Aleksandrom je stal v prvih vrstah radikrlne stranke, ki se ni borila samo proti reakcij onarn emu režimu, nego direktno proti dinastiji, vsled česar so tudi bili tako neusmiljeno preganjani. Tudi prota Gjurić je bil preganjan kakor zver, ali tilnika ni uklonil, nega je vstal v borbi naroda s tiransko dinastijo — na strani naroda, iz katerega je izšel! Med srbskim in slovenskim duhovnikom je tolika razlika kakor med dnevom in nočjo, in sicer je srbski duhovnik sličen jasnemu dnevu, a slovenski duhovniki so po ogromni veČini slični temni noči — — — * * * To so moji razgovori s srbskimi parlamentarci iz zmerno-radikalne stranke. V prihodnjem dopisu priob- *) Poslaniki pri tujih dvorih imajo naslov ministra. čim razgovore s poslanci iz opozicije, in sicer z gg. Sašo Prodanovićem (samostojen radikalee), dr. Vojo Velj-kovićem (nacionalec) in Pavlom Ma-rinkovieem (konzervativeo). Končno dodam pa vsem tem razgovorom svoj komentar in svoje mnenje, ker časnikar ima tudi pravico imeti svoje mnenje. Pasivna resistenca pri čeških poštah. Praga 23. julija, češki poštni uradniki so sklenili na svojem shodu, da se morajo obljubljene regulacije takoj izvesti, ako se to ne zgo di, začnejo s pasivno resistenco. Ogrsko-hrvatski drž. zbor. Budapešta 23. julija. Zbornica je razpravljala o proračunu trgovinskega ministrstva. Poročevalec Babo je izjavil, da se bo industrija na Ogrskem razvila le tedaj, ako se dobi zagotovilo, da bo z letom 1917. res nastala samostojna ogrska carina. Minister Kossuth je obetal veliko trgovinsko in prometno politiko ter izjavil, da bo deloval na vso moč, da se ustanovi samostojna carina za Ogrsko. Predvsem si mora Ogrska zgraditi do Reke in G alaca železnice, da ne bo odvisna od Avstrije. Posl. Mih al y (Rumun) je zahteval zakon, ki prepove hranilnicam in bankam jemati višje obresti kot 8%- Predlog je bil sprejet, ravno tako celokupni proračun. Rumunsko-grški spor. Bukarešt 23. julija. Uradni list razglaša, da je vsakršen uvoz iz Grške prepovedan in da morajo grški podložuiki na Rumunskem plačati dvojni zemljiški davek in ^trojni obrtni davek. Rusija pred revolucijo. Razpust dume. Petro grad 23. julija. Razpust dume ni povzročil tistega učinka, kakor so ga prorokovali časopisi. Pe-trograd, Moskva in druga mesta so sprejela ukaz o razpustu splo šno mirno. Življenje v obeh glavnih mestih je v splošnem normalno, le vojaštva povsod mrgoli. Seveda se iz tega prvega hipa še ne sme sklepati, da razpust ne bo imel dalekosežnih posledic. Predvsem se je bati splošnega štrajka, ki se je v Moskvi že poprej napovedal. Včeraj ni bilo v Petrogradu napovedanih nemirov, le v Sadovaji so pijani delavci povzročili izgrede, da je morala policija rabiti orožje ter ranila več oseb. Orožniki so streljali v zrak. Poslanci v Vvborgu. Petrograd 23. julija. Že včeraj so odšli skoraj vsi poslanci opozicije, delavske stranke in soc. domo-kratov v Vvborg na Finsko, da se dogovore o nadaljnih korakih ter izdajo oklic na narod. Vseh v Vvborgu zbranih poslancev je 183. Predseduje Muromcev. Tudi konzervativna poslanca grof Hevden in Stahović sta med njimi. Prvi dan so zborovali do 2. ure popolnoči. Zborovanje je strogo tajno. Vse stranke na zborovanju so edine, da je treba proti razpustu parlamenta storiti odločne korake. Finska guber-nijska oblast je dobila iz Petrograda ukaz, naj z vsemi sredstvi prepreči, da se na finskih tleh ne ustanovi kos ruskega parlamenta. Oblasti naj člane dume strogo nadzorujejo. V pozivu na narod hočejo državljane pregovoriti, naj ne plačujejo davkov ter ne dajejo vojakov. Gubernator je poklical predsednika k sebi ter mu naroČil, naj Čim hitreje skončaj o posvetovanje, ker je mogoče, da se že jutri proglasi nad Vyborgom vojno stanje. Zbiranje vojaštva, Varšava 23. julija. Vojni minister je brzojavno zapovedal vsem poveljnikom vojaških posadk po celi evropski Rusiji in Kavkazu, naj se z vojaštvom takoj umaknejo v mesta, ter se tam koncentrujejo. V Petrograd in Moskvo prihaja neprestano novo vojaštvo. Hamburg 23. julija. Prvi in drugi finski pešpolk v Helsingforsu sta se uprla ukazu gubernatorja, naj bi zasedla mestno hišo in kolodvor. Tudi mornarica v pristanišču se je pridružila upornemu vojaštvu. Gubernator je brzoj a vil v Petrograd po zanesljive vojake. Zopet cenzura. Petrograd 23. julija. Vlada je ravnokar razglasila carski ukaz, s katerim se zopet uveda brezizjemna cenzura po celi Rusiji. Državni svet. Petrograd 23. julija. Državni svet je prevzel za sedaj funkcije dume, da izdela novi volilni zakon in nove zakone o svobodi. Vlada upa, da nastane do februarja zopet mir in da bodo volitve drugače izpadle, ker tudi inteligenca in industrij ci niso zadovoljni s postopanjem dume in kadetov. Novi ministrski predsednik. Pariz 26. julija. Novi ministrski predsednik Stolvpin je brzoj a vil „Matinu": Car je neomejeno za ljudsko zastopstvo v smislu ukaza z dne 30. oktobra 1905. Ravno zategadel je razpustil dumo, ki je s svojim prekoračenjem spravljala novo vladno obliko v nevarnost. Car hoče imeti močno vlado, da zatre nemire. Odstop vrhovnega prokura-tor j a. Petrograd 23. julija. Vrhovni prokurator sv. sinoda Šininski je odstopil na lastno prošnjo, ostane pa še senator. C a r j e v manifest. Petrograd 23. julija. V carjevem manifestu, ki je razpustil dumo, se navaja, da je car iz lastne volje poklical zastopnike naroda k zakonodajnemu delovanju. Nasvetoval je tudi velike reforme na vseh poljih narodnega življenja. Carjeva glavna skrb je vedno bila,' odpraviti ljudsko nevednost z lučjo pouka, ljudska bremena pa z olajšanjem delavskih, pogojev in kmetijstva. Duma pa je hudo varala njegovo pričakovanje, ker ni delovala zakonodajno, temuč je zabredla izven svoje kompetence ter se bavila z zadevami, ki se smejo spremeniti le s carsko voljo. S pozivom na narod pa je duma storila naravnost nepostavni korak. „Ne bomo dopustili samovoljnosti ali nezakonitih dejanj, temuč bomo svojo carsko voljozvso močjo državne sile nepokor-nežem vsilili. Razpuščajoč dumo, zagotavljamo, da je naša neomajna volja, to institucijo ohraniti." Neverjetne senzacije. Budapešta 23. julija. Včeraj je bil tukaj podpredsednik kadetov v ruski dumi, M. Vin a ver, ki je dobil tekom dneva dve brzojavki iz Petrograda, V prvi brzojavki se govori o grozni revoluciji na carskem dvoru. Vojaštvo je odpovedalo pokorščino, carska rodbina je v smrtni nevarnosti. V drugi brzojavki pa se je naznanilo, da carska palača gori, da jo je naskočilo 20.000 upornih delavcev, a vojaštvo se ni ganilo. Mednarodna mirovna konferenca v Londonu. London 22. julija. Danes se je otvorila mednarodna mirovna konferenca, ki seje udeležuje 500 delegatov. Posebno navdušeno so bili sprejeti odposlanci dume, ki pa so izjavili, da se morajo vrniti domov, ker je z razpustom dume tudi njihov mandat ugasnil. Za predsednika je bil izbran lord We ar da le, ki je izjavil, da zanesljivo pričakuje časa, ko ne bo vojske, da bi se poprej ne sklicalo razsodišče. V imenu kralja je pozdravil zborovalce ministrski predsednik Campbell-Banner-mann. Dopisi. Iz Litije. In zopet smo imeli vesel, krasen dan, ki nam ostane v najlepšem spominu. Poživil in pokrepčal se nam je zopet duh in narodna navdušenost in zavest je kipela iz pomlajenega srca. Ganljivo je bilo gledati poleg mladine in zavednih narodnih dam tudi osivele starčke, kako je vse vzplamtelo v narodni navdušenosti ob prihodu vrlih Sokolio in Sokolov iz bližnjega Zagorja v narodno Litijo. Včeraj ob 12. uri nam je pripeljal na litijski kolodvor osobni vlak težko pričakovane goste. Zbralo se je na kolodvoru toliko in tako odličnega občinstva, da je bilo na peronu vse polno. Videl si na kolodvoru tudi vse korporacije. Poleg odposlancev bralnega in planinskega društva celotne litijske požarne brambe, je zastopal našo občino gospod župan s svetovalci in kar posebej omenjamo, tudi g. župan iz HotiČa je prihitel s svetovalci, da tako tudi on imenom svoje občine pozdravi vrlega Sokola. Urnebesni „Na zdar"-klici so zadoneli ob prihodu vlada. Pozdravljanje navdušeno in prisrčno ni hotelo prenehati, dokler ni član bralnega društva imenom vseh društev v toplih besedah pozdravil vrle Sokole in Sokoliće. V kratkih potezah je narisal vzvišene sokolske ideje in njih pomen za Slovenstvo, poudarjal važnost telovadbe, češ, da le krepak in čil narod more globoko misliti in energično, vztrajno delovati, kajti le v zdravem^ telesu biva tudi zdrava duša. Poudarjal je nadalje preveliko važnost