la »atom- toplice« je bilo J obisku predsed- Jg IS SRS Stane- J Kavčiča jasno Jjvedano, da so v Hjy (obetajoče) ^iskave. Če bo ^e dovolj, se bo- ^ toplice razvile v ^ristično in zdrav- stveno smer, če ^ dovolj, potem ^edvsem v zdrav- stveno. Toda uspe- la in razvoja želj- Obsoteljča- ^jn ta če očitno bil všeč, apeli- ^li so na predsed- nika za pomoč in razumevanje. Tudi y tem, da bo več vode? REGULACIJSKA DELA SE NISO KONČANA • Z regulacijo celjskega ovinka Savinje ne- varnost pred poplavami še ni odstranjena. • Na regulacijska dela še čakata Savinja, Hudinja itd. • Preskrba Celja s pitno vodo. . • Sestavljen je 15-letni perspektivni pro- gram vodnogospodarskih del. • Za kanalizacijo, navzlic vsemu, še vedno premalo sredstev. Zlasti je pereče čiščenje indu- strijskih in gospodinjskih odpadnih voda. • Prioritetna dela v petletnem perspektiv- nem programu razvoja celjske občine. Kip splavarja na Savinj- skem nabrežju v Celju ni samo spomin na nekdanje savinjske . flosarje, ni samo dokument dejavnosti, ki je prešla v narodopisno 22načil- nost, marveč tudi oi)ozarja, da so bila uspešno zaključena regulacijska dela na celjskem vodnem vozlišču, zlasti še na tako imenovanem celjskem ovinku Savinje. Celje je doživelo nič ko- liko poplav, manjših in kata- strofalnih. Visoke vode so na- vadno prestopile bregove re- čnih strug že izven mestnega območja, se zatem združile in napadle mesto. Običajno so te poplave povzročali hudi nalivi, le poplavo oktobra 1964. leta je povzročilo de- ževje pokrajinskega obsega. Pred regulacijskimi deli na Savinji, so manjše poplave zabeležili tudi po osemkrat na leto, intenzivnejše dvak- krat, katastrofalne pa so bi- le 1874., 1901.. 1926., 1933., 1954. in 1964. leta. (Dalje na 6. strani) Ct'lje. dne 2H. septembra 1970 — Številka 38 — Leto XXIV — Cena 60 par Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec v LUČAH so ODKRILI SPOMENIK SKLADATELJU Sobota, 19. september. Lepo »«ično jutro. Gornja Savinj- ska dolina se je bleščala v t soncu in tudi Raduha je bila ■ to jutro svetla in vabljiva. Prebivalci Luč in mozirske občine so se ta dan, dobrih sedem mesecev po smrti ro- j^a in skladatelja Blaža Ar- Diča, spet vračali k njegove- mu imenu in delu ter mu ▼ pod mogočno goro, ki je pomenila vse, moč in ^bezen, odkrili spomenik, ^lo kiparja Stojana Batiča. V Lučah sa je zbralo okoli dva tisoč ljudi, med gosti so bili najvidnejši predstav- niki javnega in glasbenega življenja. Znova so se prišli poklonit spominu človeka, ki zavzema med tvorci sloven- ske simfonične glasbe prvo mesto, ki je ostal zvest svoji zemlji in svojim ljudem v vseh delih in ki je, oprt na mogočno Raduho, iskal svojo pot in svoj umetniški izraz. Temu je podredil tudi formo glasbenih stvaritev. Domači človek, njegovo delo, življe- nje, trpljenje in borba, do- mača zemlja so mu bili vse; zato ni naključje, da je v svo- jih glasbenih delih ohranjal tudi črte narodovega izroči- la. Kot skladatelj se je Blaž Amič uveljavil zlasti kot slo- venski simfonik; njegovo delo se je poznalo tudi na drugih toriščih. Tu velja zlasti po- udariti pedagoško moč vedre- ga in vedno nasmejanega pro- fesorja na Ijubljar^ki akade- miji za. glasbo; pot pa ga je vodila še med Ijudskopro- svetne delavce. Bil jim je velik mentor. V Lučah, v senci mogočne Raduhe, stoji njegov spome- nik; poleg pionirskega odreda je zdaj tudi tamošnja osnov na šola dobila njegovo ime. Na sobotni slovesnosti je o delu in liku pokojnega skla- datelja najprej spregovoril predsednik prosvetno-kultur- nega zbora silovenske skup- ščine, Miloš Poljanšek, za njim pa še predsednik mozir- ske občinske skupščine Jože Deberšek, dr. Dragotin Cvet- ko T imenu društva sloven- skih skladateljev, prof. Leon Pfeifer, rektor akademije za glasbo, Marjan Gabrijelčič v imenu republiškega odbora zveze kulturno prosvetnih or- ganizacij ter Crt Šinkovec, odgovorni urednik TV 15, V uspelem siporedu, v ka- terem so izvajalci posiredo- vali tudi Amičeva dela, so sodelovali še godba na pi- haila z Raven na Koroškem, mladinski pevski zibor % Je senic, mošta pevski abor Lira iz Kamnika, recitatorjd ill domači pevci. MILAN B02IC — WejduS, tovariš miličnik. Mene ustavite, ker "««n pri rdedi Sel če* cesto. Kaj p« cene? Te ne za- ^''t^vite, čeprav so jim najvišji tako odločno pri- rdečo luč? — PREDSEDNIKOVANJE AIX)JZA JUVANA NA LJUBNEM. Biti predseilnik krajevne skupnosti pomeni naložbo odgovornosti, ki je utesnjena med materialne mož- nosti in med soudeležbo vseh krajevnih činiteljev. Kjer je obojega več, tam so tudi uspehi vidnejši. Večji. 49-letni Alojz Juvan, zaposlen v GLIN-u v Nazarjih, je zadnja tri leta predsednik krajevne skupnosti na Ljubnem. V kraju, ki je bil še pred nekaj deset leti osrednje kulturno in gospodarsko središče dela doline, vendar je sčasoma upravni i>oložaj izgubil. Kljub temu pa Lubenci prav v obdobju predseduikovanja Alojza Juvana dosegajo lepe uspehe, čeprav marsikdaj dvignejo glas zoper republiško in občinsko politiko pri reševanju problemov- V teh dneh bodo kronali z uspehom dve skupni akciji: ureditev trga in asfaltiranje cest ter rekonstrukcijo vodovoda. Končano bo dvoje akcij, ki vsaka po svoje predstavljata temvečji uspeh, če vemo, kako plitke so blagajne krajevnih skupnosti. Foto: J. Sever KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZM Jutri dopoldne ob 7.30 se bo v veliki dvorani Narod- nega dcxma v Celju zbralo več kot sto mladih iz vseh ak- tivov Zveze mladine celjske občine na XV. volilni konfe- renci občinske organizacije ZMS Celje. Kot so za$>iS'Ali na vabilu se bodo sestah po dvoletnem obdobju, da bd kiriUono ocenili prehojeno pot in izoMilko- vali nove zasmove za še učinkovitejše delo v prihodnje. Vsebinski poudarek konference bo vsekakor na reor- ganizaciji Zvefise mladine, ki so jo pričeli izvajati preči dvema letoma, že sedaj pred konferenco lahko rečemo, da je ta reorgainiisacija bila dobro zasnovana, saj je obudila k življenju precejšnje število mladih ljudi. Kljub temu pa so v celjski občini še aktivi v delovnih organizacijaii, ki zaradi najrazdičnejših vzrokov največkraft povsem subjektivnih, nikakor ne morejo najti svojega mesta in tako dati mlade- mu človeku občutek, da je član njegove, njemu la&tne or- ganizjacije. Ob vsean tem se bodo mladi pogovorili tudi o nekaterih aktualnih problemih, ki daiM^s tarejo mlade v celjski ob- čani. In\eniOvali bodo tri interesne aktive, izvolili komisije in predsedstvo otočunske kocoferenc». Za novega predsednika bodo predlagali sedanjeg» sekretarja občdm&ke organizacije io nekdanjega predsednika mladinskega aktiva Zlatarne, Vikija Kranjca. M. S. SPREGLEDAL JE PEŠCA Proti Mozirju sta Sla peš po desni strand ce&te MIRKO VODUSEK, 24, z Vinske gotre in MARIJA BBGLEZ iz Moedrja, ko je za rxjäma pripeljal mo- pedist ANTON BRINJETV^fc, 18, iz Brezja. Mope- dist je spregledal oba pešca in podirl Vodužka. Brinjevec se je teže poäkodoval, Vodušek pa laže. KOLESAR IZSILJEVAL PREDNOST Voznik osebnega avtomobila BORIS JUGOVAR, 41, iz Rogaške Slatine, je peljal iz Podplata v Me- stimje, ko je na kratki razdalji pred seboj opa- aU kolesarja STKPANA MLINARJA, 39, iz Sp. Ko- strlvnice. Kolesar je nenadoma pripeljal na oasto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Pri trčenju je dobil pretres možganov. TRČENJE NA KRIŽIŠČU Kolesar SILVO GORENŠEK, 23, z Lipe se je peljal po Mariborsiki cesti proti Celju. Na križišču z Veselovo ulico je trčdl z osebnim avtomobilom ^MIHAELA PODGORNIKA, kd je zavijal na levo. Kolesar se je laže poškodoval. ZAPRL MU JE POT Iz Dotarteše vasi je proti Šempetru vozil s trak- torjem STANKO ŠKRABAR, 24, in v Šempetru zßr vil na letvo. Tako je zaprl pot moipedistu STANKU DOBOVICNIKU, 17 z Brega pri Polzeli, ki je pri- peljal nasproti. Mopedist je dobil pretres možganov, MOTORIST V TOVORNJAK IVAN BEVCIC iz Zidanega mostu je vofaii s to- vornjakom proti Rimskim Toplicam in pravilno na- kazal zavijanje v levo. V tem trenutku ga je prehite- val po levi strani motorist FRANC OBLAK, 24, iz Počpjkovega, ki je spregledal smerne kazalce. Za- del je v prednji del tovornjaka padel in si poško- dioval nogo. NESREČA V ŠEMPETRU ADOLF PIRTOŠEK, 28, iz Velenja je z osebnim avtomobilom vozäl proti Celju, ko je v Semipetru nenadoma prečkal cesto pešec ANTON LUŽAR, 26, iz Šempetra. Pri trčenju je dobil Lužar zelo hude telesne poškodbe. NENADOMA JE ZAVIL JOŽE LESKOVŠEK, 23, iz Celja je vozdi z oseb- nim avtomobilom proti Šentjurju in v Vrbnem do- hitel kolesarja ŠTEFANA ROMIHA, 56, iz Šibeniika pri Šentjurju Kolesar je nenadoma zavil z desne na levo in tako zaprl pot avtomobilistu. Romih je dobil pri trčenju lažje poškodbe. SMRT SOPOTNIKA ANDREJ ŠUPER, 21, iz Studenca je vozil z mo- tornim kolesom brez vozniškega izpita iz Arje vasi proti Velenju. V ostrem ovinku ga je zaradi nepri- merne hitrosti in neizkušenosti zaneslo proti sre- dini vozišča v trenutku, ko je privozil nasproti z osebnim avtomobilom IVAN ZUPANC, 24, iz Celja. Da bi preprečil trčenje je šupor naglo skrenil na desno. Motor je začel drseti pravokotno po cesti in medtem je padel z zadnjega sedeža sopotnik PONGRAC ŠUPER, 18, iz Studenca 24. Z glavo je udaril v odbijač avtomobila in obležal mrtev. ZAPELJAL JE NA GRAMOZ Mbpedist MIHAEL KOLAR, 48, iz Malih Dol se je peijal iz Ivence proti domu in zavoail na gramca ter p^el. Kolarja so prepeljali v celjsko bolniš- nico, kjer 90 ugotovili, da je dobil pretres možga- nov. BREZ IZPITA Vozndk osebnega avtomobila VLADISLAV MLA- KAR. 32, iE Celja je vozil iz Jerneja proti Ločam, ko mu je pripeljal nasproti po levi strani ceste in brez vozniškega dovoljenja motorist STANISLAV FUHRER, 32, z Zbelovske gore. Motorist si je zlo- mil desno nogo in zxirobil koleno. ZMEDEL SE JE ALBERT TRATNIK, 22, iz Zagrada je dal v upravljanje tovorni avtomobil sovozniku MARJANU LAZARJU, 31, iz Zvx>inega, ki ima dovoljenije B ka, teprorije. Lazar je vozsil skozi Zagrad na odseku, kjer cesta nekoliko pada In se zmedel. Zaletel se je v drevo in vogal hiše. Pri nesreči se je Lazar teže poškodoval, Tratnik pa laže. OD PONEDELJKA DO NEDELJE v zajdnjih sedmih dneh se je zigodilo na cestah širšega celjskega podorčja 42 prometnih nesreč. Po- škodovanhi je bilo K oseb, od tega 12 teže. Dve osebi sta rnnrH zaradi težkih poškodb. Materialno Škodo so ocenili na 220.800 dinarjev. Franc Areet, 42, Stranice pri Vitanju, vrtalni stroj mu je poškodoval levo zapestje; Franc Sešel, 42, Veliki vrh pri šmartnem ob Paki, po- škodoval si je levo roko; Ju- li Jan Kampuš, 19, Celje, po- škodoval si je dva prsta na desni roki; Nedo Jelič, 21, Celje, poškodoval si je levo nogo; Tone špiljak, 17, Lisce pri Celju, poškodoval si je desno nogo; Anton Jager, 41, štore, poškodoval si je levo roko; Ana Holte, 38, Velenje, na pločevini si je poškodova- la levo podleht; Anton Ka- mer, 31, Križevec pri Žre- čah, poškodoval si je levo podleht; Stane Zalokar, 41, Podpeč pri Planini pri Sev- nici, poškodoval si je desno roko; Marija Rajster, 30, Šo- štanj, poškodovala si je levo nogo; Branko Operčkal, 18, Razdelj pri Sevnici, i)oškodo- val si je levo stopalo; Petra Najinovič, 23, Velenje, po- škodovala si je levo podleht; Mijo Solman, 25, Rogatec, po- škodoval si je prste desne noge; Stane Kač, 45, Celje, poškodoval si je levi palec; Jože Koren, 18, Velenje, v jami si je poškodoval desni mezinec; Jakob Javomik, 50, Velenje, poškodoval si je le- vo roko; Franc Praprotnik, 25, Skale pri Velenju, poško- doval si je prste leve roke; Angela Platovšek, 56, Celje, poškodovala si je prste leve roke; Terezija Pinter, 35, Ce- lje, poškodovala si je levo ramo; Ivan Hrovat, 35„ Zla- kova pri Zrečah; železo mu je poškodovalo desno nogo; Ivan Centrih, 35, Globoko pri Rimskih Toplicah, po-, škodoval si je levo stopalo; Štefan Ravnak, 45, Celje, poškodoval si je desno nogo; Bogdan Hace, 16, Celje, po- škodoval si je levo roko; Jože Buki, 51, Celje, poško- doval si je desni gleženj in stopalo; Mirko Suljič, 31, Ce- lje, les mu je poškodoval levo roko; Zlatka Potočnik, 15, Slovenske Konjice, pore- zala se je po desnem stegnu m obeh rokah; Ivan Roje, 50, Celje, klešča so mu po- škodovala levo nogo; Štefan Samec, 19, Andraž nad Pol- zelo, poškodoval si je prste Mali kamen, poškodoval si je leve roke; Ernest Kink, 27, levo kračo; Anton Gumzek, 35, Močilno, poškodoval si je desno roko in Jože Jakob, 23, Vitanje, poškodoval si je levo roko ŠENTJUR PRI CELJU Peter Kupec, 21, mizar, Podlešje in Štefanija Brečko, 20, delavka, Kostrivnica; Franc Pungaršek, 67, kmeto- valec in Marija Jelen, 59, upokojenka, oba iz Javorja; Anton Selič, 30, delavec, Sli- .vnica in Hedvika 2avski, 39, kuharica, Sele; Jakob Zavr- šek, 24, delavec, Voduce in Marija Vodeb, 19, delavka, Lopaca ter Alojzij Gajšek, 69, kmetovalec, Luterje in Ljud- mila Cmok, 59, kmetovalka, Boletina. ŽALEC Valentin Pečovnik, 29 in Hedvika Pečnik, 27, oba iz Slovenj Gradca; Milan Peč- nik, 21, Breg pri Polzeli in Olga Cmodovski, 25, Velenje; Ivan Lemež, 24, Lipje in Sil- va Viher, 21, Lopatnik; Franc Musi, 25, Ločica pri Vran- skem in Marija Orehovec, 19, Jeronim. ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček. ŠENTJUR PRI CELJU Anton Užmah, 63, preužit- kar, Zegar; Janez Lužar, 60, delavec, Krivica; Marija Lah, 80, preužitkarica, Razbor; Ro- zalija Melher, 86, upokojen- ka, Tmovec; Jurij Kranjc, 76, upokojenec, Rifnik; Šte- fan Mastnak, 77, kmetovalec, Lokarje; Franc Ocvirk, 66, kmetovalec, Podgrad. ŠMARJE PRI JELŠAH Frančišek Bokalič, 71, No- va vas pri Šmarju; Rudolf Kumberger, 82, Cerovec pri Šmarju; Jožefa Mlakar, roj. Kuraj, 74, Cerovec pod Bo- čem in Janez Osek, 65, Cača vas. ŽALEC Ludvik Drozg, 63, upokoje- nec, Gotovlje; Neža Praprot- nik, roj. Rovšnik, 77, gospo- dinja, Spodnje Gorče; Mari- ja Aplenc, roj. Volavc, 88, Celje; Ivan Stakne, 28, mi- zar, Zgornje Gorče; Alojz Goričan, 26, kleparski pomoč- nik, Vransko; Anton Dolin- šek, 18, poljedelec, Loznica pri Vranskem; Vincenc Drolc, 18, študent, Ločica pri Vran- skem; Albert Hlačar, 51, u- pokojenec, Zabukovica in Ema Nebor, roj. Datler, go- spodinja, 29, Dunaj. DELAVSKA UNIVERZA v sredo, 23. septembra pri- reja celjska Delavska univer- za ob 19.30 uri v Narodnem domu izredno zanimivo pre- davanje z naslovom »Skandi- navija v besedi in sliki«. Pre- davanje bosta vodila novinar Tone Fomezi-TOF in Rudi Klarič iz Ljubljane ter ga spremljala z barvnim filmom. Vstop je prost. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 26. septembra do 21. ure je dežurna lekar- na Center, Vodnikova 1, od sobote dalje pa Nova lekar- na, Tomšičev trg 11 METROI'OL: ao sepisjm- bra še italijanski barvni film TABU I; od 25. do 27. septembra italijanski barvni film TA- BU II; 28. do 30. septembra ame- riški barvni film TAJNA CEREMONIJA. DOM: do 24. septembra še ameriški barvni film NOC BREZ PRIC; od 25. do 27. septembra nemški barvni film KO- MANDANT IZ MOLLINET- TE; od 28. do 30. septembra francosko-italijanski barvni film PRIMI HUDIČA ZA REP LETNI: od 23. do 25. septem- bra ameriški barvni film NE BODITE ŽALOSTNI; od 26. do 27. septembra ameriški barvni film TA NORI, NORI SVET; od 28. do 30. septembra italijanski barvni film OD- PADNIKOVA LJUBICA. DOBRNA: 26. in 27. septem- bra francosko-italijanski barvni film PRIMI HUDI- ČA ZA REP. Predstave v kinu Metropol so vsak dan ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri, v Domu ob 16., 18. in 20. uri, v letnem kinu ob 19.30 uri, v Dobrni pa v soboto ob 18., v nedeljo pa ob 16. uri. Petek, 25. septembra ob 19.30 uri Oton Zupančič: VE- RONIKA DESENIŠKA — pre- miera za premierski abon- ma in izven; sobota, 26. septembra, ob 19.30 uri VERONIKA DESE- NIŠKA za sobotni abonma in izven; Torek, 29. septembra ob 19.30 uri VERONIKA DESE- NIŠKA za torkov abonma in izven. NOVOSTI S POLIC CELJSkb ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Najdanovič M.: Seosk« listička pripovetka u g^j^ književnosti XIX veka ^ grad 1968. S. 34304. " Grdič G.: Sistem naroda privrednih bilansa. Be^ 1967. S. 34306. ^ Pregled neurološkog boW, ka. Ljubljana 1969. S. ^ Bučar F.: Istraživanje ^ paka za sprečavanje voS} kavosti svinjskog mesa^ reb 1969. S. 34308. ' ^ Kooperacija sa inostranst«^ u novim uslovima privre(2 nja (i liberalizacije uv^ Beograd 1967. S. 34309 ^ Müller W.: Schule zwiscu Illusion und Versäumt Bad Homburg v. d. H 1969. S. 34310. Ivančan I.: Narodni oblh» korčulanskih kompanija.