ISSN 0350-5561
za konectedna
Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo bo. Hladno bo, zjutraj bo marsikje slana.
številka 41
četrtek, 15. oktobra 2009
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
- ■ J
- _ . ,... i*" : I
Foto: S. Vovk B^to«
Resno, kot bi šlo zares
Velenje - Minuli petek in soboto je Velenje kar z dvema velikima reševalnima vajama dokazalo, da je preventivno izjemno ozaveščeno mesto. V petek so na Premogovniku Velenje pripravili republiško reševalno vajo, ki jo je spremljala tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. V soboto dopoldne pa je res velika reševalna vaja, v katero je bilo vključenih vsaj 100 posameznikov in 25 vozil, potekala na novi avtobusni postaji. Obakrat so se tako gasilci kot reševalci, policisti in ostali sodelujoči »obnašali«, kot da gre zares. Tudi zato, ker se bi lahko res zgodilo. In če bi se, je treba biti pripravljen. Več o obeh vajah na notranjih straneh časopisa.	bš
Se zgodba z vodo v Vinski Gori končuje?
Velenje, 13. oktober - »Z danes sprejetim odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Krajevne skupnosti Vinska Gora bomo okoli 50 družin, ki se ob že zgrajenem mestnem vodovodu niso želeli priključiti nanj in tudi še niso poravnali komunalnega prispevka, lahko v to prisilili,« je po tem, ko je velenjski mestni svet v torek sprejel Odlok o oskrbi s pitno vodo v Vinski Gori, zaključil to točko dnevnega reda. Pred sprejetjem odloka so opravili veliko razgovo-
rov tudi s krajani, gre pa predvsem zato, da bodo prebivalci treh zaselkov z novim letom izgubili vodno dovoljenje za uporabo lastnih, vaških vodovodov, iz katerih se še vedno napajajo. Voda v njih pa je velikokrat oporečna. Če bi krajani po novem letu želeli sami vzdrževati svoj vodovod, bi letno potrebovali zelo veliko sredstev, po novem pa bodo sami odgovorni zanj. Županje napovedal, da bodo po novem letu to preverili tudi s pomočjo komunalne
inšpektorice, in še to, da bodo gradnjo vodovoda v Vinski Gori nadaljevali, ko bodo krajani že plačali komunalni prispevek. Tako bo poslej tudi na drugih področjih; v Črnovi in Bevčah, kjer naj bi spomladi začeli graditi kanalizacijo, bodo odšteli okoli 1700 evrov komunalnega prispevka na hišo, priključke do hiš pa bodo morali financirati sami.
■ bš
Se bomo pa s črno mazali
MilenaK rstič- P laninc
V Cirkovcah in Plešivcu le še to šolsko leto?
Odličen aparat premalo odličen za zdrav stve no zavarovalnico?
ZZZS je sprejela zahtevo, da se minimalna plača v Sloveniji dvigne na 600 evrov neto oziroma 835 bruto. V Gospodarski zbornici Slovenije so takoj skočili v zrak. Ocenili so, da bi zaradi tega brez službe lahko ostalo 74.000 ljudi. VZSSS so »udarec« odbili. Za taktiko zastraševanja javnosti, predvsem pa delavcev gre, ker ga ni, ki bi znal izra ču na ti, kaj bi tak dvig minimalne plače dejansko pomenil. Sedanji »mini-malec« znaša 431 evrov neto, prag revščine pa je že pred dvema letoma znašal 495. A zaslužiti 431 evrov je seveda bolje kot zaslužiti nič.
K sreči pa življenje ni le delovni dan, je tudi praznik. Praznik je bil prejšnji teden, ko je slovenska nogometna reprezentanca v Bratislavi premagala Slovake. In spet se je potrdilo, da je nogomet najbolj pomembna postranska stvar na svetu. Ljudje so se veselili uspeha. Veselil se ga je tudi predsednik naše vlade, kipa ga je veselje le malo preveč zaneslo. Da se bo, če se Slovenci uvrstijo na svetovno, ki bo vAfirki, po obrazu premazal s črno barvo, je obljubil nogometašem. Halo? Zakaj s črno?
Mogoče je bil praznik tudi včeraj, a predvčerajšnjim tega še nismo vedeli. A če je bil, so se poročila začela z veseljem nad nogometaši, ne z žalostjo s plačami. Minimalnimi ali pa maksimalnimi. Oboje spravlja ljudi ob pamet. Včasih tako zelo, da bi se kar s črno namazali.
9770350556014
lokalne novice
Cisco za Telemach razvija nove storitve
Velenje - Vodilni svetovni proizvajalec omrežne internetne opreme Cisco Systems za največjega slovenskega kabelskega operaterja Telemach, ki upravlja tudi kabelsko omrežje v občini Velenje, razvija celostno rešitev za digitalne video vsebine. Telemach bo z njo nadgradil svojo omrežno infrastrukturo in posledično uporabnikom omogočil nove vsebine.
Cisco bo zagotovil niz vnaprej pakirane programske opreme, ki bo Telemachu omogočila uporabo novih storitev, vključno z interaktivnimi igrami, novicami in informacijami o vremenu. Ta celostna rešitev za digitalne video vsebine se bo upravljala prek glavnih video nadzornih naprav v Sloveniji, začetek uporabe storitev pa je načrtovan za november letos.
Od novembra bodo tako uporabniki lahko dostopali do videa visoke ločljivosti, temu pa bodo sledile različne interaktivne storitve, kot so video na zahtevo v realnem času, snemanje digitalnega videa, igre ter zajemanje informacij za novice v živo in aktualne vremen ske napove di.
Gorenje zastopnik za viličarje TOYOTA
Velenje - Gorenjevo hčerinsko podjetje Gorenje GTI, ki se ukvarja s trgovino in z inženiringom, je junija letos pričelo prodajati čelne viličarje Toyota in v Sloveniji postalo generalni zastopnik prepoznavne blagovne znamke najbolje prodajanih viličarjev na svetu. Prodajo viličarjev so začeli že leta 1994, ko so postali zastopniki blagovne znamke Clark in z njimi opremili vse svoje tovarne in tudi mnoge druge. Toyota proda največ viličarejv na svetu. V Gorenju GTI računajo, da bodo z novim zastopstvom povečali prihodke od 30 do 40 odstotkov, tržni delež pa za 15 odstotkov.
Poslovna cona Rudarski dom
Velenje - Jutri (petek, 16. oktobra) ob 13. uri bodo v Velenju uradno predali namenu objekt Poslovna cona Rudarski dom. Objekt, kije namenjen spodbujanju podjetništva v regiji, so prenovili s pomočjo evropskih sredstev in predstavlja prvi korak k vzpostavitvi gospodarskega središča SAŠA regije.
■	mkp
Korošec predsednik območnega DeSUS-a
Velenje, 7. oktobra - Na sredini seji izvršilnega obora Območnega odbora DeSUS Velenje so za predsednika odbora - vodil ga bo do izteka mandata prihodnje leto - izvolili Srečka Korošca, dosedanjega podpredsednika odbora. Novo imenovanje je bilo potrebno zaradi smrti dosedanje predsednice Ane Roze Hribar.
Podpredsednik, prav tako do izteka mandata prihodnje leto, pa bo Leopold Kušar iz Šoštanja, sicer tudi svetnik v šoštanjskem občin skem svetu.
■	mkp
Vodenje odbora NSi prevzel Kavšak
Šoštanj, 5. oktobra - Občinski odbor NSi, Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke Šoštanj, je za novega predsednika občinskega odbora potrdil Romana Kavška.
Kavšak je drugi mandat svetnik v šoštanjskem občinskem svetu, pred tem je bil en mandat član nadzornega odbora. Vseskozi je vpet v občinsko politiko, sodeluje v več komisijah sveta. Pri vodenju občinskega odbora bo nasledil Draga Korena, ki bo v novih organih občinskega odbora podpredsednik. Za tajnico so imenovali Metko Jevšenak.
■	mkp
Obnova spomenikov
Šoštanj - Na celotnem območju Šoštanja je vrsta spomenikov, ki opominjajo na posamezne zgodovinske dogodke, povezane s časom druge svetovne vojne. Po smernicah Zavoda za varstvo kulturne dediščine, območne enote Celje, ta mesec v Šoštanju obnavljajo tako imenovane memorialne spomenike. Dela naj bi bila končana še pred dnevom spomina na mrtve, 1. novembrom.
Obnovili, očistili in osvežili bodo spominske plošče z napisi na rojstni hiši Janka Vrabiča, bratov Mravljak ter hiši družine Tekavc, očistili bronasti reliefni plošči Karla Destovnika Kajuha in bratov Mravljak ter granitni podstavek spomenika Kajuhu. V skladu s predpisi zavoda bodo uredili tudi osrednji spomenik žrtvam NOB na Trgu svobode, spomenik Plamenica in spomenik padlim v Zavodnjah.
Kot so povedali v Šoštanju, so denar za obnovo zagotovili v proračunu. Stala jih bo približno 3.000 evrov.
■ mkp
Od ideje do realizacije
Velenje, 23. oktobra - Težave zaradi počasnega umeščanja hitre ceste na tako imenovani tretji razvojni osi se vlečejo že nekaj let. Tako gospodarstvo kot občani to, da smo s slovenskim avtocestnim križem slabo povezani, za povrhu pa so cestne povezave še zelo prometno nevarne, čutimo vsakodnevno. Zato težko čakamo, kdaj se bo gradnja hitre ceste vendarle začela. Morda bomo več izvedeli v petek, 23. oktobra, ko Mestna občina Velenje skupaj z Društvom za ceste Severovzhodne Slovenije, s Fakulteto za gradbeništvo Univerze v Mariboru in Družbo za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije v Velenju pripravlja 3. simpozij o 3. razvojni osi z naslovom Od ideje do realizacije.
Simpozij se bo ob 9.30 začel v velenjskem Hotelu Paka, zaključek pa je predviden okrog 17.30. Simpozij bo potekal v dveh delih. V prvem bodo predstavljeni vizija nadaljnjega razvoja izgradnje avtoceste v Sloveniji, financiranje cestne infrastrukture v času gospodarske krize, vključevanje javnosti v postopke priprave državnega prostorskega načrta (DPN), splošen pregled nad postopki priprave DPN in možne poti nadaljevanja do čim boljših rešitev.
V popoldanskem delu bodo predstavljeni srednji in južni del 3. razvojne osi kot sestavni del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture od leta 2007 do leta 2013, možnosti in pogoji črpanja sredstev iz Evropskih skladov, strokovne podlage srednjega dela trase bodoče hitre ceste A1 Šentilj-Koper, razvoj prometa v Sloveniji na ključnih smereh ter strokovne podlage južnega dela 3. razvojne osi. Častni pokrovitelji simpozija so Ministrstvo Republike Slovenije za promet, Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor ter Ministrstvo Republike Slovenije za gospo darstvo.
■ bš
Na obisku delegacija iz Albanije
Velenje, 9. oktobra - V petek dopoldne sta župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in direktorica občinske uprave Andreja Katič spreje la vele pos la ni ka Republike Albanije Sanderja Kovacija in predstavnike albanske občine Mamur-ras. Albanski veleposlanik se je županu Srečku Mehu zahvalil za sprejem in pohvalil slavnostno prireditev ob 50-letnici mesta JUTRI=ZDAJ, ki se je je kot gost udeležil 18. septembra.
Zupan je njegovi ekscelenci in delega-
tom albanske občine predstavil mestno občino Velenje in njene značilnosti, posebej pa še izobraževanje, kulturo, gospodarstvo, šport in načrte za prihodnost. Gosti iz Mamurrasa si želijo sodelovanja na primerih dobrih praks v izobraževanju, sociali in okoljevarstvu . Navdušeni so bili nad primerom izmenjave dijakov med Velenjem in Valjevom. Gostje iz občine Mamurras so si v Sloveniji ogledali tudi Celje, Ljubljano, Bled in Postojno.
■ bš
Pop ogovoru za lbanskimv eleposlanikom ind elegacijo izm esta Mamurras jen astalas pominskaf otografija.
Iz nezazidalnega v zazidalno
Velenje - Mestni arhitekt Marko Vučina je septembra zainteresiranim občanom predstavil spremembe dolgoročnih planov za zazidalne parcele. »Prostorska zakonodaja je v spreminjanju, zato smo želeli narediti korak do tistih naših občanov, ki so že pred leti vložili prošnje za spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna, ki omogočajo gradnjo. Na MO Velenje smo prejeli 126 tovrstnih vlog. Da ne bi zaradi dolgega postopka nove zako-
nodaje čakali predolgo, smo se na MO Velenje odločili, da bomo spremenili star prostorski plan. V njem ne spreminjamo strateških usmeritev glede prostora, ampak le pobude občanov za sprememb statusa kmetijskih zemljišč v stavbna. Vse vloge občanov smo strokovno obdelali po kmetijski in urbanistični plati in ugotovili, da je večina vlog dobila pri nas pozitivno oceno. Glavno besedo bosta imeli ministrstvi za kmetijstvo in za oko-
lje, ki bosta za vsako vlogo posebej izdali odločbo, ali je v skladu z republiškimi načrti.«
Ko je MO Velenje v letu 2004 nazadnje spreminjala status nekaterih kmetijskih zemljišč v stavbna, je bil po besedah Marka Vuči-ne »izkupiček« sorazmerno nizek, saj je pozitivno soglasje takrat dobilo le 30 % vlog. Zato je število pobud za spremembo statusa zemljišč tudi sedaj precej veliko. »Z novim zakonom o prostorskem urejanju je država jasno povedala, da razpršena gradnja ni več mogoča. Na samem, sredi kmetijskih zem-
ljišč, gradnja ne bo več mogoča. Smo pa predlagali širitev že obstoje čih nase lij za hišo ali dve, saj je to marsikje možno. Naredili smo študijo poselitve v MO Velenje in marsikje ugotovili, da bi bila širitev pozitivna.« Največ vlog za spremembo statusa kmetijskih zemljišč v stavbna so vložili krajani Vinske Gore, pa tudi sicer so vloge predvsem s podeže lja, saj so v samem mestu skoraj vsa zemljišča opredeljena kot stavbna.
■ bš
Kmetje v Slomu navzgor v zahvalo in s kritiko
Dvojni kmečki pogled navzgor - »Naša« ministrica obupala - Bomo dobili regijsko evroposlanko -Ljudska stranka za združljivost županov in poslancev
Slovenski kmetje so se v nedeljo na vseslovenskem srečanju v Slomu pri Ponikvi res kar na dva načina obračali navzgor. V rojstnem kraju svojega zavetnika Antona Martina Slomška so se mu zahvaljevali za letino, ki so je bili letos deležni, manj zahvalnih besed so imeli, ko so se obračali navzgor proti naši oblasti. Čeprav je bilo to srečanje bolj namenjeno druženju in zahvali, je bilo iz kmečkih ust in tudi ust njihovih predstavnikov slišali precej krepkih besed na račun odnosa slovenske oblasti do kmetov. Poudarjali so svoj prispevek k razvoju države, svoj delež, da je na slovenskim mizah tudi domača hrana, pa tudi za to, da se je ohranilo podeželje. Žal pa z druge strani niso vedno deležni ne le tistega, kar so jim obljubili in jim nekako pripada, kaj šele vsega drugega, kar bi pripomoglo, da bi se slovenski kmet malo bolj opomogel. Ne pa, da marsikje in marsikdo propada. Slišali smo, da so nekateri na tem srečanju kmetov govorili tudi o naši drugačni »kmetiji«. Tisti ne eni komercialnih televizij, ki po mnenju pravih kmetov meče kaj slabo luč na resnične razmere na naših kmetijah. Nekdaj ali sedaj. Celo naši meščani vedo, kako je na kmetih, saj dejansko še vse generacije vsaj malo dišijo po gnoju.
V Slomu je bilo vendarle slišati tudi precej optimističnih oziroma korajžnih besed, da kljub vsem tem težavam ne bodo obupali. Je pa te dni obupala ministrica za lokalno samoupravno in regionalni razvoj Zlata Ploštajner, ki prihaja prav z bližnjega okolja kraja nedeljskega shoda slovenskih kmetov. Svojo obrazložitev je pojasnila na kratko,
brez obtoževanj drugih, kar so nekateri prej namigovali. Kljub prizadevanjem ji ni uspelo spraviti pod streho zakona o pokrajinah in tako se bo s tem vročim kostanjem ukvarjal še (vsaj) en minister. To problematiko, ustanavljanje pokrajin, so pogrevali tudi na ponedeljkovem obisku poslancev največje opozicijske stranke na Koroškem. Seveda, tudi to območje še vedno ni izgubilo upanja, da bo nekoč samostojna pokrajina. In ko ene odstopajo, druge upajo. Naša Zofija Mazej Kuko-vič, ministrica v prejšnji vladi, upa, da bo sedla v poslanske klopi. Ne naše, evropske. Vendar, kar se je zdelo nekako jasno takoj po evropskih volitvah, da bo po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, ki naj bi naši državi dala še eno poslansko mesto, to avtomatsko pripadlo Kukovič Mazejevi, se zdaj nekaterim ne zdi več tako samoumevno. In začele so se že kar precejšnje razprave. Upajmo, da se bodo končale vsaj do takrat, ko bo novo evropsko poslansko mesto za Slovenijo res odprto.
Očitno še zdaleč tudi ni rešen primer »dvojnosti«. Mislim na tisto poslansko-župansko podvajanje. Niti v vseh koalicijskih strankah povsem enako odločno ne podpirajo odločitve, da take dvojnosti ne bi bilo, še bolj proti so v opoziciji. Še posebej v najbolj ljudski stranki, ki se tudi rada ponaša, da ima največ županov. Znova je slišati, da so lahko župani, ki hkrati sedijo v poslanskih klopeh, najboljša vez med občinami in državo oziroma med »periferijo« in centrom. Še posebej zdaj, ko pokrajine še niso zaživele. Treba pa je tudi priznati, da so nekateri župani, ki so bili tudi poslanci (še posebno vladajočih strank) znali za svoje občine izboriti kar precej sredstev. S tem se je rado hvalilo tudi precej županov z našega širšega območja. In s takim motivom se je tudi na zadnje volitve podalo veliko prvih mož občin.
Ste že začutili, da je zapihal nov veter? Bolj severni. Kot da nas zaradi različnih drugih stvari ne bi že dovolj mrazilo. Pa čeprav se pri nas še vedno tudi dogaja veliko takega, kar nas krepko pogreva.
■k
mz
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
SEJA
Velenjske svetnike skrbi materinščina
bodo smeti zbirali ločeno, pa je že postarne, čeprav je tudi pri tem lah-
drugo vprašanje. Verjetno ne bo ko več težav.
dovolj, da bodo postavili več ekološ- Po novem naj bi vse tri občine iz
V torek dana pobuda, da pri poimenovanju novosti v Velenju pomagajo
strokovnjaki - Koliko nas bodo po novem letu stali odpadki še ni jasno, znano pa je, da bo treba narediti več pri ločenem zbiranju
BojanaŠ pegel
Velenje, 13. oktobra - »V Šaleški dolini se zadnje čase s slovenščino dela kot "svinja z nekom", zato predlagam, da imenujemo strokovno komisijo, ki bi pomagala pri uporabi pravilne materinščine pri poimenovanju zgradb, nagrad in drugega,« je med podajanjem pobud in vprašanj svetnikov, kijih je bilo v torek res veliko, poudaril Drago Martinšek (LDS). Pred tem je to svojo pobudo natančno razlo -žil in podkrepil s primeri, o katerih je polemika tekla predvsem na straneh našega časopisa.
Martinšek je dodal, da nepravilna raba slovenščine meče slabo luč tudi na vodstvo občine in mestni svet. Pri tem sicer ostaja odprto vprašanje, ali je kdo na občini sploh povprašal, ali je ime Velejapark primerno, zagotovo pa ni pravilno in ne všečno. Martinšek pa je menil, da je nepravilno tudi poimenovanje nagrade »gradnik Velenja«, saj bi po njegovem bilo bolj pravilno »graditelj Velenja«. S tem seje razprava o javni uporabi jezika prenesla tudi v mestni svet, kjer bodo morda o tem še govorili. Ena od pri pomb na to temo je »padla« tudi na poimenovanje novega Avtobusnega postajališča, kjer so svetniki vzeli na znanje razloge Izletnika za tako poimenovanje, a jih je zmotilo to, da ima mo sicer lep in sodo ben objekt, ki je le postajališče in ne postaja. »Kot da smo malo večje naselje,« smo še slišali ob teh komentarjih.
Čeprav zadnje čase počakamo, da dobimo odgovor strokovnih služb na pobude in vprašanja svetnikov in jih za boljše razumevanje objavimo skupaj, tokrat ne moremo mimo vprašanj in pobud. Tudi zato, ker je bilo veliko takih, o katerih se pogovarjajo tudi meščani in meščanke. Tako smo v nadaljevanju seje izvedeli, da so uporabniki zimskega bazena zelo nezadovoljni z novo ureje nim dosto pom do bazena, predvsem pa z možnostjo začasnega parkiranja in dostopa za invalide. Katarina Praznik (LDS) je ob tem poudarila, da zimski bazen letno obišče 20 tisoč ljudi, kar ni malo. Ker na novi cesti tež ko obstane avtobus, ki »naloži« ali »odloži« plavalce, ker ni prostora za nekajminutno parkiranje, ko starši pripeljejo otroke na trening, in ker ni parkirnih mest za invalide, naj bi vsako popoldne na kopališki cesti nastajal pravi prometni kaos. »Če bi bila takšna ureditev ob koncu obnove bazena, ne bi dobili dovoljenja za odprtje,« je še prepričana Praznikova.
Med vprašanji smo slišali tudi eno, ki bi sodilo v rubriko »Saj ni res, pa je.« Franc Sever ( SDS) je vprašal, koliko je občina odštela za obnovo Grilove domačije v Vinski Gori, kdo pobira vstopnino in izkupiček od prodaje pridelkov, ob tem pa gaje zanimalo tudi, kdo vse ima ključ od domačije. To je podkrepil s trditvijo, da je bila pred nedavnim postelja v domačiji močno razmetana. Župan Srečko Meh, kije sejo vodil, je po pripombi, da o tem najraje sploh ne bi govoril, dodal le to, da je bila des ni ca v mest nem svetu tista, ki ni pustila, da občina domačijo proda, ker so menili, da jo je treba obnoviti in ohraniti za zanam ce.
O ostalih vprašanjih, pobudah in odgovorih nanje pa bomo več zapisali, ko dobimo odgovore.
Nov svetnik ^■
V nadaljevanju seje so svetniki sprejemali ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članici sveta Ani Rozi Hribar, ki je preminula pred nedavnim. K razpravi se je priglasil Franc Sever, ki se ni strinjal s tem, da na isti seji sprejmejo ta sklep in hkrati sklep o imenovanju nove ga svet ni ka iz vrst stran ke Desus Marjana Hiršlja. Pravno po nje govem ni bilo vse v redu, pa čeprav se je sestala volilna komisija in so številni v dvorani zatrjevali, da je vse nareje no po črki zako -na. To, da svetnici Hribarjevi preneha mandat, so svetniki sprejeli, pri imenovanju njenega naslednika pa je župan na trenutke neokusno razpravo pre ki nil. Tik pred koncem seje so se k njej vrnili in novega svetnika tudi potrdili.
več pojma »nadomestna gradnja«, saj naj bi to ljudje precej izkoriščali. So pa spremembe PUP-ov poenotile predpisane pogoje gradnje in urejanja prostora na posameznih področjih, s čimer so šli, je prepričan Vučina, še korak bliže k željam in potrebam občanov. Ker večjih pripomb ni bilo, so osnutke odlokov prekvalificirali v predloge, ki so jih soglasno potrdili in s tem sprejeli dokončna besedila odlo kov.
Smetio stajajo odprta tema
Po temeljiti razlagi Marjana Kotnika iz Komunalnega podjetja Velenje seje o dopolnitvi že sprejetega odloka o javno-zasebnem partnerstvu na področju ravnanja z odpadki razvila razprava. Pri tem je šlo za manjše popravke v besedilu odloka, vse bin ska pa je bila točka, v kateri so velenjski svetniki potrdili Tehnični pravilnik o ravnanju z odpadki, ki ga morajo sprejeti občinski sveti vseh treh občin v Šaleški dolini. V Velenju so ga sprejeli soglasno. Z njim se namreč dolo ča tudi, kak šne poso de za odpadke bomo imeli po novem letu, kako pogosto jih bodo odvažali in kako zaračunavali... Vse to se bo namreč odražalo na položnicah uporabnikov, čeprav o vseh cenah v torek še niso mogli govo -riti. Znano je že, recimo, da bo odla ga nje ene tone bio loških odpadkov v Bukovžlaku stala 80 evrov, znana je tudi cena prevoza, ni pa še znano, koliko bomo za to odšteli uporabniki. Račun naj bi namreč delili na gospodinjstva.
Neznank je še več, rešiti pa jih bo treba kmalu, saj naj bi nov sistem zaživel 1. januarja 2010. Veliko razprave je bilo o tem, ali naj smeti po novem občanom zaračunavajo po količini zbranih odpadkov, torej s tehtanjem posod, ali po številu družinskih članov. Verjetno bo veljalo slednje, saj bi s tehtanjem odpadkov verjetno povzročili veliko črnih odlagališč. Kako ljudi prisili, da
kih otokov, saj jih mnogi še ne uporabljajo. Morda brez kazni ne bo šlo, saj bomo stroške za prebiranje, sortiranje, odvoz in odlaganje odpadkov plačevali prav vsi. Večje kot bodo količine, več kot bo prevozov v Celje, višje bodo položnice. Z novim letom pa bomo v Velenju spet dobili tudi rjave posode za biološke odpadke. Možno je, da teh ne bodo delili na podeželju, kjer si bodo lahko ljudje uredili lastne kom-
Šaleške doline dokapitalizirale podjetje PUP Saubermacher, kije pred nedavnim dobilo tudi nove lastnike. Tako bi v Šaleški dolini dobili močno podjetje, ki naj bi po pridobitvi koncesij skrbelo za zbiranje, pobiranje, sortiranje in odvoz odpadkov iz Šaleške doline v RCE-RO Celje. Še prej pa bo treba zgraditi zbirni center za odpadke, v katerem bo tudi sortirnica.
Po dolgih počitnicah so imeli velenjski svetniki in svetnice veliko vprašanj in pobud.
Izvzemi, prodaje, nakupi
V nadaljevanju so svetniki izvze-li nekaj manj ših občin skih parcel iz javnega dobra, med njimi tudi tisto, ki omogoča gradnjo večnamenskega doma v Podkraju. Sprejeli so tudi sklep za prodajo in zamenjavo kar nekaj občinskih parcel, s čimer bodo v proračun dobili okoli 2 milijona evrov, za nakupe pa porabili okoli 500 tisoč evrov. Gre za zemljišča, kijih želijo kupiti investitorji - med njimi je tudi zemljišče ob reki Paki pri cesti talcev, kjer bo ljubljanski investitor zgradil dva stanovanjska bloka, stanovanja pa ponudil na trgu. Vrtec, ki meji na to parcelo, po zagotovilih odgovornih ne bo prostorsko prav nič oško dovan.
Mestni svet je brez večjih pripomb sprejel tudi tri osnutke odlokov o spremembah Prostorskoure-ditvenih pogojev (PUP) za področja Vinske Gore, Škal, Hrastovca, Konovega in Podkraja. Po besedah mestnega arhitekta Marka Vučina so jih prilagodili novi državni zakonodaji, ki med drugim ne pozna

Radi bi, da bi jih lokalno okolje še bolje spoznalo
Po izkušnje v Regijski varstveno-delovni center Saša Velenje prihaj aj o iz tovrstnih centrov iz cele Slovenij e - Enota Ježek potrebuj e dodatne prostore
TatjanaP odgoršek
Javni socialnovarstveni zavod VDC Saša s sedežem v Velenju, ki skrbi za potrebe odraslih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju na območju treh upravnih enot (Velenje, Mozirje in Žalec), je v teh dneh praznoval 6-letnico delovanja. Kot običajno z dnevom odprtih vrat.
Darja Lesnjak, direktorica doma je povedala, da so sicer vrata v enotah Ježek Velenje, Maksi Žalec in Mozirje odprta vsak dan, »vendar jih odpirajo ob obletnici še bolj na široko zato, da bi lokalne skupnosti naše varovance, njihovo delo in potrebe še bolje spoznale.« Po njenem mnenju je regijski VDC eden od zelo dobro organiziranih in strokovno kompetentnih tovrstnih centrov v Sloveniji, kar med drugim
dokazujejo številni obiski. »Po izkušnje prihajajo k nam iz drugih VDC centrov.« Poleg rednih dejavnosti, kot so vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji izvajajo veliko prostočasnih in nadstandar-dnih dejavnosti, različne tematske delavnice pa omogočajo varovancem novo znanje, veščine in prinašajo zadovoljstvo. Še posebej ponos-
Sicer pa je Lesnjakova povedala, da je v velenjski enoti Ježek 41 varovancev, na sprejem pa čaka 5 kandidatov. Prostorske zmogljivosti imajo namreč povsem polne. Z lokalno skupnostjo se dogovarjajo o razširitvi prostorov in izgradnji celodnevne bivalne enote za vse uporabnike regijskega VDC-ja. »Če nas je preveč na enem prostoru,
Med prijatelji varovancev Ježka so tudi velenjski nogometaši.
Zap rijetnet renutked nevao dprtih vrat sop oskrbeli tudiv arovanci sami.
ni so na svoje izdelke. V letošnji program so poleg nekaterih novosti dodali še pakiranje svetovno znane gline za uživanje za podjetnika iz Komende. »Ko prodamo kakšen izdelek, damo našim varovancem nagrado in jih s tem še dodatno spodbujamo k aktivnostim.«
dejavnosti, ki jih zmoremo, ne moremo izvajati. Imamo zelo zahtevno varstveno skupino, po kateri smo specifični v Sloveniji.« Lesnjakova upa, da bodo to njihovo največjo željo lahko dokaj kmalu uresničili.
Dan odprtih vrat so obiskovalcem, varovan cem, zapos le nim v
enoti Ježek Velenje, popestrili prijatelji, s katerimi se slednji družijo - mlad pevec David Grom, mlada harfistka Astrid Ana Kljun, zaplesali in recitirali so tudi varovanci sami, še posebej topel sprejem pa so doživeli nekateri nogometaši NK Rudar.
Sprejem ob svetovnem dnevu učiteljev
Velenje, 5. oktobra - Prejšnji ponedeljek je bil svetovni dan učiteljev. Ob tem dnevu je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh v kulturnem domu Velenje sprejel vzgojitelje velenjskih vrtcev in učitelje velenjskih osnovnih šol ter Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. S sprejemom, ki je bil dobro obiskan, se je Mestna občina Vele nje zahvalila peda-
Nasp rejem sop rišli vsir avnateljio snovnih šol,V rtcaV elenje inv elenjskegl asbene šole, pa
tudiš tevilniu čitelji inv zgojiteljice.
goškim delavcem za njihov trud in dobro delo na področju izobraževanja in jim ob svetovnem dnevu učiteljev zaželela uspešno delo tudi v prihodnje. Vse to je v svojem
nagovoru poudaril tudi župan Srečko Meh. Po kulturnem programu, v katerem so si ogledali predstavo Lutkovnega gledališča Velenje, so povabljence v avli doma postregli
s koktajlom in torto Velenje in tako nadaljevali druženje. Večer je bil poln pozornosti, ki si jo povabljenci zagotovo zaslu žijo.
■ bš
LAS projekt: Dodajanje vrednosti kmetijskim pridelkom
V programskem obdobj u 2007-2013 so postali LEADER proj ekti del razvoj a podeželja tudi v Slovenij i -Proj ekte sofinancira EU v okviru novega Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja
Osnova za črpanje sredstev je bila izpolnjena z ustanovitvijo Lokalne akcijske skupine (LAS), društvo za razvoj podeželja Šaleške doline.
Svetovalci Kmetijske svetovalne službe, ki delujemo v okviru Kmetij sko-gozdarskega zavoda Celje, želimo čim več evropskih sredstev pripeljati na naše podeželje. Smo v času številnih sprememb in vprašanj na področju kmetijstva o tem, kako naprej in kje so še neizkoriščene možnosti in rešitve. Se skrivajo v povečanju proizvodnje, novem načinu prodaje, novi dejavnosti ali v delovnem mestu zunaj kmetijstva?
Pri iskanju rešitve velja razmisliti tudi o predelavi osnovnih kmetijskih pridelkov (sadja, zelenjave, mleka, mesa ...), o različnih storitvenih dejavnostih, kot so turizem, izobraževanje, storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, o pridobivanju in prodaji energije in še nekaterih drugih s kmetijstvom in gozdarstvom povezanih dejavnosti.
S projektom Dodajanje vrednosti kmetijskim pridelkom na kmetijah Šaleške doline želimo posredovati znanja, s katerimi se boste lažje odločali in usmerjali kmetijo.
Dosedanja ponudba slovenskih kmetij je pokazala, da se kakovost kmečkih izdelkov lahko kosa s kakovostjo drugje pripravljenih izdelkov. Potrošniki so spoznali, da zna kmet tudi predelati in ne le pridelati. S predelavo pridelkov imamo možnost dodatnega zaslužka na kmetiji, z domačimi izdelki ohranjamo pestrost podeželja, ohranjamo kulturno dediščino in navsezadnje tudi poseljenost podeželja. Vendar trg je neizprosen in zahteva vedno in vseskozi kvalitetne izdelke.
Za zagotavljanje kvalitete in pestrosti ponudbe pa se je potrebno neprestano izobraževati, pridobivati novo tudi praktično znanje in nepresta-
no izmenjavati izkušnje. V projektu bomo izvedli izobraževanje za predelavo mesa, predelavo mleka in peko kruha, potic, peciva in izdelavo teste nin na kmetiji. Izobra ževa nje bo ime lo poudarek na praktičnem delu, predelavi kvalitetnih izdelkov, prepoznavanju napak in sen-zo ričnem ocenjevanju izdelkov. Seznanili vas bomo, kako urediti prostore in kako registrirati dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Predelava in neposredno trženje zahtevata veliko zavzetosti in inovativnosti, omogočata pa lažje oblikovanje cene, svobodo pri izbiri trga, tesen stik s potrošnikom. Dejstvo je, da razvoj predelovalnih in storitvenih dejavnostih za določen delež kmetij strokovnjaki ocenjujejo, da za okrog 10-15 % kmetij predstavlja rešitev za izboljšanje življenjskega standarda in socialne varnosti kmečke družine.
