Ljubljana, sreda, 28. avgusta 1957 LETO XXIII. Stev. 202 (ZDAJ A LN TISKA Časopisno založniško podjetje •LJUDSKA PRAVICA* DIREKTOfi PODJETJA LEV MODIC glavni cn odgovorni UREDNIK tVAN ŠINKOVEC List uhaja vsak dan razen petka - Cen* 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUZITE SEI ^OBK« »SAVICA« USTANOVLJENA l OKTOBRA UM - UED NARODNOOaVO-SODtLNO BORBO #1 BBfc /ALA KOI lA-DNEVNIK Q) TEDNIK - OD OSVOBODITVI OO L JULIJA UD KOT DNEV-IRK NATO PA KOT TEDNIK — OD L IUNUA un CZ BAJA 9 RED AKCIJSKI POVEZANOSTI E .BORBO. PRVI DRŽAVNIŠKI OBISK IZ MONGOLSKE LJUDSKE REPUBLIKE Skupna težnja dveh daljnih dežel Državniškim gostom je Beograd pripravil prisrčen sprejem — Prvo srečanje z našim predsednikom republike — Dve prijateljski zdravici — V Novem Sadn Beograd, 27. avg. (Tanjug). Delegacija vlade Mongolske ljudske republike s predsednikom ministrskega sveta Jum-zaginom Cedenbalom na čelu je prispela danes v Beograd. Delegacija mongolske vlade, ki je prispela k nam na povabilo naše vlade, ostane pri nas pet dni. Razen predsednika vlade Cedenbala so v delegaciji podpredsednik ministrskega sveta in zunanji minister Sodnomin Avarzed, sekretar Ljudske revolucionarne partije Mongolije Doržin Samdan in podpredsednik državne planske komisije Sagdarin Ceven. Delegacija bo med svojim obiskom v Jugoslaviji potovala v Ljubljano, na Reko in v Zagreb. Predstavniki vlad obeh prijateljskih dežel bodo imeli v Beogradu politične razgovore. i prijateljsko in prisrčno pozdravljalo. Na Avali Jumzagin Cedenbal je dopoldne ob 11.30 položil venec na grob Neznanega junaka na Avali. Na Avalo se je pripeljal v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika Veljka Mičunoviča. Ob vznožju groba Neznanega junaka sta ga sprejela generalmajor Sveto Savič in šef protokola držav- Svečanega sprejema mongolske državniške delegacije, ki je Prispela s posebnim letalom iz tirane, so se udeležili na zemunskem letališču predsednik Zvez-ljudske skupščine Petar Stam-podpredsednik Zveznega nje zadeve Koča Popovič, državni sekretar za narodno obrambo armijski general Ivan Gošnjak, predsednik Izvršnega sveta L.R Srbije Miloš Minic, člani Zveznega izvršnega sveta, generali in drugi visoki državni funkcionarji. Sprejema se je udeležil j^vršnega sveta Aleksander Ran- tudi mongolski veleposlanik Da ®°Vič, državni sekretar za zuna- šijin Adilbiš. Prisrčen sprejem v Zemunu Posebno letalo, s katerim so ! naše delegacije. Delegacija vlade nega sekretariata za zunanje zadeve Dalibor Soldatič. Polaganja venca na grob Neznanega junaka so se udeležili tudi ostali člani mongolske delegacije. Vojaška godba je zaigrala državni himni, četa naše vojske pa je bila na častni straži. Večja skupina drugih ljudi, ki so bili na Avali, je s prisrčnim ploskanjem pozdravila Cedenbala in njegovo spremstvo. Pri našem predsedniku flani delegacije prispeli iz Ti-tane, se je spustilo na okrašeno ^fnunsko letališče natanko ob 10. je predsednik ministrskega Eveta Mongolije Cedenbal stopil ha prag letala, je pristopil k nje-podpredsednik ZIS Aleksander Rankovič. Srečanje obeh Naš predsednik republike je opoldne v Belem dvoru sprejel državniške goste iz Mongolije. Pri njem je bila vsa delegacija: predsednik ministrskega sveta Jumza-gin Cedenbal, podpredsednik in minister za zunanje zadeve Sodnomin Avarzed, sekretar Ljudske revolucionarne partije Mongolije Dorzin Samdan, podpredsednik državne planske komisije Sagdarin Ceven, veleposlanik v Jugoslaviji Dašijin Adilbiš, svetniki Mongolske ljudske republike je prišla v vašo prelepo deielo na j delegacije Luvsandoržij Toiv, Bad-prijateljski obisk na ljubeznivo min Lihamsuren in Bajarin Zar-vabilo jugoslovanske vlade. Ve- galsajhan ter sekretaT Suhin Dorž-seli nas, da se nam je ponudila j palam. Sprejema so se udeležili možnost, da bliže spoznamo živ- j tudi Aleksander Rankovič, Koča Ijenje in uspehe prijateljskih ju- I Popovič, Avdo Humo in velepo- _________ _________goslovanskih narodov. Prepričani slanik Veljko Mičunovič. Razgo- ^žavivkov je bilo zelo prisrčno, j smo, da bo naš obisk koristil j y0T ob prvem srečanju jugoslo-PožaA je predsednik mongol-1 krepitvi prijateljstva m sodelo- | vanskih in mongolskih voditeljev 'Wvlade predstavil podpredsed-! vanja med narodi naših dveh je potekel v prijateljskem duhu %u Rankoviču člane mongolske dežel. in medsebojnem razumevanju. Negacije, Rankovič pa je pred- j Srečen sem, da lahko v imenu | Razgovori med predstavniki stavil mongolskim gostom jugo- mongolskega naroda in v imenu