^ greb 1967. S. 34311/2. Markovič J. Dj.: Geograf oblasti Socijalističke fedi^ tivne republike Jugoslav^ Beograd 1967. S. 34313. * Damjanovid D. P.: Odvodq^ vanje površinskoh otkopa j rudarstvu. Beograd 1969 s 34314. Paunovič M.: Djerdap i ij močka Krajina. Zagreb 1J)( S. 34323. Misita R.: Električna post» jenja. Sarajevo 1967. S. PRVENSTVENE „CAKE" Edino izložbo pred prvenstvom je uredilo naše uredništvo v prostorih trgovskega podjetja Moda. Razstavili smo pokal in kristalno vazo, ki so jo izdelali v stek- li v Rogaški Slatini in nekaj fotografij najboljših celjskih atletov. Marjana l^ubej si še ni povsem opomogla od dol- gotrajne poškodbe, vendar je kljub temu dosegla na državnem prvenstvu lep^ nspehe. Povratek je bil težak, vendar uspešen. Do- l>ra garancija za prihod- nost. Ko smo se nekaj dni p>o pr- venstvu pogovarjali z »duSo« organizacijskega odbora za pripravo XXVI. državnega prvenstva v atletiki za člane in članice Petrom Drofeni- kom in ga poprašali, kako se počuti po opravljenem delu je povedal: »Vse dni samo spim pa se še vedno nisem naspal.« Posledice, ki jdh mora od- praviti. Kmalu! Pred vrati je organizacija novih tekmo- vanj. V hoji na 20 kilometrov, ki so JO skupaj z maratonom or- ganizirali prizadevni člani AK Velenje v Velenju je nastopil tudi veteran celjske atletike Rudi Male. To je bilo eno njegovih zadnjih tekmovanj, kajti letos se misli posloviti (mar res?) od aktivnega tek- movanja. Kljub veliki volji, da bi kariero zaključil z na- slovom državnega prvaka se je moral zadovoljiti z dru- gim mestom za Covičem iz Spartaka Subotica. Po teku je ves nejevoljen dejal: »Ni šlo in ni šlo. Imel sem slab dan. Enostavno me niso nesle noge, morda p>a sem v začetku tudi preveč forsiral tempo. Proga je bila težavna. Tisti čovič, ki sem ga na le- tošnjih Balkanskih igrah pre- pričljivo premagtil mi je na, domačem terenu vrnil mi'o za drago.« Bolje bo v bodoče, smo g i poskušali potolažiti ... »Kar je bilo je bilo.« Kljub vsemu nam je Rudi veliko dal. Tudd drugo mesto je lepo slovo od bogate šport- ne kariere. Resnično! Novinarji so bili najbolj veseli srajc, ki jim jih je iz nove kolekcije podarila to- varna i>erila Toper. Srajce so izredno lepe in so prve, ki imajo na jugoslovanskem tr- čišču pol letno garancijo. No- vinarji so hiteli upisovati po. trebne podatke, da smo jim potem ustrezne srajce poslali na dom. še en dokaz več, ka- ko »popularne« so srajce to- varne Toper! Pa še res je! Milka Babovič, nekoč zna- na atletinja, danes pa komen- tatorka športnih dogodkov na televiziji je ob opisovanju barve kombineže (podarila ji jo je tovarna Toper namesto srajce!) napisala »bela«. Odločitev je komentii-ala takole: »Moja mama je vedno nosi- la belo perilo. V začetku te- ga nism mogla razumeti, ko pa je bila na stara leta bolna tn je priišel k njej zdravnik je bila v belem perilu čudo- vita. Od takrat kupujem in nosim samo belo perilo.« Le- po! Novinarjem se je izredno prikupil tudi simpatični in prijazni šef restavracije na Starem gradu. Najprej je pri- pravil s štabom sodelavcev prijeten in okusen narezek, ob koncu pa vse novinarje obdaril še s kompletom ser- vietov z motivom Starega gradu ter manjšimi reklam- nimi stekleničkami alkohol- nih pijač. Celjska Tkanina, katere direktor tovariš Mli- narič je že večkrat pokazal veliko razumevanje za šport? ne prireditve in se je tudi udeležil srečanja na Starem gradu, pa je pripravila male spominske vazice z motivi Celja. Novinarji so jih bili veseli kot otroci. Simpatično! Tekst: T. VrabI Poto: J. Sever Rudi Male končuje bogato športno kariero. Na držav- nem prvenstvu sicer ni postal državni prvak, ven- dar bo kljub temu ostal v športnih analih kot iz- jemna športna osebnost, ki si ^h lahko želimo samo še več. SINDIKALNE IGRE V POLNEM RAZMAHU Jesenski del sindikalnih črtnih iger je v polnem '®®iahu. V I. nogometni M- so odigrali 9. kolo, vodi ekipa Cirnkame pred 2ele- ®iico — oba po 11 točk, sle- Kovmotehna 9, EMO in žlezama 8 itd. V II. no- gometni ligi prepričljivo CETIS s 14. toökami Pfed AERO in Prosveto 11, ^belo 8 itd. V rokometni ligi nastopa «eset ekip, ki so razdeljene ' arku prijateljski dvoboj med Celjani in ekipo Novinarja iz Ljubljane. ZRELI ZA DRŽAVNE PRVAKE Tekmovanja na novi tartan- ski stezi se nadaljujejo kot na tekočem traku. Zadnjo so- boto so tekmovali mladinci v kvalifikacijah za ekijmo prvenstvo Jugoslavije, zbra- li so izredno veliko število točk (19050), kar jim omo- goča, da bodo tudi letos os- vojili naslov državnega prva- ka. Ekii» je izredno izenače- na in je v njej veliko šte- vilo dobrih mladih atletov. Manjši uspeh so dosegle mla- dinke, ki so ponovno na^ stopile nekompletne in so do- živele nov poraz z Maribor- čankami. Med mladinci mo- ramo zlasti omeniti nasled- nje: Dvoršaka za 1. mesto na 400 m — 51,3; Lisca 23, zmago na 2000 m — 5:41,8; Peterko za tri prva mesta v višino — 180 cm, skok ob palici — 380 om in met dis- ka — 35,04 m; Skok je zma- gal v metu kopja — 60,04 m, Planinšek v metu kladiva — 44,12 m. Hladen v teku na 110 m ovire — 15,2 sek., škof v teku na 1500 m zapreke — 4:34.2 in moška štafeta 4x100 — 44,5 sek. Med mladinkami so zmaga- le: Pavšerjeva na 60 m in 100 metrov — 8,0 in 12,6 sek.. Oračeva na 400 m — 59,0 sek. — m štafeta 4x100 metrov — 51,0. Med tekmovanjem so na- stopili tudi nekateri starej- ši atleti. Presenetila je Lu- bejeva s solidnim časom na 400 m — 57,9 (letos najbolj- ši rezultat v SRS!), druga je bila Urankarjeva — 58,0; Jo- že Kopitair je vrgel kopje 62,46 m! V prihodnjih dneh bo na celjskem stadionu cela vrsta tekmovanj MLADOST PREMOČ- NA ZA GABERJE Drugo srečanje v zvezni li- gi v hokeju na travi so celj- ski igralci Gaberja iz^bili proti Mladosti. Ekipa Mla- dosti je letos v izredni for- mi in je gladko odpravila Celjane s 3:0 (1:0). Celjsko moštvo je ^alo dobro, toda v obrambi so preveč grešili in tako dovoM- li domačinom, da so s pro- dorno igro dosegli tri zadet- ke. jk VLADO RANČIGAJ DRŽAVNI PRVAK v Osijeku je bilo letošnje državno prvenstvo v konj'»^«^'" Športu. Velik in pomemben uspeh je dosegel član KK Celje Vlado Rančigaj, ki je zmagal med člani in tako postal di- l&mi prvak za letošnje lelo. Med ekipami je Slovoiiija, za katero so nastopili Celjani Rančigaj, Zavr&nikova in Meša- ni«;, v konkurenci članov osvojila četrto mesto. V DERBIJU PORAZ CELJA v 19. kolu 1 rep. košarkarske lige so Celjani gostovali v Šoštanju m tekmo proti tamkajšnji Elektri tesno izgubili 73:69, .Isar j^ je o^umo poslabšalo položaj na pa-vei^stvejii lestvici. Pred 100 g'ledalci sta tekmo sodila Oblak (Ljublja- na) in Zule (Domžale). KoSe za 2KK CEUE so dosegli Z. Sagadin 18, TomaSič 12, Erjavec 11, Cepin 11, T. Sagadin 9, M. Sagadin 4, Novak 2 in Leskovar 2, za ELEKTRO pa SkomSek 20, Koren 18, Jerič 11, De Costa 10. Vranjek 6 in Tajnik 2. Po 19. kolu so Celjani na 7. mestu, v naslednOem kodu pa igrajo doma proti Ježici. NOV USPEH 2ALCA! — V nedeljo so koSarkarji KK Žalca v U. rep. košarkarski liga (vzhod) doma odigrali prvenstveno tekmo z Rogažko Slatino. Po odličnem začetku, ko so doma- čini T 10. minuti že vodili z 20:2, so le-ti v nadaljevanju tekme igrali precej nervossno, kar so gostje izkoristili in pri- iakovano katastrofo sprem&iili v minimalen poraz. Najboljši pri KK 2alou so bdli Vovk, Vaäl in Skrbeč, pri RogaSki Sda- tini pa Krivec, Marko^rmovič in Zore. Pred 100 gledalci sta tekmo sodila Birumen (LJubljana) in Zule (Domžale). NK 2ALEC: Pur 18, Šeligo 17, Vaši 16, Senčič 8, Skrbeč 5, Vovk 5, KruSič 4, RamSak 4, Habjan, Rezec in Zagoričnik. KK ROG. SLATINA: Krivec 26, Markovinovič 16, TajnSek 12, Zore 9, Bertalanič 4, Kranjc 2, Pak, Vuikovič, Krklec. Na lestvici so 2aičani na 3. mestu, v nedeljo pa gredo T goste zmagovalcu H. repuiWiSke košarkarske lig« (vzhod) KK RADENCI. VITANJE SAMO V VODSTVU — V medobčinski koter- karski ligi so odigrali XI. kolo. Ker je Torpedo tekmo IX. kola izgubil z 30:0 zaradi nepravilne registracije igralcev in ker je izgubil tudi teikmo v Konjicah je prišlo na lestvici do precejšnjih sprememb saj umajo možnost osvojitve prvega mesta kar tri ekipe Vitanje, Torpedo in Prebold. Rassen po- raza Torpeda v XI. ko;u ni Dilo večjih presenečenj, saj je Vitanje dcma visoko premagalo ZaJec »B«, Prebold je pred svojo publiko premagal Store, ggD Prebold pa je bil uspe- šen ko«^ gost, saj je v Šentjurju dosegel presenetljivo zmago, v XI. kolu pa so bili doseženi tile rezultati: Old boys Konjice : Torpedo 61:50, Vitanje : Žalec »B« 96:55, Prebold : Store 78:66. Šentjur : ŠSD Prebold 48:53. Vodi Vitanje 18 pred Torpedom in PreboldMn 16 točk. VODI KK ŠOŠTANJ PRED KK CELJE v I. kolu občinskega prvenstva tekmovalne skupnosti Ce- lje v kegljanju v borbenih partijah so bili najlwljSi člani KK Šoštanj (810 kegljev), drugi so bili člani KK Celje 779, sle- dijo: KK Partizan Kovinar Store 702, KK Hmeljar Žalec 743 itd. Sodelovalo je deset ekip. Prvo mesto n& pokalnem tekmovanju, ki ga je organizi- rala Obnova in je sodelovalo Sest ekip je zmagaJa Železarna Store 495, sledijo Ingrad 473, Obnova 473, Libela 449, PTT 442 in Opekama Igubečna 347. V prijateljskem srečanju med Celjem in Žalcem so v Žal- cu zmagali domačini (840:820), v Celju pa Celjani (760:661). J. LUBEJ ZVEZNO SREČANJE ROKO- METAŠEV ODPOVEDANO in srečanja 6. kola zvezne Uge med Celjem in Železničarjem iz Sarajeva ni bilo zaradi nastopa železni- carske reprezentance Jugoslavije na evropskem prvenstvu V repr^tanci nastopa tudi Oljan Safarič. Kljub temu smo v soboto gledali dve zanimivi rokcanetni srečanji zaradi za- prtosti igrišča v Brežicah, v okviru r^ubliSke lige so najprej Igralke Brežic visoko (21:10) premagale Kranj^o goro. zatem pa Igralci Brežic v zasavskem derbiju Radeče s 15:12 Soßtanj je v omenjeni konkurenci visoko izguba v Trbovljah z Ru- darjem s 15:9. PRESENETLJIVA ZMAGA ROKOMETAÄIC — V II. kolu štajerske rokometne lige so Celjanke gostovaJe t Mariboru in zabeležile že drugo izredno pomembno zmago Tokrat so premagale rutinirano ekipo Branika B s 15:12 (3ole so do- segle Lupše 8, Stegei^k 5 in Pavlovič 2. V naslednjem kolu igrajo Celianke doma z Gorenjem iz Velenja. VISOKA ZMAGA NAD BRANIKOM Visok poraz proti Aluminiju je pozabljen. V srečanju proti maribordcemu Braniku so Celjani zaigrali odlično in zmagali 6:1 (4:0). Po prikazani igri pa bi bil lahko reaultat še višji. Zal v zaključnih strelih — Zavski, Priganica In Hri- bemik niso imeli najbolj »srečne« noge! Zadetke za Celje-Kladivar so dosegli — Zavski 4, Hriber- nik in Plevčak V praiodnjem kolu igrajo Oljani t Trbov- ljah proti Rudarju. ZMAGA OLIMPA IN REMI KOVINARJA — C^eljska pred- stavnika v conski ligi sta tokrat dosegla tri točke. Olimp j« v gmartnem premagal domačine 3:0 n:0). Kovinar pa Je kljub terenski premoči osvojil samo eno točko v srečanju proti Peci. Rezultat 0:0. (3men:ti moramo, da je napadalec Kovinarja Zidan zastreljal najstrožjo kazen — enajstmetrov- ko. Zadetke za Olimp so dose?li TJbovič 2 in M.vcius. ^k VODI ŠOŠTANJ PRED STRAŽO — V I. skupini celjske nogometne pod-^'eze po tret.jam kolu vodi .^^oStani 6 točk, pr^ Stražo in Brežicami 4. sledijo Žalec, Vojnik in Radeče T» 3, ter Ljubno, Opekar in Polzela po 2. T. TAVČAR DOBRA IGRA PROTI LJUBLJANI Odbojkarji Gaoerja so v nadaljevanju republiške lige doma osvojili dve točki, ko so premagali Ljubljano 3:0. Nasprotnik Je tokrat naletel na razpoloženo ekipo Ga- berja v kateri sta zlasti ugajala Jager in Golner. jk DEKLETA ŠE NISO OKREVALA — Po kratkem odmoru so v nedeljo ponovno nastopila dekleta Partizana Olje v republiški ligi. Doma so premagale Ljubljano 3:0. V moStvu niso nastopile poškodovane igralke Jukič, šošter in Lesjak. Slednja Je še vedno v bolniSnicl. Toda kljub temu so mla- dinke dobro opravile svojo nalogo. Tokrat so igrale — Kolar, Stojkovič HvaJa, Kastelic, Mežnarič, Gnim in Aškerc. jk DERBI BRA.SLOVCANOM — V nadaljevanju H. republi- ške odbojkarske lige so odbojkarji Partizana Šempeter doma izgubili srečanje z Braslovčami z reri»ltatom 2:3. S to zmago ekipa Braslovč vodi na lestvici 11. republiške lige. T. Tavčar DELOVNI OBISKI VISOKIH SINDI- KALNIH VODITELJEV V CELJU RAZGOVORI S TONETOM KRUPUŠKOM IN MARJANOM ROŽIČEM Minuli teden, v četrtek in petek, so se v Celju zvrstili obiski visokih sindikalnih voditeljev. V četrtek sta na posvetu predsednikov in tajni- kov občinskih sindikalnili svetov desetih občin celj- skega območja sodelovala predsednik slovenskih sin- dikatov TONE KROPUŠEK in tajnik JOŽE MAROLT. Cilj posveta, sklicalo ga je republiško sindikalno vodstvo, je bila izmenjava izkušenj pn uresničeva- nju programskega dokumenta »Politični cilji in na- loge slovenskih sindikatov«. Občanski sindikalni vo- ditelji so na posvetu posredovali vse tiste podatke o ekonomskem in družbenopolitičnem položaju v občinah in delovnih organizacijah, ki se neposredno navezujejo na omenjeni programski dokument. Jas- no je, da je bilo veliko podatkov o tem, da ra2anere niso ravno rožnate in da je akcija smdikatov, tako konkretna in obsežna, neizogibna potreba v interesu delavcev, oziroma članstva sindikata. Na posvetu so se na koncu tudi dogovorili o vsebinskih pripravah na občne zbore smdikalnih organizacij, o nadaljnjih kratkoročnih in tudi dalnjeročnih ciljih ter nalogah. V petek je v Celje prišel sekretar Zveze sindika- tov Jugoslavije MARJAN ROŽIC, ki ga je sprem- ljal še JOŽE GLOBOČNIK, podpredsednik republi- škega sindikalnega sveta. Pred približno enakim av- ditorijem, pomnoženim s sindikalnim aktivom in predstavniki drugih političnih organizacij v občini Celje, je najprej direktor Službe družbenega knji- govodstva SLAVKO VRDEU obrazložil ekonomski položaj Celja in celjske regije v primerjavi z eko- nomskimi dosežki v Sloveniji. Kot na dlani je, da je celjsko področje malone v vseh ozirih pod re- publiški ravnijo, Celje kot staro gospodarsko sre- dišče, pa še precej pod regionalnimi dosežki. Seveda je nanizal tudi vrsto vzrokov, o katerih bomo še pi- sali. Sekretar Marjan Rožič je nato izčrpno poročal o pojavih oddaljevanja od Qiljev reforme na neka- terih področjih ekonomike, o vzrokih in posledicah nestabilnosti, ki se ne odražajo samo v družbeno- ekonomskih odnosih družbe kot celote, marveč tudi v materialnem in družbenem položaju delavcev. Govoril je še o stopnji priprav na določene spre- membe v ekonomskem sistemu v Jugoslaviji, svoja izvajanja Pa zaključil z razmišljanji o na,daljnjem razvoju in nalogah sindikata v naši državi. Po konkretni in živi razpravi je Marjan Rožič obiskal še Cinkarno, kjer se je lahko do podrobno- sti seznanil s problemi, ki ta kolektiv že dolgo časa postavljajo v ospredje pozornosti, seveda predosem s svojimi težavami. JURE KRASOVEC OD KOMUNALNIH PROBLEMOV DO VPRAŠANJ ŠTIPENDIJSKE POLITIKE VČERAJ JE BILA V ŽALCU SEJA OB- ČINSKE SKUPŠČINE, JUTRI PA BO SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS ŽALEC z zborom vseh zvezndh in republiških poslancev občine Žalec ter razgovorom s predsedniki KO SZDL se je po poletnih počitnicah začela tudi v žalski občini družbenopolitična dejavnost. Nadalju- jeta skupščina občine Žalec, kd je imela včerao 16. redno sejo obeh zborov, k^er so v glavnem raz- pravljali o problematiki s področja komunalnega in vodnega gospodarstva, nadaljevala pa bo jutri, v četrtek občinska konferenca ZKS občine Žalec s 4. sejo najvišjega občinsk^a organa. Na seji skupščine so poleg že omenjenih prob- lemov razpravljali tudi o ustanovitvi sklada za pospeševanje turiznaa v občini, sprajeji nov odlok o komunalnih taksah ter govorili o likvidaciji go- stišča »Bife turist« v Šempetru. Kot vedno so ob koncu seje odgovarjali na odbomiška vprašanja, IX) seji i>a sita se na ločenih sejah sestala vsak zbor posebej in kot edino točko dnevnega reda obrav- navala razpis nadomestnih volitev za odbornika občinskega zbora v 36. volilni enoti in v zboru de- lovnih skupnosti v 25. volilni enotd. Podrobneje bomo o seji poročali v naslednji številki Novega tednika. Jutri, v četrtek, popoldne bodo člani občinske konference ZKS na 4. seji razpravljali o kadrovski problemiatiki m to na osnovi XIV. seje CK ZKS ter o programu dela konference, občinskega komiteja in komisij za naslednje obdobje. Med najzanimivejšimi točkami bo vsekakor raz- govor o problemih štipendijske politike, saj rezul- tati jasno kažejo, da je v občini Žalec vsako leto manj štipendij, da za nekatera področja, ko so štipendije razpisane, ni interesentov, da je z vsa- kim letom manjši odstotek tistih, ki končajo v red- nem roku študij itd. Nujno je, ?ia vsa ta opažanja pustijo vidne posledice tudi v samih delovnih orga- nizacijah. Tudi o omenjeni seji batno več poročali v naslednji šte\'ilki. tv DAN S STANETOM KAVČIČEM, ANDREJEM MARINCEM IN MILOVANOM ZIDARjt,. PO ŠMARSKI OBČINI: ^ MED HOTETI iN MOČI LEŽI ZDAJ VPRAŠANJE Dvanajst ur obiska z napetim progra- mom kot struna, je nudil le del vpogle- da v živo podobo razmer na šmarskem delu Kozjanskega ,.. . .. a vendar dovolj živo za obisk, ki ni prišel neseznanjen. Smoter obiska jasno odkrivajo zelo ja- sno usmerjena vprašanja in poizvedo- vanja. En sam stavek iz izvajanj predsednika IS SRS Staneta Kavčiča, da ni