Aktivnosti v zvezi s projektom bomo pričeli v mesecu novembru. Zainteresirani lahko pokličejo in se prijavijo na telefon 051 440 118.
Naj vas opogumi dejstvo, da še obstajajo kupci, ki kljub polnim policam v velikih prodajnih centrih iščejo in vse bolj cenijo izdelke s kmetij.
■ Vodjap rojektaA ndrejaŽ olnir, univ.
dipl. inž. agr.
Iz občine Šmartno ob Paki
Pobude in vprašanja
svetnikov ^■
Na zadnji seji sveta so svetniki zastavili kar nekaj pobud in vprašanj.
Svetnika Frančiška Berdnika je zanimala cesta v Hudem potoku. Konkretno: ali obstaja za njeno obnovo kakšen načrt, je bil objavljen razpis del za izvajalca; kako je z ureditvijo odvodnjavanja pri Konečni-ku v Malem Vrhu, ali so zadeve glede vrtca urejene? Na novega člana nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje iz Občine Šmartno ob Paki Janka Kopušaija pa je naslovil vprašanje, kako je s števni-nami. Po njegovem prepričanju so te nenormalno visoke.
Svetnika Draga Nežmaha je zanimal kratkoročni načrt reševanja prostorske stiske v šmarškem vrtcu in zamenjava kritine na strehi tamkaj šnje osnov šole.
Svetnik Damijan Ločičnik se je dotaknil prevozov v šolo, poškodovanega mostu v Rečici ob Paki in razpisa delovnega mesta za računo-vodsko-administrativnega delavca v vrtcu. Svetnik Franc Fužir je izpostavil ureditev ceste v središču Šmartnega ob Paki, zanimalo pa ga je tudi, kako potekajo aktivnosti v zvezi z ureditvijo novih prostorov občinske uprave v nekdanjem objektu Mercatorjeve trgovine.
Na sez na mu tudi občanka z mercedesom
Na nedavni seji občinskega sveta so šmarški svetniki zahtevali vpogled v seznam oseb, ki jim lokalna skupnost plačuje dodatno zdravstveno zavarovanje. Pri tem so bili nemalo presenečeni, saj - kot so dejali - je na njem kar nekaj oseb, ki tja ne sodijo. Med drugim menda tudi občanka, ki se vozi z mercedesom. Ko so želeli vedeti, kaj v zvezi s tem lahko naredi lokalna skupnost, so izvedeli, da nič, ker so vsi s seznama priložili vsa potrebna dokazila o upravičenosti.
Sicer pa je na omenjenem seznamu občanov v zadnjih treh mesecih v povprečju 85 ljudi. Na mesec znašajo stroški v povprečju 2400 evrov oziroma 28 tisoč 800 evrov na leto.
Izredna seja sveta
V ponedeljek, 19. oktobra, se bodo šmarški svetniki sešli na izredni seji sveta. Osrednjo pozornost bodo na njej namenili kadrovski problematiki tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center.
Povzročila jo je odločitev svetnikov, ki na nedavni seji občinskega sveta na predlog občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja niso dali soglasja k imenovanju mandata dosedanjemu v. d. direktorja javnega zavoda Janezu Dvorniku. Svetu javnega zavoda, ki pa je omenjenemu potrdil štiriletni mandat direktorja, so predlagali ponovitev razpisa. Kot smo še izvedeli, je v tem času odstopil z mesta predsednika sveta javnega zavoda Mladinski center Bojan Kladnik.
Sedmi abonma šest prireditev
Za sezono 2009/23010 je Kulturno društvo Šmartno ob Paki pripravilo sedmi abonma po vrsti. Zanj so predvideli šest prireditev, vse gledališke.
Med drugim so v goste povabili KUD Zarja Trnovlje in njihovo predstavo Gospod lovec, Gledališko skupino Dekani z igro Zapeljivka oddaja stanovanje, Gledališka skupina Moravče bo postavila na oder Partljičevo Gospo poslanče-vo, člani Odra treh herojev Pirna-če delo Glavni dobitek, KUD Eti Elektroelementi Izlake pa komedijo Odlikovanje. Za zadnjo abonmajsko prireditev načrtujejo obisk poklicnega gledališča, če bodo to dopuščala tudi finančna sredstva.
■ tp
KARBON
KARBON d.o.o.
Čiste tehnologije
Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 119, Fax: 03 8996 412 E-pošta: ¡nfo@karbon.si Internet: http://www.karbon.si
UGODNO!
Odpadni les za kurjavo
do 1.11. - 20% Telefon: 03 8982 129.
Kriza tudi pri študentih
V novem študijskem letu na Fakulteti za energetiko precej manj izrednih študentov - Na Višj i strokovni šoli kar 70 odstotkov statusarj ev med rednimi in 30 odstotkov med izrednimi študenti -Na Visoki šoli za varstvo okolja zadovolji z vpisom
Tatjana P odgoršek
Poročali smo že, da je Mestna občina Velenje letos prvič pripravila novinarsko konferenco ob začetku novega študijskega leta.
Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje, je med drugim povedal, da so v lokalni skupnosti prepoznali področje izobraževanja kot sestavni del trajnostnega razvoja okolja, temu primerno zagotovili potrebno infrastrukturo tudi za visokošolske in univerzitetne programe, ki v to okolje sodijo.
Veliko manj izrednihš tudentov
Po besedah prodekana Fakultete za energetiko doc. dr. Franca Žer-
dina so na enoti fakultete za ener-
getiko v Velenju za zdaj vpisali v redni univerzitetni študijski program 19 študentov (lani 5). Med njimi jih je 9 iz Črne gore, dva iz Hrvaške, po eden iz Srbije in iz ruske Moskve. Vpis na redni visokošolski strokovni program je po trenutnih podatkih manjši za 52 odstotkov (lani 29, za zdaj 14 vpisanih). »Vpis izrednih študentov je v letošnjem študijskem letu v primerjavi z lanskim izjemno slab ali nikakršen. Za visokošolski študijski program Energetika se je na obeh enotah fakultete (v Velenju in Krškem) vpisalo 9 študentov, prostih mest za tretji prijavni rok (12. oktobra) pa je 71. Za zdaj je vpis na ravni fakultete manjši za 78, konkretno samo v velenjski enoti pa za 86 odstotkov. V program izrednega univerzitetnega študijskega programa Ener-
getika pa se ni vpisal nihče. Je pa - vsaj v velenjski enoti fakultete -bolj spodbuden vpis v magistrski študijski program, v katerem so študijski rezultati daleč najboljši. Vpisalo se je namreč prav toliko študentov kot lani (7).« Razloge za manjši vpis izrednih študentov je pripisal gospodarski krizi. Zerdin
je izpostavil še tvorno sodelovanje z energetskimi gospodarskimi družbami zlasti v Šaleški dolini in dobre pogoje za laboratorijsko delo na Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC).
Vpisdr uge generacije študentov dober
Na MIC-u imajo predavanja tudi študenti drugega letnika Visoke šole za varstvo okolja. Po zagotovilih dekanice šole doc. dr. Natalije Špeh je bil pri njih vpis rednih študentov dvakrat večji, kot jih šola lahko sprejme. Tako zapolnjujejo vsa vpisna mesta (50) za redni študij, nekaj prostih mest pa imajo še za izredni študij, v katerem pa je
DOGODKI
bilo prejšnjo sredo vpisanih 25 študentov. Šola v tem trenutku izobražuje blizu 170 študentov.
»V enem letu delovanja smo naredili veliko novih korakov. Z enim od projektov smo vključeni v slovenski raziskovalni prostor, v medna rod no projekt no delo, pred nedavnim pa smo pridobili denar norveškega finančnega mehanizma, ki bo omogočil izmenjavo študentov in zaposlenih,« je povedala Špehova.
Brezv pisa v paradnapr ograma
Z največjimi težavami se v novem študijskem letu srečujejo na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenje, kjer so razpisali prosta mesta v šestih programih (Elektronika, Informatika, Geotehnologija in rudarstvo, Gostinstvo in turizem, Varstvo okolja in komunala). Ugotavljajo namreč, da imajo po skoraj neobvladljivem navalu na prosta mesta v drugem roku za redni študij danes v predavalnicah kar nekaj prostih mest. »Od 294 redno vpisanih imamo za zdaj v predavalnicah le 115 študentov. Zal se je ob letoš njem vpi su še bolj kot lani potrdilo, daje pri večini šlo le
_ 5
za pridobitev statusa, ki prinaša zdravstveno zavarovanje, regresirano prehrano in možnost za delo preko študentskega servisa. Kar 70 odstotkov statusaijev pri rednem štu diju je za našo šolo kar res na težava, saj smo lani preš li na pla čilo po glavarini, kar pomeni, da dobimo le toliko denarja, kolikor imamo študentov v drugem letniku. Prvič pa seje zgodilo še to, da so se statusarji pojavili tudi pri izrednem študiju. Tu, ocenjujemo, je takih 30 odstotkov vpisanih študentov. Tudi sicer se je vpisalo na izredni študij manj študentov kot prejšnje leto. Pozna se vpliv gospodarske krize in nezmožnost plačila študija. Zalosti pa nas, da se v paradna programa šole - Elektronika in Mehatronika - ni vpisal niti en študent, tako da predavanja kombiniramo med letniki in tudi znotraj programov.« Kot je še menil ravnatelj šole mag. Milan Meža, bi bilo zelo dobro, če bi se višje in visoke šole dogovorile pri prehajanju z enega na drugo izobraževanje o priznavanju izpitov, saj obe izobraževanji sodita v terciarno in sta po evropski klasifikacijski lestvici uvrščeni na isto, šesto raven.
Akademija za glasbo prihodnje leto
Po zagotovilih Franca Žerdina sta Mestna občina Velenje in Univerza v Mariboru zelo blizu glede ustanovitve Akademije za glasbo s sedežem v Velenju. »Razen neprijateljev iz Ljubljane nas praktično nič več ne skrbi, da akademije ne bi ustanovili. Do konca tega meseca naj bi bila ustanovljena kot zavod, če bo razumevanje, naj bi novembra v Državnem zboru sprejeli spremembe statuta mariborske univerze, najkasneje do konca leta še študijske programe, ki pa so že izdelani in recenzirani. Januarja prihodnje leto načrtujemo, da bo Vlada RS sprejela sklep o vpisu v program, za katerega predvidevamo 50 študijskih mest. Angažirali smo odlične profesorje. Ustanovitev akademije, ki bo delovala v prizidku velenjske glasbene šole, bo pomemben dosežek za slovensko glasbeno sceno in tudi širše.«
V Cirkovcah in Plešivcu le še to šolsko leto?
Pri le 5 oziroma 12 učencih na šoli j e na podružnični šoli nemogoče zagotoviti kakovostno izobraževanje
TatjanaP odgoršek Foto: Stane Vovk
V osnovnih šolah v Mestni občini Vele nje je v tem šol skem letu 2630 učencev, od tega na šestih podružnicah 205. Po številu učencev izstopata podružnici v Cirkovcah, kjer je v prvem in drugem raz-re du 5 učencev, ter v Ple šivcu, kjer jih je od 1 do 4 razreda 12. Obe že nekaj časa ne izpolnjujeta pogojev o delovanju iz ustreznega pravilnika in bi ustanoviteljica - lokalna skupnost - že morala izvesti postopek za spremembo statusa šol ozi-ro ma jih zapreti.
Srečko Meh, velenjski župan, nam je v zvezi z nadaljnjim obstojem podružnic v lokalni skupnosti dejal, da je to težko, predvsem pa vse bin sko vpra ša nje in bi ga morali pravzaprav nasloviti na starše otrok v Cirkovcah in Ple šivcu.
ukvarjajo s pedagoško stroko, zagotavljajo, dajevvzgojno-izobraževal-nem procesu pri 5 ali 12 učencih v kombiniranih razredih nemogoče zagotoviti znanje, na osnovi katerega bi lahko učenec uspešno nadaljeval izobraževanje. Temu mnenju
svetu o tem mora li nekaj reči naj -kasneje v začetku prihodnjega leta in tudi sprejeti odločitev. Čeprav razumemo želje staršev po ohranitvi šole v kraju, ker - kot pravijo -šola pomeni tudi življenje, bo občinska uprava predlagala spre-
Pred tem namerava občinsko vodstvo o temi spregovo riti s krajani in vodstvom krajevnih skupnosti Cir-kovce in Plešivec. Na pogovorih pa naj ne bi reševali le vprašanj, povezanih z izobraževanjem, ampak naj bi beseda tekla tudi o vsebinah, ki naj bi ob zaprtju podružnic pomagale pri ohranjanju življenja v kraju, pripomogle h kakovostnejšemu
Ob odločitvi bi morali razmišljati o tem, kaj pričakujejo in ali njihovi otroci pridobijo znanje ter vzgojne vrline, ki jih potrebujejo pri nadaljnjem šolanju. »Vsi, ki se
se pridružujemo tudi v lokalni skupnosti. Nenazadnje je ta dolžna zagotavljati kakovostno izobraževanje, kot ga želimo ter potrebujemo. Zato bomo na občinskem
membe statusa omenjenih podružnic oziroma njihovo zaprtje. Namreč tudi trendi na dolgi rok ne kažejo na povečano število rojstev v teh krajih.«
življenju krajanov. »Za to imamo časa le devet mese cev in nič več. Kajti prazno poslopje je še slabše kot današnje stanje. Lep primer za to je šola na Paškem Kozjaku, ki so
jo zaprli. Danes je prazna, brez rešitev oziroma vsebin, kaj naj bi počeli v njej, čeprav smo iz Mestne občine Velenje, kije sodelovala pri izvedbi tega projekta, odgovorne na to opozarjali.«
Na vpra ša nje, ali je more bi ti lokalna skupnost iskala mnenje v zvezi s podružnicama v Cirkovcah in Plešivcu tudi na ministrstvu za šolstvo in šport, je Meh dejal, daje njihovo stališče jasno. Takih podružničnih šol ne odobrava.
Mimogrede: v 13. členu Pravilnika o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol je zapisano, da začne ustanovitelj spremembo statusa šole, če ugotovi, da ima podružnica manj kot 14 učencev oziroma na območjih s specifično poselitvijo in na območju z razvojnimi posebnostmi manj kot pet učencev.
Za ostale podružnicne osnovnih šol v mestni občini Velenje (Vinska Gora, Pesje in Šentilj) kakšnih sprememb ne načrtujejo, saj demografski podatki kažejo, da bo otrok v njihovem šolskem okolišu v prihodnje dovolj.
Potrošniki molzejo sredi mesta
Mlekomat, ki sta ga v Velenju postavila Gregor in Marta Ročnik iz Zavodenj, odlično sprej et
MilenaK rstič -P laninc
Velenje - Vsak mesec je v Sloveniji več mlekomatov, s pomočjo katerih slovenski kmetje mleko prodajajo kupcem brez posrednika. Na vseh držijo za liter mleka enotno ceno, evro. To je sicer več kot stane liter mleka v trgovini, a izbira, kje bo kdo mle ko kupil, je potrošnikova. Ta mora pri mleko-matih tudi sam poskrbeti za embalažo. To lahko prinese s seboj ali pa jo kupi ob avtomatu.
Prvi mlekomat v Šaleški dolini
sta pred slabima dvema mesecema v Velenju, na kmečki tržnici pri Centru Nova postavila Gregor in Marta Ročnik s kmetije Potočnik v Zavodnjah nad Šoštanjem, kjer skrbijo za 35 krav molznic. Včasih jih je v hlevu tudi štirideset. Pohvalijo se lahko, da so na nedavni regijski razstavi, ki jo je v Škalah pri-
pravilo govedorejsko društvo, njihove krave odnesle vrsto priznanj.
»Po mleko prihajajo mladi, stari, tudi dijaki si v času malice natoči-jo naše mleko,« zadovoljna pripovedujeta. V poprečju ga prodata sto litrov dnevno, ob sobotah malo več, ob slabem vremenu manj. »Zadovoljna sva, če bo šlo tako naprej. V
Cena oddanega mleka mlekarnam je odvisna od kakovosti, od 22 do 25 centov za liter.
Pinterjevaz atrjujeta, da jem lekoi zvrstno.
tem primeru se bo naložba v avtomat povrnila v dveh letih. Naložba namreč ni prav maj hna,« razlaga Marta, ki je po poklicu diplomirana organizatorka turizma.
Kaj pa kakovost mleka, ki priteče iz mlekomata? »Mleko vsak dan pregleda mlekarna. Tudi tistega, ki v avtomatu ostane, oddamo mlekarni. Sicer pa kakovost in neoporečnost nadzoruje sanitarna inšpekcija, tako da se za kakovost mleka in higieno potrošnikom ni treba bati,« pravi mladi Gregor, po poklicu kmetijski tehnik. Potočnikova kmetija iz Zavo denj se pona ša s tem, da mleko mlekarnam oddaja že štirideset let in ga namerava tudi v prihodnje. Z mlekarno pa dobro
Gregor inM artaR očnik sta vV elenjup ostavila prvi mlekomat vŠ aleškid olini.
sodeluje tudi v teh časih.
Mleko v mlekomatu je vsak dan sveže. Vsako jutro do 10. ure ga zamenjajo, potrošnikom pa je na voljo 24 ur na dan.
Daje mleko odlično, sta zatrdila Pinterjeva, mama Milena in sin Jože, ki po mleko prihajata skoraj vsak dan. »Odlično je. Okusno, pol-
nomastno. Za belo kavo odlično,« je zatrdila Milena. Jože pa dodal, da ima to mle ko zelo rad in da ga pri njih vsak dan porabijo vsaj liter.
Nedaleč stran je znanec znanca pozdravil: »Kam?« Naključje ali ne, odgovor je bil: »Kravo pomolzt.«

	1
16,	1
Od srede do torka - svet i n domovina
a
a
Sreda,7. oktobra Petek, 9. oktobra
Finančno ministrstvo je čezmeren javnofinančni primanjkljaj, zaradi katerega je Bruselj proti Sloveniji sprožil postopek, pripisalo izjemnim okoliščinam. Pa je bila spet kriva gospodarska kriza.
Ta ni ustavila mnogih v prizadevanjih za sprejetje Družinskega zakonika, ki prepoveduje telesno kaznovanje otrok. O tem je spregovoril tudi predsednik države Danilo Türk, kije dejal, daje z zamislijo zadovoljen, da pa pravna sredstva ne bodo zadostovala in bo treba za zmanjšanje nasilja tudi osve-ščati.
Višje sodišče v Ljubljani je v celoti ugodilo pritožbi Dnevnika in zavrnilo sklep o izdani začas ni odredbi glede omejitve pisanja o italijanskem poslovnežu Pierpao-lu Ceraniju. Pa je seveda tožbo napove dal on.
V vladi je prišlo do prvih sprememb, saj je svoj odstop napovedala ministrica brez listnice za lokalno samoupravo Zlata Ploštajner, minister za zdravje Borut Miklavčič pa je dejal, da tudi on razmišlja tem.
Nadzorni svet Vzajemne je na izredni seji odpoklical predsednika uprave družbe Boštjana Averja in napovedal, da ga bo začasno nadomestil član uprave Davor Hvala.
Delavci Steklarske nove so čakali. Premierja. A ga niso dočakali. In sicer kljub pozivom delavcev, naj se na shodu pridruži zaradi neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Razglasili so dobitnika letošnje Nobelove nagrade za mir. Prejemnik, ameriški predsednik Barack Obama, je nedvomno prejel številne čestitke z vsega sveta, eno pa mu je poslal tudi slovenski predsednik Danilo Türk: »Odločitev Nobelovega odbora je priznanje vašim prizadevanjem in odločnosti, da bi ustva-
Gospod Berlusconi bo odslej brez imunitete. Mu bo uspelo?
Italijansko ustavno sodišče je razveljavilo zakon, kije premierju Sil-viu Berlusconiju med opravljanjem te funkcije dajal imuniteto pred kazenskim pregonom.
Četrtek,8 .o ktobra
V Mercatorju so prisluhnili nezadovoljnim najslabše plačanim delavcem in privolili v zvišanje plač ter določili, da bodo vodilni v podjetju zaslužili 10 odstotkov manj.
Vlada je na seji obravnavala predlog, po katerem bi delavcem Steklarske nove neplačane prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje poplačala država. A so ugotovili, da to ni mogo če.
Po množičnem odpuščanju v Pomurju je vlada sprejela predlog zakona o razvojni podpori pomurski regiji, ki naj bi omo go čil naj -manj tisoč delovnih mest. Za ukrepe je v zakonu, ki naj bi ga državni zbor obravnaval po nujnem postopku, predvidenih več kot 190 milijo nov evrov.
Slovenija je iz Bruslja prejela drugi opomin zaradi kršenja pravnega reda EU v železniškem prometu.
Premier je napovedal, da bi arbitražni sporazum o določanju meje s Hrvaško lahko parafirali do 23. oktobra, ko naj bi se srečal s hrvaško kolegico. A v Zagrebu so zatrdili, da ni še nič dogovorjeno.
Nobelova nagrada za mir
ameriškemu predsedniku...
rili novo razpoloženje v mednarodni politiki. Vaša vizija je navdihnila nov val optimizma v ZDA in po vsem svetu,« je zapisal.
Po uničujočih tajfunih so Filipine prizadele še poplave in zemeljski plazovi, ki so zahtevali več kot 90 življenj.
Sobota, 1 0.o ktobra
Potem ko sta ministra Zlata Ploštajner in Borut Miklavčič napovedala slovo od vladnih vrst, so se že iskali njuni mogoči nasledniki.
Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je zaradi slabosti pristal v bolnišnici, njegovo stanje pa je bilo v soboto stabilno.
V ZDUS so dejali, daje bil odpoklic prvega moža Vzajemne Boštjana Averja pričakovan, da pa bi bilo ime nova nje izred ne uprave napačna odločitev.
Prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih je na Hrvaškem zdržala le pet mesecev - po novem so se dim in cigarete spet vrnili v lokale in restavracije.
Razvpiti brazilski novinar, ki je za večjo gledanost svoje oddaje naročeval umore, je pred dnevi izginil, potem pa se je sam predal policiji.
H
Miklavčič torej ni, je pa odstopila Zlata Ploštajner. Dejala je, da so razlogi za odstop osebne in zdravstvene narave, nesoglasja pa so del politike.
Morda pa je nobelov nagrajenec z mirom navdahnil tudi Turke.
Turčija in Armenija sta po stoletju sovražnosti in prekinjenih diplomatskih odnosih podpisali sporazum, s katerim bo meja med državama znova odprta. Zgodovinski podpis, ki bo znova vzpostavil armensko-turške diplomatske odnose, se je zgodil v Zurichu, saj so pogajanja med stranema potekala pod pokroviteljstvom Švice.
Nedelja, 11.o ktobra
Predlog vladnega zakona o razvojni podpori pomurski regiji, ki ima namen ohraniti in ustvariti nova delovna mesta, je v Pomurju doživel dokaj topel sprejem. Predlagane rešitve so pozdravili predstavniki regije, lokalne skupnosti in tamkajšnjega gospodarstva.
Odstopila je prva ministrica.
Stečajni postopek se je začel tudi za četrto Murino podjetje, invalidsko podjetje Muralist.
Torek, 13. oktobra
Mediji so bili polni novic in slik o uničujočem vetru, kije divjal prek dne in noči na dan. Poleg odprtih streh, porušenih električnih drogov in dreves, so fotografije pričale o treh popolnoma uničenih letalih in dveh poškodovanih.
Izvedeli smo, daje informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar postala podpredsednica skupnega nadzornega organa za Europol.
Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos pa je komentiral spremembo poslovnika parlamentarne komisije in ga označil kot napad s ciljem, da se politiki izognejo odgovor nos ti.
Na slovenski strani smo bili (spet) obveščeni drugače kot na
hrvaški.
Bo država učinkovito pomagala Pomurju?
Brali smo, da naj bi 17 sodnikov zahtevalo izplačilo razlike v plači, ker naj bi vse od leta 1997 prejemali premajhne mesečne zneske.
Pakistanske varnostne sile so vdrle v generalštab vojske v Ravalpin-diju, ki so ga v soboto zavzeli oboroženi napalci, in pri tem rešile 40 talcev.
Ameriški predsednik Barack Obama je istospolno usmerjenim obljubil, da bo odpravil t. i. politiko »Ne sprašuj in ne govori,« ki zadeva njihovo služenje v vojski.
Ponedeljek, 12.o ktobra
V DZ je potekala javna predstavitev mnenj o predlogu novega Družinskega zakonika. Spregovorili so mnogi, minister pa je dejal, da zakonik spreminja pojmovanje družinske skupnosti in s tem ne izključuje nobene njene oblike.
Vlada in predstavniki sindikatov javnega sektorja so spet sedli za pogajalsko mizo in znova skušali zbližati še vedno precej oddaljena stališča. Kot so povedali sindikati, je termin dogovora odvisen od »trme vla de«.
Minister za zdravje Miklavčič je dejal, da še ni ponu dil odsto pa in da je to odvisno od njegovega zdravstvenega stanja. S premier-jem sta se dogovorila, da svoje delo s skrajšanim delovnim časom opravlja do novega leta.
Veter je ponekod pihal tudi z močjo do 70 km/h.
Predsednik Evropske komisije Jose Barroso je pritisnil na češkega premierja Jana Fischerja, da naj najde način, kako dokončno ratificirati Lizbonsko pogodbo.
Padec romunske vlade je po razpadu koalicije med socialdemokrati in liberalnimi demokrati potrdil še romunski parlament, ki ji je izglasoval nezaupnico.
Italijanska ministrica za enake možnosti Mara Carfagna pa je povedala, da razmišlja o prepovedi nošenja ženskih burk in nikab v šolah.
žabjor
perspektiva
Kdo je družina?
Špela Kožar
V šoli so me učili, da živim v nuklearni družini - ati (mož) + mami (žena) + otroci (brat in jaz). A hkrati so me učili, da lahko pri prvotnih ljudstvih naštejemo tudi po petdeset družinskih članov, da je lahko poglavar družine stric ali mati; da torej družina ni nujno biološka danost, ampak je njeno pojmovanje odvisno od posamezne kulture.
Ko naši poslanci burno razpravljajo o novem družinskem zakoniku, tega ne počnejo zato, ker ne bi hodili v šolo, temveč ker so med nuklearno družino in slovensko kulturo postavili enačaj. Cesa se pravzaprav bojijo?
Predlog novega družinskega zakonika priznava zakonsko zvezo oseb istega spola, kar pomeni, da istospolne partnerske zveze izenačuje s heteroseksualnimi zakonskimi in zunajzakonskimi pari (in s tem sledi letošnji odločbi ustavnega sodišča, ki pravi, da spolna podlaga ne sme biti podlaga za razlikovanje pred zakonom). Lahko bi rekli, končno, saj se istospolno usmerjen rodiš, ne pa postaneš - je že res, da se v novem tisočletju zdi, kot da je istospolna usmerjenost postala nekakšna moda, vendar zakonik ne izpostavlja iščočih se posameznikov, na drugi strani pa izpostavlja korist otroka kot najpomembnejšo.
In potem slišiš stavke, da je to katastrofa, da je potrebno razpisati referendum, da to ne spada v slovenski pravni okvir; gospodje Žerjav, Jelinčič in Janša, vi ste sramota demokraciji, saj sploh ne razumete, kaj demokracija pomeni oziroma jo izkoriščate le za to, da lahko poveste svoje mnenje. Zaradi takih, kot ste vi, bi bilo treba demokracijo zaščititi z moralnim kodeksom; s kodeksom, ki bi sankcioniral vsako nestrpno izjavo, vsako zavzemanje za neenakost, skratka, vsako nemoralno držo, naperjeno proti sočloveku - ker natanko to pri ugotavljanju, kaj družina je, počnete. Že slišim Ljudmilo Novak, kako glasno vzklika: saj tako uči tudi krščanska vera. Draga Ljudmila, krščanska vera uči „ljubiti svojega bližnjega", o Cerkvi, tej institucionalizaciji vere, ki se je v 2000-letni zgodovini že neštetokrat podpisala pod istospolne škandale, pa sploh ni vredno izgub lja ti besed.
No, naši poslanci se strinjajo v eni točki: potrebno je poskrbeti za dobrobit otroka. Pa poglejmo, če je zveza oče in mati res optimalna rešitev - pogosto slišimo o spolnih zlorabah staršev nad otroki, pogosto slišimo o nasilju v družini, pogosto slišimo o zavrženih otrocih, pogosto slišimo o nezaželenih otrocih. Zakaj je nuklearna družina najboljša družina?Ker otrok spozna očetovski in materinski princip oziroma, kot pravi psihoanalitik Roman Vodeb, ker mora otrok v prvih letih doživeti vlogo matere, v času ojdipovega kompleksa pa avtoriteto očeta. Mar nista otroka, ki ga želi posvojiti nek isto-spolni par, zavrgla prav njegov oče in njegova mati? In še nekaj, dragi psihoanalitik: mar ni v vsakem od nas moški in ženski princip, jin in jang oziroma, če uporabim vaš psihoanalitski vokabular, anima in animus?
Spomnim se, ko smo na referendumu odločali glede umetne oploditve in z odločitvijo povsem neupravičeno prikrajšali marsikateri par; navsezadnje o primernosti para še vedno odloča komisija. Podobno je s primernostjo staršev za otroka, kije izgubil lastna starša, ki zato potrebuje še toliko več ljubezni, varnosti in občutka zaželenosti. Po kakšnem ključu nekateri vedo, da mu istospolno usmerjeni tega ne morejo dati; ali morda obstaja gen za ljubezen, varnost in zaželenost, ki ga geji ali lezbijke nimajo? Vedno znova me preseneti, da sem ena redkih otrok, ki ima s svojimi starši resnično pristne odnose. V dobrem in slabem, tako sta me naučila. Veste, kaj sta me še naučila? Da je družina najpomembnejša za otrokov razvoj. In tega me nista naučila, ker sta moški in ženska, ampak ker sta Milica in Jože.
Po zaslugi članov velenjskih Socialnih demokratov je v soboto na Cankarjevi v središču Velenja spet mamljivo dišalo. Pripravili so vsakoletni kostanjev piknik. Ob pečenem kostanju in letošnjem jabolčniku se je trlo ljudi. Da pa jim je vse še bolj teknilo, je poskrbela
vse bolj popularna velenjska skupina Fešta bend. (Foto: vos)

GOSPODARSTVO
Slovenija premalo inovativna
Odnos do inovacij in inoviranja j e treba izboljšati ter spodbuj ati uvaj anje novih poslovnih modelov ter inovacijskih procesov, j e osnovno sporočilo okrogle mize, ki j o j e pripravila Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, udeležil pa se j e j e tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehno j ogij o Gregor Golobič
MiraZ akošek
V Savinjsko-šaleški regiji smo po številu prijavljenih inovacij med uspešnejšimi v Sloveniji, a vsi skupaj nikakor ne dosegamo evropskega povprečja. Odnos do teh vprašanj bo treba spremeniti, je v uvodu poudarila predsednica zbornice dr. Cvetka Tinauer, »pri tem pa je najpomembneje, da inoviranje razumemo in udejanjimo kot traj-nostno nalogo, hkrati pa premostimo konflikt vrednot treh različnih generacij, ki so v tem času delovno aktivne: generacije »baby-boom« (roj. od 1946 do 1964), katere osrednja vrednota je delo, generacije »X« (1965-1981), katere značilni vrednoti sta skupinsko delo in svoboda, ter generacije »Y« (19821994), ki prisega na individualnost, tveganje in spremembe.« Ugotavljala je tudi, da v Sloveniji še vedno prednjačijo tehnično-tehnološ-ke inovacije, sledijo jim storitvene inovacije, redke so poslovne inovacije in še bolj redki so poslovni modeli, ki predstavljajo najvišjo stopnjo poslovne filozofije gospodarskih subjektov.
Minister Gregor Golobič je prav tako menil, da je slovenska druž-
ba premalo inovativna, predstavil pa je številne instrumente, s katerimi je mogoče inovativnost pospešiti. Razpisana so precejšnja evropska nepovratna sredstva za te namene. Ministrstvo je z njihovo pomočjo samo v letošnjem letu podprlo več kot 200 projektov pretežno malih in srednjih podjetij, ki v času gospodarske krize sama ne
bi bila sposobna financirati razvojnih projektov. Z veseljem je ugotavljal, da je vse več podjetij, ki čutijo potrebo po tovrstnih vlaganjih,
in izrazil prepričanje, da bodo države, ki tudi v teh kriznih časih na tem področju ne bodo naredile koraka naprej, obsojene na dolgo-
Nemčija nameni za raziskave in razvoj 2,8 odstotka BDP, Slovenija le 1,6.
Okrogle mize o inovacijah so seu deležiliš tevilnit ukajšnjig ospodarstveniki inp olitiki,
pridružil pa se jim je tudim inisterG regorG olobič.
trajno ostajanje v recesijskih okoliščinah. Povedal je, da so kljub krizi v letošnjem letu uspeli potrojiti sredstva za te namene in v letošnjem letu bodo med drugim lahko odobrili sredstva 130 mladih raziskovalcev v gospodarstvu, zagotovili pa bodo lahko tudi »podpo-re«inovatoijem in patentnim aktivnostim. Gregorič pa je poudaril tudi pomen spremembe klime za tovrstne aktivnosti, te pa bodo vsekakor potrebne tudi v izobraževalnem sistemu, ki vsebuje mnogo preveč faktografskega pouka in učenj a na pamet.
»Letošnje leto je evropsko leto kreativnosti in inovativnosti in šolske reforme, o katerih razmišljajo tudi na ministrstvu za šolstvo, so usmerjene k temu, da se da večji poudarek samostojnemu mišljenju in sploh ustvarjalni plati učnega procesa.« To so v tem letu v visokem šolstvu že storili, saj ocenjujejo, daje bolonjska reforma sestavljena preveč formalistično in pravzaprav ni zadostila zahtevanim kriterijem. Tudi dr. Mila Božič, direktorica Inštituta BE-I, zavoda za poslovno odličnost in inovativnost, je poudarila pomen šolske reforme, predstavila pa inovacije, ki so lahko tudi priložnost za rast v času rece sije. Dr. Mar jan Leber, docent na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru in direktor ISN Innovation Service Network, je pojasnil, kako lahko inovacijska sposobnost postane ključna kom-petenca podjetja. Primer dobre prakse s področja inovativnosti pa je predstavil dr. Uroš Merc, direktor podjetja Bisol, ki se ukvarja s fotovoltaiko. Zraslo je v Velenju, zdaj pa delajo v Preboldu. Ta dejav-
REKLI SO ...