j Vlad obeh dežel se bodo nadalie- slovanske funkcionarje. Zelo dobre volje je predsednik Cedenbal potem sprejel šopek cvetja, ki so mu ga izročili Pionirji beograjskih šol. Vojaška Sodba je zaigrala državni himni °beh dežel, potem pa so se gostjo Oznanili z ostalimi jugoslovanskimi funkcionarji. V spremstvu podpredsednika Jankoviča je predsednik Cedenbal pregledal častno gardno četo. ^otem je podal pred mikrofonom “^grajskega radia naslednjo izjavo: Predvsem mi dovolite, da vas ‘oplo pozdravim in se vam zavalim za tako prisrčen sprejem njegove vlade sporočim tople vali, ko se bodo gostje, ki so da-bratske pozdrave in najboljše nes popoldne krenili v Vojvodino želje narodom in vladi Federa- jn 0d ondod na Hrvatsko in Slo- tivne ljudske republike Jugoslavije. venijo, vrnili v Beograd. Delegaciji obeh vlad se bosta razgovar-Lli o Naj živi in se razvija bratsko \ Jal1 ° tem> kak« pospešiti jugo-prijateljstvo narodov Mongolije slovansko-mongolsko sodelovanje, in Jugoslavije! , o izkušnjah v socialistični izgrad- , y • T*» !• j i nji in o mednarodnih političnih Naj živi Federativna ljudska g ..i 1 republika Jugoslavija in njeno j. ‘ predsednik Aleksander Ran- junaško ljudstvo! kovič ie priredil potem na čast Naj živi mir na vsem svetu! predsedniku Cedenbalu slovesno Cedenbal in Rankovič ter | kosilo. Na kosilu so bili vsi mon- oslala mongolska delegacija in I golski gostje, izmed naših vodi- naši državni funkcionarji so se.teljev pa Petar Stambolič, Vladi- tik pred 10.30 odpeljali po mestu j mir Simič, Vlado Zečevič, Ivan in na tisoče Beograjčanov jih je Božičevič, Koča Popovič, general DEJAVNOST STALNE KONFERENCE MEST V JUGOSLAVIJI O perečih problemih naših mest bo v septembru razpravljalo vseh sedem odborov Beograd, 27. avg. (Tanjug). - V septembru se bo sestalo vseh sedem odborov Stalne konference mest Jugoslavije. Na teh sestankih bodo obravnavali osnutke zakonov In uredb z raznih področij komunalnega življenja, razpravljali pa bodo tudi o perečih problemih naših mest. V septembru naj bi bil tudi sestanek predsedstva Stalne konference mest. narodne zveze mest in posvetova' nja Mednarodne federacije za stanovanja in urbanizem bosta predmet obravnavanja na sestanku armije Ivan Gošnjak, Veljko Zečevič, dr. Pavle Gregorič, Avdo Humo, Moma Markovič, Krsto Po-pivoda, dr. Marijan Brecelj in Nikola Minčev, Miloš Minic, Djuro Salaj, Svetislav Stefanovič in drugi. •s < V i I V središču Ulan Batora stoji mavzolej — spomenik Suha Batora in Čajbalsana, ustanoviteljev Mongolske ljudske republike ZDRAVICA PODPREDSEDNIKA ALEKSANDRA RAN KOVIC A MIR IN NAPREDEK sta možna le na podlagi aktivne koeksistence Podpredsednik Aleksander Rankovič je med kosilom gostom takole nazdravil: V posebno zadovoljstvo mi je, ko me je doletela čast, da pozdravitif, med nami v imenu Zveznega izvršnega sveta in v svojem imenu delegacijo Mongolske ljudske republike s predsednikom ministrskega sveta Mongolske ljudske republike tovarišem Jumzaginom Cedenbalom na čelu in da želim, njemu in njegovim sodelavcem prijetno bivanje v naži deželi. Čeprav smo prostorno zelo oddaljeni, je vendar naše ljudstvo s čustvom prijateljstva spremljalo boj in napore mongolskega naroda za njegovo narodno in socialno osvoboditev, za izgradnjo Mongolske ljudske republike. Delovnim ljudem naše dežele sta dobro znan i imeni Suhe Batora in Cojbalsana. ustanoviteljev in voditeljev Ljudske revolucionarne partije Mongolije in zaslužnih voditeljev mongolske ljudske revolucije. Ko sta ljudstvo in vlada Mongolije ubranila pridobitve svoje revolucije, sta vse svoje napore usmerila na okrepitev oblasti delovnega Ijud- bodo imeli priložnost, da si med svojim bivanjem v Jugoslaviji delno ogledajo nekatere sadove teh naporov na naši poti izgradnje socializma. Diplomatski stiki med našima deželama, nedavno vzpostavljeni v obojestransko zadovoljstvo, so že pokazali realne možnosti za medsebojno sodelovanje na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. To sodelovanje in medsebojna izmenjava izkušenj, pridobljenih v specifičnih pogojih razvoja naših dežel, bosta prispevala k mednarodnemu sodelovanju kakor tudi k napredku v naših deželah in na svetu. Da bi mogli narodi in dežele nemoteno delovati za svoj notranji razvoj in mednarodno možna po načelih aktivne koeksistence med vsemi deželami ne glede na razlike v družbenih. sistemih. Naši dve deželi se v svoji zunanji politiki ravnata po omenjenih načelih. Za ohmitev miru na svetu je treba odklanjati vojno kot sredstvo