10*10 Joouv T) 19U.S4 Kaj predstavlja naslovna stran „Naše luči"? December 1965 SPLOŠNI PAPEŠKI MOLITVENI NAMEN ■ Molimo, da bi se kristjani zavedali krščanskega dostojanstva dela! MISIJONSKI PAPEŠKI MOLITVENI NAMEN ■ Molimo, da bi krščanski nauk prinesel korejskemu ljudstvu zveličanje in napredek! Obnovite naročnino za „Našo luč"! Pred vami je zadnja številka letošnjega leta. Čez mesec dni, za novo leto, boste prejeli že prvo številko novega letnika. Vrsta rojakov in prijateljev je vso naročnino že plačala, le nekateri jo še dolgujejo. Prosimo jih. naj jo poravnajo še pred božičem. V tiskarni je treba stroške poravnati, ker nam lista ne morejo zastonj tiskati. Delavci morajo dobiti plačo vsak teden in imeti morajo neko gotovost, da bodo pri delu lahko ostali. Za vse to pa je treba rednega plačevanja naročil. Vse pa prijazno vabimo, da obnovijo naročnino in listu ostanejo zvesti. Tej številki prilagamo stenski koledar. To je znamenje, da vam hoče »Naša luč« ostati spremljevalka v življenju tudi v novem letu. Ostanite ji zato zvesti tudi vi! Slovenci v Porurju imajo poleg „Naše luči” še prilogo „Med nami povedano”, ki jih obvešča <> tekočih vprašanjih. V št. 8 te priloge, je bilo objavljeno nagradno tekmovanje „Kaj pomeni naslovna stran Naše luči?” Tn objavljamo opis, kako si je naš delavec iz Wuppertala H. J. obrazložil naslovno stran našega lista. Takole je zapisal: „Naslovna stran ,Našc luči’ pomeni |>‘i mojem mnenju tole: modra barva predstav'v; križ, spomin trpljenja Jezusa Kristusa, ki je svet odrešil. Zemeljska obla predstavlja svet in vsaka črta na njej pomeni apostola ali misijonarja, ki so šli po svetu učit Kristusov nauk. Cvet v sredini oble predstavlja Boga, ki vlada in vodi Cerkev. Bilka, na kateri je cvet, je pot do Cerkve in na listih se vitli, kako je človek veren ali ne. Prvi listi so krivi in predstavljajo nasprotnike Cerkve. Drugi listi so se že malo prebudili, ne vedo pa še, kam hi se obrnili, proti Cerkvi ali proč od nje. Tretji lesti {»omenijo kristjane, ki verujejo v Kristusovo Cerkev; in četrti listi, ki že objemajo cvet. so misijonarji, ki so dali življenje za Kristusa in njegovo Cerkev in sedaj živijo pri Bogu.” Kakor vidimo, se je rojak le|M> zamislit v predstavo naslovne strani „Naše luči”. Za prijazen opis in najboljši odgovor bo prejel kolekcijo Mohorjevih knjig za leto llltifi. Kaj pa ti? Vidiš ti kaj drugega, kaj hoče povedati naslovna stran našega lista? Primi za pero in nam pošlji svoj spis. Oiluijoslooljeit letošnji boiie nam ielijo slovenski duhovniki in nradi: ANGLIJA; Ignacij Kunstelj, Offlev Road 62, London S.W. 9., England (Telef. RELiance 6655; izg. Riläjens). AVSTRIJA: Janez Hafner, Theodor-Körnerstr. 111, Graz, Austria. — P. Jože Podgornik, Canisiusgasse 16, Wien IX., Austria. — Anton Miklavčič, Kapellengasse 15, 98 00 Spittal/Drau, Austria. BELGIJA: Vinko Žakelj, nie des Anglais 33, Liege, Belgique, Tel. (M/233910). - Kazimir Ga l»erc, 19 nie Louis Empain, Marcinelle (Hainaut), Belgique, (Tel. 07/367754). FRANCIJA: Nace Čretnik, 4 nie S. Fargeau, Paris 20, (Telefon 636-80 68) - Ciril Lavrič in p. Vladimir Klemenčič. 7 rue Gutenberg, Paris 15, (Tel. 250-89-93). — Stanislav Kavalar, 17 rue Claude Debussy, 62 Lievin (Pas-de-Calais), France. — Anton Dejak, 33 nie de la Vic-toire, Aumctz (Moselle), France. — Msgr. Stanko Grims, 1 nie du Dauphine, Merlebach (Moselle), France. — P. Jakob Vučina, 6, nie de France, Nice (A. M.), France. ITALIJA: Slovenski uušnopa-stirski tirad — Dr. Pavel Robič, via dei Colli 8, Koma, Italia. NEMČIJA: Ciril Turk, 42 Oberhausen-Sterkrade. Mathilde-strasse IS-^^^Vest-DeuLschland Essen—Altcnessen, Schonnefeld-str. 36, Westdeutschland. (Tel. 291305). — Dr. Franček Prijatelj, 68 Mannheim, Augusta Anlage 52, Westdeutschland (Telefon 47 9 44). — Dr. Franc Felc, 7 Stuttgart-S, Kolbstr. 15/1, W. Deutschland (Telefon 72278). -Dr. Janez Zdešar, Schubertstr. 2/1., 8 München 15, Westdeutschland (Telefon 536453). — Franc Seškar, ZieblandstraUe 32/11 Rgb., 8 München 13, W. Deutschland (Tel. 550296). NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, nie des Anglais 33, Luik, Belgie. ŠVEDSKA: Jože Flis, Erik Dahlliergsgatan 28 Malino, Swe-den (Tel. 040/119 656). * Pastirji ob novorojenem Zveličarju Slika je v pariškem muzeju Louvru; napravil jo je francoski slikar Georges de la Tour (1593-1652) Oi ožič! 2e, ko samo slišimo to besedo, nam postane toplo pri srcu, ker je na božič navezanih toliko lepih, nepozabnih spominov iz naših mladih let: ko smo ob prijetni toploti domače peči ob domačih jaslicah preživljali edinstvene ure svetega večera, 'ko smo nato po ozkih sneženih gazeh s svetilkami v rokah hiteli k polnočnici, ko smo v srcu čutili čudoviti svetonooni mir in veselje ter imeli vtis, kot da sami v družbi pastirjev prve svete noči hitimo k betlehemski votlini. Lepi spomini so oistali živi, a so vendar samo spomini; mladi si v drugačnih okoliščinah tkejo drugačne spomine na svoje praznovanje — ali na žalost tudi na nepraznovanjc! — božiča, čigar bistvo pa ostane eno in isto. Bistvo božične skrivnosti je čudovito izrazil evangelist z besedami: »In Beseda je meso postala in med nami prebivala.« Ni to nobena pravljica, marveč temeljna, nedoumljiva resnica in stvarnost: Večni, Neustvarjeni je postal človek, a je pri tem ostal to, kar je bil — Bog; Bog se je učlovečil, da je s tem nam omogočil, da dosežemo, česar po svoji naravi in po svojih močeh nikdar ne bi mogli doseči: božje otroštvo, božje življenje, polnost večnega življenja. Med Bogom in človekom je neizmerna razlika, neizmerna razdalja, ki se ne da izraziti v kilometrih, ker zadeva bistvo samo božje in človeške narave. Bog je večen, kar pomeni, da ne pozna ne začetka ne konca; ni od nikogar odvisen in je Stvarnik vsega, kar biva; je čisti duh, torej v njem ni nobene spremembe, a je polnost življenja, resnice in dobrote. Človek pa je in biva samo, ker ga je Stvarnik poklical v življenje; ima, kar mu je Stvarnik dal in kar mu daje; vse je pri nas bistveno vezano na materijo in zato podvrženo spremembam, ki za nas pomenijo odmiranje in trpljenje; naš duh, naša duša je sicer neumrljiva, a to ne pomeni neodvisna, to ne pomeni večnosti v nadnaravnem smislu, to še ne pomeni dostopa k božjemu življenju. Človek po naravi lahko spozna dobro, toda is svojo svobodno voljo se more odločiti tudi za slabo in tako v svoje življenje vnesti tragiko greha, usoden razdor med seboj in Stvarnikom. »Ko jc prišla polnost časov, je Bog poslal svojega Sina« (Gal 4, 4). Kristusovo učlovečenje, njegovo rojstvo, ni kak trenuten izraz — ki ne bi pustil nobenih trajnih posledic —, s (katerim bi bil Bog v danem trenutku hotel pokazati svoje razumevanje do nas in svoje čustvovanje z našim položajem, kakor če kak visok dostojanstvenik obišče reveža (primera šepa, ker sta dostojanstvenik im revež na isti človeški ravni, česar ravno med človekom in Bogom ni!). Kristusovo učlovečenje pomeni odločilni božji poseg v zgodovino človeštva: Božji Sin je postal človek in je s tem kot Bog prevzel, kar je bilo človeškega; povzdignil je v božjo sfero, kar je bilo doslej omejenega na naravne človeške meje. Z drugimi besedami: s tem je človeštvu odprl pot v božje daljave in, ko je božji Sin sam postal človek, je vzel v svoje roke človeško usodo in jo bistveno povezal s svojim življenjem ter tako dal človeštvu nov cilj; sam pa pomeni nov vzor, edino veljavni, na novi, edino veljavni poti. Na videz je človek tudi po Kristusovem prihodu ostal to in takšen, kakršen je bil prej. Toda v resnici, v bistvu je vse njegovo življenje zadobilo drugačen smisel, o katerem prej niti sanjati ne bi bili mogli. Po Kristusu smo postali otroci božji; po Kristusu in v Kristusu smo poklicani, povabljeni, da po svobodni odločitvi postanemo deležni božjega življenja. V Kristusu tudi dolbimo moči, da ta cilj, ki presega daleko naše naravne moči, dejansko tudi moremo doseči. Vse naše življenje, vrednost in smisel našega življenja sc odslej ocen ja samo po tem cilju; to se pravi po tem, v koliki meri smo pripravljeni sprejeti ta neizmerni božji dar in po njem usmeriti vse svoje življenje. Kristus pomeni prelomnico v zgodovini človeštva, pa tudi v življenju vsakega izmed nas. Vsi smo postavljeni pred izbiro, da sprejmemo ali zavržemo svetlobo betlehemske luči; pred izbiro, da sprejmemo ali preslišimo svetonočno blagovest: »Oznanjam vam veliko veselje: Rodil se vam je danes Zveličar.« -nč. Za izseljensko nedeljo 1965: Slovenski škofje — slovenskim izseljencem Dragi rojaki! %# svetem pismu beremo, kako je angel w Rafael spremljal mladega Tobija, ko je šel v tujino. Po poti ga je varoval nevarnosti, v tuji deželi mu je pomagal, da je dobro opravil očetova naročila, in nazadnje ga je srečno pripeljal nazaj k njegovim staršem. Tudi vas, dragi rojaki, je spremljal na poti v tuje dežele angel varuh. Bil je sicer neviden, a vas je prav tako skrbno vodil, kakor je Rafael vodil mladega Tobija. Pomagal vam je, da ste pri tujih ljudeh dobili kruha in zaposlitev ter ste si, vsaj premnogi, mogli postaviti tudi drugi dom. Bodite Bogu za to čudovito skrb hvaležni! To hvaležnost skazujte na ta način, da na Boga in na njegove zapovedi ter na svoje verske dolžnosti tudi v tujini nikoli ne pozabite. [Ja kakor je Bog Toibiji dal vidnega an-r gela varuha in spremi j evavca, ga je dal tudi vam — v podobi domačih dušnih pastirjev. Kjerkoli vas je več skupaj naseljenih, tam imate, marsikje, med seboj tudi domačega duhovnika, ki prihaja k vam, da vas in vaše otroke poučuje v sveti veri, da vam opravlja sveto mašo in vam deli zakramente. Papež Pij XII. je kmalu po zadnji strašni vojni izdal posebno pismo, ki se za- čenja z besedami: »Begunska sveta Družina«. Z njim je uredil dušno pastirstvo za izseljence tako, da naj Imajo rojaki kateregakoli naroda med seboj tudi domačega duhovnika, ki naj skrbi za njihove duše. Duhovniki naj gredo za ljudmi, ko se izselijo, in naj kakor angel Rafael skrbe, da se izseljeni rojaki med tujimi ljudmi ne zgubijo, ter jih vodijo tudi na tujem v srečno večnost. Hvala Bogu, za naše izseljence je glede dušnega pastirstva vsaj nekaj poskrbljeno. Vi ste se razšli po svetu, toda Cerkev je poslala med vas domače duhovnike, kakor je Kristus poslal apostole. Ti žive med vami skromno, včasih celo ubogo. Poslani od pristojnih cerkvenih oblasti so prišli med vas, v živi veri, da ni dovolj, če človek najde kruha in si ustvari tudi med tujimi ljudmi urejeno življenje, marveč da reši tudi neumrljivo dušo, ki je ne sme za večno pogubiti. Kristus namreč pravi: »Kaj namreč pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?« (Mt 16, 20) TFato se, dragi rojaki, radi oklepajte svojih dušnih pastirjev! V tolažbo vam bodi, da slišite iz njihovih ust božjo besedo v domačem jeziku, pa tudi, da morete pri njih v domači govorici opraviti spoved. Du- hovnikova dolžnost je tudi, da vam v katerikoli stiski pomaga, zakaj tudi za duhovnika velja beseda apostolova: »Vera brez c^'l jc mrtva.« (Jak 2, 26) Če ne izvršujemo del ljubezni, nismo Kristusovi učenci. Mnogi !zmed vas ste bili duhovnikove pomoči že deležni in ste se prepričali, da duhovnik ne dvi med vami za to, da bi mu stregli, ampak za to, da bi stregel, kakor je rekel o sebi naš Gospod. Tudi duhovnikova živa vera se mora pokazati v nesebični ljubezni do svojih bratov. »Karkoli ste storili kateremu izmed niojih najmanjših bratov, ste meni storili,« nas je učil Kristus. (Mt 25, 40) Tudi tisti, ki pridete v tujino samo za nekaj časa na delo, radi poiščite stik z domačim duhovnikom. Tako boste tudi zunaj domovine ostali stanovitni v veri ter si prizadevali za dobra dela in tako živeli po Kristusovem nauku. E^rav tako, dragi rojaki, se radi oklepajte ■ svojih domačih katoliških skupnosti. Kjer vas je več, se radi shajajte tudi izven cerkve. Med svojimi ljudmi se čutite doma-ce> med enako mislečimi boste tudi v svojem verskem prepričanju bolj utrjeni. %#aše največje bogastvo in vaš ponos so ® vaši otroci. Zanje vse žrtvujete, v skrbi za svoje otroke vidite velik smisel svojega življenja in v tem občutite tudi notranjo srečo. Radi pošiljajte svoje otroke v katoliške verske šole! O, ko bi se le dovolj zavedali, kakšna sreča je za otroka katoliška sola! Veselite se s svojimi otroki, ko gledate, kako napredujejo ne le v svetnem znanju, temveč tudi, ko nebeškega Očeta in Kristusa, našega Odrešenika, ter njegovo Mater vedno bolje spoznavajo in se z vnemo prizadevajo, da uravnajo svoje življenje po božji volji. Kako ste tudi vi srečni na dan, gredo vaši otroci k prvemu svetemu ob-najilu ali ko gredo k sveti birmi! In če doživite, da se vaš odrasli otrok tudi srečno in katoliško poroči, ste upravičeno zelo zelo sreeni, ker vidite, kako je vaša verska vzgoja kronana z uspehom. \#zgoja, posebno verska vzgoja, pa zahte-" va od vas veliko, še prav posebej Rniotnih žrtev. Bodite pogumni in za svoje otroke radi vse žrtvujte! Prizadevajte si, da J'h boste vzgojili talko, da bodo bodili po vasih dobrih vzgledih in po Kristusovih potih. Doma skupaj z otroki radi molite! Pre-(|cn sedete k mizi jest, skupaj z obroki pro-s'te Boga, naj vašo jed blagoslovi; in preden Sveta Družina na begu Freska v kapeli Scrovegni v Padovi. Naslikal jo je slikar Gioito (1266—1337), od mize vstanete, se skupaj z otroki Bogu zahvalite za prejete darove! Vsak dan molite v družini vsaj nekaj rožnega venca, kakor ste to delali doma. Naj ta lepa krščanska navada naših domov ne Izgine iz naših družin, pa naj bodo doma' ali na tujem! Z otroki pojdite v nedeljo in na praznike k maši in pogosto z njimi skupaj prejmite sveto obhajilo. J ako bo vsa družina rasla v resnični dobroti in iskreni medsebojni ljubezni. Tudi kadar nimate domačega duhovnika med seboj, v nedeljo nikar ne zanemarjajte svete maše. Hodite radi v svojo župnijo, seznanite se s svojim krajevnim župnikom, pa naj govori katerikoli jezik. Ta vas bo vzljubil, ker mora posnemati zgled Dobrega pastirja, in bo očetovsko skrbel za vas. 3 onono vam moratno še nekaj sporočiti. ■V Da bi doma imeli izobražene duhovnike in da bi tudi vam v tujini za bodoče zagotovili dušne pastirje, smo v Rimu s pomočjo Sv. sedeža ustanovili zavod za slovenske diuhovnike, kakor jih imajo mnogi drugi narodi. Dali smo mu ime