Dr. Cvetka Tinauer: »Najbolj si želimo, da po preteku krize ne bi ostali izključno in samo socialna država, torej da ne bi razvijali samo socialni dialogi, ampak bi uvedli tudi "strokovni dialog", v katerem bi dali prostor lju dem, ki ima jo zna nje, ima jo ustrezno izobrazbo... Zelo zelo narobe je, da je pri nas nekaj nega tiv ne -ga, če štrlimo iz povprečja, potem pa se vsa masa trudi, da nas poniža, nas vrne v to povprečje. In potem se sprašujemo, kdo je tisti, ki nas bo potegnil ven.«
Dr. Marjan Leber: »Le slaba tretjina slovenskih podjetij izkorišča ponujene subvencije za razvoj.« Dr. Uroš Merc: »V našem podjetju sku paj z delav ci vla ga mo v son čne elektrarne. Prepričan sem, da bo to najboljši »tretji pokojninski steber.«
Slovenija v inovativnosti krepko cap Ija za evropskim povprečjem. Med najuspešnejšimi državami je kar 50 odstotkov podjetij inovativno aktivnih, v Sloveniji le 35.
nost sodi med najhitreje rastoče na svetu, ves čas razvoja pa dosegajo kar 50-odstotno letno rast. Njihov cilj je, da bi dosegli, da bi pridobivala Slovenija 12 odstotkov energije s pomočjo sonca.
Vse kaže, da je kriza mimo
Višj a produktivnost, varčevanje, fleksibilnost, kakovost, inovativnost obrodili sadove - Zmogljivosti polno zasedene - Zmerni optimisti za leto 2010 - Izziv: trga Kitajske in Indij e
Tatjana Podgoršek
Družba KLS (Kovinarstvo) Ljubno je bila med prvimi v regiji Saša, ki je občutila posledice gospodarske krize. Kazale so se tudi v do 25-odstotnem zmanjšanju naročil. Od letošnjega septembra dalje prihajajo delavci v službo tako kot pred začetkom krize, proizvodne zmogljivosti so povsem zasedene, v leto 2010 pa stopajo kot zmerni optimisti.
Kot ugotavlja direktor družbe Mirko Strašek, so bili ukrepi, s katerimi so se takoj odzvali na manjša naročila, slabši zasedenosti proizvodnih zmogljivosti in manjšemu pritoku denarja, pravi in pravočasni. »Uvedli smo 32-urni delovni čas, z delavci sklenili pogodbe o 36-ur-niku, zmanjševali smo stroške na vseh ravneh. Po petih, šestih mesecih so se zadeve, po naših pričakovanjih začele normalizirati. Povečala so se naročila, od junija dalje delamo skorajda že normalno, septembra smo prešli na običajen delovnik, svoje proizvodne zmogljivosti imamo povsem zasedene, naročila imamo na ravni pred krizo. 1. junija smo plače zaposlenim povečali za 10 odstotkov. Vse subvencije, ki nam jih je dala država, smo dali delavcem. Kot vse kaže, je kriza za nami,« meni Strašek in dodaja, "obrestovali so se nam storjeni koraki v minulih letih. Veliko smo namreč vlagali v razvoj, posodabljali proizvodnjo, v kateri je
MirkoS trašek:" Slovimo kot zanesljivid obavitelji kakovostnih izdelkov."
danes že 39 robotov, naša prednost pred hudo konkurenco so kakovostni izdelki, visoka produktivnost, fleksibilnost, inovativnost. V zadnjih treh letih smo razvili več kot 50 novih izdelkov. Z vsem tem smo pridobili nove kupce, še dvignili ugled firme v Evropi in svetu. Kajti praktično ni več avtomobila na svetu, ki ne bi imel vgrajenih naših zobatih vencev." Če bodo napovedi kupcev ostale takšne, kot jih imajo, bodo poslovno leto 2008 zaključili dobro, kar pomeni, da bodo prodali celo nekaj več izdelkov kot lani, vrednostno pa za 10 odstotkov slabše kot leta 2008. To pa predvsem zaradi tega, ker so v začetku leta 2009 lahko (zaradi višje produktivnosti in nižjih cen materiala) za toliko znižali cene izdelkov.
Za leto 2010 so zmerni optimisti. Kriza jih je - pravi Strašek -naučila, da morajo biti pri pričakovanjih še previdnejši, še bolj fleksibilni kot doslej. Načrtujejo povečanje prodaje za 4 do 5 odstotkov, vrednostno pa od 7 do 8 odstotkov, kar pomeni, da naj bi ustvarili s prodajo 5,3 do 5,5 milijonov evrov prihodkov. »Cilji so glede na dogovo re s kupci, med katerimi sta že dva letošnja nova, realni. Upoštevali smo namreč učinke pospešene prodaje avtomobilov v nekaterih državah. Zato pri tem načrtujemo manjšo prodajo. So pa znaki oživljanja na drugih, zlasti vzhodnih trgih. Za nas sta preko naših kupcev izziv Kitajska in Indija. Stavimo pa še na nove izdelke.« Prav tako nameravajo nadaljevati lani ustavljena vlaganja v razvoj in izboljšanje proizvodnih procesov.
Na vprašanje, kaj kaže primerjava med to krizo in krizo, s katero seje KLS srečal ob osamosvojitvi Slovenije, je Strašek odgovoril: »Razlika med njima je za našo družbo velika. V letih 1992 -1995 nismo imeli dobrega programa, tehnologije, nismo poznali trga, manjkalo nam je znanje, nismo dovolj razumeli načina dela v tržnem gospodarstvu. Najnovejša kriza nas je doletela bistveno bolj pripravljene na nove razmere. V njej smo si še povečali ugled. Poznajo nas vsi pomembnejši partnerji v avtomobilski industriji,« je še dejal Mirko Stra šek.
Nad plazove po desetih letih
Plazova Vaithauser v Lokovici in plaz Podvratnik v Florj anu ne bodo več grozili - Kdaj sanacij a treh največj ih z letošnjega 10. julij a?
Milena K rstič -P laninc
Šoštanj - Kar deset let je moralo preteči, da so se v Šoštanju lahko lotili sanacije treh plazov, ki so se sprožili leta 1999, dveh Veithau-serjevih v Lokovici in Podvratni-kovega v Florjanu.
Sanacija bo potekala na osnovi-in predlogu sanacije izdelanega geološko-geomehanskega poročila in bo občinski proračun obremenila s slabimi 33.000 evri.
Pri Veithauseijevih se je en plaz sprožil pod ces to, eden pa pod objektom. Plaz pod objektom bodo uredili z izgradnjo opornega zidu v dolžini dvanajstih metrov, plaz
pod cesto pa z vgradnjo pilotov, ki bodo ob dolgotrajnejšem deževju preprečili nevarnost ponovnega zdrsa. Podobno se bodo sanacije lotili pri Podvratniku. Neposredno nad tem plazom je bivalni objekt, ki mu je prav tako ob dolgotrajnem deževju grozila nevarnost zdrsa.
Kako dolgo pa bodo morali na sanacijo čakati plazovi, ki so se v Šoštanju sprožili letošnjega 10. julija? Našteli so jih kar 37. Med njimi so bili trije veliki v Lokovici, Mola-nov (plaz je mimo hiše zdrsnil v dolino ter pri tem porušil hlev, med drsenjem pa porušil še nekaj lesenih hišk), Janžovnikov in Anclinov?
Svetovalka za odnose z javnostjo v Občini Šoštanj Andreja Moškon, je povedala, da za te plazove trenutno pridobivajo potrebno dokumentacijo, geološko poročilo in projekte za sanacijo. Ko bodo dobili poročila in uspeli zagotoviti dovolj pro ra čun skih sred stev, se bodo sanacije lotili nemudoma. Občina je za tri največje plazove julija iz državnih sredstev za izvedbo interventnih ukrepov prejela 112.000 evrov. Ta sredstva so tistikrat zadostovala za najnujnejše ukrepe. Za nadaljnje zagotavljanje sredstev od države, kije odgovorna za te plazove, pa pogovore nadaljujejo.
Praznjenje blagajne, ki veseli
Letos bo izplačane največ enkratne pomoči staršem novoroj enčkov v občini Šoštanj doslej
MilenaK rstič- P laninc
Šoštanj - Kljub temu da se rodnost v Sloveniji zadnja leta povišuje, ta s stopnjo 1,3 otroka na žensko v rodni dobi še vedno sodi med države z eno najnižjih stopenj rod-
nosti v Evropi. Tako je eden od zaključkov statističnih projekcij prebivalstva Urada za makroekonomske analize do leta 2060 to, da bo treba za prihodnost skupnosti rojevati otroke.
Šoštanju v tem že dobro kaže, če gre skle pa ti po števi lu vlog za enkratno denarno pomoč, ki jih star ši novo rojen cev naslovijo na občino.
Pomoč staršem v občini podeljujejo tretje leto, denar zanjo namenjajo iz proračuna. Vsak novorojenček, katerega starši izpolnjujejo določene pogoje (stalno bivališče enega od staršev na območju
Šoštanja v času otrokovega rojstva, slovensko državljanstvo obeh, življenje v skupnem gospodinjstvu z otrokom) pa je 100 evrov.
Prvo leto dodeljevanja te pomoči so prejeli 70 vlog, leto kasneje 90, prav toliko pa so jih letos že prejeli. Občina Šoštanj bo tako letos denarno pomoč zagotovo izplačala doslej največjemu številu upravičencev. Čeprav se z vsakim novorojenčkom občinska blagajna malo skrči, pa so v Šoštanju takega odtekanja denarja iz nje veseli.

Odličen aparat premalo odličen za zdravstveno zavarovalnico?
V Bolnišnici Topolšica načrtovali letos 1500 preiskav s CT aparatom, odobrenih imaj o 1100 - Čakalna doba manj kot mesec dni
TatjanaP odgoršek
V javnosti je bilo v teh dneh slišati kar nekaj negodovanja zaradi 32-rezinskega CT aparata v Bolnišnici Topolšica za izvajanje zahtevne diagnostike. Med drugim, da je čakalna doba za preiskave na njem predolga, aparat, za katerega so občani Šaleške, Zgornje Savinjske doline in širšega celjskega območja s prostovoljnimi prispevki prispevali 400 tisoč evrov ali dobro tretjino potrebnega denarja, pa naj bi delal le dva dni v tednu. Informacije smo preverjali pri direktorju bolnišnice v Topolšici Damjanu Justineku. Držijo navedene informacije nekaterih vaših bolnikov oziroma tukajšnjih občanov? Če, zakaj je tako? »Informacije držijo, razlog pa je preprost. Ni nam uspel dogovor z zdravstveno zava-
rovalnico za blizu 1500 preiskav, kot smo načrtovali za letos. Odobrila nam jih je 1100. Zaprosili smo že za večji obseg dela, sprožili arbitražni postopek in presojo, odgovora pa za zdaj še nimamo. V tem trenutku presegamo plan za 30 odstotkov in brez dodatnega denarja tega tempa ne bomo mogli nadaljevati, na kar smo že opozorili ustanovitelja. Če bi se strogo držali racionalizacij skih ukrepov, potem diagnostike v letu 2009 s CT-jem ne bi
smeli več izvajati. Za potrebe ambulantne dejavnosti deluje CT trikrat na teden, za urgentne preiskave in bolnike, ki ležijo pri nas, pa je aparat na voljo 24 ur na dan.«
Kolikšna je njegova izkoriščenost?
»Če bi šteli le ambulantni del, je CT zaseden od 40 do 60 odstotkov, ker so preiskave različne, tudi različno dolgo trajajo. Če pa bi šteli še hospitalni del, je izkoriščenost boljša. Po našem načrtu naj bi za potrebe ambulantne dejavnosti za prihod-
V	Splošni bolnišnici Celje opravijo s CT aparatom približno 9000 preiskav na leto (tako za potrebe ambulantne kot hospitalne dejavnost), čakalna doba pa je od 90 do 100 dni, odvisno od tega, za kateri del telesa je potrebna diagnostika.
V	Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so povedali, da za potrebe ambulantne dejavnosti izvedejo s CT-jem 1650, za hospitalni del pa 1100 preiskav na leto. Čakalna doba traja od 3 do 6 mesecev, za urgentne primere je ni, za potrebe onkologije pa je čakalna doba mesec dni.
DamjanJ ustinek:" Hvaležni smo vsem, ki so nam pomagali pri nakupu CT aparata, ki je glede na programskoo premo eden najboljših vS loveniji."
nje leto izvedli od 1800 do 2000 preiskav, odobrenih imamo za zdaj 1600. Ob tem naj poudarim, da je naš CT aparat med najboljšimi v Sloveniji, bolj sprejemljiv za bolnika, saj je manj sevanja, potrebnega je manj kontrasta. Imamo visoko strokovno usposobljeno ekipo. CT deluje od letošnjega februarja, po vaših
načrtih naj bi v celoti izkoristili njegovo zmogljivost - blizu 2600 preiskav na leto - v naslednjih 2, 3 letih.
»Res je. Izkoriščenost aparata je najboljša, če na leto na njem izve de mo od 2500 do 2600 preiskav, kar pomeni blizu 12 bolnikov na dan. Pri zmanjšanem programu jih lahko le od 6 do 8 na dan. Aparat smo testirali do polne zmogljivosti in naredili 16 preiskav na dan, kljub temu da so to kontrastne preiskave, ki zahtevajo več časa. Za obravnavo enega bolnika s kakšno zahtevno preiskavo (ožilje, zapore v žili, telesu, glavi) včasih rentgenski tehnik porabi tudi 5 do 6 ur, da lahko pravilno in uspešno »odčita« okvaro, ki jo nato najprej predstavi žilnemu kirurgu.« Kakšna je čakalna doba za diagnostiko s CT aparatom v bolnišnici? »Trudimo se, da je manj kot mesec dni. Zara di tega smo bili že delež ni kar nekaj kritičnih besed ministrstva za zdravje, ki namenja denar bolnišnicam z daljšo čakalno dobo. Mi menimo, da mora biti dostopnost do kvalitetnih preiskav večja.« Je v bolnišnici možna samoplačniška storitev za CT aparat?
"Za zdaj še ne. Seveda pa storitev zaračunamo, če nima bolnik urejene potrebne dokumentacije. Stane od 100 do 120 evrov s kontrastom, brez slednjega pa je storitev cenejša."
Ob Rdeči dvorani kmalu veliko gradbišče
Gradnja garažne hiše in trgovsko-poslovnega centra bo stekla takoj, ko prestavij o avtobusno postaj o na novo lokacij o - V času gradnje več dodatnih začasnih parkirišč - Mercator naj bi v objektu uredil velik trgovski center
BojanaŠ pegel
Velenje - Ena večjih investicij v središču Velenja bo gradnja velike garažne hiše in trgovsko--poslovnega centra ob Rdeči dvorani. Začetek gradnje se je iz začetka oktobra prestavil za nekaj dni, saj v teh dneh še selijo lokal Mladost, ki že dobiva končno podobo na kon cu Rudarske ces te, tik ob mostu čez reko Pako. Uvedli so že nov parkirni red pri Standardu, že v nekaj dneh pa naj bi uredili tudi začasno parkirišče na travniku pred velenjskim gasilskim domom. Ze v septembru je vodja investicij v podjetju Toming Consulting Miran Švarc v sejni dvorani velenjske mestne hiše predstavil natančne skice objekta bodočega velikega Mercatorjevega trgovskega centra in garažne hiše, ki bo v nekaj dneh začel rasti ob Rdeči dvorani. Javnost je motilo, da bodo morali podreti še nekaj dreves, strah pa jih je tudi hrupa med gradnjo. »Noben poseg v pro stor ni prijeten niti za ptice, kaj šele za ljudi. Gradbinci se tega zavedamo, a brez posegov v prostor napredka ne bi bilo,« je ob tem poudaril Švarc. In dodal, da bodo po dokončanju objekta zasadili nova drevesa. Ta naj bi bila tako velika, da še zagotavljajo ugodno vegetacijo.
' Čez Šaleško po nadhodu
Zanimivo je, da bo investitor
" objekta, ki naj bi bil zgrajen v dobrem letu dni, podjetje Toming Con-
■ sulting, katerega lastnik je Tomaž Ročnik in ne Mercator. Ta ga bo odkupil in prevzel po dokončanju.
" In kako bo objekt izgledal? Miran Švarc nam je povedal: »Objekt lahko funkcionalno razdelimo na dve celoti; en del je trgovski del, ki združuje vse trgovske dejavnosti v prvi etaži stavbe. V pritličju bo parkirna hiša in še nekaj trgovin, v kleti pa
drugi funcionalni del, ki mu lahko rečemo kar mestna garažna hiša, namenjena za javno uporabo.« Da bo novogradnja res velika,
Vhod vMer catorCe nter bo obC eljskic esti, torej ob velikemk rožišču pod skakalnicami.
pove podatek, da bo objekt dolg skoraj 200 metrov. Segal bo od kro-žišča do odcepa ceste pred otroškim igriščem, ki vodi do dveh individualnih hiš nad Rdečo dvorano. V enem delu bo širok 60 metrov, v drugem pa se razširi na 100 metrov. »V osnovi gre za okoli 10 tisoč kvadratnih metrov v eni etaži, to pomeni skupaj kar 30 tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin, saj bo gradnja potekala v treh etažah. Objekt bo od Rde če dvo ra ne odmaknjen 18 metrov, tako pa bo nastal prav simpatičen atrij. Po mojem bo Rde ča dvo ra na s tem objektom pridobila, tudi zato, ker bomo peš promet iz središča mesta preko Šaleške ceste urejali z nad-hodom nad to prometno štiripa-
sovno cesto.« Postavljen bo na mestu, kjer so danes semaforji pri nekdanji Velmi, ker bo steklen in na obeh straneh opremljen tudi z dvi-
galom, bo uporaben prav za vse, od invalidov do mamic z vozički. Z mostu bo prav lep razgled po mestu. »Nadhod pa bo povezoval
tudi Rdečo dvorano in nov objekt. Ta pa ne bo steklen, ampak kovinski, saj ob športnih prireditvah delujejo tudi čustva, zato bo bolj trden.«
Nov prometni red
Ko bo nov objekt končan, bo drugačna tudi prometna ureditev. Zavijanje proti Hotelu Paka s Šaleške
ceste ne bo več mogoče, treba se bo zapeljati do krožišča pri novem avtobusnem postajališču, ki ga morajo še zgraditi. Tubo obračališče za vse, ki bodo želeli na rudarsko cesto. »Direktnega prečkanja vozišča s štirimi pasovi ne bo več. Tudi tisti, ki bodo želeli z Rudarske do novega objekta, bodo morali avto obrniti v novem krožišču.
Sicer pa bo velik ne le nov trgovski center - večina lokalov v njem naj bi bila že oddana, velika bo tudi parkir na hiša. V let ni eta ži bo 330 parkirnih mest, od tega 16 za invalide, v pritličju pa bo še 326 parkirnih mest, od tega 17 za inva li de.
Natančnas imulacijan ovegaMe rcatorCe ntra ingar ažne hiše, vk ateri bo kar6 56p arkirnih mest,p okaže tudi, kako bodo do
objektad ostopali pešci.S kozis teklenn adhod.
JUBILEJI
Rudarski SREČNO za 285.583 obiskovalcev
Muzej premogovništva Slovenij e v Velenju, ki velja za najboljši podzemni muzej v Slovenij i, beleži desetletnico delovanja - Na ogled j e kar 9000 kvadratnih metrov različnih eksponatov, razporej enih na tri kilometre dolgi poti Eksponati obiskovalcu s pomočj o multimedijske tehnike prikažej o, kakšno j e bilo delo rudarj ev nekoč in danes
MiraZ akošek
Več kot 280 tisoč obiskovalcev iz 54 držav se je v desetih letih spustilo s 121 let starim dvigalom v zemeljsko nedrje, kjer so v avtentičnem okolju podoživljali delo rudarjev in se »sprehodili« skozi celotno zgodovino rudarjenja vse do današnjih dni. Spoznali so preprosta čela, na katerih so knapi opravili večino dela ročno, pa sodobne naprave, ki lajšajo težko rudarsko delo. »Zgodba«, katere del pravzaprav postane vsak obiskovalec, večino navduši, do rudarskega poklica postanejo še spoštljivejši in začutijo tudi globino rudarskega pozdrava: »Srečno« -izrekajo ga kar v 26 jezikih.
hovo vodilo tudi v prihodnje. »Zanamcem osta ne tisto, kar je ohranjeno in zapisano. Ostanejo občut ki, ki si jih zapo mni mo za zmeraj in v tem se kaže tudi pomen našega muzeja,« je dejal Stojan Špe-gel in dodal, da ponujajo pogled na stvari, ki sijih velikokrat ljudje predstavljajo po svoje, in veseli so, ko jim mnogi ob odhodu iz muzeja zaploskajo.
Vsa leta muzej ske zbirke skrb no vzdržujejo in skupaj s tehničnimi službami ves čas skrbijo za primernost in ureje nost pro sto rov, da se tako obiskovalci v njih dobro počutijo, še posebej pazljivi pa so na varnost. Vsako leto pa k pestri ponudbi dodajo še kaj novega. Tudi
I \

v
m
"Srečno" že od nekdaj drug drugemu zaželijo rudarji, preden se spustijo v temne rove premogovnika.
Vodja muzeja premogovništva Slovenije Stojan Špegel je na slovesnosti v počastitev desetletnice povedal, da ponujajo navdušenje, obiskovalce pa pozdravljajo z rudarskim Srečno, ki pomeni tudi srčnost in ravno to naj bi bilo nji-
Obd esetletnici se jev odjaMu zejaS tojanŠ pegelz ahvalil vsem, ki so pomagali, da je muzej zaživel. Med njimi je bil tudis edanjid irektorP remogovnika dr. MilanM edved.

V^^W H
* J AÍ v
T
Desetletnicom uzeja so zo biskomp očastiliš tevilni obiskovalci, med njimi tudi novid irektorH oldingaS lovenske
elektrarne Borut Meh.
letos so muzejsko zbirko delno prenovili, staro pohodno pot so prestavili v muzejski park, obnovili so izvažalni stroj, v kratkem pa se bo začela prenova izvažalnega stolpa. V prihodnje želijo predstaviti še tako imenovano inženirsko znanje,
še posebej, ker so bili ravno ljudje s tem znanjem gonilo razvoja in so tudi pripeljali slovensko premogovništvo na zelo visoko raven celo v svetovnem merilu.
Direktor PV Invest Drago Potočnik je na slovesnosti poudaril, da muzej ni le muzej v kla sič nem pomenu besede, ampak postaja vse
Številna priznanja
Muzej premogovništva je prejel številna priznanja, med najprestižnejšimi pa so priznanje evropskega foruma, Valva-zorjevo priznanje, Foitova nagrada za ohranjanje tehnične dediščine in zlati grb mestne Občine Velenje.
bolj pomembno kulturno središče. Na tej lokaciji se namreč dogaja vse več prireditev, od različnih koncertov, razstav, kulturnih večerov, imeli so celo že modno revijo, pa poroko in mašo ob praznovanju sv. Barbare. »Atraktivnost« teh prostorov namreč daje številne možnosti, kako narediti nek dogodek zanimi-
vejši, drugačen. Takšen dogodek so pripravili tudi ob praznovanju desetletnice. V avtentičnem okolju nekdanje prizivnice so številnim gostom prijetno razpoloženje pričarali trubači, gledališčniki gledališča Velenje so jim zaigrali odlomek iz zadnje uspešnice Knapovska večerja, v svet zborovskega petja pa jih je popeljal Šaleški akademski zbor z dirigentko Danico Pirečnik.
Velik obisk
Od ustanovitve si je Muzej premogovništva ogledalo 283 583 obiskovalcev, povprečno na dan 91. Največji letni obisk je znašal 31 438 obiskovalcev, največji mesečni 5508 in največji dnevni 1504. Povprečno je muzej odprt 300 dni na leto, v zadnjem letu pa so zabeležili obiskoval ce iz kar 54 držav.
Na ogled veliko zbirk
Muzej se razprostira 160 metrov pod zemljo, na ogled je 3 km podzemnih prog in 9000 kvadratnih metrov različnih eksponatov. Obiskovalca spremlja multimedijska zgodba o začetkih premogovništva, simulirajo rudarsko nesrečo in razstreljevanje v premogovniku, po težki poti si privoščijo rudarsko malico v najnižje ležeči jedilnici v Slove niji. Obiskoval ci se vozijo s pod zem no želez ni co, ogled pa
REKLI
Borut Meh, direktor HSE:
»Muzej Premogovništva sem si že velikokrat ogledal, sem sem pripeljal tudi že mnoge svoje prijatelje, ker se mi zdi res enkraten in res so bili nad obiskom vsi navdušeni.«
Dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje in eden od pobudnikov ustanovitve muzeja: "Eden od vzrokov, da smo se odločili, da uredimo muzej, je bilo tudi to, da so številni obiskovalci želeli videti, kako delajo slovenski rudarji, in pri sedanjem industrijskem tempu je takšne oglede težko organizirati. Premogovnik Velenje je logistično vrhunsko organizirano podjetje, v katerem se mora proces proizvodnje nenehno odvijati in ga ni mogoče prekinjati z obiski. Prav zato priporočamo obisk muzeja, ki je prav tako v avtentičnem okolju, je pa tudi edini podzemni muzej na svetu, ki si ga lahko ogledajo tudi invalidi na vozičkih.«
Drago Potočnik, direktor PV: »Ta muzej nikogar ne pusti ravnodušnega, še več - s ponosom lahko povemo, da je to najbolj obiskan podzemni muzej v Sloveniji in dobitnik številnih priznanj.«
Srečko Meh, župan MO Velenje: »Z muzejem premogovništva je Velenje dobilo novo atraktivno vsebino, ki nas je uvrstila na seznam »obveznih ogledov« v Sloveniji in muzeju prinesla nominacijo za evropski muzej leta.«
zaključijo s predstavitvijo današnjega sodobnega odkopavanja premoga. Na zunanjem delu muzeja pa so na ogled zbirke o zgodovini Premogovnika Velenje, prikazano je knapovsko stanovanje iz leta 1930, legenda o skoku čez kožo, zbirka mineralov ter razstava o razvoju premogovništva od prvih najdb do svetovno znane Velenjske odkopne metode.
Krajevni praznik v znamenju druženj
V galerij i ob 700-letnici prve omembe Družmirj a prikazali film Basistova zgodba, zabava v Športni dvorani - Kolesarsko pot proti Pohrastniku predali namenu pred zimo
Janko, Metka in debela čarovnica
MilenaK rstič -P laninc
Šoštanj, 8. oktobra - Krajevna skupnost Šoštanj kot praznik ohranja 8. oktober, dan, na katerega so leta 1941 borci Štajerskega bataljona napadli mesto in ga za nekaj ur osvobodili. To je bila prva večja partizanska akcija na Slovenskem.
Nekdaj je bil 8. oktober praznik občine Velenje. Po tistem, ko seje ta razdelila na tri, si je vsaka od njih za praznik izbrala svoj dan, v Šoštanju pa je spomin nanj ohranila krajevna skupnost.
Praznik so zaznamovali z dvema dogodkoma v začetku oktobra. V petek je v galeriji potekala prireditev o 700-letnici prve omembe vasi Družmirje. Veliko zanimivega je bilo slišati iz ust zgodovinarja dr. Toneta Ravnikarja. Prisotne, med njimi so bili tudi ljudje, ki so v tej vasi živeli, je še posebej ganil doku-mentar ni film Basist in njegova zgodba, ki govori o potopljeni vasi Družmirje, avtorja filma pa sta Damijan Kljajič in Tomo Čonkaš. Zadnjo kmetijo v Družmirju, Basis-tovo domačijo, so porušili 30.
avgusta leta 1996. Skupaj z njo je umrlo tudi Družmirje.
Sobota je bila bolj zabavna. V Športni dvorani so se zvrstile prireditve (z otroškimi igrami, lutkovno predstavo, ogledom filma Šoštanj rola in glasbo Janija Napotnika) pod skupnim naslovom Šoštanj praznuje 2009, praznik pa je zaokrožil koncert skupine Soulfingers.
Lepšega darila, kot so ga dobili prav na praznik, pa si niso mogli želeti. »V svetu Krajevne skupnosti Šoštanj smo si v tem mandatu zastavil kar pogumne načrte.
Mag. V ilma Fece:» Gradbeno dovoljenje zak olesarsko pot prav nap raznik.«
Dokončati moramo še del kolesarke poti. Z veseljem lahko povem, da smo prav 8. oktobra dobili gradbeno dovoljenje za kolesarsko pot od Šoštanja proti Pohrastniku. Upam, da nam bo uspelo še pred zimo pot usposobiti in jo predati namenu,« pravi predsednica mag. Vilma Fece.
Večji projekt bo ureditev otroškega igrišča. TEŠ jim je v brezplačno upravljanje dala zemljišče ob jeze ru, kjer bo zras lo sodob no in veliko igrišče. Začeli so tudi revitalizacijo starega mestnega jedra. Ta čas obnavljajo fasade v strogem trškem jedru in računajo, da bodo dela zaključili pozno jeseni naslednje leto.
Velenje, 10. oktober - V soboto dopoldne je Lutkovno gledališče Velenje, ki deluje pod okriljem festivala Velenje, polno Galerijo otrok in staršev razveselilo s premiero nove lutkovne predstave. Tokrat je Alice Čop, kije pripravila scenarij, igro pa je tudi režirala, avtorsko predelala vsem znano zgodbico o Janku in Metki. Zaživela je v odlični scenografiji Kajetana Čopa in ob simpatičnih songih Gorazda Planka. Lutke sta izdelala Kajetan in Alice Čop. »Naše predstave so vedno avtorske; v zadnji se Janko in Metka odpravita v gozd, kjer sre-
čata sladkosnedo čarovnico, ki je zaradi obilne količine sladkarij precej okrogla in vizualno drugačna, kot si jo ponavadi predstavljajo otroci ob branju te zgodbice. Tokrat sta prvič zaigrali mladi zelo nadarjeni igralki Ana Marija Vipavc in Silvija Oštir, obe še gimnazijski, ter Vanja Kretič, kije v našem lutkovnem ansambli igralka z najdaljšim stažem,« nam je povedala Alice Čop. Igraje primerna za otroke od tretjega leta dalje, sprejeli pa so jo odlično.
■ bš
Družmirje se prvič omenja pred 700 leti. Danes, ko ga ni več, v ljudeh še živi. (foto: A. Grudnik)

- ^
Premieral utkovnep redstaveJ anko inM etka jen avdušila polnov elenjskoG alerijo otrok inn jihovihs taršev.
Program abonmajev je skrbno izbran
Festival Velenje bo v sezoni 2009/2010 poskrbel za številne vrhunske dogodke v gledaliških in glasbenih abonmaj ih - Stari abonenti so se vrnili, novi še imaj o čas
Velenje - Pred tednom dni je festival Velenje začel redni vpis abonmajev za sezono 2009/2010. Ker se bodo predstave začele v mesecu novembru, imajo vsi, ki še razmišljajo, za kateri abonma naj se odločijo, še nekaj dni časa. Do torka so imeli prednost pri vpisu lanski abonenti, ki so se v večini ponovno odločili za abonma, ki jim je najbolj pisan na kožo, zagotovo pa vsakemu popestri včasih prav dolge zimske in zgodnje spomladanske večere. Abonmaji se bodo, tako kot vsako leto, iztekli v mesecu maju 2010.
Matjaž Šalej, organizator prireditev v Festivalu Velenje, nam je povedal, da so se, tako kot lansko leto, tudi letos odločili za razpis filmskega, treh gledaliških (Beli, Zeleni in Pikin) ter štirih glasbenih abonmajev (Klasika, Obiski, Klub ter že pred poletjem razprodan Zlati abonma). K temu je dodal: »Potrudili smo se, da smo v vse abonmaje, ki so ostali isti kot pretekla leta, uvrstili zelo zanimive predstave in dogodke, ki so tudi aktualni. Izdali pa smo tudi bogato knjižico, v kateri so predstavljeni vsi abonmaji, vključno s predstavami in koncerti.«
Zaza htevnejše in manj zahtevne
Zeleni gledališki abonmaje vedno tisti, ki pritegne največ pozornosti in gledalcev. »Vanj smo tudi letos uvrstili en muzikal in pet komedij. Novembra bomo gostili ekipo, ki jo poznamo iz Naše male klinike. T.I.P teater bo zaigral predstavo Jaz pa tebi sestro. Konec novembra bomo gostili še Prava dekleta, muzikal Tine Gorenak. Januarja bo pri nas gostoval Gustav film s predstavo Šef šefica, februarja pa Prešernovo gledališče Kranj z družinsko komedijo Blazno resno o seksu po predlogi Dese Muck. Gostili bomo tudi monokomedijo ZapufanPi-kaSn Tadeja Toša, ki jo je režiral in jo bo tudi odigral. Lansko leto je Tadej gostoval pri nas, njegova predstava pa je bila med imetniki abonmajev najbolje ocenjena, zato smo ga povabili tudi letos. Zaključili bomo s komedijo Izbrisani 2 v izvedbi Boom teatra.«
Beli abonma je namenjen malce zahtevnejšim ljubiteljem dramske umetnosti. Tri od šestih predstav v letošnjem abonmaju so komedije, tri pa resnejšega žanra. Tako v zeleni kot beli abonma so uvrstili glasbene ali gibalne pred-
Do ponedeljka so v Festivalu Velenje vpisali 305 Zelenih, 204 Bele on 42 Piki-nih gledaliških abonmajev. Skorajda razprodan je bil glasbeni abonma Klub (vpisanih 172), v abonma Klasika pa so vpi-sali8 1a bonentov.
stave, kar je zagotovo odlično. »V belem bo takšen projekt Janje Majzelj Krizantema na klavirju, v katerem predstavi poezijo in glasbo Svet-lane Makarovič. Na sporedu bo aprila 2010. V predstavi Ella bomo videli Prešernovo nagrajenko Štefko Drolc. V igri Art bomo na odru skupaj videli najboljše slovenske komedijante. Le mesec dni po premieri pa bomo februarja videli monodramo Skok iz kože po zgodbi našega rojaka Petra Rezmana in v izvedbi Mestnega ldališča ljubljanskega«.
