5. MIKa. II Ljubljani u ponedeljek, 8. januarja 1906. XXXIX. leto. v*ak d«n zvečer, izimsi nedeU* in praznike, ter velja po posli prejeraaa za avstro-ogrske dežele za vae leto vb K, za pol leta »1 K, za eetrt leta H K M) h, za en mesec % K 3'» h. Za Ljubljano b pošilianjem na dom za vse leto V4 K, za pol leta \4 K, za eetrt leta 6 K, za en mesec :> K. Kdor hodi sam pouj, piača za vse leto 'd& K, za pol leta II K, za četrt leta h K 60 h, za en mesec 1 K h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. Na naročbe brez istodobne vpoSi\}atve uaročniue se ne ozira. - Za oznanila se plaču»e od peterostopae petit-vrste po 12 b ce se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, «e se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvolt' frank o vati — Pokopisi s«; ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Kuafiovih ulicah št 6, in sicer uredništvo v L nadstr., upravništvo pa v pritličja. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. £r$6nišiva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravni&rva telefon št. 85. 0 političnem in narodno gospodarskem položaju v monarhiji. (Govor predsednika trgovinske in obrtne »bornice^g. J. Lenarčiča v seji dne 28. decembra 1905.) Ob koncu tekočega leta je gled© splosno-političnega položaja v naši državi konstatirati, da se tekom leta niso obrnile razmere na boljše. Kriza na Ogrskem, ki se je, rekel bi, perpetuirala in ki je v svoji akutnosti pridobivala mesec za mesecem, učinkuje trajno slabo in to v razni meri tudi na našo državno polovico, ker ovira in zadržuje prepotrebno rešitev prevažnih gospodarskih vprašanj. Položaj v monarhiji je na kratko označen s popolno jasnostjo, ako spomnim na dejstvo, da živimo v dobi provizorij ©v. Provizorij pomaga pri budgetu, provizorij je edino pripo-močno sredstvo tudi v razmerju in prometu z inozemstvom. Ker nagodba z Ogrsko ni dognana, je tudi carinska tarifa in carinski zakon še vedno samo osnutek, ki ni še prebil parlamentarne razprave. Ker pa se je spričo okolnosti, da so stare trgovinske pogodbe deloma potekle, deloma pa se bliža koncu enoletni odpovedni rok v prometu z raznimi pogodbenimi državami, opravičeno bati, da nastopi glede trgovinsko-političnega razmerja z inozemstvom brezpogod-b en a doba, navaja sila neodbitnih gospodarskih potreb osrednjo vlado, da navzlic temu na temelju nove avtonomne carinske tarife dogovarja nove trgovinske pogodbe. Pri tem računa z gotovostjo na to, da končno zmaga preudarnost in se posreči do 1. marca 1906 ustanoviti v prometu z inozemstvom novo trdno in zanesljivo podlago s tem, da se dotlej u g o t o v e nove definitivne trgovinske pogodbe. Dotlej pa si mora pomagati z izrednimi sredstvi — s provizornim urejevanjem trgovinsko - političnega razmerja. Tako se je trgovinska pogodba z Italijo že tretjič provizorno uredila in sedaj podaljšala do 1. marca 1906. Tudi glede Švice, kjer stopi s 1. januarjem leta 1906 v veljavo nova avtonomna, odnosno pogodbena tarifa, se je za čas do 1. marca 1906 ustvaril nekak modus vivendi in se je za prva dva meseca prihodnjega leta ustanovila začasna pogodba. Z Nemčijo je pogodba dogovorjena in pripravljena, nadejati se je, da se dotlej posreči obnoviti pogobo z Rusijo, Italijo in z balkanskimi državami. Poudariti pa moram, da se pojavljajo pri pogajanjih s Srbijo in Bolgarijo velike težave, katerim državam avstrijski zastopniki ne morejo priznati onih ugodnosti glede uvažanja živine, za katerimi streme. Na dlani leži, da v takih odno-šajih trpi vse gospodarsko življenje. Živahen kupČijski promet predpostavlja jasne in stanovitne razmere; če pa je ves položaj labilen in se je trgovcem in industrijcem celo glede bližnje bodočnosti opirati le na kombinacije, je nujna posledica ta, da se vsakdo ogiba dalekosežnih odločitev. Pred letom dni smo imeli jako kritičen položaj, ker se ni moglo vedeti, kako poteko pogajanja s sosedno Italijo, zlasti glede tamkajšnje carine na les. Posrečilo se je dogovoriti tako* da ni lesna trgovina otežkocena, kar bi bilo sicer za kranjsko deželo tak hud udarec, da bi ga ne mogla zlepa prebiti, saj je glavni vir dohodkov v deželi spojen z lesno trgovino. Žalibog pogajanja z Nemčijo v tem pogledu niso imela istega uspeha. Za našo deželo popolna carinska ločitev Ogrsko ne more imeti za posledico slabejšega položaja kakor je sedanji, ko imamo opraviti s prijateljem, kateri nam ničesar ne da, marveč le jemlje. Ljubši mi mora biti tujec, s katerim sem popolnoma na jasnem, kakor pa prijatelj, na kojega se moram pri vsaki umestni in neumestni priliki ozirati. Tu opozorim le na železniško politiko, glede zvez z Bosno oziroma z Dalmacijo, glede tarifo v za predmete kateri se dovažajo v naša pristanišča za eksport, ko vzlic jasnim dogovorom med državnima polovicama uživaj o Ogri udobnosti, katerih mi ne moremo biti deležni in nam tako odjemajo trge za naše proizvode. Vzlic skupnosti smatra nas Ogrska inozemcem, in ravna tako tudi z nami. Ce smo ločeni, pa si svoje razmere uredimo tako. kakor nam ugajajo. Ogli pa naj si je urede po svoj- Za produktivne in trgovske stanove ustvarja posebno nepriličen položaj negotovost, kako se urede razmere tostranske državne polovice z O g r s k o , kjer celo konserva-tivnejši sloji pričenjajo nagibati k stremljenju za gospodarsko osamosvojitev. Na veljavi pridobiva mnenje, da je trajno zavlačevanje končne rešitve glede razmerja z Ogrsko v največjo škodo naši polovici ter da je boljše, vzeti nase naenkrat ves slab vpliv carinske razdelitve, kakor pa kot žrtev za ohranitev starega razmerja privoljevati leto za letom več ugodnosti Ogrski, ki se končno vendar carinsko loči. Za manjše zlo se smatra krepka in brezodložna rešitev procesa, ki ga navzlic trdim bremenom ne bo zadržati. Naša dežela bi vsled carinske ločitve ne trpela, v splošnem se je nadejati celo ugodnih posledic. Prizadet bode pač obmejni promet s hrvatskimi mejaši, če bi se proti pričakovanju otežil tudi b 1 i ž n j i promet. Vsekakor pa so razmere take, da se je treba pripraviti na eventualnost carinske ločitve v bližnji prihodnjo s ti. (Konec prih.) Balkonsko pisma. Srbija: Političen položaj. — Eno večje srbsko delo v ^Macedoniji. — Bolgarska: Srb-sko-bolgarska carinska unija v sobranju. — Značaj vjedinjenja macedonskih organizacij. B e 1 g r a d, 4. januarja. (— nt.) Edino dejstvu, da je opozicija postavila pri