za urejanje spornih vprašanj, nujno potrebno pa je za to aktivno in enako-pravno sodelovanje vseh narodov in dežel v mednarodnem življenju ne glede na njihovo velikost in stopnjo gospodarske razvito* sti. Sodelovanje vseh narodov in dežel v mirnem urejanju perečih mednarodnih problemov bo nedvomno 'ugodno vplivalo na razvoj mednarodnega položaja, na ustvaritev vzdušja medsebojnega zaupanja in razumevanja, kar bo sodelovanje, je bistven pogoj j pripomoglo k zmanjšanju seda-ohranitev miru na svetu. Ohra- : nje napetosti v mednarodnih nitev miru in napredek sta stikih. Delež socialističnih dežel Rad bi poudaril, da morajo k ustvarjanju medsebojnega zaupanja in razumevanja v mednarod- pisujeta naši vladi temu problemu takšen pomen. V tem trenutku človeštvo res čaka naloga, da stva in organizacije novega druž’ _____________ benega reda, na odstranitev za- , socialistične dežele in napredna ostalosti in ustvaritev boljših gibanja na svetu s tem, da uve-pogojev za življenje ljudstva. Mi ijavljajo popolno enakopravnost v Jugoslaviji vemo, da so bil i v j v medsebojnih stikih in v med-vaši deželi doseženi veliki uspehi j narodnem sodelovanju, na področju političnega, gospo- J . ______________ ____ ________ darskega in kulturnega življenja' Med problemt, katerih uredi- odbora za mednarodne zveze. Na' dežele. Jugoslavija z velikimi tev zlasti ugodno in vsestran- tem sestanku bodo proučili tudi simpatijami spremlja razvoj Mon- j &ko vplivala na splošno vzdušje w ■ « w . .... . I maLT. . 1 V 1. I !1. - -_ — 7; * /W* T« M /f O/1 f nih stikih, k urejanju perečih (napravi prve korake po tej poti, problemov, o katerih sem prej j da doseže začetne sporazume, ki govoril, bistveni delež prispevati \ bi z dolgoletne mrtve točke premaknili ves proces razorožitve, ki poročilo o študijskem potovanju! golske ljudske republike in veli-! mednarodnih stikov na svetu ter Na skupnem sestanku odbora ke zakonov in uredb o ^pristojno- predstavnikov Stalne konference j kansko vnemo prijateljskega na široko uporabo načel miro- krajevno samoupravo in družino upravljanje in odbora za Pravna in organizacijska vpraša- sti okrajnih ljudskih odborov. Na mest na Holandsko in v Zahodno mongolskega naroda, ki je pod ljubne in aktivne koeksistence ta sestanek so povabljeni tudi Nemčijo. j vodstvom Ljudske revolucionar- med državami, gre posebno me- __________________________ . r________ predstavniki ljudskih odborov ob- Sredi prihodnjega meseca bo!ne Partije Mongolije na razvali- sto vprašanju razorožitve. Veseli ki bo 29. in 30. avgusta v čin z enotnega mestnega področja v Qanja luW posvetovanje ojna^ starega fevdalnega reda, re- me, da lahko poudarim, da pri-Beogradu, bodo obravnavali osnut- (Beograd, Zagreb, Ljubljana). družbenem upravljanju v šolah $en tujega zatiranja, zgradil trdne Odbor za gospodarska in fi- mest in industrijskih krajev na temelje za vsestranski razvoj in ! nančna vprašanja bo obravnaval poc}iagi ankete, ki je zajela 695 izgradnjo socializma v svoji do .'..X nnlmnel/il, nCTlI it Ir f""l V" f) 1) <"1 n — rr_ . . _... naj naposled privede do opustitve usodnega in nevarnega tekmovanja v oboroževanju in do odvrnitve nevarnosti katastrofalnih posledic jedrske vojne. V okviru takšnega splošnega obravnavanja razorožitvenih vprašanj je zlasti pereče vprašanje takojšnje opustitve poskusov z atomskim orožjem, ki ga zahtevajo vse napredne in miroljubne sile na svetu. Dovobj znano je, da naši vladi v celoti podpirata te zahteve. S A H Prvi dve mesti oddani Sirija bo preprečila več zakonskih osnutkov: o ban- odborov. Za to posveto- movini. kah, o hranilno-kreditnih zavo- vanje se je je prijavilo večje Ste-1 Tudi narodi in vlada Jugo-I dih, o administrativnih taksah, o vj]0 ljudskih odborov. sla vije posvečajo vse svoje sile Baden pri Dunaju, 27. avgusta mestnih hranilnVah, o uredbi o y septembru se bo prvikrat se- . izgradnji socializma v deželi. (APA). — Danes dopoldne so bile komunalnih bankah itd. stal tudi odbor za kulturno in Naši gostje, člani delegacije vla- končane prekinjene partije pete-1 Na sestanku oabora za stano- zabavno življenje v mestih. de Mongolske ljudske republike, kola I van'ska vprašanja ter odbora za_____________________________________________ ______________________________ SZ je premagala Nemčijo z pravna in organizacijska vpraša- j 8,5:15 potem ko je Tajmanov nja bodo obravnavali več osnut-, *magal v prekinjeni partiji proti kov zakonov s stanovanjskega **einicku. ^Prekinjene partije dvoboja pSR — Jugoslavija