Zagotovo pa bo tudi izbor, ki ga prinaša Pikin abonma, všeč prav vsem otrokom, ki se bodo odločili zanj. Prva predstava bo že to soboto ob 17. uri, ko bo v Domu kulture premierno na ogled plesna predstava Plesnega teatra Velenje Pika praznuje rojstni dan.
Glasba na večv elenjskih odrih
Kar se glasbenih abonmajev tiče, je zadnja leta veliko simpatij požel abonma Klub. Letos so vanj umestili šest zanimivih koncertov, ki se bodo v večini odvijali v dvorani Centra Nova. Med drugim 11. decembra v goste prihaja Neis-ha, ki je prejšnji teden navdušila v Cankarjevem domu. V Velenju bo nastopila 11. decembra v domu kulture. 16. januarja bodo na istem odru muzicirali tudi odlični Perpetum Jazzile, vokalna zasedba, ki se posveča izključno jaz-zovski in popularni glasbi in pri tem žanje velike simpatije in uspehe.
■ bš
'Za malo denarja dobra muzika'
Abonma Klasika se j e v dolini dobro prij el - Zaradi premalo denarj a ni v ponudbi filharmonij e in orkestrov - Izvaj alci zelo zadovoljni z občinstvom
Tatjana Podgoršek
V torek, 20. oktobra ob 19.30, bo v kulturi nem domu v Velenju prva prireditev iz letošnjega abonmaja Klasika. Poleg Igorja Stravin-skega se bodo na preostalih petih abonmajskih prireditvah predstavili še pihalni kvintet Ari-art, akademski pevski zbor Tone Tomšič, Musica Cubicularis, godalni kvartet Quartissimo, Jerko Novak in Žarko Ignjatovič.
Slavko Šuklar, ki skupaj še s tremi profesorji glasbe pripravlja izbor prireditev, je povedal, da so pripravili abonma v okviru Festivala Velenje šele četrto leto, a so nastopi izvajalcev resne glasbe v tukajšnjem okolju prisotni že sedem, osem let. »Vrzel na tem področju smo začutili naj prej na velenj ski glas be ni šoli. Sedaj ima abonma že 170 stalnih abonentov, kar je za to okolje veliko. Na prireditvah prisluhne ubranemu izvajanju v povprečju do 200 poslušalcev.« So med njimi predvsem glasbeniki? »Teh je skoraj najmanj, več je drugih prijateljev resne glas-
be. Za učence velenjske glasbene šole pa abonma sodi k izbirnim vsebinam.«
Kot je pojasnil Šuklar, so rezultati ankete pokazali, da so zadovoljni z izborom, želeli pa bi si še kakšen nastop filharmonije in orkestra. Zal jih v ponudbi ni. Izvajalce izbirajo glede na razpoložljiva finančna sredstva. 16 tisoč evrov, kolikor jih imajo na voljo, je za bolj razkošne apetite premalo. Za manj kot 20 tisoč evrov nastopa filharmonije ni, za koncert komornega orkestra pa je potrebnih 6000 evrov. «Kljub temu se trudimo v Velenje pripeljati najkakovostnejše izvajalce. Za zdaj nam je to uspelo. Tu imamo pravo razkošje za področje resne glasbe, od dvoran do instrumentov, sploh klavirjev. Letos sicer klavirskega nastopa ni v abonmajski ponudbi, imamo pa že dogovorjen nastop mojstra črno-belih tipk za prihodnje leto.«
Po zagotovilih Slavka Šuklarja niso zadovoljni le poslušalci v dvorani, ampak tudi izvajalci. Ti radi pridejo v Velenje, ker - tako pravijo - »je tu doma zelo vzgojeno občinstvo, ki ne
Slovenskis kladatelj inp edagog Slavko Šuklar:»Zadovoljni so poslušalci in izvajalci.«
ploska med stavki. Odnos med avditorijem in izvajalci je takšen, kot ga srečaš le v največjih koncertnihd voranah pos vetu.«
Organizatorje abonmaja Klasika pa veseli še to, da jih v prizadevanjih po širjenju kroga prijateljev resne glasbe podpirajo tudi mediji.
Postanite naročnik	j	<1	/ /J	X 1 \ i i	■
Za naročnike kar 9 številk zastonj! A					
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Drugič abonma ljubiteljskih gledališč
Velenje - Gledališče Velenje je letos drugič zapored, po lanski dobri izkušnji, razpisalo abonma ljubiteljskih gledališč. Vpisujejo ga ta in prihodnji teden v prostorih doma kulture Velenje, v pisarni, kjer Festival Velenje vpisuje svoje abonmaje. Vpisi potekajo od 9. do 11. ure dopoldne in od 15. do 18. ure popoldne, v soboto pa od 9. do 11. ure.
Lan sko leto so po bese dah Petre Hribernik, članice Gledališča Vele-
KOLONA
Bodi fejst na fejsbuku
NatašaT ajnikS tupar
Tudi jaz sem v času pred kratkim se izteklega porodniškega dopusta, postala uporabnica družabnega prostora na medmrežju, Face-book-a. Nisem si mislila, da bom skoraj vsak dan visela »gor« in tudi si nisem mislila, da tudi ostali uporabniki vsak dan »gor« visijo. Včasih za zabavo, včasih iz čistega dolgočasja, drugič zaradi slabega vremena, zaradi osamljenosti, zaradi kar tako ali zaradi preproste odvisnosti od visenja na Fejsbuku (FB) Sicer nisem rekorder v času visenja in pošiljanju pošt o raznih modrostih in dogodivščinah, me pa včasih ta spletni prostor vseeno »nakuri«, da o njem razmišljam, na podoben način današnjemu pisanju. Pred nekaj tedni se je spletni prostor FB enostavno sesul, čemur je menda botrovala enormna uporaba, saj so se na koncu šolskih počitnic vanj nagnetli skoraj vsi uporabniki. In le-ti so zavzeto igrali poker, reševali kvize modrosti in strokovne psihoanalize, postavljali ograde in prodajali jajca na svojih farmah, drugi so iskali sosede za svoje akvarije in se bojevali v mafijskih obračunih. Ne dragi moji bralci, ni se mi sfecljalo, to je realnost na FB in tudi ne-virtualna realnost, to so sprostitveni prostori FB-ja, ki neusmiljeno požirajo dragoceni čas storilnosti za ekrani računalnikov. Verjetno marsikdo ne bi izpodbijal teze, da se lahko gospodarska kriza še poglobi, če vsi zaposleni v času »preživetvene tlake« v svojih službah ne nehajo viset na FB-ju. Malce ironično?Ali otročje?Pa vendar smo tudi odrasli še kdaj lahko otroci, bi rekli, logično, da smo lahko. In se lahko igramo igre na pameten in odrasel način. Odrasle in zrele igre. V hladnih virtualnih prostorih, kjer se za (ne-) ali anonimnostjo skrivajo in odkrivajo naše slabosti in vrhunske prvine. Tukaj seveda ni realnih dotikov in glasov, si pa lahko pošiljamo kakšne srčke in druge risbice, pa kake komade ali pa še kakšne druge neumnosti. Obstaja verjetno sicer neka kultura tipkajo-čega govora, ki nadomešča realne čutne stike med ljudmi, saj tako ali tako vemo kaj se s kom dogaja in ni važno, ali ga bomo srečali v živo ali ne. Odnosi med uporabniki se seveda lahko tudi izboljšujejo, npr. nek uporabnik se končno opogumi in v hladni ne-anonim-nosti povabi neko uporabnico končno na en kapučino, sredi noči stopi v ospredje s svojim novim »statusom«, ki ga lahko preberejo vsi njegovi FB kolegi. Pojasni nam, kaj se z njim dogaja v stanju samotnega ždenja pred ekranom. Nekateri uporabniki so čisto divji, vsake tri do pet ur prejmemo njihovo poročilo o stanju skuhane-ga kosila, o trenutnem počutju in patološkem reševanju neumnih kvizov o procentualnem stanju njihovega dnevnega količnika sreče, o modrem pregovoru po katerem bi se naj ravnali tisti dan,...In tako dalje. In o občasnem prebiranju le-tega se človek resnično lahko vpraša, koliko osamljenosti bi lahko izluščili iz FB-ja?, ali kdo sploh kaj dela?, ali nam je resnično tako dolgčas?, in ali ni boljše iti na pivo. Seveda sem zdaj pisala o patološki uporabi FB-ja. Nismo pa vsi uporabniki tako nemogoči zapolnjevalci medmrežja. FB se da uporabiti tudi za prijazen oglaševalski prostor, kar s pridom delajo tudi Mestna občina Velenje, Pika Nogavička, Hotel Paka, Foto klub Zrno, Šaleški študentski klub, Festival Kunigunda in še marsikdo v naši lokalni skupnosti. Takoj se ve, kaj je kje in informacije ob množični uporabi FB-ja pridejo takoj do njihovih konzu-men tov.
Lepo bi bilo, da bi lahko vsake toliko srečala vse ljudi, s katerimi se srečujem na FB. Ne pa da namesto stiska roke uporabim pač hladen mišji klik. Verjetno je bolj enostavno, tako za ene kot za druge. In tako se ne premaknemo iz začaranega kroga vse bolj se približajoče digitalne megle, kjer se še za računalniki ne bomo več mogli videti, kaj šele klikati. Pa lep začetek hladne jeseni Vam želim in čim manj časa preživetega za računalnikom, na Fejstbuku pa sploh.
nje, vpisali 60 ljubiteljskih abonmajev, predstave pa so potekale v dvorani doma krajanov na Kono-vem. Letos računajo, da bo zanimanje večje, zato bodo predstave potekale v veliki dvorani velenjskega doma kulture. »V sodelovanju s Festivalom Velenje bodo predstave potekale ob nedeljah ob 17. uri, v program pa smo uvrstili po eno na mesec. Skupaj jih bo šest, začnemo pa 8. novembra, ko smo v goste povabili Gledališče pod
kozolcem Šmartno ob Paki s predstavo Mrtve duše. 13. decembra bomo gostili Gledališko skupino KD Ivana Kaučiča Ljutomer, 10. januarja KUD Zarja Trnovlje, 14. februarja OTH Pirniče in 21. marca KS Svoboda Elektroelement Izlake. V aprilu pripravljamo še dodatno predstavo kot darilo vsem abonentom, kaj, pa naj ostane presenečenje.«
■ bš
Poklčite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.

107,8 MHz
täonjSKÜ lOO CAS©POSDOl M® Z AIOZ
Glasbene novičke
Almanah 2010
V prejšnjem mozaiku smo zapisali, da so v naši časopisni in radijski hiši že stekle aktivnosti za izdajo (po vrsti) 16. Almanaha občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Tako obsežen in lokalno usmerjen zbornik je gotovo edinstven v Sloveniji. V njem, obsegal bo 300 strani, bomo tudi tokrat predstavili najpomembnejše dogodke, ki so se zgodili v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki decembra lani in v letošnjih 11 mesecih.
Podatke bomo tako kot doslej zbirali na osnovi osmih vprašalnikov, med drugim s področja gospodarstva, političnih strank, zdravstva in sociale,
vzgoje in izobraževanja (vrtci, šole), društev, turizma. Pri tem seveda pričakujemo sodelovanje tistih, ki imajo potrebne podatke in so za njihovo posredovanje tudi pristojni. Izpolnjene vprašalnike pričakujemo do petka, 3. novembra 2009, vprašalnike za krajevne skupnosti pa do petka, 28. oktobra 2009. Najdete jih tudi na spletni strani nascas. com.
Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bo izšel ob koncu leta 2009, pred božičnimi prazniki. Vabljeni k sodelovanju in že danes hvala.
■ Tp
... na kratko...
BOHEM
Po zelo uspešnem singlu Dan za vas skupina Bohem predstavlja svoj prvi single v angleščini. Njegov naslov je Islands of people, pesem pa ni nastala zaradi nujnega prodora v tujino ali posnemanja trenutnih trendov, ampak je bilo vodilo dobro besedilo, zgodba in nalez lji va melo di ja.
ZDENKO COTIČ -COTO
Priznan primorski kitarist Zdenko Cotič bo v prihodnjih dneh izdal svojo prvo samostojno ploščo, na kateri je zbral deset znanih sloven skih skladb. Prva pri ha ja na radijske postaje Črta, znana uspešnica Danila Kocjančiča (glasba) in Draga Misleja (besedilo). Priredbo je tokrat naredil Jan Plestenjak, v skladbi pa sodeluje tudi Neis ha.
BANDITI
Idrijski punk'n'roll band po dolgem medijskem mirovanju predstavlja novo skladbo Rad bi le. Kot pove že naslov se Banditi po uspeš nem prvem sin glu ter spo tu Nick O'Teen tokrat predstavljajo v slovenskem jeziku. Singl najavlja skorajšnji izid debitantskega albuma, ki naj bi izšel ob koncu leta.
NINA PUŠLAR
Po dveh letih ustvarjanja in sodelovanja z izvrstnimi slovenskimi pro du cen ti in glas be ni ki Nina pred stav lja prvi sin gl Sle če no srce, ki napoveduje njen drugi samostojni album. Avtor glasbe je Martin Štibernik, avtorica besedila Barbara Pešut, aranžma in produkcija pa sta delo Martina Šti-ber ni ka in Deja na Radi če vi ča.
MURAT & JOSE
Nova skladba z naslovom In da klab prinaša kritičen vpogled v stanje trenutne glasbene produkcije pri nas in drugod, Murat & Jose pa se v njej obregneta tudi ob aktu al no sta nje doma če klub -ske ponudbe ter površinskost kla-sič ne ga vikend pohaj kova nja po mest nih barih, klu bih in dis kote -kah.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	JAN PLESTENJAK - Pustil ti bom sanje
2.	TIESTO feat. SNEAKY SOUND SYSTEM -1V
3.	KELLY CLARKSON - Already Gone
l Be Here
Jan Plestenjak svoje privržence (predvsem oboževalke) navdušuje z novo skladbo z albuma Klasika. Balada z naslovom Pustil ti bom sanje je po skladbah Si ok? in Pride, pride dan tretji singel z njegovega aktualnega albu ma. Za sklad bo je že pos nel vide os pot, za sne ma nje kate re ga je izbral čudovito okolje hrvaškega otoka Visa.
117.1 MHZ
Radio Velenje
LESTVICA DOMAČE GLASB
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ansambel Kolovrat - Ne obračaj se v slovo
2.	Vesele Štajerke - Za vsak slučaj
3.	Boštjan Konečnik - Tota naša vinska klet
4.	Modrijani - Vila z neba
5.	Rudi Šantl - Vejnec skuznatih rouž
6.	Nejc Pačnik - Venček svetovnih uspešnic
7.	Tapravih 6 - Jesensko cvetje
8.	Ansambel Prosen - Pozna se, da smo mladi
9.	Ljudske pevke Pušeljc - Klepetulje
10.	Trio Špica - Imela sva sanje
... več na: www.radiovelenje.com
Umrl nekdanji član Boyzone
Nekdanjega člana irske skupine Boyzone Stephena Gatelyja, so našli mrtvega na Majorki, kjer je preživljal počitnice z dolgoletnim partnerjem. Pevec naj bi se odpravil po
pijačo, se vrnil v hotel in se odpravil spat, nato pa se nikoli več zbudil. Star je bil 33 let.
Pred slabim letom je zasedba Boyzone, ki je med letoma 1994 in 2000 na britanski lestvici najbolje prodajanih singlov nanizala šest uspešnic, napovedala vrnitev na odre. Sku pi na, v kate ri so v 90. letih poleg Gatelyja zlasti ženski del občinstva navduševali še Shane Lynch, Mikey Graham, Keith Duffy in Ronan Keating, je prodala okrog 15 milijonov albumov. Med letoma 1993 in 2000 so objavili štiri studijske albume, izdali pa so tudi tri zbirke svojih največjih uspešnic. Nastopati so prenehali v začetku tisočletja, ko se je vodilni član Ronan Keating odločil za samostojno kariero.
Pika Božič z novim singlom
Na radijskih postajah že lahko slišimo novo skladbo Pike Božič Kontrec z naslovom Med nama nekaj še živi. Skladba se kot tretji single pridružuje skladbama Eno in Zlomljena na tleh s Pikinega aktualnega albuma Shine, kije izšel junija letos. Skladba govori o končani ljubezenski zgodbi, ki hkrati še vedno traja, vztraja in tli v srcih dveh oseb. Navdih za skladbo je resnična zgodba, ki pa je hkrati tudi zgodba mnogih. Avtorja glasbe sta Pika Božič Kontrec in DC, besedilo je delo Pike in Davorja Božiča, aranžma pa je delo DC--ja, ki deluje v okviru ameriškega kolektiva Defrost Music.
Vlado Kreslin v parku za gradom
Vlado Kreslin predstavlja nov singl z naslovom V parku za gradom, kije izšel na njegovem aktualnem albumu Cesta. Skladba govori o parku za gradom v Beltincih, v katerem je bil nekoč otroški vrtec in osnov na šola, ki ju je obiskoval tudi Vlado. Skladba je dobila tudi vizualno podobo v obliki videos-pota, ki sta ga skupaj režirala Leon Krpič in Vlado Kreslin. Prekmurski glasbenik bo v mesecu novembru objavil tudi zbirko pesmi Poje-zije, v decembru pa pripravlja tradicionalne koncerte z gosti. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma se obetajo kar trije - 14., 15. in 16. decembra.
Nova izdaja 70-letne Tine
Na zadovoljstvo njenih številnih oboževalcev se je Tina Turner lani odpravila na pol leta trajajočo turnejo, med katero je obredla deset držav na dveh kontinentih in nastopila na devetdesetih koncertih. Milijoni oboževalcev so bili očarani nad njenimi nastopi, s katerimi je ponovno dokazala, da zvezda kljub sedem de setim letom ne name rava zble deti.
V čast uspešni turneji je zdaj izšel DVD Tina Live, ki je bil posnet marca letos na koncertu v Arnhe-
mu na Nizozemskem pred sedemdeset tisoč oboževalci. Dveurni koncertni posnetek vključuje dvajset skladb, med njimi tudi Tinine največje uspešnice The Best, Private Dancer, We Don't Need Another Hero in druge. V kompletu je tudi album z izborom petnajstih pesmi s tega izrednega koncerta.
Kmalu nov album Joss Stone
Britanska soul pevka Joss Stone bo objavila novi album z naslovom Colour Me Free, ki bo 20. oktobra najprej izšel v Ameriki, nato pa 2. novembra še drugod po svetu. Album, ki ga napoveduje single Free Me, je bil posnet v koncertni dvorani Mama Stone's v Welling-tonu, ki je v lasti njene mame. Poleg Johnatana Shortena in Con-nerja Reevesa, s katerima je Joss sodelovala tudi na albumu Mind, Body & Soul, se pod koprodukci-jo podpisuje tudi Joss sama. Pri nastanku mešanice popa, sou la, r&b-ja, funka, hip-ho pa in gospe la so sodelovali številni glasbeniki, med katerimi so tudi Jeff Beck in Sheila E, Raphael Saadiq, raper Nas ter saksofonist David Sanborn. Joss Stone je doslej prodala več kot 8 milijonov albumov, štirikrat je bila nomini-rana za nagrado Grammy, trikrat pa za Britt Awards.
I ■
I ■
I
15. oktobra 2009
^ Družina Joger-Avberšek ima rada umetnost. Mama Darja in sin Lev jo tudi pokomentirata, oče Hans in hči Kaja pa raje ustvarjata. S fotoaparatom ali računalnikom. Kaja je odlična oblikovalka, kar so prepoznali tudi likovni kritiki, ki so njeno delo umestili na razstavo Tehnologije v likovni umetnosti v velenjski Galeriji.
^ Andreja Štefan Bukvič zapušča Šolski center Velenje, kjer je opravljala naloge šolske svetovalne delavke na Storitveni in rudarski šoli. Sedla je namreč na direktorski stolček v novo zgrajenem domu za starejše v Topolšici. »Takole je: prej, ko sem bila mlajša, sem se ukvarjala s težavami, predlogi dijakov,
sedaj, ko se približujem najlepšim letom, se bom pa med drugim s pozabljivostjo starejših Pri slednjih vsaj čas teče počasneje.«
4 Na odru velenjskega doma kulture se je vsem znani pevec Magnifico odlično počutil. Ne le ko je pel in vse v dvorani resnično zabaval, prav z užitkom je bral tudi svojo parodično poezijo. Kratko in sladko. Predvsem pa razumljivo. Tudi tistim, ki sodobne poezije ne razumejo.
Varčevanje
Varčevati ali ne varčevati, to zdaj ni več povsem zasebna odločitev. »Predpisala« ga le država.
Zmaga in poraz naših
Rokometno Gorenje je v Rdeči dvorani premagalo Bosno. Obe ekipi sta menili, da sta imeli podporo domače publike.
Čudno se sliši
Ali se ne sliši malo čudno, če bodo v rečici zgradili most čez potok. Bolj razumljivo le, če zapišemo, da bodo v Rečici ob Paki zgradili most čez Hudi potok.
Biti v vla di ni zdra vo
Biti v naši sedanji vladi ni ne zdravo ne nenaporno. Dva ministra sta že napovedala odstop iz bolj ali manj zdravstvenih razlogov in izčrpanosti.
Zgornjesavinjčani za zgled
Slovenija ln Hrvaška bi se lahko zgledovali po obči-
nah Mozirje in Rečica ob Savinji. Tudi ti dve območj i sta se pred časom močno grdo gledali. Zdaj pa elegantno rešili medobčinsko mejo. Vsaj v prvem branju.
Z glavo na zabavo
Nekateri na zabave še vedno gredo z glavo. A j' o tam mnogi zaradi čudnih stvari, ki j ih dajej o v glavo, izgubij o.
Naval na zobozdravnike
V letošnjem poletju je zelo veliko državnih uslužbencev šlo k zobozdravnikom. Pa čeprav jih niso boleli zobj e. Zobozdravnike so obiskali delavci davčne uprave. Bo zaradi takega obiska res nekatere zobozdravnike bolela glava?
Ena nič za otro ke
Starši in učitelji otrok ne bodo več smeii fizično kaznovati. Obratno bo še dovoljeno.
Ena kar tako
Po vaseh buče, po večj ih centrih bučmani.
Buča velikanka, slasten golaž, rože in dobrote
Sobotni 6. jesenski sejem na velenjskem Titovem trgu rahlo kroj ilo vreme - Obiskovalcev veliko, razpoloženje dobro - Buča velikanka zmagala med nenavadnimi kmečkimi pridelki, golaž vrel v devetih kotličkih
Velenje, 10. oktobra - Čeprav vremenska napoved ni bila najbolj obetavna, so se organizatorji 6. jesenskega Sejma lepot in dobrot -Festival Velenje ter številna društva in organizacije - odločili, da ga izpeljejo v vsakem vremenu. Da je bila odločitev pravilna, seje pokazalo že zgodaj dopoldne. Prišli so tako razstavljalci kot obiskovalci, le kultur ni in izobraževalni program so morali malo okrniti. Na prehodu s Titovega trga na Cankarjevo ulico pa je že kmalu po začetku dogajanja dišalo po praže-ni čebu li in mesu, saj se je na tokratni Golažijadi pomerilo kar devet tekmovalnih ekip.
Sejem je bil tudi letos namenjen predstavitvi in prodaji dobrot s podeželja, cvetja, izdelkov domače obrti ter pripomočkov za vrtnarstvo, cvetličarstvo ter kmetovanje. Več kot 30 razstavljalcev iz vse Slovenije, med njimi sadjarji, vrtnarji, čebelarji, vinarji, zeliščarji, prideloval ci vrt nin, društva podeželskih žena, so predstavljali svojo dejavnost, ki vsako jesen obrodi boga te sado -ve. Ena od stojnic je bila name-nje na pri ka zu najbolj nenavad-
nih jesenskih pridelkov, ki so zrasli na poljih in njivah. Tokrat so nanjo postavili predvsem zanimi-
ve buče vseh oblik in velikosti, na koncu pa je zmagala buča velikanka, ki jo je na svoji njivi pridelal
Ivan Kočivnik iz Vinske Gore. Na trguje bilo celo dopoldne zanimivo tudi za otroke - Medobčinska
zveza prijateljev mladine Velenje ter Vrtec Velenje sta jim pripravila otroške ustvarjalne delavnice.
Po razglasitvi rezultatov smo pred objektiv postavili vse
sodelujoče.
Med delom jih je obiskala tudi Tet-ka Jesen, ki se je najmlajši vedno razveselijo.
Dva zmagovalna golaža
Golažijado, ki je prijetno popestrila jesenski sejem, so pripravili člani Turistične zveze Velenje. To je bilo že šesto tekmovanje v kuhanju slastnega golaža, ki je dišal daleč naokoli. V kuhanju se je pomerilo devet ekip, v nekaterih so imeli dva, drugih pa več članov. Malo po 12. uri je strokovna komisija, ki jo je vodila Anica Oblak, poskusila vse skuhane golaže in ocenila, da sta med profesionalnimi ekipami najboljšega skuhala člana ekipe Max kluba, med »nepro-fesionalci« pa ekipa Društva zeliš-čarjev Velenje. Anica Oblak je ob razglasitvi povedala, da so golaži vsako leto bolj slastni in boljši, zato odločitev ni bila lahka. Kotlički so bili kmalu prazni, saj so golaž (po simbolični ceni en evro) hitro pojedli obiskovalci sejma.
■ bš, foto: vos
Ivan Kočivnik in njegova buča velikanka, ki je zmagala na tekmovanju za
najbolj nenavaden pridelek.
Otoci sou živali vu stvarjalnihd elavnicah in se spetr azveselilip rihodaT etkeJ eseni.
Eksplozija, dim, sirene in prometni kaos
Tudi za opazovalce atraktivna reševalna vaja na novem avtobusnem postaj ališču j e bila odlično pripravljena in izpeljana - Sodelovalo vsaj 100 posameznikov in 25 vozil
Velenje, 10. oktobra - Oktober je vsako leto mesec požarne varnosti. Vsako leto mu tako gasilci kot pripadniki enot Civilne zaščite, policije in reševalcev posvetijo veliko pozornosti, predvsem pa preizkusijo svojo usposobljenost za pomoč ljudem ob različnih nesrečah. Letošnja velika občinska reševalna vaja je imela zanimivo predpostavko - na novem velenjskem Avtobusnem postajališču naj bi prišlo do terorističnega napada. Po močni eksploziji bombe je na dveh mestih zagorelo, eksplozija pa je poškodovala številne ljudi na postaji. Valil se je gost dim, otroci so zaradi glasnega poka kričali, v daljavi pa so se že slišale sirene reševalnih in gasilskih vozil, ki so hitela na pomoč ...
Velika vrednost obsežne reševalne vaje je bila zagotovo v tem, da so se morale vse ekipe do postajališča prebiti skozi gost sobotni promet na Šaleški cesti. Izkazalo se je, da so tudi mimo vozeči znali upoštevati glasno alarmiranje in so ekipam dali prostor. Čas od eksplozije do prihoda na kraj dogodka je bil kratek, vodja intervencije Bojan Brcar, poveljnik PGD Velenje, pa je na prizorišče naprej spustil republiško policijsko protiteroristično ekipo. Ta je, do zob obo rože na in odlič no
opremljena, pregledala, če je na postaji skrita še kakšna bomba. Ker je niso našli, so do ranjenih in v prevrnjenem avtobusu poškodovanih spustili tako gasilske enote
Vodjai ntervencije Bojan Brcar je bil obk oncu vaje zadovoljen.( Foto:b š)
kot reševalce. Akcija je tekla hitro in gladko, tudi po tem, ko so ugotovili, da bodo morali nekaj ljudi rešiti iz nadstropja objekta. Rešili so jih s pomočjo velikega balona. Vaja je bila za opazovalce zanimiva tudi zato, ker so jo ves čas komentirali, zato smo vsi vedeli, kaj sed ogaja.
Prve ocene vaje dobre
Sirene reševalnih avtomobilov še dolgo niso utihnile. Najhuje poškodovane so vozili v bolnico Celje, druge v velenjski zdravstveni dom. Tistih, ki so prišli pogledat, kako poteka velika reševalna vaja, pa je bilo iz minute v minuto več.
Ko je bila vaja, v kateri so sodelovali člani vseh gasilskih društev iz MO Velenje, pripadnikov civilne zaščite, policistov in Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje, končana, smo izvedeli, da je v njej sodelovalo več
kot 100 posameznikov in vsaj 25 spe ci a li zi ra nih vozil, od gasilskih do reševalnih. Vodja intervencije Bojan Brcar nam je povedal: »Preizkusili smo tako obveščanje kot prihod do mesta dogodka, pa tudi usposobljenost vseh sodelujočih ekip. Na prizorišču je bilo veliko dela tako
za gasil ce kot reševal ce. Prav je, da smo pri pravi li tako obsež no vajo, saj bi bilo zagotovo ob resničnem dogodku še več težav in nepredvidenih situacij. Vaja je potekala po naših načrtih, čeprav je prišlo do nekaj situacij, ki jih nismo predvidevali, vsi se tudi niso do potankosti držali scenarija. To je tudi prav, saj smo tako še bolje
preverili svojo usposobljenost.«
Sedaj bodo vsi sodelujoči pripravili še podrobno analizo poteka res obsežne reševalne vaje, prva ocena pa je, da so vsi sodelujoči pokazali veliko znanja in strokovne usposobljenosti. Uradni rezultati bodo znani v nekaj dneh.
■ bš Foto: vos
AKTUALNO
Obnoval okalnec esteŠ oštanj-Topolšica
Šoštanj - Občina Šoštanj je septembra začela z deli na lokalni cesti Šoštanj - Topolšica. Zaradi dolžine in stroškov del na celotni trasi do Topolšice bodo dela izvajali v več fazah. Trenutno potekajo dela
pri vrtnarskem centru Potočnik, kjer gradijo enopasovno krožišče s pločnikom za pešce ter novo javno raz svetljavo. V tem delu bodo asfaltirali tudi vse priključke na lokalno cesto.
K novi podobi ceste proti Topol-šici bo pripomogla tudi rekonstrukcija avtobusnih postajališč. Na celotni trasi jih je pet. Na cestni povezavi Šoštanj - Topolšica bo poskrbljeno tudi za varnost pešcev in kolesarjev. V smeri Term Topolšica, z navezavo na obstoječe poti v parku, je predvidena izgradnja kolesarske steze s pešpotjo.
V času del, ki bodo predvidoma potekala do konca leta, bo lokalna cesta med Šoštanjem in Topol-šico delno oziroma občasno popolnoma zaprta, urejena bo prometna signalizacija, zato vse voznike in uporabnike ceste prosijo za razumevanje in upoštevanje prometnih predpisov.
Padelzlo glasni balkon
Šoštanj, 8. oktobra - V četrtek so v Šoštanju porušili balkon na stanovanjski hiši ob Koroški cesti, na ovinku, ki vodi iz mesta proti Topolšici. Balkon je povzročal preglavice številnim voznikom, predvsem tovornjakov. Z odstranitvijo balkona bodo izboljšali prometno varnost in preglednost na tem delu cestišča, povečali pa tudi pret-očnost. Občina Šoštanj je pred rušitvijo sklenila dogovor z lastniki stanovanja o zamenjavi. V mestu bodo v sklopu obnove državne ceste lahko zdaj razširili tudi ovinek, kije vrsto let predstavljal ozko grlo.
■ mkp
Balkon sop orušili,o vi nek boš irši.( foto: A. M.)
V soboto Drobtinica
Velenje - Območno združenje RK Velenje bo tudi letos ob svetovnem dnevu hrane organiziralo dobrodelno akcijo Drobtinica. Akcija bo v soboto, 17. oktobra od 8. do 11. ure.
Stojnice s štrucami kruha bodo postavili na Cankarjevi ulici v Velenju, v Šoštanju pred tamkajšnjo Blagovnico, v Šmartnem ob Paki pa pred trgovino Mercatorja.
Tako kot na vseh dosedanjih Drobtinicah bodo tudi na letošnji denar od prodaje namenili za zdra-
vo in redno prehrano šoloobveznih otrok v Šaleški dolini.
■ tp
Druženje in predavanje
Velenje - 20. oktober je svetovni dna osteoporoze.
Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline ga bo zaznamovalo z družabnim srečanjem v prostorih društva na Goriški 45 v Velenju. Dan odprtih vrat bo potekal od 17.
do 19. ure. Druga aktivnost v okviru svetovnega dneva pa bo predavanje na temo Novosti pri odkrivanju in zdravljenju osteoporoze. Predavanje bo v četrtek, 22. oktobra, ob 18. uri v študijski čitalnici Knjižnice Velenje. Predavala bo Aleksandra Zuber, dr. med.
Sicer pa od 12. oktobra dalje društvo ob ponedeljkih organizira ure razgibavanja v telovadnici Osnovne šole Šalek (ob 18. uri) ter vsak četrtek v tednu , prav tako ob 18. uri, v telovadnici osnovne šole Gorica.
■ Tp
Mnenja in odmevi
Postaja -
postajališčem pilog
V prejšnji številki je g. Šafarič, odgovorni z Izletnika, pojasnil, kje je izvirni greh novega poimenovanja postaje. To je nova zakonodaja, ki očitno ni upoštevala mnenja tiste stroke, ki se ukvarja s temeljnim izhodiščem - naravo jezika.
Ob napisu POSTAJALIŠČE je prizadetost tudi splošna, saj mnoge moti vedno večje neupoštevanje najbolj naravnih zakonitosti jezika v javni rabi. Zato naj tole pojasnilo izzveni kot dobronamerno: jezik je naraven proces in najbolj prvin-ska danost in pravica govorca, naroda. Njegova norma se razvija od »spodaj navzgor« - torej od rabe
množice uporabnikov, kar nato zaradi svoje pogostnosti preide v pravilo (zapisano v SSKJ in pravopisu, seveda po jezikoslovnih zakonitostih zgodovinskega razvoja). Ko se torej nek pomen izraza in njegove zapisane oblike uzaves-ti v uporabniku, je nasilno spreminjanje te naravne danosti v neki ozki strokovni skupini (četudi je nosilka dejavnosti, a še vedno »servis« ljudem, ki to dejavnosti uporabljajo v najbolj široki in javni rabi) preprosto vnaprej obsojeno na neuspeh. Množica uporabnikov sprejema tisto, kar je ustaljeno in naravno, neka operativna tehnična določila znotraj stroke ji niso pomembna. Zato bi veljalo v stroki pri takih odločitvah o poimenovanjih ravnati pragmatično
in s konsenzom tudi jezikoslovne stroke (npr. glavne/mestne/osrednje postaje/1., 2. reda ... - samo hipotetično). V našem primeru je, milo rečeno, vsaj smešno, da 5. mesto v Sloveniji premore samo »avtobusno postajališče«.