skladne- ga razvoja Slovenije, brez hitrejšega razvoja zaostalih območij, je razlog za optimizem. Sreda pred tednom dni... Sončno dopoldne, popoldan- ske kaplje in deževen večer ... Na šmarskem vzburjenje in veselje. Na obisk so prišli predsednik IS Slovenije tova- riš Stane Kavčič, sekretar se- kretariata CK ZKS ing. An- drej Marine in član izvršne- ga sveta ing. Milovan Zidar. Program je napet kot struna. Goste vkleščijo v probleme brez trenutka oddiha. Gosti- telji, predsednik občine Be- no Božiček in sekretar komi- teja ZK Darko Bizjak s so- delavci in gospodarstveniki v občini sa vsaj izmenjujejo ... Šmarje, Mestinje, Roga- ška Slatina; Podčetrtek, Ku- mrovec, Podsreda, Kozje, šti- ri podjetja, en turistični kraj, ena šola, poskakovalnice ime- novane obsoteljske in kozjan- ske »magistrale«, na koncu še maratonski razgovor v Kozju, vse to v enajstih, dvanajstih urah. Tudi prigrizki so zabe- Ijeni s problemi, težavami, tehtanji, načrti... Delovni dan politikov se je na vožnji domov prevesil v novega... VPRAŠANJA, KI ODKRIVAJO CILJ... — Kolikšen del bruto pro- izvoda v vaši tovarni odpade na proizvajalce surovine, sa- djarje in jagodičarje? — Vprašanje predsednika Ka- včiča, ki je bilo postavljeno direktorju obrata »VITAL« v Mestinju ing. Stanku Gobcu. Ozadje vprašanja je zanima- nje, s kolikšnim dohodkom kozjanskih kmetovalcev je moč računati v tej tovarni. — Ali ni mogoče hitreje usposobiti delavcev za zah- tevne proizvodnje v toliko obetajoči steklarski proizvod- nji? — se je s poizvedbo po hitrejšem zaposlovanju Koz- jancev obrnil predsednik na direktorja ing. Voja Djinov- skega. — Ali ni zahteva po dokonč- ni osemletki preozek okvir politike zaposlevanja?, je gla- silo vprašanje direktorju »KORS« tovarišu Antonu Te. pežu. Vprašanje je še bolj iz- zvenelo ob razgovoru v Koz- jem, ko so tovariši pripove- dovali o 11 odstotkih obča- nov brez šolske izobrazbe in o 60 odstotkih z nedokončano osemletko. — Kolikšna naj bi bila so- cialna podpora nepridobitnim občanom po vašem mnenju? Tako je poizvedoval pred- sednik Kavčič v dialogu s kmetom in poslancem Jože- tom Pratengrazerjem. — Kakšen odmev žanje vsa ta pestrost oblik vzgojnih dejavnosti v vaši šoli?, je glasilo \'prašanje ravnatelju osemletke v Podčetrtku Jože. tu Brileju. A vprašanj je bilo ta dan za celo brošuro ... NOVE MISLI K ZNA- NIM DEJSTVOM Naj nam ne bo zamer j eno, če ne bomo ponavljali že to- likokrat opisanih, izgovorje- nih in posredovanih dokazov o neljubem položaju Kozjan- skega in njegovega šmarskega dela posebej. Na razgovoru v Kozjem so jih za predsed- nikom občin znova nizali tu- di drugi cela vrsta pričeval- cev. Naše bralce bo bolj zani- malo, kaj so na plejado pro- blemov odgovorili gostje. Na kratko strjene misli predsednika Kavčiča: Da je izpodbitno jasno, da se Kozjansko področje na^ haja na dnu družbene lest- vice v Sloveniji, na dnu eko- nomske in socialne lestvice. Da pa se Slovenija tega zdaj dobro zaveda, kako skladnega razvoja Slovenije, brez hitrejšega vzpona zao- stalih območij ne more biti. Da je preokret nujen, ker nadaljni razvoj na tej osnovi pomeni povečanje ne- skladij. Je i>a posvaril, da bi pri- čakovanja o skokovitem dohi. tevanju razvitih področij (o tem je v svojih željah govo- ril predsednik SZDL v Pod- četrtku) bila le preveč opti- mistična. Sprememba social- ne trukture od sedanjih 53 % kmečkega prebivalstva v ne- kaj letih na 30 ali nekaj več odstotkov, to bi bil realen, toda hkrati velik skok. REALNE OBLIKE HI- TREJŠEGA RAZVOJA — v osnovi zakon o hi- trejšem razvoju nerazvitih področij, ki je v osnutku že pripravljen, je enega od de- javnikov imenoval predsednik Kavčič. Le-ta se bo moral jasno začrtavati v srednje- ročnem programu razvoja Slovenije. Prugo, kar bo nemudoma moralo biti jasno, je smer glavnih udarcev. Kaj in kje! Ali v obstoječih urbanih cen- trih občin ali nadaljna dro- bitev? — Slovenija se bo morala v prvi vrsti odločiti za po- moč pri izgradnji cestnih zveze, manjkajoče energetike. Odpiranje področja v svet je ključ, ki bo odprl pot od- livu mnogim zagrizeno zako- reninjenim problemom. Koz- jansko kot vir delovne sile. ki jo v Sloveniji od dne do dne bolj primanjkuje, mon dobiti šolstvo, ki bo delovni sili dala višjo vrednost. Najti je treba način, da bi zaostah področja uživala možnost df gresivne participacije. Socialna pomoč ob rasto čih problemih odpira več p» ti, od socialnega in pokojnin skega zavarovanja kmetof, preko izdatnejših podpor r» pridobitnim občanom vse «lo kreditov in investicij v knif tijstvu. Novi obrati, zlasti disloci- rani, z zagotovitvijo tržišft in tehnologije obetajo naj hitrejšo gospodarsko rast. Ti je dobra pot, vredna vsd naporov... To je le nekaj drobcev, nekaj novih misli k že zn» nim problemom nerazvitosti žal le nekaj drobčkov i" upamo tudi najbistvenejšili KOZJANSKO NI BRE ME, JE ZBUJENA VEST Novinarji smo pristavit lonček, želeli smo zvedeti se gostov. Posredoval jih ' predsednik Stane Kavčič t«-j kole: I »Imam občutek, da se ^ v teh okoliščinah čutite stiJ i njene, morda celo nemočo' in zaskrbljene, da ste bi* rne ... Rekel bi, da razvitejša Slovenija bolj upravičeno ot> čuti oglašanje vesti ali bolj« zavesti o soodgovornosti iz tega izhajajočih dolžnosti' je med drugim povedal ^^ variš predsednik. Tudi ob tem obisku, zlasti ob tem, ni izostal občutek, da je stvar kreni" v preobračanje razmer. ^ nestrpne in prizadete moi^ res prepočasi. Toda realnos^ je tudi to, da je bistvo vpr^ šanja med hoteti in in®' č i. Razvoj bo šel verjetJi" v obratni smeri, od možo'^ sti k željam. Vendar od t»^ nutno danih možnosti, n^^' več od vsestransko podprt'® JURE KRAŠOVS^ ERA IN KMETIJSKA ZADRUGA POD SKUPNO STREHO z referendumom (uspelim) o združitvi trgovskega po- djetja na veliko in malo ERA v Velenju ter kmetijska za- druge v šoštanju so se kon- čale priprave za delo dveh kolektivov na skupni poti, vsekakor pa za močnejšo uveljavitev kmetijstva v ob- čini. Večina članov obeh kolek- tivov, pri kmetijski zadrugi tudi zasebni kmeti-kooperan- ti, je na referendumu dala svoj glas za združitev obeh organizacij. Pri trgovskem kolektivu ERA se je za in- tegracijo odločilo 88 C/o čla- nov kolektiva in kmetov- ko- operantov. Nova oziroma združena delovna organiza- cija bo zaživela prvega janu- arja prihodnje leto. Integracija trgovskega po- djetja in kmetijske zadruge globoko posega zlastd v kme- tijsko problematiko v velenj- ski občini, kjer so zadnji čas očitna velika prizadevanja za okrepitev zasebnega kmetij- stva in za njegovo speciali- zacijo. O vsem tem so se pogovarjali tudi na zboru kmetovalcev, ki so jih imeli pred referendumom. Pot je zelo jasna in tudi prizade- vanj, tako s strani občine kot občinskih in družbeno političnih organizacij za zbo- ljšanje in povečanje kmetij- ske proizvodnje, je veliko. M. B. brušeni kristalni sadovi slavijo v marsikate- f'l^jetju jubilej; bodisi I obletnico obrato- ^podjetja, ali pa za ju- ^samoupravljanju. V j primeru pa ne gre ^ ga., da se kolektiv vsaj ne pomudll ob do- '"fl^ sadovih svoje razvoj- •^ti. Ce je takšna rast in plodna, je tolikaj jVgje pogledati rezultate, ^rii, prijetni bilanci smo Svovali pred dnevi v '^fjy »Boris Kidrič« v ^ Slatini, ko so se ^li 20. obletnice uvedbe ^ega samoupravljanja. ^ bolj ali manj vsakdo Jt dosežke rogaških stek- Ici 90 se s svojimi ^ iz brušenega kristala ^talina uvrstili v sam jyetovne proizvodnje kri- lca stekla. Poleg še šti- ^lam v ZDA, Franciji, jvedskem in v ČSSR je ^a »B. Kidrič« v Ro- jj tista, ki je znala ohra- ipčni značaj oblikovanja, nje in brušenje kristal- , stekla. Odločitev, da ostanejo pri ročnem j^erju dela, je prinesla z leti nadvse bogate sadove. Steklarna je v zadnjih 20 letih storila neverjeten raz- voj. V ponazoritev tega naj samo omenimo, da je bilo v Rogaški Slatini leta 1950 izdelanih 308 ton izdelkov in da je bil tedaj delež kristal- nega brušenega stekla vsega 2,5 odstotka. Lani je znašala produkcija brušenega krista- la v celotni proizvodnji že 37 odstotkov, skupaj pa so izdelali 1747 ton steklarskih izdelkov. V naslednjih 10 le- tih bodo v skladu z razvoj- nim programom podjetja do- segli 73 odstotni delež bru- šenega svinčenega kristala pri 4.000 tonski letni proiz- vodnji. V letu 1950. je bilo v Stek- larni »B. Kidrič« zai>oslenih skupaj 546 ljudi, a lani že 1190. Seveda pa število zapo- slenih tudi v steklarstvu ni več pravo merilo rasti, saj so z uvedbo sodobnih strojev nekatere vmesne delovne fa- ze, kd so jih nekoč opravljali nekvalificirani delavci ročno, nadomestili s produktivnejšim strojnim delom. Dosti nazor, neje prikaže razvoj dejstvo. da je steklarna v Rogaški Slatini razpolagala pred dvaj- setimi leti z vsega 12 lonci za topljenje stekla, vtem ko ima sedaj že 46 loncev. Tudi pogoji dela so se z rekon- strukcijo v topilnici bistveno popravil. Brusilnica je prav tako močno porasla. Tako je bilo 1950 leta 30 vreten za brušenje svinčenega kristala, sedaj pa jih je že 176. Ta podatek nedvomno priča o izredni preorientaciji na bru- šeno steklo in od tod tudi delež, ki ga ima kristalno brušeno steklo v celotni pro- izvodnji ste^klame. Izvoz je v teh letih napredoval od 235.000 dolarjev na 1,667.000 dolarjev v preteklem letu. Izvoz se je tako povečal v •tem obdobju za 3,2 krat na zaposlenega. Razvoj steklarne v Rogaški Slatini ob doseženem še ni končan. Pripravljen že imajo I>erspektivni načrt za obdob- je od 1970. do 1980. leta, ko naj bi dosegli 4.000 ton pro- izvodnje letno, še konkretneje pa predvideva bodoče živ- ljenje v steklarna razvojni program do 1975. leta. V okviru tega programa je naj- prej predvidena izgradnja najsodobnejše brusilnice, po- tem sledi ureditev zmesame, nova proizvodna hala, ener- getika, topilnica itd. Skupno bo veljalo financiranje tega programa 32 milijonov dinar- jev, nadaljnih 21 milijonov pa bo potrebnih spričo po- večanega obsega poslovanja za obratna sredstva. Iz last- ne akumulacije bo steklarna oddvojila za ta program več kot 30 milijonov din. Pove- čana proizvodnja bo dovolje- vala tudi večji izvoz, ki naj bi s perspektivnim progra- mom dosegel vrednost 42 mi- lijonov dinarjev letno. Po- doben perspektivni program ima izdelan tudi bistriški obrat, kjer bo potrebnih 15 milijonov dinarjev za rekon- strukcije. Ob vsem tem pa, razumlji- vo, ne bo šlo brez naložb za vzgojo novih kadrov. Razvoj- na pot steklarne v Rogaški Slatini in v zvezi s tem še večja specializacija na ple- menita brušena stekla bo glede kadrov in njih vzgoja zelo zahtevna. F. K. AKŠNASOVOZILANANAŠIHCESTAH MED POKVARJENIMI AVTOMOBILI TUDI AVTOBUSI Z VELIKO POTNIKOV 1 Srbiji je neki . voznik rOTijaka prijavil promet- milici, da voai s popolno- I izrabljenimi gumami. V idjetju mu namreč niso lobrii novih. Lepo bi bdio, bi bili takšni vozniki tu- povsod drugod. Namreč, dnja akcija miličnikov celj- e postaje milice 2 je fkj- lala, kako mnogi celjski Bdci sploh ne spoštujejo i najbolj osnovnih pravil me vožnje. Izlizane gume osebnih avtomobilih, avto- Bih in tovornjakih niso ditost, mnogo je še večjih usodnejših okvar. Prav- prav je povsem nerazumlji- , s kakšnimi vozili gredo idje na p>ot, ne da bi se fedali, da lahko drobna na- la na njihovem avtomobilu ro® življenje njih samih in ugih. V dopoldanski akciji, ki je zajela vse ceste vpadnice na celjskem področju so milični- ki skupno z mehaniki AMZ Slovenije podrobno pregle- dali 253 motornih vozil. Od teh jih je bilo kar 137 tak- šnih, ki niso ustrezali pred- pisom o vami vožnji. Največ je biJo seveda osebnih avto- mobilov, zatem tovornjakov in motornih koles ter kar šest avtobusov. Miličniki so se odločili za takšno akcijo, ki jo bodo v prihodnje še večkrat ponovili in poostrili kontrolo, zaradi jeseni in zi- me ter bližnje spremembe vremena. Posledica tega bodo namreč spremenjeni pogoji vožnje, saj mokra oziroma spolzka cesta zahteva brez hibno vozilo. Naiveč je bilo napak na krmnilnih mehanizmih, napra vah za zaustavljanje in svet- lobno signalnih telesih. Precej je bilo tudi vozil, katerih gume niso ustrezale predpi- su o profilu. Miličniki so zabeležili v času akcije tri resnično ob- upne primere. Zaustavili so osebni avtomobil, ki je bil popolnoma brez zavor. Se- veda so tem trem m še ve- čim drugim zaradi hudih okvar prepovedali nadaljnjo vožnjo, vozilom pa odvzeli registrske tablice. Ppozorili so 56 voznikov, 34 pa man- datno kaznovali. Tako so voz- niki skupno plačali 1.460 di- narjev. Sedem so jih poslali na tehnični pregled. Posebno poglavje neda\'ne akcije celjskih miličnikov pa so gotovo avtobusi, saj so napake odkrili kar na šestih vozilih avtoturističnega pod- jetja Izletnik Celje. Avtobu- si so imeH okvare predvsem na svetlobnih telesih in zavo- rah. Na Teharski cesti so za- ustavili avtobus, fci je imel 35 potnikov več, kot je bilo dovoljeno. Seveda je v tak- šnem primeru takoj vpraša- nje varnosti prevažanja pot- nikov. čeprav so miličniki zabeležili le en primer pre- obremenjenosti avtobusov je teh verjetno še več. Poostrena kontrola in še večje število akcij v jesen- skem času, ko bodo tudi ak- cije zaradi vinjenosti, so nedvomno zelo potrebne, če pomislimo, da vsaj malo pri- spevajo k temu, da bd bil krvni davek naših cest manj- ši. M. Seničar lODATNASTANOVANJSKA POSOJILA ''wgi občani, ki gradijo "žinske stanovanjske hišice tudi tisti, ki so kupili lovanje pri proizvajalcih orientacijskih cenah, se cas čedalje bolj obra- lo na celjsko kreditno ban- s prošnjo za dodelitev ^tnega, izrednega posoji- ^ vzrok teh korakov: 'fedvidena podražitev sta- materiala in dela. "^Itaterim je prav zaradi ^ nnanjkalo denarja in stojijo bik pred zaključ- kom del in vselitvijo v nova stanovanja nemočni in čaka. jo na rešitev. Pritisk na dodatna sredstva je velik, in da bi omogočili čim prejšnje dokončanje vsaj tistih del, da bodo stanovanja vseljiva v najkrajšem času, je izvršilni odbor kreditne banke v Celju sprejel pred- log kreditnega odbora za stanovanjsko izgradnjo o odo- bravanju dodatnih stanovanj- skih posojil občanom za po- ravnavo stroškov, ki prese- gajo predvidene stroške pri graditvi stanovanjskih hiš oziroma pri nakupu stano- vanj pri proizvajalcih. V skladu z ustreznim pra- vilnikom bo banka odobrava- la takšna izredna posojila le občanom, ki so pri njej že dobili posojilo za gradnjo oziroma za nakup stanovanja. Možnost za najem takšnega Ix>sojila bodo imele tudi pravne osebe, ki so vezale sredstva za gradnjo stano- vanj. Pri končnem odločanju o dodelitvi dodatnega posojila I>a bo banka upoštevala še nekaj pogojev. Najvažnejši je tisti, da mora biti graditev družinske stanovanjske hi- še v zaključni in da je na njej dokončanih m plača- nih najman 75 odstotkov del. Pri prosilciÄ, ki kupujejo stanovanje pri pro- izvajalcih pa je pogoj v tem, da mora biti z dodatnim po- sojilom poravnana vsa kup- nina oziroma razlika med orientacijsko In končno ceno. V tem smislu bo banka odobravala dodatna posojila le z» tista dela in materiale, ki zavirajo vselitev, to pa je za parketarska, slikopleskar. ska, teracerska, finoinstala- cijska in podobna. Pomemben p>ogoj je tudi v tem, da se bo moral pro- silec za dodatno posojilo vse- liti v novo stanovanje naj- manj šest mesecev potem, ko bo sklenil pogodbo o do- datnem stanovanjskem po- sojilu. Celjska kreditna banka bo v te namene odobravala po- sojila do največ 30.000 din za dobo Šestih let in po 4 ®/o obrestni meri. Prošnje za Iz- redna posojila pa bodo spre- jemali najpozneje do 30. no- vembra letos. ^ M. B. KAJ JE Z ANKETO Organizacija SZDL v Jurkloštru je poslala na naš naslov pi.smo, ki ga je v imenu organizacije podpi- sal tovariš Miro Pužun. Pismo se glasi: V mesecu februarju 1.1. je bila v Jurkloštru na pobudo in v sodelovanpi z NT večja pomembna pro- stovoljna akcija z izvedbo ankete »STO ZAPOSLI- TEV Z.4 KOZJANCE«. V to delo je bilo vloženo mno- go trudil in požrtvovalnosti v najslabših vremenskih pogojih. Anketiranih je bilo ca 150 gospodinjstev. Ves material je bil oddan do roka 1. marca 1970. Analiza podatkov ankete je bila obljubljena v roku dveh mesecev. Sedaj je minilo že več kakor pol leta, pa še M bilo o tem ničesar objavljenega. Anketarji in drugi predstavniki krajevnih in drugih družbeno političnih organizacij nas nenehno sprašujejo kaf je z objavo analize v anketi dobljenih podatkov. V zvezi s temi vprašanji vas prosimo, da bi v naslednji številki NT objavili ustrezni odgovor in po možnosti pojasnili tudi vzroke za tolikšno zakasni- iev, ter kjer in pri kom je zadeva bila dana v »pokoj«. Ker omenjate tudi Novi tednik, o tem toliko. Naš delež je bil sestava anketnega vprašalnika, so- delovanje na prireditvi v Jurkloštru, ko so bili ob- čani seznanjeni s cilji ankete, sodelovati s prizadev- nimi anketarji pred začetkom anketiranja in ko je bila anketa med