so se končale kkole: Žita — dr. Trifunovič 0:1, 'Ihti - Karakljajič remi. Ježek ** Milič remi. Jugoslavija je zma-tela s 6,5:3,5. Dunaj, 27. avg. (AP). V VI. kolu vodi nocoj Jugoslavija proti ZSSR * 4.5 : 3,5, dokončati pa bo treba še partiji. Z enakim rezultatom vodi CSR proti Nemčiji. V prvi Moštveni skupini so bili dosedanji JJzultai: Djuraševi —Averbah 1:0, ^ligorič—Smislov, Matanovič— ®ronstein, Ivkov—Talj, Fuderer— "Paski, Nedeljkovič—Petrosjan, ®Jllič—Tajmanov in Rabar—Bole-jjavski remi, Bertok—Korčnoj in Rakič—Aronjin prek. Na tabeli: ?SSR 40,5 (2), Jugoslavija 32,5 (2), '-SR 23,5 (2) in Nemčija 19,5 (2). Mongoliii mesto v OZN področja, vtem ko bo odbor za komunalne službe na podlagi gra-i . .. __> .— . < . ■ diva ljudskih odborov Beograda, Ivse zarote proti njeni nevtralnosti Zagreba in Ljubljane razpravljal^ o lastnem finansiranju v komu- Damask, 27. avg. (AFP). Sir-j tega, da so bile nekatere arabske na enakopravnih in demokratič- prijateljstvo med narodi naših nalnem življenju. Na razširjeni s|jj zunanji minister Šalah Bitar vlade vzpostavljene proti volji nih temeljih. Dosledna uporaba dveh dežel, na vaše zdravje, to- seji odbora za preskrbo mest bo- je sinoči na sestanku z novinarji njihovih narodov. Te vlade huj- načela univerzalnosti te organi- variš predsednik, kakor tudi na do ob sodelovanju predstavnikov obsodil gonjo proti Siriji, ki so jo skajo proti Siriji in Egiptu z na- zacije bi prispevala k nadalnji zdravje ostalih gostov in mongol- Organizacija Združenih naro- nji socializma, ustvarja pogoje dov ima zdaj veliko in pozitivno za čim tesnejše sodelovanje naših vlogo v razvoju mednarodnih dežel na političnem in gospodar-stikov in v konstruktivnem ure- skem torišču v dobro naših prija-janju spornih vprašanj. OZN ima teljskih narodov, na eni strani važno vlogo v med- Želeč našim gostom še enkrat narodnih stikih kot forum za prisrčno bivanje v naši deželi, dvi- pojasnjevanje raznih gledišč, za razpravo o spornih vprašanjih in za sporazumno iskanje izhoda, gam čašo na zdravje predsednika Prezidija Velikega narodnega hu-rala Mongolske ljudske republike na drugi pa da z delom posamez- j tovariša Zamsarangina Sambuja, nih svojih organov omogoči raz- za napredek prijateljskega mon-voj mednarodnega sodelovanja gotskega naroda, za vsestransko ske delegacije. (Nadaljevanje na S. (trani) TAJSKI di žavnih organov, zbornic in dru-1 zageij v tujem tisku in po radiu, menom, da bi ju osamili. Neka- ] krepitvi njene pozitivne vloge gih ustanov proučili elaborat o ter poudaril, da bo njegova de- tere arabske prestolnice so posta- j na svetu. Zato se jugoslovanska preskrbi mest in industrijskih | žela še nadalje budna in bo pre-, le oporišče zarot proti Siriji. Vo- vlada zavzema in se bo tudi v krajev s sadjem, sočivjem in mle- prečila vse zarote, ki jih kujejo 1 jaška in gospodarska pomoč, ki j prihodnje zavzemala za sprejem kom. proti Siriji in njeni politiki pozi- so jo dali nekaterim deželam na1 Mongolije v OZN. Poročili delegacij Stalne kon- tivne nevtralnosti. Takšna poli- podlagi Eisenhovverjevega progra-i Tovariš predsednik! Obisk de- TRGOVINSKI STIKI Z VZHOD-ference mest s kongresa Med- tika Sirije, je dejal Bitar, ni po- ma, je prav tako namenjena za legacije vlade Mongolske ljudske NOEVROPSKIMI DEŽELAMI • godu ZDA in nekaterim drugim razvnemanje nemirov v Siriji. I republike v naši deželi nam orno- ‘ Bangkok, n. avg. ezarna let"° Prih0r?Rjla n4>800-000 _ dinarjev. Okrog 2,100.000 dmar- na podeželju, kjer so v m nul h jey prsihr’nka bo dala letih prestah epidemije m ljudje jeiezartli reorganizacija priprave poznajo to bolezen, se z§ ceplje-. ^ela računske službe v jeklar-nje zelo zanimajo. 1 ni. Originalna izdelava magneto- DNEVNIK Vinske vzorce za III. mednarodni vinski sejem na Gospodarskem razstavišču bodo začeli ocenjevati danes dopoldne v Zadružni palači v Ljubljani. Komisija bo morala do 3. septembra oceniti nič manj kot 581 vzorcev najboljših vin z vsega sveta. Tako je na primer Sovjetska zveza sporočila, da bo dala v oceno 49 vzorcev svojih najboljših vin. Prireditve in razstave »Celje 1957« so zbudile veliko zanimanja tudi zunaj meja celjskega okraja. Obiskovalcev je iz dneva ‘ v dan več. V prvih treh dneh si je razstave industrije, obrti, trgovine, kmetijstva, strokovnega šolstva, zdravstva, grafike itd. ogledalo več kot 17.000 obiskovalcev. Vse razstave bodo odprte do 4. septembra. Delegacija graške občine iz Avstrije pod vodstvom mestnega župana dr. Specka je včeraj