Zakoni, ki jih sprejemajo strokovnjaki v strokah, se spreminjajo in lahko izboljšujejo. Tako bi bilo treba storiti tudi v tem primeru. Edini pravi razsodnik pa je čas, ki bo pokazal, kaj bodo govorili uporabniki. Prepričana sem, da bodo hodili »na novo/glavno avtobusno postajo.«
S tem prispevkom tudi zaključujem to raz pravo.
■ Alenka Šalej, prof. slov.j ezika
»
Včeraj« vodi v boljši »jutri
«
Na osnovni šoli v Šmartnem 175 let šolstva v kraj u zaznamovali s tematsko obarvanim tednom dejavnosti - Ob jubilej u darilo lokalne skupnosti - Nova dovozna cesta in parkirni prostori
TatjanaP odgoršek
Šmartno ob Paki, od 5. do 10. oktobra - Na osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki je minuli teden minil v znamenju 175-letnice šolstva v kraju. Učitelji in učenci šole so jubilej zaznamovali s tematsko obarvanim tednom dejavnosti. »Pri tem nas je vodilo spoznanje, da se je iz zgodovine moč marsikaj naučiti, da »včeraj« pravzaprav vodi v »boljši jutri«, je pojasnil odločitev ravnatelj šole Bojan Juras. Preteklost so povezali s sedanjostjo ter s tem obogatili redni pouk z delavnicami z različnih področij. Poimenovali so jih: Učitelj - nekoč in danes, Šport v preteklosti in danes, Skrb za zdravje - nekoč in danes, Igrače in oblačila nekoč in danes, Otroci otrokom, dejavnosti pa so sklenili v soboto z dnevom odprtih vrat in s slovesno akademijo.
JBs™^-'.	i y-j lgl| ' Af gj^
•jf • :	v. v »p
mm	\U j.
m s i-;«
mI r : "j aa l
J r
Bili so šoli zvesti več kot 30 let - med njimi je tudi najstarejša še živeča učiteljica
Ivanka Prašnikar (šesta z leve).
Torta zaj ubilej- r azrezali so jo:n ajmlajšiu čenec na šoli RokG rašič,n ajstarejšau čenkab ivšep odružnične šole v SkornemMar ijaŽ erjav, župan AlojzP odgoršek in najstarejšau čenke šole vŠ martnem ob PakiB ernarda
Podrižnik.
Na sled nji je Juras dejal, da je šola v sodobnem svetu nenehnega razvoja in tehničnega napredka povsem nekaj drugačnega, kot je bila na več kot 17 desetletij dolgi poti, a kljub temu je v svojem osnovnem poslanstvu še vedno ista - zavezana, da uči in vzgaja. Uspehi njenih učencev dokazujejo, daje prava kovnica znanja, hram učenosti, prostor za prve podvige, dobra sopotnica na življenjski poti. Izra zil je upa nje, da se bo tudi v prihodnje razvijala in gradila lik posameznika kot čutečega in kulturnega bitja, »da se bo čez naslednjih 175 let moč ozreti na bogastvo prehojenih poti, iz katerih bodo rasle in se učile nove in nove gen-
V eni dot ematskoo barvanihd elavnic
eracije naše šmarške šole.«
Šmarški župan Alojz Podgoršek je med drugim dejal, da je lokalna skupnost ponosna na hram učenosti, na znanje generacije otrok, ki so si v njej nabirali prve življenjske izkušnje. Občina kot ustanoviteljica je že marsikaj postorila za čim boljše pogoje izobraževanja. »Tudi danes nisem prišel praznih rok. Prinašam darilo v obliki nove dovozne ceste in novih parkirnih prostorov. V prihodnje nas čaka še nekaj dela. Z medsebojnim sodelovanjem, verjamem, nam bo tudi to uspelo.«
Osnovno šolo bratov Letonja, imenujejo jo tudi sončna šola, je doslej vodilo 14 ravnateljev, v učiteljskem zboruje spisanih 233 imen in priimkov. Danes obiskujejo pouk na njej 304 učenci, uči jih
31 pedagoških delavcev (z ravnateljem in svetovalno delavko). Je med osnovnimi šolami, ki se ponašajo z nazivom eko šola, v širšem prostoru je med drugim prepoznavna po kar nekaj projektih.
Avla osnovne šole, v kateri je bila osrednja prireditev, je bila učilnica spominov. Med udeleženci so bili namreč nekdanji in sedanji delavci
šole, nekdanji in sedanji učitelji, tudi nekdanji učenci, danes starši sedanjih učencev. Njihovo druženje so poleg recitatoijev, plesalcev, harmonikarjev in mladinskega pevskega zbora šole popestrili še Big bang velenjske glasbene šole, Strašna Jožeta ( prav tako učen ca šole) ter ansambel Spev.	■
Dijaki iz Valjeva se izobražujejo na Šolskem centru Velenje
Slovenija je kot članica Evropske skupnosti dolžna nuditi določeno pomoč državam, ki še niso v EU. Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje je objavil razpis za projekt izobraževanja dijakov iz držav Zahodnega Balkana na tehniških šolah v Republiki Sloveniji. Na ŠCV smo se skupaj z Gorenjem, d. d., prijavili na razpis in uspeli s projektom izobraževanja dijakov iz Valjeva. V šolskih letih 2008/09
2010. Dijaki opravljajo pri nas v glavnem strokovne vsebine izobraževalnih programov, saj imamo na MIC-u za to izredno dobre pogoje. Večinoma so vključeni v naše redne oddelke, posebej intenzivno se učijo tudi slovenskega jezika, saj pouk poteka v slovenščini.
Pripravili smo jim lepe bivalne prostore in veliko obšolskih aktivnosti. V dosedanjem poteku projekta so se dijaki iz Valjeva zelo
Rekli so:
Marjan Pustatičnik, razrednik, ki skrbi za organizacijo pouka in pestro obšolsko dejavnost:
"Z dijaki iz Valjeva je prijetno delati, saj so zelo marljivi in prizadevni. Zavedajo se, da imajo ob odlični opremi na MIC--u priložnost pridobivanja znanj in izkušenj, ki jim bodo v življenju prišli še kako prav."
Vukoman Lekovic, profesor
in 2009/10 je šestnajst dijakov iz Valjeva (Srbija), vpisanih v programe strojni tehnik, elektrotehnik energetik in elektrotehnik računalništva na ŠCV, vzporedno pa tudi na TŠ Valjevo. V letošnjem zaključnem letniku so prvič pri nas v septembru in oktobru 2009, drugič pa pridejo od februarja do marca
izkazali s pristopom in motiviranostjo. Po začetni zadržanosti so se začele plesti tudi prijateljske vezi. Skupno delo dijakov in učiteljev pa vsesko zi kaže, da se drug od drugega lahko še veliko naučimo!
JankoP ogorelčnik, vodjap rojekta,r avnatelj Strojne šole
spremljevalec iz Valjeva:
"Hitro bo prišel čas, ko bodo dijaki doumeli, kako so bili privilegirani, ker so bili med 16 izbranci, ki se izobražujejo v Velenju. Pogoji, v kakršnih se izobražujejo njihovi sošolci v Srbiji, se nikakor ne morejo primerjati s pogoji, ki so na MIC-u."
Š01SKI CENTER VEIENJE
mavnca znanja (j958)
Vojislav Srečkovic, dijak - smer elektrikar energetik:
"Ponosen sem, ker smo dobili priložnost, da sodelujemo v tem projektu. Imamo možnost, da spoznamo nov način dela in pridobimo nova znanja. V Srbiji je več pozornosti namenjene teoretičnemu pouku, kar smo mi tukaj izkoristili v praksi. Upamo, da smo izpolnili pričakovanja profesorjev s ŠCV."
Mirjana Pavlovic, dijakinja - smer strojni tehnik:
"Sedaj v drugem delu izobraževanja nam je lažje, ker poznamo okolje. Pridobili smo si veliko novih prijateljev. Športni dan smo imeli v Logarski dolini, šli smo na Okre-šelj in nam je bilo zelo všeč. V šoli nam je lepo, to leto pa se moramo več učiti."
Nemanja Markovic, dijak - smer računalništvo:
"Všeč nam je, ker smo imeli letos za razliko od lani več integriranega pouka z dijaki ŠCV - tako teorijo kot prakso. Zelo smo zadovoljni z organizacijo projekta kot tudi s številnimi dejavnostmi, v katere smo vključeni (ekskurzije, izleti, športne aktivnosti...)."
M
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
Študentje smo začeli s polno paro
Pa sta za nami prva štu dij ska tedna. Bruci so jih doživljali morda rahlo prestrašeno, zmedeno, še s precej mešanimi občutki. Selitev v novo, večje mesto, novo stanovanje, novi sostanovalci, nova šola in skoraj novo življenje. Med njimi so tudi taki s starejšimi kolegi, ki so jim že rahlo odstrli zaveso tiste bolj čarobne plasti študentskega življenja. Pa to ne pomeni samo zabave, ampak vseh priložnosti in izzivov, ki jih ponuja svet, v katerega smo vstopili.
Tudi ŠŠK-jevci vsako leto stopimo v nov svet. Zaradi novih članov in sodelavcev, ki se stalno pridružujejo, in zaradi novih idej in izzivov, ki se jih lotevamo. Da bi prebili led za novo-pečene študente, pa seveda tudi že tiste dobro utečene, smo na ŠŠK-ju začeli z zabavo. Pripravili smo dva odlična koncerta. Prvi je bil precej metalsko obarvan, z lokalnimi Inmate, Killing Option in Inciter, ki so poskrbeli za dobro razpoloženje in vsekakor dober žur. Naslednji vikend pa smo vsi že komaj pričakovali Dubiozo Kolektiv, ki smo jih za študente pripeljali vse do Velenja. Odziv je bil fantastičen, v polnem Mladinskem centru pa je navdušenje kar valovalo.
V tem tednu nadaljujemo z umetnostjo. Pripravili smo vam
drzno fotografsko razstavo »Estetika golega« v petek ob 20.00 v prostorih Mladinskega centra. V soboto pa ste vabljeni na glasbeni projekt «Pjevaj dušo«, ki bo potekal prav tako v Mladinskem centru. Začenja se ob 17.00 z delavnico »Beatbox pa take fore«, ob 20.00 pa sledi koncert »Zašvici ful«, vsem nam znanega Šaleškega študentskega okteta z uro in pol dolgim programom. Po koncertu sledi še »Kaj ti bo gitara, če maš mikrofon«, oziroma Vokalni jam session. Obiskovalcem koncerta in nastopajočim bodo na voljo mikro fo ni za trenutne glasbene navdihe in prebliske. Poleg članov Šaleškega študentskega okteta bodo prisotni še učenci popoldanske beatbox delavnice, ter nekateri drugi glasbeniki z accapella vokalnega glasbenega področja.
Za tiste, ki še niste postali člani našega kluba, ki skrbi, da je vaše štu dent sko ali dijaško življenje bolj razgibano, se nam lahko pridružite in ste tako deležni tudi vseh ugodnosti. Včlanite se lahko na uradnih urah, v petek med 18.00 in 19.00, ter v soboto med 16.30 in 17.30, tako da prinesete potrdilo o šolanju in svojo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdila lahko prinesete prav tako na vse dogodke, kijih organiziramo.
Zato kar pogumno vstopite v svet, ki se odpira pred vami. Udeležujte se čim več aktivnosti, sodelujte pri stvareh, ki vas zanimajo, in seveda, družite se. Starejši nam ne govorijo neutemeljeno, da so to najlepša leta in za tem stojim tudi sama. Dijak, študent je biti enkratno. S ŠŠK-jem pa še toliko lepše!
■ NikaP enšek
NASI KRAJI IN LJUDJE
Vztrajnost, ljubezen in
Prvo nedeljo sta zakonca Anton in Milka Škruba v Zavodnjah proslavila zlato poroko. Najprej smo se zbrali pred njunim domom, kjer smo jima pripeli šopke, nato pa sta priči odpeljali zlatoporočenca v cerkev sv. Petra v Zavodnjah, kjer sta obnovila obljube, ki sta si jih izrekla natanko pred 50 leti.
Zadonela je Ave Marija, mašo pa so polepšali pevci iz Zavodenj. Po končani maši sta skupaj z vaščani popila kozarček rujnega in prejemala čestitke. Vendar še ni bilo konec. V bližnjem gostišču ju je že čakal matičar, kajti tudi pred 50 leti sta stopila pred matičarja in tudi zdaj je bilo tako. Anton in Mil-
ka nista mogla skriti svoje sreče.
Rodili so se jima trije otroci, dva sinova in hčerka, imata pa že tudi štiri vnukinje, ki jima predstavljajo še dodatno srečo. In ko ju vprašaš za recept? Se malce spogleda-ta in Milka je dejala: "Vztrajnost, ljubezen in sreča". Anton pa se je nasmejal in rekel: »Če se ozreš naokoli, je pa 50 let res ena dolga doba!«
Vse skupaj seje končalo s kosilom in dobrim razpoloženjem. Dogodek bo še dolgo odmeval v domačem kraju, zapomnila si ga pa bosta tudi Zlatoporočenca. In naj ponovim besede matičarja: Iskrene čestitke ob visokem
ZlatoporočencaM ilka in AntonŠ kruba zv nukinjami: Kajo,
Ano,Me lito inK lavdijo
jubileju in se vidimo čez 10 let ob 60- letnici skupnega življenja.
Še na mno ga leta!
Prijetno druženje
V Občini Šmartno ob Paki že nekaj let zapored začnejo splet prireditev ob prazniku lokalne skupnosti v Malem Vrhu. Kljub gospodarski krizi, je med drugim povedal predsednik odbora vaške skupnosti Bojan Holešek, jim je uspelo organizirati srečanje krajanov, ki so ga že sedmič zapored pripravili kot pohod po mejah vaške skupnosti.
Letošnjega se je udeležilo 137 občanov, med pohodniki pa so bili poleg krajanov vaške skupnosti tudi iz drugih delov občine. Vsako leto organizatorji pohod-nike »opremijo« s kakšnim predmetom. V minulih letih so bile to majice, pa trakovi, kape, letos so bile kovančnice za drobiž. Prijetno druženje so zaključili s slastno joto.	■ Tp
Zaradi bolj kislega vremena na startu jih je bilo malo manj kot lani, a kljub temu
krepko čez 100.
Rjavčki vrh ali planinščica (1898 M)
Narava se umirj a in ponuj a ob lepem vremenu še vedno možnost obiska višje ležečih gora, čeprav j e večina planinskih koč že zaprla svoj a vrata
Planinci UNI 3 smo se podali proti Zgornji Savinjski dolini, kjer smo v Logarski dolini poiskali izhodišče za pot proti koči na Klemen-či jami. V meglenem jesenskem jutru nas je v gozd pospremil potok
pod Krofičko, ki pa je za stalno že zaprla vrata. Svojo gostoljubnost nudi samo ob koncih tedna. Vseeno smo posedli pred njo in si nekoliko odpočili ter se zazrli v višave proti svojemu cilju.
ti njegov prijaznejši pristop. S poti, ki vodi na Škarje med Ojstrico in Planjavo, smo zavili desno in se skozi nizko ruševje prebili na njegov čopast vrh, kjer je bilo komaj dovo lj prostora za vse željne lepih
KAM NA IZLET?
Sobota, 17. oktobra: ČRVOV VRH ( PD Velenje, sekcija Premogovnik;
nedelja, 18. oktobra: MENINA PLANINA (vseslovenska akcija ob mednarodnem dnevu hoje, PD Vinska Gora.)
Ivovec. Ta se je po njem vztrajno vzpenjala v strmino, zavila v tunel in nato naprej proti Klemenči planini. Spotoma smo opazovali prve odtenke jesenskih barv in kmalu prispeli do koče na Klemenči jami
V nadaljevanju poti smo vztrajno pridobivali višino in naš ciljni vrh se nam je prikazoval v zanimivih različnih oblikah. Občudovali smo njegovo severno prepad-no steno, zato smo morali poiska-
Gneča na vrhuR javčkega vrha
razgledov na globoko pod nami ležečo Logarsko dolino. Megle so se že podile preko Planjave in segale na sosednjo Ojstrico, katere severno ostenje se je veličastno razprostiralo nad nami. Na levi se je
www.radiotempo.info
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
Revščina je tudi naša realnost
V soboto se bo končala velika humanitarna akcij a velenjskih prostovoljcev in Karitasa
Velenje, 17. oktobra - V soboto, na svetovni dan revščine, bodo prostovoljci Mladinskega centra in Šolskega centra Velenje končali mesec dni trajajočo humanitarno akcijo, ki so jo pripravili v sodelovanju s celjskim Karitas. Ta bo poskrbel, da bodo zbrano hrano in higienske pripomočke, ki so jih prostovoljci zbirali na več lokacijah, tudi v nakupovalnih centrih, razdelili med socialno ogrožene družine v Šaleški dolini. Melita Kovač, vodja prostovoljcev v MC Velenje nam je povedala, da je akcija tekla dobro in da je zelo ponos na na pro stovolj ce, ki so si jo zamislili in izpeljali skorajda sami. »V soboto ob 11. uri bomo v prostorih Kuni-
PetraZ latar
^ PO HRIBIH IN DOLINAH
proti nebu samozavestno dvigovala Krofička. Vrnili smo se do kotanje, kjer smo pustili nahrbtnike in nameravali malicati, pa nas je prvi prš dežja nemudoma opozoril, naj ne izgubljamo časa. Ubogali smo ga in se hitro podali nazaj proti koči na Klemenči jami in se okrepčali. V dolino smo se spustili po levem kraku poti do ceste, ki pelje skozi Logarsko dolino. Pri stalno odprtem Domu planincev v Logarski dolini nas je poleg okrepčila čakala tudi Janezova harmonika, ki jo je na naše veselje veselo raztegnil. Vožnja domov je bila ob tako prijetno preživetem dnevu kot sladka uspavanka za lahko noč.
■ Marija L es jak
Maja Ovčar,Me lita Kovač in NežaC estnikak tivnos odelujejo v dobrodelni akciji zbiranja pomoči za socialno šibke
družine izŠ alešked oline.
gunde pripravili novinarsko konferenco, na kateri bomo predstavili potek akcije, tudi film, ki so ga prostovoljci snemali med samim potekom zbiranja pomoči za socialno šibke družine. To bo naš prispevek v boju proti revščini, še vedno pa vabimo vse, ki bi radi pomagali, da odložijo svoje prispevke v škatle, ki smo jih namestili na Šolskem centru, v občinski stavbi, Mladinskem centru Velenje in multimedijskem centru Kunigun-da.« Tudi prostovoljki Maja Ovčar in Neža Cestnik, obe dijakinji Šolskega centra Velenje, sta veseli, ker sta v ekipi prostovoljcev. Za obema je že nekaj uspešnih akcij, ena pomembnejših pa se jim zdi prav slednja, saj menita, daje revščine veliko, tisti, ki lahko, pa še premalo naredimo zato, da bi jo lažje premagali. Ko se je akcija začela, odziv ni bil najboljši, a kot kaže, bodo ob koncu akcije prostovoljci zadovoljni. Prepričani so, da vsak, ki daje, to dobi dvakrat vrnjeno.
■ bš
Sosed sosedu Franju Savineku - v slovo
Ždim ob oknu. Večerna svetloba se v pramenih ulega na sosedovo okno. Prav tu se je ustavilo moje čutenje, moja elegična misel.
Zdi se, da sem ptič s polomljenimi krili. Sivi oblaki visoko nad nami nemirno krožijo. Listje z dreves pobira zadnje rumeno lepoto.
Čakam. Tišina.
Franjevih korakov ni. Prsti ne odigrajo zvena zvonca. Njegovi koraki so vsak dan drseli ob palici, se vzpeli na stopnice in že se je Franjo usedel v kuhinjo. Kava je zadišala. Njegov in najin nasmeh jo je požlah-tnil. Besede so stekle in se zamaknile v vojne čase, se preselile v rastje okoli naših hiš in se pomodrile v trganju sladkih jagod in jabolk in načrtovale rez jablan in drugih dreves. Njegovi nasveti so bili modrost. Ta pa nikoli ne vpleta zlobe. Vedno le pomoč drugim. Tako je v teh letih zraslo sosedstvo, kije vedno znova dokazovalo, da človek tudi v jesenskih letih življenja ne more biti sam. Ne, ne sme biti sam. Pomočnica Janja mu je s svojo razgledanostjo pomagala reševati vso pisano in zahtevno problematiko, ki jo tak dom z lepim vrtom in rožami vedno znova odpira in celi. Pomagala sta jo reševati tudi hči Manica in sin Marko. Dobro vemo, da se z leti mobilnost slehernega zmanjšuje, spomin popušča, da se tudi temu lahko nasmejiš do solz. Toda Franjo je bil pokončen mož. Druženje zanj je bil zakon. Hoja okoli mesta prav tako zakon. Kljub osemdesetim in čez se ni upognil. Zvečer mu je obisk in film ponudil potrebno sprostitev. Ali se vsega tega zaveda vsak starostnik? Ali pa raje čaka, da ga upogne šele smrt? Nisem dolgo verjel, kako pomembno je, veseliti se vsakega novega dne. Danes vem. Temna žalost se je ulegla na mojo dušo, ko sem moral spoznati, da dobrega soseda ni več. Tak je zakon genetike. Ko ga dopolni rodovni zakon o meji starosti, je treba oditi. Zame je Franjo še vedno zaželeno pričakovanje. Tam, na Efenkovi cesti, je zapela njegova palica in obkrožila mlado mesto, ki ga je imel Franjo zelo rad. Njegove napredne misli o pravični družbi in njegovo hotenje ter pomoč drugim bodo vidna sled. Odkrivajmo jo in verujmo, v človeka, soseda, saj vemo: v tem vesoljskem krogu se nič ne izbriše: niti slabo niti dobro. Franjo, moje misli so trpko slovo in so še vedno čakanje, da pozvoni in se odprejo vrata. Zaman ... Zemlja naj Te, topla in nežna, sprejme v svojo posteljo in Te nikoli ne pozabi.
■ Viš
V	zadnjih sekundah do prve zmage
V	drugi tekmi skupine B so rokometaši Gorenja tesno, a zasluženo zmagali
Adnan Harmandič, reprezentant Bosne in Hercegovine, je bil proti svojemu nekdanjemu klubu zelo motiviran. (Foto: S. Vovk)
Rokometaši velenjskega Gorenja, edini slovenski klub v tej sezoni v ligi prvakov, so v drugi tekmi skupine B premagali sarajevsko Bosno s 30 : 29. Poljske Kielce, ki so v prvi tekmi pred svojimi gledalci premagale prav Velenjčane, so presenetljivo na gostovanju pri Rhein-Neckar Lowenu v Nemčiji igrale neodločeno, francoski Chambery pa je v gosteh izgubili na Madžarskem z Veszpremom. Prav pri Francozih bodo Velenjčani gostovali v nedeljo.
Tekma v velenjski Rdeči dvorani je potrdila, da varovanci trenerjev Ivice Obrvana in Branka Tamšeta še niso v šampionski formi. Ne glede na to so vedeli, da morajo zmagati. Če želijo med šestnajst najboljših v tem letnem evropskem tekmovanju, potem si v domači dvorani ne smejo dovoliti razprodaje točk. Prav zato so potrebovali tudi veliko podporo med navdušenci rokometne igre. Zlasti njihovi najzvestejši navijači, Šaleški grašča-ki, so ustvarili peklensko ozračje in jim dajali polet, a so vseeno do zadnjih sekund trepetali za zmago. V primerjavi s prvo tekmo v poljskih Kielcah, ko so kljub prednosti večji del tekme na koncu celo izgubili, jih je tokrat sreča v dramatičnih zadnjih trenutkih le objela. A so jih do tedaj Sarajevčani zelo namučili.
Po prvem polčasu so bili v izgubljenem položaju, saj so imeli igralci iz glavnega mesta Bosne in Hercegovine kar petkrat prednost
štirih zadetkov (6 : 3, 7 : 4, 10 : 7,16 : 13, 17 : 14), domači pa le dvakrat po enega (3 : 2, 11 : 10). Ivica Obr-van, Gorenjev trener, je že po prvem zaostajanju za tri vzel minuto odmora, da bi nekoliko umiril svoje igralce. Nujnost zmage je v začetnih minutah vplivala, da niso bili pravi. Pa tudi to ni prineslo njihove boljše igre. Gostje, ki so prišli po spodbudni zmagi v Franciji, so želeli tudi velenjski skalp. Igrali so zelo požrtvovalno in makedonska sodnika sta po tretjem njihovem vodstvu s tremi goli razlike kar tri njihove igralce enega za drugim poslala z igrišča. Tako je bilo dobro minuto na parketu razmerje igralcev 6 : 3 za domače, ki so to s pridom izkoristili.
Po zadetkih Marka Bezjaka, Roka Šimiča, Jureta Natka in Adnana Harmandiča ter delnim izidom 4 : 0 so drugič v prvem polčasu ušli za zadetek. A je bil to le nekajminutni preblisk, saj v njihovi igri še ni bilo prav zbranosti, nebojevitost pa jim seveda tudi ne smemo očitati. Borili so se dobesedno za vsako žogo. Ob polčasu so bili Sarajevčani še vedno v prednosti za dva zadetka. V domači vrsti je bil v prvem polčasu najbolj zbran Har-madič, ki je v Velenje prišel prav iz Bosne. Njegov motiv, da se dokaže, je bil zelo močan in to nedeljsko popoldne je bil najboljši igralec tekme. V prvem delu je dosegel štiri gole, njim pa v nadaljevanju dodal
še tri zelo pomembne. Bil je strelec prvega domačega za izenačitev na 1 : 1 in zadnjega za končno zmago 30 : 29. Zanimivo, Momir Rnic je svoj prvi gol od skupno dveh dosegel šele v 33. minuti, Boštjan Kavaš pa edinega, a zelo poemem-bnega, v 59.
V drugem polčasu je začel blesteti vratar Gajic in v 42. minuti je Miha Zvižej prvič v drugem polčasu popeljal domače v vodstvo (23 : 22). Deset minut pred koncem so si prvič na tekmi priigrali dva gola prednosti in upanje na zmago. A so se zanjo še zelo potili, gledalci, ki so bili na nogah, pa trepetali in jih z gromovitim navijanjem spodbujali. Nov poraz bi jim zelo zmanjšal možnosti za napredovanje v drugi del tekmovanja.
Nadvse napeti sta bili zlasti zadnji dve minuti. Na začetku 59. so si po zaslugi Ivana Čupica, ki je na
tekmi kar trikrat zadel okvir vrat, in Boštjana Kavaša še zadnjič priigrali dva gola prednosti. A napetost na tribuni še ni popustila. Bosanci se niso predali in dobre pol minute pred koncem izenačili na 29 : 29. Trener Ivica Obrvan je vzel minuto odmora in po dogovorjeni akciji je Harmandič s svojim sedmi golom pol minute pred koncem ob velikem navdušenju približno 1500 gledalcev zadel za prvo zmago. Sarajevčani so z menjavo vratarja poskušali s sedmim igralcem vsaj izenačiti, a je Rok Šimič pet sekund pred koncem njihovo žogo ujel.
V nedeljo bodo rokometaši Gorenja gostovali v Franciji, včeraj pa so v tekmi domačega prvenstva gostili Trimo.
■ vos
REKLI SO ...
Danijel Ridjic, pomočnik trenerja Bosne Sarajevo: "Zelo dolgo smo se pripravljali na tekmo z Gorenjem, vedeli smo, kako igrajo. Izgubili smo zaradi svojih napak, saj smo v drugem delu zgrešili precej več čistih žog kot v prvem."
Ivica Obrvan, trener Gorenja Velenja: "To je bilka to po štirih mesecih naša prva tekma v Rdeči dvorani, zato ni čudno, da smo začeli nekoliko v krču. Zmaga z
golom razlike? Ne vem, če je takšna zmaga najslajša, sam bi raje zmagal z več goli prednosti. Danes bi se tekma lahko končala tudi obratno, a na koncu smo imeli nekoliko več znanja in športne sreče, kar je manjkalo na zadnji tekmi v Kielcah. Bosna je vso tekmo igrala konstanto, kot smo pričakovali. Naš vratar pa je v določenih trenutkih ubranil nekatere žoge, ki jih je moral, kar nas je dvignilo v igri. Važna je zmaga, po njo gremo tudi v Francijo.«
Preveč nerazpolozenih za igro
Oslabljeni Šmarčani niso bili kos vodilnim Stojncem
Od srečanja z vodilno ekipo 3. SNL so Šmarčani pričakovali veliko. Kljub dejstvu, da so začeli srečanje precej oslabljeni, kar brez štirih igralcev prvega moštva, so v prvih 10 minutah silovito pritisnili na gostujoča vrata. Lepe akcije so se nizale ene za drugo, gostujoči branilci pa so jih v glavnem zaustavljali s prekrški, česar pa sodnik ni ustrezno kaznoval. Po tem
obdobju je začela igra Šmarčanov plahneti, kar so izkoristili dobro organizirani gostje in vzpostavili ravnotežje. V igri domačih se je začelo pojavljati kar preveč napak. Sicer jim borbenosti ni očitati, bilo pa je mnogo premalo koncentracije bodisi pri podajah ali predložkih. Zvezna vrsta nikakor ni mogla izvesti spodobnega napada, osamljena napadalca pa sta se zapletala
v samostojne akcije. Dodatno ner-vozo je povzročal popolnoma netalentiran sodnik, ki je praktično za vsak dotik dosodil prekrške, domačim pa delil nezaslužene kartone.
V drugem polčasu se slika na igrišču ni bistveno spremenila. Menjave v domači vrsti so sicer poživile igro, a čvrsti gostje so z disciplinirano igro nadzirali potek
srečanja. Vseeno pa so si Šmarčani priigrali vsaj dve zreli priložnosti in vsaj tisto v 70. minuti, po odbiti žogi gostujočega vratarja, bi s 3 m morali spraviti v gostujočo mrežo. Kazen je prišla dokaj hitro: v 75. minuti je domači branilec na svoji polovici izgubil žogo, kar je izkoristil napadalec gostov in z roba 16-metrskega prostora z lepim strelom matiral nemočnega Pusovnika.
Upati je, da bodo Šmarčani do naslednjega kroga, ko gostujejo v Odrancih, strnili svoje vrste in popravili slab vtis s te tekme.
■ LP
Rudar v soboto v Domžalah
Prvoligaška moštva bodo konec tedna s tekmami 13. kroga po štirinajstdnevnem premoru nadaljevala prvenstvo. Nogometaši Rudarja bodo v soboto gostovali v Domžalah, kjer bi bili po trenerjevih besedah zadovoljni že s točko. Zaradi kartonov bo imel prosto sobotno popoldne Brazilec Renato De Moares, manjkala bosta tudi poškodovana Marko Kolsi in Nik Omladič, zaradi težav s kolenom pa je vprašljiv tudi nastop Marka Pokleka. Začetek tekme bo ob 17. uri.
V prihajajočem krogu ima vsaj na papirju najlažje delo vodilni Koper, ki bo gostil zadnjo HIT Gorico, na vseh drugih igriščih pa bodo tako rekoč mali derbiji, saj so pari: CM Celje - Interblock in Labod Drava - Nafta, najbolj zanimivo pa bo vendarle v Ljubljani, kjer bo pri Olimpiji gostoval Maribor.
Elektra Esotech namučila Krko
Košarkarji v ligi Telemach so začeli novo sezono. Elektra Esotech je v prvem krogu potovala na težko gostovanje v Novo mesto. Krka se je pred začetkom sezone močno okrepila, tako da so se v Šoštanju zavedali, da jih čaka težko delo. V boj s prenovljeno ekipo domačinov pa so se podali pogumno in celo vodili večji del tekme.
V	peti minuti so po trojki Leliča vodili že z enajstimi točkami - 16 : 5. Sledilo je nekaj zgrešenih metov in napak v napadu šoštanjskih košarkarjev, ki so do konca četrtine dosegli le še dve točki, tako da so domačini na prvi odmor odšli z razmeroma nizkim zaostankom štirih točk.
V	nadaljevanju sta bili ekipi precej enakovredni, gostitelji so do zadnje četrtine vodili le enkrat (26 : 25), Elektra Esotech pa je še v tretji četrtini vodila za osem točk. Dobro je zaigral novinec v njihovem dresu Koštomaj, pa tudi Horvat, Čup in Sjekloča so uspešno držali korak s Krko, pri kateri je bil izjemen Nikolič, ki je dosegel 24 točk in pobral kar 16 žog pod obročema. Prav skok pa je bil tokrat odločilen za poraz Elektre Esotecha, saj je bila Krka v tem elementu igre občutno boljša. Novomeški košarkarji so uspešno skočili kar petdesetkrat, na drugi strani pa igralci Elektre Esotech le devetindvajsetkrat.
Krka je prevzela pobudo prav po
zadetku Nikoliča štiri minute in pol pred koncem, ko je povedla za točko - 55 : 54, nato pa Novomeščani prednosti niso več spustili iz rok.
Borut Cerar, trener Elektre Esotecha: »Krka je zasluženo zmagala, saj se je pri nas poznala slaba igra centrov. V slovenski ligi ni ekipe, ki bi uspela zmagati z 21 dobljenimi skoki manj, zaradi česar smo tudi izgubili. Nasprotniku čestitam za zmago, enako tudi odlični publiki v Novem mestu.«
Ze v torek so bile na sporedu prve tekme pokala Spar, prvenstvo pa se nadaljuje v soboto. V Šoštanj prihaja Zlatorog, ki je v prvem krogu visoko izgubil s Heliosom v Domžalah.
Nova okrepitev Elektre Esotecha
Elektra Esotech je v začetku tedna podpisala pogodbo z 206 cm visokim Američanom Andrewom Brianom Feeleyjem. 26-letni center bo zelo pomembna pridobitev Šoštanjčanov pod košem, kjer so bili do sedaj najšibkejši, kar je pokazala že prva tekma. Zadnje tri sezone je Feeley igral na Japonskem, lani pa je bil izbran za najboljši center in tujega igralca lige.