ljudmi narejena smo pripravili zbirnik za vpis vseh podatkov, da bi lahko pozneje za različne namene izdelovali primerjave in analize. Sodelovali smo še ob začetku izpolnjevanja zbir- nika ob koncu aprila, ko so bili anketni listi že na sedežu občinske konference SZDL v Laškem in ko smo v zbirnik vnesli podatke 50 aniket izmed 136, kolikor jih je bilo za kvalifikacijo izdvojenih. Novi tednik je mnoge podatlce že uporabil 25a se- stavke v lastnem glasilu in v Delu. Koflikor smo in- formirani, bodo celotni podatki v kratkem obdelani in obravnavani. Od aprila pa stvar ni več v naših rokah. JURE KRASOVEC SVIBNO JE PROSLAVILO ■ Svibno je vas oedroma raztegnjeno nasede, do katerega se pride po oakd in slikoviti dolini ob potoku Sopote, če potujemo iz Radeč profci Sopoti in Podkumu. S svojim Ostrim vrhom (ime je dobil p» rodbini graščakov Ostrovrharjev) je vas vidna daleč naokoli, ker se pridružuje strmim obronkom Posavskega hribovja. Tudi v ta predel slovenske zemlje je segla gro- zovita okupatorjeva roka. 2e konec 1941. je nemška vlada sklenila, da napravi ob svoji meji 20 km širok pas ozemlja, iz katerega bo izselila vse Slovence v Nemčijo, doselila pa nemške Kočevarje, ter druge Nemce. Ker se je vas Svibno nahajala na tem pasu, je bila konec 1941 večina občanov izseljena v Nem- čijo, kjer so občutila grozodejstva koncentracijskih taborišč. Po osvoboditvi Jugoslavije se je v jesenskih me- secih večina izseljencev radostno vrnila na svojo žemljico, kljub temu, da so jim bili domovi po- rušeni in požgani. Ker poteka v tem letu 25 let, odkar je bila naša zemlja osvobojena in ker je obenem 25 let, odkar so se vrnili naši občani iz taborišč, so se krajevne organizacije SZDL, ZM, RK ob pwdpori nekaterih gospodarskih in družbeno političnih organizacij odločile, da pripravijo ob tean jubileju proslavo. Proslava se je pričela 5. septembra, ko se je prosvetno društvo Svibno predstavilo z igro: »Mati«, po kateri se je pričela zabava v prostorih osnovne šole ter ob tabornem ognju. Glavni del proslav pa je bil v nedeljo 6. septembra v ^ociajih popoldan- skih urah. S svojimi točkami so na proslavi so- delovali: moški pevski zbor iz Radeč, mešani zbor in zbor cicibanov iz Svibna ter sindikalna godba papirnice Radeče. Med proslavo, še posebno pa med slavnostnim govorom prof. Janeza Pešca iz Radeč, so se marsika.teremu občanu in izseljencu ob spopiinih na preteklost potočile solze, ki so se na koncu proslave pretvorile v veselje in radost ob srečanju s tovariši iz taborišč, s prijatelj-i in znanci. Proslava se je končala 2 položitvijo venca padlim vojakom v I. svetovni vojni ob prenovljeni spomenik. Po proslavi je bila najprej pogostitev vseh izseljencev na območju krajevne skupnosti Jagnjendca—Svibno, nato pa se je pričela splošna zabava, ki se je končala v izredno prijetnem vzduš- ju v po23nih v^emih urah. Za hribovito vasico Svibno, kd ima le nekaj r prebivalcev, je bil ta dan velik dogodek, katerega se bomo še dolgo spominjali. Kari Kavšek STE NA DRUGE POZABILI? I Poletni dnevi se poslavljajo od nas, prihajajo jesenski in zimski in z zunanjimi, terenskimi deli bo treba zaključiti. I Verjetno se spominjate mojega pisma še iz me- j seca februarja, da bi prišli obiskati Julko Pikier, I ki je stara 82 let, Karla Peirca starega 92 let in I Marijo Klavžar, ki šteje prav tako 82 let. Družino I Klavžarjevo ste res obiskali, slikali ste jih, opisali I njihovo življenje in še obdarili (kar je res hvale I vredno), druga dva pa še ne. Njuni sorodniki me I neprestano sprašujejo kdaj boste prišli k njim, I sprašujejo, če so zavrženi kot mnogi ostali stan I Kodjanoi, za katere se nihče ne zmeni. I Te yudd tolažim, da jih že boste obiskali, ne- ■ pričakovano da boste prišli in upamo, da boste to I verjetno fcudi storili. '' Jakob Leskov.šek I LesioTK) S3 celje in poplave (Nadaljevanje s 1. strani) Poplave so močno prizadele za- sebno in družbeno premoženje, saj je znano, da je znašala škoda po poplavi 1926. leta 20 milijonov, 1933. leta 35 milijonov, 1954. leta 4 milijarde in 1964. le- ta okoli 6 milijard takratne vrednosti dinarja! Spričo tega nd čudno, da so se prve pobude o regulaciji Sa- vinje pojavile pred mnogimi leti. Tako so tik pred koncem zad- njega stoletja začeli urejevati Savinjo od Levca navzgor do Prihove. Ta regulacija je sicer veliko pomenila za Spodnjo Sa- vinjsko dolino, zato pa so se poslabšale razmere v samem Ce- lju. Katastrofalna iwplava 1933. leta je spodbudila regulacijska dela, ki so se začela dve leti pozneje od Tremerja navzgor. Dela niže celjskega ovinka je prekinila vojna, ponovno pa so oživela šele po veliki katastro- falni poplavi 1954. leta in so za- jela območje do sotočja z Lož- nico. Pozneje so se odprla še dela na nekaterih pritokih Savi- nje; mnoga med njimi so bila povezana tudi z urejevanjem ka- nalizacije v mestu. Celje in njegovi prebivalci so si oddahnili. Toda...! Navzlic ogromnim delom, ki so znova po- trdila moč skupHiega dela in skupnih vlaganj sredstev med občinsko skupščino in delovni- mi organizacijami, navzlic dej- stvu, da je bila regulirana Sa- vinja do izliva Ložnice, da je bila urejena struga Voglajne do štor in navzlic temu, da je bil zgrajen sistem Ložnica—Sušnica —Koprivnica za akumulacijskim jezerom Lože, nevarnost pred poplavami ni povsem odstranje- na! To je dejstvo, ki tudi da- nes opozarja na dela, ki še čakajo, na sredstva, ki jih bo treba nameniti, da bo nevarnost pred visokimi vodami, ki še ve- dno grozi določenim predelom celjskega mesta, v celoti zbri- sane z dnevnega reda. Visoke vode Savinje so še vedno nevarne za območje na zahodni strani Celja. Tu pa je še Hudinja, ki grozi s severne strani. 2al, na Hudinjo, vsaj na videz, radi p>ozabljamo in s tem vred na leto 1954., ko so prav visoke vode te reke povzročile ob katastrofalni poplavi največ škode. Toda, ali v resnici pozabljamo na vse to? Moramo reči, da ne in da je skrb za nadaljevanje regulacij- skih del prisotna na vsakem ko- raku. V tem smislu in s tem namenom je kolektiv splošne vo- dne skupnosti Savinja sestavil perspektivni program vodnogo- spodarskih del v celjski občini oziroma za celotno območje Sa- vinje. Program je predviden za obdobje petnajstih let. In prav ta program je tisti, ki opozarja na neodložljiva re- gulacijska in druga dela, ki so- dijo v ta okvir. Tu mislimo zla- sti na preskrbo s pitno vodo in na varstvo voda . In katera so tista dela, ki bi jih morali zvršiti, da bi lahko ljudje na ogroženih območjih spali brez skrbi, četudi bi de- ževalo nekaj dni zapored in če- tudi bi močni nalivi polnili stru- ge rek in potokov. Na prvem mestu teh del je relacija Savinje od izliva Lož- nice vanjo do levškega mostu. S tem bi obvarovali ne samo območja na levem bregu Savinje, marveč bi na Ložnici odprli tudi nove in lepe stanovanjske zazi- dalne površine. V ta okvir pred- nostnih del sodi tudi regulacija Hudinje. Gre za območje od Ce- Ija preko škofje vasi in Vojnika do Strmca. Na vsak način bi morali ta dela izvršiti v etap^, pohiteti pa s. tistim vsaj do Voj- nika, da bi tako rešili položaj na zelo občutljivi točki, ki na- staja tam, kjer je jedro živilske industrije. Gre za območje klav- nice in drugih objektov živilske- ga značaja. Med dela, ki bi jih ne smeli venomer odlašati, sodi še regul^ija Sulice od Ostrož- nega navzgor. Seveda pa s temi program del ni izčrpan. So še druga, ki pa navzlic vsemu ne predstavljajo večjega obsega niti velikih stroškov. Naj v tej zvezi povemo, da je regulacija Dobr- nice zajeta v tekoča dela. Program regulacijskih del v okviru perspektivnega načrta vo- dnogospodarskih del je znan. Z njim pa se odpira še drugo vprašanje. Gre namreč za vskla- ditev tega načrta s petletnim per- spektivnim razvojem celjske ob- čine. To pa hkrati pomeni, da bo treba tudi na področju vseh vodnogospodarskih del in ne sa- mo regulacijskih izluščiti tista, ki so najbolj nujna in boleča in ki jh bo treba rešiti v naslednjih petih letih. Tudi ta nal(^ je odgovorna, pravzaprav za sesta- vo dokončnega prioritetnega vrst- tnega reda vseh vodnogospodar- skih iKJsegov. Petnajstletni perspektivni pro- gram pa zajema tudi druga pod- ročja. To velja tako za izgradnjo celjskega mestnega vodovoda ozi- roma za preskrbo mesta s pitno vodo, za tem za oskrbo industri- je s hladilno in tehnološko vodo in ne nazadnje za čiščenje od- padnih voda. V program izgradnje celjskega mestnega vodovoda ni toliko problematično p>erspekitvno šir- jenje vodovoda kot vključitev novih vodnih virov s preskrbo. Predvidevajo, da v obdobju pet- najstih let ^ ne bo treba pri- peljati vode v Celje iz Zadrečke doline, temveč, da bodo zado- ščali viri Lz studencev pri Stra- nicah in podtalnice v Spodnji Savinjski dolini. V tej zvezi je tudi v teku izdelava tako imeno- vane naravne vodne bilance, ki bo odgovorila na vsa vprašanja okoli preskrbe Celja s pitno vodo. Problem zase je oskrba celjske industrije s hladilno in tehno- loško vodo. Pri vsem tem gre še za izreden finančni dodatek, saj tudi napeljava cevovodov od akumulacijskega jezera Loče do indvistrije ne bo poceni. In ne nazadnje, zelo težak pro- blem za Celje sta še kanalizar cija in čiščenje odpadnih voda. Tudi to pc^lavje bo zahtevalo enotne denarna sredstva, sicer pa je tudi škoda, ki jo povzroča nerešena kanalizacija, zlasti še neočiščene industrijske odplake, velikanska. MILAN B02IÖ jože veber čeprav ima šele osemin- dvajset let, je za njim že lepo obdobje političnega de- la. Težko je reči, kdaj se je začelo, toda, svojo prvo mani- festacijo je dobilo že v os- novni šoli. Ko se je bli&alo koncu obvezno osemletno šo- lanje, je prvič postal mladin- ski brigadir. Pozneje se je še štirikrat udeležil delovnih ak- cij mladih ljudi, več pa jih je kot član takratnega okraj- nega mladinskega komiteja vodil in usmerjal. Jože Veber, sedaj sekretar občinske konference SZDL v Velenju, je tisti družbeni delavec, ki je našel dober stik z ljudmi, ki zna prisluh- niti besedi soobčana, jo ^»^o- štovati in upoštevati. »Prav zato, ker me veno- mer privlači človek, sem se odločil tudi za učiteljski po- klic,« je pripovedoval in na- daljeval: nSvoio prvo delovno mesto učitelja sem nastopil v St. Iliu pri Velenju. To pa je bilo tudi zadnje. Ko sem odslužil kadrovski rok. so me zvabili k delu na občinski uprard. Pozneje so me iz- brali za neprofesionalnega predsednika občinskega ko. miteja Zveze mladine, leto dni za tem oziroma 1965. le- ta pa sem se vpisal na viso- ko šolo ga politične vede in novinarstvo kjer sem kon- čal prvo stopnjo, četudi sem hotel nadaljevati študij, so t^otrebe narekovale, da sem se znova vključil v aktivno politično in družbeno doga- janje. Tako so me že proti koncu mojega šolanja v Ljub. Ijani izvolili za sekretarja občinske konference SZDL, jeseni istega leta pa sem to delo tudi v resnici prevzel.« Jože Veber je tako od je- seni 1967. leta profesionalni politični delavec. V tem času se je v velenjski občini mar- sikaj spremenilo, važna po je ugotovitev, da so ljudje spoznali resnico, da lahko z združenimi močmi rešijo skupne naloge. Uspeh takšne- ga spoznanja pa tudi rezul- tat dela najbolj množične po. litične organizacije je vse- kakor odločitev tamkajšnjih ljudi o ^'vedhi krajevnega samoprispevka. »To je uspeh, na katerega smo vsi ponosni. Socialistič- na zveza ima vri njem velik delež. Navzlic temu pa ugo- tavljamo, da ima naša orga- nizacija, zlasti v okviru kra. jevnih skupnosti, še neizkori- ščene možnosti za močnejšo samoupravno uveljavitev. Po mojem mnenju še nismo po- vsem uspeli pri povezova- nju raznih interesnih sfer in vključiti ali sprejeti ta prizadevanja v delo sekcij Socialistične zveze. Tu nas čaka še veliko odgovornega dela; prepričan pa sem, da bomo uspeli, saj je na koncu vsakega takšnega prizadeva- nja — človek!« M Božič SMO ZA POMOČ, VENDAR NEKJE JE MEJA MED SOLIDARNOSTJO IN SOCIALO Sobota, septembra. Dan, kot malo takšnih v letošnjem letu. Lep. Pripraven za izlete. Rekre- acijo, Oddih, (tešite so polne av- tomobilov, vse hiti ven iz me- stec proč od hrupa. Kmetje ostajajo privezani sre- di hlevov, polj, travnikov in sa- doTOjakov. Za njih je sobota dan, kot vsi ostali. Nobene raz- üke ni med ponedeljkom in so- boto, nedeljo in sredo. »Vreme je lepo, z obiranjem hmelja smo zakasnili za deset dni, zdaj pa moramo pohiteti pri drugih opravilih,« je ob za- četku pogovora v nas »ustre- lil« Marjan Jelovšek, kmet v Pe- trovčah. Nj^ov dom je sredi idilične vasi nad razsežnimi hmeljskimi. zdaj opustelimi zäömcami. KAKO STE ZADOVOLJNI Z LETINO »Kvaliteta in kvantiteta hme- lja bo letos boljša, večji pro- blem pa je s cenami, ki nikakor niso primerne. Poglejte: razne usluge so se povečale, cene pri hmelju pa so ostale iste. Za kilo- gram suhega hmelja dobim 12,50 dm, obiralcu pa dam poprečno pet din. Meni torej ostane 7,50 din za sušenje hmelja in skrb zanj skozi vse leto! Pridelek krompirja, zlasti cvetnika, bo na našem področju slabši, kot lani. Stisnila ga je plesen, za ka- tero je cvetnik izredno občut- ljiv. Boljši pridelek bo pii »igorju«, ki ni tako občutljiv in ga tudi več pridelamo. Ker pa je slabše kvalitete, ga moramo prodati ceneje. Ljudje i>a radi kupujejo boljši krompir. Ce se ne bo vse skupaj spremenilo, mislim glede na ceno, se bomo morah v bodoče preorientirati na predelovanje manj zahtevnih sort, kljub temu da je večje za- nimanje za kvalitetnejše. Eno- stavno se ne izplača!« Povrniva se k hmelju. Dejstvo je, da je vsako leto manj obi- ralcev in da jih bo slej ko prej sploh zmanjkalo. Kje vidite re- šitve? »Razumljivo, da v obiralnih strojih. Letos nas je bila sku- pina dvajsetih kmetov skupaj s strokovnjaki hmeljarskega in- štituta in Kmetijskega kombina- ta na strokovni ekskurziji v Za- hodni Nemčiji. V njihovem sre- dišču hmelja smo si ogledali obi- ralne stroje. Zlasti priročni so obiralni stroji tovarne Wolf, ki ima šest tipov strojev z zmog- ljivostjo 80 do 800 obranih trt na uro. Stroj, zlasti tisti z zmog- ljivostjo 140 trt na uro, bi bü izredno prikladen za nžiše pod- ročje. Kmetje smo se takoj na- vdušili zanj in samo pri nas v okolici Petrovč bi jih pet takoj kupili. Problem je s ceno, saj stane danes stodeset tisoč din! Kmetje se zavzemamo za ugod- no kreditiranje teh strojev ter za brezcarinski uvoz. Pod takšnimi pogoji bi jih lahko kupili, dru- gače pa ne vem kako bo. Pri kombinatu so se že odločili, da do naslednjega leta ne bodo ku- povali dru^ kmetijskih stro- jev, marveč bodo ves denar pri- hranili za nakup obiralnih stro- jev za hmelj. Sodelavci hmeljar- skega inštituta že opravljajo raz- na testiranja, katerih rezultati bodo kmalu zriani.« Takoj po vojni je bilo samo v Petrovčah petnajst »pravih« kmetov, danes pa vas je samo pet. Kje so poglavitni vzroki jj tako hudo nazadovanje? »Z reformo smo hoteli poprj. viti neznosen razpon med cenj. mi kmetijskih pridelkov na eju stram in industrijskih na drug strani ter so se p>op(rečno cern kmetijskih pridelkov dvignile ^ 25 odst. Prvo leto po sprejet reformi je še nekako šlo, kasne. Je pa se je začelo slabšati i, smo po petih letih pravzaprav na slabšem, Kot smo bili prefl reformo. Posledice so znane: im, gracija iz kmetijstva in še večj« razslojevanje, tako da se je ^tako neugodna starostna stn4, tura zlasti po letu 1968 še po slabšala. Situacijo bi lahko ^ boljšali s pametno kmetijsko po, litiko tako pn davkih kot pij zdravstvu pa s kreditaio politiko, da bi si kmet lahko nabavil po' trebno m^anizacijo, ki bi ma olajšala delo. Pri iizvozu bi mo rali končati z zapK>stavljanjen kmetijskih pridelkov, ki se še vedno drugače obravnavajo I?« Industrijski izdelki. Problemi sc tudi v zdravstvu. V vseh drža. vah, tako zahodnih kot vzhodni subvencionirajo zdravstvo is sKiravstveno politiko. Tudi pii nas smo imeli kmetje takoj po vojnd plačano zdravljenje neka- terih bolezaii. Pred desetimi let smo uvedli obvezno zavarova- nje in takrat so polovico prispe- vale občine, polovico kmetje. To razmerje se vedno bolj veča t škodo kmetov. Problem je tud; v tem, da v to zdravstveno zavi rovanje nismo vključeni samo kmetje, temveč vsi, ki imajo la kršenkoli pa čeprav samo sia bolični prispevek KD! Kmetje a htevamo, da se naš status ure- di, nažalost pa nismo uspdi Trdimo, da četudi pri delav- skem zavarovanju tisti, ki deli manj kot štiri ure ni zavarovan, mora biti neka meja tudi ph kmetih. Razlika je med tistimi, ki se preživljajo samo s kni& tijstvom in tistimi, ki jim je kmetijstvo nekakšen »hobi«, do polnilo k rednemu zaslužku. Si- cer smo kmetje solidarni m pripravljeni nekaj prispevati za tiste, ki niso taiko »močni«, nek- je pa le mora biti meja med sfr lidamostjo in socialo. Nenazad- nje je širša družba dolžna skr- beti in reševati socialo teh ljudi, ne pa mi. Ce bi rešili te kljuö- ne probleme bi tudi mladi ljud je videli perspektivo v kmetij stvu in prepričan sem, da bi jä več ostalo doma. Marsikateri problem bi bil s tem rešen.