prispela v Savudrijo. Člani delegacije so obiskali kolonijo otrok iz Gradca, ki so v Savitdriji na letovanju. Danes bodo obiskali Pulj, kjer se bodo mudili dva dni. S tem bodo vrnili obisk Občinskega ljudskega odbora Pulja, katerega delegacija je bila lani na obisku v Gradcu. Okrog 22,5 milijona kVVh električne energije je proizvedel v prvih treh mesecih Zdravstveno prosvetljeni starši so letos z velikim odobrava- Trgovinska menjava z Romunijo Beograd, 27. avg. (Tanjug). — Danes so bili v Beogradu zaključeni razgovori jugoslovansko-ro-munske mešane komisije za trgovinsko menjavo s podpisom protokola, v katerem je poudarjeno, da sp dane možnosti, da se v celoti izpolni sedanji trgovinski sporazum med obema deželama in da se z razširitvijo izbire poveča meflsebojna menjava. Dane so tudi realne možnosti za teh/lično sodelovanje industrijskih podjetij obeh dežel. Protokol sta podpisala z jugoslovanske strani načelnik v odboru za zunanjo trgovino Milan Laudanovič, z romunske pa direktor zunanje trgovine v ministrstvu za trgovino. obratovanja prvi agregat vru-toške elektrarne z zmogljivostjo 37,5 megavatov. V skupni proizvodnji električne energije termocentral in hi-drocentral v Makedoniji je proizvedla ta centrala 33,4 odstotka energije. Največjo proizvodnjo je dosegla vrutoška elektrarna v tem mesecu (v 27 dneh okrog 11,5 milijona kWh električne energije). Do konca leta pa bodo predvidoma proizvedli še okrog 60 milijonov kWh energije. Zakon o avtorskih pravicah, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina na seji Zveznega sveta 9. julija letos, je sedaj objavil Uradni list FLRJ-Objavljeno je celotno besedilo zakona, ki začne veljati tri mesece po objavi. V dosedanjih pripravah za volitve odbornikov občinskih in okrajnih ljudskih odborov v Srbiji so uveljavili vrsto organizacijskih in drugih ukrepov, ki bodo pripomogli k temu, da bo obsežno delo v zvezi z volitvami pravočasno opravljeno. V vseh ljudskih odborih določajo število odbornikov za okrajne svete in zbore proizvajalcev okrajev in občin, ker bo število odbornikov odvisno od dejanskih potreb vsake občine ali okraja. Po republiškem zakonu bodo volili po okrajih do 200.000 prebivalcev 40 d° 70 odbornikov, v okrajih nad 200.000 prebivalcev pa od 71 do 100 odbornikov. V občinah bodo na 10.000 prebivalcev volili 15 do 35 odbornikov, v občinah, ki imajo do 30.000 prebivalcev, pa od 30 do 50. Kjer je nad 30.000 prebivalcev, bodo volili 40 do 70 odbornikov. Uredniki lokalnih listov skoraj iz vseh krajev države so včeraj skupaj z beograjskimi novinarji obiskali Smederevo. Ogledali so si železarno, vinogradniško zadrugo in smederevsko trdnjavo ter obiskali Okrajni ljudski odbor, kjer je bila tiskovna konferenca. Danes pa si bodo ogledali beograjski sejem, nakar jim bodo v novinarskem klubu priredili sprejem. Prvih 30 tovornih vagonov izdelanih v niški tovarni mostov in kretnic, so včeraj izročili prometu Niš, 27. avg. — Tovarna Vsak vagon ima posebno kabino mostov in kretnic v Nišu je za zavirača. > izročila v promet prvo serijo Za lažjo proizvodnjo vagonov »KIV« 30 tovornih vagonov, je tovarna mostov in kretnic upo-To so prvi vagoni za jugoslo- stavila kooperacijo z niško tovar-vanske železnice, izdelani v tej no strojev in železniških vozil domači tovarni. *■ Stanko Paunovič«. Ob izročitvi prve serije vagonov jugoslovan-.. ... ... skim železnicam je bila v tovarni S prvo serijo solidno izdela- svečanost> ki s0 se je udeležili po-nih vagonov je tovarna mostov in jn gospodarski voditelji kretnic v Nišu izpričala, da je kos okraja Niš, kakor tudi predstav-takšni proizvodnji, ker so po prvi nikj železnic in drugih podjetij, licitaciji Generalne direkcije ju- Cez 20 dni bo tovarna izročila že-goslovanskih železnic za izdelavo leznicam še drugo serijo 30 va-vagonov nekoliko dvomili, da bi gonov, za montiranje še nekaj se-bila usposobljena za to. Tovorni rij pa je že vse pripravljeno. To-vagoni, ki jih izdeluje niška to- varna bo po pogodbi z Generalno varna, so odprti vagoni jeklene direkcijo jugoslovanskih železnic konstrukcije, izdelani v celoti iz izdelala še 1000 takšnih vagonov, kovine, z zračno in ročno zavoro. Lj. 2. Kulturne VESTI—) SEMINAR ZA MLADINSKE BIBLIOTEKARJE IN KNJIŽNIČARJE Zvezna komisija za mladinsko književnost in tisk prireja od 2. do 12. septembra 10-dnevni seminar za mladinske bibliotekarje in knjižničarje. Na tem seminarju bodo strokovnjaki za mladinsko književnost in bibliotekarstvo predavali okoli petdesetim slušateljem