Slovenikum, t. j. Slovenski zavod. Tja bodo hodili duhovniki iz domovine na višje bogoslovne študije, da se bodo pripravili na duhovniške naloge pri nas. Tja pa bodo hodili tudi naši duhovniki iz inozemstva, da bodo potem delovali med vami. Tako naj ta zavod druži vse Slovence doma in po svetu! Seveda ta naša ustanova še nima svoje hiše, pač pa je že sprejela prve gojence, ki so začasno gostje v drugi duhov-niški hiši v Rimu. Od razvoja tega zavoda je v veliki meni odvisna bodočnost katoliške Cerkve v naši domovini in tudi med vami, ki ste po svetu. Zato nam je novi Slovenski zavod v Rimu zelo pri srcu. Želimo in prosimo vas, da se zanj zavzamete tudi vi. Zavod naj bi bila tudi vaša srčna zadeva. Treba bo kupiti najprej zemljišče, potem pa seveda na njem tudi zidati. To pa bo mogoče storiti le s pomočjo vas, velikodušnih rojakov v Oj, jaslice borne, lesene, pa vendar ste srečne tako! Saj čisto do vas se sklonilo nocoj je dobrotno nebo. Za zibelko vas si kraljevo izvolil sam božji je Sin, ko mir je prinesel na zemljo nocoj iz nebeških višin. Ve prve ste srečne čutile utripati božje Srce! Ste postelj’co mu ponudile, ki so jo odrekli ljudje. Marijino srečo ste zrle. Njen v Dete zamaknjen obraz. Ko uspavanke sladko je pela, ste slušale rajski Njen glas. Oj, jaslice borne, lesene, še najbolj ste usmiljene ve! Ker Kralja — Boga ste sprejele, ki so ga izgnali ljudje. inozemstvu. Pomagajte, prosimo, da se na tak način zagotovi zadostno število dobrih, globlje izobraženih duhovnikov doma in v tujini. Vsak gmoten dar, četudi vdovin vinar, dan zaradi Boga za zavod, bo dobrodošel. Kdor želi to važno delo podpreti, kar gotovo želite vsi, maj svojo pomoč izroči svojemu dušnemu pastirju. S tem, da bomo ostvarili ta zavod, bomo očitno pokazali, da jc vera v naših srcih trdna i,n živa, ker ise bo kazala tudi v velikodušnih zunanjih delih. Tudi tiste naše rojake, ki ste bili rojeni ■ ali ste se vsaj že popolnoma udomačili v novi domovini, prosimo, da podprete ta duhovniški zavod v znak hvaležnosti do svojih slovenskih staršev (in do vsega, kar ste od domovine po starših prejeli. S to materialno pomočjo boste pokazali, da še vedno ljubite svojo staro domovino, njena narodna in verska izročila. Čeprav smo Slovenci majhen narod, vendar hočemo živeti in ostati neomajno zvesti sveti katoliški Cerkvi. Zavod za slovenske duhovnike v večnem mestu Rimu naj nam bo kakor svetilnik, ki bo kazal še bodočim rodovom pot v pristan časne in večne sreče, obenem pa bo dostojen slovenski spomenik na drugi vatikanski cerkveni zbor. j^ragi rojaki! Vedno vas vklepamo v svoje molitve dn prosimo, da tudi vi ne nehate za domovino moliti. Kakor ste hvaležni svoji telesni materi, tako bodite hvaležni tudi materi domovini, ki vas je prva naučila spoznavati svet dn Boga dn vas je vzgojila. Če vas kdaj obide domotožje, se ravnajte po apostolovih besedah: »Če je kdo med vami žalosten, naj moli!« (Jak 5, 13) Ne predajajte se trenutnim in minljivim čustvom, temveč rajši za domovino in svoje drage doma molite. Predvsem molite za to, da bi vsd, doma dn v tujini, ostali v veri trdni in da bi se naša vera kazala v številnih dobrih delih. Tako boste ob času, ko vas bo Gospod poklical k sebi, stopili pred Očeta v nebesih bogati z dobrimi deli. Bog pa, ki vse dobro plačuje, vas bo obilno poplačal. Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas in na vas vedno ostane. Amen. f Jožef Pogačnik, nadškof ljubljanski, t Maksimilijan Držečnik, škof mariborski, f Janez Jenko, škof koprski. Tišina Kristusovega prihoda Kako tiho je vendar Kristus [prišel na svet! Kakor da noče nikogar prestrašiti. Kakor Pride prijatelj k prijatelju v hišo, brez ropota in vsakršne pozornosti, da se komaj zaveš, ko prijatelj že poleg tebe sedi. Kakor nekdo, ki je že vedno tu bil, je prišel Kristus na svet. — Ali kakor pride bogat prijatelj k ubogemu, ki pusti vse, kar bi spominjalo na njegovo bogastvo doma, in pride ves preprost k preprostemu prijatelju. »Našli boste dete, v plenice zavito im v jasli položeno,« tako je bilo v Betlehemu. Pa ni bilo vedno tako. Pomislimo na Sinaj: bliski švigajo, grom bobni, gora se trese. Strah se polašča množice, ki ob vznožju gore naroča Mojzesu: »Ti govori z Gospodom!« ' ako je prihajal Bog k svojemu ljudstvu v stari zavezi. Za sveti božični dan pa — pravi evangelist — je cesar Avgust dal povelje, naj pridejo vsi Judje vpisat svoja imena v uradne 'listine. Marija in Jožef sta potovala kakor Preprosta državljana, pokorna cesarskemu ukazu. Noben čudež se ni zgodil na tej poti, noben hrib se ni ponižal, nobena pot zravnala. nobena ovira ni izginila, kakor pri prehodu Izraelcev skozi Rdeče morje. Vso moč in ves sijaj je Bog opustil, ko je v naročju svoje Matere odhajal tja, kamor jo je klicala zapoved človeka, četudi jc bil isti, ki je hodil pred svojim ljudstvom kot svetal oblak ali goreči steber, pa zopet isti, ki je s svojo roko zadržal jordanske vode, da je prišla skrinja zaveze na svoje mesto ... Ko sta pa prišla v Betlehem, se je dopolnil čas, da je Marija ro-hila svojega prvorojenca in ga jc povila v plenice ter položila v jasli, ker zanju ni bilo Prostora v prenočišču ... In če bi ne bil angel oznanil pastirjem, svet ne bi bil slutil, da je Prišel Kristus Gospod. Nepričakovan je pri-Sch tih in neopažen, kakor da mora tako biti. Pozneje je rekel ta otrok o sebi, da ne išče (asti pri ljudeh. Kdor tega danes ne razume, Pac nikoli ne bo razumel. Tako častimo to ti-Slno Kristusovega prihoda bolj kot njegova Poznejša javna dela: ozdravljanje bolnikov, obujanje mrtvih. Pred to tišino se v ponižnosti sklonimo, v tej ponižni tišini ga molimo. n ko se bo dopolnil njegov čas, se bo zopet zavil v tišino, v tišino ponižanja in zasramovanja in bo izginil v tišino smrti in groba. Od vseh Kristusovih del se mi zdita naj večji 'sina svete noči in tišina smrtne noči. J (ukor sonce skozi lj(u± L/re, glciiL tci se ne h ciz bije, glej, Uiko je rojen bit 'Jezus Iz Marije. Na to tišino Kristusovo pomislimo in ji priznajmo moč nad našo notranjostjo. Mi kristjani bi morali pravzaprav pripadati vsi bratovščini božjega miru in sprave. Povsod, v naših družinah, v naših stanovanjih, v naših skupnostih bi moralo vladati sveto razumevanje. Za premnoge sovražnosti, žalitve, polresnice, neresnice imamo zdravilo: tišino Kristusovo. Naučiti se moramo molčati, druge v miru pustiti, sicer ne bo miru. Kristusova tišina in šum isveta nimata nič skupnega. Okoli jaslic so same tihe duše: Marija, Jožef, pastirji, in v teh je sveta tišina, nebeški čar. Gospod je tudi obljubil: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz med njimi.« Ali ne bo Kristus Gospod tudi med onimi, ki hočejo miru, svetega miru v sebi in okoli sebe? Vsaj nekaj te božje tišine nam daj za letošnji božič, Kristus Gospod! 5 Svefa božična noč V nočno tišino donijo s vetom oč ni zvonovi. Mogočni zvoki valovijo čez hrib in plan. Nalahno trkajo na okna zasneženih hiš, njihovi srebrni glasovi odmevajo v dušah, ki jih prevzema sveti nemir božične noči. Ne morejo se več ustavljati tajni sili, ki jih vabi, da pobite v hram božji, k jaslicam in tam počaste novorojenega Boga, Zveličarja sveta ... Zdaj se v oknih zasvetijo luči. Ljudje vstajajo in se napravljajo na pot k polnočnici. Mladi, vsi razigrani ob nepojmljivem veselju, odhitijo naprej. Spremlja jih vesel, radosten smeh in živahen pogovor. Stari hodijo umirjeno, njih besede so danes redke, slovesnejše in mehkejše kot navadno. Vse je prevzel čar svete noči, v kateri se je nebo približalo zemlji in so se godile tako čudovite reči za ves svet... Čarobno milino, mir in veselje izžareva božična noč! Naj bo človek še tako vase zaprt, zagrenjen in hladen do soljudi, ob božiču, v sveti noči se bo, ako le njegova duša ni popolnoma izžgana od strasti im grehov, tudi v njegovem srcu nekaj zganilo, ko mu bodo od vseh strani doneli nasproti ubrani glasovi svetonočnih zvonov ter trkali na zaklenjene duri njegovega srca in ga vabili k jaslicam, k božjemu Detetu. Tedaj mu bo kri topleje zaplala po žilah. Svet zanj ne bo več tako pust in teman. Obrazi, ki jih bo srečaval ta večer in to noč, mu ne bodo več tako tuji in sovražni... Iz vseh bo žarela sreča, ljubezen, veselje. Tedaj se bo tudi v njegovem srcu vnel plamenček ljubezni, zahrepenel bo po mehki, topli besedi, po prijaznem pogledu, po razumevajočem srcu, po družinski toploti. Sam bi rad bil deležen blaženstva božične noči, tudi sam bi rad to noč koga osrečil, mu izkazal dobroto, ljubezen . .. Morda trnu ob tem občutju spomin splava nazaj v srečne dni sončne mladosti, ko še ni poznal hudobije sveta ne razočaranj življenja. Kako si bo tedaj zaželel, da bi spet našel pot nazaj iz tegob in zablod življenja v raj mladostne sreče, ko je ob dobri materi svetlih oči z otroško vero občudoval jaslice in gledal pred seboj v duhu živega Boga! Kako lep in dober se mu je zdel tedaj ves svet! Koliko sreč ga je vabilo v svet, koliko luči mu svetilo na pot! Toda viharji življenja, žgoči ogenj strasti, je vso lepoto uničil, življenje je ostalo pusto in prazno! Sedaj stoji tu, razočaran nad življenjem ... Ob spominu na otroška srečna leta mu silijo v spomin pesnikove besede: O Vrba! Srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b’ uka žeja me iz tvoj’ga sveta speljala ne bilä golj’fiva kača! Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta ... mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b’ igrača! O, koliko podobnih razočarancev hodi s takimi občutki ta božič po svetu! Kako mrki, cinični so njih pogledi! Kako pomilovalno se nasmihajo vsemu božičnemu veselju! Zanje, za mlade starce, ki jih je življenje prevaralo, vsa ta božična radost nima več pomena. To je po njih mislih za otroke. Udušiti, zaliti bi hoteli tisto nemirno hrepenenje, ki se nocoj kljub vsemu oglaša v njih srcih kot daljni spomin na zgubljeni raj. Kako naj bi zvonili nocoj božični zvonovi, da bi se zganile tudi duše teh ljudi, da bi se zbudile iz omrtvelosti! Kako močni žarki ljubezni svete noči bi morali posijati v njih mrzle duše, da bi se ogrele in zahrepenele po edini Ljubezni, ki ne prevara in bi po njej našli pot k sreči in bi z živo vero in mladostnim navdušenjem mogli praznovati božične skrivnosti. Da bi vsaj v tej skrivnostni noči, v kateri je Bog kot nebogljeno Dete prišel na svet, spoznali in doumeli skrivnost, ki se skriva v božjih besedah: »Ako ne boste postali kot otroci...«! Kak mir in sreča bi tedaj napolnila njihova srca. Tedaj ne bi več nemirno begali od zabave do zabave, ne več tako nenasitno hlastali za varljivimi užitki, po katerih ostaja srce tako žejno, prazno in pusto. Ob skrivnosti božičnega razodetja bi se sramovali grabiti bogastvo tega sveta, ki ga je zavrgel božji Sin. Ne delali bi več bližnjemu krivice, ki vpije v nebo po maščevanju. Zginila bi trdosrčnost, lakomnost, zavist in prevara. Ljudje se ne bi več srečavali s sovražnimi pogledi, zginil bi prepir, ne bilo bi več prega- Iz zgodovine vemo, da slovenskega naroda ni ohranjevala številčna moč. Ni ga reševalo bogastvo. Tudi ga ni varovala oblast in lastna država, saj vsega tega nismo imeli-Ohranjevala in reševala ga je zvestoba in pokorščina do Boga, do presvete Matere Marije in Kristusove Cerkve. (Iz Ure molitve za slovenski narod) Krščanske družine postavijo za Božič jaslice v svoje stanovanje, kar je predvsem važno v tistih družinah, ki imajo otroke. Otroci se pri tem učijo spoznavati in vzljubiti Kristusa, ki le ljudem* Odrešenik in Vodnik v življenju. 2e mesec naprej se otroci veselijo popoldneva, ko bo oče postavljal jaslice. Kristusovo rojstvo je največji dar človeštvu, nad katerim se ne veselijo le otroci, ampak vsi odrasli, ki pravilno pojmujejo svojo vero. — Naj bi jaslice v kotu in v dušah prinesle mnogo božičnega veselja vsem našim družinam na tujem! njanih, zatiranih, zaničevanih. V srca bi se j’aselila mir in ljubezen. Ljudje ibi si bili jratje, ki drug drugega ljubijo in se razume-J°- Padle bi vse pregrajc in iz vseh src bi 'akor mogočen orkan zadonela tista veličastja himna, ki so jo prvič peli angeli na betlc-Qniskih poljanah: »Slava Bogu na višavah 111 na zemlji mir ljudem, ki so blage volje!« 1 oda pot k razodetju te sreče vodi skozi etlehem, k jaslicam božjega Deteta, v. Preprosti in neulki moremo k njemu s tisto mvo vero in ljubeznijo, kot so jo imeli preprosti in ubogi pastirji v Betlehemu. Mogočneži in učeniki tega sveta pa morajo Na to pot s tisto ponižnostjo in vdanostjo, ^ katero so se poklonili Detetu Modri z Judovega. • Ljubiti se pravi predvsem hoteti, ne pa zmeraj ljubezen čutiti. (Sv. Terezija Deteta J.) Iz življenja Cerkve V francoskem Strassburgu je bilo zadnje dni avgusta prvo posvetovanje med zastopniki rimo-kalo-liške Cerkve in med zastopniki raznih luteranskih Cerkva. Katoliško Cerkev je zastopalo nekaj škofov in nekaj bogoslovnih učenjakov. Razgovori so trajali tri dni. Takim razgovorom pravimo „ekumenski”. Ta beseda je grška in pomeni, da je namen teh razgovorov priti do edinosti med kristjani raznih veroizpovedi. Sedanji koncil |c v tej smeri dal že veliko pobud. Predvsem naglaša-jo, da je treba najprej priti do lepega razumevanja med kristjani, potem pa se bo mogoče tudi raz-govarjati o tem, kar nas loči in če je prav, da take reči ločijo kristjane. Ko to pišemo, smo sredi četrtega zasedanja vesoljnega cerkvenega zbora. Škofje so pri razpravljanju o tako imenovanem načrtu 13, ki hoče povedati svetu, kaj misli Cerkev o današnjih perečih vprašanjih: o vojni, o atomskem oboroževanju, o zakonskih vprašanjih in podobno. Na 7 vsa ta vprašanja lahko gledamo i. različnih vidikov in je res potrebno, da Cerkev pove, kaj je krščansko mnenje o tem. Upamo, da bo naš list pozneje, ko bo koncil končal svoje razpravljanje, še kaj več poročal o tem. Končno se je tudi srbska pravoslavna Cerkev odločila in je poslala na koncil dva urad ni opažu v a v c a , kar pomeni velik korak za zbližan je med katoličani in pravoslavnimi v Jugoslaviji. Kot odposlanca pravoslavne Cerkve sta rektor pravoslavne bogoslovne šole v Beogradu, dr. Dušan Ka-sik in profesor na pravoslavni bogoslovni fakulteti dr. Lazar Milin. V Italiji imajo več dragocenih ostankov svetnikov z Vzhoda. Te relikvije so prišle na Zapad največ v času križarskih vojska. Sedaj pa, ko smo v času sprave med Vzhodom in Zapadom, so pravoslavni izrazili željo, da bi bili veseli, če bi dobili dragocene relikvije nazaj. Tako so vrnili v Grčijo glavo sv. Andreja, na Kreto so vrnili relikvije sv. Tita, v oktobru pa so vrnili samostanu sv. Sabe pri Jeruzalemu ostanke sv. Sabe, ki so bile v Benetkah. Za pravoslavne je to znak, da jih smatramo za brate in da jih spoštujemo. Toda ne lx> lahko za prebivavce Benetk sedaj, ko so se oglasili tudi iz egiptovske Aleksandrije, in prosijo za vrnitev posmrtnih ostankov sv. Marka, ki je v Aleksandriji deloval in odkoder so prišle te relikvije v Benetke. Sv. Marko je namreč v Benetkah nadvse češčen in so ga smatrali za zavetnika nekdanje beneške države. 