« Kadite? »Ne, ni časa. Sicer pa šalo n® stran. Bilo je v gimnaziji, ko m« je oče enkrat dobil, da sem ka- dil. Tisto me ni streznilo, nehal sem leta 1942 v zaporu. Sedä sem na stolu, roki držal stegnje; ni predse in kadil. Obe ustnic mi je pošteno opeklo. Od takrat dalje zame cigarete ne obstoj»' jo.« Hčerka je v jutranji halji P^ tekla k njemu in ga za »dobr" jutro« poljubila. »Prosto soboto ima ...« je is krivo, morda z nekoliko jeze, p®' vedal Marjan Jelovšek. Hčerk« namreč hodi v šolo, kjer imaj" proste sobote, za Marjana i" njemu podobne pa so vsi dne\' v tednu enaki. Delovni. TONE VRAB^ s PEVSKIMI AMBASADORJI v soboto, 12. in nedeljo, 13. septembra je celjski komorni moški zbor gostoval v Italiji in tamkaj dosef^el pomemben kulturni in politični uspeh. Prijetno je bilo srečanje v Dober- dobu, kjer so se celjskim pevcem kmalu pridružili tudi slovensM domačini. Zbor je sodeloval tudi pri odkritju spomenika v spomin na 27-letnico vstaje proti nemškim okupatorjem. V brig-adi, ki ^ bila ustanovljena v Cave di Selz, so se borili slovenski in italijanski rodoljubi. Štirim nadvse uspelim nastopom, na katerih je i>oseben aplavz doživela zlasti partizanska pesem, je sledil tudi veseli del. Harmonika in majhne trobente... pa dosti smeha in dobre volje- DVE PREMIERI V KINO KLUBU V CELJU Minuli torek sta bili v Celju premieri dveih kratkometražnih, igranih amaterskih filmov. V majhnem prostoru celjskega Ki- no kluba se je zbralo lepo šte- vilo gledalcev, sodelavcev kluba in povabljenih gostov, kar izpri- čuje dokajšnje zanimanje za to zvrst umetniške dejavnosti mla. dih Celjanov. Prvi, igrani film Ludvika Gorenjaka »Brez cilja« govori o mladem človeku, de- lavcu, ki si je ustvaril svoj stan- dard in — nič več. Dan za dnem hodi po isti i»ti in se na koncu vedno ustavlja v gostilni, kjer se zbira stalna druščina. Govori o brezciljnosti nekaterih mladih ljudi, ki nimajo pogojev ali pa se nočejo angažirati v družbe- nem dogajanju. Gorenjaku lahko morda očitamo to, da v filmu ni povedal vzroka, ki njegovega junaka sili v življenje »Brez ci- lja«. Tehnično je film dokaj dobro izdelan, ne manjka mu pa tudi filmske metaforike in poezije. Film »Zakaj ravno jaz« je s sodelavci pripravil Aleksander VI- denšek. Kot Gorenjaku, je tudi Videnšku to prvi film. Tudi ta se loteva problematike mladih, le da je izbral filmsko veliko- krat obdelano, pa še vedno bo- lečo temo — spočetje nezatžele- nega otroka. Videnšek je v iz- povedi mladca dekleta zelo oša- ben, obsoja splav, v montaži pripovedi pa dokaj nejasen kljub pkosrečenemu in drznemu kadri- ranou. Ob obeh prvencih je treba pa vedati, da sta kljub začetniškim napakam in nespretnostim pre- segla pričakovanja. Po predvaja- nju se je v dvoranici razvila ži- vahna diskusija med gledalci is režiserjema. To so člani kluba pojasnili, da se borijo- s tehnič- nimi težavami in s sredstvi ter da se želijo priključiti Kino klu- bu EMO, ki je razmeroma dobro opremljen in ima možnosti za snemanje tehnično zahtevnejših filmov. Z združitvijo bi Kino klub EMO gotovo pridobil mo4- no filmarsko ekipo, ki bi imela več monžosti za eksperimentira, nje in izpopolnjevanje. A.KUMEa USPEL KONCERT V AVSTRIJI Libojska in preboldska godba na pihala ter moški pevski zbor Svobode iz Polzele so imeli mi- nulo nedeljo gostovanje v Schlos- ber^ v Gradcu. Koncert, ki so ga imeli dopoldne, je zbudil pri poslušalcih veliko navdiišenja, posebno pri avstrijskih Sloven- cih. Poleg pri2manja za svoj us- peh so bili Savinjčani deležni tudi velike gostoljubnosti in po- zornosti. To gostovanje je bilo odziv na povabilo graške godbe na pihala, ki je letos poleti go- stovala na podobnem koncertu v Grižah. Vsekakor tudi takšna sodelovanja doprinašajo k več- jemu prijateljstvu med obema deželama. TONE TAVČAR ZGINOTJE VEČMETER- SKIH PERISKOPOV Ce je z žiroskopi še nekako Slo, je bilo bolj zapleteno z pe- riskopi. To so večmeterske je- klene žrdi s silno dragocenim mehanizmom. Teh ni bilo mogo- če preobleči v oficirje. O, bi- strovidna babica je imela prav, ko ni dvomila v podjetniško žili- co svojega vnuka Miroslatva. Stumberger je prijavil popra- vilo skladiščn^a stropa med pritličjem in nadstropjem. No strop je bil še kar v redu, to:la dovoljenje je dobil. Toda kaj je nastalo .Nastal je nad starim Še eh strop vmes pa ravno to- liko prostora, da so vanj pred nosom Francozov poskrili peri- skope. Francozi so morali ver- jeti v čudeže, ko periskopov na- enkrat ni bilo več, misel, da bi jih kdo odnesel iz sl^adišča pa je bila tako malo .verjetna, kot če bi kdo rekel da je ušel iz klP(tke skozi strani.ščno okno. Taina in samozvana akcija ka- pitana štumbergerja je trajala precej časa. »Odrešenik« drago- cenega vojaškega materiala je s svojimi dvanajstimi podoficir- Ji moral izmišljati vedno nove in nove ukane, da je preslepil francosike stražarte in njihovega zadrtega podoficirja. Sicer pa je Miroslav Stvimberger še danes prepričan, da imajo Francoai p>osebne vrste možgane. Pomorska komanda v Baošičih je eno samo popacano in razme- tano gradbišče. Ko so Stimi- bergerjevi podmomičarji poskri- li v strope skladišč periskope. so prišli na vrsto dragoceni in- strumenti. Veliko zalogo so v eni od zidanih barak enostavno zazidali in zazidek pometli, fran- coske komisije pa so hodile mimo odtujenega plana, a no- benemu ni prišlo na misel, da bi pogledal zunanji tloris stavbe in ga primerjal z notranjo i)Ovr- šino prostorov. Dragocene kronometre so vo- zili iz komande tako, da so od- menta« sedeže, na mesto njih stranili s starega »Laurin-Cle- menta« sedeže, na mesto njih zložili zaboje z instrumenti, vse skupaj pokrüi z odejami, potem pa navadno povabili brhke dami- ce na vožnjo. Francozi, bobjeki, so ob takih priložnostih zijali sa- mo v čedne punce in pri tem iz gubili vsak smisel za svoj str^j- žarski stan. 01301 OPRAVIČILO KAPITANU IN BRALCEM Oni dan me je sredi Celja ustavil neznanec in me vprašal, če sem jaz tisti, ki piše kapita- nove spomine. Samovšečno sem pritrdil v pričakovanju, da sem srečal katerega od štumberger- jevih pomorščakov. — Ne, je dejal, kapitana res ne poznam, čeprav mi je žal. Toda podmomičar sem bil in se na ta^ne reči spoznam, vi pa najbrž ne dosti. Ce hočete ka- pitanu ohraniti dobro ime in da meni enaki ne bodo mislili, da vam je kapitan natvezil takš- ne netočnosti, pobrskajte po spo- minu, kako vam je pomorski veteran pripovedoval tisto zgod- bo o napravi, ki so jo oblekli v oficirski plašč in ji nataknili še kapo. Zatrjujem vam, da žiro- skop ni bil, kajti ta instrument je tolikšne velikosti in teže, da jo možak lahko nese v eni roki. Tisto, kar ste prekrstili v žiro- skop, utegne biti kak stereo da- lj inometer ali kaj podobne- ga... — Ne vem, če sem zardel. Nepri- jetno mi je bilo kar precej. V opravičilo le toliko, da se na te reči res ne spoznam, gotovo pa so važne za po25navalce. Ni kaj. Glavo na prsi in oprostite! PRI TORPEDIH SE JE ZATAKNILO Avtor razlaščanja francoskih zaveznikov s svojimi dvanajstimi podoficirji je dragocenosti, ki jih ni vzidal in zazidal, vozil ali v komando mornarice, jugoslovan- ske namreč, ali pa v samostan Savina, kjer je blago prevzemal 7 čuvanje predstojnik oče Teofil, Stumbergerjev dober prijatelj. Ko so fantje dali krila vsemu, kar je bilo vrednega, je Stum- bergerju šinilo v glavo, da tudi torpeda ne gre primerjati s ce- no zeljnih glav na tržnici. Sel je na raport k poveljujočemu kapitanu bojne ladje, koman- dantu bokeljske mornariške ba- ze, in predložil, da bi kje v Mostarju uredili skrivališča za torpeda. Odpeljali bi jih po mor- ju, kot so precej težke električne kompase in jwdobne težje' in- strumente. No, ix>veljnik, ki je za početje vedel, ob štumberger- jevem zagotovilu, da ga ne bo izdal, če ga Francozi zasačijo, ni dovolil. Zdelo se mu je pre- več tvegano. No Stimiberger je zadevo uredil tako, da so Fran- cozi odpeljali torpeda, za katera je prepričan, da nikoli niso mo- gli biti uporabljeni, kajti fantje so iz njih ixjbrali vse, kar je bilo vrednega in pomembnega. NAMESTO PRIZNANJA, UKOR Ustanavljanje jugoslovanske mornarice se je začelo t usta- novitvijo mornariškega komiteja v Puli, ki pa se je pKJ preselitvi v Zagreb, kdo bi vedel zakaj tja, preimenoval v komando morna- rice. V tej komandi so bili ad- miral Priča, nek slovenski admi- ral Koh, glavni pa je bil nek Vikerhauser. Višja in nižja mor- nariška p>oveljstva so pi-va le*^a sestavljali bivši avstrijski morna- riški časitniki jugoslovanskega ro- du, med njimi tudi nekaj Cehov, ki so ostali v Jugoslaviji. Kakšno je bilo brodovje? Kapitan Stiunberger se sp^omi- nja, da je v bokeljski zaliv po vojni pripliila neka torpedovka s Solimci kot posadko. Odsluže- no barkačo so privezali k po- molu in tam je zarjavela. Kar je bilo vrednega, so zaveainiki antantnih sil odpeljali. OkoH leta 1920 so v Boko priplule do kraja zanemarjene, odslužene staromo dne torpedovke. To je bila na Južnem Jadranu vsa moč moma- riškega orožja. Miroslav Stimi- bergar se je s pomočjo somišlje- nikov, da je ladje Skoda pustiti propadati, z vnemo lotil popra- vil. Kapitana Miroslava ŠtiimlK;rgerja »e pogosto spomni,io pripadniki na.še voj- ne mornarice. RadJ ga obiščejo. Ko ao pred leti raxrezali podmornico »Neboj- šo«, so mu po.sUli vrat», pramec pod- tnomice in še nek»j drfov z* spomin. Vrat» (na sliki ob kapitanu) so ilana t eno njegovih sob. IMATE VŽIGALICO...? Zaradi obilice dela je tisti dan ostala v pisarni dlje kot običajno. Pri / je tudi popoldne; domov pa se z avtomobilom od. peljala tedaj, ko je nad mesto legla trda leTua. Stanovanje ima sicer v središču, gara- žo pa nekaj sto metrov proč. Ko je spra- vila svojega železnega konjička v leseno utico in se odpravila proti domu se naenkrat znašla sama sredi temne in praz- ne ceste. Pravzaprav je bila te poti že na- vajena, toda tokrat ji je bilo nekam tesno pri srcu. Zato je še bolj pospešila korak. Naenkrat se je iz teme izzvila človeška poštam. Za hip je obstala kot bi se zbala te prikazni; pa je spet nadaljevala svojo pot. Kar bo pa bo, si je mislila sama pri sebi in stopila hitreje nasproti novi in rie- znani prikazni. Ko se ji je približala na nekaj korakov, je spoznala, da je moški, četudi jo je zno- va spreletel srh po vsem telesu, je dvigni- la glavo in odločno stopila mimo neznan- ca. Ni je ustavil, niti se vanjo obregnil. Odleglo ji je. Tedaj pa je zaslišala za se- boj korake. Obrnila se je in opazila, da ji sledi moški, ki ga je pravkar srečala. Za- kaj neki, se je vprašala? Zakaj mi sledi? Zdaj se je še bolj podvizala, hkrati pa napela ušesa in poslušala, kaj je z zašle- dovalcem. Toda, tudi ta je pospešil ko. rak. Razdalja med njima se ni večela. Na- sprotno, vse je kazalo, da je hitrejši »Ko- bi se na cesti pojavil vsaj še kakšen člo- vek«, si je želela. »Potem bi bilo lažje. Samota bi izginila in občutek varnosti bi se povečal« Toda, na cesti m bilo žive duše razen nje in njenega zasledovalca. Vse naokoli trda tema. Začela je teči. Tu- di moški za njo se je pognal v dir. Zdaj jo je dohitel in prehitel. »Dober večer,« je pozdravil in ne da bi čakal na odgovor je nadaljeval- »Ali imate morda vžigalico?« Bila je trda od strahu. Za hip je dvig. nila oči in se mu zazrla v obraz. Bil je mlajši in m mu bilo videti, da bi bil slab človek.. Toda videz vara. Odprla je tOrbico in začela s tresočimi prsti iskati vžigalnik, »Bi radi še cigareto?« ga je vprašala napol zmedeno. »Ne, hvala. Ali vas je strah?« Spet ga je pogledala in dejala: »Da!« Zasmejal se je, prižgal z njenim vži- ^galnikom svojo cigareto, se zahvalil in šel svojo pot. Kot vkopana je obstala na mestu. Po tem je začela teči in tekla je vse do do- ma. Tisto noč dolgo ni mogla zaspati_ živ- ci so ji bili napeti in venomer je za se- boj slišala korake ... M. BOŽIČ KAKŠEN DOLGOROČNI RAZVOJ? Pod predsedstvom Zdravka Trogarja je minuli teden v Celju zasedal izvršilni odbor medobčinske komisije za iz- delavo koncepta dolgoročne- ga razvoja celjske regije. Tu so ob tej priložnosti ob- ravnavali izključno potek de- la na pripravljanju gradiva za cxsnutek koncepta o dol- goročnem razvoju, katerega izdelavo je prevzel celjski Zavod 2» napredek gospo- darstva. Kot osnova za na- daljnje delo na konceptu bodo služile monografske štu- dije o razvojnih trendih za posamezne občine. Dve takš- ni monografiji sta že izdelani m poslani občinam Šmarje in Laško, vtem ko so ostale študije v aaiključsni fazi izde- lave ce. se materiali že raz- množujejo. Izvršilni odbor je sodil, da je takšen pristop zavoda k zbiranju gradiva in verifici- ranju stanja pravšnji. Prav tako se za posameeme kom- plekse razvoja v celotni regi- ji izdelujejo študije. O po- sameznih monografijah bodo v naslednjih tednih organi- zirane po občinah širše raz- prave. Le-te naj ne bi traja- le dlje kot en mesec, tako da bo zavod lahko na osnovi dopolnjenih monografij vse zbrano gradivo začel rabiti kot celoto za pripravo kon- cepta dolgoročnega razvoja regije. Kot znano, bo kon- cept dolgoročnega razvoja celjske regije izdelan pol le- ta pK) tistem, ko bo objav- ljen republiški koncept. K. STO LET TEHARSKE ŠOLE v nedeljo so na Teharjih proslavili stoletnico obstoja tamkajšnje osnovne šole. Za to priložnost so pripravili le- po slovesnost, dolgoletnim učiteljem pa so podelili di' plome. V teharski osnovni šoli, ki so jo lani adaptirali, se za zdaj šolata dva razreda otrok, vsi ostali pa hodijo v štore. Jubilej teharske šole je bil lep dogodek tudi za prebivalce tega kraja, od ka- terih SO" mnogi prav v tej zgradbi doblld prvo učenost. NOVO V »POHIŠTVU« Delovni kolektiv obrtnega podjetja Pohištvo v Celju se je lotil večje adaptacije in graditve no\'ih proiizvodnih prostorov. Hkrati s tem so se odločili tudi za mnoge no- ve stroje. Kot vse kaže bodo nove m adaptirane delovne prostore izročili namenu za dan republike. Navzlic novogradnjam in preurejanju starih prostorov teče delavni proces nemote- no naprej. V teh delavnicah tudi izdelujejo opremo'za ve- liko blagovno hišo Tehno- mercatorja t Gubčevi ulici. M. B. IDEOLOGIJA IN POLITIKA NEVEZANOSTI Minuli teden je bil v Celju seminar za sekretarja osnov- nih organizacij v celjski ob- čini. Na seminarju je najprej o vlogi ideologije tn idejni akciji ZK govoril član pred- sedstva CK ZKJ, tovariš STA- NE KRAJNC, za njim pa je o politiki navezanosti v luči neblokovnih sprememb go- vorila MOJCA DRCAR-MUR- KO. Na koncu je sekretar komiteja ZKS v Celju, tovariš ŠTEFAN KOROŠEC, vodil s sekretarji razgovor o aktual- nih nalogah oddelkov, aktivov in osnovnih organizacij. Vse tri obravnavane teme bödo v naslednjem obdobju obravnavali vsi komimisti t celjski občini ob pomoči no- vooživljenega aktiva predava- teljev. MALI INTERVJU Vprašuje: Milan Seničar Odgovarja; Antonija Kovač Učiteljica v pokoju — že od 1950. leta — Antonija Ko- vač je med tistimi, ki bodo prihodnji mesec odpotovali z vlakom bratstva in enotno- sti k ljudem v Srbijo, k ti- stim, ki ,so jih ljubeznivo sprejeli v najtežjih trenutkih življenja. Tov. Kovačeva, kdaj ste bi- li izseljeni?« »22. junija 1941. leta so nas najprej odpeljali v Maribor, kjer smo bili 12 dni. Nato pa v Srbijo.« »Kje ste živeli v Srbiji?« »Najprej in sicer tri tedne v Sevoj- nem, kjer smo stanovali v kmetijski šoli. Nato smo tri mesece živeli v Cičevcu, do- kler ni bil mož premeščen v šabac. Od novembra 1941 do osvoboditve pa smo bili v Beogradu.« »Kakšni so vaši spomini na ljudi, ki ste jih spoznali v času, ko ste bili izseljeni?« »Izredno dobri. To so bili požrtvovalni ljud- je, uvidevni, nihče se nas ni branil. Bili so zelo, zelo do- bri, vse bi ti dali.« »Ste že kdaj potovali z vlakom brat- stva in enotnosti?« »Ne. Ra- da bi šla že preje, vendar zdravje pri mojih letih ni najbolj sijajno.« »Ali ste po vojni obiskali kraje, kjer ste preživeli težka leta?« »V Be- ogradu sem bila že večkrat. Rada sem šla nazaj, ker so nas tako gostoljubno spreje- li«. »Gotovo ste se srečali z ljudmi, ki ste jih spoznali med vojno?« »Sem. še sedaj sem z njimi v stalnih stikih. Imamo zelo dobre odnose. Kljub temu, da grem letos z vlakom bratstva in enotno- sti, jih bom pozimi zopet obiskala. Vse nekdanje so- sede in gospodarici pri kateri smo živeli. Mislim, da so to tako tesni stiki, da jih nič na svetu ne bi moglo pretr- gati.