o vlogi mladinske literature pri vzgoji in razvoju osebnosti, o ljudski tvornosti, o naprednih mladinskih pisateljih, domačih in tujih, o psihologiji mladega bralca, o organizaciji mladinske biblioteke, o mladinskih časopisih in podobnem. Seminarsko delo bo hkrati tudi manifestacija pionirskih in mladinskih knjižnic, ki sb se v zadnjih letih razvile po vseh jugoslovanskih mestih. Na seminarju bodo predavali T. Seliškar, dr. V. Djurič, T. Čolak, M. Krsmanovič, B. Jeftovič, dr. K. Brenkova, B. Pregelj, F. Bohanec, F. Pediček, B. Furlan in I. Toličič. POLOM NAŠEGA FILMA V BENETKAH V okviru mednarodnega festivala d Benetkah so o ponedeljek zvečer kot drugi igrani film prikazovali iSamo Ijudjei režiserja Branka Bauerja, Včerajšnji italijanski listi so posvetili razmeroma dokaj prostora festivalski premieri Bauerjevega filma. >Mes-saggieron piše, da je jugoslovanski film prežet s humanizmom in optimizmom in da je zadnja scena zapustila močan vtis, da pa je ta učinkovita scena v očitnem nasprotju s siceršnjo monotonostjo vsebine filma. Igra Tamare Markovič, Margetiča in Stefaninija in še nekateri drugih igralcev je bila ocenjena za dobro. Po mnenju omenjenega lista jugoslovanski film ni bogve kako zanimiv. >Popolot prav tako meni, da film ni uspel, medtem ko >Avan-tU pr^oi, da so za začetek festivala zbrali dva filma >kar se le da skromnat. Jugoslovanski film. piše list, ima velike humanistične ambicije, ni pa uspel tam, kjer bi se take težnje mogle konkretizirati,' kot na primer v oblikovanju značajev in v psihološki poglobitvi junakov. Torinska >Stampa*. in milanski ■»Giornot smatrata, da je vsebina filma obravnavana naivno in da ga ni bilo treba prikazovati na festivalu. Z LETOŠNJIM SOLSKIM LETOM BODO NA HRVATSKEM ZAČELE DELOVATI PRVE REFORMIRANE ŠOLE Po sporočilih republiškega Sveta za prosveto in kulturo Hrvatski bo v letošnjem letu okoU 100 šol začelo s svojim poukom v duhu predvidene šolske reforme. Da bi bilo to kar najbolj uspešno, so imeli na Hrvaškem že nekaj seminarjev za predava-telje osemletk. Na teh seminarji'1 so seznanili predavatelje s prin‘ cipi sodobnega pouka iz predmetov tehnične vzgoje prirodoslovnih ved. matematike in tujih }e’ zikov. Prav tako so že bili semJ* nar ji za upravitelje, inšpektorje in za predavatelje s področja kovne vzgoje. Po izkušnjah. * jih bodo dosegli v predstoječem šolskem letu. bodo postopoma z?' čeli uvajati nov način poučevanja tudi na druge šole. V Zagrebu predvidevajo, da se bo letošnje leto vpisalo znatnp višje število učencev v sredn]e strokovne šole, prav tako je to obdobje določenih sorazmerno precej več sredstev za gradnjo novih šol. Plivo PARTIZANSKO TABORIŠČE NA PRIMORSKEM Pred šestnajstimi leti na današnji dan naj bi Benjamin Čehovin iz Branice upostavil zvezo med prvimi primorskimi partizani in njegovimi svojci ter sosedi iz Branice. In ta dan so povzeli v sežanski občini za občinski praznik. Edini preživeli partizan in komandant prve skupine partizanov na Primorskem se ne spominja točnega datuma tega srečanja. Po dokumentih, ki so na razpolago v Muzeju NOB, sodimo, da je bilo to srečanje nekaj dni, morda celo mesec pozneje, za praznovanje pa sam datum ni bistvenega pomena. se je v Voljčah in šla prav skozi vas Senožeče mimo karabinjerjev proti Dolenjem, kjer so se posled utaborila. Kraj je primeren za to, ker je enakomerno oddaljen od Krasa, Vipavske doline in je od tod tudi blizu na Brkine. Razen tega je tudi iz strateškega razloga kraj primeren za taborjenje tako majhne skupine. Postavili so šotor in uredili Na Mokrcu pri Ljubljani se je v septembru 1941 zbrala prva partizanska četa v neposredni bližini okupiranega mesta. Iz Ljubljane se je na Mokrcu pojavil tudi Ervin Dolgan-Janez, ki naj bi po nalogu Glavnega štaba vodil prvo skupino partizanov v Slovensko Primorje, tedanjo Julijsko krajino. V to skupino se je prijavilo najprej 12 partizanov, ker pa ni takoj krenila na pot in ker so se nekateri zbali »italijanskega< ozemlja, jih je naposled krenilo proti bivši meji le sedem: Janez kot komandant, Milko Puntar iz Proseka. Jovo iz Doline pri Trstu, Peter s Cerkljanskega, Lojze iz Ajdovščine in neki dijak iz Ljubljane z nad-imkom Čemberlen ter Benjamin Čehovin iz Branice. Skupino je do Blok vodil Daki, do Podcerkve pa Janez Hribar. Mejo in utrdbe so prešli sami in se znašli nad Juriščami ter se naposled ustavili nad Ne- | rinom. Vaščani so jih videli že j podnevi, vendar je šel Jovo v | vas šele zvečer, da priskrbi hra-1 rio in da upostavi zvezo. Z