21. vesoljni cerkveni zbor — zaključen V teh dneh, ko boste prejeli zadnjo letošnjo številko »Naše luči«, bo v središču krščanstva, v Rimu, slovesen zaključek vesoljnega cerkvenega zbora. Papež je pozval vse katoličane, da naj se na 8. december, ko bo slovesnost zaključka, pripravijo tako, da kaj več molijo, da prostovoljno vzamejo nase kakšno žrtev, z namenom, da bi tako od Boga izprosili milost, da bi se sklepi vesoljnega cerkvenega zbora po vseh škofijah sveta z veliko gorečnostjo izvedli. Štirikrat so se škofje z vsega sveta v teku tega koncila zbrali na zasedanja, ki so trajala približno dva meseca. Lahko rečemo, da je bilo to za vse škofe nekaka šola. V razgo-voirih in razpravljanjih so predebatirali razna vprašanja, ki zadevajo vero in izpovedovanje vere v današnjih časih. Slišali so najrazličnejše predloge. Spoznali so se med seboj in zdaj mnogo bolj Tazumejo položaj Cerkve drugod. Belgijski kardinal Suenens je nedavno izjavil, da je bil v teku tega drugega vatikanskega koncila napravljen ogromen napredek v poznavanju Kristusove «stanove Cerkve in v iskanju smernic za njeno delovanje. Izvedba koncila je tudi veliko stala. Ce pomislimo, da je več kot polovica škofov v takem položaju, da niso mogli sami plačevati stroškov stanovanja in hrane v času koncila v Rimu, potem znamo ceniti darove, ki so jih poslali ameriški, nemški in drugi katoličani Sveti stolici v ta namen. Ob začetku zadnjega zasedanja je papež naznanil, da bo v soglasju z večino udeležen- cev koncila ustanovil »škofovsko 'sinodo«, na kateri bodo nekateri škofje kot zastopniki drugih od časa do časa razpravljali o tekočih zadevah vodstva Cerkve in pomagali papežu pri delu. Potem so sprejeli koncilski očetje več izjav, ki so pomembne zato, da bo svet spoznal pravi krščanski nauk in katoliško stališče v najvažnejših problemih modernega sveta. To je najprej vprašanje spoštovanja prepričanja drugih (ali kot nekateri pravijo: vprašanje verske svobode), dalje vprašanje zakona in družine, vprašanje niodernega brezboštva. Poudarila se je potreba zanimanja za socialna vprašanja. Razjasnilo se je vprašanje, ali so vsi Judje krivi za Kristusovo smrt ali ne. Podali so smernice za vzgojo bodočih duhovnikov, za življenje duhovščine, pa tudi za delo neduhov-nikov (laikov) v Cerkvi. Seveda se je treba zavedati, da z zaključkom koncila koncilsko delo ne bo končano. Ustanovili so razne komisije, ki naj narejene načrte izvedejo; imenujejo jih »pokoncilske komisije«. Sklepi koncila pa sc bodo izvedli le, če sc bodo ljudje zavedali vsak svoje odgovornosti. Nekatere reči morajo izvesti škofje, druge duhovniki, spet druge ostali verniki. Zato se moramo ob zaključku vesoljnega cerkvenega zbora vsi zanimati, kaj je sedaj naša dolžnost. V teh časih, ko se vse spreminja, ko se odloča usoda bodočih desetletij in morda stoletij, ne smemo stati brezbrižno ob strani. Delo koncila se v Rimu končuje in se začenja — med nami. -zr. Anton van de Velde: 10 srce zmaguje naš roman »Kozarec — hup — je prazen, ne gremo še narazen!« jeclja Verdussen. Wiebo sedi pri klavirju in se daje s sonato »V mesečini«. Ne-lis, van Kleef in Mommens pojo vsak svojo pesmico. Jodo ima Phinetto na kolenih in udarja z vilicami takt pa trudno kima, oči — prav takšne so videti kakor ostrige — mu strine na številne amorete po steni. Jona obule gomezeči občutek dionizijskega veselja . . . Tedaj vstopita natakar in glavni natakar z novo pošiljko »Veuve Cliquot«. Zamaški pokajo. Šampanjec hrumi v opletajoči se, privzdignjeni kristal. »Ljubi stric,« pravi Jon (kaj neki čuti nenadoma v nogah?), »ljuba stric in teta, mi dvigamo svoje kozarce za vajino srečo v poletju.« »Hup,« pravi Mommens in Jon si ne more kaj, tudi on hupne z njim. »Za vajino srečo v poletju, teta, ob Jodovi strani — hup — ki ima najboljše srce v vsem mestu.« »Bravo!« rjovejo kvartopirci in Verdussen Poskuša vzklikati: »Hip-hip . . .« toda ti zlogi so muka za njegov želodec. »Spoištuj ga, teta Phinetta!« (Phinetta se ganjena hihita.) »Ti pa, stric, si dobil v svoj vrt sladko dehteč cvet. Skrbi zanj kakor za dragoceno or — hup — orhidejo. Mi vsi smo pijani,« — Verdussen ugotavlja — »pijani (>d veselja nad vajino mla-mladostno srečo 'n želimo iz sr-srčnih globin — želimo« (halo, Jon, kaj pa jc s tvojimi nogami?) »hočemo, u-hup-upamo ...« »Bravo!« vzklikajo kvartopirci. »Bravo!« vzklikne tudi Phinetta in zdrkne z Jodovih kolen naravnost proti Jonu. Sam ue ve, kaj se z njim godi. Nežno začuti dve ženski roki okrog vratu, da ga skoraj strah Prevzame, pa pobljub na svojem vročem licu. In potem sedi Jon spet na svojem stolu in nekoliko abotno gleda — ne, to je Jodov stol, Jodo stoji zraven njega — Cezar Imperator in mu pravi, zraven pa čudno požira: »Lepo, fant moj, ganil si me in ponosen ®eni na svojega nečaka, ljubi prijatelji, in, oe boš kdaj v stiski« — Phinetta kima in si obriše solzico — »potem boš lahko vselej posrkal pri starem Jodu.« In potem se spet prikaže natakar z nekaj steklenicami. Nelis in van Kleef divje bobnata četveroročno po klavirju in Verdussen se vihti z Mommensom v opasno pošastnih sinkopah. Jona je obšla nenadoma huda žalost. »Hej!« tuli Verdussen. »Hej, Gerrits! Jaz še ne grem v posteljo!« ... Pa mu ne gre do živega. Jodove besede so poklicale Gerritsu nenadoma spet njegovo revščino v spomin in nenadoma se prikaže pred njegovimi očmi Greeta kakor trpinčena Marjetica pred svojim Faustom ... Samdgibno drgne po svojem levem licu; tam ga je Phinetta ... »Fant,« zagrmi stric, »le nič se ne boj, Phi-nettino rdečilo je trdno!« Jodov smeh zveni kovinsko, odmeva in doni kakor krik satira v prostranem, bobnečem gozdu. Jon se smeh- !ja. »Naprej, Gerrits, zvrnimo še enega na zdravje mladega para!« Šampanjec se poliva po njegovih prstih, kaplja na njegove hlače. Mommens pripoveduje dovtip. Jon poskuša, da bi bil še dobre volje. Le nikar biti zgaga, človek božji, drži z družbo! Toda Greetina podoba in njegova dva otroka na Wolvesti pa en frank petinsedemdeset v žepu ... Na marmornem hodniku odbije neka ura enajst udarcev. Glavni natakar pride in zašepeta Jodu nekaj na uho. Jodo pokima in vstane. Phinetta vzdihne in si pogladi obleko. »Ljubi moji,« pravi stric, »zaradi mene se lahko zabavate še do jutri zjutraj, toda m i-d v a —« pri tem poda svoji ženi roko — »midva morava na vlak. Hvala vam za družbo.« Natakarju pa: »Dajte vse na moj račun. Tole je za vas.« Bankovček za sto frankov. Jon spet potiplje v svoj žep in bi najrajši zaklel . .. Zakaj mora Jodo na vlak...? Saj res, na ženitovanjsko potovanje, kakopak. »Kam jo bosta mahnila?« vpraša van Kleef. »K sinji obali,« se hihita Phinetta. »Potem pa srečno pot, madame, in mnogo zabave obema!« Kvartet spremi ženina in nevesto dol po stopnicah. Verdussen je naslonil glavo na roke in je za mizo zaspal. Jon previdno sledi odhajajočim. Ograja pri stopnicah je čudno majava in preproge se zapletajo . . . Skozi odprta glavna vrata mu zaveje nočni hlad naproti. Taksi odbrzi, za njim se oglaša vpitje gostov. Jon je naslonil svoje vroče čelo k umivalni školjki. Ko hoče spet gor, stoji Greeta nenadoma pred njim. »Kaj se je zgodilo, otrok? Greetje?« Nič se za to ne zmeni, da stoji vratar poleg; zgrabi jo, jo stisne k sebi in ona ga vprašujoče pogleda. Jon čuti, kako se gorak val razlije po vseh nerodnostih tega dneva. »Tukaj sem, Grccta, tukaj sem. Samo še po klobuk stopim in po plašč.« Z lažjimi koraki odhiti gor. Saj res, napitnina za slugo . . . Ravnodušno mu stisne svoj frank pa petinsedemdeset v iztegnjeno dlan in steče po stopnicah, zbeži pred zaničevanjem tega garderobnega obraza. Spodaj trdno zagrabi za Greetino roko in jo divje, skoraj strastno potegne za seboj po cesti. Spotoma ne spregovorita niti besedice. Čemu tudi? Če stiska svojo roko k njeni, če s svojimi prsti oklepa njeno drobno-roko, da je pod njimi skrita — ali ni to več kakor najlepša ljubavna pesem? Tako prideta na Wolvesto. Greeta je že na cesti vse razložila, toda doma ne ve Jon ničesar. Čemu je hotela ponj? »Kakšno vprašanje,« pravi Jon, »ker ni šlo drugače. Predolgo sem ostal zdoma.« Potem pa mu zatisne Greeta usta s poljubom in ga spravi v kuhinjo. »Jon,« prične počasi, »v drugem nadstropju nekdo umira ...« »In zato ... Net? Ka-kaj se je pa zgodilo z Neto?« »Najhujši napad, kar sem jih pri njej doživela.« »Spet jetra?« »Da, Jon, in pred pol ure je bil župnik tukaj, da jo je previdel. Zdravniku se je zdelo potrebno tako in za operacijo je bilo prepozno . . .« Jon globoko vzdihne. Vest ga peče. Sam sebi se dozdeva zanikrn pijanec, bedast požeruh v primeri z njegovo dobro, dobro Greeto. Po prstih ji sledi gor. Neta leži in hrope. »Je že mirnejša,« pravi Greeta, »zdravnik ji je dal injekcijo.« Dolgo se sklanja Jon nad bolnico. Nabuhli život se med sunkovitim dihanjem boči pod odejo. »Bedeti morava!« pravi Jon. »Pojdi ležat, Greeta, jaz ostanem tukaj.« 'Pega pa Greeta ne mara. Bilo je prehudo zadnji čas; prosila je Token iz bolnišnice, naj bi nekaj ur ponoči čula pri Neti. Vsak hip utegne priti. Če se Neti poslabša, bo Token pač lahko potolkla na tla, to bosta že slišala v spalnico. Četrt ure pozneje pridrsa Token v hišo in po stopnicah navzgor. Prosi za ročko kave. »Da ne zaspim, ljuba gospa.« Takole, s svojo ročko kave tapljä v drugo nadstropje. Jutri zjutraj ob treh naj jo Greeta zamenja. »In tule, Token, tole je za tvoj trud.« Jon sloji potlačen v kuhinji. Kakšen dan je bil to! Zdaj se spričo resničnosti svojega doma čuti sproščenega, sproščenega od zabave poslednjih ur. Stric sedi zdaj s Phinetto V nočnem vlaku, ki drvi proti jugu. Zgoraj le ži uboga, do konca zgarana Neta, pripravljena na povsem drugačno potovanje. »Pridi, fant,« pravi Greeta, »naredi otrokoma še križček, potem pa v posteljo.« Četrt ure pozneje ležita Gerritsova z roko v roki v svojih blazinah. Jonovo kesanje kar noče steči. Vsakokrat se zmoti in tako začne desetič: »Moja Greeta in moj Bog.. .« Ob treh zazvoni budilka k bedenju. Greeta se zmuzne neslišno iz sobe in najde Token, ki je zaspala nad kavino ročko. Neta pomežikne proti svetilki in pravi mukoma: »Ljuba moja, samo glej, da bo štacuna dobro zaprta ...« Težko diha. Proti petim se splaši Jon, potrkalo je po stropu. Steče gor. Neta leži v poslednjih vzdihih v Greetinem naročju. »Brž tečem po zdravnika,« pravi Jon. Na stopnicah pa zasliši: »Jon . ..« Greeta spusti Neto rahlo na blazino. Token se je prebudila in začenja javkati. »Tiho,« pravi Jon, »tiho, ljuba duša, zmolimo očenaš!« Naslednjega dne je štacuna debele Nete zaprta. Na oknicah visi listek: »Zaprto zaradi smrtnega slučaja v hiši.« Notarske zadeve. — Skušnjave. — Blaginja in kredenca Debelo Neto so pokopali. S težavo so spravili široko krsto po ozkih polžastih stopnicah na Wolvesti. Po pogrebu se vzame od nekod neotesan fante, da bi malo počenčal v mračni prodajalnici. »Jaz sem namreč Lowie, sin rajne Nete, gospod — prišel sem zaradi dediščine, vidite, rad bi vedel, kaj vse je mati zapustila.« »Da,« pravi Jon, »za to morate h kakemu notarju.« Lowie o takšnih rečeh nič ne razume, toda prstov takihle notarjev se marsikaj prime. »In vendar bo najbolje, da se vse skupaj tako uredi, Lowie.« Ali bi pa Sel gospod Gerrits z njim? In Jon gre z njim. l’od blazino rajne Nete je našel Lowie pisemski zavitek. Izroči ga notarju. »In potem tiči še pet tisoč frankov v neki škatlici za cigare, gospod.« Opravek je prav kratek. Trije dediči so: Lowie, Franc in Kristina. »Že, gospod, toda Franc je v Ameriki.« »Mu bomo pisali,« pravi notar. »In Kristina je čolnarka na nekem čolnu na Renu ...« »Ji bomo pisali; vam je dovolj jasno?« Lowie molči. Zoper tega sivega bradača nič ne opraviš. »Pa še eno,« — to mora ven — »še eno, gospod notar, kdaj lahko dobim svoje ficke?« »Vas bomo obvestili!« Opravljeno. Ko sta zunaj, bi Lowie rad Povabil Jona na Šilce žganja. »Tu na vogalu, pridi! Poplakniti moram svoje razburjenje.« loda Jon se zahvali. »Imam še veliko posla, Lowie.« Na Smitsstraati sreča Nanda. »Hej,« vpije Nand že od daleč, »v Hobo-kenu je stavka!« Jon duha alkohol. »Tako, Nand, pa zato nisi ravno žalosten videti?« »Mi še na mar ne pride! Lahko me, prete-to nazaj, nekam pišejo, lopovi!« Jonu prihaja slabo ob tem. Fej! Rad bi brž dalje. »Pridi kaj naokoli, Nand, ko se boš Prespal. Pojdi zdaj spat.« loda Nand noče spat. »Preteti umazanci v tovarni naj vedo, koliko je ura. Pusti me Pri miru —« in se Jonu iztrga — »saj, naša Marija nori. To so ji naredili v bolnišnici! Vsi skupaj so prasoi! Vrat bi jim bilo treba zaviti!« lako se pametno ne moreš razgovarjati. Jon gre dalje in sliši Nanda, kako še veno-jner robanti. Zdaj pa se oglasi divji, presun-Jlv trušč po tesni ulici; električen klavir je začel na lepem razbijati. Ali se je prebudil in se ustrašil Nandovega razsajanja? Doma sedi Greeta za mizo in tuhta. Peer-Ken drsi po podu in meče svojega medvedka ^ Lientjino zibelko. Smejeta se in vpijeta. jreeta ju ne sliši. Jon jo bežno pogleda in Potem je za hip tišina med obema odraslima Hovekoma in Jon vidi, kako spolzi njegovi ženi nekaj solz po licih. To je eden izmed tistih hipov, ko izgubi beseda svoj pomen. Jon Je sedel tik k njej za mizo in potegne zdaj nje glavo narahlo k sebi. »Pripoveduj vendar, Greetje, pripoveduj no vse, brez besed, tako popolnoma na samem s svojo bridkostjo.« »Li-lje!« trobenta Peerken. »Pee-pee,« vrešči Lientje. In sta jima malčka spet v tolažbo. Greeta se nasmehne, pogleda svojega moža, nato pa najprej enega, potem drugega svojega otroka in najde pri tem spet mir in preprosto govorico za navadne, družinske zadeve. »Nič ni, Jon, nič ni, toda glej, to je vse naše premoženje.