« (15:40), v odločilni borbi pa so premagali Idrijo 4:1 (35:10). V tem srečanju so se vsi borili izredno borbeno in tehnično dobro. Za celjsko moštvo so na stopili: Omerza, Vasiljevič, Tanko, Maruša, Napotnik, Drozg in Henrih Seles, točke pa so asvojili Seles in Tan- ko po dve ter Omerza in Ma- ruša, medtem ko sta svoje borbe zaključila z remijem Drozg in Vasiljevič. J. KUZMA K^ Z AVTOMOBILI Število osebnih avtomobilov hitro narašča. Hkrati s tem pa se pojavlja vprašanje, kako je z garažami. Očitno je, da teh primanjkuje in da je čedalje več tistih lastni- kov, ki morajo svoja vozila puščati na prostem, pred hi- šami in drugje. Prav zato je hvaležna ponudba oddelka za gradben in komunalne za- deve pri skupščini občine Celje, da prouči problem ga- raž v celoti in skuša najti ustrezno rešitev. CESTA LE POLOVIČNO Cestni odsek od Rogatca do hrvaškega Lupinjaka je konč- no v gradnji, vendar bo do- volj denarja le za približno 4.300 metrov cestišča (brez robnikov in ograj). Za 3.400 nadaljnjih metrov ni finanč- nega kritja in tako ostaja ta izredno važen odsek, ki pove- zuje dve republiki, le pri po- lovični rešitvi. Predstavniki občine so prosili cestni sklad, naj bi prispeval sredstva še za kilometer ceste, ki bi jo grobo asfaltirali. Ker je sklad prejšnji ugodil, se bo dolžina naurejenega odseka za toliko zmanjšala. Kot smo obveščeni, se bo v zvezi s to gradnjo posebna občinska delegacija obrnila na republiški cestni sklad ali izvršni svet. dhr CESTA MARŠALA TITA v občini predvidevajo, da bodo načrti za tako imeno- vano obsoteljsko cesto kon- čani do februarja prihodnje leto, zanjo pa bodo odšteli 122 milijonov dinarjev. Na predlog občanov v Bistrici ob Sotli in v Podsredi se bo ta imenovala Cesta maršala Ti- ta. dhr TROJČKI V VELENJU Skoraj neopajano je prešla rudarsko mesto vest, da so se 16. julija rodili v slove- njegraški bolnišnici trojčki. Srečni oče in mati sta Sta- nislav Prevalnik, kvalificiran kopač v velerijskem rudniku in Albina, ki je zaposlena v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, prav tako v Veneju. Trojčki so se rodili kot nedonošenčki v sedmem me- secu. Navzlic temu so vsi zdravi. Stanislav, Andreja in Nevenka se lepo raa« I in imajo vsi skupaj že^ več kot devet kilograrn^ Siicer pa mlada dru-' postaja vse bolj prg^ osrednje pozornosti. Kok rudnika je že poklonil ! nemu paru, ki ima z^g^ četvero otrok, komp,^ garniture za obleke, , renja pa so mladi druži^^' slali hladilnik. i Družina se zaenkrat ka v enosobnem stanov^ pri rudniku pa so jiirl^ ljubili še to jesen troscJ stanovanje. Na vsak^ sta mlada starša potj.^ pomoči. ® Družini in trojčkom £e& vse najboljše. ZBOR MLADIH ' DOPISNIKOV že dalj časa je da bi nagradili mlade ( pisnike oziroma jim jj priznanja za njihovo dopjj vanje v pionirske in m dinske liste. Načrt in poj, do bodo kmalu uresničili, ^ ganizatorji so se.odločilj ^ povabijo mlade dopisniiV Velenje. Tako bodo posaiai na uredništva napotila 8 i 9. oktobra v Velenje po j deset najboljših mladih j delavcev. Po vsem tem ; čimajo, da se bo v Vel» zbralo okoli 150 mladih j vinarjev. Poleg njih bodo p vabili tudi znane pisatelje; časnikarje. Le-ti bodo mi dim gostom in drugim k povedovali o svojem dä doživljajih in podobno. Mladi dopisnik! bodo gos učencev osnovnih šol »Mi JUDOlSTI V REPU- BLIŠKI LIGI v soboto so bile v (Delju kvalifikacije za vstop v re- publiško ligo. Sodelovali so najboljši judoistd iz vzhodne in zahodne II. republiške li- ge. V močni konkurenci tek- movalcev iz Jesenic, Idrije in Murske Sobote so si čla- ni Judo kluba »IVO Reya« Celje priborili mesto med najboljšimi. Borba je bila izredno ogor- čena in izenačena. Vse do zaključnih borb se ni vedelo, kateri ekipi bosta nastopili v naslednjih mesecih v I. re- publiški ligi. To je uspelo Jesenicam in Celju. Celjani so v prvem srečanju izgu- bili proti Jesenicam 2:4 v .spodnjem desnem kcrtu, ko* miličnika na križišču ... Prvošolček iz šole^ Se je vsak dan bolj^ šole. Vedno bolj oči" val svojo mamico. začetku sole pa je U • — Mamica jaz tf me vpišeš v pravo š"' Tako je očitajoče' — Saj sem te si«^ — Ne, nisi. Vpis"" šolo. — Zakaj JXL tako mimogrede nak, te pa nočem! mgent znanega in ug- ona komornega moške- ^"fevskega zbora, prof. ' ^ Kune j, je stopil h ^^ Dela in naročil No- je očitno pre- ^ naročilo in ponudi- ^ofesorju tujo ilustri- l revijo »Wochen end«, stran je krasi- la velika barvna fotogra- fija več ali manj gole žen- ske. »Nak, te pa nočem,« je ugotovil profesor. »Nočete?« je povzela pro- dajalka. »Ne, dajte mi rajši zad- njo številko Novega ted- nika!« ^.Toledo« ter »Oustav času bo v Velenju jjustava pionirskih li- j^ladi gosti bodo obi- Šoštanj, si tamkaj Uß razstavo likovnih del jfV osnovnih šol velenj- jj^e, se seznanili z le- ^In znamenitostmi kra- jgaleški dolini itd. Vsi I dopisniki bodo prejeli i^trezna darila, ki jih I Je dolgo spominjala na jje v Velenju. ^ganizirano varčevanje velenjskem rudarskem ^ pentru so doilgo ča- ^išljali, kako bi nava- jiladega človeka k šted- I) da z varčevanjem de- f misli tudi na prihod- [Tako so ne samo za te, marveč tudi za odra^ - zaposlene v centru k hranilne knjižice, b negotovosti, so se lepi rezultati kmalu pokazali. Av- gusta letos so znašale hranil- ne vloge učencev šolskega centra deset milijonov sta- rih dmarjev, v knjižicah od- raslih oziroma stalno zapo- slenih v centru pa so zabele- žili kar 44 milijonov starih dinarjev. Vse posle okoli varčevanja opravlja velenjska banka. Pomembno je tudi dejstvo, da daje banka rudarskemu šolskemu centru na podlagi teh vlog kredit za obratna sredstva. Primeru rudarskega šolske- ka centra se je pridružil tu- di kolektiv gradbenega pod- jetja v Velenju, osebne do- hodke na hranilne knjižice pa bodo vla^li še člani ko- lektiv LIK Šoštanj ter uslužbenci uprave oWinske skupščine v Velenju. kajuhove nagrade Na osrednji proslavi praz- nika velenjske občine, ki bo letos v Ravnah pri Šoštanju, bodo tokrat podelili tudi Ka- juhove nagrade: dve kolektiv- ni ter eno posamezniku. -v- DOLŽNOST MANJ- DOLŽNOST VEČ Pred tedni. - zaradi upoko- jitve razrešeni ravnatelj ra- deške osnovne šole Viktor PERGER je pred nekaj dnevi dobil novo dolžnost. Vodil bo priprave za ustanovitev občin, ske kulturne skupnosti. Za nekatere ni počitka. v petih letih nad 450 novih stanovanj v izhodiščih za srednjeroč- ni načrt razvoja v občini La- ško predvidevajo, da bi v na- slednjih petih letih zgradili okoli 28.000 kvadratnih me- trov nove stanovanjske po- vršine. Če računamo, da na stanovanje pride povprečno 60 kvadratnih metrov, potem pomeni celokupna predvidena površina nad -450 novih sta- novanj. Ta stanovanja naj bi" v vseh treh centrih (Laško, Rimske Toplice, Radeče) bila zgrajena predvsem v blokovni gradnji in le manjši del v zasebni individualni gradnji.. To razmerje je v zadnjih letih ravno obratno, ko blokovne gradnje v občini skorajda ni. upravni odbor novega sklada Letos v poletju ustanovlje- ni sklad za i>ospeševanje kme- tijstva je pred dnevi na seji občinske skupščine dobil svoj 9-članski upravni odbor. Na čelo upraATiega odbora je bil imenovan Franc ŽNIDARŠIC kot^ predsednik in kot tajnik dngT agronomije Pavlina PLA- ZNIK. nov dom upoko- jencev dobil upravo Laški dom upokojencev, ki je v zaključni fazi izgradnje, je nedavno dobil upravljalce. Občinska skupščina je ime- novala odbor, ki bo v krat- kem pripravil predlog o usta- novitvi Zavoda za varstvo upokojencev. Na čelu tega odbora je tovariš Lojze LEŠ- NIK, upokojenec iz Rečice. IZREDNO SLAVJE Letošnje praznovanje ob- činskega praznika so občani mozirske občme obogatili s slavji, ki bodo dolgo ostala v spominu. Praznovanje je bilo tem lepše, ker je mo- zirska občina v resnici prido- bila nekaj objektov, ki bodo v veliki men doprinesli k dinamičnejšemu razvoju ob- čine. Poleg tega so občani pripravili tudi svečanosti, ki so s svojim kulturnim bo- gastvom in vrednostjo pre- senetile še tolikšne »slado- kusce«. — er I telefon za i rečičane i z modemizadijo telefon- | skega omrežja v mozirski ' občini, katerega začetek je ureditev avtomatske telefon- ske centrale v Mozirju in Na- zarji, bodo do 1975. 1. dobili avtomatično telefonsko cen- tralo s 40 priključki tudi občani Rečice ob Savinji. Ta- ko bo tudi ta kraj končno dobil stalno telefonsko po- vezavo s svetom. —ez gasilski avto Občani Bočne in okoliških naselij bodo imeli v nedeljo slavje, ko bodo njihovi ga- silci na svečanosti sprejeli nov gasilski avtomobil. Tako bodo gasilci iz Bočne med tistimi v mozirski občini, ki se lahko pohvalijo, da imajo za primer nesreče sodobno opremo. — er ^''ii odrček za prometnega i^udinji ^a tudi tako navdušeno poslušali, ko Je sam svoje zgodbe bral ali pripovedoval po šolah. Bevk Je napisal mnogo knjig, napisal Je največje Ste. vilo knjig, ki ga Je do danes pri Slovencih napisal kak pi- satelj. To spričuje nedvomno za velik pisateljski dan, spri- čuje pa tudi dokiiment ga- raškega dela, kakršnega si le redko kdo med nami more predstavljati. Kaj pomeni ure In dneve in leta in desetletja presedeti pri mizi in pisati, pisati... In to pogostoma v neurejenih razmerah (zakaj naši pisatelji niso kot kaki angleški aH. francoski roma- nopisci, ki se odmaknejo od sveta in se zatopijo v svoje delo, prosti vseh materialnih skrbi), pod hudim političnim pritiskom, v razmerah, v ka- terih bi morda najboljši med naani zmogli brati časnik ali še tega ne. O njegovem delu pričajo knjige, ki so nastale v za- porih, v konfinadjah, knjige v hišnem priporu, v partiza- nih. Ni vsako Bevkovo delo umetnina, nekaj pa jih je takih, ki so imietnine in bodo hranile svojo vrednost in svoj sijaj več kot v pozaie rodove. Ohranile bodo vso lepoto tn živost vse dotlej, dokler se bodo slovenski rodovi na za- hodna meji in v zamejstvu spominjali težkih dni v vseh obdobjih njihove zgodovine, ki so jih njihovi očetje pre- živeli. Bevk se je v svojih delih velikokrat zazrl tudd v pre- teklost. Vedel je, da lahko narod črpa moči in zavest •le lz preteklosti, da lahko v sodobnosti ustvarja, dela in se bori. Vsi njegovi zgo- dovinski teksti so se rodili iz te potrebe in želje in tudi opraivill svoje poslanstvo. Tn kadar je bilo treba, se je Bevk boril tudi drugače, ne le s peresom: s puško in političnim ali z diplomatskim delom. In tvuii takrat je ostal zvest svojim nazorom. Bil je mož, bil je pisatelj, bil je človek. In kot človek je znal bit; mehak in dober kot kruh; pa vendar vemo, da jdh ni prav veliko takih. Zato je ta človeška in človečanska poteza v Bevku toliko bolj simpatična. Bevka nam je dala Tol- minska, točneje Cerkljanska. Zato se je tej ožji domovini oddolžil s premnogimi teksti, kjer so ljudje vedno »znali ljubiti zemljo, ki so Jo sto- krat odplačali s krvjo«. In kdor mu je lahko dolga leta bil bUzu, kdor je mogel opazjovati njegovo vsakdanje življenje, ta bo moral vsemu temu pritrditi, da, lahko rekel, da je :mel v življenj^ srečo poznati človeka, nioi^ ^pisatelja, Primorca, borca kršnih res ne srečamo vsakem koraiku. In takem^^^ človeku je težko nekaj vo, ščiti: dvakrat težko, ker §6 zavedaš, da si že davno po, stal njegov veMk dolžnik. kakor je Zupančič napsai o Vorancu, ki je bil bolaji da se »medvedu ne spodobi biti bolan«, tako mu tudi mj v teh zadnjih dneh precj osemdesetletnico, ko ga jg resnejša bolezen prvič vrgi^ v iKJsteljo, kličemo: Ne spo. dobi se medvedu iz Zakojce da bi bil bolan! Izmazati se mora, kakor se je že nešte. tokrat v življenju. In taJso naj bo naše voščilo zelo pre. prosto, pa naj kljub teanu vse pove: Tovariš Bevk, ostanite še, še med nami« Tudi pri osemdesetih letih je France Bevk ostal zvest sebi in svojemu poslan- stvu — življenje in delo sta mu samo poglobila os- novne poteze dobrodušne- ga ter plemenitega obraza, kakršnega poznamo z nje- govih neštetih obiskov med mladino, z literarnih večerov ter s celotnega kulturnega in političnega javnega udejstvovanja. Partizanska podoba Franceta Bevka, Ob njem dr. vufan Knjige Franceta Bevka so prevedene v mnoge tuje jezike; berejo ga lahko vsaj v hrvaškem, makedonskem, srbskem, angleškem, bolgar- skem, češkem, daiiskem, esperantskem, franco- skem, italijanskem, japonskem, kitajskem, Ii- tavskem, madžarskem, poljskem, romunskem, ruskem, slovaškem, šiptarskem, tadžiškem in turškem jeziku. Na sliki: ovitek japonske izda- je »Grivarjevih otiok«. Prišlo je leto tisoč tri sito de>vet- inštiridesebo. Kuga Je bila zapustila deželo in se pKHnaknüa na sever in na jsahod Evrope. Furlanija je bila skoraj prazna, po vseh tolminskih vaseh je manjkalo nad polovico ljudi. C>stali so tisti, ki so srečno prestali bolezen in drugi, kn so bežali v gore, v soteske in v mra- zu in pomanjkanju počakali p>om- ladi m novega poletja. Rešili so si golo življenje. Pod Kozlovim robom, v senci štirih lip, kjer so včasih sodili, Je bila zdaj na patriarhov ukaz veselica. Prišli so ljudje z vseh pobočij in grap, zakaj razglašeno je bilo, da bo dobil vsak samec ženo in vsako dekle moža in od patriarhov dukatov v dar. Pri cerkvi svetega Urha se je nabrala taka množica, da so se vsi čudili: toliko ljudi je še na svetu! To jim je vlivalo vere in p>ogum i, srca so jim v veselju v/drhtela. »Pc^lej,« je s solzami v očeh dejal star tl^čan svojemu sosedu. »Taka je naša tolminska zemlja. Tepejo jo in bijejo, boh jo, da vpije in se zvija, umreti ne more, ker je večno živa. Znova se dvig- ne, rane se zacelijo, smeh se po- vrne... Vse smo pretrpeli, grdo počenjanje plemičev in vojske, rob stvo in plenitev, kobik» in lakoto, kugo in smrt — mislil bi, da nI nikjer več človeka, a poglej nas, še nas Je in Se smejemo se po- vrhu ...« In res sta se starca smejala, da so j una solze pritekle na lica. V cerkvi je stal visok mrtvaški oder, sveče so gorele ob njem. Molili so za vse tiste, ki jdh je pobrala kuga. Videli so, da manj- kajo najboljši med njimi. Ob spo minu na kugo m smrt se je smeh preobrnil v jok. To je bil drag spomin na umrle, kakor da so td odkupili njihovo življenje. Ljudje so klečali z upognjenimi glrvami in se itolkli na prsi: »Usmili se njihovih duš, ki so se očistile v trpljenju In v grozi nagle smrti, o Gospod večnih trum!« Nato se je množica usula us cerkve, znova Je zlezel smeh na obraze. Rdeča bandera je zaplap>o- lala v vetru, se zablestela v soncu. S križem je šla procesija med hi- šami, med drevjem, do velikih križev in mamenj samotnih skup- nih grobov, v katerih so ležale žrtve kuge. Duhovnik je molil m kropil z blagoslovljeno vodi), ljud- je so prosili: »Kuge, lakote, vojske — reši nas ...« V njihovih besedah je bilo žalo- sti, bilo je veselje, ki je potekalo iz prestanega gorja ... Dude so zapele. Tolminci so za- čeli ples. Prvi ples po dolgi bol niški postelji, prva radost po doljti žalosti, prvi vrisk po dolgem joku. Sprva niso verjeli, da se je radost v resnici vrnila, da pojejo dude, da je zapovedano veselje. Plaho so naredili prve korake, zamamili so se, srca so 2»,vriskala, duše so vzplavale na perutih veselja, prehitele dude, plešoče noge in krožile nad vsem, ko oblaki nad zemljo, opajale same sebo, pieile pe- sem novemu življemju, se veselile nad presmagano smrtjo .. Med piskanjem dud, med vr- venjem, med petjem, med splošno radostjo sta se prikazala Florjan in Urška, držala sta se za roke in se srečno spogledovala. Urška je stopila k lipi, kjer je sedela 2ivka z detetom v naročju. »Daj mi otroka, stopi z Marti- netom na ples!« ji je rekla. Žirka je six>min na Pavleta še nosila v očeh, a življenje je šlo svojo pot pozabljenja. Dala je otroka Urški in z Marttnetom iz ginila med plesalci. »Se ga ni pozabila,« je dejala Urša Florijanu in otroku, ki je hotel zajokati, vtaknila prst v usta. »öe bi bilo vse tako kot si človek želi,« je vzdüinil Florjan, »bi bil danes drugačen ples . . .« Martin je plesal v radosti iz- polnjenih želja. 2ivka se Je pO' grezala v spKMnine ki v misli, ni- hala med otopelo žalostjo in ve- seljem in se polagoma z muko kopala v spwznanje, da mora za- vreči sanje preteklosti in osladiti pelm sedanjosti s sladkostjo vda- nosti v usodo. Znamenja na nebu so ugasnila, prerokovanja so se dopolnila. Naovoj na roki?« »Da!« O —! Saj sem dejal!« Vzravnal se je. »Ampak — to ni mogoče!« je odmajeval z gavo. »To je neumnost! Prevara!« Naglo je stopil bliže, steignil roko — in zadel ob nevidne prste. Plašno se je umaknil in lica so mu i2premenila barvo. »Bodite mirni! Ohranite mirne živce, Kemp! Za božjo voljo! Hudo sem potreben vaše pomoči! Stojte!« Nevidna roka ga je pograbila. Udaril je po njej. »Kemp!« je kriknil glas. »Kemp, ohranite mimo kri!« Močneje ga je pograbila roka. Divja želja, da bi se osvobodil trdih pesti, je grabila Kempa. Nevidna roka s povojem ga je prijela za ramo, Skušal se je je otresti, pa nevidna moč ga je popadla, vzdignila in vrgla na posteljo. Odprl je usta, da bi zakričal ha pomoč. Posteljni prt se mu je zamašil v usta. Težko je ležala nevidna moč na njem, pa njegove roke so bile proste, branil se je in suval v nevidno telo, ki ga je tiščalo na posteljo. »Poslušajte! Ali hočete?« je sopel nevidni in ga držal pod seboj vkljub sunkom, ki jih je dobival pod rebra. »Pri Bogu, znorel bom, če ne bodete mirni!