Poštnina plačana y gotovini. Leto XVI., štev. 90 Ljubljana, sreda 17« aprila 1935 Cena t Din ^pmvmstvo: LJubljana. Knafljeva uilca a. — Telefon 8t- 3122, 2123, 8L24. 3125. 3126. uiseratru oOdeieH: Ljubljana Selen-burgova ui. 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka uilca St. 11. — Telefon St. Z455. Podružnica Celje. Kocenova ulica St 2.. — Telefon St 190. KaCiinl pn pošt Cen. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.130, Wien 5t 105.241. Naročnlna znaša mesečno Oin 26.— Za inozemstvo Dta 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica b. Telefon 8122. 8123. 8124. 3125. 8126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Ste v. 1. Telefon St 65. Rokopisi m ne vrata Jo. — Oglasi po tarifi. Delo Strese Dnevi velike mednarodne konference na Boromejskih otokih so končani. In čudno! Z izidom so zadovoljni vsi. V Parizu in Rimu pravijo: Nemci se o uspehu ne izražajo prezirljivo, Angleži pa so nad njim že skoraj navdušeni. Dasi Stresa res ni prinesla nobenega pozitivnega rezultata, ji je uspelo vsaj to, da je rešitev nevarnega problema, ki je že tako močno zastrupljal evropsko politično ozračje, odložila na miren način na jutrišnji dan. Konferenca v Stresi naj bi po svojem prvotno določenem smotru točno opredelila stališča nekdanjih zaveznikov napram samovoljnemu sklepu nemške vlade, s katerim se proti določbam versajske pogod"be uvaja splošna vojna dolžnost v Nemčiji in obnavlja njena nekdanja vojna sila. Pred konferenco so se vršila mrzlična potovanja vodilnih evropskih diplomatov po kontinentu in sta od preobilice dela na tem vprašanju obolela najprej nemški vodja Hitler, za njim pa angleški izvedenec za razorožitev minister Eden. V tej nervoznosti, v kateri so neprestano pobliskavale vznemirljive vesti med obema nasprotnima taboroma, med Francijo in Nemčijo, oa je bilo videti, kako se trudi Anglija v vlogi posredovalca, da bi pridobila na času v nadi, da se bo medtem napetost že kolikor toliko polegla. In na sobotnem sestanku konference v Stresi se je res že čutilo, da je glavna nevarnost minila. Že takoj po zgodovinskem 16. marcu je bilo videti, da ne bo mogoče več doseči, da bi Nemčija svojo odločitev preklicala, zlasti ker so se pokazala med bivšimi zavezniki v tem vprašanju velika nasprotja. Drugega tudi ni bilo pričakovati, saj sta se Anglija in Italija ves čas razorožitvene konference očitno zavzemali za nemške zahteve in sedaj skoraj ni bilo verjetno, da bi mogli kar preko noči zavzeti popolnoma drugačno stališče. Pričakovati se je dalo kvečjemu, da bodo bivši zavezniki, zavedajoč se nekdanje skupnosti, moralno obsodili nemški korak, ki vsebuje nevaren precedens za nadaljnje kršitve mirovnih- in drugih mednarodnih obveznosti Tudi tega niso v Stresi dosegli. Službena objava je zelo mila v pogledu Nemčije in v nji ni najti najmanjše obsodbe njenega ukrepa. Velik del zasluge za to gre angleškemu ministru Simonu, ki je v trenutku, ko je bila konferenca že skoro zašla na mrtvo točko, nenadoma naznanil, da mu je nemški kancelar za časa razgovorov v Berlinu obljubil, da pristopi Nemčija k vzhodnemu paktu, če se v Stresi ne bodo spotikali ob nemško oboroževanje. Ta izjava je zanesla novo življenje v konferenco in omogočila tudi pomirljivejše stališče Francije in Italije. Na temelju Hitlerjeve obljube so se zapadne velesile v Stresi sporazumele tudi glede tožbe, ki jo je v zadevi nemškega oboroževanja predložila francoska vlada svetu Društva narodov. Po skupnem dogovoru je Francija to tožbo ublažila in ne zahteva v njej več nobenih sankcij. Nemčija v dotični vlogi celo ni več imenoma navedena. Društvo narodov bo na sedanjem sestanku v Ženevi razpravljalo le o vprašanju oboroževanja glede na določbe versajskega miru v splošnem, ne da bi pri tem bila izrecno omenjena kaka država. Zato je sedaj tožba Francije pri Društvu narodov izgubila prvotni agresivni značaj napram Nemčiji, seveda pa izgubila tudi velik del svojega pomena in namena. Anglija je v Stresi dovršeno igrala svojo vlogo opazovalca in posredovalca v evropskih zadevah. Njena hladna rezerva, iz katere je bilo čutiti odločnost, da Velika Britanija ne prevzame nika-kih obveznosti več na evropski celini, je delovala tudi na ostali dve udeleženki, pred vsem na Italijo, da sta ublažili svojo zahtevo po politiki močne roke napram Nemčiji. Fašistična vlada je ves čas po 16. marcu zahtevala obnovo nekdanje zveze med Anglijo, Francijo in Italijo. Ko pa je videla, da je to nemogoče, se je vrnila k zamisli regionalnih paktov, predvsem k podunavskemu paktu. Da bi ustvaril ta protiutež proti nemški. ekspanziji, je Mussolini zahteval v Stresi tudi za ostale države bivših centralnih sil, pred vsem za Avstrijo in Madžarsko, pravico svobodnega oboroževanja. Francoski ministrski predsednik Flandin je upravičeno ugovarjal, da se to vprašanje ne more reševati v Stresi, ker ni le vprašanje treh zapadnih velesil, marveč zadeva vseh držav v Srednji Evropi. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da se sestane nova velika mednarodna konferenca v drugi polovici maja v Rimu, ki se je bodo udeležile poleg Italije in Francije tudi Avstrija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Poljska in Rumunija. Tu naj se dokončno reši vprašanje proslu lega podunavskega pakta. Obenem pa naj se razpravlja tudi o vojni obrambni zvezi po zgledu rusko-francoske zveze. To se tiče zlasti Francije in Italije, ki sta si z rimskim protokolom od 3. januarja zagotovili le skupno pomoč za primer, da bi bila ogrožena avstrijska neodvisnost. Nova pogodba pa naj bi obvezala italiiansko armado tudi za pomoč na Renu, francosko pa na Bren-nerju. Francoska pritožba pred svetom Društva narodov: Spoštovanje obveznosti - temelj miru Francija, Velika Britanija in Italija so predložile skupno resolucijo, ki proglaša spoštovanje prevzetih obveznosti za temelj miru in mednarodnega sodelovanja in zahteva obsodbo postopanja Nemčije Ženeva, 16. aprila, r. Svet Društva narodov je pričel danes razpravljati o francoski pritožbi zoper Nemčijo zaradi njenega oboroževanja in kršitve versajske mirovne pogodbe. S francoske strani se je že od vsega začetka poudarjalo, da francoska pritožba nima namena izzvati kake kazenske ekspedicije zoper Nemčijo, marveč primerne ukrepe DN, da bi.se v bodoče onemogočila in preprečila enostranska kršitev mednarodnih obveznosti. Francoska vlada je svoje stališče obširno obrazložila tudi v svoji spomenici na Društvo narodov. To vprašanje je bilo tudi predmet razprav na konferenci v Stresi, kjer Je bil, kakor je pokazala današnja seja sveta Društva narodov, dosežen med Francijo, Anglijo in Italijo popoln sporazum. Ža današnjo sejo sveta Društva narodov je vladalo v vseh diplomatskih in novinarskih krogih največje zanimanj« in so bile tudi galerije nabito polne. Sejo je otvoril kot tačasni predsednik turški zunanji minister g. Tevfik Ruždi Aras s kratkim nagovorom, v katerem je pojasnil namen izrednega zasedanja ter nato takoj podal besedo francoskemu zunanjemu ministru La-valu, ki je v daljšem govoru utemeljil korak francoske vlade in je med drugim dejal: S sklepom, da se otvori debata o tej zadevi, dokazuje francoska vlada svoje zaupanje do Društva narodov. Ona dokazu- je s tem neodvisnost, nepristranost in avtoriteto ženevske institucije. Nemška iniciativa od 16. marca 1935 se mora obsoditi. Skleniti se morajo ukrepi, da bo v bodoče pakt Društva narodov pri organizaciji kolektivne varnosti postal še bolj učinkovit. Vsi narodi se morajo zavedati, da je spoštovanje dane besede in prevzetih obveznosti ne samo moralno načelo, temveč tudi živo načelo Društva narodov. Spomenica francoske vlade našteva dejstva. Vi ste jih proučili ter boste zavzeli svoje stališče. Francija je s svojimi pogajanji pokazala, da hoče samo mir. Vi morate storiti sklepe. Gotovo boste razpršili pomisleke, ki jih imajo nekateri. Ko bomo izvršili to svojo obveznost, bomo lahko zopet gledali v bodočnost. Ne delamo razlike med posameznimi narodi. Z vsemi narodi se mora postopati enako. Naša politika ni na perjena proti nobeni državi. Varnost, ki jo zahtevamo, hočemo za vse. S tem je rečeno, da se nismo odrekli svojemu idealu mira in da se mu ne bomo nikdar odrekli. To je glas Francije. Nihče ne more reči, da hoče francoska vlada s svojim rekurzom na Društvo narodov škodovati potrebnemu sporazumu med narodi. Ob enem predlagam predsedstvu sveta Društva narodov naslednji načrt resolucije, ki so jo odobrile vlade Francije, Velike Britanije in Italije: Predlog resolucije velesil Svet Društva narodov ugotavlja; 1. Vestna izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti je glavna norma mednarodnega življenja m pogoj za ohranitev miru. 2. Bistveno načelo prava Društva narodov je, da se nobena država ne more odreči pogodbenih obveznosti ali izpremembi pogodbene določbe, razen v sporazumu z ostalimi pogodbenimi državami. 3. Proglasitev vojaškega zakona «m1 16. marca 1935 po nemški vladi je t nasprotju s temi načeli. 4. S to enostransko akcijo se ni mogla ustvariti nobena praviea. 5. Ta enostranska akcija, ki je vrgla v mednarodni položaj nov element nemira, se mora označiti kot ogražanie evropske varnosti. 6. predsedništvo Društva narodov usotar-Ija na drugi strani, da sta angleška iu francoska vlada s pristankom italijanske vlade določili 3. februarja 1935 program za splošno ureditev odnošajev v Evropi, ki bi se dosegla s svobodnimi pogajanji vk cilju, da se organizira varnost v Evropi, da se izve de režim enakopravnosti, ki bi obenem zagotovil aktivno sodelovanje Nemčije z Društvom narodov in da se izvede splošna omejitev oboroževanja. 7. Prej omenjena enostranska akcija Nemčije ni v skladu samo s takim načrtom, tem manj, ker se je izvedla v trenutku, ko so se pogajanja dejansko že vršila. Na podlagi teh ugotovitev izjavlja svet Društva narodov: I. Nemčija je kršila svoje obveznosti, ki jih imajo vsi člani mednarodne skunuosti ter odklanja vsako enostransko odklonitev mednarodnih obveznosti. II. Svet Društva narodov poziva vlade, ki so prevzele iniciativo za program od B. februarja 1935. ali ki so pristale na ta program, naj nadaljujejo že pričeta pogajanja in v okviru Društva narodov skleneio dogovore, ki se zde z ozirom na obveznosti iz pakta o Društvu narodov potrebno, da se doseže cilj, ki je določen v tem programu za ohranitev miru. III. Svet Društva narodov potrjuie, da more enostranska odklonitev mednarodnih obveznosti ogražati obstoj Društva narodov kot institucije, ki ima nalog, da ohrani mir in organizira varnost. Zaradi tega sklene svet Društva narodov, da mora taka odklonitev pogodb ne glede na uporabo že v prejšnjih mednarodnih dogovorih odrejenih določb izzvati vse primerne ukrepe, ako gre za obveznosti, ki se tičejo varnosti narodov in ohranitve miru v Evropi. Svet Društva narodov naj imenuje odbor, ki bo v to svrho predlagal ukrepe, da bo pakt Društva narodov še bolj učinkovit pri organizaciji kolektivne varnosti. Ta odbor bo tudi dobil nalogo, da zlasti precizira gospodarske in finančne sankcije, ki se bodo uporabljale, ako bi v bodoče katera država, ne-glede na to, ali je članica Društva narodov ali ne. ogražala mir z odklonitvijo svojih mednarodnih obveznosti. Anglija solidarna Po francoskem zunanjem ministru je angleški zunanji minister Simon dal kratko izjavo, v kateri je naprosil člane sveta Društva narodov, naj odobrijo besedilo reso-m_ . 1 r—t-t-m Zadovoljnost, s katero so evropski zunanji uradi sprejeli rezultate v Stresi, si lahko tolmačimo le s skromnostjo, ki danes vlada v mednarodni politiki. Dasi se ni doseglo tam nič definitivnega, so le orebrodili nevaren moment in to je .v današnjih časih tudi že uspeh. Stresa je tedaj le etapa na dolgi poti, ki si jo s težavo utira po miru hrepeneča Evropa. lucijskega načrta. Angleška vlada se je z istočasno predložitvijo tega besedila izjavila solidarno s Francijo in Italijo. Upa, da bo debata pokazala, da so člani sveta pripravljeni sprejeti resolucijski načrt ter ga napraviti za sklep sveta Društva narodov. Tri velesile so prevzele iniciativo za predložitev tega načrta v smislu zaključne izjave konference v Stresi, da se mora enostranska odpoved oogodb obsoditi kot kršitev evropskega rr>'.r>i. Kolektivna varnost miru je glavna podlaga Društva narodov. (Ta stavek je Simon izpregovoril s posebnim naglasom.) Besedilo resolucije predlaga med drugim kot učinkovito sredstvo za nadaljevanje v Stresi pričetih pogajanj, in sicer ne samo za udeležence konference v Stresi, temveč za vse vlade, ki se jih hočejo udeležiti. Vsaki državi je ta pot odprta. Ako bo svet sprejel resolucijo, bo pokazal, da je edin v tem, da hoče pridobiti spoštovanje onim načelom, na katerih je zgrajen. Poljska kritika Nato je poljski zunanji minister polkovnik Beck zavzel v daljših kritičnih izvajanjih stališče k resoluciji in dejal: Francoska vlada je s svojo noto postavila svet pred tri probleme: l. pred vprašanje nemškega oboroževanja, 2. pred razširjenje od sveta Društva narodov članicam naloženih obveznosti in 3. pred problem ojačenja varnosti potom novih mednarodnih dogovorov. K prvemu vprašanju je treba pripomniti, da se poljska vlada ni udeleževala zadnjih, med tem že izjalovljenih pogajanj izven razorožitvene konference. Poljski zaradi tega o tem vprašanju ni treba dati na-daljnih pojasnil. Glede drugega vprašanja ne more nihče zanikati, da se gotove obveznosti iz pakta Društva narodov žali-bog večkrat niso izpolnjevale in da je to škodovalo ugledu Društva narodov. Vprašanje pa je, ali se pomaga ugledu Društva narodov, če se določi novo število paragrafov z novimi obveznostmi. Glede tretje točke je izjavil Beck. da poljska vlada iz vzrokov državnega rezona ne more proučiti nobenih novih predlogov, ako ne bo prapričana, da ne bodo povzročili hude škode za življenjske interese Poljske in da ne bodo ogrožali miru v vzhodni Evropi. Italija na strani Francije Italijanski zastopnik baron Aloisi je poudarjal, da od Italije skupaj z Anglijo ia Francijo sklenjena resolucija potrjuje samo načelo politike mednarodnega sodelovanja, ki vedno vodi fašistično vlado v njenem stremljenju za povečanje varnosti in pomirjenje v Evropi ter za konsolidacijo miru. Italijanska vlada, ki je svojčas izjavila izrecne pomisleke proti sklepu nemške vlade, da enostransko z zakonom od 16. marca izpremeni vojaške statute versajske mirovne pogodbe, se zaradi tega popolnoma pridružuje izjavam Francije in Velike Britanije. Pristanek Male antante Češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš je v imenu Male antante v kratkih izvajanjih, v katerih je označil izpolnitev pogodbenih obveznosti za podlago mednarodnega življenja, v celoti pristal na resolucijski načrt. Razprava se bo danes nadaljevala Govorila sta še španski zastopnik Ma-dariaga in turški zastopnik Ruždi Aras. 194 ljudi utonilo Tokio, 16. aprila AA. Na zapadni avstralski obali je vihar presenetil iskalce biserov Valovje je prevrnilo mnogo čolnov. 194 ljudi je utonilo, med njimi 160 Japoncev. Po kratki izjavi danskega zunanjega ministra Muncha, da pristane na nekatere dele resolucije, da ima pa proti drugim gotove pomislike in da mora prositi svojo vlado za instrukcije. je bila seja nekaj pred 18. uro zaključena. Debata o resolucijskem načrtu se bo nadaljevala jutri dopoldne. Letalski pakt Pariz, 16. aprila. AA. V francosko-angle-ški izjavi od 3. februarja so predlagali tudi to, naj bi države locarnske pogodbe sklenile pakt o vzajemni letalski pomoči. Pogodba naj bi okrepila sedanje določbe locarn-skega pakta. Letalsko pogodbo bodo po dosedanjih prijavah podpisale Nemčija, Velika Britanija. Francija, Italija in Belgija. Vse kaže, da so v Stresi šli korak dalje. Sklenili so, da morajo države sprejeti tudi dvostranske letalske pakte o medsebojni pomoči. To trdi n. pr. »Matin«, ki je te dni prinašal zelo temeljita poročila o konferenci v Stresi. Ker se je temu mnenju pridružila tudi Velika Britanija, smatra list, da bodo že v najkrajšem času sprejeli tri take dvostranske pogodbe, in sicer Francija in Velika Britanija, Francija in Italija in Velika Britanija in Italija. S tem v zvezi pojde francoski letalski minister Denain prve dni maja v Rim, kjer se bo z Mussolinijem dokončno dogovoril o dvostranskem paktu medsebojne 'e-talske pomoči med Italijo in Francijo. Per-tinax pa piše v »Echo de Pariš«, da se pogajanja o tem paktu vrše že sedaj. Avstrijsko vprašani® Mala antanta in Balkanska zveza sta voljni prevzeti jamstvo za neodvisnost Avstrije, odklanjata pa vsako revizijo mirovnih pogodb Ženeva, 16. aprila, r. V vrsti priporočil in predlogov, ki jih je sprožila konferenca treh velesil v Stresi, je v ospredju zanimanja ženevskih krogov predlog podunavskega pakta. Ves včerajšnji in današnji dan je bil v glavnem posvečen podunavskemu problemu. Med zastopniki zainteresiranih držav so se vršili živahni razgovori in posvetovanja. V Stresi je bilo sklenjeno, da bodo velesile pospešile ureditev tega problema, ker je v tesni zvezi z neodvisnostjo Avstrije in z mnogimi drugimi problemi tega evropskega področja. Včeraj je prispel v Ženevo tudi avstrijski zunanji mi1 nister BergerAValdenegg, ki je sporočil vodilnim državnikom želje avstrijske vlade. Nejasni komunike v Stresi in zahteve, ki jih je postavila Avstrija, obenem z njo pa tudi Madžarska in Bolgarija, je zbudil zlasti v krogih Male antante in Balkanske zveze veliko vznemirjenje. Zastopniki teh dveh državnih blokov so se zato sestali k izrednemu zasedanju, da proučijo položaj, poprej pa so se še podrobno informirali pri francoskem zunanjem ministru Lavalu o sklepih v Stresi. Na podlagi dobljenih informacij so nato v objavljenem komunikeju poudarili, da Mala antanta in Balkanska zveza sicer pozdravljata sklenitev podunavskega pakta v duhu okrepitve miru in uspešne organizacije mednarodne varnosti, odklanjata pa vsako revizijo mirovnih pogodb, na katerih sloni sedanja ureditev Srednje Evrope in Balkana. Predstavniki Male antante in Balkanske zveze smatrajo, da je potrebno to tem bolj poudariti, ker so se že kovali razni načrti na ta račun. Posebno poglavje tvori vprašanje zo-petne oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Avstrijska vlada je oficielno zahtevala, naj se ji dovoli stalna vojska, ki bi štela 100.000 mož, in uvedba splošne vojaške dolžnosti. Slično zahtevo sta postavili takoj nato tudi Madžarska in Bolgarija. Mala antanta in Balkanska zveza sta razpravljali tudi o tem vprašanju in zavzeli stališče, da se more Avstriji glede na potrebe njene neodvisnosti dovoliti povečanje njene oborožene sile, vštevši policijo in orožniitvo, na 75.000 mož. V enaki meri bi se sorazmerno dovolilo tudi povišanje madžarske in bolgarske vojske, toda za vse tri države samo pod pogojem, da se pridružijo splošnemu podunavskemu paktu, ki bi določal ne samo nedotakljivost sedanjih državnih meja, marveč tudi medsebojno pomoč v primeru kakega napada s katerekoli strani. Samo pod tem pogojem je Mala antanta z Balkansko zvezo pripravljena privoliti v te koncesije preko določb mirovnih pogodb. Vendar se to v nobenem pogledu ne sme tolmačiti kot pričetek revizije mirovnih pogodb, ki jo Mala antanta in Balkanska zveza slej ko prej najodločnejše odklanjata. Na tej osnovi se sedaj nadaljujejo v Ženevi razgovori med zainteresiranimi državami. Mala antanta in Balkanska zveza sta obenem obvestili predstavnike velesil, da odklanjata v pogledu sklenitve podunavskega pakta vsak pritisk s katerekoli strani ter da se mora prepustiti vsem neposredno prizadetim državam popolnoma svobodna ocena in pristanek na te predloge. Podunavska konferenca Mussolini bo v kratkem razposlal vabila za konferenco v Rimu — Habsburško vprašanje Rim, 16. aprila, r. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo Mussolini kot predsednik konference v Stresi v kratkem povabil vse države, ki mejijo na Avstrijo k sodelovanju na konferenci, ki bo 20. maja v Rimu, in ki naj bi bila predvsem posvečena reševanju podunavskega problema v zvezi z osiguranjem neodvisnosti Avstrije. Konferenca bo trajala najbrž 14 dni. Ker se že vrše razgovori in pogajanja med zainteresiranimi državami, upajo, da bo konferenca rodila pričakovani uspeh. »Giornale d' Italia« poudarja važnost te konference in razpravlja tudi o predlogih, ki jih je v tem pogledu sprejela konferenca v Stresi. Po njegovem poročilu naj bi bil podunavski pakt zgolj posvetovalnega značaja ter naj bi obsegal tudi določbe o nevmešavanju v notranje zadeve posameznih držav. Splošni pakt ne bi vseboval ni-kakih sankcij, pač pa bi dopuščal možnost, da posamezne države sklenejo dvostranske pogodbe o medsebojni pomoči v primeru kakega napada in določijo pri tem tudi potrebne sankcije. List pravi, da o teh osnovah ni spora. Edina točka, ki je sporna, je vprašanje povratka Habsburžanov. Avstrijska vlada proglaša to za interno vprašanje Avstrije same. dočim zavzemata Mala antanta in Balkanska zveza stališče, da je habsburško vprašanje mednarodno ter da se mora to pri podunavskem paktu izrecno podčrtati. Madžarski upi Budimpešta, 16. aprila g. »Pester Lloyd« poudarja v svojem današnjem uvodniku, da bo odslej madžarska javnost posvečala največjo pozornost podunavski konferenci, ki bo morala v izredno važnih vprašanjih, ki se tičejo mednarodnega položaja Madžarske, storiti primerne sklepe. Docela splošno se mora ugotoviti, da bo ta konferenca dala državam priliko, da natančno prouče vprašanje mednarodnih odnošajev v Podtrnavju. že sedaj je gotovo, da se bo ob tej priliki razpravljalo tudi o vprašanju vojaške enakopravnosti onih držav, ki so še enostransko razorožene. Vsekakor se more smatrati kot napredek mednarodnega sporazuma, da so zapadne evropske države pod vplivom energične intervencije Mussolinija prišle do prepričanja, da se ureditev tega vprašanja ne more več zavlačevati Eno je že sedaj gotovo: pridobitev enakopravnosti na vojaškem polju je legalna zahteva Madžarske in ostalih enostransko razoroženih držav, pravica, ki jo po nemškem koraku postala tudi moralič-no upravičena Vladna kriza v Bolgariji na vidiku? Sofija, 16. aprila. AA- Zunanji minister Batolov je odstopil, vendar je na prigovarjanje ministrskega predsednika generala Zlateva pozneje svojo ostavko preklical. Verjetno je, da bo prišlo do vladne krize. Madžarska štiriletka Budimpešta, 16. aprila. AA. Ministrski svet je sestavil načrt štiriletnega dela za madžarski parlament Gre pred vsem za razne zakonske načrte, ki so večinoma že sestavljeni in ki jih bo vlada predložila parlamentu v kratkem. Na veliki petek glavna razprava zoper Venizelosa Atene, 16. aprila AA. V petek 19. t. m. se začne pred vojaškim sodiščem razprava proti Venizelosu, njegovemu sinu Kiriako-su, generalu Plastirasu in bivšemu finančnemu ministru Marisu, ki so vsi v inozemstvu; dalje proti Papanastasiu, Kafandari-su, Cofulisu, Milanasu, Gonatasu in še nekaterim politikom, ki so sedaj v atenskih zaporih. Kongres planincev v Dubrovniku Dubrovnik, 76. aprila n. Dne 1. in 2. septembra bo v Dubrovniku kongres Zveze planinskih udruženj kraljevine Jugoslavije. Razen večjega števila članstva naših društev se bodo udeležili kongresa tudi številni delegati iz inozemstva. Iz Zagreba in drugih mest bodo vozili v Dubrovnik posebni izletniški vlaki. Planinci bodo napravili tudi več izletov v Črno goro in na Durmitor, Volilno gibanje V petek 19. t. m. poteče zadnji rok za vložitev kandidatnih list. Po poročilih iz Beograda je delo na sestavi posameznih list v glavnem končano ter je pričakovati, da bodo najbrže še tekom današnjega dne vložene pri beograjskem kasacijskem sodišču prve državne kandidatne liste. Iz glavnega odbora Hod že rove narodne stranke poročajo, da so zadnje tehnične formalnosti pri sestavi liste dr. Svetislava Hodžere premagane in da je lista gotova. V Beograd so prispeli iz Zagreba dr. Trumbič in tovariši z opozicionalno listo, ki pravijo, da tudi odgovarja vsem zakonskim zahtevam. Ravno tako se iz okolice g. Maksimoviča zatrjuje, da so priprave za njegovo listo končane. Velika depresija vlada v marksističnih krogih. Poskus dr. Topaloviča, da sestavi socialistično listo, se je po vseh znakih sodeč ponesrečil. Nosilec liste dr. Topalovič sam je tekom svoje agitacijske turneje naletel v delavskih vrstah na jak odpor in njemu in njegovim ožjim prijateljem se je o*"-"1 o, da vodijo premalo računa o jv delovnega ljud-sta ter da so pi.- : oportunistL Postavljanje kandidatur ni šlo gladko niti v okrajih z močnim delavskim prebivalstvom. Ravno tako se smatra, da je propadel poskus g. Ljotiča, ki ni mogel najti kandidatov niti v tretjini sre-sov. Vladina lista je v glavnem sestavljena. Tu je bilo število prijavljenih kandidatov razmeroma zelo veliko in le en del jih bo sprejetih. V mnogih srezih so postavljene solokandidature, predvsem tam, kjer kandidirajo ministri, pa tudi drugod, po nekih srezih pa je tudi do 4 in 5 kandidatov na Jevticevi listi. V dravski banovini so solo-kandidature v Logatcu in ljubljanski okolici (v teh dveh okrajih kandidira minister dr. Marušič), nadalje v Ljubljani (ki voli dva poslanca) in najbrž v Murski Soboti. Snoči se je vršila seja vlad«, na kateri je bila lista kandidatov še enkrat pregledana in definitivno potrjena. Verjetno bo lista še tekom današnjega dne, najkasneje pa jutri predložena kasacijskemu sodišču. gele po razglasitvi Ust »e bo v vseh srezih pričelo živahno volilno gibanje in nastane doba s ee tankov ia shodov. Volilni shodi ministrov Na povratku z velikih nedeljskih volilnih shodov so se ministri, ki so govorili na teh shodih, ustavili v celi vrsti mest ter konferirali o pripravah za volitve. Tako se je minister notranjih del dr. Velimir Popovič ustavil v Zenici in Tuzli, kjer je ime! konference s tamošnjimi predstavniki organizacij JNS. V Tuzli se mu je pridružil tudi minister dr Hasanbegovič, ki kandidira v tuzlanskem srezu. Minister za gradnje dr. Kožulj se je podal iz Sarajeva na inšpekcijsko potovanje po drinski in vrbaski banovini. Ustavil »e je na potu v Kiseljaku, kjer je govoril na shodu tamošnjega sreskega kandidata dr. Iva Durbešiča. Dalje časa je konferiral o pripravah za volitve tudi v Travniku in se od tam odpeljal v Mrkonjič grad, kjer je govoril na velikem shodu o političnem položaju in načrtih vlade za poživljenje gospodarstva. Minister za Sume in rudnike dr. Sveti-slav Popovič je imel v nedeljo velik shod v Batajnici ▼ zemunskem srezu, ki ga zastopa v Narodni skupščini že ve« čas po osvobojenju in ga je poprej zastopal tudi v hrvatskem saboru. Tudi za sedanje volitve kandidira g. minister ▼ tem srezu, ob enem pa kandidira tudi za mesto Beograd. Minister za telesno vzgojo dr. Ljudevit Auer je imel r nedeljo v Karlovcu nosve-tovanje z zastopniki občinskih volilnih odborov v karlovškem srezu. Ostro je pobijal izvenparlamentarno opozicijo, ki ie složna samo ▼ zanikanju in rušenju, ne more pa se zediniti na nikak pozitiven program. Iz Karlovca je minister dr. Auer odpotoval na Jadran, kjer je imel volilne sestanke na Sušaku. v Bakru. Crikvenici itd. Še en volilni list Poleg mnogih drugih krajev je dobil tudi stari in romantični Bosanski Brod svoj volilni list. Zanimivo je, da ta list — tedensko bo izhajal — nič ne skriva svojega značaja, marveč se korajžno priznava za »Izborni (volilni) glasnik«. Druga zanimivost je ta, da ga na lastne stroške izdaja odvetnik Radovan Golubid, ki kandidira ▼ srezu Bos. Brod na listi predsednika Jevtiča. Tri dni živ zakopan in petkrat zasut Tudi včeraj so se na Pobrežju pri Mariboru ves dan nadaljevala silno naporna dela, da bi rešili delavca Kelnariča iz kritičnega objema peščenih plasti Odhod francoskega poslanika Beograd, 17. aprila, p. Nocoj ob 22.05 je odpotoval iz Beograda v Prago na svoje novo poslaniško mesto francoski poslanik na našem dvoru g. Emile Naggyar. Na postaji se je zbralo poleg ministrskega predsednika g. Bogoljuba Jevtiča in več funkcionarjev našega zunanjega ministrstva tu-ii mnogo njegovih osebnih prijateljev. Izdatne podpore za javna dela v ptujskem srezu Ptuj, 16. aprila Pod predsedstvom sreskega načelnika ir. Bratine se je sestal sreski odbor za javna dela in določil program javnih del iz fonda 195.000 Din. Predvsem se dokončajo že započeta cestna dela in se popravijo posamezne občinske ceste. Razen gornjega zneska je dospelo še nakazilo 110.000 Din za ptujski srez iz banovinskega bed-nostnega fonda in ta znesek se je razdelil za naslednje zgradbe cest: Rucmanci-Grab-šinski breg 18.000, Hvaletinci-Trbegovci 1S.000, Maj šperk-Nara pije 18.000, Ivanj-kovci-Lahonci in Ivanjkovci Runeč-Lešnica 22.000, za cesto v Tibolcih 5000 in za cesto Cirkovci-Sv. Lovrenc 11.000 Din. Pri delih so prvenstveno zaposleni le siromašni in brezposelni. V ptujskem srezu se stalno vršijo javna dela (tudi vso zimo), zlasti v Halozah, kjer se gradi cesta Zavrč-Turški vrh-Klenovnik in Leskovec - Nova cerkev. V teku enega leta je naš srez prejel razne podpore za pogorelce, po toči prizadete, za koruzo 1,060.560 Din. Če pa pogledamo statistiko še za dve leti nazaj znaša podpora za javna dela, ki jo je prejel ptujski srez, v celem okoli 2000.000 Din, pri čemer pa še ni prišteta podpora za regulacijo Drave ki je bila dana zadnje čase na razpo^go v okroglem znesku pol milijona dinariev. Da je ptujski srez sprejel take podpore za je^na dela, gre v pretežni večini z«!uga bivšemu narodnjemu poslancu g. Lovru Petovarju, ki je imel stalno v vidiku potrebe ptujskega sreza, zlasti še našega revnega Haložana. Avtomobilska manifestacija tudi v Zagrebu Zagreb, 16. aprila, n. Tudi ▼ Zagrebu so danes lastniki in šoferji privatnih in javnih avtomobilov, avtobusov in tovornih avtomobilov ter motociklov v sprevodu manifestirali po mestu zaradi davčnih olajšav, ki jih je izdala vlada za avtomooile. Povorka je krenila v gornje mesto in posebna deputacija se je zahvalila za davčne olajšave podbanu dr. Hadžiju, ki jo je sprejel mesto bana dr. Kostrenčiča. ki so mudi v Beogradu. Povorka avtomobilov je izzvala po mestu veliko pozornost in se je v gornjem mestu pa tudi po drugih ulicah, koder so ▼ počasnem tempu vozili artomo-bili, zbralo mnogo publike. Rudniška nesreča Kosovska Mitrovica, 16. aprila p. V rudniku Novo Brdo se je pripetila snoči huda nesreča. Ko se je trojica rudarjev spuščala z dvigalom v rov, se je nenadoma pretrgala vrv in je dvigalo padlo 180 m globoko. Dva rudarja sta bila takoj mrtva, tretji pa je smrtno nevarno ranjen. Eksplozija v vseučiliškem laboratoriju v Zagrebu Zagreb, 16. aprila n. Danes dopoldne se je pripetila ▼ vseučiliškem kemičnem laboratoriju na Maruličevem trgu huda nesreča. Študentka kemije Dragica Kesič je preizkušala neki kemični preparat, pri čemer je rabila tudi eter. Nenadoma se je eter vnel m eksplodiral. Nesrečna študentka je dobila hude opekline po obraau, rokah in nogah. K sreči so študentje naglo pogasili njeno gorečo obleko in jo tako rešili smrti V laboratoriju je bilo razbitih mnogo aparatov tn instrumentov. • Pred pričetkom regulacijskih del Vse obrežje v mestu — eno samo pristanišče Ljubljana, 16. aprila Tehniška terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice ima vse te dni mnogo dela s pripravami za nadaljevanje regulacije od Novega trga do Špice. Z gradbenimi deli bodo po vsej priliki pričeli šele prve dni maja, ker pričakujejo za konec aprila običajnega dežja Zaindi narasle vode, ki jo pričakujejo, bo morala biti zatvornica nekaj časa odprta, vsled česar bo ta čas vsako delo v strugi onemogočeno. Pač pa inženjerji sekcije že marljivo pripravljajo teren, da bodo krampi lahko zapeli. Kakor smo že pred kratkim zabeležili, bo terenska sekcija obenem z izvajanji regulacijskih de! gradila tudi novo pristanišče za osebne in tovorne čolne. Načrte je za to napravo izdelala ob sodelovanju mojstra Plečnika terenska sekcija sama. Tovorno pristanišče bo v dolžini 300 m zavzemalo vse levo nabrežje od izliva Gradaščice do prulskega mostu, osebno pristanišče, ki bo 400 m dolgo, pa se bo Zvočni kino Dvor TeL 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer cowboyski film Prerijski volk Senzacija zapada Vstopnina 4.50 t n 6.50 Din raztezalo od mostu do Spice. Ker j« po vodnih razmerah na Barju nivo Ljubljanice zelo nestalen, bo za pristajanje čolnov urejenih 5 betonskih teras, tako da bodo čolni lahko pristajali pri vsaki vodni vi-> šini. Z gradnjo teras v trnovskem pristanu pa bo vprašanje pristanišča na Ljubljanici rešeno samo začasno, ker zahteva celotna kapaciteta prometa večjo postajo. Ko bo zgrajen jez pri cukrarni in bo višina Ljubljanice po vsej strugi normirana, pa bodo lahko čolni pristajali po vsem mestu, kjerkoli je struga dostopna z brega. Z zatvomico pri cukrarni bodo na dobičku predvsem lastniki osebnih čolnov, ki so na obrežju doma, ker jih bodo lahko imeli pripete kar pred svojimi hišami. Kakor znano, je gradnja zatvomice v načrtu za prihodnje leto Projekti, ki jih je izdelala tehnična terenska sekcija, žc Čakajo pri gradbenem ministrstvu v Beogradu odobritve. Vesti, da bodo vzporedno t regulacijo tega odseka pričeli graditi tudi javno kopališče na špiei, so bile po vsej priliki malo prenagljene. Gradnja kopališča se tehnično nič ne tiče regulacijskih del samih, ker je višinska razlika med lego zemljišča. na katerem bo kopališče zidano, in vodno gladino 3 in pol metra. Po Plečnikovem generalnem načrtu je na svetu gospoda Martinca v resnici predvideno bodoče kopališče načrti za poslopje pa še tiso prinravljeni Prav tako mestna obči na v bližnji bodočnosti najbrž ne bo zmo gla denarja za zgradbo, kl bo združena z velikimi izdatku Mariborski občinski svet Maribor, 16. aprila. Danes zvečer se je vršila redna seja občinskega sveta. 2upan dr. Lipold je v uvodu poročal, da je finančni minister odobril vse proračunske predloge, le glede nekaterih postavk še ni točno znano, v koliko so izpremenjene. Predlogi izdatkov ostanejo isti, dočim so bili predlogi dohodkov iz-premenjeni. Občinska doklada je znižana od 45 na 40 odst. in bo primanjkljaj krit s trošarino. Delokrog mestne občine ostane neizpremenjen kot doslej. V odbor za pregled letnega obračuna Mestne hranilnice za leto 1934. je bil poleg drugih imenovan podžupan g. Golouh. Prošnja Društva za varstvo deklet za dodelitev prostora v hiši na Slomškovem trgu 12 se bo ponovno proučila, da se ugotovi, aH društvo res odgovarja smotrom oporoke Kučerove. Sprejet je bil obširen regulacijski načrt Velikega Maribora za 50 let, ki predpisuje vse zaščitne pase in način zazidave. V smislu določb banske uprave se kategorizacija cest raztegne samo na tiste ceste, ki vežejo mesto z okolico. Odobrene so bile prošnje glede odstopa hišic v kolonijah in dovoljena parcelacija hiš v Smetanovi ulici. Kostanjevi drevoredi bodo padli deloma v Maistrovi in Razlagovi ulici in bodo nadomeščeni z novimi nasadi. Zanimiva je ureditev prometa na Glavnem trgu, kjer bodo zgradili dva prometna otoka in bo treba sedanji Marijin spomenik prestaviti, da bo šel ves promet mimo magistrata. Mestni svetnik Kejžar je nastopil proti temu, da bi mestna občina podpirala javno kuhinjo, češ da je privatna last in ni imela občina doslej niti najmanjšega vpliva v to ustanovo. Na sporedu je bilo tudi vprašanje ženske realne gimnazije. Ob času našega poročila seja še traja. Premestitev saveznega načelstva SK J v Beograd Beograd, 16. aprila, p. Te dni je zasedal v Beogradu zbor župnih načelnikov SKJ. Med drugimi organizacijskimi zadevami je obravnaval tudi vprašanje koncentracije celotne savezne uprave v Beogradu. V zvezi s tem je bilo govora zlasti tudi o prenosu saveznega načelstva, ki ima sedaj svoj sedež v Ljubljani. Zbor načelnikov se le soglasno izjavil za to, ker so se tudi že vsi drugi odseki, kakor prosvetni odbor itd., preselili v Beograd. V tem primeru pa bi bilo treba izvoliti novega saveznega načelnika, ker sedanji načelnik br. Miroslav Ambrožič ne bi mogel trajno bivati v Beogradu. Zbor župnih načelnikov je o tem podrobno razpravljal in je za ta primer predlagal za novega saveznega načelnika SKJ br. Pichlerja iz Zagreba, ki bi to mesto prevzel, ako bi bil kot profesor premeščen iz Zagreba v Beograd Za njegovega namestnika so predlagani Vojislav Vojno-vič in Ivan Kovač iz Beograda ter Josip Jeras rz Ljubljane. Savezna načelnica bi ostala še nadalje s. Skalarjev* pod pogojem, da se tudi ona preseli v Beograd. Za namestnice so ▼ tem primeru predlagane Dana Ilič iz Beograda, Štefica Brozovičeva iz Zagreba in Joža Trdinova iz Ljubliane. Definitivno bo o tem sklepala savezna skupščina, ki se bo sestala prihodnji mesec. Zbor načelnikov je med drugim razpravljal tudi o letošnjih sokolskih prireditvah, zlasti o sokolskem zletu v Subotici in o sodelovanju SKJ na zletu bolgarskih Junakov v Sofiji ter je sprejel o tem potrebne sklepe. Elektrika je rbila očeta petih otrok D. M. v Polju, 16. aprila V vevški papirnici se je danes popoldne pripetila smrtna nesreča, ki je zaradi svoje težke tragike napravila na vse prebivalstvo najžalostnejšd vtis. 441etni ključavničarski pomočnik Jakob Zulovec je bil zaposlen z nekimi popravili pri parnem kotlu v tovarni, pa se je med delom zadel ob špulo generatorja, ki kroži po nji električni tok. Zulovec se je pri priči zgrudil, in čeprav je na pomoč poklicani zdravnik dr. Jenko takoj dospel na kraj nesreče, nI bilo nobene rešitve več. Mrtvega so tovariši na nosilnici odnesli domov, kjer ga je poleg obupane vdove sprejelo s srce trga-jočim jokom pet nepreskrbljenih otrok. Z Jakobom Zulovcem je padel na fronti dela obče spoštovan in priljubljen mož, ki je bil s svojo vestnostjo in mirnim značajem kot delavec in človek vsem drugim za vzgled. Z veliko vnemo se je udejstvoval v gibanju Narodne strokovne zveze in je bil kot zastopnik narodnega delavstva tudi delgat OUZD Z osirotelo družino, ki je tako nenadno izgubila očeta in rednika, sočustvuje vse Polje. Volčja nadloga Zagreb, 16. aprila n. V Dolcu pri Mo-starju so se zadnje dni pojavili volkovi ln napravili že mnogo škode. Razmesarili so 30 telet in ovac. Kmetje jih sedaj preganjajo in lovijo. ■d Elitni kino Matica H Telefon 21.24 Samo Se danes ob 4., 9. Vi PESEM POMLAD; v katerem poje slavni tenor RICHARD TAUBER Glasba: FRAN SCHUBERT Rezervirajte vstopnice.' Maribor, 1«. aprila. Tragika Avgusta Kelnariča, ki trpi v mukah in duševnih ter telesnih bolečinah. 9 metrov živ zakopan t peščenih plasteh, zbuja veliko pomilovanje mariborskega prebivalstva. Kamor stopiš, čuješ, kako se ljudje pogovarjajo o tragiki človeka, ki je bil trikrat na tem, da bi ga rešili, p« so se peščene plasti v zadnjem trenutku zopet zgrnile preko njega. Vsepovsod je slišati Izraze sočutja z usodo ubogega delavca, ki spodaj pod zemljo živi in trpi strašne duševne bolečine: ali bo ostal pri življenju ali ga ne bo v naslednjem trenutku zagrnil plaz rušeč« se peščen* zemlje. Kakor smo včeraj poročali, je ubogega Kelnariča, ki so *a bili oprostili skoro do gležnjev od usodnega objema, okoli 0-30 ponovno zasulo. Delavci so vso noč nadaljevali reševalno akcijo in podaji sgled priznanja potrebne ljubezni do bližnjega. Ves čaa Je Kelnarič s pojemajočim in milim glasom prosil' »Prijatelji, rešite me, rešite me, kako hu. do mi Je!« Do osmih zjutraj se je posrečilo siromaka ie toliko odk opati, da »o mu tičale še samo noge t zemlji. Pretresljiv rfcls je napravilo na vse na-vzočne. ko je prišlo od delavcev, ki delajo spodaj r rovu skoro 10 m globoko, sporočilo, da se je Kelnaričn najbrž« nekoliko zmedlo, ker je pričel govoriti nesmiselne reči, kakor na primer: »-Pustite me pri miru! Poklical bom orožnike, da vas naženejo!« Tudi je nekajkrat napravil gibe, ki bi mogU zbuditi vtis, da se hoče ubraniti reševalnim poizkusom Ln da mu Je vseeno, kaj se bo scodilo. Siromaku so nudili tudi danes zjutraj spuščajoč se po vrveh t globino, potrebna okrepčila kakor konjak, H o Cma.no ve kapljice in sladkor, da se ne bi onesvestil ali omahnil od živčnega nai>ora ln telesu« slabosti. Val množic je danes narasel, posebno, ker je sočutje prebivalstva, ki je is »Jutra« Izvedelo, da je v teku noči reveža tretjič tik pred rešitvijo zopet zasulo, prešlo na vs« sk>-je mestnega la okoliškega prebivalstva. Orožniki in gasilci bo imeli precej dela, da so lahko preprečili pritisk ljudi v bližino, ker bi to moglo postati za ponesrečenca usodno. V Jutranjih urah sta prispela na kraj nesreče sreski načelnik za Maribor desni breg g. Milan Makar ln magistratnl direktor g. Rodošek. Tudi je bil ves čas pri reševalnih delih navzoč predrsednik mariborske Kasilske čete ravnatelj g. Bogdan Pogačnik. Na kraj nesreče so prihajali tudi številni zdravniki in je skoro vse dopoldne prisostovval razvoju reševalne akcije tudi primarij tukajšnje splošne bolnišnice g. dr. J. Der-novšek. Ljudje so v neverjetnih množicah prihajali od vseh strani in se ustavljali »»red orožnlškimi kordoni. Priliko so izkoristili tudi berači, ki so ee plasirali vzdolž podolgovate Cankarjeve ulice. Med množico so s« ▼ dopoldanskih urah razširjale ln raznaš&le najkontrarnejše vesti, češ da Je Kelnariča zadušilo, ali pa. da so ga pravkar potegnili in rešili te vodnjaka. Te vesti so še povečale nervoz-nost yudl. Napol odkopan Okrog 1. popoldne se je zdelo, da bodo ponesrečenca vendarle potegnili is tesnega prostora, ki je spodaj in zgoraj oprt in podprt z deskami. Toda to se je posrečilo le v toliko, da je Kelnarič prišel z gornjim delom telesa nekako do roba. Roki ima razprostrti proti rovu in tudi leva noga je ie prosta. Reševalci eo mu dali okrog telesa poseben pas in pričeli nategovati vrv, da bi ga potegnili iz rova, toda Kelnarič je tako bridko zastokal in vpil od bolečin, da eo morali ta poskus opustiti. Dočim je leva nova popolnoma prosta, je desna noga pod gležnjem tako obtežena z raznim materialom peskom in zemljo, da ni bilo mogoče misliti na to, da bi ga izvlekli iz usodnega prostora, razen če bi mu pri teim hotel; odtrgati nogo Reševanje je tem težav-nejše, ker je material, ki obdaja desno nogo ve« vlažen in težak. Razen tega je desna noga čudovito zapletena v šablono za betonski obod Obenem se je pokazalo, da mu ni mogoče oprostiti desne noge z zapadne strani, to je pri izkopanem ro vu, ker je prostor, v katerem se nahaja ponesrečenec, tako tesen in majhen, da oa noben način nj mogoče priti do obtežene in v materialu zasute noge Zato so pričeli kopati na zapadni strani posebno novo jamo, ki so Jo spet morali podpreti z močnimi deskami ln koli, da bi na tak način po doseženi globini 9 m prišli od vzhodne strani do lege desne noge in mu jo oprostili. četrtič zasut Medtem se je na žalost okrog 1. ure popoldne zemlja znova sesula. Iz globine je prišel globok vzdih ponesrečenca, ki so mu morali takoj zopet dajati kisik Ponesrečenca pa Je bilo zdaj nekoliko lažje odkopavati, ker je že z gornjim delom telesa v rovu. Kelnaričevo duševno stanje Pope eska. da je okrog oboda pol metra vse prazno, čeprav so praznino mašili s slamo, to nd mnogo pomagalo. 