« Jon prešteje z očmi tri frankovske novce v njeni denarnici. In najemnine že tri mesece nista plačala. Vstane. Oba otroka lahko ponese v svetlobo, svojo ženo lahko ljubi s plamenečim srcem — preteto vendar, a vse skupaj je literatura! Kakšen lopov je namreč, da mu minevajo dnevi v lenobnem brezdelju? Treba je pač nečesa več, Jon, kot pa je lepa plastika očeta z otrokom v naročju! To sodi za kip, toda tukaj, tukaj stojiš s hromimi rokami in zehaš v jutro in večer — in pri hiši so celi trije franki. Greeta bere zagrenjenost iz njegovih oči. »Pridi, fant, se bova že pretolkla.« »Kako neki?« zarenči Jon. Lientje plane v jok; medvedek ji je priletel na nos in Peer divje poganja njeno zibelko: sestrica mora spati. Toda sestrica ne spi. Izpod odeje jo vzame in zdaj sedi na maminih kolenih. Danes jedo kašo s fižolom in pečenim krompirjem. Poštar prinese razglednico iz Nizze. Palme in sinje morje. Iskrene pozdrave pošiljata Phinetta in Jodo. Jon se reži. Ni je pravice na svetu. Peerken drobi krompir s svojimi peščicami. »Ne smeš tako, paglavec!« Paglavcu pa je tako všeč in si usta tako nabaše, da mu lička skoraj počijo. Pomagati je treba s pijačo. »Fej, požeruh! Lientje je mnogo bolj olikana kakor ti!« Peer pogleda z omalovaževanjem svojo sestro in nenadoma zine: »Polulanka!« Jon si ne more pomagati, toda prestolonaslednik se preseli na očetova kolena. Moški pač skupaj držijo, kakopak! In obe strani se spet brezskrbno smejeta vsaka nad svojim krožnikom. Po kosilu zaspita otroka za eno uro, Jon se obrača in vrti kakor lev v kletki. »Pa pojdi malo v mesto,« pravi njegova žena. Jon pokima. Bolje, da zgine in se malo premiga, sicer ne vzdrži. Ko je zunaj, teka brez cilja po cestah. V svoji osamljenosti čuti huje kakor kdaj kioli trpkost svoje nemoči. Trije franki pa Greetin obraz ... Borza dela zanj nima pomena. Saj iščejo spet le izdelovalce steznikov ali mesarske pomočnike. Za duševnega delavca (kako licemersko se to sliši!) ni zaposlitve. Blodi dalje in tišči roke v žepih. Jodo in Phinetta tičita v Nizzi. Bel kruh in nič skrbi. Jon se spet domisli ženit-nine v »Laboureurju«. »Če boš kdaj v stiski, Jon ...« Medtem ti sedi radodarni stric na Sinji obali, mi lukaj pa jemo kašo s fižolom. In jutri? Tri mesečne plače leže nekje in ga čakajo. »Tolažilni groši,« zmerja Jon. »Nekoliko maže za moje polomljene kosti. Zaduše naj se v svojih frankih!« Godrnjaje obstane, da bi si ogledal izložbo. Lepa kredenca. Tak še to — to je Mitjensova prodajalna. Kje so časi? Želja nikoli ni postala resnica... Nedosegljiva kredenca — ali pa njena dvojnica — stoji bleščeča in še prav tako vabljiva v izložbi in odpira vrata: »Vidite, gospod, kako dobra je notranja izdelava in kako udobno je vse!« »Nimam denarja,« se reži Jon v steklo. »Pusti jo, Mintjens, naj nekaj časa še stoji, lepo mirno jo pusti. Za Veliko noč ali za binkošti? V meni ne bodo našli velikopoteznega kupca. Niti na mari mi ni, da bi hodil tja beračit za tiste tri mesece. Gerrits se morskim volkovom ne ukloni.« Pa jo mahne dalje, v drugo ulico. V Mo-riaanu imajo izvrsten tobak, Jon. Ni denarja. Z mojo pipo se Peer lahko igra. Spet v drugo ulico. Cvetlice za tvojo ženo, Jon? Prekleto mesto, daj mi mir! Lepe krizanteme za tvojo Greeto, Jon? Ali še veš, Jon, povej: V prelepem mescu majniku . .. Slabe volje obstane pred cvetličarno. Fant, kje je zdaj tvoje srce? K vragu! premišlja Jon jedko, in tudi jaz pojdem k vragu. In tvoja ljubezen, mož? Spet čuti, kako mu trepetajo živci nad očmi; v zadnjem času se mu to večkrat primeri. Tvoja ljubezen Jon, tvoja nemočna ljubezen. Trudneje pohajkuje dalje. Noge ga skelijo. Tri mesečne plače pri tistih judežih .. . Doma ni več kaj jesti, Gerrits, in premoga ni več, Gerrits. Zakaj so ga vrgli na cesto? Načela? Spet se zareži. Z njimi si zakrpam čevlje. To moraš doživeti, posebno ob tem licemerskem početju. Jon, ali ne bi odnehal od te zagrenjenosti? In pomislil na Greeto, na svojo Greeto, na Lientjo in na Peera? Zakaj so mi strli tilnik, strahopetci? Jon, in če pustiš denar, da ti ondi obleži. . . Tiste tri mesece? Če jim ga pustiš, bodo še bolj triumfi-rali. Tu je slaščičarna. »Naši mamici!« se bere s cukrenimi črkami na masleni kremi. Ali... ali ni jutri Greetin rojstni dan? Ali naj mine prvič brez slavja? Brezposelni ne jedo tort, Jon. To je nekaj dobrega za Phinetto in njenega bogatinca! In tvoja ljubezen, mož, tvoja ljubezen, oče? Tako se znajde nenadoma pred Kalifornijsko paroplovno družbo in prav tako nenadoma pred vratarjem in malo časa zatem pred tajnikom. »Srečen sem, da vas vidim, monsieur!« Tajnik mu seže v roko in mu jo stisne. Ali je samo domišljija — mož je videti prisrčnejši kakor prvi pot? »In tukaj je zavitek, gospod Gerrits. Le verjemite, da se mi smilite, toda — kaj hočete — ne vi ne jaz pri tem nimava nič kaj govoriti.« »Hvala!« Jon je spet zunaj. V divji naglici dirka proti Willemsstraati. Mintjens komaj utegne odložiti svojo pipo iz oljkovine. »Ah, dan, gospod.« »Tole kredenco kupim.« »Lepo, prav lepo. Le poglejte si jo, gospod, kalkšna izdelava, kakšna . . .« »V redu,« pravi Jon. »Koliko velja?« »Dvesto osemdeset.« »Nate. Spravite mi jo nocoj v hišo.« »Še nocoj?« Mintjens privzdigne obrvi. »To bo težko.« »Nocoj,« pravi Jon, »ali pa vzamem denar nazaj.« In ga že ni več. Zdaj pa v slaščičarno. »Jutri pošljite torto. Na njej naj bo napisano ,Naši ljubi mamici1.« Pa v cvetličarno. »Takle šopek krizantem!« »Da, gospod, bomo uredili.« Nato pa v Wolvesto. Ničesar ne izdaj, Jon, in molči. Greeta je pravkar skuhala kavo. V peči prijetno gori. »Vzela sem še zalogo od rajne Nete,« vzdihne Greeta, »toda treba bo čimprej plačati.« »Prav, otrok, izvrstno.« Jon srka kavo in se plazi s Peerom in Lientjo po tleh. Igrajo se mačko in miš. Miza se pomika z njimi, stoli se majejo. Greeta Prav ne razume nenadne spremembe. »Mijav,« pravi Jon in Peer odgovori: »Piiip!« Pientje se spravi molče v kot. »Moj Bog,« vzklikne Greeta, »smo že tam!« Velika mačka obsedi nenadoma z na-nrrdanim obrazom na tleh in podrži potem eno roko — ššš, ššš — pod vodovod. Lientje. Lientje . .. »Mama,« pravi Jon (pri tem misli na Gree-tino presenečenje), »pojdi no po zavojček srednjega. Predolgo sem se potikal naokrog in noge me bolijo. Daj, bom že jaz vardeval otroka.« Greeta ga pogleda in okleva: »Jon, tri franke še imam?« »Nič zato, Greeta, ljubica! Pojdi in mi pri-nes-i tobaka. Ko denarja ne bo več. pač kuhali ne bomo.« 2ena spet ne razume te spremembe, toda gre. »Kam pa naj grem ponj?« »Na Rozensteeg, za Sint Janom.« »Saj res.« Greeta je odšla. Do Rozensteega je pol ure hoda. No, to ji bo dobro delo. Tedne in tedne je sedela doma. »Na svidenje, mož, in pazi na otroka!« Jon potegne Peera k sebi. Skupaj sedeta k Lientji. »Peerken, poslušaj. Reci zdaj: Lju-ba ma-mi-ca.« Peer ponavlja: »Lju-ba ma-mi-ca.« »In zdaj: mi smo ve-se-li.« Peer nori s svojo sestrico. »Sem glej, Peerken, pazi. Reci: Mi smo ve-se-li.« »Veseli!« vrešči Peer. Vadi dalje, Jon. »Mi smo veseli tvoje sončne — nak, to je pretežavno — tvoje ljubezni — nak, to je spet težko razumljivo . . .« Tedaj divje zacinglja hišni zvonec. Gotovo Pocestni pobalini. Jon gre odpirat. Mintjen-sova kredenca! »Da, gospod,« pravi eden izmed možakov, »ne verjamem, da jo bomo spravili po stopnicah.« »Mora gor.« »Bomo videli, gospod.« Strašansko delo je. »Malo hitreje, ljudje božji!« Jon misli na Greeto; vsak čas se lahko vrne. Ograja na stopnišču poka, belež na stropu se lušči, nazadnje pa stoji kredenca, stoji kot okras v kuhinji. Jon plača mastno napitnino in možakarji gredo. Nenadoma strah: kje je Peerken? Lientje se sploh ne meni za okolico in se igra s prsti na nogah. »Peer! Peerken!« Nič odgovora. Bog nebeški, gotovo se je splazil po stopnicah dol pa na cesto! Jon postavi brž stol k zibelki — »Lepo mirno leži, otrok!« — in drevi ven. Pa že pride Greeta in vodi Peerkena za roko. Jon si oddahne, žena pa govori nekaj o zanikrnosti moških. »No, otrok, saj se je dobro izteklo.« »Ne, ne, Jon, tebi otrok ne prepustim več.« Tako godrnja Greeta, ko stopa po stopnicah. Jon molči. Ko pa prideta v kuhinjo, obstane njegova žena za hip s srepimi očmi. Peerken začne sam: »Ljuba mamica . . . veseli, veseli, veseli!« 'Pedaj Greeta v silnem veselju zaihti, ne toliko zaradi kredence (kako lepa je!), ampak zato, ker je k njim spet sonce posijalo. »Bog te poživi, angel,« pravi Jon in jo s smehom poljubi. »Enkrat smo jo morali dobiti in zdaj je tukaj in jaz želim, da bi skupaj še sto let. .. Saj saj, to je od sreče, otrok, le izjokaj se ob mojem suknjiču.« Peer potegne mater in očeta k zibelki: »Li-Ijen!« »Kakopak, Lientje je poleg. In tukaj,« pravi Jon, »tukaj je še bogatija za živež, za najemnino in za premog. Kredenco sem zato vzel, otrok, ker ostane sicer pri Mintjensu.« »Saj,« vzdihne Greeta med jokom in smehom, »zdaj te bom pa le morala pustiti samega z otrokoma.« »Zakaj pa, srce?« »Ah, Jon, saj bom koj nazaj.« Ogrne si pahovko in zdrobenti brž po stopnicah dol. Medtem ko si Jon ogleduje kredenco — zdaj prav od blizu in z vsemi podrobnostmi — je stekla Greeta k Stanski Vetsovi, stari ženi v podstrešni sobici. »Na, Stanske, zdaj boš lahko spet rinila dalje.« Protinasta starka kima in drži bankovček za petdeset frankov v svojih pergamentnih prstih. »Merci, madammeken, merci. Bog vam bo povrnil.« Stanske izkašlja svojo ginjenost. »Kakšna dobra duša. kakšna dobra duša ...« Dobra duša pa stoji spet zunaj. Revici tam zgoraj je zdaj pomagano; zdaj pa k peku in k mesarju za njenega velikega fanta in za lastno gnezdo. Uro pozneje sedijo Gerritsovi za mizo. Kraljevsko so bogati in tišče sc Mintjensove kredence, ne, Greetine kredence, darila njenega edinstvenega Jona. Ko leži Peer v svoji posteljici — medtem se je pomaknil čas na osmo uro — ga slišita, kako fortissimo ponavlja: »Lju-ba ma-mi-ca, veseli — veseli — veseli ...« Lientje sanja ob Greetinem srcu; Jon vleče svojo pipo srednjega; v dimu se sučejo vprašaji. Adam in Eva sedita spet v raju. Teden dni pozneje potegne Greeta Jonovo glavo k svojim ustnicam in mu zašepeta v uho: »Ljubi moj, mislim, mislim, da je spet tako.« (Dalje prihodnjič) Stroj za kopanje dojenčkov V Turinu v Italiji so imeli na nedavnem tehničnem sejmu razstavljen med potrebščinami za dom tudi stroj za kopanje dojenčkov, ki je popolnoma avtomatičen in skoplje otroka v petih minutah. Dojenčka položi' v notranjost valjastega stroja, nakar ga začno brizgati curki tople vode, potem ga stroj poškropi z milom in spere. od doma V Bršljinu pri Novem mestu, kjer je v bližini veliko peščenca, primernega za izdelovanje stekla, so zgradili novo steklarno. — V Mariboru je prenehala z obratovanjem znana tovarna tanina. Delovala je 50 let in zaposlovala 200 delavcev, a sedaj je postala nerentabilna. — Velepodjetje „Iskra“, ki ima svoj sedež v Kranju, se je znašlo pred velikimi težavami. Doslej so taka podjetja delovala s podporami drugih ustanov, a sedaj si morajo pomagati sama. Poročevalec lista „Večer“, ki izhaja v Mariboru, je v posebnem članku razložil, kako nespametno je, da so na železniških postajah v Sloveniji napisi tudi v cirilici. Prvič: Slovenija je slovenska in slovenski narod piše z latinskimi črkami. Drugič: Južni bratje, ki znajo čitati, znajo danes vsi že brati tudi latinico. Tretjič: Taki napisi varajo tujce, ki dobe vtis, da so prišli na področje nekdanje bizantinske države, medtem ko so še vedno v Srednji Evropi. Torej je napis v cirilici res odveč, nepotreben. Naj bo napis tak, kot je primeren za ljudi, ki so tam doma! V Drstelji pri Ptuju so odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši velikega pozna- vavca slovenskega jezika in slovenskih navad, Matije Murka. — Izšla je nova serija jugoslovanskih znamk s podobami književnikov. Na znamki za 85 dinarjev je u-podobljen tudi naš Fran Levstik, književnik in jezikoslovec (1831 — 1887). Že decembra pridejo v promet v Jugoslaviji novi bankovci po 50, 10 in 5 dinarjev ter kovanci po 1 dinar in 5 par. — Jugoslovanski vladi se je posrečilo, da so odložili plačevanje najvažnejših tujih posojil na poznejši čas. — V Murski Soboti so zgradili lepo sodobno stavbo za razne razstave. — Cesto od Radmirja do Ljubnega na Štajerskem so modernizirali. — V Zgornji Kungoti grade gasilski dom. V Vidmu ob Ščavnici je bila razstava najrazličnejših starin in starih dokumentov, ki jih je zbral Jože Čuš. — V Mežici se je zbralo na sestanek 150 ljudi, ki so stari nad 70 let. V Beogradu so bili razgovori med jugoslovanskimi in švedskimi oblastmi glede prihajanja Jugoslovanov na Švedsko in glede njihovega zaposlovanja. Pri Sv. Ivanu v Trstu so odprli novo šolsko poslopje za slovensko nižjo srednjo šolo. V mozirski občini so v zadnjih letih napeljali več vodovodov. Sedaj so dobile vodo tudi vasi Kokarje, Potok, Lačja vas in Pusto polje, skupno 90 gospodinjstev. Po gospodarski reformi v Jugoslaviji in po padcu dinarja se pozna tudi v Gorici: doslej so ljudje iz Jugoslavije precej kupovali v italijanski Gorici in so si trgovci tam kar opomogli. Sedaj je pa obratno: veliko dela imajo trgovine v Novi Gorici in v Šempetru. V Sv. Križu pri Vipavi so pokopali starosto slovenskih kapucinov, 85-letnega patra Kamila Požarja, biseromaš-nika. Reka Idrija je 21. novembra povzročila velike poplave v mestu Idriji. Videmske nadškofijske o-blasti so izdale na dolgoletne zahteve in prošnje rojakov iz Slovenske Benečije odredbo, da smejo po vseh župnijah nadškofije, koder žive Slovenci, opravljati službo božjo v slovenskem jeziku. Pod fašizmom je namreč prišlo do izrečne prepovedi u-porabljanja slovenskega jezika v cerkvi. Rešitev magičnega kvadrata iz štev. 9. »Naše luči«: 2 6 7 4 8 3 9 1 5 slovenci v evropi iVŠ>x‘- USb t Jožef Petrič: Spet je smrt posegla med Slovence na Angleškem. 17. oktobra je v bolnišnici Wellington umrl Jožef Petrič, ki se je rodil pri Semiču v Beli krajini 11. 2. 