« Kemp se je še branil nekaj časa, nato pa je mimo obležal. »Ako bodete kričali, vam polomim kosti!« je grozil nevidni človek in mu vzel prt iz ust. »Jaz sem človek z nevidnim telesom. To ni neumnost in tudi ne prevara. Moje telo je zares nevidno. In vaše pomoči potrebujem. Nič hudega vam nočem storiti, pa če se bodete obnašali kakor zbesnel neumnež, moram biti nasilen. Ali se me ne spominjate Kemp? Griffin sem. Griffin, vaš tovariš z vseučilišča!« »Pustite me, da vstanem!« je rekel dr. Kemp. »Miren bom. In dovolite, da za trenutek sedem. Sedel je in si otipal kosti. »Griffin sem, iz vseučilišča. Naredil sem se nevidnega. Cisto navaden človek sem — človek, ki ste ga dobro po- znali — pa nevidnega sem se naredil!« »Griffin — ?« »Griffin! Vaš nekdanji tovariš, nekaj let za vami sem študiral. AH se me spominjate? Širokoplečast človek, behh las in rdečkastih oči. Kemijo sem študiral in prvo darilo sem dobil.« »Vse se mi meša! Možgani so mi odpovedali. Kaj ima vaša nevidnost opraviti z Griffinom?« »Jaz sem Griffin!« Kemp je pomišljal. »Strašno,« je odgovoril. »Kaj, vraga, se vam je zgodilo, da ste postali nevidni?« »Nobena vragolija. Kemični proces, znanstven m ra- zumljiv.« »Strašno! Kako neki?« »Strašno je, zares! Ranjen sem, roka me boü, utrujen sem, zdelan. Veliki Bog! Kemp, vi ste mož! Bodite pa- metni! Dajte mi jesti in piti in tule naj sedem!« Kemp je strmel na povoj. Povoj se je premikal po zraku, stol se je dvignil, se približal postelji, se postavil na noge in se upognil za nekaj centimetrov pod nevidno težo. Kemp si je mel oči in si otipaval kosti. »To je hujše nego strahovi!« je dejal in se neumno nasmejal. »Hvala Bogu! Poštah ste razsodni!« »Ali pa neumen!« je odgovoril Kemp in vrtal s prsti po očeh. »Dajte mi whiskyja! Polmrtev sem!« »Tega nisem preveč čutil poprejle na postelji! Kje ste? Ako stopim po sobi, bom trčil v vas! Tamle? Dobro! Whi- sky? Tule je! Kam vam naj ga dam?« Stol je zaškripal in Kemp je čutil, da mu je silil ko- zarec iz prstov. Branil se je ga izpustiti. Njegov nagon se je temu protivil. Kozarec je šel po zraku in se ustavil nekaj čevljev nad sedalom. V brezmejni osuplosti je strmel Kemp. »To je — to mora biti hipnotizem! Sugerirali ste mi, da ste nevidni!« »Neimmost!« ■ »Strašno — !« »Poslušajte!« »Še to jutro sem si dokazoval, da je nevidnost...« »Pustiva vaše dokaze! Jaz ginem od utrujenosti! Noči so hladne, posebno še za človeka brez obleke!« »Hočete jesti?« Kozarec se je nagnil. »Da!« je rekel glas. Kozarec se je prevmil in whisky je iztekel. »Ali imate obleko pri roki?« Kemp je polglasno 'vzkliknil, stopil k omari in poiskal rjavo hišno haljo. Se nadaljuje Ameriški statistiki so spo- ročili, da ima 63 milijonov ameriških družin doma 66 milijonov pušk in 24 milijo- nov revolverjev. To je kakih desetkrat toliko, kot ima po- dobnega orožja redna ameri- ška armada ... že 240 let so britanski 'mornarji vsak dan dobivali pošten kozarec ruma. Toda od prvega avgu- sta letos so ta starodavni pri- vilegij britanskih mornarjev odpravili. Odslej bodo mor- narji lahko namesto ruma lahko kupili dnevno tri kon- zerve piva »""o močno zniža- nih cenah Pravijo, da mornarica njenega veličan- stva britanske kraljice ni po- sebno navdušena nad to no- votarijo ... španski dnevnik y>ABC« poroča o nedavni ob- sodbi v Madridu. Sodišče je nekega Fernandeza Garciana obsodilo, da mora v šestih mesecih odvaditi svojo pa- pigo »neprimernih besed«. V nasprotnem primeru bo mo- ral po šestih mesecih papigo ubiti. Kakšne so te »nepri- merne besede« list ni sporo- čil ... Naivečii sovjetski dnevnik »Pravda« piše. da so v ministrstvu za kmetij- ske aradnje odkrili veliko kor^t^cjjo Uslužbenci mini- strstva so na račun lažnih potnih stroškov svravili v žep 137.000 rubliev (okrog 150 mi- lijonov starih dinarjev). Ko so odkrili prevare, so odsta- vili direktorja, toda takoj so ga imenovali za namestnika direktorja v istem ministr- stvu. Odstavili so tudi ne- kega drugega funkcionarja — toda na položaj predsednika sindikata v istem ministr- stvu. Kaže, da se v ZSSR nekaterim le splača goljufati ... Predsednik britanske vla- de Edwart Heat je trmast samec, številni prijatelji mu prigovarjajo, naj se vendarle oženi, ker bi mu to koristi- lo, toda HeaJ:h pravi: »člo- vek, ki se oženi, da bi postal popularen kot predsednik vlade, ne more biti niti do- ber predsednik vlade niti do- ber mož« ... STARA JESENSKA NASPROTNIKA: SADJAR IN TRGOVEC Nekateri sejejo, drugi žanjejo... Basen o sodelovanju medveda in lisice - Jabolk je preveč, v nekaterih mestih pa so predraga! - Sadjar dobi (spet) najmanj . . . V mladosti sem slišal basen o medvedu in lisici, ki sta se domenila, da bo- sta skupaj obdelovala nji- vo- Pridelek si bosta pri- jateljsko delila. Lisica je predlagala, da bi eden do- bil gornji del, drugi spod- nji. Prvo leto se je med- ved odločal za spodnji del. Prekopal je njivo, lisica pa je posejala pšenico. Ob žetvi je dobil le slamo. Drugo pomlad se je med- ved odločil za zgornji del pridelka, a lisica Je pose- jala repo. Tisto jesen je bi- lo konec njunega sodelo- vanja •.. Tega sem se spomnil, ko sem pred dnevi v Ljublja- ni ogledoval cene sadja. Mar je tudi zdaj tako, da več dobi tisti, ki vloži manj truda? ■ V prodajalnah Sadja- zelenjave v Ljubljani pro- dajajo jabolka sorte jona- tan po 3,40 din kilogram. Zraven cene še piše, da je sadje drugovrstno. Prav v tistih dneh pa je kme- tijski kombinat Gornja Radgona ponujal na raz- stavišču Vesele jeseni v Mariboru prvovrstna ia- belka jonatan ui zlati ter rdeči delišes po 1,20 din kilogram, če jih naročijo za ozimnico. Ima jih nam- reč toliko, da jih ne more prodajati le po kilogramih na živilskih trgih. Trgovci pa jih ne marajo odkupiti, češ da je jabolk preveč. Naročnikom v Mariboru jih dostavi celo na dom iDrez plačila prevoza. Po- dobno ponuja jabolka m hruške v Mariboru tudi agrokombinat Lenart v Slovenskih goricah. To p3 nista osamljena primera. Veliko sadja ali premalo kupcev imajo tudi druge krneitijske organizacije. ■ Nizke cene jabolk pri kmetijskih organizacijah kažejo, da je sadja več, kot so ga trgovci voljni ali sposobni odkupiti. Vi- soke cene v trgovini nam- reč omejujejo porabo. Za- kaj je potem v Ljubljani tako drago? Na živilskem trgu v Ljubljani so proda- jali po dva dinarja taka jabolka, kakršna sadjarji v Slovenskih goricah ne morejo uporabiti za dru^o kot za sadjevec ali žganje. ■ Lepa jabolka iz do- ■ bro negovanih sadov- ■ njakov ponujajo po 1,20 ■ din. S tem izkupičkom ■ je treba pokriti vse ■ stroške. Tudi deset ali ■ večkratno škropljenje, ■ obiranje in sortiranje. ■ Trgovci pa dobijo sko- ■ raj dvakrat toliko, ko ■ odštejejo nakupno ce- ■ no! Jabolka manjvrednih sort, čeprav so še vedno v sadnem izboru Slovenije, ponuja agrokombinat Le- nart po 80 par do en dinar — prvovrstna, drugovrst- na pa celo od 60 par na- prej. Nekateri trgovci ta- kih cenenih jabolk sploh nočejo prodajati ■ Ali je prodaja jabolk ■ res dvakrat dražja kot ■ pridelovanje ali si sad- ■ jarji in trgovci delijo ■ dohodke tako kot med- ■ ved in lisica? JOŽE PETEK IZREKI Današnji kritiki mo- rajo gledati današnji čas na današnji na- čin. Ostarelih ne spo- štujemo zaradi njiho- ve preteklosti, tem- več zaradi naše bo- dočnosti. Človek, ki dobro misli o ljudeh, je tu- di sam dober. Bajka in krivica imata skupen rojstni dan. HENRIK ZBIL VOJNA V JORDANIJI — Iz same Jordanije je le malo poročil, pa še ta so precej zmedena, še manj je slik, kajti tuji dopisniki nimajo možnosti za nor- malno delo. Ena redkih slik, Id smo jih dobili iz Jordanije je gornji posnetek iraških čet v Jordaniji. Irak ima v tej deželi kakih 12,000 vojakov, za katere se dolgo ni vedelo, kaj bodo počeli v spopadu med jordansko armado in Palestinci. Kaže, da se zaenkrat ne mislijo vmešati, kajti glavnina iraških čet se umika proti iraški meji, vstran od bojev. Na sliki je iraška kolona na poti proti meji. tedenski zunanjepolitični pregled Požar, ki je toliko časa tlel pod videzom začasnih sporazumov in obljub, je končno izbruhnil: v Jordani- ji se bije krvav» vojna med palestinskimi komandosi in jordansko ai-mado. Začelo se je, ko je kralj Husein prejš- nji teden imenoval vojaško vlado in ji naročil, naj uve- de red in mir v državi. Vla- da se je te naloge lotila ta- ko, da je takoj začela splo- šen napad na Palestince. Verjetno je jordanski režim računal, da bo s Palestinci hitro opravil in da to ne bo pripeljalo do medarabskih in mednarodnih posledic. Tako bi tudi bilo, če bi res uspelo Palestince streti v dveh ali treh dneh. Toda nji hov odpor je močnejši, kot je marsikdo računal in ob- račun .se je močno zavlekel. V tem trenutku še ne mo- remo govoriti o končnem izidu, kajti položaj se spre- minja od ure do ure, pa tu- di poročila, ki prihajajo iz Amana, se močno razlikuje- jo. Dejstvo pa je, da jor danska armada ni dosegla hitre zmage, kar je prisili- lo druge arabske države in nekatere nearabske sile in posredujejo glede ravnanja ZDA in Izraela. ZDA imajo že pripravljene letalske in pomorske sile za takojšnjo in- tervencijo, če bodo ocenile, da je potrebna. Potrebna pa bo — z njihovega stališča seveda — če bi postal režim kralja Huseina ogrožen in bi se zmaga začela nagibati na stran Palestincev. Izrael zaenkrat zavzema nevralno stališče, toda tudi njegove vojaške sile so pripravljene vmešati se in to v primeru, če se bosta Sirija in Irak odločila za vojaško podporo Palestincem. Krvavi obračun v Jordani- ji tako vsako uro bolj gro- zi, da se bo sprevrgel v šir- ši mednarodni konflikt in do- končno pokopal že itak skromne upe, da bi bil na Srednjem vzhodu končno le dosežen trajnejši mir. In še nekaj: tudi če bosta Jorda- nija in palestinsko gibanje v naslednjih urah ali dneh sprejela pozive predednika Naserja in drugih, naj usta- vita boje, očitno ne bo zma- govalca. Hiter obračun s Pa- lestinci se ni posrečil, to pa pomeni, da bo stalna nape- tost med Paletinci in Jorda- nijo ostala in da so tudi v prihodnje verjetni podobm izbruhi. Predsednik ZDA Richard Ni.\on se odpravlja na tur- nejo po Evropi. Konec mese- ca bo obiskal Italijo, Špani- jo, Veliko Britanijo, Irsko in Jugoslavijo. Za Ni.xonov prihod je več vzrokov. Ame- riški predsednik želi v Beo- gradu izvedeti več o rezulta- tih konference v Lusaki in splošnem razpoloženju ne- uvrščenih, ki predstavljajo * mednarodnem življenju moč- no in številno gibanje. Pred- sednik Nixon želi z obiskom v nekaterih evropskih drža- vah poudariti zanimanje ZDA za Evropo in zlasti za Sredozemlje, kjer sta — kot je znano — vojaško prisot- ni obe velesili — ZDA in ZSSR, Razen tega se bo z evropskimi voditelji pogo- varjal tudi o razvoju odno- sov med Zahodno Nemčijo in socialističnimi državami, kajti Američane močno za- nima ali je težnja za zbliže- vanje med Vzhodom in Za- hodom v Evropi prisotna v vseh evropskih državah ali pa ima.fo pri tem Nemci in Rusi še kake posebne raču- ne, Kar se tiče obiska v Ju- goslaviji se bo seveda po- sebej pogovarjal tudi o go- spodarskem in drugem so- delovanju, ki je med ZDA in Jugoslavijo precej razvi- to. že vnaprej lahko rečemo, da bo to izrazito deloven obisk, pri katerem bo šlo predv.sem za izmen.iavo in- formacij, ka.)ti stališča obeh strani do posameznih med- narodnih vprašanj so itak dobro znana in velikokrat močno različna. TELEGRAMI MOSKVA — Sovjetska medpla- netama avtomatska postaja »Luna 16« se je spustila na površino Meseca in mehko pristala. Postaja že oddaja prve podatke z Mese- čeve površine. STOCKHOIJVI — V nedeljo so bile na Švedskem parlamentarne volitve. Socialni demokrati, ki so ž« 3« let na oblasti, so dobili 166 poslancev. To je mani kot so ime- li prej in tudi ni dovolj za ve- čino. Toda ker so komunisti do- bili 17 poslancev menijo, da bodo socialni demokrati vseeno lahko sestavili vlado, ki bo imela v par- lamentu večino, če jo bodo pod- pirali komunisti. DUNA.I — šef romunske parti- je in države Nicolae Ceausescu je prišel na uradni "«obisk t Av- strijo SOFIJA — V bolgar-skem glav- nem me.stu se je končal svetovni kojierres sociologov, ki se ga je udeleževalo več kot 3000 wianstve- nikov iz 80 držav, med njimi tudi iz Jugoslaviji tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ PREVELIK UVOZ - V prvih le-ošnjih osmih mesecih se je indu- strijska proizvodnja v naši državi povečala v primerjavi z istim lan- skim obdobjem za 8,5 odstotka- Manj ugodni pa so podatki o izvo- zu iti uvozu blaga. V mesecu avgu- stu smo izvozih blaga za 1407 mi- lijonov dinarjev, kar pa je 11 od stotkov manj kov v lanskem avgu- stu Pač pa še naprej narašča uvoz, ki je bil v prvih osmih mesecih za 25 odstotkov večji kot v istem lan- obdobju. Spričo ^ega se je povečal primanjkljaj v plačilni oi- lanoi na 9343 milijonov dinarjev, kp,' je 51 odstotkov več kot v os- mih lan.skin mesedh. To je največji povojni trgovinski primanjkljaj Ju- goslavije. Naše gospodarstvo se si- cer naglo modernizira, nezaposle- nih pa je manj kot prejšnja leta, hkrati pa se še vedno nadaljuje mečJsebojna zadolženost podjetij in naraščajo cene. V juliju se je ce- ment podražil za 20 odstotkov, be- tör, sko železo za 24 odstotkov, spri- čo velike kupne moči prebivalstva pa zmanjkuje v prodaji še razn.-) drugo blago, tako da je pričakovati še nekatere podražitve. ■ FRANCE BEVK UMRL - Tof^no na svoj 80. rojstni dan je v četrtek vunrl v Ljubljani eden naj- plodnejših slovenskih pisateljev in zn-^ni borec proti fašizmu France Bevk Rodil se je v Zakojci ori Cerknem na Primorskem Izdal ,ie 104 del. Pokojnika so z vehkimi čas^m: pokopali v nedeljo v Solka- nu pn Novi Gorici, ■ STOLETNICE TABOROV — Mmulo nedeljo so v več krajih slo- vesno praznovali 100-letnico tabo- rov. ki so imeli veliko vlogo pri na- rcKtnostnem prebujanju Slovence Tai^o so v Slovenski Istri proslavi 11 100-letnico tabora v Kubedu; tp slovesnosti sta se udeležila pred- sečnik republiškega izvršnega sve- ta Slane Kavčič in kjiževnik Matej Bor Prav tako so veličastno pro slavili stoletnico taborov na Koro- škem naši rojaki onstran Kara- vank, prebivalstvo Vipavske doline pa 100-letnico tabora v Vipavi. ■ RAZSTAVA »CVET IN SAD« — Na Gospodarskem rastavišču v Llubljani so v petek odprli razsta- vo >Cvet in sad«. Na njej razstav- lja 23 podjetij, ki se ukvarjajo s pridelovanjem cvetja, semen, sad- ja, zelenjave in orodja. Sodelujejo tudi pridelovalci cvetja iz Madžar- ske čehoslovaške, Bolgarije in Ni- zozemske. V ponedeljek so v okvi- Večja proizvodnja in - primanjkljaj ru le razstave odprli tudi tridnevno razstavo gob. B KORUZE NE BO MALO — Poleti so kmetijski strokovnjald predvidevali, da bo letošnji pride- lek koruze prav tako pičel kot leti- na pšenice. Toda koruza se je na vojvodinskih poljih zadnje tedne znatno popravila. Tako računajo, da bomo v naši državi letos pride- lali kakih 7,390.000 ton koruze, kar bi bilo le 5,5 odstotka manj kakor lani, ko smo imeli rekordno letino 7 8 milijona ton Hektarski donos cenijo v povprečju 31,4 met. stota na ha (lani .32.6) V Sloveniji raču- namo z enakim pridelkom koruze ko- lani. kar pomeni kakih 161.000 ton s povprečnim hektarskim do noicm 35 stoto v. ■ GRADNJA CESTE VRHNI- K.'V-POSTOJNA — Odsek hitre ce- ste Vrhnika—Postojna, dolg 32 km, gradijo v vsej njegovi dolžini. Od- kopati bo treba nič manj kot 3,2 milijona kubikov zemlje. Hkrati so že začeli betonirati opornike za ve- lik-; objekt pri Uncu ter se lotili pripravljalnih del za gradnjo 600 m dcigega viadukta pri »ravbarko- mandi«. ■ LETALIŠČE NA SLOVEN- SKI OBALI — V razpravi je pred- log, da bd zgradili veliko moderno lecaJišče, deloma na območju kopr- ske deloma na območju sežanske obSine, ki naj bi služilo naraščajo- četmi prometu na slovenski obali. Letališče bi spadalo v A kategorijo, investitor pa bi bilo letališče Brnik. Računajo, da bi letališče lahko zgradili že leta 1972, če bodo pra- vočasno pripravljeni projekti in se>/eda denar. ■ TEŽAVE Z VINOM — Raču- na.] o. da bo letošnja trgatev dala v naši državi kakih 130.000 vago- nov grozdja in 15 000 vagonov vina nu'nj kot lani, toda v kleteh je še o-i lani 13.000 vagonov neprodane- ga '^ina. Izvoz vina se je zmanjšal za 4(J odstotkov. Hkrati pristnim vinom močno konkurirajo umetna viriM Vinogradniki si torej še ved- no telijo glave, kam s trdo pridob- ljenim pridelkom. H PRVI NASI UČITELJI V NEMČIJI — Uprava za delovno .si lo državnega sekretariata za zuna nnjf zadeve bo kmalu poslala v Zf Nemčijo prve jugoslovanske učitelje ki bodo otroke naših ro- jakov učili materinega jezika. Dol- ?o predolgo je trajalo, da smo m napravili prvi korak. Res šele prvi, kajti žal. med dvajsetim' učdtelji, fci prvi odhajajo na to delo, še ni nn>jerega Slovenca IZHODIŠČA ZA RESOLUCIJO O NADALJNJEM RAZVOJU STANO- VANJSKEGA GOSPODARSTVA V SR SLOVENIJI iCörnisija za družbeni stan- ^rd pri Občinskem sindikal- nem svetu Celje je v sodelo- vanj" s Sekcijo za stanovanj- jlco-komimalno gospodarsvo Občinski konferenci SZDL Celje razpravljala na ^upni seji dne 14. 