1» tega Je razvidno, v kakšni nevarnost! so »talno tudi reševalci. Nekateri strokovnjaki pravijo, da se Je v nedeljo pričelo s napačnim reševalnim načrtom, ki ni moeel hitro in uspešno vesti do rešitve ubogega Kelnariča. Tudi se trdi, da bi bilo najenostavnejše, ako bi se bilo onemogočilo sipanje s strani, kar bi za jamčilo uspešno reševanje. Na drugi strani so pa razlogi tndj v čutini miselnosti nekaterih ljudi. Tako »e je v ponedeljek pojavil med množico človek, ki je zatrjeval, da je strokovnjak ln da Jamči, da bo Kelnariča rešil, ako mu dajo — tisoč dinarjev... Ljudje so se zgrozili ob toliki trdosrčnostl Tudi se J» opazilo, da ni biki zraven mnogih, kl bi bili z nasvetom lahko pomagali. Kanal Je bil dalje pretesno skopan in b1 bil v danem primeru (deževje) predstavila: resno nevarnost tudi za reševalce. Petič zasut Proti večeru so pr speli na kraj nesreče sreski načelnik g. Makar s podnačelnikom g. ELletzom, starosta gasilske župe za Maribor levi breg g. Kranjc in zdravnika dr. Rudolf Kac in dr. Lovrec, ki sta takoj šla v rov k nesrečniku, da pregledata njegovo stanje. Do pol 8. zvečer so izkopali nov 5 metrov globok stranski rov. vzhodno od jame. Pojavilo se je mnenje, da bi z varilnimi aparati prezirali leseno šablono, v kateri je zarita ponesrečenčeva desna noga. Ko pa so okrog 6. zvečer vdrli gasilci delavnic državnih železnic v rov. da bi z varilnimi aparati poskusil srečo, se je zemlja spet sesula ter zakopala nesrečnika Poleg reševalnih del se je nadaljevalo razširjanje rova. Ob 7. zvečer so bili na tere šini. Z gradnjo teras v trnovskem pristanu pa bo vprašanje pristanišča na Ljubljanici rešeno samo začasno, ker zahteva celotna kapaciteta prometa večjo postajo. Ko bo zgrajen jez pri cukrarni in bo višina Ljubljanice po vsej strugi normirana, pa bodo lahko čolni pristajali po vsem mestu, kjerkoli je struga dostopna z brega. Z zatvomico pri cukrarni bodo na dobičku predvsem lastniki osebnih čolnov, ki so na obrežju doma. ker jih bodo lahko imeli pripete kar pred svojimi hišami. Kakor znano, je gradnja zatvornice v načrtu za prihodnje leto Projekti, ki jih je izdelala tehnična terenska sekcija, že čakajo pri gradbenem ministrstvu v Beogradu odobritve. Vesti, da bodo vzporedno z regulacijo tega odseka pričeli graditi tudi javno kopališče na Špiei. so bile po vsej priliki malo prenagljene. Gradnja kopališča se tehnično nič ne tiče regulacijskih del samih, ker je višinska razlika med lego zemljišča, na katerem bo kopališč« zidano, in vodno gladino 3 in pol metra. Po Plečnikovem generalnem načrtu je na svetu gospoda Martinca v resnici predvideno bodoče kopališče načrti za poslopje pa še Tiso pripravljeni Prav tako mestna občina v bližnji bodočnosti najbrž ne bo zmo gla denarja za zgradbo, ki bo združena z velikimi izdatku Mariborski občinski svet Maribor, 16. aprila. Danes zvečer se je vršila redna seje občinskega sveta. 2upan dr. Lipold je v uvodu poročal, da je finančni minister odobril vse proračunske predloge, le glede nekaterih postavk še ni točno znano, v koliko so izpremenjene. Predlogi izdatkov ostanejo isti, dočim so bili predlogi dohodkov iz-premenjeni. Občinska doklada je znižana od 45 aa 40 odst. in bo primanjkljaj krit s trošarino. Delokrog mestne občine ostane neizpremenjen kot doslej. V odbor za pregled letnega obračuna Mestne hranilnice za leto 1934. je bil poleg drugih imenovan podžupan g. Golouh. Prošnja Društva za varstvo deklet za dodelitev prostora v hiši na Slomškovem trgu 12 se bo ponovno proučila, da se ugotovi, ali društvo res odgovarja smotrom oporoke Kučerove. Sprejet je bil obširen regulacijski načrt Velikega Maribora za 50 let, ki predpisuje vse zaščitne pase in način zazidave. V smislu določb banske uprave se kategorizacija cest raztegne samo na tiste cesto, ki vežejo mesto z okolico. Odobrene so bile prošnje glede odstopa hišic v kolonijah in dovoljena parcelacija hiš v Smetanovi ulici. Kostanjevi drevoredi bodo padli deloma v Maistrovi in Razlagovi ulici in bodo nadomeščeni z novimi nasadi. Zanimiva je ureditev prometa na Glavnem trgu, kjer bodo zgradili dva prometna otoka in bo treba sedanji Marijin spomenik prestaviti, da bo šel ves promet mimo magistrata. Mestni svetnik Kejžar je nastopil proti temu, da bi mestna občina podpirala javno kuhinjo, češ da je privatna last in ni imela občina doslej niti najmanjšega vpliva v to ustanovo. Na sporedu je bilo tudi vprašanje ženske realne gimnazije. Ob času našega poročila seja še traja. Premestitev saveznega načelstva SKJ v Beograd Beograd, 16. aprila, p. Te dni je zasedal v Beogradu zbor župnih načelnikov SKJ. Med drugimi organizacijskimi zadevami je obravnaval tudi vprašanje koncentracije celotne savezne uprave v Beogradu. V zvezi s tem je bilo govora zlasti tudi o prenosu saveznega načelstva, ki ima sedaj svoj sedež v Ljubljani. Zbor načelnikov se le soglasno izjavil za to, ker so se tudi že vsi drugi odseki, kakor prosvetni odbor itd., preselili v Beograd. V tem primeru pa bi bilo treba izvoliti novega saveznega načelnika, ker sedanji načelnik br. Miroslav Ambrožič ne bi mogel trajno bivati v Beogradu. Zbor župnih načelnikov je o tem podrobno razpravljal in je za ta primer predlagal za novega saveznega načelnika SKJ br. Pichlerja iz Zagreba, ki bi to mesto prevzel, ako bi bil kot profesor premeščen iz Zagreba v Beograd. Za njegovega namestnika so predlagani Vojislav Vojno-vič in Ivan Kovač iz Beograda ter Josip Jeras h Ljubljane. Savezna načelnica bi ostala še nadalje s. Skalarjev« pod pogojem, da se tudi ona preseli v Beograd. Za namestnice so v tem primeru predlagane Dana Ilič iz Beograda, Stefica Brozovičeva iz Zagreba in Joža Trdinova iz Ljubiiane. Definitivno bo o tem sklepala »avezna skupščina, ki se bo sestala prihodnji mesec. Zbor načelnikov je med drugim razpravljal tudi o letošnjih sokoiskih prireditvah, zlasti o sokolskem zletu v Subotici in o sodelovanju SKJ na zletu bolgarskih Junakov v Sofiji ter je sprejel o tem potrebne sklepe. Elektrika je ubila očeta petih otrok D. M. v Polju, 16. aprila V vevški papirnici se je danes popoldne pripetila smrtna nesreča, ki je zaradi svoje težke tragike napravila na vse prebivalstvo najžalostnejšd vtis. 441etni ključavničarski pomočnik Jakob Zulovec je bil zaposlen z nekimi popravili pri parnem kotlu v tovarni, pa se je med delom zadel ob špulo generatorja, ki kroži po nji električni tok. 2ulovec se je pri priči zgrudil, in čeprav je na pomoč poklicani zdravnik dr. Jenko takoj dospel na kraj nesreče, ni bilo nobene rešitve več. Mrtvega so tovariši na nosilnici odnesli domov, kjer ga je poleg obupane vdove sprejelo s srce trga-jočim jokom pet nepreskrbljenih otrok. Z Jakobom Zulovcem je padel na fronti dela obče spoštovan in priljubljen mož, ki je bil s svojo vestnostjo in mirnim značajem kot delavec in človek vsem drugim za vzgled. Z veliko vnemo se je udejstvoval v gibanju Narodne strokovne zveze in jo bil kot zastopnik narodnega delavstva tudi delgat OUZD Z osirotelo družino, ki je tako nenadno izgubila očeta in red-nika, sočustvuje vse Polje. Volčja nadloga Zagreb, 16. aprila n. V Dolcu pri Mo-starju so se zadnje dni pojavili volkovi ln napravili že mnogo škode. Razmesarili so 30 telet in ovac. Kmetje jih sedaj preganjajo in lovijo. Elitni kino Matica m Telefon 21.24 Samo Se danes ob 4., T.%, 9. Vi PESEM POMLAD: v katerem poje slavni tenor RICHARD TAUBER Glasba: FRAN SCHUBERT Rezervirajte vstopnice.' Maribor, 1«. aprila. Tragika Avgusta Kelnariča, ki trpi v mukah in duševnih ter telesnih bolečinah. 9 metrov llv zakopan v peščenih plasteh, zbuja veliko pomilovanje mariborskega prebivalstva. Kamor stopiš, čuješ, kako se ljudje pogovarjajo o tragiki človeka, ki je bil trikrat na tem. da bi ga rešili, pa so se peščene plasti v zadnjem trenutku zopet zgrnile preko njega. Vsepovsod je slišati izraze sočutja z usodo ubogega delavca, ki spodaj pod zemljo živi in trpi strašne duševne bolečine: ali bo ostal pri iivljenju ali ga ne bo v naslednjem trenutku zagrnil plaz rušeče se peščen* zemlje. Kakor smo včeraj poročali, je ubogega KeLnariča, ki so ga bili oprostili skoro do gležnjev od usodnega objema, okoli 0-30 ponovno zasulo. Delavci so vso noč nadaljevali reševalno akcijo in podali »gied priznanja potrebne ljubezni do bližnjega. Ves čaa Je Kelnarič s pojemajočim in milim glasom prosil" »•Prijatelji, rešite me, rešite me, kako hudo mi je!« Do osmih zjutraj ae je posrečilo siromaka ie toliko odkopa«, da »o nra tičale ie samo noge v zemlji. Pretresi ji v vtle je napravilo na vse na-vzočne, ko je prišlo od delavcev, ki delajo »podaj v rovu skoro 10 m globoko, sporočilo, da se je Kelnariču najbrž« nekoliko zmedlo, ker je pričel govoriti nesmiselne reči, kakor na primer: »-Pustite me pri miru! Poklical bom orožnike, da vas naženejo!« Tudi je nekajkrat napravil gibe, ki bi mogti zbuditi vtis. da »e hoče ubraniti reševalnim poizkusom Ln da mn Je vseeno, kaj s« bo Brodilo. Siromaku so nudili tndi danes zjutraj spuščajoč se po vrveh v globino, potrebna okrepčila kakor konjak, HoCmanove kapljice in sladkor, da se ne bi onesvestil ali omahnil od živčnega napora ln telesno slabosti. Val množic je danes narasel, posebno, ker je aoč«tje prebivalstva, ki je Is »Jutra« Izvedelo, da je v teku noči reveža tretjič tik pred rešitvijo zopet zasulo, prešlo na vs« ®k>-je mestnega la okoliškega prebivalstva. Orožniki in gasilci so imeli precej dela, da so lahko preprečili pritisk ljudi v bližino, ker bi to moglo postati za ponesrečenca usodno. V Jutranjih urah sta prispela na kraj nesreče sreski načelnik za Maribor desni breg g. Milan Makar ln magistratnl direktor g. Rodošek. Tudi je bil ves čas pri reševalnih delih navzoč predsednik mariborske gasilske čete ravnatelj g. Bogdan Pogačnik. Na kraj nesreče so prihajali tudi številni zdravniki in je skoro vse dopoldne prisostovval razvoju reševalne akcije tudi primarij tukajšnje splošne bolnišnice g. dr. J. Der-novšek. Ljudje »o v neverjetnih množicah prihajali od vseh strani in Be ustavljali »»red orožniškimi kordoni. Priliko so izkoristili tudi berači, ki so ee plasirali vzdolž podolgovate Cankarjeve ulice. Med množico so se v dopoldanskih urah razširjale ln razmašale najkontrarnejše vesti, češ da Je Kelnariča zadušilo, ali pa. da so ga pravkar potegnili in rešili iz vodnjaka. Te vesti ao 6e povečale nervoz-nost ljudi. Napol odkopan Okrog 1. popoldne se Je zdelo, da bodo ponesrečenca vendarle potegnili i* temnega prostora, ki je spodaj in zgoraj oprt in podprt z deskami. Toda to se je posrečilo le v toliko, da je Kelnarič prišel z gornjim delom telesa nekako do roba. Roki ima razprostrti proti rovu in tudi leva noga je že prosta. Reševalci so mu dali okrog telesa poseben pas ln pričeli nategovati vrv, da bi ga potegnili iz rova, toda Kelnarič je tako bridko zastokal in vpil od bolečin, da so morali ta poskus opustiti. Dočim je leva nova popolnoma prosta, je desna noga pod gležnjem tako obtežena z raznim materialom peskom in zemljo, da ni bilo mogoče misliti na to, da bi ga izvlekli iz usodnega prostora, razen če bi mu pri t«im hotel; odtrgati nogo. Reševanje je tem težav-nejše, ker je material, ki obdaja desno nogo ve« vlažen in težak. Razen tega je desna noga čudovito zapletena v šablono za betonski obod. Obenem se je pokazalo, da m« ni mogoče oprostiti desne noge z zapadne strani, to Je pri izkopanem ro vu, ker je prostor, v katerem se nahaja ponesrečenec, tako tesen ln majhen, da oa noben način ni mogoče priti do obtežene in v materialu zasute noge Zato so pričeli kopati na zapadni strani posebno novo jamo, ki so Jo spet morali podpreti z močnimi deskami in koli, da bi na tak način po doseženi globini 9 m prišli od vzhodne strani do lege desne noge in mu jo oprostili. Četrtič zasut Medtem se je na žalost okrog 1. ure popoldne zemlja znova sesula. Iz globine je prišel globok vzdih ponesrečenca, ki so mu morali takoj zopet dajati kisik Ponesrečenca pa je bilo zdaj nekoliko lažje odkopavati, ker je že z gornjim delom telesa v rovu. Kelnaričevo duševno stanje Dopo dne je prifei Kelnarič govorit: prav zmedeno. Tako je pripovedoval gasilcu Hameršaku, da bi rad šel k zdravniku, da pa ne more, ke- Je umazan .1» se mora preje očistiti. Kmalu je zaste kal, malce molil tn pričel tako obupno zdi-hovati. da so reševalcu morale priti solze v oči Nato je spet prosil, naj mu odstranijo kamen pod telesom, da bo lahke spal. Tu pa tam si Je hotel tudi odstraniti masko z glave. Glavnega reševalca, neumornega ka nalskega mojstra Deutsehmana je klical: »Pridi po mene. dragi očka!«, nato pa mu •je spet grozil, da ga bo dal odvetniku, ker gre reSevanje tako počasi od rok Od časa do čas« se j« hotel oprostiti oasu dokler mu ca niso tako Čvrsto zvezali da so ostati vsi njegovi poizkusi brez- uspešni. Kmalu nato pa je zopet sam dajal navodila reševalcem, kako naj ga odkopavajo, a hip nato je v obupu zastokal: »Ustrelite me*..!« Ugodna Je mogoče zanj le ena okoliščina, da namreč ne ve, koliko časa Je že v rovu. Tako Je n. pr. danes dopoldne verjel, da šele od 14. aprila. To Je zanj menda sreča, kajti v nasprotnem primeru bi se njegovo duševno gorie še povečalo. KeLnaričev obraz je mrtvaško bled tn poten. Roki lahko giblje in sta nepoškodovani, tudi je dopoldne lahko gibal z levo nogo, dočim je desna še popolnoma zasuta. Zjutraj so mu dali kavo, ki Jo Je odklonil, pač pa Je poknsil nekoliko Juhe, v katero so mu dali morfija, da ne bi čutil bolečin. Dopoldne j« 6e pripovedoval, da Je Lmel pri deki vedno smolo tn nesrečo ln da Je imed ie nekako adutnjo, da ee mu mora vsakokrat kaj pripetiti. Silne težkoče pri reševanju Ob T. zvečer so se reševalna dela nadaljevala v polnem obsegu. Delo Je tem bolj naporno, ker more zaradi tesnega prostora v notranjosti delati samo eden, a drugi pomaga od zadaj. Okrog 1. popoldne s« Je »delo, da ao pričele oporne deske v rovu nekoliko popuščati, pretrgala se Je tudi ena veriga. Ob strani betonskega oboda Je zgrmelo veliko zemlje in Deska, da je okrog oboda pol metra vse prazno, čeprav so praznino mašili s slamo, to nd mnogo pomagalo. Iz tega Je razvidno, v kakšni nevarnosti so »talno tmdi reševalci. Nekateri strokovnjaki pravijo, da »e je v nedeljo pričelo z napačnim reševalnim načrtom, ki ni mogel hitro in uspešno vesti do rešitve ubogega Kelnariča. Tudi se trdi, da bi bilo najenostavnejše, ako bi se bilo onemogočilo sipanje s strani, kar bi za jamčilo uspešno reševanje. Na drugi strani so pa razlogi tndi v čutini miselnosti nekaterih Ijndi. Tako se je v ponedeljek pojavil med množico človek, ki je zatrjeval, da je strokovnjak ln da jamči, da bo Kelnariča rešil, ako mu dajo — tisoč dinarjev ... Ljudje so se zgrozili ob toliki trdosrčnosti Tudi se > opazilo, da ni bik) zraven mnogih, ki bi bili z nasvetom lahko pomagali. Kanal Je bil dalje pretesno skopan in b1 bU v danem primeru (deževje) predistavljfl-i resno nevarnost tudi za reševalce. Petič zasut Proti večeru so p r speli na kraj nesreče sreski načelnik g. Makar s podnačelnikom g. Eiletzom, starosta gasilske župe za Maribor levi bree g. Kranje in zdravnika dr. Rudolf Kac in dr. Lovrec, ki sta takoj šla v rov k n-jsreeniku. da pregledata njegovo stanje. Do pol 8. zvečer so izkopali nov 5 metrov globok stranski rov, vzhodno od jame. Pojavilo se je mnenje, da b': z varilnimi aparati prežgali leseno šablono, v kateri je zarita ponesrečenčeva desna noga. Ko pa so okrog 6. zvečer vdrli gasilci delavnic državnih železnic v rov, da bi z varilnimi aparati poskusil srečo, se je zemlja spet sesula ter zakopala nesrečnika Poleg reševalnih del se je nadaljevalo razširjanje rova. Ob 7. zvečer so bili na tereo svoji demografski in gospodarski strukturi še v posebni meri navezana na tujski promet. Naša dežela ima v tujskem prometu hvaležno polje predvsem zavoljo tega, ker druži v sebi oba ekstremna viška prirod-nih lepot, Alpe in sinji Jadran, vendar pa je bilo treba za dosego uspehov opraviti mnogo trdega dela. Predsednik Zbornice za TOI Jelačin je izrekel zvezi in predsedniku čestitke kot domačin in pri tem podčrtal naloge, ki čakajo zvezo in vso zainteresirano javnost še v bližnji bodočnosti, predvsem potrebo dobre direktne ceste od Ljubljane do Jadrana. Dr. Marnu, ki je s svojim življenskim delom izpričal izredno ljubezen do domače grude, je pože-lel, da bi ostal čil in delaven do skrajnih meja človeškega življenja, zvezi pa, da bi mogla pritegniti v krog svojih sotrud-nikov v večji meri tudi našo mladino. Govorili so še podpredsednik Autokluba ravnatelj dr. Pavlin, generalni tajnik TPD Pogačnik za Aeroklub, najmlajšo vejo v omrežju naše tuisko-prometne organizacije, in za Jadransko stražo, inž. Šuklje za V Prag: je pravkar izšlo češko besedilo predavanja, ki ga je imel na slavnostni seji Francoske akademije moralnih in političnih ved minister dr. Edvard Beneš. Na ne celih petdesetih straneh tega traktata o odnosu Francije do nove Evrope je bistro orisan pomen in smisel novoveškega evropskega razvoja, v čigar središču je bila Francija. Veliki narod — izvaja dr. Beneš — je vedno nagnjen k ideji samozadostnosti in zavesti lastne moči, iz katere sledi težnja po nekaki izoliranosti. Anglež združuje to težnjo z zavestjo vzvišenosti nad drugimi. Nemca sili zavest vzvišenosti k ekspanziji. V narodni zavesti Francozov pa le ob redkih trenutkih ni bilo splošno - človeškega prizvoka. Narodna ideja, kakor jo je izoblikoval francoski narod skozi stoletja, je bila vedno vesoljna ideja, ki priznava najvišje vzore človeštva. Tako pojmovani nacionalizem je dal Francozom nekajkratno vodstvo v evropskem razvoju V dobi križarskih vojn je bilo francosko kraljestvo prežeto z vesoljno versko idejo: Francija se Je poistovetila z zapadnim krščanstvo m in se v njegovem imenu postavili' in Zvezo industrijcev, dr. Ster v imenu vseh zdravilišč v Sloveniji, načelnik Deržič za direktorja državnih železnic, katerih pro-speh je posebno tesno povezan z razmahom tujskega prometa, predsednik JOL dr. Stare in predsednik SPD dr. Pretnar, ki je poudarjal zgodovinsko povezanost med planinsko in tujsko-prometno organizacijo zlasti v naših razmerah, kjer sloni ves tujski promet na planinstvu. Na koncu je ravnatelj Putnika Pintar prečital brzojavne čestitke, ki sta jih poslala beograjski Put-nik in blejski župan Vovk, in pisma s čestitkami, ki so jih poslali direktor državnih železnic Cugmus, smučarski klub »Polž«, Zveza industrijcev in trgovsko društvo »Merkur«. Z iskreno zaobljubo, da bo tudi v bodoče rade volje posvetil vse svoje moči napredku tujskega prometa, je nato predsednik dr. Marn zaključil svečano sejo, ki so se je med drugimi udeležili tudi bivši minister Mohorič, predsednik apelacijske-ga sodišča Vrančič, podpredsednik Zbornice za TOI Rebek, predsednik Touring kluba inž. Bartl, predsednik JNU Virant in podpredsednik trgovskega društva »Merkur« Smerkolj. Konflikt v Kolu jugoslovenskih sester Ljubljana, 16. aprila V nedeljo se je, kakor smo že poročali, vršila skupščina Kola jugoslovenskih sester, v katerem so se pojavila znatna na-sprotstva glede organizacije društva in pa glede uprave. Glavno sporno vprašanje je podobno onemu, ki je pred leti izzivalo težke potrese v Slovenskem planinskem društvu: pravice podružnic Kola v centralni ljubljanski organizaciji. Podružnice zahtevajo za svoje delegatke v skupni upravi polnopravnost in ne le, kakor je to bilo dosedaj, samo posvetovalni glas. Odbor Kola je pripravil za občni zbor spremembo pravil, toda velik del zborovalk se je uprl, da bi se glasovalo o tem predlogu brez predhodnega študija in sporazumevanja, češ da pravice podružnic Kola niso dovolj osigurane in da niso podane garancije proti nadaljnji diktaturi v Kolu. V debati je prišlo do ostrega medsebojnega objasnjevanja, slednjič pa je bilo sklepanje o spremembi pravil odloženo. Živahne kontraverze so nastale tudi pri razpravi o delu odbora, zlasti o počitniškem domu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. Kritiziralo se je, da