dopolnilni vo-litvi za enega poslanca v Belgradu tri kandidate, se ima vlada zahvaliti, da je dobil njen kandidat neznatno relativno večino 56 glasov in je na ta način izvoljen poslancem, četudi so dobili vsi opozicijonalni kandidati skupaj Čez 700 glasov več kot vladen kandidat. V Srbiji namreč ni ožjih volitev, ker je dovoljena relativna večina, da je kdo izvoljen poslancem. — Volilna borba je bila zelo ostra. Jaz sem že večkrat prisostvoval pri volitvah, ali tako ostre in brezobzirne borbe še nisem videl. To je tudi popolnoma razumljivo, ako se pomisli, da se tu ni šlo samo za en mandat, ne^o se je šlo za tem: ali ostane sedanja vlada še nadalje na čelu državne uprave ali pa pade. Vlada je zmagala. Ta zmaga sicer ni sijajna, ali zmaga je vendarle in samostojni radikalci bodo še nadalje vladali. Sicer bo moral odstopiti finančni minister radi posojila, proti kateremu so vstali tudi tisti samostojni radikalci, ali v bitnosti se kabinet ne bo spremenil. Popolniti se bo moralo tudi mesto ministra zunanjih zadev, ki je izza demisije g. Jovana Žujovića izpraznjeno, a drugih izprememb menda — vsaj za sedaj — ne bo. Vse to se bo uredilo za časa božičnih skupštinskih počitnic — v Srbiji bo namreč Božič šele sedaj, v nedeljo. Ministrski svet ima skoraj vsak dan seje v ministrstvu zunanjih zadev in pri teh sejah se gotovo mnogo razpravlja o tem: komu bi se poveril portfelj ministra zunanjih zadev in o posojilu. O teh važnih vprašanjih javnost ne ve ničesar, ali eno je gotovo: da so samostojni radikalci v nepriliki, ker v svoji sredini nimajo pripravne osebe, ki bi mogla sprejeti portfelj ministra zunanjih zadav, a o koaliciji z zmernimi radikale,., ki imajo odličnih diplomatov (N. Pašić, Sv. Simić, dr. Milovanović, N. Vujić, dr. Vesnić itd.) ne more biti niti govora. Interesantno je držanje kmetov-poslancev obeh grup radikalne stranke. Tem ljudem nikakor ne gre v glavo, zakaj so se radikalci pravzaprav razcepili in med njimi vlada močna struja, da osnujejo tretjo radikalno frakcijo, sestavljeno iz kmetov poslancev obeh grup radikalne stranke. V tej novi radikalni frakciji bi bilo razen kmetov samo nekoliko inteligentnih ljudi. Pravijo, da šteje nova frakcija že okolu 50 poslancev I * Že spomladi je bilo najavljeno veliko delo g. Ivana Ivanića: Mace-donija in Macedonci, a prvi del tega dela izide šele sedaj, čez nekaj dni. Prvi del bo obsegal 17 pol velike osmerke, a ravno toliko približno bo obsegal tudi drugi del. Gosp. I. Ivanić, šef tiskovnega urada, avtor tega znamenitega dela, mi je pokazal natisnjenih nekoliko pol prvega zvezka — ves prvi zvezek še ni tiskan — pa lahko že danes trdim, da je delo v istini izborno v vsakem oziru. To je, v ostalem, popolnoma razumljivo, ker je g. Ivavić kot srbski konzul živel 12 let v Macedoniji in je celo deželo ne samo prepotoval, nego tudi vestno proučil, tako, da velja za najboljšega poznavatelja Maeedonije v Srbiji. Ko izide vse delo — ki je ilu-strovano — izpregovorim o njem obširnejše, a že danes povem, da je od vseh del o Macedoniji, kar sem jih Čital, delo g. Ivanića najinstruk-tivnejše in najobjektivnejše, ako izvzamemo brošuro Slovenca dr. N. Zupaniča (Macedonija in turški problem), ki je tudi v vsakem oziru popolnoma objektivno pisana, pa se v istini čudim, kako se je moglo o tej brošuri s tolikim omalovaževanjem govoriti v eni slov. kritiki. Ravno g. Ivanič, ki ne samo dobro pozna Ma-cedonijo, nego je tudi zelo objektiven človek, se je pred mano večkrat zelo pohvalno izrazil o imenovani brošuri dr. N. Zupaniča. Bolgarska vlada je iznesla pred sobranje zakonski projekt o carinski zvezi med Srbijo in Bolgarsko. Na Dunaju so bili v pravem pomenu besede konsternirani, ko so zvedeli za to, ker dunajski vodil d i krogi dobro vedo, da pomeni srbsko-bolgarska carinska unija začetek ekonomske emancipacije jugoslov. držav od Avstro-Ogrske. — Popolna carinska unija med Srbijo in Bolgarsko ne stopi v življenje takoj, nego šele 1. 1917. Za sedaj je storjen samo začetek in sicer s tem, da odpade vsaka carina v medsebojnem prometu na one trgovinske artikle, ki se izdelujejo oziroma pridelujejo samo v Srbiji in Bolgarski, a z drugimi državami sklepa vsaka država za-se trgovinske pogodbe. L. 1917. stopi pa v življenje popolna carinska unija med Srbijo in Bolgarsko, tako, da se odpravi vsaka carina od vseh trgovinskih artiklov (izvzemši artikle, ki so monopolizirani), a napram drugim državam nastopate Srbija in Bolgarska kot en carinski teritorij. Izven vsake sumnje je, da bo imela carinska unija dobrih posledic tudi na politiko obeh jugoslov. držav — a tega se na Dunaju tudi bojijo največ in zato rNeue Freie Presseu milo vzdihuje, da bo Srbija trpela od unije samo škodo. No, ako „Neue Freie Presse" vzdihuje, pomeni, da je delal g. Nikola Pašić — čigar delo je carinska unija — prav! * O vjedinjenju makedonske notranje in zunanje organizacije sem dobil neke nove intormacije iz zelo zanesljivega vira. Edinstvo najbrže ne bo trpelo dolgo, ker vlada med posameznimi voditelji obeh organizacij krvno sovraštvo in so se vjedinili v eno organizacijo samo v sili. Nobena organizacija namreč ni imela več denarja, pa se je vsaka posebej obrnila na vlado (bolgarsko, razume se) za pomoč. Vlada je pa izjavila, da da pomoč edino pod pogojem, da se obe organizaciji vjedinite, kar se je tudi storilo in vlada je takoj dala denarno pomoč — govori se, da je dala milijone levov. Sedaj pa, ko imajo voditelji denar v rokah, se kmalu zopet sprejo in razjedinijo iz enostavnega vzroka, ker ne morejo skupno delovati. Ti voditelji ne samo da se preveč osebno sovražijo, nego se tudi načelno zelo razlikujejo, ker so eni popolni internacijonalci, ki hočejo osloboditi vso Makedonijo brez razlike narodnosti, a drugi so zopet največji nacijonalni šovinisti, ki hočejo najprej z ognjem in mečem uničiti makedonske Srbe, Grke, Rumune — sploh vse, kar ni bolgarsko. Kako bi mogli ljudje tako različnih misli složno in skupno delovati? Absurdno je misliti na možnost kake skupne akcije ljudi tako dijametralno različnih misli in zato doživimo v kratkem razcep sedaj edine makedonske organizacije. Srbska makedonska organizacija miruje in bo mirovala, dokler bodo imeli makedonski Srbi mir, a ako začnejo bolgarske čete zopet napadati na srbske vasi, stopi srbska organizacija v akcijo. V preteklem letu so imele srbske defenzivne čete