1901. Služboval je večinoma v Srbiji kot orožnik. Bolehal je že dalj časa na srcu. Pokopali smo Ra 23. oktobra ob lepi udeležbi ro jakov. Tu v Angliji zapušča ženo, v domovini sina in hčerko. Vsem naše iskreno sožalje! R. I. P. Krst: 17. oktobra smo krstili v cerkvi Žalostne Matere božje v Hcndon (London) Aleksandro Magdaleno Jerman. Čestitamo! Poroka: V cerkvi Kristusa Kral ja v Coventry sta se 25. septembra poročila Anne Mary Kittle in Viktor E. Ušen. Vse dobro! blagoslovi domov: V Plaslingdenu (66, Manchester Rd.) je bil blagoslovljen novi dom Crkmanovih, ki so se tja preselili iz Helm-shore. — V Lincolnu so dali svoja domova blagosloviti Ipavčevi in Krivčevi. Prvi so Prišli tja iz Market Rasena, drugi pa iz Bedforda. /tvstrija. Cinz in okolica ^ Linza in Gornje Avstrije se bolj redko o-glašamo. Leto dni in tri četrt je že«preteklo °d zadnjega poročila. Slovenci tukaj smo večinoma delavci in nas največ opravlja telesno težko delo. Zaslužimo kot taki bolj slabo, zato pa izrabi skoraj vsak svoj prosti eas za dodatni zaslužek. Za kulturno delo nam tako preostaja malo časa. Kljub temu in drugim težavam pa skušamo prosvetno delovati. Že dolgo let nazaj prirejamo v mesecu grudnu miklavževanje. Tako smo tudi lani ndklavževali. V pozdrav Miklavžu je dekla-o6rala Marija Vrečar in potem sta mu še l^arinka in Viktor zapela primerno pesem. Miklavž je nato razdelil darila otrokom ka-k°r tudi odraslim in se nazadnje še zahvalil vsem obiskovavcem miklavževega večera, katerih je bilo preko 60 oseb. Zapeli smo še par pesmi in se zadovoljni razšli. Lansko leto v mesecu rožniku so bili naši pevci povabljeni k novi maši hrvaškega no-vomašnika v Attnang Puchheim, kjer so mu ob vstopu v cerkev zapeli »Novomašnik, bod’ pozdravljen!« Potem so peli med mašo slovenske in hrvaške pesmi. Pri akademiji popoldne so zapeli Marijino » Je mrak končan«. Letos na spomlad so naši pevci zapeli pri dveh pogrebih poslovilne pesmi. Umrla je namreč Julijana Budja in (tukajšnji grškoka-toliški duhovnik Vasilij Šurlan, oba sicer s Hrvaškega, a oba ljubitelja slovenske pesmi, posebno g. Šurlan. V zimi smo se zbrali parkrat pri hišnih srečanjih ob kozarčku vina. — Letos na spomlad je sprejela prvo sv. obhajilo Darinka Grandovec in kmalu potem bila še. pri birmi. — Poroki smo imeli dve. Poročila se je tudi Viktorija Plajšek iz Hajdine pri Ptuju in sicer z g. Llausederjem. — V vinotoku 1964 so dobili pri Sadlovih novega družinskega člana, krepkega fantka in ga krstili z imenom Jože. Sedaj pa še nekaj iz zadnjih mesecev. 17. vinotoka smo imeli romanje, ki je bilo za nas obenem verska in narodna manifestacija. Zbralo se nas je nad 150 rojakov in rojakinj pri Petriniiumu v Urfabrju in potom smo šli peš v procesiji na visok hrib Postlingberg v cerkev Žalostne Matere božje. Med potjo smo molili rožni venec in peli. Za nami je sla hrvaška procesija, ki je štela okrog 250 do 300 ljudi. Našo procesijo je vodil č. g. pater Jože Podgornik. Pred sv. mašo in še med mašo je bila priložnost za spoved. Poleg n. Podgornika je bil Slovencem na razpolago še č. g. Jože Mihelič, ki je prispel v Linz s Koroške' Skoraj vsi romarji.so bili pri obhau-lu. »Cerkveni list« škofije Linz se je zelo pohvalno in lepo izrazil o naših romarjih. Omenjamo tudi dve pomanjkljivosti: masa se je začela z enourno zamudo in slovenski duhovnik naj v bodoče ne opusti pridige. Bila je najavljena, potem pa ni bilo nie. »Tukaj nismo bili zapostavljeni.« Popoldne smo šli na kosilo v gostilno pod. cerkvijo, kjer smo imeli tudi akademijo. Najprej je rojak pozdravil vse navzoče, posebno naše vrle Prekmurce, katerih je bila velika večina. Potem se je zahvalil vsem, kateri so od daleč prišli, kot na primer iz Welsa. Steyr ja in celo iz Salzburga ter Koroške. Nato je Viktor T,csjak deklamiral Marijino pesem, za njim pa Darinka Grandovec »Večeri doma«, ki jo je spesnil Bogdan Budnik. Obe deklamaciji smo kot zamaknjeni poslušali in prenekate-rim je prišlo do solza. Nato nam je se spregovoril spodbudne besede č. g. Jože Mihelič. Zapeli smo potem še »Nmav čez izaro« in še par drugih narodnih. Ob pol štirih smo imeli še blagoslov. Na koru in v cerkvi so spet mogočno donele naše pesmi in pete litanije, katere je izpred oltarja vodil pater Podgornik. Še več takih romanj in srečanj si želimo. Kot vsaiko leto smo tudi letos na Vseh svetih dan položili v Linzu pri Sv. Martinu venec s slovensko zastavo na veliki križ. Na trakovih piše: „Umrlim rojakom na tujem — Slovenci iz Linza.“ Sv. mašo imamo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 11. uri in vsako tretjo nedeljo ob tri četrt na 9. uro. Charleroi-Mons-Bruselj Go. Alojzijo Vrecelj, por. Leber, iz Montig-nies-isur-Sambre, ki je umrla 6. oktobra v bolnici St. Joseph v Gilly, smo položili k večnemu počitku 9. oktobra, ob veliki udeležbi slovenskih rojakov oz. rojakinj. Pokojna se je rodila leta 1897 v Cirkovcih pri Mariboru. Iz domovine je prišla v Belgijo leta 1929 lin se je nastanila s svojim možem, sedaj že pok. Alojzijem (umrl leta 1953), v Eisde-nu. Leta 1946 je prišla v Chätelineau; zadnja leta je pa preživela v Montignies-sur-Sambre. Zapušča šest otrok, tri sinove in tri hčere. Več let je že bolehala na nogah in, ko se je zdaj zopet zdravila v bolnici, jo je zadela možganska kap. Lepo spravljena z Bogom — prejela je svete zakramente — je zapustila ta svet. Zaradi njenega dobrega značaja so jo vsi, ki so jo poznali, imeli radi. Brala je rada slovenske knjige in poskrbela je, da so se vsi njeni otroci naučili slovenskega jezika. Naj počiva v miru! Družini pa naše sožalje. V družini Marije Gantar-Vandeuze iz Bray-lez-Bincho se je hčerkici Mariji-Angeli pridružil še bratec, ki je pri sv. krstu sprejel ime Olivier; rodil se je 4. avgusta. Tudi v družini Antonije Zrinsek-Mayone iz Lodelinsart se je 3. oktobra rodil drugi otrok, tokrat hčerkica, ki je bila krščena na ime Sonja. Naknadno sporočamo rojstvo in krst drugega sinčka v družini Rajka Svenšek in Zofije Preczynski iz Gilly, rojenega 7. decembra 1964. Ime mu je Christian. Vsem tem družinam naše čestitke! Liege — Limburg V La Preale se je v družini g. Ivana Ribiča rodil sin, ki je pri krstu dobil ime Silvo Franc. Botroval je dr. Franc Lipovec iz Bruslja. K družinski sreči toplo čestitamo. V bolnišnici v Genku se je zdravil g. Adolf Robrač iz Zwartberga. Nekaj dni pred »Slovenskim dnevom« v Eis-denu se je v rudniku težko ponesrečil predsednik društva »Slomšek« g. Stanko Revin-šek. Tako je g. Stanko med to slovesnostjo dvakrat trpel v bolnišnici. A je bil vesel, ko je zvedel, da je v njegovi odsotnosti g. Vili Rogelj s svojimi sodelavci vse lepo pripravil- V oktobru so se naši iz Eisdena večer za večerom pridno udeleževali slovenskega rožnega venca sredi citeja. Morda je zvestoba pobožnosti sv. rožnega venca ena najlepših točk v življenju rojakov iz Eisdena. Poglejte, koliko sc nas je zbralo v Nu-rct-le-Fcmm v Franciji, da proslavimo krst Jean - Michcla Koroška. Za Vse svete smo se tudi letos zbrali ob naših grobovih. Kako mogočno so odmevale žalo-stinke moškega zbora »Slomšek« v tihi večer 'tad božjo njivo v Eisden-dorpu. Po »Slovenskem dnevu« '/eseli smo, da je »Slovenski dan« v Eisdenu, o katerem poročamo na drugem mestu, tudi letois odlično uspel. Iskrena zahvala vsem, ki so sodelovali pri programu; hvala Slovenski ■ olklorni skupini z Nizozemskega, pevcem ln igravcem iz Lindemheuvela, hvala ge. Kregarjev! za lepo podani »Krst pri Savici«, hvala dragim gostom iz Holandije, Nemčije ■n vseh krajev Belgije. Elvala slovenski duhovščini za simpatije in sodelovanje, hvala rosgr. Antonu Oreharju iz Buenos Airesa v Argentini za lepa nagovora v cerkvi in dvorani. Ze sedaj mislimo na »Slovenski dan 1966«, ki ho tudi na tretjo nedeljo v oktobru na istem kraju, Ge hočemo Slovenci v važni zgodovinski do-hi častno izvršiti svo jo nalogo, moramo vsaj vedeti — kaj smo in kaj hočemo. Ne smemo hiti nezavedna množica, ki bi jo naši nasprotniki vrteli po svoje ter jo izkoriščali za svoje nepoštene cilje; marveč bodimo ljudje, ki sami oblikujejo svoj čas ter sebi in drugim °stvarjajo lepšo prihodnost. Za to pa potrebujemo več verske in narodne zavesti, več smisla za odgovornost, več požrtvovalnosti. »Slovenski dan« bi moral biti le izhodiščna točka za novo delavnost med Slovenci v izseljenstvu. Niti ne slutimo, česa bi mi bili sposobni, ko bi vsi vršili svojo dolžnost. Dragi Slovenci in Slovenke, novi časi nas kličejo na delo za nove naloge. Pas-dc-Calais •2. decembra 1965. bo v dvorani Mlinar tradicionalni Miklavžev večer. Začetek prireditve bo ob štirih popoldne. D. oktobra sta sklenila zakrament sv. zakona v farni cerkvi sv. Barbare v Bruay-en-Ar-tois Eugene Dhainaut in Christine Marlene. Obilno sreče na njuni življenjski poti! ^ boljšo domovino se je preselil Anton Grahek, ki je umrl za rudarsko boleznijo. Bil je dobrega in blagega značaja. Pokopan je bil 2E oktobra v Lensu. — 21. oktobra je v bol-mšnici v Lensu preminila Frančiška Mihevc, .* je dobrih 10 let z Jobovo potrpežl jivost-1° v prenašala bolezen. — Pokoj njunima dušama, preostalim žalujočim pa izrekamo nase sožalje. Pri krstu Janeza Gabor v Lisicux v Franciji je bilo tako, kot vidite na tej sliki. Duhovne obnove za božične praznike bodo: v nedeljo, 19. decembra, v Croisilles ob sedmih zvečer. Isti dan ob štirih popoldne v Saint-Pol-sur-Tcrnoise. 21. decembra ob osmih z jutraj v Wingles, v soboto, 18. decembra, ob štirih popoldne pa v Vendin-Je-Vieil. Božične maše in prilika za spoved bodo: v Bruay 24. decembra ob osmih zvečer, spoved od sedmih dalje. Lievin: polnočnica 24. decembra ob 22. uri, prilika za spoved od štirih do petih popoldne. Mericourt-ŠMines: polnočnica opolnoči, prilika za spoved 24. decembra oh 9. uri zjutraj in pol ure pred polnočnico. 25. decembra na božič ob štirih popoldne v Anncntieres; pred mašo je spovedovanje, po maši pa miklavževanje. Ob Luksemburgu Tucauegnieux-Marine. — Zima trka na vrata. Začeli simo jo odganjati iz hiš z drvmi, premogom in „mazutom“ (gorilnim oliem). Otroci se tega letnega časa veselijo, ker bodo izvlekli sanke s podstrešja, priletni se na bele starke bojijo, kajti čepeti bo treba doma in poseči boli globoko v slabo «apolniene žepe za nakup kuriva. Starih je samo 200, otrok pa nad 800. zato bo seveda zmagala večina in zima bo kakor po navadi še pred božičem pregnala jesen. — Poljanškova pridna fanta Viktor in France sta se s svoiim avtom nekoliko ponesrečila. Našo luč. Pratiko. Moh. knjige itd. raznaša zdai njuna mlajša sestra, svoj čas sta nam oa tudi onadva pridno pomagala pri tem delu. Fantoma želimo čimprejšnjega in popolnega ozdravljenja, vsem, ki te vrstice berejo pa prav vesele božične praznike! — f. J. Iz vzhodne Lotaringije Iz nase pisarne: Na vrtovih so izginile skoro vse cvetlice, na „božjem vrtu“ pa so bili grobovi okrašeni, da je človek obstal v .mislih, kako skušajo preostali pokazati rajnim svojo globoko l jubezen. Tudi novi grobovi so bili lepo okrašeni: 5. 10. nas je namreč zapustil rojak Ivan Jamnik iz Freyminga, rojen 1898. v Gradežu pri Turjaku. Upokojeni je že več let hodil z rudarsko bolezni jo na sprehod, dokler ni popolnoma opešal ter previden s svetimi zakramenti odhitel po večno plačilo. — Istega dne mu je sledil v večnost Anton Žnidaršič iz Habsterdioka. roj. 31. 8. 1889, cerkveno pokopan v Stiring-Wendlu 8. 10. — Tudi ob grobu slovenske matere smo stalli: Marija Narobe, rojena 3. 2. 1907. v Št. Janžu pri Celju, je umrla po tež-ki bolezni 14. 10. v bolnici Hochwald (Moselle) in bila pokopana 16. 10. na novem pokopališču v Merlebachu. — 21. 10. pa je odšla v večnost za svojim možem Francetom Rudolfina Domanjšek. Tako je od dneva Vernih duš lanskesra leta tuja zemlja pokrila 34 naših rojakov. Vera v vstalegra Zveličarja naj izbriše solze vsem, ki so stali žalostni ob grobu svojih dragih! V zadnjih letih opazujemo, da število naših rojakov v starih kolonijah vedno pada, v novih kolonijah pa raste. V Cite-des-Chenes (72 naših družin) sta pomnožila družino: mali Boris-Peter Vukič, sinko Draga in Jolande Vukič, krščen 24. 10. v Merlebachu, in mala Ana-Marija, hčerka Antona Remenika in Mari je-Stanislave, krščena 31. 10. v Merlebachu. Oče male Anice je naš raznašalec »Naše luči«, Pratike in Mohorjevih knjig v tej koloni ji. Zato, ko čestitamo mladim staršem, čestitamo še posebno družini Remenikovi z željo, naj božje Dete varuje male otročiče in vesele starše! Naša služba božja: Z veseljem moremo poročati, da je služba božja kakor v Merlebachu tudi po kolonijah zelo dobro obiskana: slovenske molitve, slovensko petje privabi veliko rojakov in domačinov k sv. maši, sv. spovedi in obhajilu. Božični prazniki se bližajo. Sporočamo red službe božje v decembru: Merlebach: Sv. maša vsako nedeljo in praznik ob 10. uri v Hospice Ste. Elisabeth. Na dan pred božičem (petek, 24. dec.) bo polnočnica ob 22. uri ponoči v Hospice Ste. Elisabeth. Na božični praznik bo ob 10. uri slovesna sv. maša. ob II. uri pa tiha sv. maša. Med tednom: Vse svete maše bodo oznanjene ob nedeljah. — Prilika za sv. spoved je vsako soboto in nedeljo zjutraj v župni cerkvi od 6. do 8. ure, v Hospice Ste. Elisabeth pa ob nedeljah in praznikih od 9. — 9,45. ure. Na dan pred božičem bo pa v župni cerkvi od 6.30 — 7,30 in od 14. — 16. ure; v Hospice Ste. Elisabeth: od 21. do 22. ure. Na božični praznik: od 7. — 8. ure v župni cerkvi in od 9. — 10. ure v Hospice Ste. Elisabeth. Crcutzwald: Sv. maše so ob četrtkih v Cite Neuland, torej 2., 16., 23., 30., dec. ob 8. uri. Na dan >sv. Štefana (letos nedelja) bo sv. maša ob 16. uri popoldne. — Spovedovanje je vsakokrat eno uro pred sveto mašo, na praznik sv. Štefana pa v Citč Marne od 14. do 15. ure, v Cite Neuland od 15. — 16. ure. Cite Jeanne d’Arc: Sv. maše bodo 7.. 21 •• 28. dec. ob 8. uri. Sv. spoved vsakokrat od 7. — 8. ure. Habsterdick: Sv. maše bodo dne 1., 8., 22., 29. dec. ob 8.30 uri. Spovedovanje vedno od 6.30 — 8.30 ure. Behren Cite Sud: Sv. maša 5. dec. (nedelja) ob 16. uri; spovedovanje od 15. — 16. ure. Farebersviller Cite: Sv. maša v nedeljo, 12. dec., ob 16. uri, spoved od 15. — 16. ure. Cite des Chenes: Sv. maša v nedeljo, 19. dec. ob 16. uri, spoved od 15. — 16. ure. Skoro bomo slišali lepo božično zvonjenje in veselo oznanilo svete noči: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! .. .