gospodarstvo ni dovolj urejeno in da se knjige prepovršno vodijo; odbor je zlasti zavzel ostro stališče proti dosedanji gospodarici g. Gašperlino-vi. Svojčas je bil odrejen poseben odsek za nadzorstvo gospodarstva v domu Franje Tavčarjeve, toda ga. Gašperlinova mu je osporila kompetenco, kar je vodilo do novih konfliktov. V diskusiji je bilo go- PREGLED v boj zoper nevernike, s čemer si je pridobila prednostno stališče v Cerkvi. V sedemnajstem stoletju je ustvaril francoski duh nov evropski klasicizem, v katerem tvorijo enoto in ravnovesje sil država, Cerkev, kultura ter odnos posameznika do države; ta klasicizem stremi po ubranem no-trajne mrazvoju osebnosti. Od polovice 18. do polovice 19. stoletja stopa na mesto plemstva novi socialni činitelj, — meščanstvo. Trdnost dosedanjih institucij Cerkve in države se omaja pod kritiko novih klasikov, ki tvorijo prehod k revoluciji: Rousseaua, Voltairea, Diderota. Francoska revolucija je ustvarila nov pravni red. Med svetovno vojno je nov socialni red, ki je deloval za postopno demokracijo v Franciji, Angliji in Zedinjenih državah, trčil z ostarelim monarhističnim in teo-kratičnim absolutizmom in je zmagal. Z mirovno pogodbo pa ni bil ustvarjen dokončen red, marveč so bili samo dani novi pogoji za nadaljnji razvoj. Sedaj smo zašli v prehodno dobo. Nastale so spremembe, ki se ne morejo takoj ustaliti in najti dokončnega izraza. Zopet ljudje spodarstvo ge. Gašperlinove predmet živahnih napadov in obramb. Naposled je prišlo o vprašanju, ali naj ga. Gašperlinova še nadalje ostane v upravi Kola, do bojnega glasovanja, ki je dalo povod za ostre spopade. Rezultat je bil, da ga. Gašperlinova v novo upravo Kola ni bila več izvoljena. Občni zbor Kola se je končal v atmosferi medsebojne zagrenjenosti, ki jo bo treba brzo odpraviti, da važna organizacija našega ženstva ne bo trpela trajne škode. Jubilej ugledne gospe Braslovče, 16. aprila Skromno in tiho, v najožjem rodbinskem krogu, je včeraj praznovala 601etnico svojega življenja ga. Bogomila Pauerjeva, znana in spoštovana tudi daleč izven do- mačih Braslovč. Rodila se je 15. aprila 1875 v Braslovčah, kjer je imel svoj dom njen oče, znani odvetnik dr. Gvidon Srebre. Nad 30 let je bila življenska družica uglednemu braslovškemu posestniku in trgovcu, zaslužnemu hmeljarju Josipu Pauerju, ki ga je smrt na žalost že lani ugrabila njej in rodbini. Ta izguba je bila tudi temni senca, ki je ležala na včerajšnji proslavi življenjskega jubileja priljubljene gospe. Jubilantko, dobrotnico neštetih pomoči potrebnih in podpornico vsake lepe in dobre stvari, naj bog ohrani še dolga, dolga leta. Svoje specijalne veffltonočne Izdelke v čokoladi, figurah, bonbonjerah in atrapah najfinejše Izdelave priporoča Mirim kraljica čokolade Ime Mirim jamči za kvaliteto. Razburljiv doživljaj Slovenca v Mehiki Nexvyork, začetek aprila Nekdaj je »Jutro« že poročalo o slovenskem rojaku Lojzetu Vremšaku, ki je v Ameriki dosegel velike uspehe kot pilot Vremšak se je pred letom kot letalec pridružil neki podjetniški družbi, ki je v Mehiki iskala zlato. Dolge mesece niso imeli rojaki in prijatelji o njem nobenih vesti. Pred dnevi pa so newyorški listi objavili vest, da je bil Vremšak z nekimi svojimi tovariši ugrabljen in odveden od mehiških banditov, ki zahtevajo za svoje ujetnike visoke odkupnine. Polagoma je prišlo še več vesti o nevarnem doživljaju slovenskega rojaka. Roparji so ga zajeli 6. marca blizu Jalpe v državi Zacatecas. Ves dogodek je pozneje pojasnila Vrem-šakova prijateljica, gospa Mc Kinneyeva. Tudi ona se je bila pridružila odpravi, ki se je podala iz Pasadene v Kaliforniji rskat zlato v Mehiko. Vodja odprave je bil inž. Fovvler iz Nebraske. V pustinji blizu Jalpe so iskalci zlata taborili. Z inže-njerjem Fovvlerjem, letalcem Vremšakom in gospo Mc Kinneyevo je bilo v taborišču 70 delavcev in vodnikov. Ponoči je taborišče napadla velika razbojniška tolpa, ki je po kratkem boju premagala stražarje taborišča ter odvedla s seboj inž. Fowler-ja, letalca Vremšaka in gospo Mc Kinney. Nekaj kilometrov od kraja, kjer je bil izvršen napad, so banditi gospo Mc Kinne-vevo izpustili ter ji naročili, naj v določenem roku poskrbi odkupnino za oba jetnika. Za vsakega so zahtevali po 1700 dolarjev (80.000 Din). Gospa Mc Kinneyeva je odpotovala v Los Angeles ter si tam na vso moč prizadevala, da bi od prijateljev dobila potreben denar za odkupnino. Med tem pa tudi mehiške oblasti niso opažamo, da evropski zapad in vzhod prihajata v novih oblikah navzkriž. Na za-padu imamo še vedno tradicionalizem, nadaljevanje predvojnega umstvenega, nrav-nega in gospodarskega razvoja. V srednji in vzhodni Evropi pa so zavladali raznovrstni misticizmi: misticizem rase, misticizem titanskega indiviualizma, misticizem kolektivizma, poudarjanje čuta, intuicije, nagona, senzualnosti in strasti. Minister Beneš je preverjen, da bo tudi v tej borbi za izhodišče iz sedanje zmede imel odločilno besedo zapad, prav kakor jo je imel v svetovni vojni. Poglavitna načela novega skupnega svetovnega nazora, ki naj nas privedejo iz sedanje goščave nazorov na svetlo jaso miselnega preporoda, so po dr. Benešu naslednja: Filozofsko in nravno je treba najti sintezo racionalizma in intuitivizma ter rešiti problem prenapetega in bolnega subjekti-vizma sodobnega človeka. Slovstveno in umetnostno moramo rešiti spor med klasicizmom in roman ti zrnom ter dati današnji dobi stil in literarno idejo v duhu enotnosti. Socialno in gospodarsko pa pomeni to novo stanje, v katerem bo četrti stan zavzel svoje dokončno mesto in v katerem bo šlo za to, da se ustvari nova objektivna socialna avtoriteta na znotraj in nova objektivna avtoriteta v mednarodnem življenju; obe na demokratični podlagi. driale vede križem in so večji oddelki vojaštva zasledovali ter naposled obkolili bandite. Ker so bili roparji v hudih škripcih in ker so vojaki že polovili nekaj nji-hovih voditeljev, so se naposled ud ali ter izpustili oba ujetnika. Kakor sodijo, je prišlo med banditi in vojaki do nekakega sporazuma: vojaki so izpustili bandite, banditi pa inženjerja in letalca. Ko sta inž. Fovrier in letalec Vremšak prispela v Zacatecas, je bila tam že njuna požrtvovalna prijateljica, ki je imela pripravljen ves denar za njuno rešitev. Vlomi Franceta Omerze v kozjanskem srezu Kozje, 16. aprila. K drznim tatvinam in vlomom Franceta Omerze z Blance pri Brežicah, ki jih je »Jutro« že zabeležilo v zadnjih mesecih, moramo dostaviti še par njegovih iznena-denji iz našega kota. Domneva, da se bo Omerza poizkušal rešiti pred preganjalci, ki so mu neprestano na sledu, preko meje, se je izkazala za pogrešeno. Zadnji čas ie marljivo na delu po vsej deželi od Brežic pa do Celja in Maribora. V eni zadnjih noči je obiskal gostilno Josipa Zakoška v Zagorju v šmarskem srezu ter pokradel iz kredence nekaj gotovine in večjo množino tobaka, cigaret, cigaretnega papirja in vžigalic. Pred nekaj dnevi pa je doživela vlomilski obisk tudi znana trgovina in gostilna Andreja Kolarja v Lešič-nem pri Pilštanju. Tat, v katerem vsi su- Rakek, 16. aprila V noči med 15. in 16. aprilom «e je v mednarodnem vlaku med Kotoribo in Rakekom zgodil nenavaden vlom, kakršen bi imel primera samo med najdržnejšimi pustolovskimi dejanji profesionalnih vlomilcev v mednarodne vlake. Zid Reinthaler Evgen, rojen 1906. leta v Budimpešti, se more prištevati med te vrste ljudi. Izkazalo se je, da ima ponarejeno legitimacijo madžarskega lista »Uj Magyarsagčitalniški«. je vendar lahko tnnljiv in izvedljiv. Naslanja se ponekod TI Dtih in smisel evropskega razvoja Madžarski vlomilec v mednarodne vlake Žid z vitrihi in lažno novinarsko legitimacijo Grozoviti uboj pri Rovišču pred sodniki Smrtna žrtev štirih mladih podivjancev je bil 65 letni upokojeni rudar Jakob Ovsenk Novo mesto, 16. aprila Pred novomeškim okrožnim sodiščem »o se danes zagovarjali štirje mladeniči, ki »o letos 3 marca s koli pobili 651etnega upokojenega rudarja Jakoba Ovsenka, ki jim j« po naključju padel v roke, ko se je s svojo ženo in malim nečakom iz Sevnice selil v Dobravo pri Škocijanu, da bi tam v miru preživel jesen življenja. O grozovitem divjaškem napadu je »Jutro« dvakrat obširno poročalo. Pohištvo družine starega rudarja sta prevažala dva voznika, ki sta v Studencu pred neko gostilno naletela na štiri fante, ki so tam popivali. Fantje so bili že precej vinjeni in so se najprej prepirali med seboj, ko pa so zagledali voznika, se je vsa njihova podivjanost mahoma obrnila proti njima. Podivjani fantje voznikov in starega rudarja niso niti poznali, a so vendarle brez vsakega povoda konjem prerezati uzde. To so drugi preprečili, a ko sta voznika naposled nadaljevala pot proti Rovišču, je blizu vasi spet zastavila pot nasilna družba. Najprej je eden od napadalcev hotel konje potegniti v jarek, drugi se je ruval z voznikom. Naposled, ko sta oba voznika v strahu pobegnila in šla klicat pomoči, »o vsi štirje s koli navalili na nesrečnega starega rudarja. Pobili so ga vpričo jokajoče žene in tresočega se nečaka na tla in ko sta voznika iz vasi doklicala ljudi, je bil revež že v zadnjih izdihljajih. Med prevo- zom v krško bolnišnico je umrl, ker je imel na glavi šest smrtonosnih poškodb. Lobanja je bila razbita na 11 velikih in 6 malih kosov. LTbijalci so v preiskavi trdili, da so bili izzvani in celo napadeni od voznikov, kar pa z vso odločnostjo zanikajo priče. Izgovarjajo se napadalci tudi s popolno pijanostjo, a se vsak dobro spominja, kje je bil in kaj je počenjal. Takoj ob pričetku procesa, ki ga je vodil predsednik malega kazenskega senata s. o. s. Anton Kuder, je branilec najmlajšega obtoženca odvetnik dr. Gros predlagal izključitev javnosti od razprave. Po petminutnem posvetovanju je sodišče pristalo na to. Tajna razprava je trajala poldrugo uro, od pol 11. do poldne. Ob 1230 je bila nato razglašena sodba, po kateri so bili obsojeni: Alojzij Kukovec na 6 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Janez Mikolič na 5 let robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let, Jože Skoda na 3 leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let, 35.etni K. pa na 2 leti strogega zapora. Obsojenci morajo solidarno plačati tudi stroške za kazenski postopek, bolniške stroške, prevoz in pogreb ubitega Jakoba Ovsenka ter pokojnikovi ženi Mariji mesečno rento po 100 Din. Domače vesti Neresnična vest Pod tem naslovom piše ljubljanski volilni dnevnik: »Neki ljubljanski list je objavil vest, da Je notar Jereb preklical svojo kandidaturo. Kakor smo Be Informirali, Je vest ljubljanskega dnevnika docela napačna, ker notar Jereb ni preklical svoje kandidature, temveč nasprotno pray krepko uveljavlja svojo kandidaturo®. Mišljervo je pri tem očividno »Jutro«, ki je v ponedeljek zabeležilo: »Gosp. notar Rado Jereb nam sporoča, da je g. predsednika vlade kot nosilca državne liste naprosil, naj ga razreši kot sreskega kandidata na svoji listi«. Nismo torej mi trdili, da Je g. Jereb preklical svojo kandidaturo, marveč smo samo objavili, za kar nas je pismeoo naprosil g. Jereb sam. Do tega trenutka še nimamo obvestila, da bi bil svojo odpoved preklical. KLOBUKE zadnje novosti za pomlad v finih barvah tn elegantnih oblikah samo dobre kakovosti, ter razne športne čepice nudi v lepi izbiri MIRKO BOGATAJ TRGOVINA KLOBUKOV EN CEPIC LJUBLJANA, Stari trg št 14 Cene zmerne. Sprejemajo se popravila ♦ II. redni občni zbor Društva nacionalnega dijaštva v Ribnici se bo vršil v petek 19. t m. ob 2. popoldne v Sokolskem domu v Ribnici. Dnevni red bo običajen. Vabljeni s« vsi dijaki in dijakinje, ki so zvesti jugoslovenski ideji in ki se tudi sicer strinjajo z društvenim programom. Le s sodelovanjem celokupnega članstva nam bo mogoče izpolniti svoj program. Dostop na občni zbor bodo imeli le oni dijaki, ki bodo do tedaj pravilno vpisani v društvu. Vpis bo mogoč še neposredno pred občnim zborom pri tov. tainiku. — Odbor. ♦ Potres In visoke stavbe. V ponedelj-sko poročilo o sobotnem predavanju v Prirodoslovnem društvu v Ljubljani o zgornji temi se je vrinilo nekaj statističnih pogrešik, katere na željo predavatelja popravljamo. 2e prvo noč potresa, do sedmih zjutraj so našteli 30 do 40 sunkov Sise«). Ožje potresno ozemlje meri v premeru 45 km (ne 15 km okoli Ljubljane). Potrese delimo po jakosti na dvanajst stopenj (ne enajst)- ♦ Kongresni znak jadranskih stražarjev. Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani razpisuje izdelavo osnutka kongresnega znaka za udeležence kongresa JS, ki bo letos od 5. do 8. septembra v Ljubljani. V znaku naj bo simboliziran emblem JS, kongres v Ljubljani ln letnica 1935. Osnutek naj bo primeren za izvedbo dvobarvnega reliefa v izbočenem kovu, tako da tvori Izbočeni del kovina, druga barva pa vdoFbino dela kot podlaga. Razpisane eo nagrade 250, 150, ln 50 Din. Osnutek je poslati najkasneje do m. t m. na Oblastni odbor JS v LJubljani, ryrševa cesta la-IV v dveh kuvertah. Na vsaki kuverti mora biti napisano geslo, enako na vsakem osnutku. 1 kuverta naj vsebuje osuufcke, druga pa ime ln priimek ter točen naslov udeleženca. Vsak udeleženec lahko odtfa poljubno število osnutkov. Oblastni odbor JS si pridržuje pravico, shraniti vse osnutke v društvenem arhivu ter obdržati tudi nenagrajene osnutke. ♦ Ciril Kranjc, bivši mornariški narednik na »Viribusu - Unitieu«, sedaj 100% invalid, stanujoč v Ljubljani, Trnovski pristan 3, prosi svoje tovariše s-Viribusa • Unitisa« g. Cerneta, bivšega mor. narednika, »Waffenkwartierme1-stra« ln tedanjega »Sanitatskvvartler-meistra«, sa naslov v svrho pričanja v invalidski zadevi. Stroške bo povrnil. ♦ Samomor uglednega sarajevskega odvetnika. V svojS pisarni ee Je obesil H Pride smeh ln veselje »Ljubezen cigana" Georg Aleksander R. A. Roberts 60letni odvetnik dr. Vite AlkalaJ. Pokojnik je dolga leta zaslužno deloval v komunalni politiki Sarajeva, bil pa je tudi požrtvovalen član židovskih kulturnih ln dobrodelnih organizacij ter raznih drugih ustanov in dobrodelnih društev. O vzrokih svojega obupa oi nikdar govoril ln tudi nobenega pisma ni zapustil. Pokopali so ga na novem židovskem pokopališču ob veliki udeležbi zastopnikov mestne občine, raznih društev in prijateljev vseh veroizpovedi. ♦ Zaradi enega kanarčka dva moža v zapor. Breziposelnl ljudje »i izmišljajo vsake rrete reči, da bi si prislužili vsakdanji kruh, In če ne gre drugače sežejo po sredstvih, ki vodijo v kriminal. Tako je mlad brezposelni pekovski pomočnik iz Ljubljane začel majhno trgovino s kanarčki in drugo podobno perjadjo. Učil je tudi papige govoriti in ljubljanska policij® je prejela ie par ovadib, da se tuje papige pri njem redko nauče kakšno besedo, ker jih ob prvi priliki proda. Nazadnje pa je podjet.nl ptičar sam padel v mrežo. Pred dnevi je z nekim tovarišem v Savinjski dolini barantal s kanarčki, pa je pri tej priliki neki učiteljici izmaknil njenega najbolj priljubljenega pevca, šele ko eta pajdaša odišla, je zapazila tatvino, in ker se ni mogla ločiti od svojega ljubljenca, je alarmirala žandarmerijo. Zdaj je ljubljanska policija aretirala peka in njegovega tovariša. Zavoljo kanarčka, ki sta ga v Konjicah pozneje prodala za 100 Din, sta poromala v zapor. ♦ Idealni smuškl tereni, solnce ln sneg okrog Kredarice, osobito na ledeniku vabijo na krasno spomladansko smuko. Izredni užitek se nudi pdanineu-smučarju baš v tem času, ko je v višinah sneg iz-boren, solnce prijetno greje in dolgi dnevi nudijo daljše bivanje v beli naravi Dom na Kredarici — 2515 m — Je z vsem dobro oskrbljen, sobe in skupna ležišča so dobro kurjena. Prehrana — pension — ■ brezplačnim strokovnim poukom pod vodstvom zveznega učitelja g. Josipa (Vrniča stane tedensko 320 Din. Pot skozi Krmo direktno na Kredarico je označena in dobro shojena. Nosači in vodniki so na razpolago pri Gregorju Lahu v Mojstrani. Podrobne informacije daje pisarna SPD v Ljubljani. ♦ Roblekov dom na Begunjščlcl Je od sobote, 13. t m. dalje odprt in oskrbovan ob nedeljah ln praznikih ter dnevih pred njimi. ♦ Denarni zavodi v dravski banovini na veliko soboto 20. t m. ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov. ♦ Od robca do zastoral Tak naslov nosijo navadno katalogi, ki nama nudijo pregled potrebnega perila v gospodinjstvu. Ravno tako obsežna je možnost uporabe Schichtovega Radiona, ki je danes najidealnejše sredstvo za pranje vsakega perila. ♦ Razglednice primorskih akademikov so umetniške in najprikladmejše za velikonočna voščila. Kupujte jih! ♦ »Ljudska samopomoč«, reg. pom. blagajna v Mariboru, je imela v nedeljo 14. t. m. svoj redni občni zbor delegatov pod predsedstvom načelnika g. dr. Sva šorlija ter navzočnosti vladnega komisarja banovinskega tajnika g. dr. Josipa Lavriča in polic, nadizornlka g. Cajnka. Po poročilu funkcionarjev se Ljudska samopomoč ugodno razvija. Konec poslovnega leta 1934 je štela 10.727 članov in je pri 40 milijonskem prometu izkazala prebitka 2,481.382.81 Din tako, da znaša reservnl fond danes 3,546.761.7« Din. Po umrlih je izplačala v letu 1934. na pogrebninah 5,338.556 Din. Zaradi velikih dajatev je bila potrebna izprememba pravil, po katerih so se mesečni prispevki deloma malenkostno zvišaM ln dajatve V primeru smrti procentuelno znižale. S to Izpremembo pravil se je blagajna postavila na solidno in sigurno podlago. Na novo se je ustanovil odidelek za doto za mladoletne od 1. do 1«. leta Končno se J« sklenilo proti vsem obrekovale««n Ljudske samopomoč nastopati sodmijskim potom. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in pliaira tovarna JOS. REICH« Iz Ljubljane u— Gospa Marija Kokaljeva t- V 63. letu starosti Je včeraj sledila svojemu možu, advokatu in pisatelju dr. Alojziju Kokalju v večnost po štirih letih ob dnevu in uri njegove smrti vdova gospa Marija. Ob pol 15. je srce vzorne matere mirno zaspalo in poleg njenih lastnih otrok, ki so Ji izkazovali vso hvaležnost in ljubezen, so ee razžalostili premnogi ljubljanski spoštovalci in prijateljice. Hčerkama in sinu je z vso požrtvovalnostjo pomagala ugladitl pot v življenje. Gospa Marija željeznova je profesorica, gospa Božena P5etrzykowska je zdravnica v Varšavi, kjer je zlasti tudi kot športnica pridobila velik sloves, sin Zdenko pa je kot lnženjer uslužben v papirnici v Vevčah Blagi materi naj bo lahek počitek ob moževi strani, uglednim žalujočim družinam pa naše Iskreno sožalje! u— Seja akademske akoije bo danes ob 17. nri na tehniki. u— Izletniški vlak na velikonočni ponedeljek bo vozil v Bistrico-Boh. jezero in Rateče-Planioo. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 5.10, prihod na Jesenice ob 7.00, v Bistrico-Boh. jezero ob 8.04 in v Rate-če-Planico ob 8.18. Povratek lz Bistrlce-Boh jezero ob 19.21, iz Rateč-Planice ob 1927, z Jesenic ob 20.20 in prihod v Ljubljano glav. kolodvor ob 22.05. Pri izletniških vlakih veljajo za odrasJe izletniške karte s 50% popustom, za otroke od 4. do 10. leta starosti pa karte s 75% popustom od normalnih voznih cen. Za pomlad se priporoča konfekcija PAUL IN Ljubljana, Kongresni trg 5 z najprijaznejšo postrežbo, najlepšimi modeli, največjo Izbiro tn najnižjimi cenami u— Poziv društvom in organizacijam. Ljubljanski velesejem je viden in osredotočen Izraz razvoja in stanja našega materialnega gospodarstva. Prav in priporočljivo je, da se ob času razkaza materialnega gospodarstva vrže istočasno tudi vse druge naše večje prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja. Zato naproša uprava ljubljanskega vele-sejma vsa druStva in organizacije, da svoje glavne letne prireditve postavijo v dobo letošnjega pomladnega ljubljanskega velesejma, ki bo od 1. do 11. Junija u— Simon Gregor&lčeva knjiirtloa sporoča svojemu članstvu in občinstvu, da zaradi preselitve in preureditve knjižnice prestane začasno s svojim poslovanjem. Vse one čitatelje, ki imajo izposojene knjige, prosimo, da Jih vrnejo najkasneje do 6. aprila t. L v dosedanji poslovalnici. Zopetna otvoritev knjižnice bo sporočena potom časopisja. Knjižnični odbor. u— Otroško veselje. Za praznike se obeta našim malčkom mnogo zabave in veselja. ZKD priredi »Veselo otroško rln-garajo«. Program Je sestavljen Jako pestro. Posebna točka bo »Micky Miška« in barvan film »Lutke«, kakor tudi še mnogo drugih ljubkih črtanih šal. Privoščite svojim malčkom malo razvedrila, pripeljite Jih k ZKD predstavi v Elitni kino Matico. u— Družba sv. Cirila In Metoda priporoča svoje velikonočne razglednice, ki se dobe v trafikah, trgovinah m CM pisarni, Beethovnova ulica 2. Podpirajte CM družbo! u— Združenje brivcev In frizerjev v Ljubljani opozarja občinstvo, da je v njegovem območju stopil s 1. aprilom v veljavo nov cenik, ki Je obvezen za vse brivce in frizerje. Cenik je izobešen v vseh brivskih in frizerskih lokalih, tako, da je na vpogled strankam. u— Lastniki grobov na pokopališču sv. Krištofa, na prostoru med mrtvašnico in Robbovo ulico, se pozivajo, da odstranijo grobove do 27. t. m. Po 27. aprilu ee bodo vsi ti grobovi zravnali ln spomeniki odstranili. Vsa pojasnila daje župni urad sv. Cirila in Metoda v LJubljani. u— Lastniki konj In voz se opozarjajo, da morajo vsako nastalo spremembo kakor nakup, prodajo, pogin, poškodbo, ve- Pride smeh in veselje »Ljubezen cigana" Georg Aleksander R. A. Roberts na tipično slovansko in slovensko melodiko. Poleg Adamiča, ki je imel na sporedu 12 pesmi, med njimi cele zbirke, sta bila zastopana le še Ivan Matetič - Ronieov in Ivan Grbec, vsak z eno pesmijo. Razen zbora je nastopila še mlada sollstinja Rezika Koritnikova. ki je z malim, a prijetno donečim glasom zapela prav dobro tri Adamičeve. Zanimanje zanjo je bilo ogrom-uo in je prišlo najlepše do veljave po izredni pozornosti in mirnosti publike, katere je bil deležen njen nastop. Tako mirna naša publika ni niti pri najveličastneiših simfoničnih koncertih in niti eden ni za-kašljal, kar me je presenetilo, odkar hem pri simfoničnem koncertu ljubljanske Filharmonije pri vsakem tonu orkestra čul niz naduh in prehladov. Zbor je bil sprejet, prav tako kot sollstinja, z ogromnim aplavzom, ki si ga je pošteno priboril. Njegov pevovodja, g. Avgust Š U 1 i g o j, je s tem nastopom znova ooka-zal. kaj premoreta pridnost in vztrainost ter ljubezen do glasbenega dela med mladino. Solo-točke je z vidno pozornostjo in ljubeznijo spremljal dr. Danilo Švara. L, M. S. Velikonočni zvezek »Življenja in sveta« prinaša nadaljevanje predavanja primarija dr. Mirka C e r n i 5 a »Stebri moderne kirurgije«. po dr V. Dietrichu je posnet pomladni članek »Velika budnica narave«, dr Vladimir T ravn ar je prispeval zanimiv članek o siru Tomažu Moru. »ored-današnjega socializma in komu- nizma«, ki bo letos za veliko noč proglašen za katoliškega svetnika - mučenika. Nadaljuje se potopisno in jezikoslovno kramljanje dr. Antona De beljaka »Po sinji Adriji«, končuje pa zanimiva novela Rudolfa Kresala »Mlejnikovo spoznanje«. Es-sad - begova »Zarota zoper svet« opisuje med drugim stike med proslulo rusko Čeko in navadnimi banditi. Anton K a o u s je prispeval potopisno črtico iz južne Srbije »Kozarevo«. V rubriki »Iz literarnega sveta« piše Anton D e b e 1 j a k o romanu A. Hifri-Bjelevca »Zidanje srečnog doma«, ki se delno dogaja na Gorenjskem in o katerem je pred meseci poročalo tudi »Jutro«. V rubriki »Naš jezik« ugovarja Vilko Novak jezikovni redakciji prekmurskih pesmi v programu Akademskega pevskega zbora. Vmes med članki je še obilo zanimivega drobiža in ilustracij. »Življenje in svet« stane V podrobni prodaji samo 2 Din zvezek, naročniki pa ga dobe še ceneje. Kaj se pripravlja. Iz književnega programa biblioteke »Luča«. ki izhaja v Beogradu. posnemamo, da pripravlja med drugim novo, kritično izdajo Njegoševega »Gorskega venca«, dr. Antuna Barca študijo o Lj. Gaju in njegovi dobi, dr. Jakše Hercega spis o ilirizmu. dalje zgodovino gledališča pri južnih Slovanih, antologije sodobnih poljskih, ruskih, jugoslovenskih povesti in antologijo sodobne jugoslovenske lirike v redakciji dr. Izidore Sekuličeve. Dalie so napovedane knjige: dr. Borisa Zamika »Biologija rase«, dr. Miloša Gjuriča študija o Platonu, dr. Gj. Tasiča spis »Duševni problemi« itd. Ustanovitev Evropskega literarnega kluba v Pragi. Okrog enega najuglednejših čeških založništev »S f i n x« (B. J a n d a) v Pragi zbrani pisatelji in čitatelji so si ustanovili z založništvom vred originalno združene, ki je dobilo naslov Evropski literarni klub (kratica: Elk). Ta klub je tako vzpodbudna in vzgledna novost, da moramo opozoriti nanj tudi našo javnost. Član kluba je lahko kdorkoli. Edina njegova dolžnost je, da plača mesečno 29 Kč udnine. Za ta denar dobi vsak mesec izbran roman domače ali svetovne produkcije, ki izide samo za klubove člane v enotni krasni opremi m vezavi. Vsakih štirinajst dni prejme številko dobro urejevanega časopisa »Literarni noviny«. Ob koncu članskega leta prejme še razkošno vezano, na simili • japanu natisnjeno in po prvovrstnih slikarjih ilustrirano knjigo zbirke, ki se imenuje »Ilustrirani klasiki«. Za sorazmerno majhen denar uživa član Evropskega literarnega kluba velike ugodnosti, ki jih lahko slovenski knjigoljubi kar zavidamo. Treba je posebej omeniti, da obsega program mesečnih knjig imena Alfred Neumann. L. Leonov, Henry de Montherlant, Linklater. izmed domačih pa K. KonrSd, T. Svatopluk. Josef Konta. Je to iznajdljiv in obenem močno prikupen način premagovanja krize, ki je zajela tudi češki knjižni trg; taki in sorodni pojavi pa kažejo, da češka podjetnost vzlif gospodarski depresiji ne omaga Pomagata ]i idealizem in iznajdljivost! Velikonočna številka Julra" bo izšla tudi letos že v soboto zjutraj z bogato ln pestro vsebino ter v pomnoženem obsegu ln nakladi. Naši čitatelji bodo tako za tri dni preskrbljeni ne le z velikonočnimi dobrotami, marveč tudi z duševno hrano, ki bo življenje v praznikih pomirila in polepšala. »Jutro« bo romalo iz rok v roke. Na to tridnevno aktualnost „ Ju tra", ki hkrati po-troji uspešnost reklamnih objav, inseratov in malih oglasov, opozarjamo zlasti naše cenjene oglaševalce ter sploh pridobitnike, da ne bodo pustili prilike neizrabljene, ko se jim nudi potrojena uspešnost oglasov ob nepovišanih cenah. Opozarjamo pa tudi, da nam je za skrbno zložitev oglasov tn dobro uvrstitev potreben čas, zato prosimo gg. oglaševalce, da naročijo oglase ze v začetku tedna. Oglasni oddelek „Juira" Telefon 24r—92, 34—92 in 33—92 Kupujte domače blago! dno sproti prijavljati mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu St. 7, sicer jih zadene kazen. Vse še neprijavljene konje in vozove je treba v svrho letošnjega vojaškega pregleda javiti najkasneje do 20. t. m. u— Roparski napad sredi Ljubljane. Kakor nam poročajo, je trafikant Jurij Ko-lar doživel v petek med 20. In 21. uro v parku na Taboru nenavadno srečanje, ki po pravici vzbuja vznemirjenje po vsem mestu. V zgodnjem večeru, ko je na Taboru še prav živahen promet, je Koiarja na lepem napadel neki neznanec in mu s silo hotel iztrgati aktovko, v kateri je nosil v gotovini ln znamkah za okrog 10.000 Din vrednosti. Trafikant pa se Je napadalca otresel, nakar je ropar praznih rok pobegnil proti Možlnovl gostilni. Dogodek zgovorno priča o tem, koliko se sme človek v teh socialno in moralno omajanih časih zanesti na varnost pred raznimi zlikovci in tatovi, ki se lotevajo svojega posla že kar ob vsaki priliki in nepriliki. u— Za siromašno sokolsko deco v Zagorju daruje 100 Din ga. Štefanija PoJJ-šakova namesto cvetja na grob blagopokojnega g. Ferda Poljšaka. u— Polenovka, namočena 10 Din kilogram. FR. KHAM. u_ Prvovrstno velikonočno šunko kupite pri KHAM, Miklošičeva cesta. Iz Maribora a— Društva za spomenik. Prispevali so tukajšnjemu spomeniškemu odboru; mestni odbor Rdečega križa v Topolščici 804 dinarjev, Edelweiss, Maribor, 100 Din, predstojništvo mestne policije v Mariboru 110 Din, izobraževalno društvo v KošakLh 100 Din, Rdeči križ v Košakih 100 Din, ijiedertafel 50, »Zarja«, Pobrežje pri Mariboru, 100, Delavska godba tovarne Ehr-iih 157, Mariborski šahovski klub 100 Din, podružnica Ciril Metodove družbe v Kamilici pri Mariboru 100 Din. a— Univ. prof. dr. E. Spektorski je predaval v ponedeljek zvečer v tukajšnji Ljudski univerzi o usodi slovanske vzajemnosti. Podal je pregledno in a konkretnim gradivom podprto sliko o raznih koncepcijah slovanske misli od monističnega in pluralističnega pojmovanja do pojavov proti- in laži slovanske miselnosti. Njegova miselno in oblikovno tehtno podana izvajanja so zbudila pri poslušalcih obilo zanimanja in pozornosti. Predavanje dr. Spektorskega je bilo poslednje pred velikonočnimi počitnicami. a_Mariborske učiteljiščnice na Oplenac. Predvčerajšnjim zvečer je odpotovalo 47 gojenk tukajšnje drž. učiteljske šole pod vodstvom ravnatelja Kadunca ter prof. Ve-dralove, Roškarjeve in prof. Trobeja na Oplenac, da se poklonijo manom velikega kralja Uedinitelja. a_ Skrbi in težave mariborskega čevljarstva. Te skrbi niso majhne, kar se je pokazalo ob nedeljskem zboru mariborskih čevljarjev, organiziranih v Združenju čevljarskih mojstrov. Predsednik g. Krajcer je po uvodnih formalnostih poročal o došlib uredbah in okrožnicah. Uprava združenja si je prizadevala, da bi se uvoznina za uvožene čevljarske izdelke povišala na 2500 Din za 100 kg čevljev. Strokovno združenje je bilo ustanovljeno leta 1884. in je štelo takrat 92 mojstrov, 83 pomočnikov in 72 vajencev, danes pa šteje »druženje 238 članov, 118 pomočnikov in 57 vajencev. Tudi zbornica je naklonila onemoglim članom več podpor. Združenjska blagajna izkazuje 26 517.04 Din dohodkov in 21 v434.38 Din izdatkov. Premoženje znaša 16.199.62 Din. Po poročilu predsednika nadzornega odbora g. Vaclava Vo5i-neka se je računski zaključek brez ugovora odobril ter se je podelila razrežnica upravi in nadzorstvenemu odboru. Tudi se je odobril proračun za 1. 1935. Pri slučajnostih je tajnik okrožnega odbora g. Novak pozdravil skupščino v imenu zbornice ter v imenu zadržanega predsednika okrožnega odbora g. F. Bureša ter izrazil v imenu zbornice priznanje upravi združenja, zlasti pa predsedniku A. Krajcerju za uspešno delo za koristi čevljarske stroke. a_ Za ustanovitev Vajenskega doma v Mariboru je uprava tukajšnjega združenja čevljarskih mojstrov napravila hvalevredni sklep, da se pobira pri sprejemu in oprostitvi vajencev primeren znesek za orno gočenje vajenskega doma v Mariboru. a_ Predstojništvo mestne policije opozarja prebivalstvo na določbo mestnega cestnega reda, glasom katerega se ne smejo okna visokih pritličnih in gornjih nadstropij snažiti na način, da bi osebe pri tem delu stale na zunanjem robu okna ali se preveč nagibale skozi okno. Snažilei morajo biti privezani ali na drug način zavarovani zoper padec. a— »Naprednost« razpuSčena, Ministrstvo za trgovino je zavrnilo pritožbo tukajšnje »Naprednosti« proti razpustu.- s čimer je postala svoiečasna odredba banske uprave o raznustu »Naprednosti«, o čemer smo poročali, pravomočna. a— Do velikonočne nedelje ostane zaprto mariborsko gledališče, ko se uprizori izvirna Rasbergerjeva opereta »Prebrisani amor«. a— Avtobusi Mestnega avtobusnega podjetja vozi jc na podeželskih progah v oetek 19 t m -idradi velikonočnih praznikov enako kakor ob sobotah a— Dirko v smrt bi bil doživel včeraj okoli polnoči Šofer mestne občine AdoLf Dobrajc, ako bi bil izguba duhaprisotnost. Ko je namreč vozil traktor in priklopni voz v garažo v Strmi ulici, so zavore nenadno odpovedale in vozilo je z vso silo zdrvelo po strmini navzdol proti Dravi. Tik pred brvijo se je Dobrajcu posrečilo, da je zavozil na desno stran. Vozilo je priletelo v ograjo in tam rastoče grmovje, podrlo veliko drevo in obstalo tik ob robu Drave. Reševalci so potegnili vozilo s škropilnim avtomobilom na cesto, šofer pa je ostal nepoškodovan. a— S strto hrbtenico Je obležal pod vo-zrom, pod katerega je prišel po nesrečnem naključju, 431etni hlapec Ivan Vogrin ir, Lormanja pri Voličini. Zdravijo ga v mar -borski bolnišnici. a— V zapore mariborskega okrožnega sodišča so pripeljali 4Sletnega posestnik:! Franca G. iz Račjega, ker je o=rum!jen. da Je posestniku Josipu šramlu v Zgornji gorici zažgal čebelnjak in mu s tem povzročil škodo 40.000 Din. Iz Celja ©— Zborovanje rezervnih ofialriev. Celjski pododbor UROIR je imel t nedeljo občni zbor t sejni dvorani mestnega j>o-glavarstva. Predsednik pododbora g, dr. Voršič je ob otvoritvi pozdravil povei,-nika mesta g. polkovnika Gavriloviča tn zastopnika poveljnika 59. p. p. Nato so bile odposlane udanostne brzojavke Nj. Vet kralju ter pozdravni braojavk! ministru za vojsko ln mornarico g. genersiiu Živkoviču in predsedniku osrednje upT?-ve UROIR. Predsednik se je z lepim* besedami spominJal blagopokojnega kralj < ter pokojnega slovenskega junaka generala Rudolfa Maistra in tragično umrlegr višjega poštnega kontrolorja g. Jerne> Vengusta. Nato je poročal o delovanju pododbora ter se zahvalil g. polkovnik^ Gavriloviču, novinarjem in mestni občhr. za naklonjenost. Po poročilih tajnika tn blagajnika je delegat na kongresu g. prof. Bitenc poročal podrobno o kongresu UROIR v Beogradu. Na predHog predsednika nadzornega odbora g. mag. Posavca je prejela uprava razrešnlco e pohvalo blagajniku. Pri volitvi tretjine nove uprave so bili izvoljeni dosedanji odiborniki, za delegata pa sopet g. prof. Bitenc. Pri samostojmih predlogih so č3an! z*thtevall, da centralna uprava posreduje pri pristojnih činiteljlh, da bi se državnim hi samoupravnim uradnikom štela vsa vojaška služba v službovanje in napredovanje Vojaki ne glede na čin naj imajo ob isti kvalifikaciji pri sprejemu v državno službo prednost pred ženskami in nevojaki. Rezervnim oficirjem, državnim ln samoupravnim uradnikom naj se na orožnih vajah izplačajo poleg njihove plače še plača samskega oficirja istega čina odnosno dnevnice. Rezervnim oficirjem naj se nudnjo večje ugodnosti pri potovanju na železnici, da bi tako čimbolj spoznali domovino. Končno je bflo sklenjeno znižanje članarine, da se pritegne čim več rezervnih oficirjev v organizacijo. Primoran sera izprazniti k* kal, zaradi tega prodajam vso manuSakturo, konf ekcijo, damsko in moško perilo, nogavice in drugo blago p 3 globoko znižanih cenah KOLBEZEN FRANC, CELJE Prešernova 3670 e— »Bunburv«, ki smo jo gledali 8. t. m. v celjskem gledališču, učinkuje le ob prvovrstni zasedbi vlog. Režiser g. prof. šest je izoblikoval dejanje in figure skrbno in verno. Ljubimski par Johna in Algeria sta podala gg. Jan in Sancin z dobrim humorjem in naravnim dialogom. Absolventinia Reinhardtove šole ga. Lojkova je igrala mlado Gvvendolen uglajeno in dobro pretehtano. Temperamentno in z zelo prijetno naturnostjo je igrala gdč. Levarjeva Johnovo varovanko Čecily. Ga. Lojkova in gdč. Levarjeva sta zelo razveseljivi novi pridobitvi ljubljanske drame. Izvrsten tiD smešno-veličastne moralistične računarke iadv Bracknellove je ustvarila ga. Mariia Vera. Zelo originalna je bila ga. Nablocka kot deviška stara vzgojiteljica miss Pris-mova. Prijetna pojava je bil g. Lipah kot kmetiško neokretni dobričina pastoT Cha-subie. V manjših vlogah hišnika in sluge sta gg. Potokar in Pianecki docela ustrezala. Občinstvo se je zabavalo. Igra je uspela predvsem po zaslugi igralcev — v bodoče pa si želimo tehtne jših stvari. e— Vlomilski posli. Poročali smo že o vlomu v gostilno g. Naprudnika na Lavi in v stanovanje ge. Travirkove v Miklošičevi ulici. V noči na soboto pa je neki vlomilec zdrobil šipo na oknu stanovanja mizarskega pomočnika Franca Medveda v Novi vasi pri Celju, odrinil zapah na oknu, zlezel v stanovanje ter odnesel moško obleko, rjavo zimsko suknjo. jopič z zelenimi črtami in denarnico z manjšo vsoto denarja v skupni vrednosti 1396 Din. Policija je aretirala dva 23 letna brezposelna delavca, kj sta osumljena. da sta izvršila vlom V noči od po snedeljka na torek okrog 1.15 je hotel v281etni italijanski 'državljan Alojzij Frank ki Je pred kratkim prišel \x Italije, vlomiti t vilo šoferja Drofenika v Komen-skega ulici št. 14. Razbil je šipo Da oknu in hotel zlesti v etanovanje, v tem pa ga je zasačil službujoči stražnik ln ga aretiral. e— Celjske brivnice bodo na velikonočno nedeljo zaprte, na velikonočni ponedeljek pa odprte od pol 8. do 11. dopoldne. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »F.ma« in zvočni tednik. Iz Litije i— Ljudska univerza v Litiji priredi danes ob 16. predavanje za mladino, oh 20. pa za odrasle. Predava predavatelj ZKD o Bolgariji in nienib gorah. Predavanje spremljajo skionM^np slike. IZDELEK: »UNION« ZAGREB do^nodariff o Velike teikoče v obmejnem prometa z Avstrijo Avstrija krši pogodbo Na nedavni plenarni seji Zbornice za TOI je zbornični svetnik g. Klun podal daljše poročilo o obmejnem prometu z Avstrijo, kjer pravi: Na seveTu dravske banovine nas veže na razdaljo skoro 400 km skupna meja z avstrijsko republiko. Ob njej se nahaja veliko vtevilo dvolastnikov, ki so primorani po svojih poslih opetovano prekoračiti državno in carinsko mejo. Sporazum o ureditvi drobnega obmejnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo velja za prebivalstvo obmejnega pasu v širini 10 km in se more po potrebi razširiti do največ 15 km na obeh straneh meje. Po členu 2. omenjenega sporazuma je v vzajemnem obmejnem prometu oproščeno vseh davščin razno blago, med drugim sadje, zelenjava, mleko, moka, kruh in navadno pecivo v količinah po 3 kilograme; do 5 jajc, meso, sir, sirovo maslo in smetana v količinah po 1 kg, drva, živinska krma itd. Določbe so jasne in nesporne, količine določene na osebo in enkratni prehod. Vse je šlo tudi v redu dolgo vrsto let. Toda v zadnjih letih so bili izdani ukrepi, ki po našem tolmačenju kršijo odredbe sporazuma o obmejnem prometu. Počenši od leta 1933. so bili od časa do časa izdani interni razpisi, poostreni predpisi glede izdajanja in kontrole propustnic, rodbinskih izkaznic, in sicer v takem obsegu, da moramo nehote domnevati, da so Avstrijci s temi ukrepi hoteli pod pretvezo političnih zaščitnih ukrepov predvsem gospodarsko oškodovati naše interese. Obseg omejitev. Tako so na primer v prvi vrsti omejili število oseb, ki se sploh smejo posluževati obmejnega prometa in carine prostega prenosa življenjskih potrebščin. Po zadnjih ukrepih avstrijskih obmejnih oblastev se izdajajo karte samo moškim osebam, ki nimajo več kakor 2000 šilingov letnih prejemkov, odnosno nimajo več kakor 4 orale zemlje. Izločene so zato prav osebe, ki so bile v stanju največ kupovati na našem ozemlju, ker si osebe, ki nimajo 2000 šilingov letnih dohodkov odnosno 4 orale zemlje, tudi prej niso mogle preskrbeti mnogo živil z nakupi v naših obmejnih krajih. Odredili so, da se sme obmejni promet \rjiti samo med 8. in 12. ter 14. in 18. uro, t. j. baš v času, ko so moški zaposleni. Zato je mnogim, ki bi se radi poslužili ugodnosti obmejnega prometa, onemogočeno nakupovati pri nas. Ženskam sploh ne dovolijo obmejnih nakupov. Ker nimajo avstrijski finančni in žandarmerijski organi na meji nad 2000 šilingov dohodkov in zato ne dobijo legitimacije za nakup in so zaradi tega tudi nasproti drugim zeio strogi. Predpisi se izvajajo najbolj rigorozno. Za vsako prekoračeno težino ali količino, pa tudi če je bila nakupljena samo ena žemlja več kakor je predpisano, je treba plačati desetkratno carino. Kupuje se največ mesa, kruha, moke, masla, olja in fižola. Obmejni promet s temi predmeti je zaradi teh ukrepov padel v zadnjem času na eno četrtino lanskoletnega. Avstrijski državni nameščenci sploh ne dobijo več izkaznic. Izkaznice veljajo le tri mesece in znaša taksa zanje 3 šilinge. Pričeli pa so tudi z drugimi šikanami in se zahteva na primer potrdilo in dokaz, da je blago pridelano v obmejnem pasu. KakoT smo ugotovili, so avstrijski interesenti izdejstvova-li te ukrepe, ki so očividno v nasprotju s sporazumom o obmejnem prometu, z netočnimi in pavšalnimi navedbami v spomenicah. Stvar se je posebno poostrila od zadnjega političnega prevrata v Avstriji in dobiva v zadnjem času skoraj obliko re-presalij, ki jih naša država pod nobenim pogojem ne bi smela že iz prestižnih razlogov dopustiti Vsemu temu pa se je pridružila še odredba našega ministrstva financ, ki je zopet komplicirala položaj. Po tej odredbi se zahteva, da mora vsak interesent v obmejnih krajih, pri katerem kak Avstrijec nabavi živila in druge potrebščine, voditi o tem posebno knjigo in vanjo vpisovati o obmejnem proa*eiu znesek, ime in naslov odjemalca ter dobljeno valuto oddati pooblaščenim bankam. Razume se. da postane v dobi političnih bojev in nemirov v Avstriji obmejno prebivalstvo nezaupljivo in se izogiba vsakemu poslu, kjer bi se zahtevalo njegovo ime iz enostavne bojazni, da bi mogla imeti stvar, če pride policijskim oblastvom v roke, nevšečne posledice zanj. Vse kaže, da je ta predpis izdan le zaradi netočnega poznavanja krajevnih prilik in prometa in bi bilo zato potrebno, da se čim preje revidira. Prav tako je potrebno tudi, da ministrstvo zunanjih zadev s primerno noto zahteva razčiščenje položaja uri avstrijskih oblastvih in ukinjen je ukrepov, ki v stvarnem oziru niso utemeljeni in škodujejo dobremu odnošaju obeh držav. Deputacija pri banu dr. Pucu Gornja Radgona, 15. aprila Ker naša soseda Avstrija vedno bolj ovira obmejni promet ter ga je 1. aprila t. 1. tako rekoč popolnoma ukinila, v kolikor se tiče nakupa živil v naši obmejni coni, se je ob priliki poseta bana g. dr. Puca v Ljutomeru zglasila pri njem deputacija s predsednikom tukajšnje trške občine g. dr. Boeziom na čelu, ki je tolmačila težnje m želje obmejnega prebivalstva s posebno resolucijo, iz katere posnemamo naslednje. Bistveni del trgovinske pogodbe med našo državo in sosedno republiko Avstrijo tvori sporazum o ureditvi obmejnega prometa, dogovorjen zadnjič dne 5. marca in 30. novembra 1932, ki je od tega časa ostal nespremenjen. V nasprotju z določili tega obmejnega sporazuma Avstrija že dalj časa na vse možne načine ovira obmejni promet, pri čemer nikakor ne izostajajo tudi šikane. Slednjič je šla Avstrija tako daleč. da je leta 1934. uvedla hišne karte (Hausstandskarte), ki pa jih dobijo baje le politično zanesljive osebe, že sama uvedba teh hišnih kart je imela namen omejiti sporazum, s tem pa je kršila člen 19. citirane pogodbe. Te karte je namreč treba čestokrat obnavljati in plačevati za nje velike takse, čeravno je pobiranje taks za prenos živil v smislu čl. 2. obmejnega sporazuma nedopustno. Po ponesrečenem prevratnem poskusu nacionalnih socialistov dne 26. julija preteklega leta avstrijske obmejne oblasti naravnost onemogočajo obmejni promet ter so odvzete navedene karte pa tudi legitimacije vsakomur, ki simpatizira z nacionalnimi socialisti ali je s takimi osebami v sorodu. Višek teh ovir in šikan na meji med Gor. Radgono in Radkersburgom je bil dosežen 1. aprila t. 1., od katerega časa naprej je docela ukinjen nakup živil avstrijskega prebivalstva v obmejni Gornji Radgoni. Avstrijska oblastva so namreč 1. aprila uvedla nekako revizijo hišnih kart, ki so jih lastnikom odvzeli, za izdajo novih pa je pristojna neka komisija, v kateri je zastopnik trgovcev iz Radkersbur-ga, ki je znan nasprotnik vsega uvoza in je že neštetokrat predlagal pri avstrijskih oblastvih popolno ukinjenje obmejnega prometa. Jasno je, da posluje ta komisija namenoma zelo počasno, da se zadeva zavleče, kakor tudi, da bo le malokdo uspel dobiti karto, ker bodo dodeljene le politično zanesljivim, katerih pa po mnenju avstrijskih oblasti itak ni mnogo. Ker je svojčas vladal med Gornjo Radgono in Radkersburgom posebno živahen promet, je jasno, da trpijo naši obrtniški krogi, posebno oni, ki prodajajo živila, občutno Škodo po krivdi avstrijskih oblastev, ki kršijo obmejni sporazum. O tem nevzdržnem stanju je tukajšnja občinska uprava razpravljala v svoji seji 8. t. m. ter je prišla do prepričanja, da so potrebni ostri ukrepi. Z represalijami naj se zahteva od Avstrijcev, da vzpostavijo prejšnje stanje. G. ban je obljubil deputa-ciji svojo pomoč in bo banska uprava predložila spomenico ministrstvu trgovine v BeogTadu s prošnjo, da se napravi tem nevzdržnim razmeram enkrat za vselej konec. Emim organizacija slovenskem gospodarstva V okviru Centralnega odbora jugoslovenskega lesnega gospodarstva Zastopniki naše lesne trgovine so se v soboto 13. L m. zopet zbrali na seji Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani, da razpravljajo o aktualnih akcijah Dne 18 marca in naslednje dni se je vršila v Beogredu konferenca, na kateri je bila ustanoviiena osrednja organizacija les-aeg? gospodarstva pod naslovom »Centralni odbor drvarske privrede kraljevine Jugoslavije« V osnovi je ta organizacija v doka šn ji meri izraz one težnje, ki jo je naš.