lepih uspehov in jih bodo imele — hvala dobri organizaciji in spretnemu vodstvu — tudi letos, ali najbolje bi bilo, da se ne pokaže potreba ak«ije. (Jas je že, da preneha ta krvava medsebojna borba med Srbi in Bolgari! Volilna reforma. Zader, 7. januarija. Dalmatinski poslanci so zvedeli, da se namerava po novi volilni* reformi število dalmatinskih poslancev zmanjšati za 10. Dalmatinski poslanci zahtevajo, da se dosedanje število mandatov Dalmaciji ohrani. Deželnozborski predsednik dr, I v č e-vić je danes v ta namen sklical vs# poslance v Z a d e r. Krakov 7. januarja. Na shodu volilcev, ki sta ga sklicala poslanca P e t e 1 e nc in R o 11 e r, se je soglasno sprejela resolucija za splošno in enako volilno pravico, Govoril je tudi poslan«'«- [»aszvnski. Za samoupravo Galicije. Lvov 7. januarija. Včeraj je imel v Drohobvczu okrajni svet sejo ter sprejel soglasno resolucijo, da se bo Galicija dobro upravljala le tedaj, ako se bo sama upravljala. Z ozirom na to, da je Galicija pod nemško - birokrati eno vla l » trpela neizmerno škodo, se zahteva, naj se da d« želi samouprava. Nadalje se pozivajo gališki poslanci, naj pri volilni reformi branijo posebne interese Galicije. Gališka židovska zveza je imela danes po ocli deželi nad 100 shodov, v katerih se je sprejela resolucija, da se mora židovska narodnost proglasiti za enakopravno in za posebno židovsko volilno kurijo. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 7. januarja. Deželna zveza komitatnih iu*adnikov je imela velik shod. Zastopanih je bilo 47 municipijev. Shod je dal avtonomnim oblastnijam navodila, kako naj skrbe za odstavljene uradnike. Debr ecin, 7. januarja. Zaradi napada na velikega župana K o v a e s a je dal državni pravdnik zapreti odvetnika in ravnatelja ljudske banke Revija in urednika B e k a s s v j a. Budapešta, 7. januarja. Tudi za komitat Ung in mesto Ungvar je imenovan vladni komisar, ker je prebivalstvo sramotilo in z gnilimi jajci obmetavalo novega vel. župana Ber-natha. Za vladnega komisarja je imenovan policijski uradnik v Buda-pešti St. B o n i s. Srbsko - bolgarska carinska zveza. Bel grad 7. januarja. Agitacija proti srbsko-bolgarki carinski zvezi je od zunaj čimdalje hujša. Tudi v vladni stranki so že začeli grajati vladne načrte. Agitatorji, dunajska vlada namreč, plašijo srbske tr-govske kroge, da bo po sprejeti srbsko* bolgarski carinski zvezi izvoz srbske živine v Avstro-Ogrsko onemogočen in da bodo sploh nastale težavne gospodarske razmere napram Avstriji. Pritisk je tolik, da srbski finančni minister najbrže odsto pL D u n aj 7. junuarja. Srbski poslanik dr. Vuić je imel z ministrom grofom G o 1 u c h o w s k i m razgovor zaradi srbsko-bolgarske carinske zveze. Grof Goluchowski je Sel takoj nato poročat, cesarju, dočim je dr. Vuic sklical k sebi na posvetovanje vse srbske trgovinske delegate. Dogodki na Ruskem. Petrograd 7. januarja. Lievo-lucijonarni kmetje so oplenili Hi* starih gradov. V Hasenpotu so z dinamitom razstrelili železniški most. — Nad 17 okraji ob železnici v Sibiriji je proglašeno vojno stanje. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 7. januarja. Nadškof v Bordeauxu je izjavil zbranim duhovnikom svoje dieceze, da papež sicer ni želel odpraviti konkordata, toda proti zakonu glede ločitve cerkve od države tudi nima sovražnih predsodkov. Zakon pa mora biti sprejet, le. ako ne bo kršil pravic rimske stolice in ako se razmerje med cerkvenimi zadrugami in škofi uredi tako, da se ni bati razkola. V. redni občni zbor slovenskega trgovskega društva „Merkur". Na sv. Treh kraljev dan popoldne se je vršil V. redni občni zbor slov. trgovskega društva „Merkur*. Obilna udeležba Članov je pokazala, da vedo ti predobro ceniti veliki pomen ^Merkurjev" za slovensko tigovstvo. Zborovanje je otvoril prvi društveni podpredsednik gosp. Alojzij Lil leg, ki je navzoče iskreno pozdravil, da so se vkljub tako lepemu vremenu in solnčnemu dnevu zbrali v tako častnem številu k zborovanju. Pozdravi tudi poročevalca ljubljanskih dnevnikov, predstavi oblastvenega zastopnika g. Šviglja ter se spominja preteklo leto umrlih članov Oskarja Trglova, Leopolda Jerana, Alojzija Črnuta v Logu in F eri Saj o vi c a. V znak sožalja so se navzoči vstali s sedežev. Pri zadnjem občnem zboru od g. .Teb ačina sprožena misel, da bi društvo mislilo na lasten trgovski dom, je bila povsod z veseljem pozdravljena in tudi že dejansko podprta. Prvi je daroval za trgovski dom g. Jebačin "200 K in dal s tem lep zgled. Brez vsake agitacije se je doslej nabralo v ta namen že 800 K, katere so poleg gosp. Jebačina darovali gg. dr. Maja-ron, Knez. Sarabon in Vodnik v Šiški. G. Lilie g se vsem tem pod-piralcem kar najiskrenejše zahvaljuje in meni, da bi se pri količkaj agitacije dalo v tem oziru doseči velikih uspehov. Govornik naznani na to, da si je društvo omislilo sliko društvenega predsednika ces. svetnika gosp. Ivana Murnika in jo obesilo v društvenem prostoru, oboje z dovoljenjem naslikančevim. Nato je poročal tajnik gospod Golob o delovanju društva oziroma odbora v preteklem letu. Iz njegovega obširnega in vestno sestavljenega poročila posnemamo, da je društvo na slavnostnem občnem zboru izvolilo svojega predsednika ces. svetnika g. Ivana Murnika svojim častnim članom. Vsled njegove bolezni s",a vodila zborovanja, seje itd. društvena podpredsednika gg. Lilleg in Kes-sler. Odborovih sej je bilo v preteklem letu 13. Odbor se je razdelil v odseke, ki so bili: gospodarski, redakcijski, posredovalni, učni, vese-lični in zabavni ter hranilnični, ki so imeli vsak svojega načelnika. Gospodarskemu odseku je načelo val cesarski svetnik g. Murnik; ta odsek je imel le eno sejo, ker jih več treba ni bilo. Blagajniške posle je vestno in vzorno opravljal gosp. Vlach, gospodar in knjižničar je bil pa g. Volk. Knjižnica je bila preteklo leto 2krat boljše obiskana kot prej v vseh štirih letih skupaj. To je napredek, na katerega sme biti društvo ponosno. Knjig se je izposodilo 943. V čitalnici je bilo na razpolago 42 večinoma strokovnih časopisov. — Redakcijskega odseka načelnik je bil g. Windiseher. Ta odsek je imel <> sej, kjer so se reševala vsa vprašanja glede društvenega glasila in Člankov, objavljenih v njem. VeliJk napredek društva v preteklem letu je odvisen največ od lista, za katerega ima največje zasluge g. dr. Windischer. — Naučni odsek je imel 4 