« Naj pripel je to lepo oznanilo vse naše rojake k božjemu Detetu! — Stanko iz Merlebacha. Nica V zadnji številki nismo ničesar poročali, kajti: delali smo, da bomo imeli kaj sporočiti. Ali nas poznale? Za „Našo luč” smo se lolograli-rali. . . Petričevi, Lobanova in Čelikova iz Nice. Spomin na poroko Draščkovega Ivana z Anico-Vihno Kodeljevo v Nici. Tudi Škrljev Lojze in Marta Ferfolja v Nici sta se p moči la. prvo mesto pridejo sedaj poroke. Poro-p ,se je Draščkov Ivan, Francetov brat, na ointe de Contes. France je znan kot izvrsten Slovenec in dober katoličan obenem. Njegov brat gre isto pot. Hvala Bogu! Ta n.iegov brat se je domenil z gospodično Ani-j^-Viilmo Kodeljevo in 30. oktobra sta stopi-‘a pred oltar v naši župni jski cerkvi na Rue France v Nici. — Isto se je dogodilo z Lojzetom Škrlj, ki je dobil za svojo ženo ip*arto Ferfolja z enakimi lepimi lastnostmi. ofej isti dan dva pridna para . . .! Ves Pointe 'iM *n Hrap je l)il pokonci tisti dan. župnik pater Jakob je oba počastil s ?y°.io prisotnostjo in jima želel vse dobro za življenje. Kar je slovenskega na Ažurni obali, Se tem željam pridružuje. Sl • ^rovenci smo znani kot pridni . . Tudi l()jak Petrič Tone je znan kot tak, saj pred-eciuje našemu življenju in delu. S svojim ,rudom je dospel tako daleč, da je kupil llstno hišo, ki smo jo v nedeljo 17. okto- bra, slovesno blagoslovili. Škoda, da nam »Jule« ni dodal slik, ki jih je ob tej priliki »pritisnil« na film. Eno sliko pa objavlja »Naša luč«. Predstavlja otroke treh družin: Petričeve, Lebanove in Čelikove v Nici. Naša farna cerkvica je popolnoma prenovl jena. Pater Jakob se je trudil in potil, da je teklo z njega, in Slovenci tesno o5’ gunci so protestirali že tudi nekateri nemški krogi. München. — Slovenske maše so razmeroma še kar dobro obiskane. Materinski jezik pr' bogoslužju je vsem všeč. Aktivno sodelovanje pri maši pa bi bilo lahko boljše. Menda nihče rte bi protestiral, če bi bila molitev bolj glasna in pesmi bolj ubrane, čeprav mašnih pesmi včasih previsoko začne . . . Poroka g. Franca JazbUrška z gdč. Marijo Šprah v „slovenski” cerkvi v Miinche-nu. O itjcj smo poročali ie v novembrski „Naši luči”. Porurje življenje in smrt se vrstita v vsaki fari. Prav tako je tudi pri nas v Porurju. Ker imamo tu predvsem mlade ljudi, nastopa smrt bolj Poredkoma; če pa nastopa, seže po upadem življenju. Najprej bomo našteli krste, ki so vedno vesel dogodek za starše: V Eschweilerju je bila krščena Rozalija Luštek kot tretji otrok v družini Stanislava in Marije; v Oberhausenn iv kot prvorojenka Romana Podgoršek razveselila starše Filipa in Bernardo; v Hom-bergu ,smo krstili prvega Cirila-Martina v 1 orurju, sinka Cirila Bambič in Angelce; v ooiingenu Simona Zupan, sinčka Marije in Vinka; Essenu pa trije naenkrat iz družine Ivana Kuhar in Donis-Else: Uwe, Sabina in Detlef. — Vsem: Čestitamo! Uidi ustanovitev novih družinskih žarišč v oktobru ,ni manjkalo, namreč porok. Tako sta se v Köln/Spich poročila Aleksander Božič iz Ilirske Bistrice in Ingeborg Weber iz Kčilna; v Dortmundu Jože Zadravec iz Sv. Miklavža pri Ormožu in Jovanka Skočić iz Skradinja; v Oberhausenu Andrej Kravanja 'n Ana Skočir, oba iz župnije Bovec v Soški dolini. V Essenu je bila poroka Alojza ‘Sinkovič iz Brestanice (Rajhenburga) ter Ejudmile Zupanc iz Bistrice pri Zagorju; in Janeza Kuhar, doma iz Rogoznice v mariborski škofiji, ter Doris-Else Beckmann, rojene v hssenu. — Vsem parom želimo božji blagoslov, srečo in zadovoljstvo na novi življenjski Poti! Med vesele dogodke krstov in porok je med rojake v Porurju zopet nepričakovano po-segla smrt. To pot si je izbrala rudarja Andreja Trdipa v Oberhausenu. Dobrih trideset let je dopolnil Andrej, ki je bil rojen v vasi Plat pri Mežici in je zadnjih sedem Ut preživel v Porur ju. Seveda, smrt ne gleda na starost, večkrat tudi «e na zdravje in zaslužek in tako se tudi pri Andreju ni ozira-U ne na levo in ne na desno. Ko se je pel jal '■ motorjem po cesti, se je vanj zaletel tovornjak in Andrej je bil na mestu mrtev. ' 0 se je zgodilo v soboto, 16. oktobra. Po-8Teba se je udeležilo lepo število slovenskih delavcev iz Oberhausena. Upajmo, da je pri Um vsak sklenil, da želi umreti pripravljen, M je v milosti božji, saj velja znani rek: Kakršno življenje, takšna smrt! — Naj bo Bog Pokojnemu Andreju Trdinu usmiljen sodnik Slike: Mladi slovenski pari iz Porurja. 1- Jane/. Amon — Eleonora Voraček, Oberhansen. 2- Franc Romih — Stanislava Novak, Hilden. '!• Jožef Zadravec — Jovanka Skočič, Dortmund. 1' Andrej Kravanja — Ana Skočir, Osterfeld. in naj počiva v miru! Sorodnikom doma naše iskreno sožalje! Za Vse svete smo obiskali grobove naših rojakov v Oberhausenu in Essenu ter se pri tem v duhu podali na domača pokopališča, kjer počivajo naši pokojni sorodniki. V Bergneustadtu je bilo v nedeljo, 31. oktobra, po sv. maši skioptično predavanje barvastih posnetkov iz Slovenije. Ko smo gledali naš lepi Triglav, Bled, morsko obalo in Postojnsko jamo, je nam zagorelo srce po domovini. Bog daj, da bi tam (kmalu prišlo do takih razmer, da nam ne bi bilo treba iskati kruha na tujem! Hessen-Baden-Posarje Slovenski duhovnik v Mannheimu stanuje odslej na naslovu: Augusta Anlage 52, t>8 Mannheim. Posarje: Našo slovensko mašo imamo sedaj v župnijski cerkvi v Lebachu, vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob štirih popoldne. Po službi božji nam je na razpolago soba v župnijskem domu, kjer se bomo vsakokrat zadržali nekaj časa v prijetni domači družbi. Naj bi Lebaoh postal za naše rojake v Posarju vsako zadnjo nedeljo v mesecu cilj nedeljskega sprehoda ali izleta! Württemberg Dne 23. oktobra sta si v župnijski cerkvi Oberstenfeld obljubila večno zvestobo Štefan Gomboc iz Gornjih Petrovcev pri Mariboru in Margit öhler iiz Würbentala (ČSR). Naše čestitke in voščila! Vabilu k slovenskim sv. mašam so se ljudje v zadnjih nedeljah povsod dobro odzvali, zlasti v Unterkochcnu je družba vidno narasla. Vabljeni ste še v naprej. Sedaj, ko se bližajo božični prazniki, moramo misliti na to, da jih bomo vredno obhajali. Priložnost za sv. spoved izven Stuttgarta bo povsod, kjer imamo med adventom sv. mašo, eno uro poprej. V Stuttgartu pa bo obilno priložnosti v župnijski cerkvi St. Maria zadnje tri dni pred božičem in tudi na sv. večer, a takrat le do 18,30, ker potem cerkev zaprejo in ostane zaprta do začetka polnočnice. Med polnočnico pa bo slov. duhovnik tam tudi na razpolago. Skupno božično službo božjo bomo imeli na praznik sv. Štefana v cerkvi Hl. Geist. Poprej bo tam prav tako priložnost, da opravite sv. spoved. JiSiJtalijar Rim. — Zadnjo nedeljo v oktobru je nadškof dr. Pogačnik daroval v cerkvi sv. Lovrenca sveto mašo za Slovence, ki so pomrli v Rimu, doma in po svetu. Rimska slovenska kolonija se je udeležila svete maše in po obredu v cerkvi obiskala grobove Slovencev, ki so pokopani na rimskem pokopališču Čampo Vera-no. Med bolj znanimi našimi rojaki, ki so umrli v Rimu in čakajo vstajenja na Čampo Verano, so: dr. Janko Kralj, umrl 1944.; frančiškan p. Hugo Bren, umrl 1953.; salezijanec dr. Matija Šaruga; sestra klarisa Marija Antonija; jezuit p. Anton Prešeren, umrl 1965; Marija Simčič, poročena Baleani; Marija Marinšek; g. Anton Selan in še nekaj ljudi, ki so manj znani. Drugi- dan, na praz- Ni še konec begunskih taborišč. Ko ir njih eni odidejo, pridejo vanje drugi. Na sliki: Del Slovencev, emigrantov, fotografiranih v Capui v Italiji oktobra !‘Hit nik Vseh svetih popoldne, pa je rimski kar-dinal-vikar Traglia ob asistenci vseh rimskih župnikov opravil liturgične obrede za rajne, Pokopane na tem pokopališču. Podobne obrede je na dan vernih duš ob spremstvu rimskega klera in vernikov opravil sveti oče Pavel VI. v baziliki isv. Petra. Posebej je obiskal grobove svojih zadnjih treh prednikov na , Prestolu sv. Petra: Janeza XXIII., Pija XII. >n Pija XI. V nedeljo, dne 7. novembra, je rimski škofijski odbor Apostolata sv. Cirila in Metoda Priredil v zavodu Russicum skioptično predavanje o Sveti deželi ter meniškem življenju na gori Athos. Precejšnje število Slovencev se je udeležilo predavanja. Latina. — V teku meseca oktobra so se vršili živahni emigrantski premiki: dotok novih emigrantov je zadnje mesece narastel, tako da je bilo v Trstu zabeleženih dnevno 50 novih prihodov. Odpotovalo pa je v teku meseca oktobra 1965 v osmih različnih transportih okrog 600 emigrantov. Največ jih je odšlo^ na Švedsko, potem v Kanado, Združene države Amerike in v Avstralijo. Neko manjše število jih je našlo možnost, da so se nastanili v Italiji. Med temi, ki so šli preko mor-ia z letali ali z ladjami, je nekaj nad 60 Slovencev. Novim naseljencem želimo mnogo sreče in uspeha v novih deželah in priporočamo, da se naročijo na »Našo luč«, ki jih ko vezala med seboj. Bog jih spremljaj na vseh njihovih potih! Capua. — Božja služba za Slovence, ki jih je zdaj večje število, je bila 24. -oktobra in 21. uov.; prihodnjič bo spet pred božičem. Sveta liturgija se vrši v domačem slovenskem jeziku. V Latini pa je sveta imaša v slovenskem jeziku vsak mesec dvakrat. Mzozenišfca Nepričakovano nas je zapustila ga. Amalija Tordan, poročena Železnik, rojena 1908 v Bučki, stanujoča v Hoensbroeku. Pokojnica je bila skrbna mati številne družine, tiha in Plemenita žena. Njo kot njeno družino smo redno videli na naših verskih in narodnih prireditvah. Ohranili jo bomo v najlepšem spo-'rtinu. Soprogu g. Francu, sinovoma in hčeram izrekamo krščansko sožalje. Naj počiva v miru! j-1- Leo Britovšek iz Hoensbroeka je v Rim-burgu sklenil zakonsko zvezo z gdč. Sofijo Fho.ren. Iskreno čestitamo in želimo vso srečo! 2a Vse svete so se rojaki iz Heerlerheide v lepem številu zbrali na pokopališču, kjer je »Zvon« zapel žalostinko našim dragim pokoj- nikom v pozdrav. Molili in zapeli smo tudi ob grobu patra Teotima v Heerlenu. P. Teotim je bil dolgo let naš duhovnik. Zaradi nas se je naučil slovensko in je z vsem srcem delal za nas. Njegov grob je popravil in uredil g. Romih, za kar se mu toplo zahvaljujemo. Sporočamo, da bo slovenska polnočnica tudi letos v kripti nove cetikve »Maria Rade« na H-omerte Weg v Hoensbroeku. Iskreno vabljeni ! Ker morda zanima še druge . . . Rojak J. K. iz Diisseldorfa v Nemčiji nam je poslal naslednji dopis, ki bo verjetno zanimal Sc druge Slovence v Nemčiji, ki so v enakem položaju: „V Dttsseldorfu sem od junija 1964. Ker smo bili med vojno izseljeni v Nemčijo, je oče dosegel, da je vsa družina dobila leta 1940 nemško državljanstvo. Ker sem bil jaz rojen v Nemčiji, imam nemški krstni in rojstni list in sem nemški državljan. Sedaj se pa nameravam poročiti z dekletom, ki je še v Jugoslaviji. Zaradi neke zmešnjave ne dobi dovoljenja, da bi prišla k meni. Ali postane tudi ona nemška državljanka, če bi se doma poročila? Kaj moram storiti in katere papirje potrebujem?” V odgovor moremo dati rojaku tole: Če se nemški državljan poroči s tujo državljanko v Nemčiji, potem ta pri poroki lahko izjavi, da hoče imeti moževo državljanstvo, ki ga tudi brez posebnih komplikacij dobi v par tednih po ]>oroki. Če se pa nemški državljan poroči v Jugoslaviji, torej pred tujim matičnim uradom, potem pa nevesta ne more tam izjaviti, da hoče poslali nemška državljanka, ker jugoslovanski uradnik ne more odločati, kdo dobi nemško državljanstvo in kdo ne. V tem primeru mora nemški državljan poskrbeti >.a to, da pride njegova žena, ki ima jugoslovansko državljanstvo, na redni način v Nemčijo in potem tam zaprosi za nemško državljanstvo. Tovrstni |>ostopek za dosego državljanstva pa traja dalj časa. Vsak se po svoje brani . . . Pisatelja Hemingwaya so vprašali, če pozna vse kraje, o katerih v svojih povestih piše. Ta pa je dejal: »Ali je Danteja kdo kaj vprašal, če pozna pekel, o katerem je toliko pisal?« V Kanadi je izšla knjižna izdaja francoskega prevoda Jurčičeve povesti »Sosedov sin«. Izdali «o jo pavlinci v Scherbrooku, Que., oskrbel jo je pa Ferdinand Kolednik. MILENA ŠOUKAL Slovenska kulturna delavka v Združenih državah Severne Amerike Med slovenskimi kulturnimi delavci po svetu ni le cela vrsta mož, ampak tudi lepo število žena. Med nje štejemo gospo Mileno Šoukal, živečo v Chicagu v USA, ki kaže posebno zanimanje za umetnost, zlasti za literaturo, odrsko umetnost in glasbo. Svoje pesmi objavlja v Meddobju in Zborniku Svobodne Slovenije. V Chicagu se udejstvuje v slovenski izseljenski skupnosti kot učiteljica slov. šolskega tečaja pri fari Sv. Vida. Gospa Milena Šoukal, rojena Doberšek, je živela do konca vojne v Ljubljani. Obiskovala je glasbeni konservatorij in v tercetu sester Doberšek večkrat nastopala na ljubljanski radijski postaji. Leta 1944 je maturirala na Državnem učiteljišču v Ljubljani. Pot v begunstvo je gospo Šoukalovo vodila najprej v taborišče Judenburg v Avstriji, kjer je bila učiteljica taboriščne šole. V Judenburgu se je poročila z jugoslovanskim častnikom Je-romom Šoukalom in se z njim leta 1950 izse- lila v Združene države Amerike. Danes je mati 4 sinov v starosti 15, 14, 12 in 10 let. O svojem prihodu na ameriška tla je ga. Šou-kalova takole zapisala v Zbornik Svobodne Slovenije: „Prihajali smo v Združene države kot nekdaj Izraelci v obljubljeno deželo. Za nami so ostala taborišča v Avstriji in v Italiji, toliko in toliko življenja polnih let naše mla- , dosti, skrbno pa smo čuvali dediščino naših očetov — živo, preživo slovensko besedo. Začetnih težav skoraj ni bilo. Vsi smo bili veseli, da se je življenje pomaknilo naprej; s polnim zamahom smo začeli graditi načrte za bodočnost ...“ Med načrti za bodočnost pa ga. Šoukalova kot izobražena in zavedna slovenska mati ni prezrla naloge, ki jih ima do svojih otrok v tujimi. Takole je zapisala o tem vprašanju: „Mladina bo živela v nas, če ji bomo posredovali duhovne dobrine, ki smo jih prejeli od naših prednikov. Pomisliti moramo, da imamo v njej bodoče kulturne delavce, ki bodo vse prehitro utonili v velikem morju, če ne bomo storili vse, da jih vsaj delno ohranimo zase . ■ ■ Naši mladini moramo nuditi več kot doslej-Ko bo sama od sebe segla po slovenski knjigi, ko se bo začela zanimati za slovensko kulturo, bodo vsi napori poplačani. Biti moramo previdni, potrpežljivi, dosledni in vztrajni v navajanju k resnosti in poglobitvi. Pri tem bi morali sodelovati vsi, posebno so poklicani slovenski izobraženci, da premostijo prepad, pred katerim smo se znašli. Vezi, ustvarjene med domom in velikim svetom, bodo pričale, da se nismo zgubili v preteklosti, ampak da iz nje črpamo za sedanjost, da bi v prihodnosti živeli." Ob pogledu v slovensko kulturno dejavnost v Ameriki je še zapisala: „Slovenci bi Ameriki lahko dali več kot samo polko in potico. Toda če so sinovi preprostih staršev tako uspeli, da čujemo slovensko pesem od .obale do obale' , kaj bi šele lahko dali tej deželi izobraženci! In da nismo krivični: ameriška Slovenija je dala Ameriki senatorja Lovšeta, pisatelja Adamiča, generala Češarka, vrsto igralcev, pevcev in še večje število zavednih delavcev, ki so se žrtvovali v slovenskih skupnostih. Tudi slovenske skupnosti so opravile ogromno delo; priča temu so številne slovenske fare in domovi, slovenski časopisi, zavarovalnice, pevski zbori in igralske skupine . . .