- esno trgovs'vo v pogledu ureditve izvoza iolgo goj Jo Ze na prejšnji seji se je akcija soglasno zjavila en pristop v centralno organizacijo Ne seji je podal preds-*dnk Osrednje sekcije g. Fran Skrbeč. obširno poročilo o poteku konference v Beogradu. iz katerega posnemamo: Konf-renra je 'azpravljala predvsem o načHu cant-alne organizacije im so se za pristop v »Cp-ntralni odbor lesnega gospodarstva kralipv ne Jugoslavije« zjavile P<> svojih de!f2atsh naslednje organizacije: Zvezo indust^ncpc za dravsko banovmo v Ljubliant ip^n odspk Zvp-tp trgovsk;h združenj » Ljubi :ani. Združenje industri jcer in lesnih trgovcev v Sarajevu, Združenje lastnikov malih domačih žag v Sarajevu itd-Priključil ee ni organizaciji Savez Lndu-strijcev in trgovcev šumskih proizvodov, Zagreb. Konferenca je z neznatnimi spremembami odobrila pravila »Centralnega odbora lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije«. Naslednji dan se je vršila ustanovna skupščina Centralnega odbora, na kateri je bil izvoljen za predsednika dr Milan Ulmansky. za prvega podpredsednika inž. Milan Lenarčič, za tajnika pa referent Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine inž. Ivan M. Dubravčič. Glede na to, da predvidevajo pravila Centralnega odbora sestavo sekcij za mehki in trdi les. so bili izvoljeni v sekcijo ta mehki les: za produkcijsko področje Sarajevo: Danilo Corovč in Vasa Todo-rovič; za produkcijsko področje Ljubljana: inž Milan Lenarčič in Franio ftkrbpc: za produkcijsko področje Beograd: Vasa Kneževič. Na ustanovni skupščini Centralnega odbora ie bila »prejeta resolucija ki obravnava vse važne zahtpvp \n fpžnje iugosloven-skega lpsnpga ?osnodarstva Osrednia sek cija ?e nato razpravlja1a o pripravah za osnovanje »produkcijske podružnice«, ki jo predvidevajo pravila Centralnega odbora in ki ima namen, da urejuje izvoz m produkcijo lesa. Na osnovi pravil cl. 1. Cem-tr. odbora tvorijo članstvo Centralnega odbora delegati strokovnih organizacij posameznih produkcijskih področij. Osrednja sekcija lesnih trgovcev in Zveza industrijeev v Ljubljani sta Torej organizaciji v smislu člena 1. pravil Centralnega odbora za produkcijsko področje dravske banovine. Glede na to je Osrednja sekcija, da ee prilagodi značaju organizacije, sklenila predlagati upremenr bo" naslova. Osrednja sekcija je tudi sklenila, da se bodo izvršili po lesnih okrožjih članski sestanki, na katerih se bo izvršila reorganizacija sekcij. Po tej reorganiaaeiji ge bo izvedla v sporazumu i Zvezo industrijeev za dravsko banovino sa produkcijsko področje dravske banovine enotna produkcijska podružnica. Za izvedbo tega je imenovala Osrednja sekcija v svrho dogovorov med obema organizacijama poseben ož; Odbor. Tako se bo osnovala r okviru Centralnega odbora enotna organizacija ob popolni avtonomiji dola. tičočega ae gospodarskih prilik produkcijskega področja. Osrednja sekci.ja bo na ta način ob sodelovanju s Centralno organizacijo jugoslovenskega lesnega gospodarstva uspešno zastopala interese naše lesne trgovine. Gf»si»©s3arske vesti = Popuščanje insolvenc. Državni statistični urad objavlja, da je bilo v marcu v naši državi 17 konkurzov (lani v marcu 21, predlanskih 29) in 12 poravnalnih postopanj (lani 53. predlanskim 16). skupaj torej 29 insolvenc (74, 45). V dravski banovini je bilo 7 insolvenc (3 konkurzi in 5 poravnalnih postopanj). — V prvem letošnjem četrtletju je bilo v naši državi 89 insolvenc nasproti 192 v istem četrtletju lanskega leta, 194 v istem četrtletju predlanskega leta in 604 v i=tpm četrtletju 1932. Borze 16. aprila. Na ljubljanski borzi' so danes tečaii deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le Amsterdam je nekoliko popustil, dočim ae je Newyork po včerajšnji oslabitvi zopet popravil. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi za malenkost nižje, namreč 8.70 — 8.80. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.7350, v angleških funtih po 232.50. dočim so se španske pezete nudile po 5.50 in grški boni po 3150. Device. Ljubljana. Z všteto premijo 28.5 •/• Amsterdam 2959.67—2974.27, Berlin 1756.08 do 1709.95, Bruselj 742.85 - 747.82, Curih 1421.01—1428.08. London 212.50 — 214.55, New York 4353.64 -438995. Pariz 289.60 do 291.03, Praga 183.35—184.46, Trst 363.84 do 366.93. Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8.70—8.80. Curih Beograd 7 02 Pariz 20.38. London 15.02, Newvork 308.8750, Bruselj 52.3250, Milan 25.65", Madrid 42.2250, Amsterdam 208.30, Berlin 124.25. Dunaj 58, Stockholm 77.45. Oslo 75.45, Kobenhavn 67.05, Praga 12.9150, Varšava 58.25. Atene 2.90, Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 372 — 374, za april - julij 373 — 375. 7•/• investicijsko 77.50 den., 4°/» agrarne 45.50 den., 7®/o Blair 67.50 — 68. 8°/» Blair 76 do 79, 7% Drž. hipotekama banka 70 — 72. &>/• begluške 65.25 — 65.75: delnice: Narodna banka 5300 den.. Priv. agrarna banka 232 do 234. Trboveljska 120 den., šečerana Osi-jek 140 _ 160. Beograd. Vojna Skoda 373.25 — 874 (373.50), za maj 373.50 den., 7Vo investicijsko 78 — 78.50, 4°/o agrarne 48 bl., 6°/« begluške 65.75 _ 66 (66), 7>/o Blair 67 — 68, 7°/« Drž. hipotekama banka 70.50 — 72, Narodna banka 5385 — 5500. Priv. agrarna banka 232.50 — 233.50 (233.50). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.80, Državne železnice 23.95, Trboveljska 13.05, Alpi-ne-Montan. 10.90. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago, 16. aprila Začetni tečaji: Pšenica: za maj 99.8750, za julij 99.50, za september 100; koruza: za maj 88.50, za julij 81.75, za september 77.1260. + Winnipeg, 16. aprila Začetni tečaji: Pšenica: za maj 89.25, za julij 89.50. + Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca nespremenjena Promet slab. Pšenica: baška potiska 127 _ 129; slavonska 128 — 130; baška in sremska 122—124; banatska 121 — 124. — Oves: baški. sremski in slavonski 86 — 88. — Ječmen: baški in sremski, 65/66 kg 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 — 140. - Koruza: baška in sremska 68 — 69; banatska 65 _ 66. — Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 190 — 212.50; »2« 170 — 192.50; >5« 150 do 172.50; 132.50 — 146; >7< 107.50 do 112.50; >8< 80 — 85. — Fižol: baSki in sremski beli, brez vreč, 2•/• 122.50—125. — Otrobi; baški in sremski v jutastih vrečah 78 — 80; banatski v jutastih vrečah 76 - 78. B0MBA2. + Liverpool, 15. aprila. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 6.45 (6.44), za oktober 6.17 (6.13). + Newyork, 15. aprila. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 11.68 (11.66), za oktober 11.42 (11.40). ®r PKHTOAtt DRAMA. Začetek ob 20 Sreda. 17.: Malomeščani. Sreda. Četrtek, 18.: Slehernik. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol Petek, 19. ob 15.: Slehernik. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Sobota, 20.: Zaprto. Nedelja. 21. ob 15.: Slehernik. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdoL — Ob 20.: Bunbury. Izven. Znižane cene od 20 Din navdol. OPERA. Začetek ob 20. Sreda. 17.: Zaprto. Četrtek. 18.: Zaprto. Petek. 19. ob 18.30: ParsifaL Izven. Sobota, 20.: Zaprto. ★ Riharda Wagnerja svečani igrokaz »Par- sifak se poje na velikonočni petek ob po) sedmih zvečer kot predstava izven abonma M ARIRORSKO RLF.TMU«'" Zfčptek ob 20 Sreda, 17.: Zaprto. V1M čisti vse temeljito in brzo ter je tako izdaten! V.12-35 čisti pri-zonesliivo! SPOR Ligaški dvoboji za veliko noč Za velikonočne praznike naša Iigaška moštva ne bodo počivala — V Ljubljani bo Primorje nastopilo proti zagrebški Concordiji Razmere so letos nanesle, da bomo imeli na Veliko noč v Ljubljani ligaško prvenstveno tekmo Concordia : Primorje. Praznik, ki je bil sicer posvečen mirnim prijateljskim igram, bo stal to pot v znamenju nogometnega Marsa. V Ljubi iani si pomerita moči zagrebška Concordia, ki i« trenutno na tretjem mestu ligaškega prvenstva, in naše Primorje. Kaj naj rečemo o tej tekmi? Ne bo slaba! Nasprotno športni veščaki napovedujejo najlepši šport in igro, ki bo za Ljubljano vsaj trenutno nekaj novega. Po pravici! Primorje je res v Beogradu zgubilo tekmo. Toda v kakšnih okoliščinah! Beograjski listi soglasno priznavajo, da je bil naš ligaš prvo polovico prvega polčasa v absolutni premoči in da je valil proti Basku take napade, kakor jih v prestolnici že dolgo niso videli. Nesrečni Ja-nežič je bil prve minute opetovano sam pred golom in je obligatno zgrešil s treh metrov. »Vreme« se vprašuje, kakšen je bil izid, če bi bil Janežič opravil svojo dolžnost in spravil žogo v Baskovo svetišče. Kasneje, med najlepšim in svežim napadanjem, pa je prišla huda poškodba branilca Bertonclja in da bo nesreča šp večja, se je StaTec knockoutiral in je nato statiral pred svojim svetiščem kakor premagan boksač, ki se drži na nogah popolnoma groggv. Kakšno in katero moštvo bi v takem stanju odrezalo drugače ali bolie? V nedeljo bomo videli v vrstah Primorja nove sile. Jež, ta preizkušeni napadalec izredno bistre glave, ki ujame tudi najmanjše luknice v nasprotnikovi obrambi, bo vodil napad. V nedeljo se bo njegovim vrlinam pridružilo še velikonočno razpoloženje vojaškega dopustnika — Concordia pride v Ljubljano z vsemi svojimi topovi, prav za prav je treba reči havbicami. Gotovo je, da Primorje ne bo zapustilo igrišča poraženo! Concordia : Ilirija Poleg prvenstvene tekme, ki jo odigra zagrebška Concordia z ASK Primorjem v nedeljo, bo absolvirala Concordia v ponedeljek še prijateljsko tekmo s SK Ilirijo, ki obeta prijateljem nogometa glede na prav dobro formo Ilirije prvovrsten šport, sličen srečanju Ilirije z BSKom. Velikonočni nogometni program v Ljubljani bo obogatilo dalje gostovanje junior-skega moštva KAC iz Celovca, ki bo igralo dve tekmi z juniorji Ilirije ali po eno tekmo z juniorji Ilirije in Primorja. Delovanje SK Mure Nedavno se je vršil redni letni občni zbor SK Mure v Murski Soboti, kateremu je kot delegat LNP prisostvoval njegov predsednik dr. Kosti iz Ljubljane. Podpredsednik ravnatelj Lipič je pozdravil vse navzoče, posebno delegata iz Ljubljane, nadalje častna člana g. Hartnerja Ferdinanda kot zastopnika občine ter narodnega poslanca g. Benka Josipa. Nato je omenil bridko izgubo, ki je zadela naše športnike ob prerani izgubi našega ljubljenega vladarja Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Vsi prisotni so počastili njegov spomin s trikratnim »Slava!« Nadalje se je spomnil tudi Njega, ki je sic« še mlad, o katerem pa je ves narod prepričan, da bo hodil po stopinjah svojega očeta. Vsi prisotni so vzkliknili Nj. Vel. kralju Petru II. trikratni »Živijo!«. Tajnik društva bančni prokurisit g. Peterka je dejal v svojem poročilu med drugim: Naši podeželski klubi so imeli zaradi skromnih razmer in hude krize zelo težaven položaj. Če kdaj. je športno udejstv««-vanje prav v teh težkih časih, ko tare ta gospodarska stiska vse. res samo idealno. Klub šteje 8 častnih, 2 ustanovna in 182 rednih članov. Članstvo se je povečalo v minulem letu za 32 članov. Med letom je odbor na podlagi § 8 klubovih pravil izključil enega člana. Nato je orisal delovanje kluba. Načelnik prireditvenega odseka je omenil vse prireditve, ki so se med letom vršile. Načelnik nogometne sekcije je v podrobnostih orisal vse bitke na zelenem polju. Razlika golov prvega moštva znaša 102 : 58, zeleno-belega moštva pa 21 : 7, ali skupaj 133 : 65 v korist kluba Bolj razveseljivo je bilo poročilo blagajnika, ki je poročal, da ima klub naloženo imovino in ni .kakor drugi klubi, pasiven Sledila so Se poročila ostalih funkcionarjev, pri katerih je posebno pozornost vzbujalo poročilo smučarske sekcije iz katere je razvidno. da goji klub tudi to panogo športa z uspehom. Po končanih poročilih je govoril predsednik LNP dr Kosti ki ie pohvalil delovanje kluba Pri volitvah se ie izvolil ta-le odbor: Predsednik Linič lo^ip. bančni ravnatelj. I podpredsednik Vntkovič Slavko, poštni upravnik, II. podpredsednik Hirscbl Koloman, trgovec, I. tajnik Peterka Raoul, II. tajnik Puhan Nikolaj, I. blagajnik Cvetko Oton. Fiirst Gustav, Hover Ludvik, gospodarja Debelak Štefan in Kardoš Ivo. Odborniki Arval, Adamič, Ileimer. Štivan, Hahn, Norčič, Stevančec, Gumilai. Frim, Dittrich, Šiftar Štefan in Šiftar Aleksander, načelnik prireditvenega odseka Kemenv Ferrv, načelnik nogometne sekcije cand. jur. Nemec Janez, načelnik smučarske sekcije Horvat Niko, načelnik kolesarske sekcije Paurič, častno razsodišče odvetnik Koder, dr. Pinter in notar Jezovšek, revizorji Koltay, Celeč, dr. Brumen. Pri slučajnostih je govori! poslanec g. Be.nko Josip, ki je prosil predsednika LNP, naj objektivno poroča o delovanju kluba, posebno ker so se pojavili dopisi, ki očitajo klubu, da ima vse seje in zborovanja v madžarščini. Dr. Kosti je odgovoril, da LNP denuncijacij nikdar ni vzel za resno. Občni zbor ga je popolnoma prepričal, da vlada v klubu resnična jugoslovenska misel ter iskreno tovarištvo. Zupan g. Hartner Ferdinand je čestital v imenu občine k uspehu kluba v minulem letu ter je vse navzoče razveselil z novico, da bo občina naklonila društvu potrebno igrišče poles! kopališča. Službeno iz LNP. Drevi ob 20. seja upravnega odbora v tajništvu na Tyrševi cesti. SK Ilirija (nogometna sekcija). Važen sestanek I. B moštva bo drevi ob 18-30 v klubski sobi v »Evropi«. Trbovlje : Retje 2:1 (1 : 1). 14. t. m. se je na igrišču med imenovanima kluboma odigTala nogometna prvenstvena tekma. ki jo je moštvo Trbovlja odločilo v svojo korist. Tocta kliub zmagi moštvo ni ponovilo igre prejšnje nedelje. Moštvo Retja je podalo zelo lepo igro in je v kombinaciji nadkriljevalo svojega nasprotnika. Zlasti se je odlikoval napad, ki je mnogokrat zelo resno ogražal vrata Trbovelj. Toda vsaka še tako dobro izvedena kombinacija se ie ob dobri obrambi Trbovlja razbila Tekmo ie vodil s. s Luke žič odlično Publika mirna. V predtekmi je rezerva Trbovlja porazila svojega nasprotnika z rezultatom 3 : 1 To tekmo ie vodil kandidat g Krhlikar in mu moramo le čestitati, ker ie tekmo vodil zelo debro in strogo objektivno. iz drvečega vlaka Nov dokaz posurovelostl nekaterih mater V Nemčiji se je primeril te dni zločin, ki živo spominja na zverstvo nečloveške matere Jiinemannove, katero je sodišče obsodilo na smrt zaradi grdega ravnanja s trojico otrok, ki so umrli od lakote, medtem ko se je mati potikala z moškimi po svetu in veseljačila v barih. Na progi Paderbom—Hagen je prošli ponedeljek sunila 31 letna Elizabeta Freundlichova svoja lastna otroka, devetletnega sinčka in šestmesečno hčerko iz drvečega vlaka, ker se ju je hotela iznebiti. Deček je držal svojo sestrico v naročju. Slonel je pri vratih. Mati. ki je stala poleg otroka, pa je v nekem ugodnem trenutku odprla vrata v vagonu in s k e p k i m sunkom potisnila otroka iz vagona. Potem je potegnila zavoro, da se je ustavil vlak in je hitela pripovedovati spremlievalcem vlaka. da se je primerila nesreča. Železničarji so preiskali teren vzdolž proge in našli otroka smrtno nevarno ranjena. Deček je izdihnil kmalu po pfevozu v bolnišnico, deklica se še bori s smrtjo. Kriminalna policija je mater takoj zaslišala in je v začetku verjela navedbi, da se ie zgodila nesreča. Njena izpoved se je zdela tem bolj verietna. ker je žena pripovedoval?. da je bila namenjena na grob svojega prvega moža. Ko je izginila za Proces proti poštni upravi Neki angleški veletrgovec je tožil poštno upravo v Londonu zaradi nezakonito odmerjene kazni pri frankiranju pisma. Mož očita poštni upravi, da ni postopala v skladu / zakonom, ko je zahtevala od njega previsok kazenski porto. Pravi namreč. da ima poštna uprava pravico zahtevati samo razliko med predpisanim por-tom in nalepljeno znamko. Vsa Anglija zasleduje ta proces z največjim zanimanjem, kajti poštna uprava bo morala v primeru, če izgubi to pravico, vrniti milijonske zneske svojim adresatom, katere ie oglobila po kritem. trenutek v neki prostor, 90 se vrata vagona odprla in otroka sta zletela ven. Toda poizvedovanje o načinu, kako se je zgodila nesreča, je zbudilo pri policiji pomisleke. Freundlichova je naposled priznala, da je izzvala nesrečo sama. S solzami v očeh je povedala ,da je sunila sinčka in hčerkico iz drvečega vlaka zato, ker ni imela sredstev za preživljanje družine. Primer, ki kaže, kako strašno je že zajela posurovelost današnje roditelje, je izzval v Nemčiji silno ogorčenje in listi zahtevajo za Freundlichovo pokoro, ki bo popolnoma maščevala storjeni greh. sam. Ce stopa pritlikavec po stopnicah navzgor, se mu vidi, da je z vsako stopnico višji. Le kdor ljudem lahko služi, je vreden, da jim zapoveduje. Za človeka, ki ima denar, je tudU najmanjši kraj velemesto. Človeka ubij in si zapravil svoje življenje; jezi ga do smrti, in odideš brez kazni. Kuščarice kot jed V Franciji uvajajo v zadnjih mesecih velike množine leguanov, tistih velikih kušča-ric iz tropske Amerike, ki jih domačini že dolgo smatrajo za slaščico. V Parizu in Marseillu dobiš leguanske krake na jedilnih listih vseh boljših gostiln. So pa zelo dragi. S Panaitom Istratijem je umrl pisatelj, Id so ga imenovali »balkanski Gorkij«. Iz preprostega rumunskega delavca je postal sloveč francoski pripovednik, ki je prinesel ▼ francosko književnost motive hajduštva. Romani, kakor so »Hajduki«, »Kyra Kyra-lina« ln drugi, ki se dogajajo v rumunskih gozdovih in planinah, so mu prinesli svetovni sloves. S svojo reportažo iz Rusije »Vers 1' autre flamme« si je nakopal jezo pravovernih komunistov, ker je gledal Rusijo objektivneje kakor bi smel »proletar-ski pisatelj«. V zadnjih letih je vidno hiral za tuberkulozo. Panait Istrati je bil 23. junija 1931 zavrnjen na italijanski meji kot član pariškega protifašističnega odbora. Zatekel se je v Ljubljano in poiskal redakcijo »Jutra«. Tu smo ga kot slavnega pisatelja prijateljsko sprejeli, kar ga je očitno razveselilo. Takrat je vstopil v stike z našimi književniki. Podrobnejši članek o življenju in delu Pa-naita Istratija še objavimo. Dišeče sveče in zobotrebci Budimpeštanskemu patentnemu uradu je prijavil nekdo »dišečo svečo,« neki lekarnar pa je spravil v promet »dišeči zobotrebec«, ki je prepojen z razkuževalno in vonjavo tekočino, ki ustom baje vzame slabi duh m ph tudi razkdo. ANEKDOTA Angleški pisatelj Johnson je sestavljal leksikon angleških književnikov za založnika Millar j a. Delo je napredovalo počasi m sc je zelo zavleklo. Ko je Johnson oddal zadnji rokopis, mu je Millar poslal naslednje pismo: »Millar sporoča Samuelu Johnsonu svoj poklon ki mu pošilja dogovorjeno plačilo za ostanek rokopisa terr hvaE Boga, da je z njim vse opre vil Johnson ma je odpisal: »Johnson se zahvaljuje Mili ar ju za poklon m se čuti srečnega ob zavesti, da je Millar Bogu za nekaj hvaležen.