seje; njegov načelnik je tudi g. dr. Windiseher. Otvoril se je v sedanji seziji tečaj za lašČino. UČni odsek je sklenil izdati slovensko korespondenco, katere rokopis je že skoraj dovršen, ravno tako pa tudi društveni koledar, o čemer bode definitivno sklepal bodoči učni odsek. V preteklem letu se je priredilo dvoje predavanj. Predaval je v Ljubljani g. dr. Konrad Vo-dušek o pravnem razmerju med principalom in njegovimi uslužbenci, v Kranju je pa predaval g. dr. Windiseher o službenem razmerju, o trg. potnikih, o dokazu usposobljenosti in o potrebi krepke trgovska organizacije. Obe predavanji sta bili izborno obiskani. Načelnik pevskega odseka je bil g. Drčar. Pevski zbor je sodeloval pri koncertu zveze slovenskih pevskih društev v Švicariji, pri Prešernovi veselici v „Zvezdi~, pri odkritju Prešernovega spomenika, pri izletu ljubljanskega „Sokola* na Jesenice. Skupno z veseličnim odsekom je priredil 2 jour-fixa ter sodeloval pri sestanku, ki ga je priredilo društvo članom češko slovanske obehodnicke be-besede povodom njihovega potovanja na jug. Veselični odsek je imel v preteklem letu 5 sej. Odseku je naČelo-val g. Josip Perdan. Odsek je priredil že omenjena 2 jour-tixa ter časten večer članom Češko - slovanske obehodnicke besede. Izvršil je tudi t predpripravo za trgovski ples. — Hranilnični odsek je imel 3 seje in razmotri val vprašanje glede ustanovitve društvene hranilnice. Odseku je načelo val g. dr. Vik tor Murnik. Posredovalni odsek je imel 5 sej ; njegov načelnik je bil g. Edmund Kavčič. Prijav od strani delodajalcev je došlo I4b\ od strani delojemalcev pa lb*8. Posredovalnica je imela 919 ekspedicij, uspehov pa 108. Naj bi se vsi interesenti obračali na to posredovalnico! V društvu se je vršil sestanek odposlancev društva z odposlancem trgovskega in obrtnega društva v Gorici glede skupnega delovanja, v Trstu pa informativen sestanek glede organizacije slovenskega trgovstva v Trstu. Društvo je priredilo še več sestankov, med temi sestanek članov glede nedeljskega počitka. Društvo je priredilo trgovski ples, ki je dobro uspel. Pri predstavah v slovenskem gledišču je doseglo 30" „ popust za člane. Vprašanje glede ustanovitve podružnic se reši v bližnji bodočnosti. Društvo se je zavzelo za odpravo umazane konkurence ter za ustanovitev carinske ekspedicije in dajalo svojim članom razne informacije. Preteklo leto je dala društvu podpore trgovska zbornica 500 K, trgovski gremij pa 300 K, prošnja na deželni zbor pa Še ni rešena. Društvo je štelo koncem leta 2 ustanovnika, 4b'3 rednih in 73 podpornih članov. List je imel 78 naročnikov. V primeri z letom 1904. je prira^tel društvu 1 ustanovnik, 40 rednih in 14 podpornih Članov. To poročilo je bilo odobreno z živio-kliei in ploskanjem, predsedstvu se je pa izrekla zahvala. Iz poročila blagajnika g. Josipa Vlacha posnamemo, da znaša med dohodki za leto 1905. kapital, ki je naložen pri Kre«litni banki in poštni hranilnici, z obrestmi vred 3704 K 11 v, za menično pravo se je izku-pilo 254 K 03 v, članarina in naročnina je znašala f>187 K 45 v. učni tečaji 184 K 50 v. podpore 1017 K 74 v, za trgovski dom je bilo vplačanih 800 K. tako da znašajo skupni dohodki 12.921 K 02 v. Temu nasproti je bilo stroškov med drugim za rVestnik" za leto 1905. 2b'54 K 81 v, za posredovalnico in upravne stroške 1003 K ;*4 v; vsi stroški skupaj so znašali CA4D K 10 v, tak da znaša skupno društveno premoženje B480 K 92 v, torej za 2 93 9 K 83 v več nego koncem leta 1904. d. Vidic je predlagal, da se izreče blagajniku zahvala za vzoren red blagajne in blagajničnih računov, kar je bilo soglasno sprejeto. V imenu pregledovalcev računov je poročal g. Leopold Legat, daje navedeni saldo popolnoma v redu, kar se je vzelo na znanje z odobrenjem. Nato se je vršila volitev predsedstva, razsodišča in odbora. Na predlog g. Gabra so bili per acelamationem znova izvoljeni: predsednikom g. ces. svetnik Ivan Murnik, I. podpredsednikom gosp. Alojzij Lilleg in 11. podpredsednikom g. I. K e s s 1 e r , v razsodišče pa g. dr. Karel Triller. G. Gab er predlaga, da se da odboru absolutorij, kar je bilo enoglasno sprejeto. Pri volitvi novega odbora sta bila imenovana skrutinatorjem gg. Gaber in Mart i č, ki sta naznanila sledeči izid volitev: Oddanih je bilo 70 glasov. Izvoljeni so bili: I. iz vrste samostojnih trgovcev gg Ivan Jebačin, Edmund Kavčič, Ivan Kostevc, Josip Perdan in Andrej Sarabon; II. iz vrste sotrud-nikov gg. Josip Drčar, Josip Kraigher, Karel Meglic, Avgust P e -r u z z i, Ivan Podlesnik, Oroslav S c h a f f e r, Josip V1 ac h , Albert G a-ber in Franc B erjak; IIT. iz vrste podpornih Članov gg. Fran Golob; dr. Viktor Murnik, dr. Fran Win-diseher. Za revizorja pa gg. Jernej Bahovec in Leopold Legat. "T Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, se je zahvalil g. Lilleg za mnogobrojno udeležbo in zaključil zborovanje. To zborovanje je pokazalo krepko življensko moč društva „Merkur" ter veliko potrebo njegovega obstoja za slovensko trgovstvo. Dolžnost in korist vseh slovenskih trgovcev je, da pristopijo k društvu, in s tem pomagajo društvu uresničiti geslo: Delajmo organizirani! Potem se bo naša trgovina in obrt krepko razvila, kar bo največjega pomena za razvoj našega naroda. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. januarja. — 8Uba tOlatba. Tonzurirane in netonzurirane sleparje okrog „Slovenca" je spravil izid deželnozborske volitve v kočevskem okraju v veliko zadrego. Nič niso veseli svoje „zmageu, kajti vzlic temu, da je bil Suklje izvoljen, se je vendar pokazalo, s kako mogočnim srdom vstaja 1 j u d s t v o proti tej tolpi obešenjakov, ki vodi klerikalno stranko. Suklje se ima samoKočevcem in vladi zahvaliti, da je bil i z v o lj e n.!„Slo-venec" se tolaži, da so klerikalci v tem okraju Časih dosegali še veliko neznatnejše manjšine. To je že res; ali zgodilo se je, ker so se Kočevci udeležili volitve. Zdaj pa je kandidat neodvisne kmetske stranke pridobil toliko poprej klerikalnih glasov, da bi bil sijajno prodrl, če bi se bili Kočevci volitve udeležili. Klerikalci so izgubili okrog 500 slov. g l a s o v m v tem okraju. To govori cele knjige, to priča jasno, da se je masa začela z ono ljutostjo, ki jo rodi tiranija in izkoriščanje, dvigati proti klerikalni stranki in to je tista stvar, ki nas na tej volitvi veseli, klerikalce pa peče. Ljudstvo vstaja in klerikalce sprele-tava strah. — Boj za Jesenice, o dogodkih na Jesenicah laže ^Slovenec* nad vse sramotno in nizkotno, tako, da se celo klerikalni duhovniki s studom odvračajo od njega in javno pripo-znavajo, da tako podle cunje, kakor je „Slovenec*, ni izlepa dobiti. Tako je lagal „Slov.