“ Idealom in optimizmu gospe Šoukalove moremo slovenski izseljenci samo čestitati! rojaki po svetu V 85. letu starosti je umrl v Chicagu v Združenih državah inž. Vladimir Remec, minister za industrijo v prvi slovenski narodni vladi v Ljubljani leta 1918. Z njim je umrl se zadnji živi član te vlade, 'ki je nastala potem, ku so Slovenci po GOO letih zapustili okvir Avstrije in se izjavili za narodno sa-niostojnost. Inž. Remec se je pozneje umaknil iz političnega življenja in ise posvetil gospodarstvu in jc zgradil moderno tovarno upognjenega pohištva Remec & Co. na Duplici pri Kamniku. Dr. Peter Remec, o katerem je pisala zadnja številka »Naše luči«, je njegov sin. Za njim žalujeta še dva mlajša sinova, oiba inženirja. »Preljubo veselje, oj kje si doma«, je bil naslov otroške prireditve v Moronu v Argentini. Nastopilo je kar 86 otrok in v 45 minutah pred rojaki predstavilo 26 živih slik, ki so pokazale najlepše Slomškove misli za mladino. Prireditev je -organizirala ga. Debevčeva, ki ima doma sama šestčlansko družino. Pa ne mislite, da je teh 86 otrdk kar na kupu. Razkropljeni so -daleč na okoli. Ta prireditev Je torej lep zgled prizadevanja staršev za to, da bi njihovi mladi ostali verni in zavedni Slovenci. V Argentini je bil 5. septembra sestanek zaupnikov Slovenske ljudske stranke in sicer v Buenos Airesu. Iz Argentine je prišel v Avstralijo Škrabov oča. Tam je takoj poprijel za delo, da polaga tudi slovenski skupnosti: kakor mnogo drugih melbournskih Slovencev tudi on pomaga pri zidavi slovenske cerkve. Mrliški zvonček je zapel v Avstraliji Iva-nu Sitarju iz Podg-ore pri Gorici. Povozil ga je vlak. V Slovensko šolo župnije Brezmadežne v Kanadi se je vpisalo letos 150 otrok. V šolo v vVinnipegu sredi Kanade se je -pa prijavilo 50 otrok. Vendar iz tega kraja odhajajo naše družine drugam. Letos jih je -odšlo že 12. V nadomestek pa ta ali oni fant pripelje iz domovine svojo življenjsko družico. V Trstu je bila razstava avstralskega slikarstva. Med slikarji je bil s svojimi deli zastopan tudi slovenski izseljenec Stanislav Rapotec, doma iz Trsta. »Tukaj v Johannesburgu in ostali Južni Afriki nas ni veliko Slovencev. Kolikor jih jaz poznam, so se pa skor-o vsi dobro znašli. Večina imajo že -svoje hiše in trgovine. 130 kilometrov odtod deluje slovenski misijonar Kladnik. Tu v Johannesburgu je tudi ena slovenska č. sestra, ena pa v bližini mesta. Ob ndki priložnosti, ko se nas je zbralo več Slovencev skupaj, smo zbrali za p. Kladnika toliko denarja, da smo mu kupili -pisalni stroj in še vrsto drugih pisalnih potrebščin. Mož je bil veselo presenečen. Videl sem, da so Slovenci tu zelo darežljivi, samo nekoga je treba, -da jih spomni na kaj podobnega. Izkazali so se tudi že v drugih primerih, ko je na primer kakega rojaka -doletela nesreča. Ko bi se še povezali, pa bi lahko še marsikaj napravili in pokazali, da slovenski človek na skrajnem južnem koncu Afrike ni pozabil svoje domovine in slovenskih navad ter vsega, kar ga je učila slovenska mati.« Tako piše rojak F. K. iz Južne Afrike. Spomini na zgodovinske dogodke vzbujajo pri narodih ponos in samozavest. Spominski dnevi posebno pomembnih dogodkov so narodni prazniki. Za nas demokratične Slovence je tak narodni praznik 29. oktober, ko je bila po prvi isveto-vni vojni ustanovljena v Ljubljani prva sloven.ska narodna vlada in smo se Slovenci izjavili, da si želimo kovati usodo sami. Po Severni in Južni Ameriki je bilo letos praznovanje tega narodnega dne povezano -s proslavo 100-letnice rojstva dr. Janeza Evangelista Kreka in pa 25-letnice smrti dr. Antona Korošca. Tržačan Viktor Sulčič, arhitekt, je ena izmed najmarkan-tnejših osebnosti med staro-nasel jenci v Argentini. Tja je prišel leta 1924 in je doslej v Argentini ko-t arhitekt zasnoval že marsikatero lepo stavbo v Buenos Airesu. Poleg tega je slikar, ki je že večkrat razstavljal svoje umetnine. Kot pesnik pa se je pojavil ob svoji 70-letnici. Izdal je zbirko pesmi v kasteljanščini (španskem jeziku). Ob koncu zbirke je -dodal v počastitev svoji rojstni domovini tudi tri slovenske pesmi: Sveti Križ, Ribič mlad in Naš Kras, ki ga konča z besedami: Vi, orjaški hribi, razglasite zmagovito vsem narodom -sveta, da ta zeml ja slovenska nikomur se ne vda! .. . »Govorimo o mladinskih slavjih in mladinskih dnevih. Zakaj pa ne bi imeli enkrat tudi stari svoje dni?“ -so se vprašali nekateri rojaki v Mendozi v Argentini in priredili »Starinske dneve«. Priredili so tekmo -starejših v raznih športnih panogah, -otvorili so za otroke novo igrišče in se z drugimi vred prav lepo zabavali. Zlatega jubileja »Društva katoliških boršt-narjev« v Clevelandu se je udeležil tudi senator Franik Lausche, sin slovenskih staršev z Dolenjskega, ugleden mož v Washingtonu. Tudi tokrat je pokazal, da v njem bije slovensko srce. Govori kar po dolenjsko, a pravi: »Kadar pridem sem, me žene srce, da bi govoril lepše in pravilneje po slovensko, pa ne morem . ..« Ko je govoril o Slovencih, je rekel dobesedno: »Slovenija je dežela, ki veruje v Boga. Zato ne bo propadla.« Ker obhaja v letošnjem novembru 70 let, so mu ob tej priložnosti zapeli Korotanovi pevci »Gor čez izaro« in »V Gorenjsko oziram se skalnato stran«. Pesmi so ga ganile do solz. Brisal si je oči in kot otrok se je razjokal. V hosti Gornjega Michigana v Združenih državah je vas z imenom »Traunik«. Tej naselbini so dali ime slovenski delavci, ki so prišli leta 1906 z Notranjskega (iz kraja Travnik) v Ameriko delat v gozdove. Približno kakšnih 100 Kranjskih Janezov je bilo tam in okoli leta 1926 so zaprosili, da je država priznala njihovo naselje kot poseben kraj z imenom Traunik. Živeli so v »kempu«, to je veliki kolibi. V njej je stanovala na eni strani družina, ki jim je kuhala; drugi, samci, so pa stanovali na drugem koncu kolibe. V Washingtonu v Združenih državah je bila razstava slovenskih slikarjev. Od 17. do 30. oktobra so slovenski umetniki slikarji Ivan Bukovec, Marinka Burgar-Sever, Aleksa Ivanc, Bara Remec, Marjanica Savinšek, Hugo Vclker, Jože Vodlan in kipar Franc Gorše razstavili 43 svojih del. Take razstave so pomembne zato, da pokažejo, da ima slovenski narod tudi svoje umetnike, ki so zmožni vsak na svoj način kaj doprinesti h kulturni dediščini človeške družbe. DA NE POZABIMO... V Avstriji je zelo znan cirkus Rebernik. Ustanovitelj tega avstrijskega narodnega cirkusa je Slovenec Alojz Rebernik, rojen na Kranjskem kot sin slovenskih štajerskih staršev. V Gradcu v Avstriji je izdelovalnica motornih koles in avtomobilov Puch. Začetnik tega podjetja ni nihče drug kot Slovenec Puh, doma s Slovenskega Štajerskega. narodu sinovi Slovenska državna misel V noči na 6. januar 1929. je kralj Aleksander odpravil vidovdansko ustavo, razpustil parlament in kmalu nato tudi stranke ter uvedel osebno diktaturo. Kmalu so bila prepovedana tudi vsa »plemenska znamenja«, tako je prišel čas, ko je bilo treba iti na avstrijsko Koroško, da si mogel pozdraviti svojo narodno zastavo. Zakon o razdelitvi države z dne 3. oktobra 1929. je dal državi ime Jugoslavija in uvedel namesto 33 oblasti 9 banovin. »Dravska banovina« je obsegala Slovenijo, sprva brez Bele Krajine, ki ji je bila vrnjena 28. avgusta 1931. Slovenci smo bili dejansko vsaj upravno združeni, vendar ne kot samostojno državno pravno telo, ampak kot provinca centralistično urejene unitaristične Jugoslavije. V septembru 1929 ok-troirana ustava pozna tudi banovinske samouprave. Hrvatje in Slovenci smo bili v ostri opoziciji zoper diktatorsko vladavino. V tako imenovanih »Zagrebških punktacijah« so Hrvatje 7. novembra 1932. zahtevali, da se državno življenje povrne na leto 1918. kot izhodno točko. Mnogo bolj jasne in stvarne kot hrvaške so »slovenske punktacije«, kakor so nasprotniki krstili »Slovensko deklaracijo« Slovenske ljudske stranke, sestavljeno po dr. Korošcu z dne 30. decembra 1932. V njih se zahteva, da se da slovenskem» narodu v Jugoslaviji taka samostojnost, katera bo privlačila Slovence izpod tuje oblasti v Italiji, Avstriji in Madžarski. V ta namen je potrebna narodna samobitnost, ime in zastava, finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda ter korenita socialna zakonodaja. Da se to doseže, morajo Slovenci, Flr-vatje in Srbi s svobodno pogodbo na demokratski podlagi osnovati državo enakopravnih enot, katerih ena bodi Slovenija. Deklaracija ne omenja izrecno federalizma, a pojem »sestavljene države«, ki ga rabi, jasno kaže v njeno federalistično smer. Kljub temu, da deklaracija ostaja na stališču Jugoslavije, je vlada začela s preganjanjem »punktašev«, internirani so bili dr. Korošec in drugi voditelji SLS, vprizorjen je bil »šenčurski proces«. Pritisk oblasti pa je povzročil samo to, da je šla mladina še bolj v radikalizem, v vrstah akademskega in srednješolskega ka- toliškega dijaštva je bila izrečena zahteva po slovenski državi. »Svobodoumni« književnik Josip Vidmar je tedaj v knjižici »Kulturni problem slovenstva« izjavil, da so samo katoliški krogi ostali zvesti slovenski ideji. 9. oktobra 1934. so revolverski streli že drugič usodno posegli v usodo jugoslovanske države. Po umoru kralja Aleksandra v Marseillu je bila država na tem, da razpade. V novo vlado Stojadinoviča, ki je po majskih volitvah leta 1935. dobila nalog od kneza regenta Pavla, da pomiri nasprotje med vlado *n opozicijo, je vstopil kot notranji minister dr. Anton Korošec, ki se je še posebej prizadeval za sporazum s Hrvati. V volitvah decembra 1938. so Hrvatje kakor tudi Slovenci dokazali strnjenost svojih vrst. Nova vlada Hragiša Cvetkoviča je upoštevala zahtevo Hrvatov in Slovencev in konec avgusta leta 1939. končala pogajanja s Hrvati. Njih sad je Hi banovina Hrvatska. Tej bi morala slediti banovina Slovenija, pa so nje ustanovitev °virale med drugim tudi neke dualistične ležnje, po katerih naj bi se država razdelila v hrvaško in srbsko vplivno področje. Čeprav so Slovenci po hrvatskosrbskem sporazumu nehali biti jeziček na jugoslovanski politični tehtnici, so vendar bistveno pri sporazumu sodelovali. Ko se še ni rešil notranje-politični problem Jugoslavije, je tudi našo domovino zatela druga svetovna vojska. Ogromna večina slovenskih vojakov je zagrabila za orožje v upu, da zmaga nad Osjo prinese Zedinjeno Slovenijo, nekako sluteč, »da možnost zedinjenja vsega slovenskega ozemlja pride šele tedaj, ko bomo Slovenci stali naenkrat na fronti zoper Italijane in Nemce«, kakor se Je izrazil na zadnjem narodno-obrambnem tečaju v Begunjah dr. Korošec. Slovenski vojak je zato do zadnjega vršil svojo dolž-uost. Kakor v zasmeh slovenskemu upanju Pa je bila domovina razkosana med Nemce, Italijane in Madžare. Okupatorji so zatrli 2adnjo sled dejanske domače oblasti. Nacizem je že začel izvajati svoje načrte, po katerih naj bi se Slovenija germanizirala, Slovenci pa preselili v neki »Neukrain« v Sibiriji. V največji stiski slovenskega naroda je začela Komunistična stranka Slovenije domačo Vojsko, odklanjajoč vsako tako zvezo z ostali mi odporniškimi gibanji, ki bi tem gibanjem ohranila avtonomijo in bi jih ne podvrgla kontroli komunistov. Po žal predolgih Pogajanjih so si nekomunistične stranke v izjavi 29. oktobra 1944. jasno formulirale slovenski program v času naj hujšega gestapovskega nasilstva in ustanovile Narodni odbor za Slovenijo kot vrhovno narodno oblast. Izjava 29. oktobra 1944. predstavlja doslej najjasneje izdelan in od vseh demokratičnih strank priznan program. Vkljub svoji zakas-nelosti je ta sporazum med strankami ena izmed pozitivnih postavk slovenske zgodovine po nemško-laški invaziji. Po svoji črti je oktobrska izjava odpoved votlemu jugoslo-venarstvu, tiha obsodba vidovdanske in septembrske ustave, povrnitev vsega slovenskega političnega življenja na tla politične realnosti. Ako vzamemo v poštev še komunistično stranko in njej pridružene struje, ki so se tudi izjavile za slovensko državno misel, potem po letu 1944. v Sloveniji ni nobene politične sile, ki bi ne stala na stališču slovenske države. Druga pozitivna postavka, ki jo je prinesel razvoj dogodkov druge svetovne vojske, je vstop »slovenskega vprašanja« v svetovno politično aktualnost. Ako je bilo zedinjenje slovenskega ozemlja doslej notranje vprašanje Avstrije in Jugoslavije, oziroma še njunih sosed Italije in Madžarske, je postalo z usta-norvitvijo Tržaškega teritorija svetovno politično zajemljivo. Ker je ostal »tržaški problem« v resnici nerešen, more tudi vprašanje v vsej celoti združene Slovenije kot njegovega miiiiiimiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Qadianikö morje Simon Jenko Buči, morje adrijansko! Bilo nekdaj si slovansko, ko po tebi hrastov brod vozil je slovanski rod. Ko ob tebi mesta bela našib dedov so cvetela, ko so jadra njih vojske, še nosila njih ime. Tiho, morje! Kam si d’jalo, al’ brodovje pokopalo, jih razbilo ob peči, da jih videti več ni? Morje ni jih pokopalo, ob peči jih ni razd’jalo; da jih videti ni več tega kriv je tuji meč. bližnjega geografskega zaledja priti na dnevni red svetovne politike. Samo v mednarodnem okviru je tako odslej naprej iskati rešitev slovenskega vprašanja. Ne samo domača zgodovinska izkušnja druge svetovne vojske, ampak tudi politična aktualnost sama nas naravnost sili, da jasno izoblikujemo obseg in vsebino slovenskega državnega načela. Dokazati moramo velikemu svetu in ga prepričati, da je samo slovenski državni princip politično dovolj trdno in evropsko edino zadovoljivo urejevalno počelo bližnjemu tržaškemu zaledju kakor tudi prostoru »srednjeevropskega kolodvora«, ki ga tvori slovenski prometni četvero-kot Trst—Ljubljana—Maribor—Beljak. Ta dokaz moramo doprinesti predvsem tako imenovanemu