■ Tjaša Rehar
Dobra igra mladih nogometašic, članice v nedeljo
Velenjske nogometašice so v skupini deklet U14 v nedeljo odigrale turnir na igrišču z umetno travo v Velenju. Na turnirju je sodelovalo 6 ekip: domače Škalčanke, ZNK Velesovo, ZNK Interblock Brinje, ŠD Bilje, ZNK Adria Ciciban in ZNK Krka. Deklice so s turnirja odnesle 4 zmage, sledila jim je ekipa deklic Velesova, Interblock Brinje, Krka, Bilje in Adria Ciciban. Turnir je bil dober napovednik za letošnjo sezono, saj so punce prikazale dobro in učinkovit igro.
Članice po reprezentančnem premoru nadaljujejo ligaško tekmovanje v nedeljo ob 15. uri s tekmo proti ZNK Maribor na igrišču z umetno travo v Velenju.	■

SPORT IN REKREACIJA
Moč volje in sodelovanje vedno najdeta pot do cilja
Člani Planinskega društva Velenje zaznamovali 60-letnico delovanja z akademij o, fotografsko razstavo in srečanjem planincev - Nekoč dom na Paškem Kozj aku ponos, danes veliko breme - Porok za nadaljnje delo mladi
Tatjana Podgoršek
Velenje, 9. in 10. oktobra - Leto 2009 je jubilejno za Planinsko društvo Velenje. Praznuje namreč 60-letnico delovanja. Jubilej so člani društva zaznamovali s fotoraz-stavo v avli Mestne občine Velenje, slovesno akademijo v tukajšnjem domu kulture (minuli petek), na kateri so predstavili tudi zbornik, ki so ga izdali ob tej priložnosti, ter dan kasneje še s srečanjem planincev na Paškem Koz-jaku.
Zbranim v dvorani doma kulture je predsednik velenjskih planincev Toni Žižmond zelo slikovito ponazoril pomen planinstva, te najmnožičnejše športno-rekrea-tivne dejavnosti za ljudi in družbo. Izrazil je ponos, ki ga preveva ob pogledu na prehojeno pot. »Uspešno delo je rezultat pripad-nih, sposobnih in usposobljenih ljudi, ki svoje znanje in izkušnje prenašajo na mlajše. Delali in naredili so veliko.« To med drugim dokazuje zlati grb Mestne občine Velenje, ki ga poleg drugih številnih priznanj hranijo v vitrini društva. Pisana druščina, ki šteje blizu 1000 članov, lepo urejena in dobro obiskana Šaleška planinska pot kot 38. slovenska planinska tranzverzala. »Izvirnost, trma in ljubezen do narave ter gorskega sveta nam daje moč, da vztrajamo na začrtani poti, da uresničujemo nalo ge, ki niso potreb ne samo za ohranitev ter razvoj društva,
Vse v stiku jubileja - člani mešanega pevskega zbora Gorenje
vanju, usposabljanju, vzgoji mladih. V njih vidijo potencial, ki bo nadaljeval delo, dokazoval patrioti zem, skrbel za vred note, ki jih daje planinstvo. Žižmond se je zahvalil vsem, ki so jim pomagali pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Po bese dah podpredsednika Planinske zveze Slovenije Uroša Vidoviča je velenjsko planinsko društvo med največjimi v zvezi. Predstavlja steber, na katerem sloni slovenska planinska organizacija. Ni naključje, da je predsednik mladinske komisije pri zvezi prav iz tega konca. »Nadaljujte to svetlo pot.«
Velenjski župan Srečko Meh je menil, da so srž vseh zgodb ljudje. Pozval je planince, da pomagajo pri iskanju primernih vsebin za dom na Paškem Kozj aku. Obljubil je sodelovanje lokalne skupnosti pri aktivnosti planincev.
UrošV idovič jeP onijuŽ ižmondup odarils pominskol istino
Planinske zveze Slovenije.
Goram,l judem ins voji duši son ameniliv elikop rostovoljnega dela.
ampak so namenjene tudi Velenju, vsem ljubiteljem narave, tudi tistim, ki se jih lepota gora in mir gozdov še nista dotaknila. Moderni čas prinaša nove zahteve in nove možnosti, vendar se moramo zavedati veličine miru in neizmerne lepote, ki jo dajejo planine
in gore. Naša naloga je odstirati te lepote, jih negovati, ohranjati ter umno gospodariti z dediščino.« Dotaknil se je doma na Paškem Kozjaku. Zgradili so ga pred 55 leti s pro stovolj nim delom. Nekdanji ponos jim je danes v veliko breme. Zaradi nerešenega denaci-
onalizacijskega postopka in premalo denarja opravljajo le najnujnejša vzdrževalna dela na sicer močno dotrajanem objektu. Zob časa je pus til občut ne posle di ce, glede na zahtevnost posega so planinci sami nemočni, razumevanja družbe za rešitev težave pa za zdaj ni. »Srčno upam, da se z obljuba-
mi dela na domu ne bodo končala, ampak da mu bomo s skupnimi močmi dali veljavo, ki si jo zasluži. V praksi seje doslej še večkrat potrdilo, da moč volje in sodelovanje vedno najdeta pot do cilja.«
Jutri oziroma nadaljnji razvoj društva bodo gradili na že uveljavljenih dobrih praksah: izobraže-
Priložnostni kulturni program so pripravili pevci mešanega pevskega zbora Gorenje, Uroš Kuz-man, Šaleški študentski klub, prireditev pa so popestrili še s foto-projekcijo o 60-letni prehojeni poti ter o delu druš tva danes.
Tako so igrali
2. DOL, 1. krog
Izidi: Comet Zreče - Kajuh Šoštanj 3:2 (25:13,19:25,17:25,25:21,15:12), Prevalje - ŽOK Kočevje 3:0, ŽOK Partizan Škofja Loka - MZG Grosuplje 3:0, Benedikt - Kostak-Elmont 0:3, Formis Bell - ŽOK Kema Puconci -3:0, Nova KBM Branik II - Lakolit Ankaran 3:0.
Liga prvakov, 2. krog, skupina B
Drugi izidi 2. kroga: Rhein-Neckar Löwen - Vive Kielce 29:29 (17:15), Chambery Savoie - Veszprem 19:29 (10:16)
Gorenje Velenje - Bosna Sarajevo 30:29 (15:17)
Gorenje Velenje: Gajic (11 obramb) , Skok (2 obrambi), Kavaš 1, Bezjak 3, Sovič 1, Natek 2, Mlakar 2, Rnic 2, Žvižej 3, Štefanič, Golčar, Harmandic 7, Čupic 7 (2), Šimič 2. Bosna Sarajevo: Grahovac (10 obramb), Doborac 7, Medjic 5, Pucelj
4,	Bozoljac 1, Jaskic, Uvodic, Veselinov, Banic 2, Kapisoda 2 (2), Golic, Nekic, Vrazalic, Arnaudovski 2, Melic 6.
Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 2 (2), Bosna Sarajevo 2 (2). Izključitve: Gorenje Velenje 6, Bosna Sarajevo 8 minut.
MIK 1. liga,
5.	krog
Izidi: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 27:30 (10:14), Krško - Gorenje Velenje 22:36 (9:17), Cimos Koper - Merkur 33:29 (13:11), Prevent - Klima Petek Maribor 31:37 (15:13), Celje Pivovarna Laško - Ribnica Riko hiše 39:30 (19:17); prost je bil Slovan.
Liga Telemach,
1.	krog
Krka - Elektra Esotech 67 : 59 (47:51, 30:33, 14:18)
Elektra Esotech: Horvat 10 (1-2), Koštomaj 9 (3-4), Podvršnik 3, Bilič 12, Sjekloča 8 (2-2), Lelič 8 (1-2), Cup 9 (2-9)
3. SNL - vzhod, 9. krog
Šmartno 1928 - Stojnci 0:1 (0:0)
0:1 Daamir Zagoršek (75). Vrstni red: Stojnci 19, Čarda 16, Malečnik 16, Odranci 15, Simer Šampion15, Zreče 15, Šmartno 1928 14, Tehnostroj Veržej 13, Koroška Dravograd 13, Tehnotim Pesnica 13, Tromejnik G-Kalamar 11, Kovinar Štore 7, Mons Claudius 6, Paloma 3. Šmartno: Pusovnik, Jelen, Kompan, Avdic, Rebernik, Kraljevič, Vasic (od 61. Jamnikar), Podgoršek, Kolenc, Plesnik (od 66. Volk, od 80. Kladnik), Mujanovic.
ŠNL, 9. krog
Koroške gradnje - Šoštanj 2:0 (1:0)
1:0 Petar Jelic (33., 76.)
Šoštanj: Mušič, Pogačnik (od 84. Alic),
Gergic, Bovha, Filipovič, Bulajic,
Vukančic (od 88. Vukovic), Obu (od 87.
Hukic), Andric, Linič (od 79. Zahirovic),
Kurnik (od 58. Redžic).
Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 22,
2.	Holermuos Ormož 19, 3. Koroške gradnje 16, 4. LKW Jack Gerečja vas 16, 5. Trgovine Jager Šmarje14, 6. Peca 14, 7. Pohorje 14, 8. Podvinci 13, 9. Šoštanj 12, 10. GIC Gradnje Rogaška 12, 11. BOČ Poljčane 10, 12. NK Partizan Fram 9, 13. Bukovci 5, 14. KIV Vransko 4.
Berlot najboljši v kombinaciji, Kranjec v skokih
Tekmovalci in tekmovalke Smučarsko skakalnega kluba Velenje nadaljujejo tekmovalne uspehe.
V	Kranju in Logatcu so se bila tekmovanja za naslove državnih prvakov - prvakinj v skokih in nordijski kombinaciji (NK). Po uspehu tekmovanj v NK v alpskem pokalu je Gašper Berlot dokazal premoč nad vsemi, tudi na članskem državnem prvenstvu v Kranju in Besnici.
Po skokih je bil tretji, vodil je Tržičan Mitja Oranič, toda Berlot je bil v Besnici najmočnejši v teku in zasluženo osvojil naslov članskega državnega prvaka v NK.
Tudi Marjanu Jelenku se je obetala dobra uvrstitev. Po skokih je bil drugi, v teku pa je malo popustil in na koncu osvojil še vedno dobro peto mesto. 12. je bil Žiga Omladič, 15. Miha Gaber.
Nov državni in star državni prvak na kranjski plastiki je v skokih postal Robert Kranjec (Triglav), 2. Dejan Judež (Zagorje), 3. Jernej Damjan (Ilirija,) 4. Primož Pikl (Ljubno), 8. Robert Kranjec (Velenje). Hrgota je bil po prvi seriji tretji, v drugi seriji pa je imel slabše vremenske razmere. Uvrstitve drugih Velenjčanov: 35. Gašper Berlot, 36. Klemen Omladič, 38. Marjan Jelenko, 70. Žiga Omladič, 77. Robert Vitez, 78. Miha Gaber; ženske: 1. Erva Logar (Zabrdje), 8. Mateja Vivod (SSK Velenje); ekipno: 1. Triglav (Kranjec, Primož Peterka, Prevc, Oblak), 7. Velenje (Robert Hrgota, Gašper Berlot, Klemen Omladič, Marjan Jelenko), 14. Velenje II (Žiga Omladič, Robert Vitez, Urh Krajnčan, Miha Gaber).
Logatec, državno prvenstvo - deklice do 11. let: 5. mesto Jerneja Bre-cl, 7. Pia Slamek; dečki do 10 let: 4. Rok Jelen, 8. Ožbej Jelen, 20. Denis Pikelj, 28. Aleks Vučkovič; dečki do 11 let: 2. Vid Vrhovnik, 9. Gašper Brecl; ekipno - dečki do 11 let: 2. mesto (v sestavi Vid Vrhovnik, Gašper Brecl, Rok Jelen in Ožbej Jelen).
V	klub vabijo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki. Vsi začetniki lahko začnejo vaditi tudi z alpskimi smučmi. Več o klubu na spletni strani: www.skijump-velenje.si
Poraz Tempa
V drugem krogu nadaljevanja prvenstva v 1. državni namiznoteniški ligi so igralci Tempa natopili proti ekipi Krke. Rezultat je bil na koncu 3 : 5 za ekipo Krke. Za ekipo Tempa je dve posamični zmagi dosegel Žiga Jazbec, eno pa Jure Slatinšek.
Ena cena, popoln užitek za celotno družino!
	Cena paketa za družino*
3 dni	294,00 EUR
4 dni	392,00 EUR
5 dni	490,00 EUR
* Cena za dva odrasla in dva otroka do 12. leta starosti za navedeno število nočitev s polpenzlonom.
Dodatna ugodnost v času počitnic:
Posebni popust za ogled družinskega muslcala Moje pesmi moje sanje, 29. oktobra v Festivalni dvorani na Bledu.
Hotel Savica,Cankarjeva 6, Bled: tel. (04) 57919 00 e-pošta: reservatlons.savlca@hotellbled.com
www.hotel-savica.com;www.hotelibled.com
jg	modroiiila kronika	15 oktobra 2009
Oprostilna sodba osumljencema za smrt Velenjčana Matjaža Volka
Veliki senat celjskega okrožnega sodišča j e po maratonskem celodnevnem sojenju zaradi pomanjkanja materialnih dokazov oprostil Nenada Mirovica in Gregorj a Britovška, ki sta bila osumljena vpletenosti v umor mladega Velenjčana
GregorjaB ritovška( v belem) inN enadaM irovica je senat celjskegao krožnegas odiščaz aradip omanjkanjat rdnih materialnihd okazovo prostilo btožben juned omnevne vpletenosti vt ragično smrtV elenjčanaMat jažaV olka.
Gordana Possnig
Na celjskem okrožnem sodišču se je minuli četrtek v poznih večernih urah z razglasitvijo sodbe po skoraj trinajsturni obravnavi končalo sojenje 30-letnemu Nenadu Miro-vicu, ki ga je obtožnica bremenila umora iz koristoljublja 25-letnega Velenjčana Matjaža Volka, in leto dni starejšemu Gregorju Britovšku, ki je bil osumljen napeljevanja k umoru Velenjčana. Slednjega so ustreljenega našli v bližini spomenika pri ljubljanski Gramozni jami v zgodnjih jutranjih urah 19. marca 2002. Senat je obema zaradi pomanjkanja trdnih materialnih dokazov izrekel oprostilno sodbo. Mirovicu je ob tem odpravil še pripor, sodne stroške za sodni postopek pa naprtil državnemu proračunu. Okrožni državni tožilec Edvard Ermenc je že napovedal pri-
Poostreno nad vinjene
Celje, 11. oktobra - V noči s sobote na nedeljo so policisti na območju pristojnosti Policijske uprave Celje izvajali poostren nadzor prometa. Poudarek je bil na psihofizičnem stanju voznikov in kršitvah pešcev.
V	nadzoru so policisti ustavili 415 vozil in izrekli 58 ukrepov. Preizkusi alkoholiziranosti so bili odrejeni 291 voznikom, v 20 primerih so bili pozitivni.
V	času nadzora so ugotovili tudi pet kršitev pešcev.
Ob hiši gojil konopljo
Žalec, 6. oktobra - Policisti Policijske postaje Žalec so v torek na podlagi uredbe okrožnega sodišča opravili hišno preiskavo v Pangra-cu. Ugotovili so, daje 36-letni domačin v okolici stanovanjske hiše gojil konopljo.
Policisti so pri preiskavi ob stanovanj ski hiši našli več sadik konoplje,
tožbo na oprostilno sodbo.
S razglasitvijo oprostilne sodbe se je tako končalo več kot leto dni trajajoče ponovno sojenje zaradi umora in napeljevanja k umoru Matjaža Volka pred sedmimi leti. V Ljubljani naj bi ga, kot je pisalo v obtožnici, s pištolo kalibra 7,65 iz koris-toljubja večkrat ustrelil Nenad Miro-vic. Štirje streli so Volka tudi zadeli, izkrvavel pa je po mnenju sod-nomedicinskega izvedenca zaradi strelne poškodbe srca. Njegov umor naj bi iz koristoljubja naročil Volkov znanec Grega Britovšek, kije bil Volku dolžan denar. Ta naj bi mu 12 tisoč evrov poso dil za nakup dveh luksuznih vozil, ki naj bi mu jih slednji pripeljal iz Nemčije, 170 tisoč tedanjih tolarjev pa še za nakup štirih aluminijastih platišč s pnevmatikami. Britovšek pa naj bita denar namesto za dogovorjen nakup zapravil.
v hiši pa 34 posušenih rastlin ter okoli 2 kilograma vršičkov konoplje ter več vrečk vršičkov, namenjenih prodaji.
Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi bodo zoper osumljenega podali kazensko ovadbo.
Potni list in zlatnina
Velika Pirešica, 7. oktobra - V sredo dopoldne je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Železnem. Ukradene je bilo več zlatnine ter potni list. Lastnik ocenjuje, da je oškodovan vsaj za 850 evrov.
Vrtno orodje, gradbeni material
Žalec, Črnova, 11. oktobra - V
Pernovem je bilo vlomljeno v pomožni gospodarski objekt. Vlomilec je odnesel različno vrtno orodje, vredno okoli 2.000 evrov.
Predsednik velikega senata Martin Jančar je na začetku obrazložitve oprostilne sodbe dejal, da drži, daje bil Matjaž Volk ustreljen in da so na zunanji strani njegovega vozila našli prstni odtis Nenada Mirovica. »Se pa s tem tudi končajo trdni dokazi, da sta vpletena v njegov umor. Ne poznamo niti točnega časa smrti Velenjčana niti kdaj je obtoženi pustil odtis. Mirovica tako ni mogoče povezati s krajem zločina, čeprav se sestrino stanovanje, kjer se je, kot je zatrdil, nahajal tisti večer, kar je potrdilo tudi več prič, nahaja le sedemsto metrov od kraja, kjer so našli umorjenega Volka« je pojasnil Jančar. Sodni senat tako ni mogel zatrdno ugotoviti, kdo je v Volka naperil pištolo, niti ali je piš to la, ki mu jo je men da izro čil Britovšek, sploh delovala, saj je niso našli. Ker Mirovica niso spoznali za morilca niti Britovška niso mogli
Z goljufijo ukradli jahto
Kriminalisti zaprli mlada Velenjčana - V preiskavi sodelovali s tujimi policisti -Jahto našli v črnogorskem morju
Celje, Velenje - Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Celje so prejšnji teden zaključili obsežno preiskavo suma storitve kaznivega dejanja goljufije, ki so jo začeli oktobra lani. Prostost so odvzeli dvema 29-letnima Velenj-čanoma.
V preiskavi so sodelovali s hrvaškimi, bosanskimi, črnogorskimi in švedskimi varnostnimi organi.
Podjetnik iz Velenja je imel motor-
Iz novogradnje v Črnovi je bilo odnešenega več različnega gradbene ga mate ri a la, vred ne ga 1.800 evrov.
Tat bi imel volkswagna
Velenje, 10. oktobra - V soboto dopoldne so policisti obravnavali poskus tatvine in poškodovanje tuje stvari na parkirnem prostoru na ulici Koželjskega.
V prvem primeru je storilec razbil steklo na vratih vozila znamke touran in vozilo skušal spraviti v pogon, vendar mu ni uspelo. V drugem primeru pa je razbil steklo na vozilu znamke golf.
Kraje, vlomi in druge nečednosti
Velenje - V sredo, 7. septembra, je
vlomilec vlomil v brunarico na ograjenem območju kinološkega društva. Odnesel ni ničsar, povzročil pa je nekaj škode na stavbnem pohiš-
obsoditi zaradi napeljevanja.
V zaključnih besedah je tožilec Edvard Ermenc za oba vplete na predlagal najvišjo zaporno kazen 30 let, oba zagovornika, Tomaž Ramor in Velimir Cugmas, pa sta bila v zaključnih besedah enotna, da tožilstvo v dokaznem postopku svoje obtožbe ni podkrepilo s trdnimi materialnimi dokazi, ki bi dokazovalo njuno krivdo. Tako tudi ni bilo nikoli najdeno orožje, s katerim je bil Volk umorjen. Izvedenec
tvu. V četrtek, 8. oktobra, je s tovornega vozila, parkiranega pred stanovanjskim blokom na Prešernovi v Velenju, nekdo izkoristil odsotnost delavcev in iz zabojnika, pokritega s ponjavo, vzel akumulatorski vrtalni stroj in kotni brusilni stroj.
V nedeljo, 11. oktobra ponoči, je bilo vlomljeno v točilni avtomat na samopostrežni bencinski črpalki v Črnovi. Vlomilec je vzel denar in odšel pred prihodom varnostnika, ki je posredoval zaradi sproženega alarma. Do vloma v isti točilni avtomat je prišlo tudi v ponedeljek, 12. oktobra. Avtomata sta se lotila dva, ki sta tudi odšla, preden je tja prišel varnostnik.
Neznanec je med vikendom izkoristil nezavarovan del osnovne šole Mihe Pintaija - Toleda v Velenju, kjer potekajo obnovitvena dela. Iz učilnice gospodinjstva je odnesel dve steklokeramični plošči in venti-latorsko pečico. V Bevčah je bilo vlomljeno v priročno skladišče na gradbišču novogradenj. Neznanec je vzel več lepila za fasade, domit mrež, vogalnikov in električnih
balistične stroke pa tudi ni mogel stoodstotno potrditi, da je bil Volk res umorjen s pištolo Crvene zastave calibra 7,65, ampak je dopustil tudi možnost, da je šlo za pištolo znamke Baretta. Svoja krivdo sta zanikala tudi oba obtoženca, ki sta trdila, da očitanih kaznivih dejanj nista storila, češ da kaj takega nista zmožna sploh narediti.
Zanimivo je, daje Mirovic na sojenju 23. septembra svoj zagovor dopolnil, saj je rekel, daje bil usod-
podalj škov.
Izgu bi la oblast nad vozi lom
Velika Pirešica, 7. oktobra - V sredo proti večeru seje v prometni nesreči pri Veliki Pirešici hudo poškodovala 55-letna voznica neregistriranega osebnega avtomobila. Nesreča se je zgodila na lokalni cesti. Voznica je v levem nepreglednem ovinku izgubila oblast nad vozilom ter zapeljala v levo preko nasprotnega smernega vozišča na travnato površino ob cesti ter trčila v nabrežino.
Trčil in odpeljal
Šoštanj, 9. oktobra - Neznani voznik osebnega avtomobila renault sive barve je v petek na parkirnem prostoru pred gostilno Pri Janezu v Lajšah zaradi nepravilnega premika trčil v dva tam parkirana osebna avtomobila. Po trčenju je odpeljal, policisti za njim še poizvedujejo.
nega večera 18. marca 2002 na obisku pri sestri Vesni Pejkovič v Ljubljani in ne v Celju v svojem najem-niškem stanovanju na Lavi, kot je sprva zatrjeval. K sestri se je usodnega večera marca 2002, kot je zatrdil, pripeljal z vlakom iz Celja, iz Ljubljane nazaj v Celje pa gaje še v nočnih urah naslednjega dne peljal taksist Dalibor Majkič. Njegov obisk pri sestri, ki ga je predstavil za alibi, je poleg nje same v sodni dvorani potrdilo še nekaj njenih prijateljic in njegov svak. Ob tem je še dejal, da ni človek, ki bi bil sposoben moriti za denar. V Slovenijo pa se je iz Avstrije vrnil zato, da bi se opral krivde in dokazal svojo nedolžnost. Je pa zanimivo, da je Mirovic iz Slovenije v Avstrijo pobegnil le nekaj dni po Volkovem umoru pred dobrimi sedmimi leti in pol.
Oče pokojnega Matjaža Volka Jože Volk, ki je spremljal vse glavne obravnave, je zelo čustveno in prizadeto sprejel opro stilno sodbo. V svojem zaključnem govoru pa je povedal, da za tragično smrt svojega edinca bolj obtožuje Britovška kot Mirovica, ker je prvi drugega napeljal, daje to tudi storil.
Iz policistove beležke
Preveč glasno
V	torek, 6. oktobra ponoči, so policisti zaradi predvajanja glasne glasbe posredovali v stanovanju bloka na Stantetovi v Velenju. Kršitelju so napisali dva plačilna naloga, enega zaradi glasbe, drugega pa zato, ker se je do njih nedostojno vedel.
V	soboto, 8. oktobra, je glasno pred va ja nje glas be pri bru na ri ci gasilskega doma motilo ljudi v Skalah. Tja so šli policisti zaradi tega dvakrat. Prvič so odgovorno ose bo opo zo ri li, dru gič so ji napi sa li pla čil ni nalog.
Ostal brez avta
V	sredo, 7. oktobra ponoči, so policisti v Paki pri Velenju ustavili 23-let ne ga voz ni ka oseb ne ga avto -mobila, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Ker je večkratni kršitelj cest no pro met nih pred pi sov, so mu oseb ni avto mo bil zase gli, čaka pa ga še sodnik za prekrške.
Spet malo marihuane
V	petek, 9. oktobra popoldan, so policisti na Šaleški cesti mlajšemu moškemu zasegli vrečko z marihu-a no.
Udarec v podhodu
V	soboto, 10. oktobra, je mlajšega moškega v podhodu pod Foito-vo v Velenju udaril neznanec. Za njim policisti še poizvedujejo.
Dva pijana pridržana
Minuli teden so velenjski policisti pridržali dva vinjena voznika, enega v torek in enega v četrtek.
Vredno pohvale
V soboto, 10. oktobra, je občan na avtobusnem postajališču v Velenju našel denarnico z osebnimi dokumenti. Policisti so jo lastniku že vrnili. Pri lastnici je tudiže nahrbtnik, ki ga je občan našel isto dopoldne in ga izročil policistom, in denar ni ca, ki jo je občanka našla v nedeljo, 11. oktobra.
Pešci so zelo ranljivi
19-letni voznik trčil v 16-letno peško, ki je hodila po makadamski bankini - Pešci jeseni in pozimi posebej ogroženi
Velenje, 9. oktobra - V petek zvečer se je v prometni nesreči na Ljubljanski cesti huje poškodovala 16-letna peška, ki je skupaj s prijateljico hodila pravilno po levi strani cestišča. Vanjo je trčil 19-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Starega trga proti Podkraju. Vozil naj bi preblizu desnega roba in pod vplivom alkohola. V levem ovinku je zapeljal z vozišča in trčil v dekle. Hudo poškodovano so z reševalnim avtomobilom prepeljali na zdravljenje v UKC Maribor. Voznika začetnika, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal več kot 0,52 mg/l alkohola v izdihanem zraku, so po strokovnem pregledu v Zdravstvenem domu Velenje policisti pridržali do iztreznitve. Pešci so pogosto žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, veliko nesreč pa se zgodi tudi zaradi napak in neustreznega ravnanja pešcev. Ti so še posebej pogosto v prometnih nesrečah udeleženi jeseni in pozimi, ko so vremenske razmere neugodne zaradi megle, dežja, snega, svetli del dneva pa je krajši. Največ prometnih nesreč z udeležbo pešca se v tem času zgodi v jutranjih in večernih urah. Policisti pešcem svetujejo, da uporabljajo odsevne predmete (kresničke, odsevne trakove, nalepke, naglavne svetilke, svetleče brezrokavnike, svetlejša oblačila ...) in tako poskrbijo, da jih vozniki pravočasno opazijo. Pomembna pa je tudi stran hoje. Tam, kjer ni pločnika, je pravilno in varno, da hodijo ob levi strani ceste. Voznikom pa svetujejo, da računajo na slabše pogoje vidnosti.
V teh dneh pod okriljem ministrstva za promet potekajo aktivnosti z naslovom Bodi preVIDEN. Aktivnosti bodo izvajali do 22. oktobra.
no jahto, vredno pol milijona evrov na leasing. V najem - čarter - jo je dajal v Biogradu na Hrvaškem. V enem od čarterjev sta jahto vzela v najem moški in ženska, sicer slovenska državljana, ki sta jahto odtujila, Velenjčan pa je podal prijavo o odtujitvi.
Prva zbrana obvestila v zvezi z dokumenti domnevnih najemnikov jahte in druge okoliščine so nakazovali na to, da v ozadju najema in odtujitve stoji dobro organizirana kriminalna združba ljudi, ki so pred najemom jahte izvršili kar nekaj pripravljalnih dejanj z name nom, da bi se za njimi in za jahto izbrisala sled. Izkazalo se je, da so bili dokumenti, s katerimi sta se izka zova la najemnika, ponarejeni.
Zoper osumljene iz območja Velenja in iz
Bosne in Hercegovine so bile uporabljene klasične metode policijskega dela in prikriti preiskovalni ukrepi, v katerih se je potrdilo, da je kriminalna združba z namenom protipravne prilastitve najprej vzela motorno jahto v najem in jo potem odtujila. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da se jahta nahaja v črnogorskih teritorialnih vodah, kjer jo je zasegla črnogorska policija. Na jahti so bile švedske registrske oznake, identifikacijske oznake pa so spremenjene.
Ukradenaj ahta( foto: PU Celje)
UTRIP
m
oroskoo
Oven od2 1.3.do21.4.
Oktobrski dnevi bodo za vas letos zelo lepi, proti pričakovanjem pa tudi umirjeni. Dobri prijatelji, s katerimi ste se že nekaj časa bolj malo videvali, vam bodo polepšali marsikateri dan. Največ težav boste pravzaprav imeli s poslovnimi partnerji, predvsem tistimi, ki vam še kaj dolgujejo. Zdravje bo solidno, kako zelo, pa je odvisno tudi od vas. Pazite, kaj In koliko jeste, saj veste, da vsega ne smete. Finančno stanje vam ne dopušča nepremišljenih nakupov, zato previdno!
Bik od 22.4. do 20.5.
Zavedati ste se začeli, da boste morali vložiti zelo veliko truda, če boste želeli uresničiti vse želje, ki ste si jih zadali v letošnjem poletju. Oktober se bo hitro iztekel, za vas pa prihaja čas, ko sami ne boste vedeli, kje se vas drži glava. Ker dobro veste, kaj vse vas še čaka, se dela lotite brez odlašanja. Čas brezdelja je preteklost, vsako uro dneva poskušajte koristno Izrabiti. Seveda ne pozabite na počitek, tudi tega krepko potrebujete. A le v mejah možnosti. Tistega, kar lahko storite danes, nikar ne prelagajte na jutri.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Veliko ste govorili In nič manj obljubljali, sedaj pa je čas, da začnete besede spravljati v življenje. Težko bo, če tega ne boste začeli kar takoj uresničevati, saj si lahko na glavo nakopljete krepke sovražnike, ki pa jih v teh dneh res ne potrebujete. Že tako boste imeli precej težav doma in to predvsem zaradi prevelikih želja družinskih članov. Če ne boste udarili po mizi, ko bodo od vas zahtevali preveč, bo kmalu ogenj v strehi. Ljubezen? Bo, ampak ne tam, kjer si že nekaj časa po tihem želi te.
Rak od 22.6. do 22.7.
Čeprav si sprva ne boste priznali, vas bo počutje v to prisililo. Nimate še prave moči, sploh takšne, kot bi si jo želeli ne. Dela boste imeli veliko, a si boste priznali, da vas to tudi osrečuje. Ste eden tistih srečnežev, ki mu je trenutno delo tudi hobi. In to znate obrniti sebi v prid. Simpatična oseba vas bo povsem prevzela. Ne le, da vam bo kradla ure dneva, tudi ponoči bo pogosto v vaših mislih in sanjah. Da se slednje lahko uresničijo, dobro veste. A bo treba narediti kaj več kot gledati in se smehljati.
Lev od 23.7. do 23.8.
Zasuli vas bodo z delom, kar vam bo v naslednjih hladnih, pravih jesenskih dneh karv preveliko breme. Dnevi se vam bodo spet zdeli prekratki, da bi naredili vse, kar si boste dnevno zadali. Kriva bo prav obilica dela in premalo časa zase. Tega bi si sicer lahko vzeli, a še nimate prave volje. Nihče je ne bo našel namesto vas! Partner si bo pri vas želel več vedrostl in nasmejanostl. Potrudite se, saj se že krepko dolgočasi, vi pa ga nočete izgubiti! Ob koncu tedna se potrudite in mu pri-pra vi te pre se ne če nje.
Devica od 24.8. do 23.9.
Nabrali ste si novih moči in se podali novim delovnim nalogam naproti. Ker ste v preteklih tednih veliko vlagali v svoj izgled in počutje, boste imeli energije dovolj prav za vse preizkuse. Med njimi bodo tudi taki, ki bi marsikoga spravili ob živce, vas pa ne bodo. Navajeni ste že, da pot do cilja nikoli ni čisto gladka, zato vas ovinki In ovire tudi tokrat ne bodo preveč motili. Le nekdo od prijateljev, ki bo kmalu le še bivši prijatelj, vam bo močno prekrižal načrte. Spoznali boste, da se pri denarju res vse konča. Zamera ne bo le enodnevna, zna se zgoditi, da boste povsem pre-tr ga li sti ke.
Tehtnica od2 4.9. do2 3.10.
Življenje spet teče svoj ustaljen tok, zato naj vas dogodki zadnjih dni v oktobru ne prepričajo v to, da ostanete doma. Preveč ste potrebni spremembe okolja, da ne bi izkoristili ponujenih, verjetno zadnjih po poletju dišečih dni. Družina vas bo podprla In vam stala ob strani, vi pa prave volje ne boste Imeli. Včasih je dovolj en sam dan daleč od doma, pa se energija in volja do življenja spet močno poveča. Nekdo, ki je daleč stran, vas že močno pogreša. Vi pa njega. Kar se posla tiče, boste lahko več kot zadovoljni.
Škorpijon od2 4.10. do2 2.11.