« VSAK DAN ENA »Kako je s tvojim novim romanom, ali si ga dovršil?« »Dovršil sem ga.« »In kakšen je konec, vesel ali žalosten?« »Žalosten, prijatelj. Založnik mi je vrnil rokopis.« Tragedija na nebu Eksplozija obledele zvezde, največja katastrofa naših dni — Br-zenja žarečih plinov z naglico tisoč km v sekundi - Kakšen konec čaka naše sonce in zemljo Te dni smo poročali, da je v zadnjem času sijaj nove zvezde v ozvezdju Herku-la tako pojenjal, da jo je videti samo še z najmočnejšimi teleskopi. Dne 13. decembra lanskega leta je bilo prvič, da je angleški zasebni astronom Prentice v Stowmarketu opazil na nekem mestu v Herkulu, kjer prej ni bilo nobene zvezde, zvezdo približno 3. reda, torej takšno, ki se da že prav dobro videti s prostim očesom. Takoj je opozoril zvezdarno v Greenwichu in preko nje je vest o novi zvezdi bliskoma šla po vsem svetu. To ni nič čudega, saj je v zvezi z njo pojav, ki ga na nebu ne opazujejo baš preveč pogosto. Nenadni nastanek nove zvezde pomeni namreč katastrofo na nebu, ki si jo človeški možgani v vsej njeni strašni obsežnosti niti predstavljati ne morejo. Astronomi vssga sveta so začeli ta pojav takoj z vso vnemo opazovati. Pred vsem so ugotovili, da prav za prav ne gre za popolnoma novo zvezdo, kajti na njenem mestu so beležile nebesne karte prej zvezdo 15. reda, torej tako slabotno, da jo je bilo mogoče videti le skozi najmočnejše daljnoglede. 14. decembra, drugi dan potem, ko jo je Prentice odkril, je znašala njena velikost ali prav za prav stopnja njenega sijaja 3.5, v času 20. do 22. decembra pa je dosegla najvišjo stopnjo svetlobe, namreč 1.5, torej je spadala že med najbolj vidne zvezde. Istočasno s to spremembo svetlobnosti so opazovali zanimive spremembe v njenem spektru. Dočim je ta spektrum izdajal najprvo v žareči atmosferi nove zvezde pred vsem vodik, joni-zirano železo in medzvezdni kalcij, je začel po 20. decembru prevladovati cianov plin — torej ozračje iz pretežno strupenih plinov. Z naraščanjem svetlobnosti pa so naraščale tudi brzine, s katerimi so vreli žareči plini iz notranjosti razletevajoče se zvezde — nje pojav si moramo namreč razlagati edino s tem, da je eksplodirala. Sprva so po spektrogramih ugotovili, da brzijo žareči plini s strašno brzino 175 km na sekundo (!) v zvezdno ozračje, ta brzina je pri drugem merjenju dosegla že 300 kilometrov na sekundo, a ruski astronomi so 22. decembra ugotovili celo brzino kakšnih 1000 km na sekundo. Vse eksplozije, ki jih je kdaj povzročil človek na zemlji, izginejo proti strašni si- ratjlca se ločuje Sodna razprava v Fontainebleauju Ta teden se bo na sodišču v Fontainebleauju pri Parizu obravnavala tožba za ločitev zakona bivšega španskega kralja Alfonza XIII. in njegove soproge Viktorije Evgenije Battenberške. Vest o ločitvi zakona ne prihaja presenetljivo, kajti kraljevski par živi že dalj časa ločeno. Bivši španski kralj se je oženil 31. maja 1906 in na madridskem dvoru so tedaj pričakovali, da bo ta poroka pravi blagoslov za mladega princa. Posebno avstrijska nadvojvodinja Marija Kristina, tedanja španska vladarica, si je obetala od tega znatnega preobrata, Alfonz je bil namreč v pogledu ljubezni vedno željan znatnih sprememb. Mati je upala, da bo s poroko pripela sina na uzdo in je bila zelo vesela ob vesti, da si je mladi kralj izbral za nevesto lepo angleško princeso. Kraljevemu paru se je naredilo v tem zakonu šest otrok, štirje sinovi in dve hčeri Prve čase so se čule o družinskem življenju na madridskem dvoru same lepe stvari. Ko pa so jeli otroci doraščati in se je pokazalo, da trpi najstarejši sin na hemofiliji, drugi pa je mutast, je prišlo med kraljem in kraljico do razdora. Kralj se je vrnil na svoja mladostna pota in iskal zabave z drugimi ženskami. Kraljica pa se je do revolucije, ki jo je oropala prestola, vedla nadvse korektno. Sele po prevratu so se o nji raznesle vesti, da ima tudi ona svoj »roman«. Breme pregnanstva, ki ga je morala vzeti na svoje rame, ai je začela lajšati z ljubeznijo izven zakona. In tako so »e pokazale razpoke te zveze javno. Alfonz XIII., ki je bil poprej nežen oče in soprog, »e )e odtujil svoji ženi, ker so otroci stopili med njiju. Položaj se je poslabšal še s tem, da so se začeli otroci ženiti in mo-žiti. Začeli »o sklepati zveze, katerim je bila kraljica nasprotna, medtem ko je Alfonz xm. zaradi pomanjkanja časa in poslovnih zadržkov pristal na vse, kar 90 mu predlagali. Tudi je začel Alfonz XIII. potovati po svetu z rdečim avtomobilom, kar je navdalo kraljico z ljubosumnostjo. li, s katero se je cel svet, tisočkrat večji od našega osončja, pognal v propast, v nič. V nič izginejo tudi vse katastrofe, ki so kdaj divjale na zemlji in ki bodo Se divjale. Niti tedaj, ko bo naše sonce tako razneslo, kakor je novo zvezdo na Herkulu — ta usoda čaka po ameriškem astronomu Mlinu namreč vsako zvezdo! — se ta katastrofa, ki bo na mah uničila tudi Zemljo in vse, kar po njej leze in gre, ne bo mogla primerjati s katastrofo v tistem oddaljenem kotu sveta. Kaj so proti temu vse hudobije in katastrofe, v katere se meče znorelo človeštvo naših dni? Največja orožarna sveta Namestu svile — strupeni plini Londonski finančni list »Investing Chro-nicle« poroča, da se nemška vlada bavi z različnimi načrti, ki naj bi napravili Nemčijo tudi za primer vojne neodvisno od zunanjega sveta. živil in slrovin hoče pripraviti toliko, da bi zadostovalo za 3 in pol leta brez nadaljnjega uvoza. Prav tako pa se Nemčija preskrbuje z vojnim materialom. Posebno sumljive se vidijo angleškemu listu tovarne za Izdelovanje umetne svile. »Angriff« je še pred kratkim izjavil, da je mogoče nemško industrijo umetne svile v manj nego 12 urah spremeniti v indrustri jo strupenih plinov. Ko bo Nemčija izvedla še svoje načrte glede fabrikacije umetnega bencina, se bo spremenila v eno samo orožarno. Glede stroškov si v Berlinu ne delajo nObenih skrbi, kajti nov narodni bankrot bo na mah končal zadolžitev države. Blazen dvoboj v letalu Kaj je doživela ameriška letalka s študentom v zraku Ameriška pilotka Annette Gipsonova je vzela pri enem svojih zadnjih poletov a seboj nekega študenta, ki obiskuje tečaj za pilote, a je še daleč od tega, da bi Klobučki za pomlad Nekaj prikladnih pokrival za dame v letošnji seziji »obnovljenega sonca« Ekspres se je iztiril Železniška nesreča pirenejskega brzega vlaka — štirje mrtvi, sedem ranjenih — Strahote pri reševanju Jugozapadno od Bordeauxa se je primerila te dni ob dveh ponoči blizu postaje Marcheprime huda železniška nesTeča. Pirenejski brzi vlak, tako zvani ekspres srebrne obale, se je 30 km pred ciljem iztiril. Od trinajstih vagonov, ki jih je vlekel proti Bordeauxu, jih je sedem skočilo v d i r u 106 km na uro s tračnic. Štiri osebe so bile ubite, sedem pa ranjenih. Da ni bilo še več žrtev, gre zahvala samo okolnosti, da je bila garnitura brzega vlaka sestavljena iz najmodernejših jeklenih voz, ki so se pri sunku samo stisnili, ne pa razbili, kakor se zgodi ob nesrečah z lesenimi vagonu Kljub temu pa se je pri sunku neki vagon prvega razreda tako skrivenčil, da so le z največjo težavo rešili ponesrečence, ki so se vozili v njegovih oddelkih. Pet ut so trajala reševalna dela in ranjence so morali ves ta čas krepčati s konjakom, da niso omagali. Sprevodniku tega vagona je sunek zdrobil obe nogi. Ko so prežagali jeklene dele vagona in prišli do njega, je bil že mrtev. Med ostalimi ponesrečenci so Angleži in Francozi, med mrtvimi je tudi neki Rus. Zaradi nesreče so morali železniški promet na progi pri Bordeauxu ustaviti za 24 ur. Nesreča se je primerila zaradi tega, ker je četrtemu vagonu ekspresnega vlaka med vožnjo odletelo kolo. KITAJSKA MODROST Človek ceni pridatek večinoma bolj nego to, kar je kupil. Kdor sam nima dela, ga daje drugim Panait Istrati umrl Bukarešta, 16. aprila AA. Dopoldne je umrl znani književnik Panait Istrati. Nov letalski rekord Trimotorno letalo »Comet« je te dni doseglo nov letalski rekord na progi Crojdon— Le Bourget. Prispelo je namreč iz Londona v Pariz v 56 minutah. Vozilo je s povprečno brzino 220 milj na uro. Na tem letalu sta svojčas priletela angleška letalca WaUer hi Jones iz Avstralije na Angleško, in sicer v rekordnem času trinajst dni in poL Na sliki vidimo pilota Backinghama in potnika Sharp a po prihoda T Pariz mogel sam voditi letalo. Do višine 1500 se je mladi mož vedel povsem normalno, tu je pa stopil nenadoma k pilotki in jo pozval, naj se mu umakne, češ, da bo sam vodil aparat. Letalka je menila, da se norčuje in mu Je smeje dejala, naj ne počenja neumnosti Tedaj jo je presenetil njegov spačem obraz in divjost, s katero je odklonil njene besede. Začel je manipulirati povsem nesmiselno z aparaturo — letalka je spoznala, da ima blazneža na krovu. Letalo se je začelo nevarno sukati V največji grozi se Je vrgla letalka. na mladega moža, začel se je divji boj, med katerim Ji je uspelo, da je dobila v roko železen drog, s katerim ga Je treščila po glavi, da se Je zgrudil nezavesten, v zadnjem trenutku Je potem dobila letalo v oblast tn takoj pristala. Na tleh se Je Študent kmalu osvestil in se nI mogel dovolj naftudltl, ko so um povedali kaj je počel v zraka. On se vsega ni več spominjal in Je bil spet normalen. Letalka pa Je dejala, da že ni več upala na rešitev. Samo še malo naj bi trajal boj, pa bi bilo obeh konec. Ona sama Je izšla iz te avanture z nekaj strahu in majhno rano v obrazu. Železniški vagoni za letoviščarje Na Angleškem so že lani oddajali opremljene železniške vozove letoviščarjem v najem. Ti vozovi ne stoje stalno na kakšnem lepem mestu, temveč Jih po želji najemnikov prepeljavajo sem in tja, V njih Je prostora za šest oseb, imajo kuhinjo in majhen salon, na željo pa poskrbi železniška uprava, da dobe najemniki svoje obede iz krajevnih gostiln. Vozove oddajajo le zaključenim družbam in najemnina znaša po letnem času 3000 do 5000 Din — tedensko. Vendar se Angležem po vsej priliki ne vidi visoka kajti po letoviščarskih vagonih vlada živahno povpraševanje. MNOGI NE VEDO..* da je napačno, če pravijo, da se sove boj« dnevne svetlobe: so samo nočne ptice ,a zjutraj se rade malo sončijo, preden se odpravijo spat; da imajo Indijanci slabotneutrip nego belokožci; da so stari Rimljani tako radi hnefi vrtnice, da so jih uvažali celo iz Egipta, Atentat, ki ga ni bilo lz Ženeve poročajo, da je francoska policija prijela v Marseillu dva italijanska anarhista, Rudolfa Gunscherja in Čaromja, ki sta izpovedala^ da sta bila namenjena v Tunis. Med zasliševanjem sta priznala, o k © 1 Mladinski nastop Ljubljanskega Sokola Ljubljana, 15. aprila V soboto zvečer je matično društvo jugoslovanskega Sokolstva priredilo mladinsko akademijo v Narodnem domu. Telovadnica je bila z balkonom vred nabito polna občinstva. Med drugimi so se udeležili akademije prvi podstarosta SKJ Gan-gel, bivši narodni poslanec ravnatelj Ra-sto Pustoslemšek, častni starosta ljubljanskega Sokola dr Murnik ter zastopniki vseh ljubljanskih sokolskih društev. Ob sprcmljevanju sokolske godbe in orkestra so se točke hitro vrstile, tako da je ves nastop potekel kot učinkovita celota. Začele so deklice s kolom, pri katerem so v drugem delu pele. Petje pri telovadbi je radi dihanja naporno, vendar pa napravi lep in močan vtis. Ženska de-ca je nastopila še s prostimi vajami in s kratkimi kolednicami. Igre v obliki štafet so pokazali dečki, med katerimi je kak debeluharček nekajkrat pripravil gledalce do smeha in dobre volje. Dalje so nastopili dečki s prostimi vajami in simboličnim boksom Slednja točka je najbolj navdušila občinstvo in so jo morali ponoviti. Sledila je štirinajstorica obrtnega naraščaja, ki je stru: io izvajala svoje, ženski naraščaj je pokazal svojo marljivost z dovršenim izvajanjem prostih vaj. vaj na dveh gredeh in osmerice. Devetori-ca moškega naraščaja je nastopila s težkimi prostimi vajami, ki so zahtevale mnogo vežbanja, po1og tega pa še z vratolomnimi in efektnimi preskoki čez dva konja. Večino telovadnih točk so sestavili br. Gregorka, Šavnik, inž. Pehani, Flego, Malnarič in s. Vazzazova. Vse vaje so bile prvič izvajane in so v mnogem sličile Murnikovim, kar pa je povsem razumljivo, saj njegov vpliv ne more ostati neviden. Pri občinstvu je akademija dosegla toplo pohvalo. Po nastopu se je zbralo članstvo društva k družabnemu večeru v Kazini. Starosta br. Kajzelj je v svojem govoru podal nekaj lepih misli, nato pa se je vršila zabava, ki je poglobila vezi starejšega in mlajšega članstva. Večer je med petjem društvenega pevskega odseka potekel v veselem in animiranem razpoloženju. Sokolsko društvo Ljubljana—Šiška objavlja, da ima deca in naraščaj počitnice do 6. maja. Redna telovadba ženske dece in ženskega naraščaja prične 7. maja ob 18. odnosno 19. uri, telovadba moške dece in moškega naraščaja pa 9. maja ob istem času. Uprava in načelništvo. Obvestilo. Ako hočete, osobito sedaj pred velikonočnimi prazniki, uživati prvovrstne kranjske klobase, tedaj kupujte kranjske klobase mojega izdelka, ki so poznale kot SPBCLVLITETA in ki imajo na vsaki špiii vtisnjeno zaščitno zrmrriko, o čemer naj se pri nakupu vsakdo prepriča, ker le te »ljrbasove klobase« so izdelane v mojem obratu, kajti edino jaz z imenom Ur bas imam dosedaj v Ljubljani oblastveno dovoljenje za izdelovanje kranjskih klobas kot prekajevalec. Moj obrt za izdelovanje in prodajo kranjskih klobas v Slomškovi ulici št. 13, poleg Mestne elektrarne in pa Stari trg štev. 15 je najstarejši in starorenomiran in uživa v tu- in inozemstvu najboljši sloves. Ta svoj obrt vodim slej ko prej vedno sam pod svojim imenom. Cenjenim naročnikom se najtopleje priporoča lastnik: Miroslav Urbas, izdelovanje in prodaja pristnih kranjskih klobas, Slomškova ulica št. 13 poleg Mestne elektrarne, telefon štev. 33-22, in pa Stari trg štev. 15. H~ Savezni vadlteljskl tečaj za članice zaključen Pretekli teden je načelnica s. Elza Skalarjev« zaključila savezni vaditeljski tečaj za članice. Prisostvoval je tudi I. namestnik staroste br. Gangl, ki je v navdušujo-čih besedah pozval tečajnice, naj z ljubeznijo posvetijo pridobljeno znanje v prid Sokolstvu in narodu. Sam tečaj, ki bo brez dvoma rodil lepe uspehe, je bil otvorjen 18. marca. Obiskovalo ga je 45 članic iz vseh delov države le Mostar ni poslal vanj nobene članice. Pomemben je v zgodovini našega Sokolstva ta tečaj tudi zaradi tega, ker je to prvi primer, da sta se ga udeležili tudi go-jenka iz vrst COS s. Nora Hajkova, članica čsl. mednarodne tekmovalne vrste, in prednjakinja ter zastopnica zamejnega ruskega Sokolstva sestra Grigorjevna Para-skeva, ki je prispela na tečaj iz daljne Rige v Latviji. Praktične vadbe in predavanj je bilo po 7 do 8 ur dnevno, udeleženke so predelale vso predpisano tvarino. Tečaj je vodila savezna načelnica sama, ki je prav po materinsko skrbela za poverjene ji go-jenke. a krepko sta ji pomagali vaditeljici s. Jelka Banova in Milica Šepa. V tečaju so predavali člani in članice STO, med njimi s. načelnik br. Ambrožič, s. podna-čelnik br. Jeras. dr. Alija Košir in drugi. Fosebne nagovore pa sta imela še podsta-rešina E. Gangl in br. Janez Poharc. Tečajnice so bile nastanjene v Vajenskem domu, kjer so imele tudi prehrano. Z vso postrežbo so bile zadovoljne, hrana je bila tečna in zadostna, kar je pogoj za uspeh pri napornem telovadnem delu. Poslovilni večer v hotelu Bellevue je potekel v najlepšem, res iskrenem sestrskem razpoloženju. Bilo je izrečenih tudi nekoliko vzpodbudnih, napol resnih, napol šaljivih nagovorov. V imenu tečajnic se je vsem predavateljem, zlasti pa ^estri načel-nici zahvalila s. Djurdjica Brozovičeva. Iz-pregovorili sta tudi sestri Hajkova iz Prage in Paraskeva iz Rige, ki sta se zahvalili za vse, kar sta v tečaju pridobili, zlasti pa za res pravo sokolsko sestrstvo, ki je bilo tako prisrčno in ljubeznivo, da sta se počutili kakor doma. Štiridesetpet mladih va-diteljic je iz bele Ljubljane poletelo na svoje domove širom Jugoslavije in izven nje, da na sokolskem polju vrše veliko misijo telesnega in moralno-duševnega podviga jugoslovenske žene. Sokol Ljubljana DL priredi drevi ob pol 21. v garderobi na Prulah predavanje o Bolgariji. Predaval bo prof. dr. Štrukelj. Članstvo in naraščaj vabljeno k zanimivemu predavanju. Mladi odsek jeseniškega Sokola na Hrušici nam je pod veščo roko br. Pirca uprizoril v nedeljo 14. t m. veseloigro »Maksi«. Burka je v vsem prav dobro uspela. Vsi igralci, še posebno pa »Matasanov Nace«, kt ga je igral br. Mrvica, so odlično z močnim humorjem zabavali gledalce. Želeti je. da se mlademu odseku pripomore do skorajšnje osamosvojitve v društvo, saj je nujno potrebno, da se ustanovi prav na Hrušici kot obmejnem kraju močan opornik naše nacionalne mladine, ki bo lahko kljubovala vsem napadom nam sovražnih ljudi. Agilnemu bratskemu odseku na Hrušici pa še mnogo podobnih uspehov! Zdravo! Sokolsko društvo Cerknica. V nedeljo 7. aprila se je poročil na Brezjah br. France Berginc s s. Tinko Gadnik. Br. Berginc je agilen in vesten prosvetar tukajšnjega sokolskega društva. Mnogo lepo uspelih prireditev nam je režiral. pri katerih je navadno tudi sam sodeloval v glavnih vlogah. Želimo, da bi še v bodoče s prav takim veseljem in požrtvovalnostjo deloval. Mlademu paru želimo obilo sreče! Isti dan je priredilo naše društvo mladinsko akademijo. Spored je bil zelo pester, vse točke so bile prav dobro izvajane, za kar gre zahvala vaditeljem dece in naraščaja, predvsem s. Repičevi. Iz življenja na dežel? Iz Trbovelj t— Čebelarji! Tečaj o kuhi voska bo na veliki petek pri Jenku v Hrastniku. Prinesite do velikega petka voščine v vreči z imenom lastnika m težo. Došla semena medunosnih rastlin dobite brezplačno pri društvenem tajniku K. Omerzu v Trbovljah št. 37. DARILA ZA PIRHE in lepe pomaranče po najnižji eenl ram priporoča slaščičarna Kozina. t— Predavanje. Kolo jugoslovenskih sester priredi 25. t. m. ob pol 20. predavanje na vodenski šoli. Predavala bo odvetniška pripravnica Rast a Pleskovič o temi: Pravo žene in otroka. Dis i- m m Mnogi bodo enostavno rekli: to nI — fltof! Gotovo bodo to rekli oni, ki mislijo, da štof, ki ne stane Din 300.—, sploh ni tkanina. Toda kaj je na stvari? Moda je brezobzirna in prinaša dostikrat vxoroe, ki postanejo t kratkem času zopet nemoderni. Razumljivo je, da tovarne, ki jim je moda reguiativ, trpe velike škode. Zato poskušajo, da stavijo v promet take tkanin« po najnižji ceni. Isti slučaj je tudi pri nas. Poedinl vzorci so izgubili svojo popularnost. Zato smo jim določili ceno izpod nabavne cene. Sicer pa so vse te naše tkanine po Din 80.— do Din 120.— kvalitativno na popolni višini in izdelane iz najboljših surovin, kakor vsi ostali naši proizvodi« Za one, ki jim ni glavno moda, pač pa solldnost kvalitete, predstavljajo te naše tkanine odlično možnost cenenega nakupa. Cena za meter od Din 80.— do Din 120.—« Tkanine za vsak žep ln vsak okus VLADA TE0KAR0VIČ I KOMP. Tovarna v Paračinu, prodajalne v vseh večjih mestih Jugoslavije. Javljamo žalostno vest, da je naš tovariš, gospod &AJŽEL3 JERNEJ kontrolor Hranilnice dravske banovine Ce pomočite svoje uboge izmučene uj pekoče noge v toplo vodo, kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella, da je postala bela kakoT mleko, boste takoi občutili divno o.ai-šane. Na tisoče kisikovih mehurčkov se sproščuje ter prihaja skupa, z zdravilno m pomirjaiočo soljo v sleherno Enojnico. Ur-kulacra krvi se obnovlja. strupi izginjalo, bolečine pa takoj prenehajo. Kurja očesa in trda koža se omehčajo, da lih lahko brez vsakih bolečin odstranite s prsti. Zuiu se zmanjkujejo, dokler popolnoma ne izginejo Naslednji dan lahko obujete čev |e m celo' številko manjše ter hodite in plesete tako udobno, kakor da Vas noge nikdar niso bolele Uspeh Saltrat Rodella. ki se prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parfumeruah, je siguren, cena pa je neznatna. dne 14. t. m. umrl. Dragega pokojnika spremimo na zadnji poti v sredo, dne 17. t. m., ob 4. popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani. Pokojnika bomo ohranili v lepem spominu. Ljubljana, dne 16. aprila 1935. Uradništvo Hranilnice dravske banovine v Ljubljani. Vremensko poročilo Številke m označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja. 1 stanje barometra, 1 temperaturo, 4. relativno vlago v odstot-Kih, 5 emer ln brzino vetra, 6. oblačnost t)—10, 7. padavine v mm, 8 vrsto padavia, Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, drage najnižjo temperaturo-16. aprila Ljubljana 7. 