narodno Čutečega ženstva za mal narod sloven>ki in Čestital zagorskemu Sokolu, da je oživotvoril sokolsko idejo v narodnih damah zagorskih. Končal je, želec dragim gostom prav prisrčne zabave in pri telovadbi obilega uspeha v Šmartnem s pesnikom: „Tuna prijatelj „Sokol" roko mojo, ti pa podaj desnico svojo, da srca zvesta kakor zdaj, ostala bodo vekomaj." Gromoviti „Na zdar"-klici so zaorili v nebo. Rudniška godba je zaigrala tuš, nakar se je eden Sokolov v vznesenih besedah zahvalil za presrčni sprejem. Brzo vlak je pripeljal nekaj minut pozneje tudi deputacijo Sokola iz Šiške z g. dr. Ravniharjem, starosto „Sokolske zveze" na Čelu. Tudi ti so bili prisrčno pozdravljeni. Gradec in Litija sta oblekla praznično obleko. Ponosno so vihrale raz hiš naše trobojnice. Sprevod z godbo na čelu iu s požarno brambo,' s Sokoli in Sokolicami ter z vsem na kolovoru zbranim občinstvom se je pomikal skozi Litijo. Neutrudljive naše zavedne dame so raz oken sipale nebroj šopkov med goste. Povsod pa je odmeval sokolski „Na zdar"^ Gostje so nato korakali v bližnje Šmartno, kamor so priredili izlet. Vrli Smarčani so se za sprejem, kakor po navadi, tudi to pot izvrstno pripravili. Gromi topičev so naznanjali, da se bližajo vrli gostje. Pred slavolokom se je zbralo poleg vseh društev z zastavami nebroj občinstva. Sprejem je bil tako prisrčen kakor v Litiji. Vsako posamezno društvo je lepo nagovorilo po svojih načelnikih „Sokola". Posebno vzneseno, pesnišk nadahnjeno je govorila nadarjena in narodno čuteča hčerka tovarnarja g. Knafliča, gdč. Lojzika Knaflič. To so bili res zvonki glasi, ki so očarali slehrnega udeleženca. Po njeni tru-doljubnosti so na zastavo zagorskega Sokola pripele vrle Smarčanke krasen trak. Zahvalil se je za sprejem eden izmed Sokolov in ena Sokolića, ki je vabila Smarčanke, da se zbero pod zastavo bodočega litijsko-šmartinskega Sokola. Popoldne je bila pred znano narodno gostilno g. Robavsa javna telovadba. Hiše so bile vse v zastavah. Ginjeni smo bili, videči imponzanten nastop vrlih mladih Sokolić. In kako fino so telovadile, kretajoče se vedno strogo po taktu topliske rudniške godbe! Naravnost pa smo se divili krasnim proizvajanjem, s finim razumom in neutrudljivo izvršenih najsmelejših in najtežjih pozicij. Da, da to je zagorski Sokol! Med odmorom pa je nastopil starosta „Sokolske zveze** dr. Ravni h ar iz Ljubljane in v plamtečih, navdušujočih besedah razvijal sokolsko idejo. Ljudstvo je bilo očarano in dalo duška svojim Čutilom z glasnim pritrjevanjem. Dr. Ravnihar je izvrsten govornik, ki zna s poljudnimi besedami pridobiti srca. Po govoru se je še telovadilo in so posebno ugajale razne smelo in pogumno izvršene skupine vseh telovadcev. Po telovadbi se je razvila na vrtu gosp. Robavsa pri koncertu neprisiljena, prisrčna zabava. Vse pa je bilo navdušeno in reklo : To je bil vesel dan. ki nam ga je Bog dal. Vrlemu zagorskemu Sokolu kličemo krepki „Na zdar" in na veselo snidenje prihodnjič v Litiji. Iz celjske Okolice. Klerikalci so pač mojstri v psovkah in hinavskem zavijanju. Njim je Še tako umazano sredstvo dobro, samo da dosežejo svoj namen. Kako gonjo so uprizorili zadnji čas proti velezaslužnemu gospodu nadučitelju Arminu Gradišniku, da je poštenega človeka že sram. Nekaterim celjskim krogom se že kar gabi to obrekovanje: Arnii-novci, kimovci, naduteži, siroveži, brezverci, liberalci, svobodnjaki, jo-gri, grobokopi slovenske ljudske Šole, pijanci, učitelji, ki se cerkve boje, nemškutarji in Bog si ga vedi kaj se. so v zadnjem Času naši vrli okoliški učitelji v očeh in vročih možganih „Slov." poročevalcev. Skoraj menda ne bo več štev. „Slovenca", v kateri ne bi naši štajerski maziljenci zasra-movali vsemu slovenskemu uČiteljstvu dobro znanega njihovega organizatorja. Ker vestnemu in natančnemu ■V Dalja v prilogi. "VI naducitelju in voditelju Gradišniku naši klerikalci z njihovim zaveznikom učiteljem Levstikom vred ne morejo ničesar očitati, kar se tiče njegove službene dolžnosti, osipljajo ga kakor tudi njegove tovariše z različnimi psovkami. Gorje sicer g. Gradišniku, ako bi na njem opazili le Črno pikico, takoj bi udarili z loparjem po njem. Ob tej priliki bi svetovali tudi g. Levstiku, naj se nikar preveč ne zaletava v svojega šefa, ker sicer bomo odkrili vse njegove pege, ki smo jih slišali že od marsikoga. Kako je bil vnet ta gospod za nadzorovanje otrok ob priliki birmo vanj a, da je kar odpovedal privatne ure, o katerih bomo tudi še mogoče govorili, da bodo eveda ker ne morejo škodovati g. Gradišniku na drug način, so se zaceli posluževati tega peklenskega sredstva. Bog nas reši takih osreče-valcev naroda! Dnevne vesti. V Ljubljani, 24. julija. — Župan Hribarje nastopil dne IG. t. m. svoj letošnji dopust in bode med počitnicami uradoval le vsak drugi petek, sicer ga bode pa v uradu zastopal magistratni ravnatelj Von-čina ali— kadar bode le-ta zadržan — magistratni svetnik Sesek. Kdor bi želel županu samemu kaj sporočiti, prijavi naj to magistratnemu tajniku Lahu. — Šusteršiču in klerikalcem v album. Dr. Šusteršič se je pretekli teden v „Slovencu" v potu svojega obraza trudil, da bi dokazal, kako zelo ugodna in koristna je za nas Slovence volilna reforma in da sta se on in njegova stranka z naporom vseh svojih sil trudila, da bi priborila koroškim Slovencem tisto število mandatov, ki jim gre po pravici in po otevilu njihovega naseljenja. Z argumenti tega seveda ni mogel in tudi ni skušal dokazati, marveč je argumente nadomestil z navadnimi psovkami, s podlim sumničenjem in natolcevanjem, mislec, da bo v nedosta-janju argumentov tudi s takimi „dokazi" dosegel svoj smoter, da opere — zamorca. V svoji filipiki se je najbolj zaletaval v nas list in v napredno stranko, očitajoč jima, da ona edina na Slovenskem zgolj iz strankarskih ozirov ščuvata proti volilni reformi in z zlobnim namenom kritikujeta „njegovo požrtvovalno delovanje za domovino." Da bo pa javnost, ki sicer itak ničesar več ne verjame niti Šusteršiču niti njegovim kumpanom, vedela, da nismo mi edini, ki upravičeno obsojamo požrtvovalno delovanje Su-steršičevo za domovino, hočemo navesti v tem oziru mnenje mariborskega klerikalnega lista „Siidosterrei-chische S ti mm en", katerega se pač ne more dolžiti, da bi simpatizoval z nami in našo stranko. List naglasa, da se je pri razpravi o volilni reformi pokazalo, da podpira vlada močnejše na stroške slabejših, da nimajo nemški poslanci nobenega pravnega čuta in da tudi slovenski delegati (To se v danih razmerah seveda tiče samo članov „lepega kluba" ! Op. uredništva) niso storili svoje dolžnosti. Ti poslanci bi se vobče ne smeli preje pogajati o tem „skrpu-calu" volilne reforme, dokler bi ne bilo strto stališče nemške suprematije. List nato piše doslovno takole: „Tega pa niso štorih; za to vsebuje ta zvarjena volilna reforma take krivice, ki silijo Slovence k energičnemu odporu. Da vedo naši rojaki, bodi jim povedano, da izginejo dejansko še vsi nedostatki napram nasilstvu, ki se je zagrešilo na koroških Slovencih. Mi smatramo za svojo sveto dolžnost, da vnovič opozarjamo vlado in naše delegate na vnebovpi-joče krivice. Nam preostaja samo eno geslo: „Korenito se mora vse spremeniti ; koroškim Slovencem se mora dati njihove pravice; ako se to ne more doseči potom poštenega kompromisa, potem se na] razbije volilna reforma; naši delegati, vsaj štajerski, naj se ne drznejo stopiti pred narod z dobljeno klofuto!" Nam Spod-nještajercem je že preveč, opazovati to dogovorjeno igro v odseku za volilno reformo. Za Nemce se poiščejo vsi koti in se zvare v volilni okraj; Slovenci pa v svoji neumni pravicoljubnosti mirno zro na to misleč, da bodo na ta način rešili kakšne svoje interese. Nasilstvo za nasilstvom se jim zadaja, a Slovenci še vedno ostajajo mirne krvi... Interesi koroških Slovencev se ne smejo zapostavljati tako mirnodušno, kakor se je to zgodilo v odseku za volilno reformo. 100.000 Slovencem na Koroškem se ni zagotovil niti eden mandat, porazdelilo se jih je v osem volilnih okrajtv, samo da bi nikjer ne prišli v veljavo. Takšna razdelitev je naravnost ironija na enako volilno pravico, je kršenje zakona pod egido vlade na škodo Slovencem. Ta krivica se mora spraviti s sveta; mi poživljamo svoje poslance zadnjič, naj takoj prično v odseku z ob-strukcijo in onemogočijo vsako delO| dokler se neodkažetako-roškim Slovencem vsaj dva gotova mandata. Raje nobene volilne reforme, kakor dovoliti, da se naši rojaki na Koroškem na tak način potisk aj o ob steno! Priporočamo dve točki, ki jih naj upoštevajo merodajni faktorji: 1. Vztrajati je pri zahtevi, da se ustanovita dva slovenska volilna okraja, in sicer eden, ki bi obsegal okraje: Celovec, Velikovec, Pliberk, Dobrla vas in Železno Kapljo ; drugi pa okraje: Boro vije, Rožek, Podklošter, Beljak in Trbiž ob meji proti Smohoru. 