vaščani se je takoj sporazumel in prinesel dovolj hrane. Po tem prvem dobrem sprejemu so partizani krenili naprej mimo Bistrice in Sušice nad Staro Sušico, kjer so se ustavili okrog poldneva. Vaška dekleta, ki so jih obvestile Mica Matjonova in Simonove punčke so skupini partizanov kmalu po poldne prinesla gotovo kosilo Pod noč so se partizani spustili \ vas, kjer so priredili miting. Govoril je tovariš Janez, zaradi bližnje postojanke pa so postavili tudi zasedo proti Neverkam. Skupina je naslednji dan kre Ena izmed skupin prvih primorskih partizanov partizani nekaj časa pogovarjali primerna mesta za kuhinjo in z ljudmi, nato pa nadaljevali pot skladišče, določili mesta za za-čez Veliko Poljano do Gradišča, sede in obhodno pot. V vas je nila čez Vremenščico; ustavila Pod Gradiščem se ie skupina na- šel tokrat tov. Benjamin, domačin iz Gornje Branice. Kmalu so začeli prihajati razni domačini in se sestajati s partizani nad vasjo. Tudi partizani so začeli zahajati v razne zaselke Gornje Branice, saj so taborili na istem mestu kakih 10 dni. Niso pa pustili v taborišče nobenega domačina, da ne bi videl pravzaprav, koliko jih je, ker so povsod nastopali kot da jih je mnogo več. Tudi njihova aktivnost je bila taka, da je kazalo, kot bi jih bilo vsaj desetkrat toliko. Po nekaj dneh, ko so z ljudmi iz Gornje Branice navezali tesne stike, je skupina krenila dalje proti Gorici in se ustavila najprej v Lisjakih in po vseh vaseh do Gradišča nad Volčjo Drago. Od tod se je skupina vnovič vrnila v prejšnje taborišče. S tem je tudi bila končana prva in najvažnejša akcija — demonstrativen pohod po Brkinih, Krasu in Vipavski dolini. Skupina partizanov pa ni počivala v taborišču, pač pa je takoj na povratku z Vipavske doline krenila vnovič v Brkine in se spustila daleč dol proti Reki in se po nekaj dneh vrnila na isto mesto in v isto taborišče nad Gornjo Branico. Kmalu za temi demonstrativnimi pohodi prve skupine slovenskih partizanov po Slovenskem Primorju so se že začele posamezne akcije domačih diverzantov. Partizani sami so izvršili v bli' žini nekaj akcij, med drugim srU in jih seznanjali s partizani. Med primorskim ljudstvom je takoj v začetku zrasla vera v osvoboditev in polagoma -so se izkristalizirale tudi ideje o revoluciji, ki se je je nekaj zatem udeležilo primorsko ljudstvo v polnem številu. U »LJUDSKA PRAVICA« 3 PRVI OBISK Včeraj zjutraj so prispeli k nega, gospodarskega in kulturne-nam državniki Mongolske ljud- ga sodelovanja z drugimi dežele republike. Prišli so prvikrat lami. na obisk gostje iz daljne, toda v Čeprav so bili diplomatski marsičem nam bližnje dežele, stiki med našo deželo in Mongo-Ostali bodo pri nas pet dni, se lijo urejeni šele konec minulega sestali z našimi državniki in obi- leta, se prijateljske vezi med skali tudi nekatere kraje po naši njima zelo naglo razvijajo. Prve- ga diplomatskega predstavnika Po dolgi vrsti let tujega go- Jugoslavije v Mongoliji, velepo-spostva in vladanja domačih jev- slanika Veljka Mičunoviča, so v dalcev ter kaste duhovnov je ulan Batoru prisrčno sprejeli, v mongolski narod takoj po Okto- Jugoslaviji pa je bil že pred brski revoluciji izvojeval tudi vladno delegacijo, ki je prispela >vojo ljudsko revolucijo. Narod, k nam včeraj, mongolski mini-ki so ga zaostalost in zastareli ster za industrijo Bat Očir. Prvi družbeni odnosi v srcu Azije ma- veleposlanik Mongolije v Jugo-lone obsodili na počasno izumira- slovi ji Dašijin Adilb išav ki je v nje, se je naglo vzdignil in začel začetku tega meseca izročil svo-novo življenje. Pot, ki jo odtlej ia pooblastila predsedniku naše ubira, je v marsikaterem oziru republike, je poudaril, da bo iz-svojevrstna. Mongolci so presko- menjava diplomatskih predstavili celo etapo razvoja večine nikov omogočila širše medseboj-drugih narodov in iz fevdalizma no spoznavanje in razvoj prija-Prešli n d postopno socializacijo teljskih stikov in da je prepričan, družbenih odnosov. V tem težav- ,s° dani ugodni pogoji za raznem zgodovinskem skoku je mon- Širitev gospodarskega in kultur-golski narod razbijal zakoreninje- nega sodelovanja med našima ne tradicije in običaje ter prema- deželama. 