Ko vas bodo zasuli z vprašanji, ki bodo predpogoj za dober posel, boste zelo nesrečni. Ko pa boste slišali, o kakšni številki se pogovarjate, boste zdržali vse. Potem pa boste imeli spet čas, da se posvetite partnerju in sebi. Da je bil čas za to res že skrajni, pa tako veste. Vajina veza je že krepko pokala po šivih, novi načrti in precejšnje spremembe v vajinem življenju pa vaju bodo spet povezali. Prijatelji bodo tokrat več kot pripravljeni pomagati, zato vzemite ponujeno roko! Sploh, ker ste si na glavo spet nakopali čisto preveč obveznosti.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Po napetem obdobju se ne boste znali umiriti. Ko se bo treba vrniti v stare tirnice življenja, boste tokrat doživljali krizo tako vi kot vaši družinski člani. Ne bo vam lahko, ker je bilo letošnje poletje res vaše. Spomini bodo greli še nekaj časa, prav bojite pa se vseh obveznosti, ki se napovedujejo. Zvezde vam bodo stale ob strani, zato le pogumno. Pomagale vam bodo tudi pri financah, kjer ste malo zabredli, saj ste poleti zapravljali več kot ste ustvarili. Zategnite pas, saj vam prav nič ne manjka.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Presenečeni boste. Ogotovlll boste namreč, da je včasih bolje, če človek nima veli ko prija te ljev. Ko bodo izve de li za vašo sre čo, jih bos te ime li naen -krat toliko kot že dolgo ne. Bodite odločni in prisklednikom ne pustite blizu. Kje so pa bili, ko ste jih potre bo va li? Le red ki so vam sta li ob stra ni in te sedaj zadržite ob sebi. Pazite se poškodb pri športu, saj niste v najboljši formi. Pri delu pa pazite, da vas površnost ne bo drago stala. Saj veste, da nekdo komaj čaka na kak šno vašo napa ko.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Čeprav dobro pogledate, kako obrnete kak evro, si boste v tem mesecu privoščili. Enostavno se vam bo zdelo, da je nakup nujno potreben in že kmalu se bo izkazalo, da je res. Ujeli boste izjemno ugoden trenutek in veliko privarčevali. Zdravje bo solidno, le želodec se zna kdaj »oglasiti«. Dieta pomaga, kar dobro veste. Kar se čustven tiče, se že nekaj časa ne obremenjujete z njimi. Nekoga boste pogrešali, a si tega ne boste hoteli priznati. Kotsi ne priznate, da vam pomeni veliko. Meja med prijateljstvom in ljubeznijo je včasih zelo tanka.
■"S
w

Ribi od 20.2. do 20.3.
Pred vami bo veliko življenjskih izzivov, nekateri pa bodo prav prijetni. Med njimi bodo sicer tudi taki, ki se jih rahlo bojite, a ker dobro veste, kako močno se bo življenje izboljšalo po nekem neprijetnem dogodku, boste zdržali vse. Začenja se zoprn del jeseni s turobnimi dnevi, kar vam ni prav nič v veselje, saj ste v sončnih dneh veliko bolj poskočni. Življenje se obrača v smer, ki ste jo že zdavnaj pričakovali, zato vam ne bo hudo, tudi, ko bodo dogodki neprijetni. Spoznali boste nekaj zelo zanimivih ljudi. Poskusite ohraniti stike.

Razstava o
urejanju
krajine
Velenje, 5. oktober - Prejšnji ponedeljek zvečer so v prostorih velenjske Knjižnice odprli razstavo z naslovom Urejanje odprtega prostora. Razstavo, ki je posvečena svetovnemu dnevu mest in naselij - odprtje bilo prav na večer tega dneva - sta uradno odprli dr. Barbara Goličnik Marušic, predsednica društva krajinskih arhitektov Slovenije, in dr. Natalija Špeh, dekanica Visoke šole za varstvo okolja Velenje, kije na kratko predstavila tudi pomen študija in vlogo varuhov okolja pri ohranjanju urejenih odprtih površin.
Dr. Barbara Goličnik Marušic je vodenje društva prevzela pred kratkim, tako da je v tej vlogi prvič nagovorila javnost. Poudarila je, da gre pri načrtovanju odprtih pro-
Zo dprtjar azstave, kip rikazujez animiver ealizirane inn erealiziranes trokovner ešitve
urejanjaz unanjihp rostorov.
storov vedno za načrtovanje naše urbane prihodnosti, zato je prav, da to delo opravljajo strokovnjaki. »Zavedanje o krajinah kot vrednoti je postalo v zadnjem desetletju zelo izrazito. Krajina je prostor, v katerem prebivamo; s svojim ravnanjem in delovanjem ga vsak dan spreminjamo, negujemo in vzdržujemo. Je odraz skupnega delo-
vanja naravnih procesov in človekovih dejavnosti,« je še poudarila.
Večer je z dve ma avtorski ma skladbama popestril kitarist Gašper Piano, prireditev pa je povezovala Milena Zevart. Ob razstavi realiziranih in nerealiziranih rešitev urejanja odprtih prostorov se je razprava odvijala še po uradnem odprtju, večer pa je bil odlično
obiskan. Razstavo, ki jo je pripravilo Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, katerega članica je tudi Velenjčanka Saša Piano, kije pomagala organizirati velenjski dogo dek, so vide li že v nekaj slo -venskih mestih. V Knjižnici Velenje si jo lahko ogledate do konca oktob ra.
■ bš
Raziskovanje svojih korenin
Ste se že kdaj ob pitju iz stare kavne skodelice svoje prababice vprašali, kdo vse od vaših prednikov je pil iz njih, kdo in kakšni so bili njihovi rodni kraji pred mnogimi leti? Stare fotografije, zapisi in pripovedovanja starejših sorodnikov so nam lahko v veliko pomoč pri odstiranju tančic, ki prekrivajo življenja naših ne več živečih
prednikov. Nekaj takih radovednežev se nas je pred tremi leti zbralo v rodoslovni skupini Velenje. Zače li smo se sre čeva ti enkrat mesečno v prostorih Knjižnice Velenje z namenom, da bi si olajšali raziskovanje svojih korenin in drug drugemu pomagali z nasveti o spletnih straneh, obiskih v arhivih, uporabi digitalne knjižnice.
Nato pa vsako sezono srečanj zaključimo na Velenjskem gradu.
Letošnjo sezono smo odprli z obiskom pri našem članu Francu Avberšku na Lopatniku, ki je pripravil zanimiv prikaz, kako se lahko lotimo raziskovanja svojih prednikov.
Kot vsa leta pa se bomo sestajali vsak tretji torek v mesecu v študijski čitalnici Knjižnice Velenje.
Če smo pri vas vzbudili zanimanje, potem se nam pridružite že
20. oktobra na letošnjem prvem sestanku v Knjižnici Velenje ob 19.19.
BlankaO grizek
Harmonikarski zvoki na Konovem
Velenje, 17. oktobra - KUD
Lipa Konovo pripravlja to soboto ob 19. uri v dvorani doma krajanov na Konovem že 3. Srečanje harmonikar-skih skupin. Nastopili bodo Harmonikarski orkester Barbara, harmonikarji Vilija Mravljaka, harmonikarski oktet Stari prijatelji, harmonikarji iz Doliča, harmonikarski orkester Roberta Goteija, harmonikarski orkester Roberta Goličnika in domači Konovski harmonikarji. Prireditev bo potekala v sklopu praznovanj ob 50. obletnici mesta Velenje, vstopnine pa ne bo.
Zgodilo se j e ...
.. od 16. do 22. oktobra
-	tudi v Šaleški dolini smo oktobra leta 1989 začeli uvajati evropski delovni čas, ki je bil med 7. ali 8. in 15. ali 16. uro;
-	16. oktobra 1998 je na 9. festivalu lokalnih radijskih oddaj v Ljubljani Radio Velenje osvojil drugo mesto za pripravo osrednje informativne oddaje, v kategoriji radijskega intervjuja pa je novinarka Milena Krstič Planinc osvojila tretje mesto;
-	16. oktobra 2000 so bile volitve v Državni zbor Slovenije; volilni upravičenci iz mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmart no ob Paki so v slovenski parlament neposredno izvolili Jožeta Kavtičnika, Bojana Kontiča in Milana Kopušarja;
-	v nedeljo, 18. oktobra 1959,
so v Paki pri Velenju svečano odprli novo šolo in skupaj s transformatorsko postajo tudi daljnovod med Šalekom in Pako;
-	18. oktobra 1996 so v Rdeči dvorani odprli prostore Turis-tičnoinformacijskega centra Vele nje;
-	leta 1999 je 20. oktobra Ljudska univerza Velenje z izidom zbornika in s proslavo v velenjskem domu kulture zaznamovala 40-letnico svojega delovanja;
-	21. oktobra 1911 je na Visolah pri Slovenski Bistrici umrl šoš-tanjski rojak, pisatelj, publicist, politik in slovenski narodni buditelj 19. stoletja, dr. Josip Voš njak;
-	od 21. do 31. oktobra leta
Velenje pred2 .s vetovnov ojno( arhivM uzejaV elenje)
1985 je bil v velenjski Rdeči dvorani že 10. hišni sejem Gorenja, ki so ga obiskali tudi številni ugledni gostje iz političnega in gospodarskega življenja nekdanje države;
-	21. oktobra 1989 je bila v Zavodnjah ustanovljena stranka Zelenih Velenja; predsednik stranke je postal Vane Goš nik;
-	21. oktobra 1999 so delavci osnovne šole Gorica v dvorani velenjskega doma kulture pripravili kviz Rad imam svoje mesto, na katerem so sode-
lovali učenci vseh velenjskih osnovnih šol;
- 22. oktobra 1993 so se Delavska stranka Velenje, SDU Velenje in SDP Velenje na programski volilni konferenci v dvorani velenjske občinske skupščine združile v novo stran ko z ime nom Zdru že na lista socialnih demokratov Velenje; predsednik stranke je postal današnji velenjski župan Sre čko Meh.
■ Pripravlja: DamijanK ljajič
ju™£as
ČETRTEK, 15.o ktobra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Vrnitev domov, 51/52
09.35 Pod klobukom: Danilo
Kocjančič
10.15	Berlin: 20 minut, 5/27
10.45	Turbulenca: kaj je čisto?, svet.
11.35	Sveto in svet: sodobna Marija
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Revolucija, Zdravko Duša
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Animalija, 29/40
16.10	Merle, dok. film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Dolgcajt, odd. za mlade
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Simfonorije, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
21.00	20 let po padcu železne
zavese: madžarska revolucija, dok. oddaja
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Osmi dan
23.35	Tv dnevnik 15.10.1991
00.05	Dnevnik
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.35	Tv prodaja
11.55	Globus
12.25	Tv dnevnik 15.10.1991
12.50	Sanjska potovanja: Avstralija, 10/11
13.40	Izjemne živali, 10/10
14.05	Na lepše
14.30	Slovenska jazz scena
15.30	Tv prodaja
16.00	Evropski magazin
16.30	Med valovi, tv Koper
17.00	Mostovi
17.30	To bo moj poklic: dimnikar, 1.
del izob. oddaja
18.00	Želite, milord?, 23/26
19.25	SP v gimnastiki, mnogoboj
(M), finale, prenos
22.10	Mesečnica, am. film
23.45	Ljubice, 3/6
00.40	Nikoli vče, am. film
02.20	Zabavni infokanal
POP
06.20	Tv prodaja
06.50	Ricki Lake, pogov. oddaja
07.45	Angeli brez kril, nad.
08.40	Jutri je za večno, nad.
09.35	Tv prodaja
10.05	Do zadnjega diha, nad.
11.10	Vojakova smrt, am. film
12.55	Zlata dekleta, nan.
13.30	Tv prodaja
14.00	Punce s plaže, nan.
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Na kraju zločina, nan.
21.55	Zakon in red, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Dexter, nan.
00.15	24 ur, ponovitev
01.15	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 183. oddaje 11.05 Pop corn, glasbena oddaja 12.00 Videospotdneva 12.05 Odprta tema, ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja,
3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Pripovedka za otroke 19.10 Vide os pot dne va 19.15 Hra na in vino, kuhar ski
nasveti, 184. oddaja 19.45 Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenj sko obdobje 20.45 Regi o nal ne novi ce 2 20.50 Videospotdneva 21.00 Iz našega arhiva: Znani obraz 21.30 Glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz odda je Dobro jut ro,
informa tiv na odda ja, pono vi tev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Vide ostra ni, obvesti la
tv slo rr
06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila
09.10 Srebrnonrivi konjič, 22/39 09.35 Risanka 09.45 Merle, dok. film 10.00 Enajsta šola 10.30 Dolgcajt, odd. za mlade 11.30 To bo moj poklic: slaščičar, 2. del
11.55 To bo moj poklic: dimnikar, 1. del
12.20 Osmi dan
13.00 Poročila, šport, vreme
13.15 Slovenija - dežela Triglava,
dok. oddaja 14.10 Pogled na ... stopnišče v
Mariborskem gradu 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Kaj govoriš?-So vakeres? 16.00 Iz popotne torbe: papirnati zmaji
16.25 Linus in prijatelji, 3/6 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba, potrošniška odd.
17.40 Gledamo naprej
17.50 Duhovni utrip
18.05 Anica in materinski dan, 1/10
18.35 Lojzek, risanka
18.45 Zakaj?, risanka
19.00 Dnevnik, vreme, šport
19.50 Gledamo naprej
19.55 Hotel poldruga zvezdica: Z
letalom v nebotičnik 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Polnočni klub: Kdo so
»Jesovci«? 00.15 Duhovni utrip 00.30 Tv dnevnik 16.10.1991 01.00 Dnevnik, non. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal
TV SLO [?
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 11.45 Tv prodaja 12.15 Glasnik 12.40 Umetni raj 13.05 Evropski magazin 13.35 Črno beli časi 13.50 Tv dnevnik 16.10.1991 14.20 Šport špas, 3/9 14.50 Na utrip srca: ob 80-letnici
balerine Lidije Sotlar 15.30 Komorne opere študentov kompozicije akad. za glasbo v Ljubljani 15.55 Tv prodaja 16.25 Circom regional, tv Maribor 16.55 Primorski mozaik 17.25 Mostovi
18.00 V dobri družbi z Blažem, tv
Maribor 19.00 Šopek domačih 19.25 SP v gimnastiki, mnogoboj (Z),
finale, prenos 21.15 Kingdom, 4/6 22.05 Morilčeva tarča, am. film 23.45 Človek grizli, am. dok. film 01.25 Gandžaa 19/22 01.55 Zabavni infokanal
POP
07.40
06.15	Tv prodaja
"".45	Ricki Lake, pog. oddaja Angeli brez kril, nad.
.35	Jutri je za večno, nad.
09.30	Tv prodaja
10.00	Do zadnjega diha, nad.
11.00	Skrivni vrt, am. film
12.50	Zlata dekleta, nan.
13.25	Tv prodaja
13.55	Punce s plaže, nan.
14.50	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Strelec, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Strelec, nadalj. filma
23.45	Zivi, am. film
02.05	24ur, ponov.
03.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja: 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, pono vi tev 184. odda je 11.05 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenj sko obdobje 11.50 Videospotdneva 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mre ža
18.40 Regi o nal ne novi ce 18.45 Asova gibanica, informativna
odda ja 19.10 Vide os pot dne va 19.15 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 185. odda ja 19.50 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jutri - ZDAJ, posnetek proslave ob 50-letnici mesta
21.15	Regionalne novice
21.20	Vide os pot dne va
21.25	Vabimo k ogledu
21.30	Lajnar, dokumentarni film
22.00	Iz oddaje Dobro jutro,
infor ma tiv na odda ja, pono vi tev
23.30	Vabimo k ogledu
23.35	Videospot dneva
23.40	Vide ostra ni, obves ti la
SOBOTA, 17.o ktobra
tv slo rr
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Križ kraž: Pravljice iz mavrice
09.00	Male pošasti, am. film
10.45	Polnočni klub: kdo so
"Jesovci"?, ponov.
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.20	Shiloh - vse za psa, am. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Zdravje
16.30	Usoda
16.35	Alternativa
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.25	Zakaj pa ne
17.40	Na vrtu
18.05	Nagradna igra
18.10	Z Damijanom
18.40	Mala kraljična, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Reveži z Beverly Hillsa, am. film
21.35	ARS 360
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Hri-bar
23.35	V kolesju pravice, 5/5
00.40	Tv dnevnik, 17.10.1991
01.10	Dnevnik, pon.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
TV SLO ®
06.30	Zabavni infokanal
08.40	Tv prodaja
09.10	Skozi čas
09.20	Tv dnevnik 17.10.1991
09.50	Polemika
10.50	Posebna ponudba, potr. odd.
11.10	Circom regional, tv Maribor
11.40	Primorski mozaik
12.10	ZGNZ - big father/2, 5. oddaja
12.35	Samo bedaki in konji, 36/45
13.25	Tv prodaja
14.00	Barkolana, jadranje, reportaža
14.45	Nogomet, tekma 1. lige,
Olimpija - Maribor, prenos
17.00	Nogometni magazin NZS
17.45	Rokomet (Ž), kvalif. tekma za EP 2010: Slovenija -Belorusija, prenos
19.40	SP v gimnastiki, finala na
orodjih, posnetek
22.00	Bleščica, oddaja o modi
22.30	Slovenski magazin
23.00	Ljudje in miši, am. film
00.45	Številke, 16/24
01.30	Zabavni infokanal
POP
07.45	Tv prodaja
08.00	Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30	Mojster Miha, projekt gradimo,
ris. serija
08.40	Jaka na Luni, ris. serija
08.50	Lazytown, otroška serija
09.20	Winx klub, ris. serija
09.45	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.10	Ed in Eppa, ris. serija
10.25	Stanko, ris. serija
10.50	Medved Paddington, ris. serija
11.15	Dirkalni pujsek Rudi, nan.
11.55	Upornica na konju, nan.
12.50	Ljubezen skozi želodec
13.25	As ti tud not padu?, ponov.
15.15	Lepi ljudje, nan.
16.10	Moški v krošnjah, nan.
17.05	Dolina svetlobe, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Sedem dni skomin, am. film
23.05	Vroče noči, am. film
02.00	24ur, ponovitev
03.00	Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 180.
10.15 utri - ZDAJ, posnetek proslave
ob 50-letnici mesta Velenje 11.45 Videospot dneva 12.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja:
Znamo poskrbeti zase? 18.40 Duhov ni vre lec 18.45 Risan ka za otro ke 19.00 Asova gibanica, informativna
19.30 Videospot dneva 19.35 Vide os tra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 1779 VTV maga zin, regi o nal ni
- infor ma tiv ni pro gram 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Vabi mo k ogle du 20.35 Elton John: One night only, live atmadison Square Garden, pos netek kon cer ta 22.05 Jut ra nji pogo vo ri 23.40 Videospot dneva 23.45 Vide os tra ni, obvesti la
NEDELJA, 18.o ktobra
tv slo rr
07.00	Ziv žav
sledi	Telebajski, 28/90
sledi	Cofko Cof, 20/26
sledi	Marči Hlaček, 19/39 09.50 Šport špas, 4/9
10.20	Izginula ljudstva, 3/25
10.50	Sledi, tv Maribor
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na zdravje!, ponov.
14.30	Prvi in drugi
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	Glasbeni troboj, 1. del
15.15	Športne novice
15.20	Glasbeni troboj, 2. del
15.30	Glasbeni troboj, 3. del
15.40	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.50	Šport
16.00	Družabna
16.30	Za prste obliznit, 24. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.25	Fokus
18.25	Zrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Spet doma
21.45	Večerni gost: družina Perko
22.40	Poročila, vreme, šport
23.05	Komisar in morje, 1/2 00.35 Dnevnik, ponovitev 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Skozi čas
09.10	Globus
09.40	29. tekmovanje slovenskih
10.30 Tv prodaja 11.00 Med valovi 11.30 Slovenski magazin 12.00 Turbulenca: kaj je čisto?. svet. oddaja
12.50 Rad igram nogomet
13.20 Tv prodaja
13.55 SP v gimnastiki, finala na
orodjih, prenos 17.30 Rokomet, tekma lige prvakov,
Charmbery - Gorenje, posnetek 18.50 Reli Idrija, reportaža 19.25 Slovenci po svetu 20.00 Sanjska potovanja: Queensland, 11/11 20.50 Nesmrtnik, 3/3 21.50 Na utrip srca: ponovno odkrita Malibran s Cecilio Bartoli, dok. film
22.45 Deadwood, 5/12 23.35 Moški kot priloga, am. film 01.35 Zabavni infokanal
POP
06.30 Tv prodaja
06.45 Moto GP prenos dirke za VN
Avstralije 08.15 Brata Koalček, ris. serija 08.30 Mojster Miha, ris. serija 08.40 Jaka na Luni, ris. serija 08.50 Lazytown, otroška serija 09.20 Winx klub, ris. serija 09.45 Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.10 Ed in Eppa, ris. serija 10.25 Stanko, ris. serija 10.50 Pucca, ris. serija 10.55 ŠKL, mlad. oddaja 11.55 Preverjeno, ponov. 12.55 Moja Kitajska, dok. serija 13.30 Hladnokrvno, am. film 15.55 Žametna mafija, nan. 16.50 Mlada leta 2, am. film 18.30 Ljubezen skozi želodec 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur
20.00 As ti tud not padu?!, gost Fredi Miler
21.40 Življenje ni šala, nan. 22.35 Norčije z Dickom in Jane, am. film
00.25 24 ur, ponovitev 01.25 Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPO RE DA 09.00 Miš maš, otroš ka odda ja, pono vi tev
1778.	VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Šport ni torek, šport na informativna oddaja
1779.	VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Duhov ni vre lec Poslan ska pisarna, studiu, Gost: Miro Petek poslanec SDS V DZ RS Vabi mo k ogle du Hra na in vino, kuhar ski nasveti - teden ski izbor Jesen življenja, oddaja za tretje življenj sko obdobje
14.25 Videostrani, obvestila Vabi mo k ogle du Mla di upi, otroš ka odda ja Pop corn, glas be na odda ja, gostja: Aynee 19.35 Jutranji pogovori 21.15 Elton John: One night only, live atmadison Square Garden, pos netek kon cer ta 22.50 Vabi mo k ogle du 22.55 Videostrani, obvestila
09.40
10.05 10.10
10.30
10.55 11.00 11.05
12.05 12.10
13.10
18.05 18.45
PONEDELJEK, 19.o ktobra
tv slo rr
06.30 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Smrkci, 14/30 09.30 Risanka 09.40 Animalija, 29/40 10.10 Sport špas, 4/9 10.40 Pričevanja političnih zapornikov, dok. film Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme 13.15 Koncert z Darjo Svajger, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Morska dogodivščina, 7/8 16.10 Ajkec nri restavratorjih, 1/10 16.25 Ribič Pepe, 4/26 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Hupko, trobilka in pihec,
risanka 18.45 Toni in Boni, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Polemika
Umazani ples, 5/13 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Podoba podobe 23.25 Glasbeni večer: podoba
Slovenije 00.40 Tv dnevnik 19.10.1991 00.10 Dnevnik, ponovitev 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal
12
13.00
21
TV SLO Ü
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Tv dnevnik 19.10.1991
08.00	29. tekm. slov. godb, Maribor 2009
08.50	Slovenski magazin
09.20	Slovenci v Italiji
09.50	Sobotno popoldne
12.00	Kaj govoriš?=So vakeres?
12.15	Posebna ponudba, potrošniška
12.35	Osmi dan
13.05	ARS 360
15.30	Alpe, Donava, Jadran
13.20	Rad igram nogomet
13.50	Prvi in drugi
14.20	Tv prodaja
14.55	Seja državnega zbora, prenos
17.00	Rokometni magazin lige prvakov
17.30	To bo moj poklic: dimnikar, 2. del
17.55	Pariz, 1/3
18.55	Derren Brown, miselni triki
19.05	Zdravje, usoda, alternativa
20.00	National geographic, 15/16
21.00	Studio city
22.00	Pozdrav Afriki, nogometna
22.30	Knjiga mene briga
22.50	Gospodična Julija, ang. film
00.25	National geographic, 15/16
01.20	Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	Ricki Lake
07.50	Angeli brez kril, nad.
08.45	Jutri je za večno, nad.
09.40	Tv prodaja
10.10	Do zadnjega diha, nad.
11.15	Batman, am. film
13.30	Tv prodaja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nad.
20.55	Kmetija slavnih
21.55	Razočarane gospodinje, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Dexter, nan.
00.15	24ur, ponovitev
01.15	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 11.35 1779 VTV magazin, regionalni
-informativni program 12.00 Kultura, informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja-
štipendije 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Pravljice za otroke 19.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 186. oddaje 19.30 Videospotdneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami, kontaktna odda ja, gost: Sre čko Meh, župan MO Vele nje 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Košar ka, pos netek tek me Elektra Esotech: Zlatorog Laš ko
21.50 Videospotdneva 21.55 Iz odda je Dobro jut ro,
informativna oddaja, ponovitev 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
TOREK, 20.o ktobra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Na potep po spominu
09.50	Ribič Pepe, 4/26
10.15	Ajkec pri restavratorjih, 1/10
10.35	Zgodbe iz školjke
11.05	National geographic, 15/16
12.00	Družinske zgodbe: družina Perko
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	ARS 360
13.35	Podoba podobe
14.00	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček, 22/34
16.10	Notkoti: melodija, 4. del
16.25	Skrivnosti v pesku, 5/25
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Lov na čarovnice, 2/3
18.00	ZGNZ - Big father/2, 6/15
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
20.55	Frančišek - brt vsem, dokum.
meseca
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Zgodba o Indiji, 4/6
00.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.25	Lov na čarovnice, 2/3
00.55	Tv dnevnik 20.10.1991
01.20	Dnevnik, ponovitev
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Tv dnevnik 20.10.1991
07.55	Studio city
08.55	Seja državnega zbora, prenos
16.35	Koš, magazinska oddaja
17.00	Glasnik, tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	V dobri družbi s Smiljanom
19.00	Večerni gost: prof. dr. Ervin
Podgoršak
20.00	Muzikajeto: Jimi Hendrix, 1. del
20.30	Globus
21.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.30	Obrazi drugačnosti: ptički brez
gnezda, 3/8
22.00	Dediščina Evrope: zgodba
Adele H., franc. film
23.30	Doktor Živago, 10/10
00.20	Derren Brown, miselni triki
00.35	Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	Ricki Lake
07.50	Angeli brez kril, nad.
08.45	Jutri je za večno, nad.
09.40	Tv prodaja
10.10	Do zadnjega diha
11.15	Batmanova vrnitev, am. film
13.30	Tv prodaja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Preverjeno
22.00	Zdravnikova vest, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Dexter, nan.
00.25	24 ur, ponovitev
01.25	Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna odda ja: na današ nji dan, jutranje novice, jutranji gost, kole dar dogod kov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hra na in vino, kuhar ski
nasve ti, pono vi tev 186. odda je 11.05 Župan z vami, pogovor, gost:
Srečko Meh, župan MO Velenje 12.05 Košarka, pos netek tek me Elektra Esotech: Zlatorog Laš ko
13.30 Videospotdneva 14.00 Vide ostra ni, obvesti la 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 mla din ska odda ja 18.40 Videospotdneva 18.45 Hra na in vino, kuhar ski
nasveti, 187. oddaja 19.15 Vabimo k ogledu, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1780. VTV magazin, regionalni
- informa tiv ni pro gram 20.25 Kul tu ra, informa tiv na odda ja 20.30 Sport ni torek, šport na
informa tiv na odda ja 20.50 Varstvo okolja v Slovenski
voj ski, izobra že val na odda ja 21.25 Videospot dneva 21.30 Za zdra vo srce, repor ta ža, 3.
TV mreža 22.00 Aso va giba ni ca, informa tiv na
oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz odda je Dobro jut ro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Vide ostra ni, obvesti la
SRE DA, 21. oktobra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Marči hlaček, 9/34
09.30	Morska dogodivščina, 7/8
09.55	Notkoti: melodija
10.15	Zlatko Zakladko: borovničevi kolački
10.30	ZGNZ - Big father/2, 6/15
10.55	Knjiga mene briga
11.15	Lov na čarovnice, 2/3
11.55	Frančišek - brat vsem, dokum.
meseca
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Polemika
14.25	Slovenski magazin
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Ferdi, 13/13
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbolenca: strah, svet. oddaja
18.25	Žrebanje lota
18.40	Robotki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	S trebuhom za kruhom, špan. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Omizje
00.20	Turbolenca: strah, svet. oddaja
01.10	Tv dnevnik 21.10.1991
01.35	Dnevnik, ponovitev
02.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.40	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Tv dnevnik 21.10.1991
07.55	Hri-bar
08.55	Seja državnega zbora, prenos
15.20	Spet doma, ponov.
17.05	Mostovi
17.35	Črno beli časi
17.55	Samo bedaki in konji, 39/45
18.45	O živalih in ljudeh, tv Maribor
19.00	Na vrtu, tv Maribor
19.25	Z Damijanom
20.00	Kaj vse še pride, pogovor z
Ireno Grafenauer
20.50	Strasti Ravelovega bolera,
franc. glas. film
21.50	Čigavo bo tvoje življenje, dok. feljton
22.15	Pupilija, papa pupilo pa
pupilki, gled. pred.
00.30	Slovenska jazz scena
01.20	Zabavni infokanal
POP
06.20	Tv prodaja
06.50	Ricki Lake
07.45	Angeli brez kril, nad.
08.45	Jutri je za večno, nad.
09.40	Tv prodaja
10.10	Do zadnjega diha, nad.
11.15	Batman za vse čase, am. film
13.25	Tv prodaja
13.55	Ricki Lake
14.50	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Polnočni obračun, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Polnočni obračun, nad. filma
23.25	Dexter, nan.
00.30	24ur, ponovitev
01.30	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jut ro, informa tiv na oddaja: na današnji dan, jut ra nje novi ce, vide os pot dneva, nove izdaje, jutranji gost, kole dar dogod kov 10.30 Vabi mo k ogle du 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 187. oddaje 11.05 1780. VTV magazin, regionalni
- informa tiv ni pro gram 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Vide os pot dne va 11.40 Sport ni torek, šport na infor ma tiv na odda ja 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Če me spo min ne vara,
mladinski kviz, 3. TV mreža 18.30 Regi o nal ne novi ce 1 18.35 Pri po ved ke za otro ke 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 188. odda ja 19.15 Vide os pot dne va 19.20 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Pop corn, kon takt na glas be na
20.55 Regi o nal ne novi ce 2 21.00 Odpr ta tema: pogovor z dr. Lju bi co Jelu šič, ministri co za obrambo RS, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
infor mativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabi mo k ogle du 23.35 Videospot dneva 23.40 Vide ostra ni, obves ti la
PRI RE DIT VE
Knjižnik otiček
Urša Krempl : RADOVEDNA METKA
Metka je stara šest let in letos že obiskuje prvi razred. Ker je prvo-šolka, ima okrog vratu zavezano rumeno rutico. V šoli se Metka igra in uči brati, pisati, računati in še mnogo drugega. Ima veliko sošolcev in sošolk, s katerimi se odlično razume.
Metka zelo rada obišče dedka na deželi. Dedek ima veliko kmetijo, obdeluje zemljo in ima veliko živali.
Skupaj z Metko se razveselite novega bratca, preživite dan v parku, obiščite knjižnico in lutkovno gledališče ter spečite okusne palačinke za mamo. Ob zgodbicah se boste zabavali in naučili veliko novega.
Peter Svetina: RINGARAJA
Lisjaček Vilibald se je šel potepat. Sklenil je, da bo danes nekoga prestrašil. Zagledal je zajkljo Zofijo, potuhnil se je za deblo in ko je priš la mimo, je sko čil na pot in zatulil, kolikor mu je dala sapa. Zajklja je od strahu poskočila do prve veje, dirjala in dirjala, se spotaknila ob krtino ravno takrat, ko je ven pokukal krt Zeljko. Ta se je tako ustrašil, da je zlezel nazaj v zemljo in kopal z vsemi štirimi in po nesreči opraskal slepca Manfreda. Slepca je zapeklo in je iz luknje skočil naravnost pred žabo Teodoro. Sproži se plaz, živali strašijo ena drugo in na koncu se ustraši še sam Vilibald .
Knjiga ima velike tiskane črke, da jo lahko berejo bralci začetniki, ilustriral pa jo je Marjan Man-ček.
V zbirki Čebelica so izšle še naslednje knjige: Ko se želva izgubi (Desa Muck), Trmoglavi mucek (Ivan Petrovič Belišev) in Kako sta se gospod in gospa pomi ri la ( -Miklavž Komelj).
Bina Štampe Žmavc : VPRAŠANJA SRCA
Izšla je nova pesniška zbirka Bine Štampe Zmavc, ki je namenjena otrokom pa tudi starejšim bralcem. Knjigo je s čudovitimi ilustracijami opremil Danijel Demšar.
Avtorica nam odgovarja na vprašanja, ki nam jih pogosto zastavljajo otroci: zakaj je nebo, zakaj je noč, zakaj so prazniki, zakaj imajo mame praznik, zakaj so pravlji-
UnniSiiñici st:c<v
Zakaj je poljub
Poljub je zato, ker ljubezen v srcu stanuje in jo srce noč in dan v skritem prekatu pestuje. Poljub je zato, da ljubezen ima svoj pečat, nežen, topel in koprneč, v barvi srca: Imam te rad!
David Hill: DUET
Pri založbi Miš je pred kratkim izšla že šesta knjiga novozelandskega pisatelja, Davida Hilla z naslovom Duet. Avtor se je nedavno mudil v Sloveniji in je z Aksini-jo Kermauner in Janjo Vidmar obiskal števil ne mla de bral ce po šolah.
ce, zakaj je ljubezen... Knjiga je bila nominirana za trinajsto večer-nico, nagrado Večera za najboljšo otroško in mladinsko literaturo.
Kallum je najstnik, star petnajst let in je blues kitarist, ki ne mara klasične glasbe. Nekaj časa je igral v bendu Greznica, ki pa je kmalu razpadel. Prijatelj Saul, fantastičen glasbenik, ga povabi, da bi igral z Mla din skim orke strom. Kalum se po premisleku odloči poskusiti in kmalu ugotovi, da uživa v izzivu. V orkestru pa igra tudi čudovita Paige, s katero Kallum igra v due-tu. Zaljubita se in razmerje se jima naglo izmuzne izpod nadzora. Njuna nepremišljenost ali napačna odločitev, kljub pomoči in ljubezni staršev, jima lahko uniči življenje.
Romanje namenjen najstnikom, njihovim staršem in učiteljem.
Lisa See: SNEŽ NA ROŽA IN SKRIVNOSTNA PAHLJAČA
Snežna roža in skrivnostna pahljača je življenjska zgodba dveh nenavadnih žensk iz 19.stoletja, ko so na Kitajskem veljali strogi običaji in pravila.