*, da ponujajo napred-njaki Luckmannu kompromis za obč. volitve, medtem ko je res, da ga je Luckmann ponudil. Odgovor je bil že natisnjen v ,,Jes. Straži*. Sicer pa bomo o tem še govorili. Za petek je bila napovedana seja obč. odbora. Na dnevnem redu je bila volitev častnih občanov. „Slovenec* je poročal, da imajo klerikalci pripravljenih 1000 mož za to sejo: to se pravi, grozil je z nasilstvi. Naprednjaki bi bili lahko spravili skupaj, kolikor mož bi bili hoteli, ali tega nalašč niso storili, vedoč, da bi prišlo lahko do krvavih izgredov. Prepustili so županu Klinarju, da poskrbi za red in mir. Toda župan ni ničesar storil. Zabukovec in Pongratz sta pripeljala kakih 100 svojih mož — tisoč jih ne spravijo skupaj, če vsakega svojega pristaša petkrat štejejo — in ti so nastopili z nasilstvi. Mogoče jim je to bilo, ker župan ni ničesar storil, da zagotovi red. Za-bukovčevi in Pongratzovi pristaši so naskočili dejansko obč. zastop med tem ko je zboroval. Zasedli so mize obč. odbornikov, grozili z besedami, s pestmi in z gorjačami, —eden je menda tudi kazal nož — in divjali, kar se da. Zaradi tega dejanja, ki je hudodelstvo v smislu § 7(i. k a z. z a k., pridejo vsi z župnikom Zabukovcem vred pjred sodnijo in zadene jih kazen, kakor gre za tako hudodelstvo. Obe. odborniki so bili seveda nevoljni na župana, da ni poskrbel za red, in so zahtevali, da naj takoj odstopi. To seje tudi zgodilo. 2upan je odstopil in njegove posle je prevzel obč. svetovalec Treven. Toliko za danes; obširneje bomo o tej stvari še govorili, — Anton Bonaventura kot kmetski prijatelj. K škofovi graščini v Goričanah spadajo obširna posestva. Ta zemljišča so bila svoj Čas slabo obdelana in ker so spričo slabega gospodarstva razmeroma malo nesla, jih je škof dal v najem. Kmetje plačujejo najemščino točno in redno. S pridnim in skrbnim obdelovanjem in izdatnim gnojenjem so močno povzdignili rodovitost teh zemljišč. To je škofovo oko hitro zapazilo. Zdaj j hoče škof vsa v najem dana zemljišča kmetom vzeti, prav zdaj, koje kmetska pridnost pomnožila rodovit- nost in obdelovati jih hoče v lastni režiji. Sklenil je to, ker je dobil izvrstnega odjemalca za pridelke, namreč zavode v Št. Vidu. Prej so popje vedno trobentah, koliko bodo kmetje imeli koristi od zavodov, ker se bodo vse potrebščine od kmetov kupovale. Zdaj bo pa korist imel škof. Za zavode berači po celi deželi in izmolze iz ubožnega ljudstva na leto do 100.000 kron — ta denar pa se bo odslej preko zavodov stakal v njegov žep. Kmetje so imeli mnogo dela in truda, predno so svoje pridelke spravili v denar — škof pa bo vse zvozil v zavode in bo sam določil ceno. Kmetje, ki so s pridnim delom povzdignili rodovitnost v najem vzetih škofovih zemljišč, so seveda mislili, da jim ostanejo zemljišča v najemu še mnogo let, sicer bi se gotovo ne bih toliko trudili — a zdaj vidijo lahko, kake vrste kmetski prijatelj je naš škof Anton Bonaventura. „Suddsterreichi&che Stim-men". Pod tem naslovom je začel v Mariboru izhajati list, ki je stopil na mesto „Siidsteirische Pressea. Splošno se je pričakovalo in se misli, da je novi list obdržal stari program in ga še razširil, tako da bo zastopal ne le slovenske, temveč jugoslovanske koristi. Takšen list, in najsi je tudi na katoliški podlagi, bi bil gotovo umesten in bi informiral vsaj v narodnostnih vprašanjih, kakor je „Siidst. Post* in „Presseu včasih jako krepko zagovarjala napram nemškim listom slovensko stališče. Toda temu ni tako in štejemo si v dolžnost, da slovenski javnosti pojasnimo vlogo, ki jo meni igrati novi list. Postavljen je namreč izključno na katoliško podlago, zastopanje slovenskih ali celo jugoslovanskih koristi ni v njegovem programu, o narodnem boju bo samo „objektivno* informiral! List, ki ga tiskovno društvo ni hotelo vzeti v svojo lastnino, stoji na mednarodnem stališču in to samo zaradi tega, da bi poleg Slovencev ujel tudi še kaj Nemcev. „Siidsteirische Presseu ki je neustrašeno zastopala narodno stališče, se je morala pokopati in škof v svojem blaznem strahu pred protestantskim gibanjem misli sedaj z nemškim internacionalnim (za nas Slovence izdajalskim) listom nezanesljive svoje nemške ovčice zopet trdneje prikleniti v katoliški hlev. Takšno početje se mora razkrinkati. Naše mnenje je, da je ta list popolnoma nepotreben. Slovenci, ki ne prenašajo liberalnih listov, imajo slovenskih katoliških listov več kot dovolj, Nemcem pa tudi ne bo ta list prav nič imponiral, čeravno jim obeta „spannende Romane und Novellen- na katoliški podlagi! — Imenovanje pri deželnem Odboru. V seji dne 5. januarja t. 1. so bili imenovani: kontrolor pri upra-viteljstvu dež. dobrodelnih zavodov Hinko Lindtner revidentom pri dež. knjigovodstvu, rač. oficijal Ivan Frelih kontrolorjem pri upravitelj-stvu deželnih dobrodelnih zavodov, rač. oficijal Hinko Logar kontrolorjem deželne blagajnice, računska praktikanta Anton Bernik in Ivan Peklenk računskima oficijaloma II. razreda, volonter Mirko Česnik pa rač. praktikantom. V ravno isti seji je bilo začasno vodstvo deželnega knjigovodstva poverjeno računskemu svetniku V i n k u V i z j a k u. — Odlikovanje. Naš rojak, komorni pevec g. Fran Pogačnik-N a v al je dobil naslednja odlikovanja : oficirski križec reda „krona rumunska*. viteški križec I. vrste švedskega \Vasa-reda, knežji schamnburg-hppski red za umetnost in znanost II. vrste, voj-vodsko saško-altenburško zlato zaslužno svetinjo za umetnost s krono. — Repertoir slovenskega gledališča. Ker je pevka gospodična Rindova ozdravela, se ponavlja v torek dne 9. januarja t. 1. prvič komična opera „Z v o novi korne-viljski.aTa opera je uspela pri prvi predstavi sijajno ter je upati, da si ohrani svojo privlačno silo vsled svoje muzikalne miline in zanimivega dejanja in da napolni še večkrat gleda-liščne prostore. — Slovensko gledališče. Včeraj ste bili na slovenskem odru dve predstavi: popoldne se je igrala „Županova Micikau s predigro in poigro, zvečer pa „Martin Krpanu. Obe predstavi ste bili dobro obiskani in tudi igralo se je prilično dobro. Predstava „Martin Krpan* je bila znatno boljša od