2. Poživljamo inteligentne kroge na Koroškem, naj takoj prično z obsežno akcijo, naj sestavijo spomenico na temelju statistično zemljepisnih podatkov s karakterizacijo slovenskega in nemškega ozemlja, jo pošljejo vsem slovanskim klubom in naj končno odpošljejo na Dunaj deputacijo vseh stanov, ki naj odločilnim krogom oko v oko razloži in dokaže, kako krivična je volilna reforma za naš narod. Ljudstvo samo se ne sme pozabiti! Rodoljubi pojdite med narod, poučujte ga in odprite mu oči, da si sam pomaga in poslance pozove, naj varujejo tudi koroške interese, kakor se to spodobi slovenskim patriotom!" — Tako piše notabene ultra klerikalni mariborski list „Sudosterreichische Stimmen"! Mislimo, da je to dovolj jasen in določen odgovor na izvajanja dr. SusteršiČa v „Slovencu" od petka in sobote in da nam ni treba izgubljati niti besedice več v polemiki nasproti Šusteršiču. Končno se nam zdi umestno dostaviti še tole: Šusteršič je v „Slovencu" podlo napadal napredne poslance zlasti zaradi tega, ker se niso hoteli pogajati in barantati z vlado v zadevi volilne reforme tako, kakor je on storil, ter jim zbog tega očital lenobo, nemarnost in brezvestnost. Najlepše zadoščenje je dal našim poslancem za te podle napade imenovani klerikalni list, ki piše: „Poslanei bi se vobče ne smeli preje pogajati o tem „skrpucalu" volilne reforme, dokler bi ne bilo strto stališče nemške suprematije." Ali čuti dr. Žlindra, kako ga je s temi besedami vdaril po zobeh in zlogolkem jeziku klerikalni mariborski list?! Ako nima debele kože kot rinoceros, bo to vendarle čutil! — Klerikalni denuncijantje. Na zadnjem shodu v „Mestnem domu" je bilo tudi, kakor se samo ob sebi razume, poleg naprednega meščanstva tudi mnogo uradnikov. „Slovenca" to silno jezi, ker se klerikalnih shodov ne udeleži noben uradnik, pač iz tega enostavnega razloga, ker se vsak inteligenten in pošten človek sramuje, se udeleževati političnih zborovanj v družbi takšne sodrge, kakor je klerikalna. Ker klerikalci z laskanjem ne morejo privabiti uradnikov na svojo stran, skušajo to doseči s silo, ter terorizmom povzročiti vsaj to, da bi se uradniki javno ne upali priznavati za pristaše narodno-napredne stranke in se udeleževali njenih shodov. Najboljše sredstvo v dosego tega smotra se jim zdi denun-cijanstvo. V denunciranju so ti poštenjaki zares veliki. Saj je ni skoro „Slovenčeve" številke, v kateri bi ne denuncirali tega ali onega. Tudi zadnjo soboto si je šenklavški list privoščil nekega uradnika ter ga denunciral, da je na zadnjem shodu vodil PredoviČeve hlapce in pretepal klerikalce. Ni nam treba naglašati, da je to od kraja do konca zlagano, klerikalnih lopovov pa to seveda nič ne ženira, oni hočejo s podlim sumničenjem škodovati človeku, ki ni ničesar drugega zakrivil, kakor to, da se je kakor svoboden državljan udeležil naprednega shoda. Zato ga zdaj denuncirajo. Fej takšnim podlim dušam! Kako že pravi nemška prislo-vica? Der grosste Schuft im ganzen Land, das ist und bleibt der Denunziant! — Pribežališče kranjskih klerikalcev je celjska „Vahtarica". V „Slovencu" številko za številko blatijo naprednjake, a to blatenje ne dosega grdih namenov, zato so se zatekli zdaj v „Deutsche Wacht", v najstrupenejši nemški protestantski list, kjer obirajo župana Hribarja, ravnatelja SenekoviČa in vodjo Dimnika na isti način, kot se to godi V „Slovencu". Notica je polna samih laži, ki jih beremo dan za Inevom v „Slovenčevih" predalih in se naravnost zahteva v njej, da dobe Šole v Ljubljani v roke klerikalci! Primernejšega lista za odkladanje svojih bolečin si naši klerikalci paČ niso mogli izbrati, kot so si ga. Vprašanje je seveda, če bodo s svojimi ostudnimi lažmi kaj več dosegli, nego dosegajo v „Slovencu"! — Železniška uprava v službi beljaških Nemcev. Snoci smo dobili prepozno za včerajšnji list to-le brzojavko iz Celovca: C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku je ustreglo beljaškim Nemcem ter premestilo železniškega uradnika Slovenca Hochmullerja brez vzroka in proti njegovi volji v Trst. — To je naravnost škandal, da se da uprava državnih železnic komandirati od ljudi take vrste, kakor je vpokojeni stotnik Tepner v Beljaških Toplicah. Ali bi ne služilo njenemu ugledu mnogo več, ako bi nemškim teroristom Tep-nerjeve baze v Beljaku in okolici energično povedala, da si od njih ne da ukazovati, še manj pa terorizirati?! In končno, kaj je pa Hoch-muller zakrivil, da se ga kaznuje s premestitvijo? Ker je v Beljaških Toplicah zahteval v slov. jeziku vozni listek? Ali nima tudi uradnik izven svoje službe toliko osebne svobode, kakor vsak drugi državljan, čegar jeziku je zagotovljena popolna ravnopravnost tudi pri uradih ? Poizve-deti bo treba, kdo je vodil disciplinarno preiskavo proti HochmtUlerju. Ako je res, da je železniško ravnateljstvo napravilo kozla za vrtnarja in poverilo preiskavo proti Hochmid-lerju znanemn zagrizenemu nasprotniku Slovencev Narrerju, ki je že napol blazen, ako sliši le eno slovensko besedo, potem je pač lahko umij ivo, da preiskava proti slovenskemu uradniku ni mogla drugače izpasti, nego je. Sicer pa priporočamo to zadevo posebni pozornosti slovenskih poslancev! — Družba sv. Cirila in Metoda V Ljubljani XXI. redna velika skupščina bo v četrtek, dne 2. avgusta 1906 v Logatcu po sledečem sporedu: Odhod iz Ljubljane ob B. uri 32 minut zjutraj. Dohod v Logatec ob 6. uri 30 minut. Od Trsta sem dohod ob 8. uri 20 minut. Po prihodu v Logatec v prostorih g. župana Le-nassija v Gorenjem Logatcu zajtrk. Ob 1/210. uri dopoldne maša. Ob Vjll« uri zborovanje na vrtu, ob neugodnem vremenu v salonu hotela „Kramar" v Dolenjem Logatcu. Po zborovanju skupni obed v prostorih hotela „Kramar" ob 1. uri. Po obedu razhod po Logatcu in okolici. Ob 5. uri popoldne vrtna veselica v hotelu „Kramar". Odhod iz Logatca ob 10. uri 27 minut zvečer proti Ljubljani; proti Trstu ob 6. uri 33 minut. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 31. julija v hotelu „Kramar". Kuvert brez pijače stane 3 K. — Šolska vest. Absolvirani učiteljski kandidat g. Franc Marinček v Ljubljani je imenovan za suplenta na meščanski šoli v Krškem. — Kongres slovanskih časnikarjev v Ogrskem Hradišču bo, kakor smo že poročali, 8. in 9. septembra t. 1. Shoda se vdeleže zastopniki vsega slovanskega časopisja iz Avstrije in Ogrske, kakor tudi gostje iz ostalih slovanskih dežela. Kongres slovanskih časnikarjev je takorekoČ vseslovanski parlament. Letošnji kongres ima temvečji pomen, ker se vrši v kraju, svetem vsem Slovanom, v bližini Velehrada, stolice kralja Svetopolka in slovanskih apostolov. Ta shod bo impozan-ten in izredno zanimiv. Razume se samo ob sebi, da sprejme mesto Ogrsko Hradišče slovanske goste z odprtimi rokami. Prijave sprejema g. K. J o n a š, urednik „ Venkova" v Pragi, Jungmannova tf. Kongresna taksa znaša 10 K in jo je treba poslati g. J. MiŠkovskemu, uredniku v Češkem Brodu. — Poverjenik „Slovenske Matice" je za Zagreb g. dr. Štefan Ortner, blagajnik „Matice Hrvatske". Hrvatsko Časopisje poziva Hrvate, naj pristopajo k „Slovenski Matici", od katere dobe knjige za letni 2 K, če so udje „Hrvatske Matice". Ker tudi slovenski člani naše Matice dobe knjige „Hrvatske Matice" za polovično ceno, vidimo, da naša in „Hrvatska Matica" kaj dosledno in dejansko delujeta za uresničitev jugoslovanske vzajemnosti. Vabimo torej znova Slovence, naj pristopajo k obema „Maticama". Za 7 K dobe najmanj 14 knjig vsako leto, kar je vsekakor tako velik književni dar, kakršnega nikjer drugod ne dobiš! — Člani »Glasbene Matice", ki jim je njeno nadaljno neovirano delovanje na srcu, se zbero v četrtek, dne 26. t. m. zvečer ob 1 .29. uri v vrtnem salonu pri „Novem svetu" (na Marije Terezije cesti) k prijateljskemu razgovoru o postopanju pri občnem zboru in o volitvi novega odbora. — Slovensko akademično ferijalno društvo „Bodočnost" si je izvolilo na svojem V. občnem zborovanju, dne 21. julija 1906 v ptujski „čitalnici" sledeči odbor: Predsednik: Ivo Lesničar, stud. vet.; podpredsednik : V e k o s 1 a v R a j h, stud. ril.; tajnik: Fran Šalamun, stud. iur.; blagajnik: Odo C a j