766.2, 2.6, 72, mirno, 0, —, — Ljubljana 1«, 761.9, 14.4, 80, 83, 0, —, — Maribor 7, 764-6, 2J), 80, mirno, 0, —, — Zagreb 7, 766.3, 5.0, 70, Wtt, 0, —, — Beograd 7, 761.7, 4.0, 80, NW2, 10, dež, 7.< Sarajevo 7, 765.6, 4.0, 80, mirno, 8, —, — Skoplje 7, 769.8, 10.0, 60, NW6, 8, —, — Kumbor 7, 762.0, 11.0, 50, NE2, 0, —, — Split 7, 763.4, 10.0, 80, NB5, 0, —, — Rab 7, 764.8, 9.0. 60, SE2, 0, —> —; Rog. Slatina 7, —, 0.0 92, Wl, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 15.2, 1.5; Maribor 11.0, 1.0; Zagreb 14.0, 4.0; Beograd 10.0, 4.0; Sarajevo 9.0, 2.0; Skoplje 22.0, 5.0; Kumbor —, 8.0; Split 17.0, 8.0; Rab —, 6.0; Rogaška Slatina 12.0, —1.0. 10VČN\ ^flptfjtf/ Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov in žolčnih bolezni pošlje brezplačno GL zastopstvo za Salvat-čaj lekarna Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. 48 Za jugoslovenske patente št. 6488 od 1. junija 1929 na: »MOTORNO VOZILO« (>Moto rfahrzeugc) ; St. 6490 od 1. junija 1929 na: »RAZPOREDBA MOTORJA PRI MOTORNIH VOZILIH« (»Anordnung des Motors von Motorfahrzeugen«); št. 7035 od 1. decembra 1929 na: »SILOSTROJ NA GORENJE« »Verbrennungskraf tmasehine«) in do-punski patent št. 7556 od 1. aprila 1930 na: »MOTORNI VOZ« (»Motonvagen«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing* Milan Suklje, Ljubljana Beethovnova ulica 2. ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE MKerji Korny Umrla Je naša predobra mama, stAra mama, tašča, sestra, svakinja ln teta MARIJA KOKALJ roj. OMERSA odvetnikova vdova po dolgem trpljenju dne 16. aprila 1935 ob 14.% url ▼ 63. letu starosti. Pogreb bo ▼ četrtek, dne 18. aprila 1935, ob 15. uri iz Marmontove ulice Stev. 14. LJubljana, Warezawa, Vevče, Kranj, dne 16. aprila 1935. Rodbine: nrof. 2ELJEZNOV, dr. PIETRZYKOWSKA, ing. KOKALJ, SAJOVIC, 3694 /t) ul • m. — -»~ ' ■ —> ""o"--- MERK, BERJAK in dr. OMERSA. Zahvala« Za premnoge izraze sočutja ob prezgodnji izgubi našega dobrega p&pana dr. H. Tume odvetnika za poklonjeno krasno cvetje in mnogobrojno častno spremstvo izrekamo vsem prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Lončarju In g. dr. J. Pretnarju za globoko občutene besede in pevskemu zboru Glasbene Matice za ganljivi žalostinki. Ljubljana, dne 15. aprila 1935. Rodbina Tumova. 3689 Zahvala. Za mnoge izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti dobre sestre, tete In svakinje, gospodične Alojzije Gregorič darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so drago spremili na njeni zadnji poti, se najprisrčneje zahvaljujemo. Novo mesto, dne 15. aprila 1935. Žalujoči ostali. 3686 Kodak kamera, ki stane samo Din Naposled je le prišel čas, ko si bo lahko vsak nabavil fotografično kamero. Sedaj si lahko tudi Vi privoščite vse veselje, ki ga drugi že uživajo pri fotografiranju. Kodak Baby - Brownie kamera je tako enostavna pri uporabi, da bi tudi otrok posnemal z njo dobre slike. Zahtevajte od najbližjega fototrgovca, da vam pokaže Kodak Baby-Brownie kamere. Format slike je zelo lep, velikost pa 4X6.5 cm. Uporabljajte vedno Kodak aH Pathe filme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke. R. L. Stevenson: 9 SAIMT-¥VES Prigode francoskega ujetnika na Angleškem >Ne, gospod,« je odgovoril, to pot po angleško, >nisem plemenitega .rojstva', kakor se pravi po vaše, in vse, česar se smem nadejati, je to, da bom kedaj umrl poštene .smrti'. Ime mi je Ro-maine. Danijel Romaine, odvetnik v londonski Cityji, vaš sluga; in kar vas utegne še bolj zanimati: prišel sem na željo vašega starega strica, gospoda markiza.« >Kaj ?<. sem vzkliknil. »Markiz de Kerou&l de Saint-Yves hoče priznati Napoleonovega vojaka za svojega 6orodnika?< >Ko je dobil prvi glas o vaši — hm, o tem, da služite Bona-partu, je bilo podoba, da bo stala ta novica starega gospoda življenje, toli huda je bila njegova jeza. A sčasoma so se stvari nekoliko izpremenile — nekoliko ali pa kar zelo. Zvedeli smo, da je vaš polk odrinil na Špansko, v boj proti Angležem; in potem, da so vas zaradi nekega drznega dejanja povišali v častnika, in pozneje, da so vas spet degradirali v prostaka. Obenem se je jel gospod de Keroual čuditi temu, da je neki drug sorodnik, ki živi pri njem na Angleškem, čudovito dobro poučen o dogodkih v Franciji. Tako je nastalo mučno vprašanje, ali ni ta mladi gentleman morebiti vohun. Skratka, gospod, baš pri poizkusu, da bi vam jo hudobno nagodil, si je vaš bratranec sam izkopal jamo.< Moj gost je pomolčal, vzel ščepec tobaka in me dobrohotno pogledal. >Potem sta se pripetila še dva dogodka,« je nadaljeval. >Prvi dogodek j« bilo srečanje gospoda markiza z gospodom de Mausd- antom.« >Tega človeka sem spoznal v svojo škodo!« sem vzkliknil. >Prav zaradi njega sem izgubil častniški čin.« >Ali je mogoče?« je dejal notar. »Niti slutil nisem.« >Oh, ne mislite, da se pritožujem, sem rekel. >Ce vam zaupajo človeku ujetnika, naj ga stražite, vi mu pa daste, da uide, je degradacija še milostna kazen.« »Za to boste zdaj poplačani,« je.odvrnil. »Glavno v tej istoriji je, da je gospod de Mauseant z veliko hvaležnostjo govoril o vas in opisal vaš značaj tako, da se je stričevo mnenje o vas bistveno izpremenilo. Kmalu potem je prišel k markizu vaš ponižni sluga in mu predložil neoporečni dokaz tega, kar smo že dolgo sumili. Vsak dvom je bil nemogoč. Potratno življenje gospoda Alaina, njegove obleke, njegove ljubice, igra, njegovi dirkalni konji, vse je bilo pojasnjeno: bil je Bonapartov plačanec, najet vohun, in je držal v rokah niti zadeve, ki jo smem imenovati mrežo nenavadno umazanih podjetij. Gospodu de Keroualu je treba priznati, da je tudi v tem primeru nad vse viteško ravnal: uničil je dokaz o sramoti enega svojih pranečakov in neutegoma naklonil vse svoje zanimanje drugemu izmed njiju.« >Kako naj to razumem?« >Dajte, da vam razložim. Človeški naturi je dana znamenita omahljivost, in ljudje moiega stanu imajo posebno dosti prilike, da jo opazujejo. Sebičen človek prekrasno živi brez žene in otrok, da, brez vsakega človeškega bitja, izvzemši nemara brivca in lekarnarja; kadar pa pride smrtna ura, je isti človek menda kar telesno nezmožen umreti brez dediča. Vikont Alain, ki tega sicer niti ne sluti, je menda popolnoma izginil s prizorišča. Ostane to- rej samo še vikont Anne kot njegov naslednik.« >Kakor vidim, si ne prizadervate, da bi mi narisali Bog si ga vedi kako ugodno sliko mojega strica markiza.« >Ni moj namen, da bi slabo govoril o enem svojih najboljših klijentov,« je odvrnil. >Goepod de Kčroual je živel razbrzdano, kar žalostno razbrzdano življenje. A vendar je to mož, ki ga ne morete poznati, ne da bi ga občudovali: njegova vljudnost je izbrana, da nikoli tega.« »Tedaj res mislite, da je kaj upanja zame?« »Umejte me prav,« je dejal; »nobenega pooblastila nisem dobil, da bi govoril o oporokah in dediščinah. Poslali so me semkaj eamo zato, da vam sporočim novico: gospod markiz de Kčroual bi rad videl svojega pranečaka.« »Hm,« sem dejal in se ozrl po utrdbah, ki so naju obdajale. >v tem primeru ne pojde drugače, kakor da pride Mohamed h gori.< »Ne zamerite,« je rekel gospod Romaine, »znano vam je, da je vaš stric star gospod; nisem pa še povedal, da je popolnoma strt in da je njegova smrt pred durmi. Ne, ne, gora mora priti k Mohamedu.« »Iz angleških ust je ta opazka vsekako pomembna!« sem odvrnil. »Ali, ker ste po naturi in poklicu shranjevalec človeških skrivnosti, se menda lahko zanesem na vašo molčečnost. Ta skala je, kakor vidite, zelo visoka in zelo strma; vendar se nadejam, da bom kmalu imel dvojico peroti, ki me morda poneso do njenega znožja. Ko bom pa spodaj, si ne bom več vedel pomoči.« »Prav tedaj vam utegne biti naša pomoč v korist,« je prestregel notar. »Da sem jaz na vašem mestu, bi pred vsem imel s seboj tole, bodi v notranjem žepu, bodi v čefvlju« Tako govoreč mi je podal sveženj bankovcev. m novi lahki model kromiran z novo zavoro na prednjo os, na ugodna mesečna odplačila. Cenik se pošlje na zahtevo brezplačno.9 Ipn LJUBLJANA, Tavčarjeva Podružnice: Kranj, Novo mesto, Celje: Miklošičeva Z. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, kl iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Din J/ v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ^Jutra", Ljubljana. za velikonočno številko »Jutra« naročite čim prej, najkasneje pa do petka do 12. ure, ker bo velikonočna številka Jutra izšla že v soboto zjutraj. OGLASNI ODDELEK JUTRA Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brezposelne trgovske sotrudnike ta prodajo kemičnih izdelkov za Celje in Maribor i 5 č e »Pana«, Ljubi jana-Moste. ?.i-t3-5 Ezaassa Beseda t Din, davek 2 Din, ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večje podjetje išče uradnika zmožnega slovenske, srbohrvaške in nemške korespondence in nemške stenografije. Izčrpne ponudbe z navedbo zahtevka plače na oglasni oddelek »Jutrac v Ljubljani pod »Takoj 2«. 7350-1 Natakarico kavcije zmožno, prikupljive zunanjosti — sprejmem v manjšo gostilno v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oiiiejek »Jutra« pod šifro »Pomladi. 7150-1 Mladega brivskega pomočnika sprejme takoj ali s 1. majem v stalno službo Stane Stravs. frizer za dame in gospode, Šoštanj. Dobrega brivskega pomočnika sprejme takoj u iipoma-ganje salon Mrli v Radovljici. 7>ffis-a Kontoristinjo zmožno slovenske bi nemške korespondence, samostojnega knjigovodstva in verzirano v davčnih zadevah, starejšo, sprejmem — event. takoj. Stanovanje in hrana v hiši, piača po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbo starosti in zadnje službe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva, dobra moč«. 7437-1 Rudar, nadzornika (Steiger) za večji rudnik lignita v Zagorju, zlasti izurjenega v delih z lignitom, z dovršeno rudarsko šolo, iščemo za takoj. Ponudbe pod 40203 na Puhlici tas, Zagreb. 7-468-1 Th. Rotman: Brata Smuka Šofer je zdaj rešil Petra iz vratolomnega položaja in obrnil voz. Motorni kolesi so naložili na sprednji konec; Izidor in Peter sta hitro stisnila vrlemu kmetu roko, zlezla v avtomobil In čez četrt ure oddala motorni kolesi pri trgovcu. »Prihodnji teden ju prideva Iskat, glejte, da bosta korenito popravljeni!« Brivskega pomočnika sprejmem takoj na šmar-tinski cesti IS. 7470-1 Sluf.be iš^e Beseda 50 para, davek 2 Din, za lllro ali dajanje aaslova S Din. Najmaajši znesek 12 Din. Pridna gospodinja popolnoma izurjena v Šivanju, želi službo pri kaki starejši osebi — tudi brezplačno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -Inteligentna«. 7-164-2 Zakonca z večletno prakso ln kavcijo, želita mesto portirja in sobarice, ali kaj primernega v letovišču. Per-fektno znanje slovanskih, nemšk ega, francoskega, italijanskega in drugih jezikov. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jugoslovan«. 7491-2 Mlado dekle absolventka gospodinj. Šole ki zna poleg vseb gospodinjskih del tudi nekoliko šivati, prosi službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna«. 74B9-2 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSI inesek 17 Dia. Interesentom za motorna kolesa Ka zalogi imamo še 4 motorna kolesa z angl. Black-burn motorji, katera razproda jamo po zelo ugodnih cenah. Pred nakupom si oglejte našo zalogo. — »Jugu« d. z o. z., Maribor, Tattenbachova ulica št. 14 7167-10 Motor 500 ecm, z levoročnim krmilom, po ugodni ceni proda K. Muhor, Kamniška 19 7-M8-10 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 lin. Kompletno pisarn, opremo aH posamezne dele, v dobrem Btanju kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidno«. 7403-7 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Športne suknjiče prima h 96 Din, pnmparce. modne hlače itd. kupite zelo ugodno pri Prt-skerju, Ljubljana, Sv. Petra e. 14 31-6 Nizke vrtnice krasne barve, 10 komadov za 60 Din, visoke 1 komad po 16 Din — kakor tudi orjaške jagode 100 komadov ta 30 Din razpošilja po povzetju vrtnarstvo Ivan Jemec. Maribor. 107-« Velikonočna darila po najnižjih cenah, najboljše kakovosti, priporoča cenjenemu občinstvu tvrdka F. M. Schmitt Lju„.jana, Pred škofijo — Ltngarjeva ulica št 4. Nizke cene in solidna po-strežba! — Pridite sigurno! 133 Otroški voziček lep, dobro ohranjen, naprodaj v Kersnikovi ulici št. 3, pritličje. 7455-6 Otroški voziček športni, dobro ohranjen — naprodaj na Opekarski cesti štev. 23 — Trnovo. 7430-6 Živa meja Poceni prodam 350 triletnih tudi pozimi zelenih grmi-čev liguster ovalifolium. — Rožna dolina, cesta IV/®. 7447-6 Sunka, kozliček, jagnje, telečje meso za velikonočne praznike po solidni ceni pri Petriču, mesarju v Selškem drevoredu, Ljubljana, t-elef. 37-48 7440-6 Otroški voziček lep, športni, dobro ohranjen, poceni naprodaj v Staničevi ulici 27. 7-CT2-6 Vrtnice v najnovejših različnih barvah proda Brecelnik Ivan, Velika čolnarska uliea 2tt. 7468-6 Beseda 1 Din, davek 2 Oln. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dln. Vložnice vseh bank nakup, prodaja ln ealoga. vseb vrst posojila kulantno tn zanesljivo »Flnancler«, Zagreb, .lica 9 Telefon interurD. 44-0©. Naročila s dežele f« ltvr šujejo takoj. 1SS-16 2 osamljena gospoda (ali dame) sprejmem v skrbno oskrbo, če ml plačata dolg 180.000 dinarjev, kl ga Imam na krasni vlll z velikim vrtom, parno kurjavo, elektrika, vodovod. V mirnem ln zdravem kraju. Bližja pojasnila prosim ustmeno pod »Skrbna - vestna« na ogL odd. »Jutra«. 7176-16 Knjižico Mestne harnilnice ljubljanske, z vlogo 4500 Din prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mestna«. 7443-16 Vložno knjižico Kmetske posojilnice, 80.000 Oin, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Proti gotovini«. 7185-16 Knjižico Mestne hranilnice v Ljubljani, z vlogo 300.000 Din prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Najvišji ponudnik«. 7428-16 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vhod iz Vidovdanske ceste (pri gostilni Možina). 70 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dame, pozor! Dva nova spomladanska kostima zelo poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 74156-13 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večjo sobo kot poslovni lokal iščemo s 1. majem v centru mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lokal 1935«. 7440-19 Trgovski lokal v »Pegiemu« na Poljanski cesti št. 1 takoj oddam. — Poizve se pri hišniku. 7448-19 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zemljišče v Sp. Šiški cca 15.000 m' veliko ugodno naprodaj. Vodovod in elektrika v bližini. V poštev pridejo knjižice Mestne hranilnice. Pojasnila daje Miškec, Ljubljana VII — Medvedova 38, telefon 35-75 5336-20 Dvostanovanj. hiša novozgrajena, 6b TVrševi cesti na periferiji naprodaj za 80.000 Din. Vzame se tudi knjižica prvih ljubljanskih denarnih zavodov. — Vprašati v restavraciji Sokolaki dom na Taboru. 7410-20 Hišo na gL trga (enjonadstrapno) pripravno aa obrtnika, v meetu na Dolenjskem (brivec Je vpeljan) v zelo dobrem stanju, prodam. Elektrika, vodovod. Isto tam: lovski voz (dvosedežen s streho), avstr. Izdelek, 3 parlzarje, 1 par kšlrav (lepih) 1 par komatov z dvojnimi kisi, 1 boljši komat. Vse kompletno. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Samo proti gotovini 888«. 7175-20 Več stavbnih parcel v krasni legi. pod ugodnimi pogoji prodam. Vodovod in elektrika. Pojasnila daje Andrej Kregar, St Vid št. 59. (VT76-90 Krasno letovišče z lastnim ribolovom in kopališčem, blizu Ljubljane ugodno naprodaj. Krasna lega. Oferte na oglas, od-dtlek »Jutra« pod značko »Letovišč« 888«. 7444-20 Štiristanovanj. hišo (vilo) i velikim vrtom prodam za knjižice Mestne hranilnice in nekaj gotorvi-ne. Cisti donos 22.000 Din. Hiša j? zidana pred vojko in v najboljšem stinju. — Oferte pod »Solnčna lega 888« na oglasni oddelek »Jutra«. 7445-20 Parcelo na Jezici ugodno prodain. Mala vas št. 50. 7466-30 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova -ni a « 3(98911» refOEmfBN Hia S Ia perutnina štajerska, pitana, ajdov ln cvetlični med ter j a j e a za praznike po konkurenčnih cenah. — Sprejemajo se prednaročila Kmetijska družba v Ljubljani, filijalna trgovina v Igriški ul. 3. Telefon 3T7-55 7471-33 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dvoje štirisobnih stanovanj v visokem pritličju, — Gledališka ul. 7 ln Beethovnova nI. 15, desno, a kopalnicami, oddam, primerno za zdravnika aH za večjo pisarno. 7267-21 Hitite po čevlje! Hitite po čevlje! Izrabite ugodno priliko in si nabavite izvrstne DARA čevlje po 20 do 30 odstotkov znižanih cenah Pohitite dokler še traja zaloga! Prodajalne: „Jara" LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 20 MARIBOR, Gosposka ulica štev 18, pri firmi Martine ZAGREB, Hica štev. 60 Trisob. stanovanje komfortno, v sredini mesta oddam ■ 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 73'.3-31 2 solnčni stanovanji dvo- fn trisobno, v vili, v L nadstropju oddam s 1. majem na Mirju v Langu-sovi ulici št. 5. 7465-^1 Za 1000 Din mesečno oddam štrrisobno parketirano stanovanje v novi vili. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7432-31 Dvosob. stanovanje oddam z majem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 71459-31 Beseda 2 Din, davek 2 Din xa iifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 30 Din. Samo odraslim pošljemo novi katalog S, oaz van »Šola ljubezni« sreče ln obojestranskega za dovoljstva v zakonu. Ka t&log je opremljen l tnte-resantnimi slikami ii ipe sijalnib področij higijenskib pripomočkov r zakonskem življenju kot n. pr. ženska ln moška zaščitna sredstva, pariške novosti ln fotogra fije la drn?t. intimne spe cijalitete za zakonske živ ljenje. Pošljemo diskretno, zaprto, brez zunanjega naslova tvrdke, ko« priporočeno pismo proti povzetju ta Din 17.50. Zelo zanimiv prospekt »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« pošljemo proti povzetju ca Din 17.50. »SOLO LJUBEZNI« - ln »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« skupaj pošljemo proti povzetju ta Din 29.50. Zastopstvo »Salus«, Zagreb 2-Jo., Samostanska ul 13-1940-6 Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 12 Din. Sobo lepo opremljeno, t vhodom s stopnišča, iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oar?oniera«. 7446-03'a Sobo s posebnim vbodom, išče gospodična. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Za 1. maj«. 7469-23/a [U iT'M iT'T* Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Sostanovalca h gospodu, H je v službi sprejmem g 1. majem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7457-23 Opremljeno sobo na Resljevi cesti oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7406-23 Dve prazni sobi zelo lepi, v novi vili takoj oddam. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 7473-33 Prazno sobo separirano. zelo čisto in solnčno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 7467-23 Krasno sobo s kopalnico, oddam boljšemu goepodu. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 7434-23 Informacije Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izjavljam da nisem plačnik ra kakršnekoli dolgove, ki bi jih napravila moja žena. — Anton Brecelj. Vodovodna cesta 5. 7453-31 Razno Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Telefon 2059 Suha drva, premog, jC karbopakete « ^ dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 uspehov na en oglas v „JUTRU" Ni vsako Izbočeno steklo PUNKTALNO STEKLO Beseda »Punktal« je postavno zaščiteno geslo tovarne Zeiss za označbo točkastega očrtavanja njenih stekel za naočnike — Zeiss-ovo kvaliteto. Cena Punktal stekel nI dosti večja od drugih Izbočenih stekel. Kot znamenje ima vsako Zeiss steklo u gravirano znamko j7j Pazite na to! ZEISS - PUNKTAL DOVRŠENO STEKLO ZA VID Zeiss-ove reklame v izložbenem oknu ram pokazujejo strokovno trgovino za optiko, v kateri dobit« vse Zeissove izdelke. Pojasnjevalni list »Punktal« in cenik brezplačno pri Cari Zeiss, Jena ali pri M. Pav-lovid, generalno zastopstvo za Jugoslavijo, Beograd, Mil. Draškoviča ulica 9 — Poštanski pretinac ŠEL SOKO OBLEKE REKLAMNA PRODAJA ZA POMLAD SOKO kamgarn obleka, moška, izdelana po najnovejšem kroju, katera je stala Din 560.—, prodajamo sedaj za Din 400.— SOKO damski plašči, pariški kroji, od . . Din 200.— naprej SOKO otroške oblekce v raznih barvah od > 53.— SOKO moške obleke, pomladanske . > » 250.— SOKO moške obleke s pump hlačami. > » 255.— SOKO trenchcoati, moški in ženski . » > 330.— SOKO trenchcoati, dečji.....> » 150.— SOKO moške hlače, kaša v raz. barvah » » 95.— SOKO moške hlače, trpežno blago . > > 70.— OPOZARJAMO VAS, DA SO SOKO OBLEKE izdelki domače tovarne, ki daje delo in zaslužek DOMAČIM LJUDEM. Oglejte si še danes cene, izdelavo m kakovost naših izdelkov! Prodajalne SOKO oblek: LJUBLJANA: Sv. Petra cesta 23 in Celovška cesta 63 KRANJ: Tavčarjeva ul. 2 CELJE: Kralja Petra c. 22 MARIBOR, Aleksandrova cesta 27 3690 Urejuje Davorin Ravljea, — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za lnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.