prve, h čemer je mnogo pripomogel tudi hitrejši tempo v igranju. Svoji oceni prve predstave nimamo ničesar dostaviti; omenili bi le, da je g. VerovŠek to pot igral prav diskretno in je nam baš zbog tega mnogo bolj ugajal, kakor pri prvi predstavi. Pri prihodnji predstavi naj preskrbi, da boste mati Meta in Nežika v narodni noši, to je da boste imeli na glavi peče ali „avbe-, ker Slovenke v času, ko je bilo š*» v cvetju tihotapstvo rz morsko soljo, -pač še niso nosile takih rut, kakoršne so sedaj med ljudstvom v navadi. Y Oratorijska koncerta „Glasbene Matice11. Navedemo naj nekaj časniških ocen Bossijeve „Visoke pesmi" naznamenitejih listov, koder se je že izvajala. „N^ue Zeir sehrift fiir Musi k" piše: Bossi je s kompozicijo »Visoke pesmi" ustvaril eno najznamenitejših del ora-torijske literature, delo, pri katen-m imata enak delež duh in čuvstvo. Vsak takt diha resnico in izžareva lepoto. Bossijev razvoj temelji na proučenju in mogočnem vplivanju Palestrine in Bacha. S tem, da je združil nasprotna si principa, PaJe^trinov makrokozem. t. j. veličastnost, glorijo, preprosti mon urne talni slog, red in jasnost, in Bachov mikrokozetn. t. j. notranj-stvenost, subjekti vi te t o in german>k«. globoko-i, ustvaril si je Bossi slog, ki se dviga nad versko stališče Odtod izhaja, da je na eni strani navidezno vezan na trdi temelj gregorijanskeg« cerkvenega petja, da pa je na drugi strani z zlomitvijo starega sistema cerkvenih tonovnih načinov od Bacha zadobil prostost modulacije, živo polnost v izrazu in kipečo gorkoto notranjega življenja. Poslušalci, ki se niso uiiveli v nov miselni svet, kakršnega nam nudi na pr. Bossi, seveda ne morejo, ko prvič slišijo, prihajati z isto duševno razpoložnostjo. s kojo prihaja oni, ki se je z delom dobro seznanil. Kot psihološki pogoj pri slušanju kakega novega dela m more in mora zahtevati, da se z ljubeznijo vglobimo v to, kar se nam podaje. Kar .400 smodkami je padel v vodo z mostu v Miihl-bergu v Šleziji. — Sumljiva p o šil jate v. Na kolodvoru v Kološvaru so našli 15 zabojev pušek-repetirk z municijo vred. Pošiljatev j9 prišla iz Rumunske. Ker ni bilo adresata, je policija pošiljatev zaplenila. * Ženske odvetniki. Glasom zadnjega ljudskega štetja je v Zedi-njenih državah nad 1000 žensk, ki izvršujejo prakso kot odvetniki. Pred osmimi leti ni bilo v New Yorku še nobenega ženskega odvetnika, danes jih je že nad 50, ki imajo vse razširjen delokrog in po 20.000 do 160.000 K letnih dohodkov. Nakatere so prišle do takega uglednega stališča iz nižjih stanov. Tako n. pr. je v či-kagu neka H. King, ki slovi kot najboljši patentni odvetnik ter ima nad 00.000 K letnih dohodkov, a pred 15 leti je Še bila dekla za najnižje opravke. Zaslužila si je takrat le po 5 K na teden. Prihranila si je vendar toliko, da se je izvežbala v stenografiji in v pisanju na stroj. S 40 kronami je prišla v Cikago ter vstopila v neko pisarno. Izvežbala se je posebno v patentnih zadevah tako, da je leta 1903. dobila neko senzaČno pravdo v taki zadevi, nakar je postala samostojni odvetnik ter je njena pisarna vedno polna. * Kače prorokinje potresa. .,Agramer Tagblattu" se poroča: Neki gospod, ki se bavi z vzgajanjem kač za proučevanje, ima v svojem stanovanju raznovrstne kače dobro zavarovane. Dva dni pred zadnjim potresom so kazale kače nenavadno vznemirjenost; na vsak način so skušale priti iz svojih prostorov, in res se je nekaterim tudi posrečilo uiti. Seveda je bilo sedaj vznemirjenje med prebivalci hiše, čeravno so imele strupene kače potrgane strupene zobe. Končno so pobegle kače polovili in spravili nazaj v posode. Lastnik kač je po večletnem o pazovanju takoj sklepal, da bo sledil kmalu potres, kar se je 2. t. m. tudi res zgodilo. * Huda Obsodba. Kakor znano, sta svojecasno v Košicah vdrla dva častnika v uredništvo ondotnega dnevnika, napadla urednika ter ranila nekega Črkostavca tako, da je umrl. Po dolgi preiskavi se je sedaj izrekla obsodba vojnega sodišča. Poročnik Szartorv je bil obsojen, da ne sme pet dni iz sobe, docim je bil njegov tovariš Bosits oproščen. * Knez — trgovec. V trgovski sodni register v Darmstadtu se je vpisal kot lastnik tvrdke za kemične izdelke vladajoči veliki knez hesenski Ernest Ludvik. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vsebina januarskega zvezka; 1. Oton Zupančič: Tiho prihaja mrak. 2. Dr. Iv. Tavčar: Izza kongresa. 3. Ksa-ver Meško: Mislim. 4. Dr. Fran Derganc: Janez Trdina. 5. Ivan Cankar: Poslednji dnevi Štefana Polj anca. t>. U t v a: Pravijo ljudje. 7. A. Gradnik: V mraku. 8. Dr. H. Do-lenec: Črtice o burji. 9. M. P. Nataša: V album. 10. Dr. Ivan Prijatelj: A. N. Pypin. 11. Dr. Ivo S o r 1 i: Romantiki življenj a. 12. G r i š a: Šumljajo valovi. 13. Roman Romanov: In jaz ne bom nikoli poljubil. 14. Makso Pirnat: Anton Linhart. 15. Griša: Iz starega mesta. IG. M. Z.: Slovo. 17. Književne novosti. Mučeniki. — A. Medved: Poezije. — Bogumil Vošnjak: rNa razsvitu**. — Iz naroda za narod. — Slovensko-nemška meja na Štajerskem. •— Rusks moderna. — Dr. Jos. Tominšek: Slovenska slovstvena čitanka. — rDama s kamelijami"*. — Talija 19. in 20. — Knjižnica za mladino. — K aram-fil s pesnikovega groba. -— Janko Brat in a: Mitteilungen der anthropolo-gisehen Gesellschaft in Wien. — L. Pintar: ..Hrvatski utjecaji u starim istoČno-štajerskim tekstovima". — Dr. Jos. Tominšek: Anton Čehov. — Dr. Jos. Tominšek : A. Tentor: Beg Mirko. — L. Pintar: V. „Mitteilungen des Musealvereins fur Krain". — Kheil K. P.: Benedetto Cotrugli. 18. Gledišče. Dr. Fr. Zbašnik: Slovensko gledišče. A. Drama. — B. Opera. 