n k o, abit.; arhivar: Gustav Hržič, abit. Vsi dopisi in pošiljatve naj se naslovijo na predsednika, Hum, pošta Ormož, ali tajnika, Obrez, pošta Središče. — Za mestne uboge. Tukajšnji posestnik g. Štefan Klun je podaril revežem v stari ubožnici na Karlovski cesti povodom jubileja g. prelata Rozmana znatni znesek 150 kron ter ga s primernim ogovo-rom sam razdelil med dotične uboge. — Na Cesarja Franca Jožefa mestni višji dekliški šoli se je sklenilo deseto šolsko leto dne 14. julija na običajni način. Vpisalo se je bilo v začetku šolskega leta 136 gojenk, mnogo pa se jih zaradi nezadostnega znanja ali nedostajanja prostora ni moglo sprejeti. — Vprvič je v tem šolskem letu nastala potreba, otvoriti za I. letnik vzporednico. Koncem leta je štel zavod 128 gojenk, izmed katerih je dobilo 33 izpričevalo prvega reda z odliko, 76 izpričevalo prvega, 6 drugega reda, 13 pa dovoljenje ponavljalnega izpita po počitnicah. — V teku meseca decembra je šolo temeljito nadzoroval c. kr. dež. šolski nadzornik gosp. Fr. Leveč. — Med kroniko zavoda naj se omenita dva znamenita obiska. Dne 12. marca je posetil v spremstvu g. župana mestno višjo dekliško šolo c. kr. deželni predsednik prebl. gospod Teodor Schwarz ter se poučil o razmerah, uredbi in uspehih tega zavoda in prisostvoval v IH. letniku tudi pouku. — Dne 21. maja pa je prišel v družbi gosp. župana Iv. Hribarja na zavod tudi slavni pesnik Josip Stritar. V primernih besedah je pred zbranimi gojen-kami pozdravil ravnatelj dr. Požar tega ljubljenca učeče se mladine, do-čim je ena izmed gojenk zahvalila slavijenca za lepo priliko, da so videle njega, ki ga poznajo po spisih, tudi osebno. Ginjen se je zahvalil pesnik, zatrjujoč, da mu ostane ta neprisiljeni, pa tako prisrčni sprejem do konca dni v spominu. — Vpisovanje za prihodnje šolsko leto bode dne 16. in 17. septembra. Vsa tozadevna ustna ali pismena pojasnila daje ravnateljstvo. — Trgovski tečaj na Cesarja Franca Jožefa mostni višji dekli- ški Šoli je dovršil svoje šesto šolsko leto z javnimi preskuŠnjami, ki so se vršile 17., 18. in 19. julija pod predsedstvom načelnika Šolskega kura-torija, gospoda c. kr. gimnazijskega ravnatelja An dr. SenekoviČa. Izpit je delalo vseh 38 vpisanih kandida-tinj, a napravilo ga je 9 z odličnim, 24 s povoljnim, 5 pa z nezadostnim uspehom. — V trgovskem tečaju se uči trgovsko računstvo, eno- in dvo-stavno knjigovodstvo, slovenska in nemška korespondenca, trgovsko in menično znanje, stenografija in pisanje na stroj. Vpisovanje za prihodnje Šolsko leto bode od 24. do 26. septembra. — Vsakršna pojasnila daje ravnateljstvo Ces. Fr. Jož. mestne višje dekliške šole, Gosposke ulice št. 8. — Umrl je v Ljubljani posestnik in mesar Franc Prime, v mladeniški dobi 26 let. Blag mu spomin ! Subvencije za šolske zgradbe. Deželni odbor je dovolil subvencije za šolske zgradbe v polit, okraju Krško in sicer: V Škocijanu 400 K, Cerkljah 200 K, Radečah 400 kron, Mokronogu 300 K, Boštanju 100 K, Velikem trnu 200 K, Dobovcu 200 K, Studencu 100 K, Št. Jurju pod Kumom 100 K, Bušeči vasi 100 kron, Branskem Kalu 100 K in Kostanjevici 300 K. — Poziv. Tudi med Slovenci začenja prodirati spoznanje, da je treba skrbeti za izobrazbo širših mas. Ta izobrazba mora biti umska in nravna. Ako pa hočemo, da bo t. zv. poljudno delo uspešno, mora biti or-ganizovano, sistematično. „Akademija" si je naložila nalogo, da širi med slovenskim narodom omiko v naznače-nem smislu. Ne more pa zadoščati vsem potrebam, ako ne najde za-slombe in podpore po vseh večjih krajih na S1 o venskem. Take zaslombe in podpore naj bi bile čitalnice, bralna in akademiČna društva. „Akademija" nasvetuje, da bi čitalnice, bralna in akademična društva kot redni člani društva posredovala med njim in med ljudstvom s tem, da 1.) vzbujajo zanimanje za delovanje „ Akademij e~ in pridobivajo somišljenikov in prijateljev; 2.) da po svoji možnosti javljajo predavatelje in predmete predavateljev, ki so potem društvu na razpolago za okrožja dotičnih Čitalnic, bralnih in akademič-nih društev; 3.) da se vrši vse delo enotno po enotnem načrtu in enot-nom duhu, upoštevajoč pri tem lokalne potrebščine in prilike. Odbor „Akademije" se torej obrača s prošnjo, da nam blagovolite do konca meseca avgusta odgovoriti na sledeči vprašanji: I. Ali smatrate naš nasvet za potreben in možen? II. Ali ste pripravljeni pristopiti kot društvo k „Akademiji" in delovati za njen namen? Ko dobimo vse odgovore, se bo odbor posvetoval o do-šlih nasvetih in se bo končno sklepalo o njih pri občnem zboru, na katerega bi prišli delegatje vseh onih Čitalnic, bralnih in akademičnih društev, ki se javijo kot Člani „Akademije". Odgovori naj se pošiljajo na tajnika društva (Ljubljana, Breg 16 II.) V Ljubljani, meseca julija 1906. Za odbor „Akademije": Dr. Vladimir Ravnihar, t. č. predsednik. Dr. Dragotin Lončar, t. č. tajnik. — Moško perilo se podraži. S 1. avgustom se podraži moško perilo, kakor srajce, ovratniki in man-šeti. Društvo avstrijskih tovarnarjev perila pa obljubuje, da bo v dogled-nem Času zopet zvišalo cene za moško perilo. Kako so dobrohotni gospodje ! — Šišenskemu Sokolu" je včeraj preminul zelo delavni odbornik in navdušen Sokol brat Rudolf Zahradnik. Težko bo pogrešalo društvo tako vrlega člana; z velikim veseljem je prevzel v društvu vsako naloženo mu delo, katerega je gotovo izvršil. Veselil se je razvitja zastave, a žalibog — tedaj je že obležal in ravno on je prvi, ki ga sprejme žalujoče društvo z zastavo k večnemu počitku. Pogreb bode jutri ob 1/.JB^ uri popoldne. Bodi dragemu bratu rahla zemla ! — S češnje je padel v Cestah pri Logatcu posestnik Josip Jereb tako nesrečno, da je kmalu nato umrl. Padel je iz visočine 10 m. — V Zadlogu pri Črnem vrhu je umrl nagle smrti Fran Vončina, zvest pristaš narodnonapredne stranke. N. v m. p.! — Strela je vžgala Ivanu Ž u s t u na Vrhu pri Idriji kozolec, da je pogorel do tal. Škode je 3000 kron. — Spet otrok zažgal. V Spodnji Prekopi pri Št. Jerneju je zažgala 61etna hči posestnika Franca Žabkarja domači kozolec, ki ga je ogenj upepelil docela. Škode je S00 kron. — Poslovitev od ljubljenega duhovnika. Iz Mokronoga se nam piše: Pred par dnevi smo se poslovili od našega prečastitega gospoda župnika Janeza Viranta, ki je bil imenovan za kanonika novomeškega kapitlja. Na predvečer mu je naša požarna bramba priredila impozantno bakljado, pevski zbor ognjegascev mu je pa zapel par prav izbranih pesmi. Gospod načelnik Tratar je pozdravil slavljenca v jedrnatem nagovoru, nakar se je gospod kanonik vidno ginjen zahvalil. Pred župnisčem se je zbrala nepregledna množica in vsakemu je rosilo oko. Predno se je g. župnik drugo jutro odpeljal, stopil je mimogrede v farno cerkev. Tu je videl vse polno svojih faranov, ki so mu podajali roke. S solzami v očeh se je poslavljal ter dejal: Sedaj vidim, da ste me res ljubili! Med zvo-nenjem se je slavijenec odpeljal, a njemu je sledilo precejšnje število vozov, zasedenih od odličnih tržanov brez razlike mišljenja v Novo mesto ! Enakega odhoda še ni doživel pri nas noben duhovnik; to je pa tudi dokaz, da je bil gosp. Virant vedno vesten duhovnik in zvest svojemu poklicu. Taka je razlika — in mi le čas ti t amo Novomesčanom, ki so si pridobili tako vzornega dušnega pastirja, ki ima odkrit značaj pa tudi srce, ki je še vedno pokazalo ljubezen do slovenske domovine. — Toča je napravila dne 19. t. m. veliko škodo zlasti po vinogradih v G-adovi peci v krškem okraju. Ker SO posestniki v Gadovi peci že par let opustili streljanje zoper točo, se je skušalo pridobiti jih za zavarovanje proti toči. 2al pa, da se je le en sam posestnik za to odločil, drugi pa tarnajo sedaj Je že tako, da našega kmeta le britke skušnje zdramijo. — Trtna uš v Vremski dolini. T nedeljo, dne 22. t. m., je deželni vinarski komisar Fr. Gornbač zasledil trtno uš v nekaterih vinogradih občine Treme, okraj Postojna. Vrem-ska dolina se je prišteva'a dosedaj med neokužene kraje na Kranjskem. — Prikrita hranilnična knji-iicai Posestnik Pevčar iz Velike Poline na Dolenjskem je našel ura-nilniono knjižico z vlogo 4000 K in jo obdržal. Ko je pa hotel te dni pri brežiški posojilnici vzdigniti 200 K, so ga prijeli. Knjižico je zgubil FrancResnikiz Mrzličnega sela v Krškem in naznanil to posojilnici. — Tramvaj iz Vipave v Kobdil na novi železniški progi je 23. t. m. o tvoril g. Fr. Kus v Kob-dilu. Tramvaj ima zvezo z vsemi vlaki, ki vozijo na progi Jesenice-Gorica-Trst. Vožnja iz Vipave