zapadnemu svetu. Smisel Slovenije je, da veže, toda, da veže samostojno in samotvorno. (V spomin na 100-lctnico oživljenja slovenske državne misli v Spitali! ob Dravi spisal Peter Lcvičnik.) Oh prazniku 9r). rßutbatt zavetnice rudarjev in delavcev v kamnolomih Pozdravljena, Barbara, naša zavetnica. Tvoji rudarji smo, vneto Te prosimo. Čuvaj nam rove, naše domove. Roke nam odpri, težav nas otmi. Pozdravljena, Barbara, naša dobrotnica, Varuj družine nam, ščiti naš sveti hram. Da bo življenje nam v zasluženje. Izprosi moči, za težke nam dni. Pozdravljena, Barbara, božja si ljubljenka. Če nam grozi vihar, v duše nam vlij svoj žar. Dvigaj nam želje, krepi veselje. Ob smrti ljubo nas pelji v nebo. F. Sekovanič fo in ono Pogled v svet Poročali smo že, da so komunisti v Indoneziji, ki ima 100 milijonov prebivavcev, z državnim udarom skušali priti na oblast. Načrte so jim prekrižali nekomunistični generali, ki sedaj nad komunisti, katerih je 3 milijone, izvajajo ostre represalije. Sukamo, državni poglavar, je dalj časa skušal biti nevtralen in ise je trudil pomirjevalno vplivati. Novi odpori komunističnih gnezd po raznih krajih pa so ga privedli, da je javno podprl čistilno akcijo vojaških oblasti. Želimo, da bi Indonezija uspela ostati na pobi, ki vodi v napredek in svobodo. V Vietnamu še vedno divja vojna. Naj-večja žrtev te sovražnosti je vsekakor nesrečno vietnamsko ljudstvo. Tudi Vietnam dokazuje, da so komunistične metode povsod enake. Kar se danes dogaja v Južnem Vietnamu, je med zadnjo svetovno vojno doživljal slovenski narod. Komunisti so se ljudstvu predstavljali pod krinko osvoboditeljev, a so se v resnici borili za oblast. V ta namen so morili vse, kar jim je stalo na poti. Gozdovi in noči so tedaj bile priče nečloveških dejanj komunističnih zločinov. Prav tako komunisti danes ravnajo v Vietnamu. Morijo vse, kar jih ovira pri njihovih nakanah. Pomorili so že na tisoče županov in drugih vplivnejših ljudi, ki so ostali zvesti svoji zakoniti vladi. Res, ubogo ljudstvo ! Kitajska, vodilna komunistična sila v Aziji in najbolj odločna bojevnica za svetovno komunistično revolucijo, zadnje čase nima posebne sreče. V Vietnamu stvari nikakor ne gredo tako, kot bi ona želela. V Indoneziji jih je dobila po glavi, ker ni uspel državni udar njenih zaupnikov. Med azijskimi in afriškimi narodi je Kitajska zgubila ugled zaradi podpihovanja indijsko-p akistanskc vojne. Toda Kitajci so trdoživi. Iskali bodo novih možnosti za širjenje svetovne komunistične revolucije. Priložnosti za to ne manjka. Verjetno so komunisti že pridno na delu v Kongu, ki spet privlačuje pozornost »veta nase. Zdi se, da jc vzrok sedanje krize v Kongu v strahu predsednika države Kasavubuja, da bi mu bivši predsednik vlade Čomlbe zrast el čez glavo. POIZKUSI ^koda, da osebne ambicije posameznikov ogrožajo prihodnost cele dežele. Kasavubu in (’ornbe sta različna značaja, vendar sta se lepo dopolnjevala. Prvega sta odlikovala u-tnorjcnost in trezen premislek, drugega pa navdušenje in podjetnost. S skupnim nastopom sta državo dvignila iz revolucije, v katero so jo pogreznili komunistični agentje. Po kakem letu Čombejeve vlade je bil Kongo spet na Poti obnove. V oktobru pa je Kasavubu Čombeja odstavil. Ali res Kasavubu, ki je poznan kot preudaren človek, v strahu za svoj položaj izgublja pamet? Človek ima namreč vtis, da Kasavubu proti odstavljenemu Čombeju, ki 'uia v ljudstvu še močno oporo, išče zavezništvo pri sosedih, ki so še včeraj podpirali upornike in bili torej sokrivi njihovih strahotnih zločinov nad kongoškim ljudstvom. Nesrečni nastop Kasavubuja more koristiti samo komunistom, kajti »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima!« Bog daj, da bi zmagala pamet! K-ov. Mika Tam pred mračno sivo hišo kakor tujka je slonela. Vsa zgubljena, revna, majhna v tih je mrak strmela. Videla sem njeno lice — oj, prečudno je sijalo — in oko, ki je nemirno nekaj daleč tam iskalo. Roke, kakor da že mrtve so v naročju ji ležale, vse preslabe, da bi v temo novo luč prižgale. Kot da mi je rodna sestra, sem ji blizu, blizu bila. Njena skrivna bolečina mojo je pokrila. Dušo, srce bi ji rada na stežaj odprla. Ona v trpki ni bolesti niti name se ozrla. R., Francija. O Narava nam je dala dvoje ušes, pa ena sama usta. (Disraeli) DECEMBER Tu že mesec je december. Vsepovsod že sneg leži. Tudi mraz povsod razsaja, Le pri nas še tega ni. Daleč sem od snežnih krajev, daleč sem od vseh planin. Tu se siva megla vleče, tu vse polno je ravnin. Oj, Vestfalija prostrana, tukaj zima ni doma. Tudi sneg le redko pada, drevje ivja ne pozna. Daleč snežni so vrhovi, daleč bele so gore. Daleč je Gorenjska moja, tja le vleče me srce. V ZAPORU Soba mala in preprosta, niti cvetja ni nič v njej. Samotno, tiho in otožno vsepovsod je zdaj. Kdo mi cvetje bo prinesel, kdo se z mano veselil? Nikogar ni v bližini, da z mano žalost bi delil. Stene trde so in neme, strop pogreza sc v temo. Sobni tlak: tudi ta sc maje, vdira se v zemljo. Malo okno — to edino: skozenj beli dan žari. Skozenj gledam domovino, ki pod tujcem tam ječi. Bogdan Anžel Ljubifeljem slovenskih posebnosti Uprava „Naše luči” ima slučajno na razpolago za naše rojake po svetu nekaj lepih slovenskih spominčkov. N. pr. ribniški pušcljc (iz suhe robe) 30 cm visok, ribniški pušeljc 40 cm visok (zelo lep), kolovrat 20 an visok, zakonski barometer na krožniku (sc obesi na steno), lesen krožnik s slov. narodnimi motivi, lesen kozolec 15 an visok, spominček z Bleda s klopico, spominček z Bleda z vremensko hišico, pročelja hišic z raznimi gorenj-skimi kraji, 0 cm visoke pletene lesene koše, ogledalo z lesen bn ročajem ter sliko Aljaževega stolpa, sliko Bleda na lesu, male lesene krožnike s tol-kačem. Vse te reči so primerne tudi za tombolo na Silvestrov večer bi prireditve. Za ceno in naročilo se obrnite na upravo „Naše luči”l Rojaki pišejo » ... zahvaljujem se Vam za knjigi. Mislim, da si lahko predstavljate, kako ti domača pisana beseda dobro dene pri srcu, če si daleč proč Oid svojih. Ko sem bil doma, sem rad prebiral knjige, a čital sem jih z nekim občutkom, da so te knjige bile napisane le zato, da si je pisatelj služil samo vsakdanji kruh. Ko pa sem prečital ti dve knjigi (Ljud je pod bičem), sem imel prav drugačen občutek, ker nista tako napisani kot druge, ampak s srcem, v spomin na svoje prijatelje in nekdanjo pisateljevo težko preteklost. Šele zdaj, ko sem prišel v tujino, sem resnično zvedel, pred kakšno krinko sem živel doma, kakor živi še sedaj večina naših ljudi. Prav ne morem verjeti, da sem bil, ko sem še hodil v šolo, tako prepričan, da je to vse res, kar so nas tam učili. Zdaj sem šele začel spoznavati, da so nas samo zato tako učili, da bi mladi rod prepričali, da so nam svobodo priborili oni brez greha. Tudi tega ne morem razumeti, kako da lahko nekateri ljudje vse to prenašajo, ko resnično vedo, ka j in kako je bilo takrat, ko je prišla ta svoboda. Ob koncu Vas prosim, da mi oprostite, da Vam tako pišem, toda drugače ne morem, ker sem moral neko,mu razodeti svoje misli tako, da me bo razumel... Ko pa dobite 3. del Mauserjevega dela, mi ga pošl jite.« — N., Nemčija. • „Pisec članka P. K. iz Švedske nam v zadnji »Naši luči« popisu je, koliko je moral na Švedskem prestati, ker je Slovenec in drugo. Mnogo naših je že bilo v bolnišnici in so še, pa ne morejo kaj takega povedati. Kaj smo mi ostali Slovenci tu izjema? Naj ta pisec ne meče vse Švede v en koš, kot da bi bili nam sovražni, ker je tudi dosti dobrih. Priznati moramo to in jim dobroto vračati. Slabi so pa povsod in ne malo med nami samimi. Naj omenim primer, kako se Švedi bolnemu tu jcu pomagali vsak dan z nabiranjem hrane, obleke in denarja z željo, da bi si čimprej opomogel, ker je bi! novodošel in še bolan povrhu. Cim je pa ta možakar ozdravel, si je kupil s prihranjenim denarjem in s podporo bolniške blagajne avto. Lahko si mislite ogorčenje Švedov, ki so si od svojega odtrgali, da bi mu pomagali. Tudi bi rad omenil, da se včasih Slovenci srečamo tudi iz raznih kra- Mali oglasi Cenik oglasov: Vsaka beseda 1 avstr, šiling (2 bfr, 0.20 N P, 0.15 DM ali protivrednost). Uredništvo z objavo oglasa ne prevzema nobene odgovornosti glede vsebine oglasa kakor tudi ne glede oglaševalcev, ker jih ne pozna. Naslov oglaševalca posreduje uredništvo le tistemu, ki v pismu priloži kaj za odgovor (ali mednarodni kupon za odgovor ali denar ali znamko). Pisem za osebe, ki oglašajo, uredništvo ne sprejema. Uredništvo posreduje le naslov oglaševalca. Hitro in točno prevaja vse vrste listin in beril iz slovenščine v nemščino in o-bratno dipl. filolog Joseph Arech, 8000 München, Lau-ingerstr. 42. Piše tudi prošnje in poučuje slovenski in nemški jezik. Pišite mu! Obveščam rojake v tujini, da imam trgovino in cks-port za sledtppj^s Radio,/^levizoiYp/Jn vse li11" ':5Ž) jev in se pogovarjamo. Vsak pove, koliko zasluži in kako se ima, pa nisem imel vtisa, da je tukaj res tako slabo, da je skoraj bolje vrniti se v domovino. Vsekakor je resnica, da ima človek kot tujec neke težave, a vedeti moramo, da smo pač v tujini in da smo tu gosti in da se moramo čimprej prilagoditi tukajšnjim zakonom in dobrim navadam. Tako nam bo dosti lažje.“ — H. S., Švedska. • Prosim, da mi pošljete »Našo luč« na novi naslov. »Naša luč« mi zelo ugaja, čeravno nisem Slovenec. Pret-plato za naslednje leto Vani bom poslal v kratkem. — Zagorec, Hrvat, Avstralija. električne aparate, šivalne in pletilne stroje, foto-apa-rate in ure, kmetijske in ostale stroje (nove in rabljene), vse vrste blaga, avtomobile (rabljene). Pošiljam v domovino in v vse države s popustom. „JODE“, 8000 München 2, Marsstr. 15. — Podružnica: Stuttgart,W. Bismarckstr. 93. Hrvat, katoličan, 28 let, sredn je postave, bi želel spoznati in pozneje poročiti dekle od 20 do 28 let. Naslov: Zvonko Cavar, 817 Bad Tölz, Wachterstr. 13, Deutschland. 31-letno dekle, začasno v Švici, želi spoznati mladega, poštenega fanta, nealkoholika, do 30 let starega, ki jc odrasel na deželi. Želeti je, da živi trenutno v Švici, a pridejo vpoštev tudi drugi. Naslov posreduje uredništvo »Naše luči« pod štev. (47). Za tiskovni sklad je poslal L. Župančič, Kanada: 0,70 dol. — Hvala. emfifl in še za smeh »Ko sem kupila to mačko pri vas, ste trdili, da je izvrstna za podgane. Pa se jih niti ne dotakne.« »No. ali ni potem izvrstna za podgane?« Meta bi se rada omožila in je o tem razpravljala z očetom. »Pomisli, dekle,« je dejal oče, »tvoj fant zasluži silno malo na teden!« »Je že res, oče. ampak če se imata dva rada. teden zelo hitro mine!« • Ravtar je prišel v mesto ter šel opoldne v restavracijo na kosilo. Ko je gostilničar opazil, da gost zmajuje z glavo, je prihitel k njemu ter ga vprašal, če ni morda kaj v redu. »Pravkar premišljujem, kako dobrosrčen je moral biti človek, ki je zaklal tega petelina.« »Zakaj pa. prosim?« »Ker se je gotovo deset let pomišljal, bi ga ii zaklal ali ne.« • »Prosim kos mila, ampak takega, ki posebno diši,« je dejal Pepček, ko je prišel v prodajalno. »Cernu pa tako zelo dišečega?« »Zato, da bodo mati vedeli, da sem se res umil in me ne bodo še enkrat oribali, kakor je to zdaj skoraj vsako jutro.« © Rakar: »Pes, katerega sem kupil pri vas, vso noč laja.« Prodajalec: »Ali ste že poskusili ostati pokonci in se z njim igrati?« • »Mati, nekaj denarja bi potrebovala, recite očetu zanj!« »Le sama mu reci! Saj se boš kmalu možila in zato ti je treba, da se tudi takim stvarem priučiš . . .« • Gospa: »Ali vam nisem rekla, da pazite, kdaj bo mleko vzkipelo?« Kuharica: »Saj sem pazila. Bilo je točno pol osmih.« • Treven je vzel v službo novo tajnico in par tednov potem ga je vprašal prijatelj trgovec, kako je zadovoljen z njo. »O, zelo brihtno dekle,« je odvrnili Treven, »vse v pisarni je spravila v tak nered, da bi zdaj sploh ne mogel nič opraviti brez nje.« • Bilek se je nastanil v nekem zimskem letovišču. »Ste zadovoljni s postrežbo?« ga je vprašal drugo jutro lastnik. »Žal mi je, da nisem prišel vsaj en mesec prej k vam.« »Zelo laskavo za moje podjetje, gospod.« »Mislim, da ne,« je hitro popravil Bilek. »hotel sem le reči, da bi bilo bolje, ako bi bil ta jajca, ki so mi jih prinesli, pojedel vsaj en mesec prej.« • Francelj se plazi k Rezki kar po lestvi. Trda tema je bila, zgrešil je klin in zgrmel po lestvi navzdol. Pa pride Rezka k oknu in pritajeno vpraša: »Francelj, si z mopedom?« • Miličnik precej nasekanemu tovarišu, ki je glasno korakal po cesti: »Hej, vi! Ali ne veste, da je prepovedano razsajati ponoči, ko greste domov!« »Pardon, tovariš miličnik. Toda jaz še ne mislim domov.« • »Kaj pa pomeni ta vozel na tvojem robcu?« »Tega mi je napravila žena, da ne bi pozabil oddati pisma.« »Pa si ira oddal?« »Ne, ker mi je pozabila dati pismo.« • Učiteljica je na izletu pridno fotografirala. Potem je razdelila fotografije med učenke in jim rekla: »Če boste te fotografije po dolgih letih spet ogledovale, boste gotovo rekle: Tole je Metka, ki je zdaj bančna uradnica! In tole je Emica. ki je zdaj prodajalka . . .« Pa se iznenada oglasi nežen glasek iz zadnje klopi: »In tole je naša učiteljica — in ta je zdaj mrtva!« • »...na primer moja žena: najboljša soproga na svetu je, ljubezniva, prijazna, skrbna, prisrčna. — Skratka: popolna. Če mi ne verjamete, jo vprašajte sami.« • Dva Škota se ustavita pred kinom. »Skoda, za danes sva že prepozna. Predstava se je pričela že ob 21. uri,« pravi prvi. »In koliko je zdaj na uri?« vpraša drugi. »Že 21.01.« 2^0 NAŠA LUČ mesečnik za Slovence na tujem Začel izhajati 1. 1951 o 10. številka — letnik 14 December 1905 • Izide desetkrat v letu (vsak mesec razen julija in avgusta). Dopise za številko, ki izide konec meseca, mora uredništvo prejeti vsaj do 8. v mesecu. člankov ne vrača. • Za uredništvo odgovarja dr. Janko Homböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu. • Naročnina za list je za vse leto 40 šilingov ali protivrednost: 80 bfr, 8 NF, 5,50 h. gld, 6,2 DM, 1000 Lir, 12 angl. šil., 10 norv. kron, 8 švedskih kron, 10 danskih kron, 20 avstralskih šil., 2 dolarja. List lahko naročiš pri bližnjem poverjeniku ali pa naravnost pri upravi v Celovcu. o Uredništvo in uprava imata naslednji naslov: „Naša luč“, Viktringer Ring 26, Celovec, 9020 Klagenfurt, Austria. • Printed in Austria