19. Med revijami. P.: r0sa". — „Občinska uprava". — r,Novy Život". — rNaša Iskra". — Dr. Jos. Tominšek: rPokret". — Dr. Fr. Bešič: rSlo-vansky Pfehled". — Dr. Fr. IleŠič: „Osveta". — Rad. P—n.: „Varpas", litovski leposlovni list. 20. Splošni pregled. Ivan Cankar. — f Miloš Cvetic. — V.: Brankovič Gjorgje. — Dr. Fr. Ilešič: Petdesetletnica „Vaj" ljubljanskega dijaštva. — Nobelova nagrada. Telefonsko in brzojavno porodio. Jesenice 8. januarja Volitev rovega župana so ni megla izvršiti, ker seja ni bila sklepčna Dobrna pri Celju 8. januarja. Za župana v tukajšnji občini je bil izvoljen pri današnji volitvi narodnjak Fran Je v ni še k. Do-brnski narodni volilni odbor. Dunaj 8. januarja Min istr ski svet zboruje danes ves dan. Razpravlja se o sklicanju državnega zbora in o volilni reformi. Najbrže se skliče drž. zbor na dan 2 2. t] m. Dunaj 8 januaija. Iz verodostojnega vira se čuje, da bo imela nova zbornica po Gautschevem na črtu 442 poslancev Dunaj 8. januarja. V poštno h ranil nič ne m nradu so začeli moški in ženski uradniki p a-sivno resistenco. Te se udeležuje 2700 oseb. Včeraj opoldne so vai uradniki in vse uradnice ustavili delo, ker je bila nedelja. Danes je 18 oseb t starosti 20 do 32 let nehalo delati, Češ, da so od utrujenosti bolni. Poklicati se je moralo rešilno društvo. Povprek dela osebje tega urada 10 do 11 ur na dan. Dunaj 8. januarja. Veleindu-strijalec K r u p p in veletržec Miller-Aicholz postaneta tajna svetnika. Dunaj 8. januarja. Gospa Hartlova, soproga bivšega naučnoga ministra, je davi umrla Praga 8. januarja. Danes je bila deputacija praškega vseučilišča z rektorjem na čelu pri raz ličnih ministrih in je zahtevala, naj se razširi praško češko vseučilišče in ustanovi v Brnu novo češko vseučililišče. Budimpešta 8 januarja. Za danes je bila sklicana kongregacija peštanskega komitata Prišlo je do velikega viharja. Pripravljeno je bilo vojaštvo, orožništvo in policija Vse bližje ulice so Lile zaprte Estrado za velikega župana je stražilo 80 redarjev. Ko je vstopil veliki župan, je nastala ra-buka. Veliki župan je sejo takoj zaključil, videč, da je zborovanje nemogoče. Budimpešta 8 januarja. Preiskava zaradi atentata na velikega župana Kovacsa se strogo nadaljuje. Včeraj je blo sretovanih 80 oseb. Pariz 8. januarja. Rusija je svojim zastopnikom na kooferenci v Algesiratu naročila, naj z vso eneržijo podpirajo Francijo proti Nemčiji Zahvala. Slama okrajna posojilnica t Krškem blagovolila je nakloniti gasilnemu društvu ▼ Le ekoTcu 20 K podpore. Za ta dar ji v Imenu društva izreka najtoplejšo zahvalo Franc Butkovič načelnik. Bonna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka14 v LJubljani. Uradni kuni dan. *?*tosx>ei&i paptrj* • 3 majora renta..... -3 . srebrna ranta..... •▼str. kronika mota . . ogrska kronska a . . . >•/, . Blata . . . . ♦♦/• posoiUo deftolo Kranjsko . i«.//, pooojils MU Spr.et . * V/. . o ■sajt, ;'/,'/. bos.-hers. iol. po*. 190« ^ j čačka, daš. banka k. o. •' j- . sat. pisma ga! d, kip. k. 4*/t> »•**• k o. 5. januarja I9f6 10«/, a*. IJL zast. pisma Innorst hr do4* nr. ..*••. 4 V/t *• p*»- koa. . tV,9/« abi. ogr. lokalnih io- loanio d. dr..... . 6 obL Saikn ind. bank« . t*/, prior. Trtt-PoroS lok. iol. prior. deL iol..... *•/. a }**.ioLk*p. •/,»/, . t'/> P4*- *S SSd. p S. . Inati od i. išao« ; . . . . , traoko . . „ mm*, kro*. I. caisij« . - n. • l ogr. aJp. banko . . . . srbsko k trs, 100- - . „ tariko ...... jMdiks oroSko . . . Srodftno m • * • 4 jemoAks u • . • . irmkoTtka , . , tijibljaaiko B kvot. rod. krika > . . - J>gr , m p iadolrovo , . , ialoboriko | . . ■ znajako kom. a •Jna ioloinioo..... Oriavna loloaaloo . . • • a.ratr.-ograko kaneso dolaioo ivstr. krodltno banka . . . Offnko a » ■ • • fcrvnostonska , ... Prooftogokop ▼ Moooa (Brin) . Aipruaka montan as«. 100-— 99 95 10010 U7-8S *6- 5 114 65 W-60 100 601 100-— ICO 50 99-7E 99-80 1004« 10630 100*50 10O-— 100-10 ProJko iol. mdr. dr.....p*82 — dtcsa-Maraavl . . rrbo*0sko prosa, družbo kvstr. orožne tovr. družb« , OoAka sladkorna drošbo «aJos«- 9i b i«r— 99*90 oo-so l< 0-76 189 60 190 — iol - t93-160- loa-— 147 76 24 SO 47S-— 78- 9i m 92-61 76 ar— b9 7S-— 615 — 18075 6A6 SO 1*33 — 875 26 787 — 14* 469 — 69 r*6Q a kr. osmin...... tO franki........ tO marko......» 6*2 60 970 -661 — 164-— 11-33 1915 33 63 13-92 117*67 t* 66 161 4*94 bi**: 100 20 10016 10030 U806 9596 114-86 101--101*60 lOC*— 10146 99 96 1^006 101 40 107-30 101*60 100- 5 0 101- 10 ICO 50 ior— 100* — 31926 101-76 191 — 191 — i64 — 302 — 5*0 *— 168 — 110 — 148-76 86-30 484 — 82-9960 66-— 63 76 34 — 61*— 76 60 635 - 111-75 640 50 1643 — 67626 788 — 14T-— 67050 628-50 i59a— 625 50 174 — 668 — 167 — 11*38 19-17 33 60 w— 117*77 •* 66 161*-b*— starko..... Laiki bankavai . . Sablji..... >oUtH..... stltna oene v Budlmceif Dno 8. januarja 19C6. Trni Piomton mm april 1006 Bi Komi Ovoa . tpril . a maj 1906 a . . 100 . 100 . 100 . 100 . lov . 1723 1641 14 12 15 62 14-40 5 do 10 Tin. ooneje. Neteorolotfčno poročno. Tišina uai morjfMa s«6*2. Srednji aracat tlak 73« • a 9 »■a Čaa Stanje . bara- °Paf°" metra ▼anja ▼ mm TctraTi §. hi. tre I 741*8 j ff£ : 741-2 j , iS 738-5 I 28 j el. zanod | oblaku 0*3 i 8r Bvah i oblači 7 4 jaJiJEartodj jgmm 9 e 7. S. pop 733-3 j 4-1 ;«r. jzahod; oblaftu 729 S ! 0*7 ! sr szah. ! sneg 780*6! 29 j si jas I obla. . Srednja predvčerajšnja in včerajSnja tempo ratara: 1 1» in - 3 9°; norm.: 2 7° in - 2 7' Mokrina ▼ 24 urah 0*0 mm in 36 0 mm. t Vsem sorodnikom, prijateljem ia vV5 znancem se naznanja prežalostna vest, da je gospa Morila pl. Hoffern rojena Brautz vdova c. kr. notarja v nedeljo, dne 7. t. m. ob 1. uri zjutraj po daljši mučni bolezni v oO. letu njene starosti, previđena s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki preblage pokojnice se bodo blagoslovili dne 8 t m. ob 4. uri popoldne na pokopališču pri Sv. Krištofu, ter ondi položili k večnemu počitku V Ljubljani, 8 januarja liXX>. 106 Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse povodom nenadne smrti lj ub j enega ^ soproga oziroma očeta, gospoda ; Franca Veršca c. kr. notarja v Sevnici izkazano sožalje, gospodu županu Mijo Starklu za krasen nagrobni govor, si pevskemu drnstvn „Kura- ganljive žalestinke, č. duhovščini, si. okrajnemu in občinskemu zastopu si. okrajnemu in krajnemu šolskemu svetu, si. sevniski posojil oici in požarni hrambi, gosp. c. kr. okrajnem glavarju in vsem gg. uradnikom, si. učitelj stvu, vsem darovalcem lepih vencev in sploh vsem udeležencem sprevoda, sorodnikom, prijateljem in znancem za častno spremstvo k zadnjemu počitku se areno zahvaljuje 104 rodbina Versec. V Sevnici, 4. prosinca 1906. V umski kleti srani hotela 99 danes zvečer ob 8. uri vesela godba. Ir. Vstop prost Zdravnik 106 102 se je wi*nil in zopet ordimtje. G-ozd v katerem je že sedaj za 7000 kron lesa, obsegajoč 35 oralov, se proda v last iz proste roke. Proda se pa tudi celo, okoli 90 oralov obsegajoče posestvo z vsemi, zelo prostornimi gospodarskimi poslopji. Več se izve pri lastniku Janezu Martinčku, posest, v Žirovskem vrhu p. Gorenja vas. loi — * Gostilničarji ki potrebujejo za predpustne veselice godbo bodisi v mestu ali na deželi, naj se oglasijo pismeno ali osebno v gostilni na Res I je vi cesti štev. 22. Tukaj se tudi vrši vsako nedeljo Začetek ob 3. uri pop. Vstop prost. »8-1 F. Vodišek. •OlHlflđ WSjsx 1 Rudolf Golob Jrfinka Golob J{afner Trsi poročena. -^B&bs^—* ioa ŠJ^o/ja Loka dne 6. januarja t906. Ces. kr. avstrijske* državna ž&l^smo*? C. ki. ravu&teijatvti dxft, ftek&iiioa , Beljaku VolJ.vcH od ono i, oktobra $906. teža, ji HOD ž.tt un?HL£AN£ ja*. kol P BOGA IMA VBSSL Ob lit, u/» 2* a> pmnoft nnars U*i v lrbi£t balj&h, C*iev9o Mali Glddnits, Fraa*.e*i8taj;te, Jnoraoi*t; Mozrakcvo. Lfvbaft, iVr *>alfcr.h*i v Ausfidc, colnegrstii, ftez Ksnifi-BdUne v Stnvr, ^ Ido*, na DanaJ via Anuitet'-?;. - Ob 7. uri 5 n ajatraj oao&ni vlak v Trbiž, PsatabeJ. Beljak., CeJr;vak4>vo dirnldCB] vvs 1. ?r U raar<»ša). — PttOGA v NOVO MESTO IN ^OĆlžvJE, Onsjhni vlak« Oh "i. ur« 19 m ■. .