v Kobdil stane ob delavnikih 1 K, v nedeljah in praznikih pa 20 v več. Hkrati se lahko pelje s tramvajem 30 oseb. — Vprašanje „Našemu Listu11. Na izrecno željo enega izmed odličnejših naših somišljenikov v Celju priobčujemo tole notico, poslano nam iz Celja, naglašamo pa, da prepuščamo vso odgovornost zanjo dotičnemu našemu zaupniku. Pred par meseci se je kamniški „Nas List" lotil kritike tukajšnjih denarnih zavodov, in sicer s tako hvalevredno odkritostjo, da smo nadaljevanja kaj željno pričakovali. Toda meseci so že minuli, a obljubljenega nadaljevanja le ni! A zakaj ga ni? — Kmalu po onem kriti-kujočem članku „odrajžalo" je par tukajšnjih gospodov v Kamnik. V kak namen? To bodo gospodje pri „Našem Listu" že vedeli! Vsekako je čudno, da od tistih dob rNas List" kar nič dalje ne piše o celjski posojilnici in dr. „Naš List" vedno govori o jasnosti ; ergo: naj nam zadevo razjasni! Ali bode? — Strela je ubila dne 21. t. m. v Zakotu pri Brežicah posestnika Iv. Šavnika, ko je šel ob 3. zjutraj na polje deteljo kosit. V Brežicah je udarila strela v hišo kovača Feren-čaka, a je ni užgala. — Iz Frama se nam piše. Pol-noštevilni zbrani občinski odbor je v svoji redni seji enoglasno sklenil ve-lezaslužnega in obče priljubljenega nadučitelja gospoda Franja Pirkma-ierja imenovati častnim občanom. Da si pa imenovani gospod to čast tudi istinito zasluži, hočemo tukaj navesti, da j t bil on 18 let zastopnik v občinskem odboru, kjer je neumorno in z največjo navdušenostjo vedno deloval za blagor in napredek občine. Nadalje je bil soustanovnik prostovoljne požarne brambe in posojilnice, katero slednje društvo deli vsako leto izdatne podpore tukajšnim ubožcem, za razsvetljavo in olepšan je kraja, za nakup obleke ubožnim učencem, ter za nakup raznovrstnih učnih pripomočkov in učil. Gospod Pirkmair je bil tudi soustanovnik tukajšnega olepševalnega in bralnega društva. Na njegovo prizadevanje se je priredila leta 1893 v Framu sadna razstava, katera je svoj namen tudi dosegla; kajti od tistega časa se je začelo tukaj -šno prebivalstvo s sadjerejo bolj baviti in uspehi tudi niso izostali, zakaj s sadjerejo se je tudi gmotno stanje tukajšnih posestnikov izdatno povzdignilo. Gospod Franjo Pirkmaier deluje že od leta 1880 pri nas kot nadučitelj vestno in zelo pohvalno, kar so mu tudi že višja šolska obla-stva z mnogimi priznalnimi in pohvalnimi dekreti priznavala. Njegovemu neumornemu delovanju se imamo zahvaliti, da seje naše krasno šolsko poslopje primerno vsem zdravstvenim in higijeničnim določbam sezidalo in dobilo notranjo upravo! Na njegovo prizadevanje je dobil Fram poštni in brzojavni urad. Bog daj, da bi vele-zaslužni gospod nadučitelj Franjo Pirkmaier še mnoga, mnoga leta deloval v naši sredini! — Predor v ki stane mesto 20.000 K — štiri milijone kron je predor Bukowa na Goriškem. Prvotno niso nameravali zgraditi tamkaj predora in so hoteli železnico speljati okolu višine ter so deloma že pričeli. Morali bi pa odplačati nekemu možu za hišico in druge stvari 10.000 K, a država trdovratno ni hotela plačati take svote ter je raje gradila predor, ki jo je vsled raznih nezgod stal štiri milijone kron. Kdor se vozi tam mimo, lahko iz železniškega voza opazi ono znamenito hišico. Kaj stori vse trma! — Solnčarica je zadela v nedeljo v Trstu dva človeka: nekega 281etnega moža in neko 401etno žensko. Slučaja nista smrtna. — Zakonska drama. Zakonska Filip in Katarina Kuzman v Zagrebu že dlje Časa nista živela složno, ker je bil oOletni mož ljubosumen na svojo olletno ženo. Katarina je šla vsled vednega domačega prepira služit za hišno. V petek je pa mož priletel nadnjo, potegnil dolg nož iz žepa in jo napadel. Pričel se je boj na življenje in smrt. Vsled ženinega vpitja so prihiteli ljudje, ki so divjega moža razorožili. Žena je dobila velike rane po stegnih in rokah. Prepeljali so jo v bolnico, napadalec je pa zbežal. — Iz kopališča Daruvar se nam piše: Naše železno in blatno kopališče kaže že teden dni znake glavne ^ezone. Toliko gostov, kakor julija t. 1., ni imel Daruvar še nikoli. Zastavljeni so ne samo vsi prostori v podjetništvu in hotelih, nego tudi po privatnih hišah, tako da je svetovati gostom, ki nameravajo posetiti to kopališče, da se zaradi stanovanja obrnejo uekoliko dni prej na kopališko ravnateljstvo. Vzlic velikemu številu gostov je naše kopališče obdržalo ugodno domače obiležje, skrbno ko-pališčno ravnateljstvo pa zastavi vse sile, da ohrani kopališče na sedanjem višku. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca junija pričeli s^o v Ljubljani izvrševati obrt: Andrej Kolar, sv. Petra cesta 25, gostilnicarski in krčmarski obrt; Marija Kuncič, Sv. Petra cesta 49, trgovino z drvi in premogom ter izdelovanje sodavice ; Fran Kastelic, Kolodvorske ulice 41, brivski in frizerski obrt: Anton Skof, Dunajska cesta 8, trgovino z mešanim blagom; Karel Polz, Gradišče 18, obrt stavbnih mojstrov; Ana La-panje, Prešernove ulice 5, prodajo živil; Kazimir Straus, Male čolnarske ulice 12, krojaški obrt; Joakim Daoud Bechar, Stari trg 13, trgovino z ori-jentalskimi preprogami, dekoracijskimi predmeti, japonskim in kitajskim porcelanastim blagom in z vezeninami; Anton Jesih, Mesarska cesta 1, mesarski obrt; Jerica Dolenec, Prešernove ulice 52, prodajo razglednic, papirja, pisalnih in kadilnih potrebščin; Josip Žitnik, Stari trg 26, kramarijo s krojnim in galanterijskim blagom; Jurij Ložar, Vodnikov trg, prudajo živil; Jakob Jesih, Šolski drevored, klavski obrt; Marija Baggia, Cesta na loko 18, trgovino z mešanim blagom; Fran Fabijan, Cesarja Jožefa trg 8, gostilnicarski in krčmarski obrt; Terezija Nachtigal, AVolfove ulice 8, kramarijo s krojnim in drobnim blagom; Franja Nučič, Šelenburgove ulice 6, trgovino z vinom, pivom, so-davico in mineralno vodo; Marija Ve-sely, Cesarja Jožefa trg 11, trgovino z mešanim blagom; Rachelle Baru-chello, Židovske ulice 5, trgovino z živili ter vinom in žganjem v zaprtih steklenicah; Leopold Pevalek, Židovske ulice 4, prodajo papirja in papirnatih izdelkov; Josip Zvodar, Latter-manov drvored, prodajo sadja in slaščic; Josip Grajšek, PogaČarjev trg, prodajo sadja in zelenjave; Ivan Jereb, Vodnikov trg, prodajo živil. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: V. K. Nučič, oelenburgove ulice 6, trgovino klavirji in mu-zikalnimi instrumenti; Albin C. Acht-schin, "VVolfove ulice 8, ključavničarski obrt; Cezar Menardi, Šelenburgove ulice 1, trgovino z mešanim blagom; Anton Dolenc, Kolodvorske ulica 28, krojaški obrt; tvrdka Gričar & Mejač, Prešernove ulice 9, prodajo oblek; Rudolf V^arbinek, Šelenburgove ulice 6i izdelovanje klavirjev na tovarniški način; Hermenegilda Šešek, Tržaška cesta 13, trgovino z mešanim blagom; Ivan Miklavc, Stari trg 26, krojaški obrt; Ljudmila Tambornino, Stari trg 19, trgovsko agenturo; Fran Plečnik, Ilovica, čevljarski obrt; Marija Šerik, Mestni trg, prodajo živil; Ivan Zaje, Gradišče 10, krojaški obrt; Neža Vam pel, Pagačarjev trg, bra-njarijo j Ivan Vodišek, Resljeva cesta 22, izdelovanje ročnih harmonik; Marija Težak, Šemeniške ulice 4, trgovino z mešanim blagom; Josip Strah, Pogačarjev trg, prodajo sadja. — Predrzna tatvina. Včeraj med 12. in 1. uro popoldne je dosedaj še neznan tat s ponarejenim ključem odprl pri prodajalnioi bratov Eberl na Miklošičevi cesti št. 4 na ulico vodeča vrata in potem ukradel iz prodaj al -nice 38 K denarja. Ker se taka predrzna tatvina pri belem dnevu v Ljubljani že kmalu ni pripetila, se prosi občinstvo, ki je šlo med to uro mimo navedene prodajalnice in opazilo tam kake sumljive osebe, (posebno pred vrati), naj to naznani policiji. — Navihan izseljenec. Včeraj se je hotel z južnega kolodvora odpeljati v Ameriko 191etni Fran Cimer iz Slavonske Virovitice in se s tem hotel odtegniti vojaški suknji. Cimer pa ni prišel, kakor drugi izseljenci, s kovčegom, ampak je prinesel seboj zavitek, iz katerega je molelo črev-ljarsko orodje, na rami je pa imel harmoniko. S tem je mislil preslepiti policijo, toda se je močno varal. Ko ga je na kolodvoru službujoči nad-stražnik Jakob Kržan vprašal, kam je namenjen, je Cimer rekel, da je črev-ljar in da gre nekoga obiskat in da nima pri sebi nikakih izkazih Kržan je „črevljarja" vkljub temu izgovoru povabil seboj na stražnico. Ta mu je drago volje sledil in mu v zabavo še hotel zaigrati polko. Varnostni organ pa je vzel mehove sam v roko in ko jih je odprl, so se vsuli iz njih papirji, iz katerih se je razvidelo, daje „Črevljar^ in „godec^ namenjen v Ameriko, kar je potem tudi sam priznal. Navihanca so dejali pod ključ. — Najdena je bila med Radovljico in Brezjami zlata ženska ura. Lastnica naj se obrne na orožnistvo v Radovljici. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora V Ameriko 102 Slovenca in Hrvata. 11 Hrvatov je šlo na Prusko, 18 Ma-cedoncev je pa prišlo nazaj. — Izffnbljene in najdena roži. G. Karel Rozman je izgubil srebrno častniško verižico z obeskom, vredno b* K. — Trgovski sotrudnik g. Rein-hardBerger je izgubil nikelnasto žepno uro s kratko verižico. — Ključarski pomočnik Jožef Žirovnik je izgubil črno denarnico, v kateri je imel 9 K denarja. — Zasebnica ga. Ana Toma-nova je izgubila zavitek, v katerem je imela za 6 K čipk. — Na južnem kolodvoru so bili izgubljeni, oziroma najdeni trije dežniki, zavitek perila in torbico diverzov. — Zaklalo se je v mestni klavnici od 8. do vštetega 14. julija t. 1. 66 volov, 4 krave, 8 bikov, 74 pra šičev, 285 telet, 41 koštrunov in kozlov in S kozliČev; vr>eljalo se je 6 prašičev, 2 telet in 349 kg mesa. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 8. do 14. julija 1906. Število no 9-0- J rojencev 20 (=27-71 0'„„), mrtvoro- * jenca 2, umrlih 22 (=29 48 °/m)), med njimi so umrli za j etiko 4, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, vsled samomora 2, za različnimi boleznimi 14. Med njimi je bilo tujcev 8 (=36*3%), iz zP.vodovl4 (=63-6%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za tiiuzom 2, za vratico 2 osebi. — „Ljubljanska društvena 0OdbaM priredi jutri zvečer v meščanskem hotelu „Lloydu (Sv. Petra cesta) društveni koncert z a Člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. Koncert se vrši ob vsakem vremenu. — Kvartet ljubljanskih šram- ljev koncertuje vsak dan v „Švica-riji" ob štirih popoldne in ob sedmih zvečer. Koncert se vrši brez vstopnine in brez pobiranja. — Slovenci v Ameriki. Ker je s petrolejem polivala drva, užgala se je v Clevelandu M. Levstikovi obleka ter je v groznih mukah umrla. Pri gašenju so se opekli tudi mož, sestra in dva sorodnika. — ^Koloradske novice" je začel izdajati v Pueblu Rud. Gregorič. — Ljubimska drama. V Jolietu je napadal Ant. Bajuk 15 letno deklico M. NemaniČ ter ji zadal z nožem štiri globoke rane. * Najnovejše novice. Novo okrajno glavarstvo se je ustanovilo s sedežem v Mezzolombardu na južnem Tirolskem. — Tramvaj je povozil v Mar. Enzersdorfu pri Dunaju dve osebi. Uradnik AVanzenbock je mrtev, hišni posestnik Estelmayer pa smrtno ranjen. — Štrajkvbudapeštanskih mlinih. Vsi delavci petih glavnih parnih mlinov v Budapešti so ustavili delo ter zahtevajo popolni nedeljski počitek. — Nemški pesnik Fer d. pl. S a ar, član gosposke zbornice, se je včeraj ustrelil v glavo, a še živi. Samomorilec je 73 let star. • Dunajsko nemŠtVO. Pred seboj imam; „Jahresbericht der Erz-herzog Reinen Lehranstalt tur Ge-werbe und Handeh (1906) Učencev in učenk je izkazanih 199. Po narodnosti je 196 Nemcev, 2 čeha in 1 Madžar. Sedaj si pa poglejmo imena učencev in učenk, katere prištevajo čistokrvnim Nemcem: Bou- belik Marie, Brožek Leopoldine, Barda Emilie, Čop Anna, Dlouhv Franz, Druneckv Kari, Dwofak Gustav, Filka Franz, Gaj Jakob, Haj-dak Anna, Holub Stanislaus, Homol-ka H., Havorka H., Hrvzak A., Ja-nausehek L., Jaromin K., Jonke M., Kafurek M., Kafol J., Keglevich E., Klampar E., Kolovrat J., Krpalek L., Kuderna G., Kurka M., Lukeš J., Mahoček K., Mahoček St., MahoČek J., Makula Th., Maršalek St., Mattah A., Monik J., Netouschek K., Obhli-dal AL, Omasta Fr., Panek E., Pa-štika K., Peschek Fr., Pesahka E., Picha M., Prihoda H., Raček F., Ro-ček M., Rosvpal K., Smatral W., Sednicka J., Sedlaček K., Slavlk W., Slepicka W., Svojše Fr., Stanek Fr., Stjasnv J., Tetiva K., Wawrina E., AVvmetal K., Zaharda Fr., Zidek A„ Znojemskv M. in Zoubek Anton. Ravnatelj te šole je pa urgerman Paul Tom anek. * Japonci in nemiri na Ruskem. „Novoje Vremja" piše: Japonski polkovnik A kaši, ki je bil pred rusko-japonsko vojno vojaški ataše v Petrogradu, je odšel ob izbruhu vojne v Stokholm. V jeseni 1904, ko se je pričelo revolucijsko gibanje na Ruskem, je stopil AkaŠi v Parizu v zvezo z ruskimi revolucij onarj i. Novembra 1904 seje dogovorila oborožena vstaja na Ruskem na račun japonske vlade. Posredovalca sta bila Gr u-zijec Dekanozi in islandski politik Ziliacus, ki sta dobila od Aka-šija^ denar za nakup orožja. V Švici je bilo nakupljenih 25.000 p usek in 3 in pol milijona patron. Zdiarus je Icupil v Hamburgu ladjo. Ta ladja je obtičala v Severnem morju na pesku in takrat so dobili njej velike množine pušek in streliva švicarskega izvora. Drugo ladjo je naložil z orožjem Dekanozi ter tudi srečno prispel ž njo v Batu m, kjer se je orožje razdelilo med revolucij onarj e. Tudi sedaj skuša baje Japonska po svojih agentih razvneti novo vstajo na Ruskem. * Kupčija z zaplenjenimi časopisi. Policija v večjih ruskih mestih je pričela kupčijo s konfiskova-nimi časopisi. Prodajajo jih navadni časopisni raznašalc^. in sicer mnogo ceneje, kakor nekonliskovane eksem-plare. Da ta kupčija dobro gre, o tem priča dejstvo, da je general Ti-mofejev uničil v Tiflisu v poldrugem mesecu 34 Časopisov. * Moderna bolezen. Angleška medicinska literatura je dognala najnovejšo bolezen: otrpnenje vsled vožnje na avtomobilu. Pripetilo se je že veČ slučajev, da je vozniku avtomobila hipoma otrpnila noga ali ka-kateri drugi del telesa ter je bilo treba veČ tednov zdravljenja. Vzrok te bolezni je neprestano napenjanj. septembra 1874, ii 2(, in 28. julija 1889, št. 17, dež. zak. ne branita takega priposestvovanja. kajti ne obsezata zasebnopravnih določil. — K dokazovanju nepoštenosti posestnika i^-a 328. in 1477. o. d. z.) b Motitev posesti pravice do rabe vode ali prekoračenje soposestnili pravio? c) Stroški odvetnika kakor zastopnika revnih napram revni stranki, d) U ostavštinu spada i vino, što se sačinilo od ubranog grožja, iza smrti ostavioca nasljedstva. 3. Razne vesti. Telefonska in urzujauna poročila. Domžale 24 julija. Ta je vče raj popoldre v občinski seji ped predsedstvom župana šolski svet sklenil, da se dovoli Tirolcem nemška šola s pravico javnosti Pridejo še presenečenja! Dunaj 24. julija. Tu se širijo vesti, da bo minister zunanjih za dev gref Goluchovvski v krat kem odstopil. Belgrad 24 julija. Med starimi radikalci in samostalci se je doseglo spora2umljenje Več samo stalskih mandatov, med njimi tudi bivšega poljedelskega ministra Dra škovića, bode verificiranih in ustavi se progon samostulskih županov Z ozirom na to ustavijo samostalci obstrukcijo v skupščini. Viborg 24. julija Manifest poslancev na ruski narod se glasi: Z ukazom z dne 21. t. m. je duma razpuščena. Vi ste nas izvolili za poslance in nam naročili, da vam priborimo zemljo in svobodo. Da izpolnimo svojo dolžnost, smo razpravljali o zakonih, ki bi zago-tovljali svobodo. Zahtevali smo, da odstopi neodgovorno ministrstvo in da se dado zemljišča kmetom. Vlada jo pa to smatrala za nedopustno in je dumo razgnala Vlada obljublja, da bo novo dumo sklicala po 7 mesecih. Celih 7 mesecev naj bo Rusija brez narodnih zastopnikov. Sedem mesecev se bo vlada borila proti revolucionarnemu gibanju. Vam so znana sredstva, da prepričate vlado, kako ni upravičena brez sporazuma s poslanci, pobirati davke in poživljati v vojaško službo. Zato ste sedaj, o je vlada razpustila jamo, upravičeni da ne ačujete davkov in ne jajeta vojakov Ako bo •jjda najemala posojila, le-ta niso čljavna. Ruski narod jih no bo rj7ual niti jih plačal. Ne dajte iti ene kopejke carju, niti nijala do 2. po oči in da so vsi poslanci složni tem, da je treba proti vladi pričeti energično borbo. Pariz 24 julija. Tu sem sta cspela člana ruske dume Ani-in in A la d in. V intervie\vu s časnikarji sta izjavila, da se na-aja Rusija na pragu krvave evolucije, kakršne svet še ni videl Sedaj vlada še v Rusiji mir — tišina pred nevihto. ^ nekaj dneh izbruhne revolucija nepričakovano elementarno močjo. Pariz 24. julija. Bivši vojni ^rerAudree je poslal ministru tienu pismo, v katerem pred aga, naj seDreyfussu podari častna sso'ia. Tokio 24 julija Sef iaoonskega generalnega štab* baron Kodama je nenadoma umrl. * Najnovejše vesti so morale iz-Jcstati, ker ie prekinjena telefo Imč zveza z Dunajem. Zahvala. Veiespošfovani sofarani šentjakobski ! Podpisani si štejejo v prijetno dolžnost, da se Tam na tem mestu iskreno zahvalijo za vso občudovanja rredno požrtvovalnost, s katero