9. 1970 g obliki in vsebini Javne raz- prave o Izhodiščih za reso- jJjoijo o nadaljnjem razvoju gtanovanjskega gospodarstva f SRS (v nadaljnem besedi- li — izhodišča), katero or- ganizira Delavska univerza Celje v obliki Javne tribune. Komisija za družbeni stan- dard sd j® postavila kot osrednjo temo svojega de- lovnega programa v tem in naslednjem letu proučevanja jn oblikovanje stališč v 2vezi z novo zakonodajo na področju stanovanjskega go- spodarstva. Komisija smat- ra, da so stanovanjske raz- mere eden od bistvenih ele- mentov, kateri vplivajo na storilnost in počutje delav- cev, zato mora to področje i zavzetostjo reševati sindi- kat. -Izhodišča postavljajo osno- vo za sprejetje spleta ukre- pov in novih odnosov, kate- ri bodo urejali razmere na področju stanovanjskega go- spodarstva za dolgoročno in srednjeročno razdobje. Opo- zoriti želimo na nekatere spremembe in novosti, katere predvideva nov sistem ukre- pov na tem področju. Predvidena Je decentrali- zacija zakonodaje s področ- ja stanovanjskega gospodar- stva iz zveze na republike in občine. Občine so osnovni no- silci politike stanovanjskega gospodarstva na svojih ob- močjih. Oblikovati morajo tako politiko, ki bo zagoto- vila v skladu s potrebami in možnostmi delovnih organi- zacij čim hitrejše reševanje stanovanjskih vprašanj. Stanarina bo v bodoče važ- nejša sestavina stanovanj- skega gospodarstva. Stanari- na naj bi pokrivala: — stroške tekočega in in- vesticijskega vzdrževanja — stroške upravljanja in — amortizacijo stanovanj- skega sklada ter reprodukci- jo stanovanj. Glede na to, da predstav- ljajo investicije v stanovanja dolgoročno naložbo, saj jih koristi več generacij, je mož- no amortizacijo prilagoditi standardu prebivalstva. V iz- hodiščih so predlagane tri etape za zvišanje amortiza- cije s tem pa tudi stanarme: — v prvi etapi ohranimo sedanji način amortizacijske dobe (80 do 100 let) in izve- demo le revalorizacijo stano- vanjskega sklada na podlagi sedaj veljavnih gradbenih cen (reval. cena din 2.000 do din 2.400 za kv. meter). — v drugI etapi izenačimo amortizacijsko dobo stano- vanj s povprečno življenjsko dobo prebivalstva — 65 let (ena generacija nadomesti stanovanja). — v tretji etapi pa bi iz- enačili amortizacijsko dobo stanovanj z najdaljšo eko- nomsko in družbeno opravič- ljivo odplačilno dobo za sta- novanjska posojila (30 do 35 let). Izhodišča prikazujejo zviša- nje stanarine v obdobju 1971 do 1975 pri različnih vari- antah revalorizacijskih cen. Za lažjo predstavo bodo- čega povišanja stanarine si oglejmo sledečo primerjavo: sedanjo in bodočo stanari- no za novozgrajeno dvosob- no stanovanje z balkonom velikosti 45,0 m' neto sta- novanjske površine, katero je ocenjeno s 123 točkami pri različnih revaloriz. cenah: Predlagana začetna višina stanarine v Izhodiščih je v primerjavi s stanarino sedaj veljavnega sistema — tako imenovano polno stanarino, katero bi plačevali stanoval- ci že v letošnjem letu, če ne bi prišlo do zamrznjenja sta- narin višje za 52,3 o^t. ali za eno tretjino. Iz zgornjega pregleda je razviden precejšen porast stanarin v naslednjem pet- letnem obdobju. Ker gibanja osebnih dohodkov spričo go- spodarske situacije ni priča- kovati s takim tempom ra- sti, kakor je napovedano po- večanje stanarin, bo potreb- na še nadalje družbena po- moč za kategorije delavcev z nizkimi osebnimi dohodki, tako za kritje razlike stana- rine kakor za preskrbo sta- novanj. Sistem subvencioniranja bo deferenciran; družbena po- moč bo odobrena tistim, ki ne pokrivajo s svojimi do- hodki minimalnih življenj- skih stroškov. Kriterije za opravičence družbene pomoči bo potreb- no postaviti tako, da bo sti- mulirana produkti-vnost de- lavcev, smotrna izkoriščenost stanovanjskih površin, racio- nalna struktura potrošnje družinskega dohodka itd. (Ne bi bilo prav, če bi sub- vencionirali lenuhe, tiste, ki imajo velika stanovanja pa jih oddajajo v podnajem, najprej stanovanje in šele nato avto, televizijo itd.). Prav tako predvidevajo iz- hodišča različne oblike po- moči pri preskrbi stanovanj delavcev z nižjimi osebnimi dohodki. Obvezno izločanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo ostane še naprej v veljavi. Delowie organizaciije bodo morale na podlagi programov stanovanjske graditve, kate- re bodo sprejele občine, iz- ločati sredstva za solidar- nostni fond občine m za gra- ditev stanovanj. Občinske skupščine bodo morale za- gotoviti, da bodo tudi de- lovne organdzaoije sprejele večletne programe za grad- njo stanovanj in samouprav ne normativne akte, s kate- rimi bodo odredili obseg sredstev za stanovanjsko iz- gradnjo in stanovanjska raz- merja članov svoje delovne skupnosti. V nekaj vrsticah smo nani- zali vprašanja o katerih me- nimo, da bi bilo prav, če zavzamejo svoja stališča sin. dikalna vodstva ter bi tako pripomogla k oblikovanju bodočega sistema stanovanj- skega gospodarstva. O teh in še mnogih zanimi- vih vprašanjih bo govora na Javni tribuni Delavske uni- verze Celje dne 30. 9. 1970 ob 19.30 uri v Narodnem do- mu! VINKO DROLC UMRL V BOLNIŠNICI Letošnja najhujša promet- na nesreča na celjskem po- dročju je zahtevala še peto žrtev. V soboto je v celj- ski bolnišnici umrl 50-letni Vinko Drolc, gostilničar iz Ločice pri Vranskem. Vinko Drolc se je peljal z Alojzem Goričanom proti Vranskemu, ko je nasproti privozila avstrijska držav- ljanka Erna Nebor. V silo- vitem trčenju osebnih avto- mobilov so bile štiri osebe mrtve na kraju nesreče. Tež- ko poškodovana Milana in Vmka Drolca so prepeljali v bolnišnico. Vsi napori zdrav- nikov celjske bolnišnice pa so bili zaman. Vinko Drolc je umrl kot peta žrtev te strahotne prometne nesreče. M.S. VESTI IZ EMO IZ PROGRAMA DELA DS Ob koncu leta se običajno nakopiči mnogo vprašanj, ki jih mora rešiti delavski svet. No, če obrnemo prvo stran programa dela delavskega sveta EMO vidimo, da bo imel ta do konca leta 1970 kar precej posla. Med drugim je predvidena tudi slavnostna seja delav- skega sveta pb praznovanju d?vanajstletn-ice samoupravlja- nja. Že samo ta seja zahteva obširne priprave sodeč po sestavljenem programu. Sicer pa so do konca leta predvidene še tri seje delavskega sveta, na katerih bodo obravnavana razna vprašanja. Tako bodo na prvi prihod- nji seji obravnavali pripombe občinske skupščine Celje na statut podjetja, sprejeli poslovnik aa delo delavskega sveta in di-ugih organov upravljanja, pravilnik o obliko- vanju cen za izdelke in storitve, na naslednjih sejah pa poročilo o poslovanju podjetja v dtevetih mesecih tekoče- ga leta, spremembe in dopolnitve sistema nagrajevanja, pravilnik o oblikovanju cen za izdelke in storitve, na na- slednjih sejah pa poročilo o poslovanju podjetja v devetih mesecih tekočega leta, spremembe in dopolnitve sistema nagrajevanja, pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, integracijska vprašanja in drugo problematiko podjetja. Na eni prihodnjih sej bodo poročali o svojem delu tudi nekateri kolegijski organi upravljanja. Povsem sodeč, skuša delavski svet EMO ustvariti tak sistem svojega dela, ki bo kar najbolj učinkovit za renta- bilno poslovanje podjetja. Eno izmed vprašanj, ki jih postavlja delavski svet v ospredje je strokovno izobraževanje delavcev na delov- nih mestih in sistematična organizacija dela. To se vidi zlasti iz sprejetih smernic in zahteve, da se te smernice izvajajo, kajti od njihovega uresničenja je odvisno dobro in napredno gospodarjenje podjetja. ZMANJŠANJE ASORTIMENTA Domača kuhinja ni več taka kot je bila v preteklosti. Postala je sodobna, praktična in moderna ter se še vedno modernizira. Proizvajalci električnih štedilnikov si prizade- vajo, da so ti vedno bolj izpopolnjeni, praktični in lepo oblikovani. Gospodinje že uporabljajo razne tipizirane EMO SPECIAL emajllrana posoda je izredno trpež- na ker je izdelana iz debele jeklene pločevine. Barve so rubinsko rdeča, petrolej zelena in zlato rjava- Posoda je zelo stabilna, ker je dno struženo in ravTio ter se izredno dobro naleg i na grelno ploščo. Posoda je izredno higijenična, ker je pokrov zava- rovan z nerjavečim robom. Garni luni te posode je izredno praktična in lepa. stroje za pranje posode in druge tehnične pripomočke, ki jim omogočajo hitro in kvalitetno pripravo domače hrane. Kuhinja pa se ne modernizira samo v mestih, temveč tudi na podeželju, kamor si moderna tehnika vedno bolj utira svojo pot. Največji proizvajalec emajlirane posode v naši državi EMO prilagaja svojo proizvodnjo tem tehničnim spremem- bam. Nastali so novi tipi emajliranih izdelkov za kuhinj- sko uporabo, ki po svoji obliki in praktičnosti kakor tudi po kvaliteti odgovarja vsem tehničnim spremembam do- mače kuhinje, kar omogoča tipizacijo proizvodnje emajli- rane posode in prehod na izdelavo velikih serij. Delavski svet EMO je na eni zadnjih sej obravnaval možnosti amanjšanja preširokega asortimenta emajlirane posode in drugih emajliranih izdelkov ker sklenil, Qia mo- rajo strokovne službe pripraviti do prihodnje seje prime- ren predlog za ta ukrep, ki bi odpravil male serije v pro- izvodnji ter isto usmeril v večje in donosnejše serije v skladu z zahtevami tržišča. SKUPNA SEJA Pred kratkim je bila skupna seji obratov emajlimica in predelovalnica kovin v EMO. V glavniem je bila raz- prava o operativnem planu za mesec september, ki ga je treba na vsak način doseči v skladu z ukrepi, ki jih je sprejel poslovni odbor. Na tej seji so bili nakazani nekateri problemi v pro- izvocinji, ki ovirajo izvršitev postavljenih proizvodnih na- log. Teh problemov ni malo, vendar ne kaže stati ob njih prekrižanih rok, temveč se jih lotiti reševati kar se da hitro in učinkovito. Po razpravi sodeč so se člani obeh svetov delovnih enot strinjali a ukrepi, ki predvidevajo 7 "/o povečanje proizvodnje nekaterih izdelkov v obdobju od septembra 1970 do avgusta 1971 •v primerjavi s proizvodnjo v letu 1969. Na seji je bilo načeto vprašanje neurejenosti cenikov del. To vprašanje pa je obravnaval potem še poslovni odbor in sklenil, da morajo biti ceniki del za ta dva obrata urejeni do konca leta 1970. Obenem s povečanjem proizvodnje pa se povečajo tudi osebni dohodki, saj pomeni mesečno povečanje pro- izvodnje od 70 na 100 ton tudi povečanje akumulacije in dohodka podjetja. NUVl TEDNIK - Glasilo jbčuiskih organizacij So- jialistiCne sveže delovnega ljudstva: Celje, Laško in Žalec - Uredništvo Ui jprava Celje, Gregorčičev« 5, poštni predal 161 — Qrejuje uredniSlu odbor — Gilavni In odgovorni ured- nik: Bernard Strmčnik — Tehnični urednik: Jože Ceg- nar - NOVI TEDNIK izhaja vsako sredo — Iz- daja ga CGP »Delo«, In- formacije propaganda Ce- lje - Tisk in. klišejl CGP »Delo« LJubljana — Roko- pisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par; letna naročnina 30 din; polletna 15 din. Za tujino znaša naročnina 60 din — TekočI račun 507—1—1280 — TELEFONI: uredništvo 23-69 m 31-05, mali oglasi to naročnine 28-00 V Podčetrtku je bil minuli teden gost tamošnje šole predsednik izvišn^ga sveta SRS to- variš Stane Kavčič. Z veliko pozoirnostjo si ^e ogledal šolske prostore, vrt, živalski vrtiček, čebelarje samopostrežno papirnico, poštno m hranilno službo, skratka vse, s čimtr se pi- onirji te "šole tako vneto ukvarjajo. V tehnični delavnici so goste šolarji nato posjostili z biezalkoholnimi pijačami, pripovedovali o svojem delu in učenju, potem pa so vsem dali za spomin rože spominke, predsedniku posebej pa še mini sadno stiskalnico, delo pridnil» rok š(.lar.jev samih. (Foto: JURE RRAŠOVEC) NA DEČKOVI CESTI v Celju sedaj pospešeno izvajajo dela. ^fa odseku pod riolovcem .je /valjan tudi že gornji sloj (posnetek). Tudi z ljubljanske strani de!» na obvoznici lepo napredujejo. Nova cesta pomeni najzahtevnejšo cestno gradnjo v Celju po vojni. ' Foto: F.K, V Svibnu pri R^idtxah so pripravili lepo srečanj« nekdanjih izseljencev. Na proslavi so nastopili tudi domači cicibani, ki so i svojo' točko močno navdu- šili. (Foto: Kari Kavšek) IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČKE Pn »laparjcviii je enajsiKrat zajokalo, oče in mati sta m večer naštela dvanajst otrok — moralo je biti osem fantov in štiri dekleta. Na sliki sta JAKOB in FRANC SLAPAR, Jakob (na levi) je iz Klsovca 74 pri Zagor.ju cb Savi, Franc pa z Raven pod Zasavsko goro. Nič čudnega ni, če ju je večkrat kdo že zamen,jal, saj sta si podobna »kot jaj« jajcu«, mar ne? Toni Hercfeler OCVIRKI VINO IN VINO Poznamo slovenska vina, ki so zaščitena, tn takš- na, ki niso. Teh slednjih je vsekakor največ. Toda potrošnik se velikokrat za- man trudi od trgovine do trgovine, da bi kupil ste- klenico »Rimljana«, ker preprosto trgovci še ne spoštujejo dovolj želja svojih kupcev (morda pa je tudi po sredi dejstvo, da se pri zaščitenih vinih premalo zasluži). Stopite kar v celjsko samopostrež- bo, pa boste videli, koliko vina imajo z blagovno znamko. V KOZJE PO CESTI Zadnje čase je obiska- lo Kozjansko več visokih funkcionarjev. Organiza- torji obiskov so se, ra- zumljivo, potrudili, da bi tovariši videli in čim bolj pobliže spoznali razmere na območju Kozjanskega. Zato so skrenili tudi vstran od občinskih sre- dišč; na Planino, pa v Kozje itd. »Ali ste jih popeljali tu- di po .vaših nemogočih cestah?« je Celjan vprašal funkcionarja iz Rogaške Slatine. »Seveda smo jih, kako pa bi sicer prišli v Kozje, če ne po cesti,« se je le-ta odrezal. RUŠEVINE Celjanom je bilo že več- krat očitano, da ne znajo narediti »biznisa«. Ob to njihovo hibo se je oni dan six>taknil Mariborčan, Ki je bil na obisku v Celju. »Vi, Celjani, ne znate svo- jih stvari vnovčiti. Vna- prej ste vedeli, da boste letos na desetih koncih v mestu rušili. Skratka, sedaj imate toliko ruše- vin, da bi lahko katera- koli filmska kompanija po- snela originalne eksterier- je za kak revolucionarni ali vojni film. Vi pa nič. Ruš-ite, pa nič ne filmate. Turkom se je to še dalo nekako oprostiti.« V PETEK PA NE Na širšem posvetu so sklenili, da bi se morali še dobiti kdaj drugič. »Predlagam naslednji pe- te-k,« je začel predsedujo- či. »Ne, nikakor v petek, saj to je dandanes že ne- kakšna sobota .. vikend,« je bilo slišati ugovore. Zmagala je četrtkova ve- čina. NJEGOVA PREVZVIŠENOST Kdo pravi, da smo pri nas vsi enaki? Laže, po obrtniško lože kdor tako trdi! V našem kraju smo navadni državljani sicer delavci, uradniki, profesor- ji. zdravniki. Toda v našem kraju so še obrtniki in ti so bogovi. Oni dan sem se z družino vračaj s sprehoda. Prihajal je nasproti. Dregnil sem ženo pod rebra in krenil sina po glavi: Pozdravita! Raztegnil sem usta v režečo spako srečneža nad takim srečanjem. Priklonil sem se malce zastal, če bo blagovolil reči kakšno besedico. Pa ni_ — Kdo je, to dft se mu moram kot ženska pri- klanjati?, je rekla žena ... — In da me zavoljo njega tepeš po glavi? je pro- testiral sin. — Ključavničar je, tisti, ki ga že tedne čakamo, da pride popravit vodovodno pipo, ki toči, sem odvrnil in se obračal da bi se še enkrat priklonil, če se bo slučajno obrnil tudi on. XXX Bojim se, da me bodo vrgli iz službe. Že tedne zjutraj zamujam v službo, ker pred ^rati instalater- ja čakam kdaj se bo prikazal in bo milostno po- vedal, kdaj pride montirat etažno kurjavo, kajti zi- ma je pred vrati. No pred dnevi je obljubil Pripra- vili smo omizje, kakršnega od ohceti ni bilo v naši hiši," toda dobrote so pojedli sosedovi otroci. ICo P» sem ga naslednje jutro srečal: — Kot, sva se zmenila, je rekel, prihodnji me- sec, ali ne? Tako je rekel. Tako je, sem rekel srečen, da je rekel — pri- hodnji mesec. Moj prijatelj je še na slabšem. S prijatelji i" znanci je spravil hišo pod streho ob prostih popol- dnevih. Celo opeko je sam naredil. Ves dopust pa je revež porabil s čaJ^jem obrtnikov, ki niso prišili. Eliktričar ki sem ga kot predsednik hišnega sve. ta prosil naj popravi stopniščni aparat za prižiganje, je FKJvzročil, da so stranke naredile puč, med znier- janjem so me razrešile dolžnosti in me zdaj že pol leta postrani gledajo, mojega naslednika pa prav tako. In ko sem se pred kratkim le znašel ob miizarju v zvišend vlog: opravljanja naročila, je le-ta prekli- njal uro, ko .se je rodil, češ kaj je zagrešil, da je postal obrtnik, me je kap ... ... ker p>a me je kap, sem prišel pred rajska vra^ ta in ko sem zagledal Petra s ključi sem menil, da je obrtnik. Jadrno sem jo pobri.sal v pekel, kjer kiot kurjač kurim pod lastno zadnjico. Srečen se>m. postal sem prev7:vi.šeni obrtnik. -ček. VREME OD 24. SEPTEIVIBRA DO 3. OKTOBRA Okrog 26. in 29. sep- tembra ter 2- oktobra nestalno s padavinami, T ostalem pretežno le- po vreme. Dr. V. M.