-. osebni vlak w SSovt luo^io, *iufa«o, Zbjslioo, iL^evj«, ob J rAri 6 ni pop š^otako. Ob : eri a XL ivecoi i ho*o mesto, Koćoija, — PRIBOĐ V UUBUhSR} fat, 3•■<• PROGA TRBIŽA Oh i. tjri n ijatraj r*obu viit * Diinuja bes Aumlettt*^ c5cii*ik. ; (MoBali^i^o-Trst d/ivki. na 1., H. n.ć >. fnomost, Fr^t^onsfeste bofaof^ad. Liiio, Sta*fr, la) Aussoe, Ljabno, Celov^. Mali Glodiiitz, Ea>juk. Ob 1. tod tS in njutraj •sobni vlak u TVbir*. — Ob 11. uri tO m dojtoldae o^ooni vjjjt a Dunaja Aiiintatt««. Lipsko, Prago {ia Prii^1 direktni V(a 1. in J. ti^red'^,, Francote vire, Karlove vare, Ueb, Marijue vare. Pbosj Fudejevice. Line, Stcyr, Punc Žeoeva. i^tih, BretjOtttr, fnosnont, Zeli ob jezeru, Ba?* (rastem Solnograd, I^abnc, Cbiovec, &uob^x PostabeC - Ob 4 nr 29 ni po^-old^e ^M>i3i vidi* i. iiuiiaji. Ljabii*., č^lzthaia, i3c4*a.^ 'JtuOva>.. Ma.'t&ga Gioduitza, >Ut^in i;: z^:i*tA, PrarraaafBftia, ^ontabla. — Ob S. u=*i 06 « »rvefier oitobcj s Duaajiij Ljubno Bci. M .rr UA MaJega Glodnica, Celovca. Pcniabla, t*t% ir^lzthui od Inoi^aata ixa Solnot' < :ui.: fiez KJein Reiflaig iz Stevra l t:.c^ Budejevic, Ptensv, Marijiuih v.irov, tleba, Franoovv;^ v-.rv, PragJ, Liprkcga. — i-EOGit .:• flOVKGA triKSTii IN &OČHVJA. Ofoohj vfaki: Ob 8. bb 44 n ^uua< osobni vlak m Novd;-;^ naeoia u .ocevja. ob ti mej ^ *« povoJdan i« Straže, Toplic, ftovag* Ui^-a ioiovja in ob o. uii m avoont ia^raku. OOiriOD IZ IJUSLJAJSE dri kal V KA^-NI^. MeSani vlaki: Ob 7. ur 2^ o cjutraj, ob a. ari 5 m popoldne, ob 7. nii K a ■veder, — Ob tO. rn 4Š su ponsA; temo jb aerfelj&n ia pravnikih iu le v oktobra. — PtL*-HOi; V LJOriliJA3i(-- slrž. kol. j/ nVAMNIKa Mešana viači: Ob h, «iri 4S* m aja&raj, ob ... ari uj dopoldii«, ob 6. ari 10 n nvnsai Jh -f* uri bb ,>ococ: »,%m ou rredeiisis prs^risirin in ie ■ oktobra. — 8*todajuuf inulki ii> ^ U tam. |i«na kraj;*v2iir Si sni ^ I. 1 i Odlikovan z najvišjo odliko ^Gr.cad Prix^i Svetovna razstava St. Loa.s 1904. i i 1025-9 v^. 1— Zahtevajte samo Čistilni ekstrakt kakor ga kaže polegstoječa podoba ker ponujajo mnogo ponaredb. Edini izdelovalec {Friiz ^Hrtiljs Jun, deln. dr. Hrti In U|>Nlio. Grandiozna priložnostna prodaja v modni trgovini Ernest Torta. Plesne novosti, kožuhovine = in vsi predmeti po = enermno znižanih cenah. Pismo 95 leži na pošti. Josip« {___ limio do 8. februarja 1.1. Izjava. Podpisani naznanja »lav. obči-tstvi da on za nerodnogti in dolgove t»vi.. jega sina Milana ni odgovoren im to. ne plačnik. A. Cirman. 9-3 1)7-1 Zaradi opustitve trgovine se prodaja razno modno blago, moško in žensko perilo L t. d. za plovio ceoo v Ljubljani Stari trg štev. 13. Kavarna se ir če v laHt ali v najem takoj Ponudbe pod Šifro /(N. K " nj U|ir:»vniŠtvo _Sluv. Naroda". I. Kranj, reklom, podjetje (0. K.NUČIČ v Ljubljani, S ^nou gj.a ulica 6 4C«*0—4 Bprejema raznajanje reklamnih 1 listov, koledarjev in drugega pod jamstvom za resnitrn razneŠtnje po najnižji ceni. 5000 listov . . 3 K, koledarji od komada 2 vin Ueliki lepaki cA komada 2 vin Za prtcej veliko tvoruisko tiraio se išče za čimprejšnji nastop spreten in pride' potova i j»I o c 96-1 nem., i tal. in slov. jezika zmožen in 8 prima referencami. Natančne ponudbe po4 U. 19" na naslov Haasenstein & Vogler, Wien . Karntneretr. 18. 0 Naznanilo in priporočilo. Naznanjam vljudao klavnemu občinstvu, da sem otvcril nožarsRo delavnico in trsoulno »oiSKSSK z drugimi v nožanuko obrt spadajočimi stvarmi. Poprave, vsakovrstne brusitve in puliranje se izvršujejo točno. Na zahtevo se ponikijajo kakršnekoli reči. Za dobrohotno podporo se uajtopleje priporoča Anton Leben, nožar, na Starem trgu štev. 15. Ponudbeni razp s. V konkurzni sk!ad zapuščine Leopolda Jerana, prut. nrrne tuka spadajoča zaloga špecerijskega blage se odda na podlagi konkurznooblastnega odobrila ponudbenim potom. Ponudbe se lahko do inkl. 15. t. m. ustmeno ali pismeno podaju pri upra vitelju konkurznega sklada, dr. Maksimilijanu pL Wurzbachut odvetniku t Ljubljani, na Bregu št. 10. Ravnotam se tudi lahko ogleda zadevna inventura in cenitev vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne, izvzemši nedelje m praznike in se izvedo tudi natančnejši ponudbeni pogoji. Upraviteljstro Leopold Jeranovega konknrznega sklada. 84 2. novo! Predoznanilo NOVO! Slavnemu ohčinstvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje naznaniti, da s 14. januarjem 1906 otvorim na novo moderno urejeni HOTEL JEfifl" Podrobno otvoritveno naznanilo se objavi pozneje, ic sedaj si pa usoja podpisani uajvdaneje vabiti k mnogobrojnemu obisku za gotavljajoč vsekdar najtočnejšo in najboljšo postrežbo. Z velespostovaujen 1UI IUUKI. hotelir. Anton Maver, m- C { Sprojema zavarovanja člove&koga i*.-, v (jonja po najiraznovrBtnoj&ih kombma-cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti ie ugodno Bavarovanje na doživetje m smrt b smanjSnjocitai se vp^aCiti. Vfjak dan ima po pravico do toku petih fet viden čv, W9 TZAjamsia z^varoT Ua^ DM»30lImrn xr OPrl* Rez. trendi: 31,865.386*80 K. Izplačan« odi^odnine fn kapitallje: 82,737.159-57 2BL. Po veJiikostJ druga vzajemna zavarovalnica naše države m rneHhnKl «lo«f»nii^o«. narodna uprave. 2 3 w ttA»*fr**»*4mMM*'±M*\ «ai«L!i43aaJla r'r7»rajb poasopja m premičnine preti goSarnim ftkodam po najmajih cenah Škode cenjuje takoj in najkniantneio OfiTa najboljtt aiovoa, koder poaluje Dovoljuje i a čistoga dobička iadatnu podVoro t narodno m obenokociatne namene. Izdajatelj in odgoTorai urednik: Dr. Iran Tay8ar. Lastnina ia tiak ANarodna uakarnau. 22