Mala Lili je žive la v kro gu svoje družine na kitajskem podeželju. Ze pri sedmih letih jo starši začnejo pripravljati na bodoče življenje, kamor spada tudi povezovanje nog. Male, drob ne noge ji bodo omo -gočile prehod v višjo družbo, hkrati pa bodo dokaz njenih vrlin, sposobnosti prenašanja bolečin in pokorščine. Tudi Snežno rožo, deklico, ki živi na drugem koncu mesta in izhaja iz boljše družine, vzgajajo na enak način. Pri sedmih letih ju je povezala usoda, postali sta laotong ali »večno skladni«. Ta zveza ju veže za vse življenje in je skoraj enaka zakonski zvezi. Sporočila si pišeta na pahljačo ali jih vezeta na robčke v skrivni ženski pisavi, v nu šuju. Trplje nje, ki ga ženskam povzroča fevdalna Kitajska, pa premagujeta s trdnim prijateljstvom.
Knjiga, ki bo navdušila vsakogar, posebej pa še bralce, ki radi berejo zgodovinska dela in jih zanima kultura in način življenja vzhodnih dežel.
■ Pripravila: BL
Vezenine, modna revija in številni nastopi
V velenjski Rdeči dvorani od jutri do nedelje potekal prvi Mednarodni festival vezilstva - Prikaz dela 25 vezilskih skupin iz štirih evropskih držav - V soboto ob 17. uri modna revij a priznane oblikovalke Maje Ferme
Programm ednarodnegaf estivalav ezilstva soo rganizatorjip redstavili vp onedeljek na
novinarski konferenci v prostorih Velenjskega gradu.
Velenje, 16. do 18. oktober -
»Vezilstvo je umetnost ročnega dela okraševanja tkanin in drugih materialov z iglo in prejo. Osnovni vbodi se uporabljajo že tisočletje, zato gre za ohranjanje kulturne dediščine,« je v ponedeljek zatrdila zgodovinarka Mateja Medved iz Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva, ki skupaj z MO velenje in Univerzo za tretje življenjsko
VELENJE
Četrtek, 1 5.o ktobra
16.00 Knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 17.00 Dvorana Centra Nova
Javno predavanje - Ustvarjalna vzgoja - vzgoja - brez nagrade in kazni
19.19 Knjižnica Velenje - študijska čitalnica
Predavanje - Gradbeništvo v krizi 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvo ra na
Koncert iz cikla GM Oder 2009/2010 - Godalni kvartet Attacca
Petek, 16. oktobra
8.00 - 18.00
Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Bralno-debatni krožek za najstnike Cool knjiga 19.30 Dom kulture Velenje
Letni koncert - Koledino vroče
21.00 MC Velenje
Tematski večer: From out of space Rdeča dvorana Velenje, Festival veze nin Vele nje 2009. Fes ti val vezenin bo potekal vse do nedelje, 18. oktobra.
Sobota, 1 7.o ktobra
dopol dan
Cankarjeva ulica Drob ti ni ca 8.00 - 13.00
Atrij pri Cen tru Nova Kmeč ka trž ni ca 8.00 - 13.00
Središče mesta (pri sodišču) Kra mar ski sejem 11.00 MC Velenje
TRIJE RAZBOJNIKI
(Die Drei Räuber)
Animirani družinski film, 75 minut
Režija: Hayo Freitag
Igrajo: Katja Preša, Dino Lalič, Matija
Drobne, Jaka Mihelič, Rok Kosec,
Robert Vertovšek, Urša Červ, Rok
Kušlan, Boštjan Vrhovšek idr.
Petek, 16. 10., ob 18.00 Nedelja, 18. 10., ob 16.00 -otroška matineja
BREZ POVRATKA 4
obdobje Velenje ta konec tedna pripravlja 1. Mednarodni festival vezilstva. Veseli se ga tudi župan Srečko Meh, ki je poudaril, da ga bodo letos pripravili v sklopu praznovanja 50-letnice mesta Velenje, želi pa si, da bi postal tradicionalen.
Od jutri do nedelje bodo lahko vsi, ki jim je blizu ročno delo, kulturna dediščina in pestro dogajanje, v rdeči dvorani opazovali pri delu
Kdaj - kje - kaj
Tis kov na kon fe ren ca prostovoljcev Mladinskega centra Velenje ob svetovnem dnevu boja proti rev šči ni 17.00 Dom kulture Velenje
Slav nost na pre mi e ra ples ne pred sta ve
Pika praz nu je roj stni dan Pikin abon ma in izven Pikin abonma se bo pričel slavnostno - s premiero nove plesne predstave Plesnega teatra Velenje. Pika je živahna deklica, ki je vedno pri prav lje na na nove dogo div šči ne. Je radovedna, navihana in nikoli pri miru. Nje no življe nje je ena sama dogo div šči na. 21. 00 MC Velenje
Vokalni jam session s Šaleškim študentskim oktetom
Ponedeljek, 1 9.o kt.
19.19 Knjiž ni ca Vele nje, štu dij ska čital ni ca
Predavanje - V sodelovanju z nara vo
Torek, 20. oktobra
13.00 Knjigarna Kulturnica Predstavitev knjige Janja Vidmar: Pink 17.00 Knjiž ni ca Vele nje, otroš ki odde lek Delav ni ca Jesen v knjiž ni ci 19.30 Dom kulture Velenje Abon ma Kla si ka in izven Igor Stravinski: Zgodba o vojaku (glas ba in nemi film) Vstopnina za izven: 13 EUR.
Sreda,2 1 .o ktobra
17.00 Knjiž ni ca Vele nje - prav ljič na soba
Ura prav ljic Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski
vezilje iz Slovenije, Nemčije, Francije in Srbije. »Sodelovalo bo 25 ekip, ki bodo prikazale tako stare načine vezenja kot povezanost s sodobnimi trendi v slikarstvu. Zato smo k sodelovanju povabili tudi velenjske likovnike. V kulturnem programu bodo dokazali, da znamo povezati vse generacije, saj bodo nastopili otroci iz vrtcev, šol, dijaki ŠVC in študenti naše tretje
in promocijski center Mestne občine Velenje (O3/B9B1B BO).
ŠOŠTANJ
Petek, 16. oktobra
19:00 Mestna galerija Šoštanj Standup predstava
Sobota, 17. oktobra
x center Šoštanja
Dobrodelna akcija Drobtinica
15.00 Stadion Šoštanj Šoštanj : Aha Emmi Bistrica(Štajerska liga v nogometu)
19.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Esotech : Zlatorog Laško(Liga Telemach oz. 1. A SKL)
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 16. oktobra
19.00 Hiša mladih
Nostalgično... s starimi filmskimi predstavami
Sobota, 17. oktobra
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica
Ponedeljek, 19.
oktobra
18.00 Hiša mladih
Delavnica samopregledovanja dojk (Društvo za boj proti raku Velenje)
Torek, 20. oktobra
18.00 Hiša mladih Joga
KINOVELEN JE:: SPORED
(Final Destination 4) Srhljivka, 82 minut Režija: David R. Ellis Igrajo: Krista Allen, Nick Zano, Mykelti Williamson, Shantel VanSanten, Bobby Campo, Billy Slaughter, Phil Austin idr.
Petek, 16. 10., ob 21.00 Sobota, 17. 10., ob 20.15 Nedelja, 18. 10., ob 18.00
COCO CHANEL
(Coco avant Chanel)
Biografska drama, 110 minut Režija: Anne Fontaine Igrajo: Audrey Tautou, Benoît Poelvoorde, Alessandro Nivola, Marie Gillain, Emmanuelle Devos, Régis Royer idr.
Sobota, 17. 10., ob 18.00 Nedelja, 18. 10., ob 20.00
GOLA RESNICA
Slovenski komični dokumentarec, 80 minut
Režija: Vojko Anzeljc
univerze,« je dodala Marija Vrtač-nik, predsednica velenjske tretje univerze. Poleg številnih kotičkov z vezeninami si bodo obiskovalci lah ko ogle da li raz lič ne teh ni ke vezenja in končne izdelke, pripravili pa bodo tudi bogat glasbeno-plesni program z modno revijo doma in v tujini priznane slovenske modne oblikovalke Maje Ferme iz Velenja. »Vesela sem, da bom po letu 1999, ko sem imela uspešno modno revijo na Velenjskem gradu, svoje kreacije spet pokazala doma. Posebnost kreacij bo vtem, da sem vanje vkomponirala vezenine, ki so jih pripravile članice velenjskega krožka vezenin. Vedno se trudim, da pri delu uporabljam materiale, ki so del slovenske kulturne dediščine, saj jim to daje poseben čar. Tudi manekenke bodo odlične; med njimi bo kar nekaj aktualnih in bivših misic. Veseli me, ker si bodo v soboto ob 17. uri mojo modno revijo ogledali vsi, ki bodo to želeli, saj so ponava di modne revije zaprtega tipa in jih vidijo le ozek krog povabljencev.«
Festival vezilstva se bo pričel jutri ob 15. uri, končal pa se bo v nedeljo z zaključno prireditvijo, ki se bo začela ob 17. uri. Uro prej bodo razglasili nagrade za najlepši pogrinjek in razstavni prostor.
■ bš
Koledar imen
0ktober/vinotok
15	. četrtek-Terezija
(Zinka)
16	. petek - Hedvika,
Marjeta
17.
18. 19.
sobota - Ignacij, Viktor
nedelja - Luka
ponedeljek - Pavel, Izak
20	. torek - Irena
(Mira)
21	. sreda - Uršula
Lunine mene
18 . oktobra, ob 7.33 -Lunin mlaj v tehtnici
Igrajo: Artur Štern, Jasmina (Jagoda) Ržen,Sašo flukic, Danilo Türk, Alojz Peterle, Mitja Gaspari idr.
Petek, 16.,10., ob 19.30 Naslednji vikend od 23. 10. do 25. 10. napovedujemo:
slovensko dramo, triler SLOVENKA, animirano pustolovščino LEDENA DOBA 3(podnapisi), vojno dramo SKRIVNOST, romantično komedijo VSE MOJE BIVŠE
S
Nagradna križanja Vzajemna
ŠTIRIVA-LENTNI ALKOHOL, TETRIT
EGIPCANS. BOG SONCA
PREDSTOJNICA SAMOSTANA
is,
tr09-
O"
AMERIŠKI ANTROPOLOGFRANZ, NEM. RODU
MEJNA REKA MED POLJSKO IN
NEMČIJO
KRATICA WEDNAROD. AVTOMO-BILISTIČ. ZVEZE
SLOVENS. TEOLOG IN
PRAVNIK-STANKO
OTKA PRI PLUGU, RALKA
I IOČNO DIŠEČ/ GOZDNA RASTLINA
VOŽNJA PO SNEGU S SMUČMI
ENOTA ZA MERJ. JAKOS. VETRA
B
O
OKRASNA RASTLINA, REP. ŽčlR
SLOVENSKI PISATE LJ-TONE
IVAN KOVAČIČ
NASLOV, NAZIV (POG.)
SREDIŠČE VRTENJA
DOLG, PLOŠČAT SPLAVARS-Kl ČOLN
ANGLEŠKI SKLADA-
TEU-EDWARD (1857-1934)
HITENJE, NAGLICA
'"S1'
REKA IN DEPARTMA V FRANCIJI
SIMON SEŠLAR
GLAVNO MESTO KITAJSKE
DELE^, PARCELA
REKA V NEMČIJI, DESNI PRITOK MOZELE
R
m vzajemna
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje VZAJEMNA MLADI
Ni statusa? Ni panike!
Si ostal brez statusa? Pomisli na svojo zdravstveno varnost.
Najnižja premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Sklenite dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje in si zagotovite finančno in zdravstveno varnost v primeru bolezni ali nezgo de.
Zakaj Vzajemna zdravstvena zavarovalnica: ker imajo dolgoletne izkušnje pri izvajanju zdravstvenih zavarovanj, ker so največja spe ci a li zi ra na zdrav stve na zava roval ni ca v Sloveniji, ker imajo dostopno široko razvejano mrežo po Sloveniji in ker vedno skrbijo za vas in ponujajo še dodatne ugodnosti. Če skleneš paket Vzajemna Mladi, prejmeš:
-	dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje,
-	darilni bon v vrednosti 20,
-	majico Vzajemne in
-	ugodnosti za zavrovance Vzajemne.
Zava rova nje lah ko skle ne te vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6, lahko pa tudi pokličete na tel.: 898 76 20, 898 76 22, na spletnih straneh Vzajemna www.vzajemna-mladi.si, na brezplačni telefonski številki 080 20 60, za ponudbo povprašajte svojega delodajalca ali po pošti.
Premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je pri Vzajemni najnižja!
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a,3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 26. oktobra. Izžrebali bomo tri nagra de Vzajem ne :nahrb tnik , športno maj ico in uro proti sla bos ti.
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 15. oktobra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 16. oktobra:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 17. oktobra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 18. oktobra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 19. oktobra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 20. oktobra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 21. oktobra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Ugodna obrestna mera dolgoročnih potrdil o vlogi za fizične osebe:
•	13 mesecev po 3,85 % obrestni meri,
•	2 leti po 4,10% obrestni meri,
•	3 leta po 4,30 % obrestni meri.
Minimalni vpis 10.000 evrov. Ponudba velja do zapolnitve ali zaprtja posamezne emisije.
Več na www.banka-celje.si
ZVITOREPKINA AKCIJA V OKTOBRU IN NOVEMBRU
odstranejvanje zobnega kamna z BREZPLAČNIM poliranjem zob
za uveljavitev akcijske ugodnosti oktobra in novembra prinesite v Zvitorepko ta oglas
Zdravje zob vaše živali
Zdravo zobovje je za zdravje vašega kosmatinca zelo pomembno, ne le zaradi slabega zadaha in izpadanja zob. Slaba ustna higiena ima lahko namreč za posledico huda obolenja organov ( jeter, kronična odpoved ledvic ali srca).
Trditev prejšnjega stavka se zdi pretirana, saj marsikdo ne vidi povezave med zobnim kamnom in recimo popuščanjem srca. Mehke zobne obloge namreč vsebujejo veliko škodljivih (patogenih) bakterij. Te obloge s časom »okamenijo« (kalcificirajo) in nastane zobni kamen, na kate re ga se dodat no nalagajo mehke obloge, ki zopet »okamenijo«... Tako zobni kamen raste, pritiskati začne na dlesni, ki se vnamejo in se začno umikati. Ko se dlesen umika, se izpostavi zobna korenina in začne se raztapljati kost, ki drži korenino, zob postane majav, boleč in lahko izpade. Temu pravimo paradontalna bolezen. Pri vnetju aktivno delujejo tudi bakterije iz mehkih oblog, ki preko poškodovanih, vnetih dles-
ni prehajajo v kri in se po njej širijo po telesu. Bakterije se nato naselijo v jetrih, ledvicah, sklepnih vezeh, srčnih zaklopkah ... Tam povzročajo vnetja, ki lahko vodijo celo do popuščanj in odpovedi omenjenih organov.
Kaj torej lahko storimo v tem pogledu za zdravje svojega ljubljenčka? Pri mladi živali, ki zobnega kamna še nima, se nemudoma lotimo čiščenja mehkih zobnih oblog. Načinov čiščenja in pripomočkov za to je veliko. Najenostavnejša je uporaba različnih pri-boljškov ali igrač, ki so narejeni tako, da si žival čisti zobe, med tem ko jih gri ze. Pogos to to ni dovolj. Tako kot pri ljudeh je najzanesljivejši način čiščenja zob, ščetkanje z zobno pasto. Za živali se uporabljajo prilagojene ščetke in prilagojene zobne paste. Kuža namreč paste po končanem ščetka-nju ne bo izpljunil, ampak jo bo pogoltnil, zato človeške zobne paste niso primerne. Pri izbiri past priporočamo kvalitetne, predvsem takšne, ki vsebujejo encime, ki že sami razgrajujejo mehke zobne oblo ge.
Živalim z že formiranim zobnim kamnom sami ne moremo pomagati. V tem primeru je potrebno obiskati veterinarja. Tu kamen lahko mehanično odstranimo samo s kleščami (neučinkovito, le kozmetično, ne odstrani se izpod dlesni, zobni kamen se ponovi zelo kmalu) ali kombinirano z aparati za odstranjevanje kamna. Najbolj učinkoviti so ultrazvočni odstranjevalci oblog. A tudi to ni dovolj. Zobe je potrebno po čiščenju natanč no spo li ra ti s poli r nim inštrumentom, da so zobje čim bolj gladki. Kadar samo odstranimo kamen na zobeh, ostanejo mikro-kristali kamna, na katerih se takoj začne ponovno nabiranje mehkih oblog in kristalizacija le-teh v zobni kamen. Majave, preveč izpo stavljene zobe moramo izpuliti. Po odstranitvi zobnega kamna in poli-ranju zob je potrebno zobno higieno vzdrževati, kot je opisano zgoraj.
Pri svojem veterinarju poiščite strokovno in popolno storitev, ki vključuje poliranje zob, sami pa nato poskrbite za nadaljno nego ustne votline.
Nagrajenci nagradne križanke Pizzerije Manager, objavljene v tedniku Naš čas, 1. oktobra. :
1.	nagrada: pizzo velikanko po izbiri prejme:UROŠ ARANDELOVIČ, Kersnikova 23, Velenje
2.	nagrada: pizzo Nežka prejme: ROMANAMANDELC, Rečica ob Paki 8 a, Šmartno ob Paki
3.	nagrada: zrezek s prilogo prejme:JELKA LEVAR, Cesta talcev 3 b, Šoštanj
Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzeriji Manager v Nakupovalnem centru.
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
PREPROST, uspešen podjetnik z otrokom, išče prijazno, skromno punco za skupno delo in življenje. Gsm: 041/959-192.
SAM z otrokom sem ostal, prijazno živl-jensko sopotnico bi rad spoznal, ki bi z nama živela in rada naju imela. Gsm: 031/860-668.
OGROMNO zanimivih, raznovrstnih žensk, vseh starosti, išče iskrene moške za skupno življenje. Gsm: 031/836-378.
GOSPODJE in fantje - zakaj bi samevali. V ženitni posredovalnici ZAUPANJE je mnogo raznovrstnih žensk, različnih generacij, s katerimi se lahko spoznate. Gsm: 031/505-495. ZELO simpatična in poštena 36-letna ženska iz Velenja, želi spoznati prijatelja za resno zvezo. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si 48-LETNA urejena in zaposlena ženska iz Pesja si želi spoznati prijatelja do 65 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
PREMOŽEN vdovec, 60-letni, želi spoznati urejeno žensko do njegovih let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.super-alan.si
ONESNAZENOST ZRAKA
V tednu od 5. okt. 2009 do 11. okt. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNAOBČINAVELE NJEURAD ZA OKOLJE INPR OSTOR obdelava: AMES, d. o. o., L jubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 5. okt. 2009 do 11. okt. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
NEPREMIČNINE
GARAŽO v Šaleku oddam v najem. Gsm: 051/348-302. VRSTNO atrijsko hišo na Gorici prodam. Gsm: 040/637-277. GRADBENO parcelo, 613 m2, v Gaberkah pri Šoštanju, prodam. Poleg je kmetijsko zemljišče v izmeri 349 m2. Je ob glavni cesti, na ravnini. Gsm: 031/290-060.
RAZNO
PRIDELKI
SUHA bukova drva prodam. Telefon: 5869-940, gsm: 041/863-141. CIPRESE smaragd, 50 cm 4 uer, lahko tudi večje, prodam. Možna dostava. Gsm: 040/578-587. ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. DOBRO uležan konjski gnoj, star dve leti prodam. Pakiran v vrečah okoli 50 kg. Cena: 10 eur. Dostava na dom. Gsm: 031/590-811. ULEŽAN listnat hlevski gnoj prodam. Gsm: 041/942-898. VINO (sauvignon, pinela in refošk)
prodam. Vinska klet Čehovin Bogdan Štanjel - Velenje Konovo. Gsm: 031/749-671.
VINSKA klet Furlan, Kidričeva 57, Velenje, ponuja vino in mošt sorte refošk, chabernet, chardonnay, malvazi-ja ... Telefon: 586-2411.
ŽIVALI
MEŠALEC za mesenje mesa ali testa prodam. Gsm: 041/254-417. POHIŠTVO za dnevno sobo in raztegljiv dvosed prodam. Gsm: 041/848-633.
PRALNI stroj elin, star dve leti, prodam po ugodni ceni. Gsm: 041/518-907. PNEVMATIKE Continental in Sava, 165/65 R14, 8 kosov, prodam za 25 €. Gsm. 041/692-995.
VIETNAMSKE prašiče, stare dva meseca in svinjo, staro eno leto, prodam. Gsm: 031/769-973. JAGNETA prodam. Telefon: 5881-844.
	habit nepremičnine Haut loA,Kann>Dva 11, VWer|a
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223	
PRODAMO/ODDAMO
2-sobno stanovanje na mirni lokaciji STARO VELENJE, velikost 50 m2,2. nad., zgrajeno leta 1991, cena 63.000 €. Stanovanje obsega kuhinjo, dnevno sobo, sobo, jedilnico, sobo preurejeno v spalnico in otroško sobo, kopalnico in klet. 2-sobno stanovanje v CENTRU VELENJA, velikost 56 m2,2.nad., zgrajeno leta 1960,cena 71.000 €. Stanovanje je popolnoma obnovljeno in se prodaja skupaj s kuhinjsko opremo. . Prodamo hišo na izredni lokaciji, na Kajuhovi, nasproti šole MPT v Velenju, leto izgradnje 1964, v dveh etažah, z možnostjo nadgradnje 3. etaže, delno obnovljeno, menjana okna v pritličju, velikost 150 m2, parcela 361 m2. Cena 180.000 €.
Oddamo 3 pisarne v prostornem objektu na Koroški cesti, ena 12 in dve 16 m2„ obnovljene Ista 2008. Cena 6 € m2/mes.
več na
***** I	|	■ ■ ■	■
www.habit.si
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI ^
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Zdrav stve ni dom Vele nje
OBVESTI LO
Spo što va ne zava rovan ke, spo što va ni zava rovan ci, obve šča mo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicin ske pomo či. Na to tele fon sko šte vil -ko pokličite SAMO VNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organi zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
17. in 18. 10. - MOJCA PUSOVNIK,
dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJEP REBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke		:
Porok ni bilo.		
Smrti	:	
Ana Kokovnik, roj. 1924, Izola, Malija 134; Jožef Pečak, roj. 1935, Brecljevo 22; Vladimir Lipovšek, roj. 1936, Velenje, Kardeljev trg 2; Anton Kramer, roj. 1928, Mozirje, Na trg 26; Franc Javornik, roj.
1931, Polžanska vas 3 a; Danijela Petaver, roj. 1932, Celje, Rožna ul.5; Elizabeta Senica, roj. 1926, Hrušovje 13, Planina pri Sevnici; Ratomir Ilic, roj. 1947, Čečovje 39 b, Ravne na Koroškem; Franc Savinek, roj. 1933, Velenje, Efenkova c. 33; Justina Orter, roj. 1937, Velenje, Ul. Pohorskega bataljona17; Anton Lipuš, roj. 1931, Velenje, Zidanškova c. 3; Marija Ambrož, roj. 1926, Dobrna 13 b.
ÎO?©BBSÏ
□
□
www.uniforest.com
GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30kN do lOOkN (od 31 do 101)
NAPRAVA ZA ODVIJANJE ŽIČNE VRVI
-	za vse nove elektrohidravlične vitle UNIFOREST, od 40H do 80H ko
-	možna nadgradnja rabljenih vitel UNIFOREST
9f
GEPRÜFT
I
•3 agroscope
ENTAM
C€
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 7131410, info@uniforest.si
O smrt!
Umakni se iz naših misli, pusti, da blažimo našo bolečino s spominom na našo radost!
ZAHVALA
Prvi dan oktobra je za vedno zaspala naša draga žena, mama in stara mama
Ana KOKOVNIK
iz Mozirja 8. 7. 1924 -1. 10. 2009
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darovane svete maše. Posebej se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za pomoč v času njene bolezni, zdravnici Karmen Fürst, dr. med., osebju Bolnišnice Topolšica, g. pomočniku župnika za poslovilno sveto mašo, vsem pogrebcem in praporščakom, mozirskim pevcem za odpete pesmi, njenim nekdanjim sodelavcem iz podjetja Vino Šmartno ob Paki in govorniku g. Jožetu
Aristovniku za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Alojz, sin Alojz in hčerka Ariana z družinama
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi
ILIJA FILIPOVIČ
Koželjskega 7, Velenje 4. 11. 1947 - 2. 10. 2009
Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter izraze sožalja. Hvala osebju ZD Velenje, še posebej zdravniku g. Grošlju, dr. med., reševalni in patronažni službi, Internemu oddelku Splošne bolnišnice Celje ter Nevropsihiatrični bolnišnici Vojnik. Zahvala velja tudi govorniku za poslovilne besede, pevcem, praporščakom, gospodu duhovniku za opravljen obred in Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: žena Jelka, sin Mladen z družino ter vnuka Nika in Leon
Nič ne jokajte za mano, le sveče mi prižgite, nihče ne ve, kako sem jaz trpel, le večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata
FRANCA VODOVNIKA
iz Gaberk
6. 3. 1938 - 4. 10. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga
pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter izrekli sožalje. Iskrena hvala Jožetu Jančiču z družino, g. Petru Lazarju, dr. med., patronažnim sestram, g. duhovniku Tadeju Linasiju za opravljen obred, govorniku g. Blatniku, Premogovniku Velenje, rudarski godbi in častni straži, pevskemu zboru Flamingo za odpete pesmi, praporščakom, TD Pristava, PGD in KS Gaberke. Zahvala velja tudi sindikatu Premogovnika Velenje, sodelavcem in sodelavkam Sanatorija Ravne ter Pogrebni službi Usar. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, sina in dedija
DRAGOTA MARKUSA
1950 - 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče.
Posebna zahvala kolektivu Krevzel instalacije, d. o. o. in kolektivu Gorenje I. P. C. Grafika, d. o. o.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Danica, sinova Sašo z družino, Andrej z Leo in mama Ana
Pri izboru osebnosti smo zdaj že pri mesecu septembru. Največ vaših predlogov sta dobil Žan Zeba, predsednik pogajalske
Žan ali Karli?
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3 bomo izžrebali dva seta različnih parfumskih miniaturk.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World - majici s kratkimi rokavi Keune prejmeta Zvonimir Levar, Cesta talcev 3 b, Šoštanj in Marija Pavla Vovk, Cesta na Griču 8, Velenje.
skupine Gorenja, in Karli Čretnik, režiser Knapovske večerje. Zanju lahko glasujete do konca meseca oktobra, in sicer na kuponih Naše-
ga časa ali pa vsak dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje na 107,8 MHz ali 88,9 MHZ po telefonu 897 50 03 in 897 50 04. Upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v naše
uredništvo na Kidričevo 2 a v Velenju prispeli do torka, 20. oktobra.
Žan Zeba,
predsednik sindikata SKEI Gorenje in predsednik pogajalske skupine -dobro je vodil pogajanja z upravo in veliko prispeval, da je bil dosežen dogovor
Karli Čretnik,
ežiser uspešnice Knapovska večerja - dolgoletni član in uspešni igralec Gledališča Velenje
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGOM 4>ty PARRJMOUe \JV0RLD
Toaletna voda
Thierry Mugler EAU DE STAR
25ml	__
•30%
Kli
« II
21,99 €
Redna cena 43,99 €
		
Šal«ik Ml.:«	m cota S a, M 57 90	Mari bori lu C. 1M Ml.: 03/ 415 tC «S
Ključna je varnost rudarjev
Republiška reševalna vaja j e letos potekala v Premogovniku Velenje - Včasih si j e treba priznati, da j e narava močnejša -Pomembna znanje in usposobljenost
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 9. oktobra - V petek popoldne je na območju Premogovnika potekala republiška reševalna vaja, v kateri so sodelovale vse reševalne čete slovenskih rudnikov (Premogovnika Velenje, Rudnika Trbovlje - Hrastnik, Idrije, Nafte Lendava) ter ekipe gasilcev PIGD Premogovnika Velenje in PGD Velenje. Na vaji - predpostavka je bilo razlitje in vžig nafte na ranžirni postaji za transport materiala pred jaškom NOP - so reševalci in gasilci preizkusili strokovno usposobljenost. Ekipe gasilcev so izvedle gašenje in aktivnosti na površini, v jami pa so sodelovale ekipe rudarskih jamskih reševalcev.
Vajo sta spremljala tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič in župan Mestne občine Srečko Meh, ki je bil pred šestindvajsetimi leti tudi sam jamski reševalec, ter predstavniki urada za zaščito in reševanje, civilne zaščite, gasilske zveze, inšpektorata za energetiko in rudarstvo, inšpektorata za varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami, vodstva podjetij, ki so v vaji sodelo-
vala... Udeležence je pozdravil direktor Premogovnika, dr. Milan Medved. Poudaril je, da rudarji kljub najsodobnejši tehnologiji še vedno delajo v zahtevnih pogojih. »Moč narave je neomajna. Čeprav sodimo po napredku, razvoju in tehnologiji v svetovni vrh, je večina nevarnosti, s katerimi so se rudarji srečevali nekoč, prisotnih še danes. Zaradi znanja, izkušenj in sodobne opremljenosti pa potencialne nevarnosti obvladujemo neprimerno bolje kot nekdaj.«
Ministrica za obrambo je bila nad
kako so usposobljeni. Navdušena sem nad tem kako motivirani, energični, so. Vaja me je prepričala, da sistem vzorno teče.« Jamska reševalna četa je sestavljena iz najboljših delavcev v podjetju, ki morajo opraviti poseben izpit. Člani se urijo in izpopolnjujejo enkrat mesečno, na vajah izvajajo tudi simulacijo reševalnih akcij. Lani so reševalci Premogovnika Velenje opravili 18 reševalnih vaj. »Najpomembneje za jamskega reševalca je, daje izurjen, fizično pripravljen in psihično močan. Jamski reševalec ne more biti vsak,
lani jih je bilo že manj kot sto. »A dokler bo samo ena nezgoda, imamo še veliko priložnosti za izbolj šave,« je ministrici zatrdil dr. Medved. ■
Sv. Barbara je zavetnica rudarjev in poklicev, v katerih se lahko zgodi kaj nepredvidenega. Ministrica je dobila v dar njen zlatnik.
Vodjar eševanja v jamiV inkoK otnik dajen avodila.
Vaja jep otekala zunaj in v jami.
prikazanim navdušena: »Zadovoljna sem, da imamo tako dobro usposobljene reševalce in da v premogovniku dobro skrbijo za varnost. Ta je ključnega pomena; ključno pa je tudi to, da vsak rudar ve, kako se bo rešil v določenem trenutku, in ve, kdo so ljudje, ki mu bodo priskočili na pomoč, če bo ta potrebna in
Vsep omembnev arnostne parametre v jamis premljajo preko daljinskega nadzornegas istema na površini.
je zatrdil tudi Jože Virbnik, vodja odkopa in jamski reševalec.
V zadnjem desetletju so v Premogovniku bistveno zmanjšali število neljubih dogodkov. Še pred desetimi leti so našteli preko tri sto nezgod,
4 Skupna republiška i reševalna vaja poteka enkrat letno. Velenjska reševalna služba šteje 104 člane, Rudnika Trbovlje -Hrastnik 60, Nafte Lendava 15, Idrije 8 in Mežice 6.
Jamskir eševalec mora bitif izičnop ripravljen in psihično močan.
Ni jih več strah zime
Paterneševim v Šmartinskih Cir-kovcah je pred dobrim poldrugim mese cem pogo re lo gospo darsko poslopje. V nesreči niso ostali sami.
»Vemo, da so na svetu dob ri ljudje. Tudi v naši vasi, naši krajevni skupnosti, sosednjih, pa na občini, župan . Toda ko nam je pogorelo gospodarsko poslopje, nismo upali verjeti, da bomo novo zimo vendarle lah ko skorajda povsem brezskrbni dočakali. Zato resnično vsem, ki so poma ga li, da je sedaj naša živina spet pod streho, iskrena hvala.« Te besede sta v nedeljo nadvse srečna izrekla Pater-neševa, ko so na njihov novi marof dobri ljudje polagali še zadnjo streš-
no opeko. Zgodilo se je zadnjo sredo v avgustu. Sredi belega dne je po mnenju domačinov zaradi samovžiga sena začelo goreti. Pater ne ševih ni bilo doma, saj so drugje spravljali mrvo za dvajset
glav živine. Sosednje in gasilci so bili v naj kraj šem mož nem času na kraju nesreče, a je kljub temu zgorela vsa letošnja mrva, nekaj kmetijskih strojev, uničenje bil ves zgornji del objekta. Na srečo se požar
ni razširil v spodnji del, kjer je bila večina živine. Pri krajevni skupnosti Cirkovce so hitro ustanovili poseben odbor, ki ga je vodil bližnji sosed Ivan Lemež, ki je med prvimi prihitel na pomoč. Začeli
so obiskovati krajane. Tudi Lemež je enako kot Paterneševa zelo zadovoljen: »Vsi so nam pomagali: krajani, mestna občina, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, naše mejne krajevne skupnosti. In seveda naša krajevna skupnost. Eni so darovali les, drugi so prispevali denar; zagotovili smo tudi večino mrve za 16 glav govedi, kolikor jih je še ostalo. Resnično, moram potrkati, v naši vasi solidarnost še vedno živi. Ni bilo človeka, ki se ne bi odzval.«
Tudi za nedeljsko pokrivanje strehe bi lahko dobili nekajkrat več ljudi, kot so jih potrebovali.
Pri Pater nešeovih sedaj življenje spet normalno teče. Stresa ob sporočilu, da gori marof, in strahu ter zaskrbljenosti, kako bodo preživeli brez marofa in mrve, pa gotovo še dolgo ne bodo pozabili.
■ S. Vovk
Najprej direktor in župan, potem ministrica
Dr. Ljubica Jelušič je bila nav-du še na nad tem, kako vzor no so v Premogovniku poskrbeli za delovne invalide in ko je slišala, kako zahtevnih reči se lotevaj o in jih razvijajo v HTZ. Pokazali so ji namreč tudi mobilno enoto za filtriranje površinskih voda, ki so jo razvili na podlagi nanotehno logije v Premogovnikovem invalidskem podjetju. »Vodo iz reke Pake vam bomo dali tudi poskusiti,« ji je obljubil dr. Medved. »Seveda jo bova pred vami pila jaz in župan,« je dodal, za vsak slučaj .