ste Iporaagali pripravljalnemu odboru, da se je slavnost zlate maše našega ljubljenega župnika Janeza Rozmana tako častno izvršila. Pokazali ste s to lepo prireditvijo, da ste bili res zvesti devizi našega gospoda župnika namreč : [Enega duha, enega srca. Iskrena hvala Vam, blagorodne [gospe in gospodične, ki ste tako lepo razsvetlile okna in posipale s cvetjem vozove. Iskrena hvala vrlim članicam IKat. društva za delavke za prelepe vence in cvetke ter krasno petje pri večerni veselici. Bog živi Vašega pevovodjo č. g. Ferjančiča! Hvala gospodom pevcem si. [pevskih, društev - Glasbena Matica", .Slavec", „Ljubljana", „Ljubljanski iZvon- in rMerkuru za krasno serenado. |Hvala gospodu vodji Fr. Gerbiču za spretno vodstvo! In Vas, vrle može bakljonosce, [naj Bog živi! Hvala blag. gosp. Fr. K o 11 m a n u [in 0. Dolencu za priprave za razkritij av o ! Hvala vrlim f antom-redi; e 1 j e m! 2676 Hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k lepi slavnosti! Za pripravljalni odbor: Anton Zore posestnik in trgovec. Fran Leskovic Ivan Podlesnik posestnik. knjigovodja in posestnik. Saro: napravi/a ^pžo belo in nežno. Dobi 99 povsod. -ova »o za odrasle kakor za otroke najnežnejše starosti 1/vrHtno elatllo. Z najboljšim iispehom ga rabijo znane avtoritete, kakor P^of dr. Hebra, Schauta, Fruhwalđ, Karel »D Gustav Breas, Schandlbauer itd. 886—5 v* srajce ovratnike in manšete M. Joss & Lowenstein j e. In kr. dvorna dobavitelja GECEBJ * Lekarnarja Julija Sehau-■»•anna hoI za zelodee je pridobila tekom več kakor 90 let najboljši glas kot dieteticno sredstvo, kar dokazujejo ne- brojna priznanja. Vpliva točno in zanea Ijivo pri različnih nerodnostih prebavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljaniu kisline, pri vspehavanja itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in ana Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racionalni sestavi. Umrli so v Ljubljani. Dne 14. julija: Katarina Zaje, dekla 31 let, jetika. Dne 15. julija; Urban Miklavčič, gostilničar, 55 let. jetika. — Jera Artač, gostija, 65 let, Catarrh ventriculi et int. Dne 16. julija: Auhael Kunstek, gostačev sin, 3 leta, jetika. Dne 17. julija: Marija Šular: delavka, 16 let, jetika. — Ivana Debevc, dekla, 20 let, Carries vertebr, coli. — Jurij Bogovičar, dninar, 61 let, vsled raka. — Angela Pavlo-vec, delavčeva hči, 5 let, Dakryosystitis ac. Dne 22. julija: Štefan Skala, umir. strojevodja, 78 let, Florijanske ulice 31, Para-lysis cordis. V deželni bolnici: Dne 19. julija: Anton Stimac, voznik, 60 let, fraetura columnae vertebranum. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 23. iulija 1906. Nalolbeni papirji. 4- majska renta. . . 4\ fft srebrna renta . . 4% avstr. kronska .renta . 4°/, „ zlata A* L ogrska kronska renta 4°' zlata 49/0 posojilo dež. Kranjske 4ls°,0 posojilo mesta Spljet V ,»a . . Zadar 41/«0 9 bos.-herc. železniške posojilo 1902 . . . 4*, češka dež. banka k. o. * o- zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10« , pr...... zast. pisma Innerst. 411 Oi It /0 I! 0 4V o 41 4' 4° s e zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . , z. pis. ogr. hip. ban. 4 * ^ obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4°/0 prior, dolenjskih žel. ■ 3° 0 prior. juž. žel. kup. : ,y 41 ,«„ avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860"5 . . . 9 od 1. 1864 . . . . „ tizske...... . zem. kred. I. emisije " ogrske "hip. banke . „ srbske a frs. 100 — turške...... srečke . . . Basilika Kreditne » . . . Inomoške » . • . Krakovske » . • . Ljubljanske „ . • ■ Avstr. rdeč. križa „ . . . Ogr. „ » » • • • Rudolfove » . » . Salcburške „ . . . Dunajske kom. „ . • . Delnice. užne železnice..... ržavne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Živnostenske „ Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. dražbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji....... Dolarji........ Denar Blago 9955 9975 99 50 ; 9970 9q70 99 90 11790 ' 11810 95 15 95 35 113 35 113 55 9915 ! 10015 100-50 ' 10150 9970 i 10070 100-35 101 35 9950 100-30 100 35 ii 10185 I 10010 101-10 I 105 30 106-30 10020 10670 i ino — 10020 100-- 100 40 100- 101 — 10050 101-50 99 90 99-50 100 — 320 - 322 — 100 40 10140 216 — 223 — 279 50 281 50 155 - 1Č6 50 285 — 292 — 287 — 294-— 258 — 267 — 97 — 103 — 163 75 164 75 2230 24 30 463- 474 — 79 — 8r.-- 85 — 92 — 56- 81-50 49 10 5110 29-95 3195 58'- 63- 72- 80 - 614 — 624 — 163 25 164 25 667 25 668 25 1689 — 1699 — 661- 662 — 802-50 8~3 50 242 — 243 — 696 — 702*— 570 10, 571 10 2728*-- 2738' — 564-— 665 - 272 — 274 — 581 - 584 — 140 — 146 — 11-33 11-38 19-12 1915 2346 2364 23-96 2404 11732 117-62 9540 95 60 250-25 26075 4'84 6«- žitne cene v Budimpešti. Dne 24. julija 1906. Termin. Pšenica za oktober . . za Rž Koruza ■ Oves oktober . . , avgust. . . n maj za 1. 1907 9 oktober . . „ Efekti*. 6 ceneje. 50 kg K fO , . 50 » , &0 , „ 60 „ „ 7-40 631 629 5-25 633 HeleorolosKno poročilo. Viiina nad morjem 06-3. Sredriji vraenl tlak 736.0 Jnli opazovanja Stanje barometra ▼ mm D. > 5 n 9 a H £ Vetrovi Nebo 23. 9. 735-5 224 sr.jug pol. oblač. 24 7. «i. 2. pop. 734 2 732 4 185 27 0 s!.jug pol. *»l*l.*io slab zahod del. oblač. 1 Srednja včerajšnja temperatura: 22 7", nor male: 19 9°. — Padavina v mm 0 0 Društvo tiskarjev na Kranjskem javlja, da je umrl ojega člao, gospod 2670 Fran Krže črkostavec T ponedeljek^ dne 23. julija ob 3/49. zvečer v 22. letu starosti. Pogrebni izprevod bode v sredo, dne 25. julija ob polu 6. zvečer a Trnovskega pristana št 12 k sv. Križu. V Ljubljani, 24. julija 19G6. Bodi mu blag spomin! Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubi sin, oziroma brat, svak in stric, gospod Franc Prime posestnik in mesar po daljši, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, včeraj ob 11. uri ponoči v starosti 26 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dražega pokojnika se vrši jutri v sredo, dne 25. julija ob polu 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Florijanskih ulicah št. 40 k Sv. Križu. Sv. posmrtne maše se bodo služile v župni cerkvi Sv. Jakoba. Pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, 24. julija 1906. 2678 Žalujoči ostali. srn v v* Groscm oddaje za krajši ali daljSi Čas v Dajem 8 1. ali 15. avgustom najvišjemu ponudniku mlin in žago pod gradom Luknja na Dolenjskem. Voda je dovelj niočna vse leto in je vse v dobrem 8tanjn — Pismene ponudbe naravnost na graščino Breitenau, pošta Novo mestO. 2632—2 •X* «1» mm »1» »w» »1» »if. •!» »1» *X» »1» V Unionu na vrtu ali v dvorani (Ravnateljstvo A. Kamposch). 24. in 25. julija zvečer od osmih naprej poslednjo Koncerta vojaške godbe c. in kr. pešjolka kralj Belgijcev št 11 - Vstopnina 20 kr. === Poslovilni koncert pred odhodom godbe na manevre. Pozor! V sredo, dne 25. julija velika Anska slavnost. — Specialni koncert popolne godbe c. in kr. pehotnega polka štev. 27 pod osebnim vodstvom kapelnika gda. Teodorja Cristopha. Več povedo jutrišnji dnevniki. Danes v rotovški kleti koncert šramljev. 55 B SKP&B9BB *T* «Jf* »Mm *** Stanovanje v pritličju, 2 sobe in kuhinja, se takoj odda v najem. Vpraša naj se v Florijanskih ulicah št. 24, I. nadgtr. 8681—8 Al 1 i XX Da 3 tečaje in s stopami, dalje travnik, se proda za 200O gld. 2631 2 Kupci naj se oglašajo pri Alojziju Bučarju na Blanol pri Sevnici. Učenca iz poštene rodbine sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Josip Šepetavec v Idriji. ŠVICARIJA't 00 99 o o o o Od danes naprej usak dan ob 4. popoldne in ob 7. zvečer tafflšriliei Vstop prost. Brez pobiranja. Mii tirni obstoječe iz 2 lepih sob in kuhinje in lilov za 4—6 #lav živine se poceni odda na Karlcvski cesti št. 3. Vpraša naj se v tovarniški pisarni tvrdke SAMASSA v Zvonarskih ulicah št. 5. 2072 1 Mestna občina Radovljica prodaja stavbinaki parceli, ležeči severno od soduijskega poslopja v Radovljici. Javna dražba za to prodajo se bode vršila na teh parcelah samih dne 27. julija t. I. dopoldne ob 9. uri. Izklicna cena 1682 K in 1704 K Vadij 10 odstotkov izklicne cene. Draž-beni pogoji so na vpogled pri občinskem U rad 11. 2652—2 Mestno županstvo Radovljica dne 18. iuiija 1906. Ravnokar je izšla KORISTIM. Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz „SIov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza časa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 8O v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni L. SCHttEHTHER o Ljubljani Prešernove ulice. St 9631. Objava. Vodovodna In slikarska dela pri razširialnih gradnjah domobranske vojašnice v LJubljani bo oddal deželni odbor potom Javne ofertne obravnave. Ponudbe, opremljene s 5%nim vadijem, je vložiti do 1. avgusta t. h Ob 12. Opoldne pri deželnem odboru. Vsi na ta dela nanašajoči se podatki, načrti, predpisi in pogoji so na razpolago proti povračilu tiskovnih stroškov v stavbni pisarni na Poljanski cesti. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 23. julija 1906. 2673 Lepo stanovanje ¥ Zgornji Šiški se odda takoj. Natančneje se poizve pri lastniku n Matjanu", gostilničarju „pri kamniti mizi** v Zgornji ŠiŠki. 1779-22 Prodajalna z delikatesami, dobro i Dovoljuje ia čistega dobička izdate podpore e narodne in obenosoristn. namene. ](avarna in restavracija Kotel Žalkan Jlova zgradba, # 70 ele gantnih sob, # lift, # elek, trična razsvetljava, kopetji, * cene zmerne. počka] in Jfogi 2110—18 Karel Planinšek Prva ljubljanska uelež$alnlcaza kauo z električkim obratom ter specialna trgovina za kavo In Hal v Ljubljani samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa" = (postajališče cestne železnice) = ca 05 priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan. Najnovejša iznajdba« (Pttllll ('a z inrz'°- vr°č° vodo ali sodavico izvrsten sladoled za vratne bolezni; aroma-Mm^mSilili tičen pridatek k moenatim jedilom. fi^^lfl z vr0^° vo^o da čaj, pune, grog, ako se pridene rum ali konjak; zavretemu vinu f|Udlll je najboljši pridatek. Osttltt đa V mleku ali 8metani cesarski čaj, z rumom jajčni punč; vaniljen sladoled, ledeno "«•§••• kavo; izvrsten pridatek k moenatim jedilom. 2437—6 Van in je redilni prašek za otroke, od zdravnikov najboljše priporočan. K£ zm 11 150 zavitkov *»c» 2B v za 2B M 99 99 W?ZZ " *9 mW " « ^ 9' 99 99 99 SO 99 9, 99 99 SB 99 Razpošilja se v zavitkih po 1 K za trgovce pripravno; brez zavitkov za gostilne, kavarne itd. Najmanj lj4 kg ene vrste. — Navodila za vporabo priložim brezplačno. Fino pecivo se dobiva 75 kosov po 2 vin. za 1 K, in 38 kosov po 4 vin. za 1 K. Iznajditelj E BRANDT, L kran'^kaK™»a«ml|,»! ! emfn *±Z3 2 osin 99 "brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz sadnega soka on. ii^kif« •«« 2365 - 5 se dobiva pri G. PICCOLI, lekarnarju v Cjubljani, Dunajska cesta. En del tee^a soka, pomešanega s petimi deli vode, da za mlade in stare, za zdrave in bolne, prijetno, Žejo gasečo, redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. 1 steklenica 1 krono. Naročila se izvrše točno po povzetju a Otvoritev odvetniške pisarne. 3D= Fran Novak odvetnik v Ljubljani si dovoljuje priobčiti, da Je otvoril svojo odvetniško pisarn v Ljubljani, v Dalmatinovili nlicab št. 15 = Ctiotel Štrukelj)« ■ 2674—1 y Največja izbira najboljših in najcenejših duokoles in *► šivalnih stroje« za rodbino, in obrt Pisalni stroji.' #' Večletno jamstvo. # Vezenje pončujemo brezplačno. * Laska delav- gg| ftoica za poprave. 256_3o IVAN JAX SIN l o LJubljani, Dunajska cesta ft. 17. Za žago na bencinov motor se išče Žagar ki zna delati tudi s brastovino. Ponndbe na upravništvo „Slov. Naroda". 2654—5 /y (JftnnovUem> leta i 142. U tRKOSLIKillUjf, SUKAVA J <\ NstUSOV IN QR60V »~ f IBR/1T/I EBCRL I UUntW\~ n. a* a. a. -A a. a — jL|ublf»nf. Vsak dan svete 2054 21 plzensko in termalno pivo združenih pivovareu Ža'ec in Laški trg. Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja. === Lep senčnat lipov vrt. =^= Za mnogoštevilni obisk se priporoča Pozor! Podpisano naznanja, da je začelo „Vinarsko in gospodarsko društvo" v Komnu svoje redno delovanje. Otvorilo je v znanih „Švaravih" prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo. Skrbelo seji bode veduo za kraški teran in bela vipavska vica prve vrste, nizke cene in točno postrežbo. Društvo bode imelo zalogo pristnih domačih vin, odpošiljalo bode naroči teljem v množinah nad 56 litrov kraški teran in bela vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce. 4647—2 Načelstvo Vinarskega in gospoJarskega društva11 v Komnu, 17. julija 1906. Trgovci pozor! Proda se iz proste roke lepo posestvo na Dolenjskem, leieče ob glavni cesti v znano lepem in živahnem kraju tik farne cerkve, obstoječe iz velike eno-nadstropne hiše, v kateri se nahaja stara, dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom itd., z dobro idočo gostilno, za izletnike pripravno zaradi lepega vrta in velike verande pri hiši, in kegljiščem, z velikimi gospodarskimi poslopji, ledenico in kletmi. V neposredni bližini posestva mnogo zemljišča, obstoječega iz prav dobrih in lepih njiv, travnikov in gozda. Zelo pripravno za vinsko kupčijo aH vsled obsežnega pro štora oziroma dvorišča za lesno trgovino. Pismena vprašanja naj se stavijo na upravništvo Slov. Naroda pod št, 100. 2620—2 Zaradi prevzetja drugega podjetja se proda v lepem kraju na renjskem in blizu tovaren dobro obiskovana traidvina s 4 tisoč kronami mesečnega prometa. — Ponudbe pod „Dobra trgovina" na upravništvo „Slov. Naroria". 8667-i Ceo. kr. avstrijske državne železnice. C fctr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. j«nija 1906. leta. Odhod lz MuMlaiM juž. kol. Pr#ga na Trbiž. Ob 12. uri 52 m ponoči osebi? vlak v Trn i ž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztai « Aussee, Soinograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. drl 05 m zjutraj osebni vtak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih Ob 7. uri K) m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljuba«, Dunaj čez Selztai v Soinograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevkej Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. »t 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan. Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztai, Soinograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri po-poldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevtce, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prag« (direktni voz I. m H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Noto mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod ▼ Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz L in II. raz), Inomost, Soinograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare. Heb, Marijine vare, Plzen Budejevice, Soinograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldni osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer oseb" vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztai, od Solnograda in Ino* mosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 1C. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevju Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — OdBoa ti Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o: 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nerielian m oraznikih. — Srednjeevropski Čas je ?a 2 min. pred krajevnim časom v Liubliani f\ Zaloga v Domžalah pri F. Pečnihu. |^ naravno, impregnirano in glazirano prve in druge vrste dobavlja v vsakršni množini ločno Rudolf Oroszv v Ljubljani. 2105—14 Slavno občinstvo! Podpisani se priporočam preČ. duhovščini za vsa umetna in stavbenska cerkvena dela iz kamena, in slavnemu p. n. občinstvu za gradnjo kompletnih rakev (grobnic) na novem pokopališču. Izdelujem rakvene plošče in okvire za železno ograjo le iz najboljšega trdega, za zimo trpežnega kraškega, repentaborskega in dalmatinskega marmorja, ne pa iz nabrežinskega, ki ga vpeljavajo in ki za zimo ni stanoviten. Vae izdelujem solidno in za zimo trpežno po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo prav umetno izdelanih nagrobnih spomenikov iz švedskega črnega granata in belega laškega carrarskega marmorja ter iz trdega kraškega kamena in jih prodajam po jako nizkih cenah. V zalogi imam tudi nagrobne okvire lastne iznajdbe, ki jih izdelujem že 13 let in za katere le jaz lahko dam garancijo in ki se ne dobivajo nič več pri grobokopu, nego samo pri meni. g odličnim spoštovanjem 2209 0 kamnoseški mojster in sodni Izvedenec Komenskega ulice štev. 26 v Ljubljani. svojo zemljiško posest no Frlšhovcu mej vojašnico pespolka št. 27 in Martinovo cesto Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni VVolfove ulice št. 12 in je upogled mogoč vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—7. popoldne, ob nedeljah od od 9.—12. dopoldne. ž38l9 pivovarna Jluer. - ■ "i -* iwiffwnil1WtTPirffn w i parcelirali. Izdajatelj in odgovorni urednik: Bas t o Pustoilemiek. Lastnina in tisk , Nato dne tiskarne" 136381