9oval ovire, ki sta mu jih posta- Sedanji obisk mongolske vlad- »ila zaostalost in ostro podnebje, ne delegacije v Jugoslaviji bo Zdaj, po dobrih tridesetih letih le* prijateljskega sodelovanja med socialističnimi deželami na ena- revoludonarne partije, kaže de- želo Monnolcev povsem novo sli- P«fPCual _^_P^Ojobitm 3u0°slo- vztrajnega političnega boja in de-k pod vodstvom svoje Ljudske Mongolcev povsem novo ... ko: živinorejski narod, ki je po tradiciji živel nomadsko življenje. »e je delno že ustalil na svoji zemui delovanje med Jugoslavijo D626lffl, V SO tlSfcOC »j« »■zdravili« čarovniki, ima zdaj Mon9ohjo. Mnogih modnosti, zla- svojo univerzo in več tisoč strokovnjakov. Poleg šotorov, izdela- vansko-mongolskih stikov. Na bližnjih razgovorih bodo predstavniki obeh dežel proučili so- in nih iz valjanega sukna, so zrasli i* tal industrijski kombinati. delegacija. seznanila sti na kulturnem in gospodarskem torišču, sploh še nismo izkoristili. Razen tega se bo mongolska z . industrijski ftumunmu. našo deželo in imela razgovore ljudje, ki so jih še nedavno okle- _ Mi fevdalni okovi, zdaj v če- koristilo is£enjavi socialističnih volje večjem številu žive v ^ocia- ^ Etičnih kmetijskih skupnostih. ‘ suk?' mgd vUokimi jugoslo. Mongolska ljudska republika vanskimi in mongolskimi predle zlasti po drugi svetovni vojni stavniki bodo nudili tudi prvo Smotno in družbeno zelo napre- priložnost za skupno prouče-dovala. Hkrati s tem je utrdila vanje mednarodnega položaja, svojo državnost in razširila krog glede katerega imata Mongo-svojih mednarodnih stikov. Zdaj lija in naša dežela celo vrsto ima diplomatske stike s 16 deže- skupnih gledišč. Jugoslavija in fomi. Razen ZSSR in LR Kitaj- Mongolija sta enako zaintere-ske, ki sta edina dva soseda Mon- sirani za ohranitev miru in Polije in ki podpirata njen raz- miroljubnega socialističnega razsoj, so v seznamu držav, s kate- voja in zavzemata se za razoro-rimi ima Mongolija prijateljske žitev in za politiko koeksistence, stike, tudi ostale socialistične de- za pomoč nerazvitim deželam, Žele. Zadnje čase pa je z ure- zagovarjata potrebo po krepitvi ditvijo diplomatskih stikov z In- OZN in načelo univerzalnosti te dijo, Burmo in Indonezijo stopila mednarodne organizacije, v kana širše torišče azijske politike, teri naj bi čimprej premagali Potovanje njene vladne delegacije ozke poglede in diskriminacijske Po evropskih deželah — v Demo- ukrepe, da bi LR Kitajska in kratično republiko Nemčijo, Ju- Mongolska ljudska republika do-goslavijo, Bolgarijo, Romunijo, bili v njej mesto, ki jima pri- Madžarsko, Češkoslovaško, Polj-tko in Albanijo pomeni novo mednarodno uveljavljenje Mongolske ljudske republike in prispeva h krepitvi njenega politič- pada. Jugoslovanska javnost ima mnogo razlogov, da pozdravi prihod mongolske vladne delegacije v našo deželo. ZDRAVICA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA CEDENBALA Dve revolucionarni poti k skupnemu cilju miru in izgradnje socializma (Nadaljevanje s 1. strani) j niu, proti gospostvu izkoriščeval V odgovor na zdravico pod- skih razredov stva ob bratski pomoči velike So- ne glede na njihovo socialno in kapitalistov in vjetske zveze. Od konca druge politično ureditev na podlagi predsednika Rankoviča je pred- zemljiške gospode. svetovne vojne, zlasti pa od usta- znanih petih načel mirne ‘koeksi- sednik ministrskega sveta Mon- V letih minule vojne so juna- novitve ljudske republike Kitaj- stence. golske ljudske republike Jumza- ški sinovi in hčere Jugoslavije sJce se je zunanji položaj naše de- Vendar pa naši napori dosti- pod vodstvom jugoslovanskih ko- žele okrepil kakor še nikoli po- krat zadevajo na ovire, ki jih de- : ''(V • .. >Dovolite mi, da v imenu vlade munistov s tovarišem Titom na prej. Zdaj naša ljudska republika lajo posamezni krogi nekaterih Mongolske ljudske republike in čelu bili požrtvovalni boj za °b vsestranski podpori socialistič- držav. Zaradi njihovega negativ- vsega mongolskega naroda spo- osvoboditev svoje domovine izpod nih dežel v celoti usmerja svoje nega stališča je Mongolska Ijud-ročim vam in prek vas vaši vladi fašističnih osvajalcev. Naše ljud- napore na mimo izgradnjo, na ske republika, suverena demo-ter vsem narodom Jugoslavije stvo je z veliko pozornostjo iz P°t v socializem. kratična država, še zmerom zunaj tople bratske pozdrave. daljne Azije spremljalo junaški Naše ljudstvo je z zadovolj- Organizacije združenih narodov. Od srca se vam zahvaljujem boj jugoslovanskih narodoD. Kot stvom pozdravilo ureditev prija- Menimo, da je treba tej krivici za prisrčni sprejem naše delega- sad svojega žilavega boja in ve- teljskih stikov med Mongolsko napraviti konec. Naše miroljubno ljudsko republiko in Federativno ljudstvo je polno neomajne volje ljudsko republiko Jugoslavijo, in težnje, da bi njegova domovi-Razvoj in krepitev teh, stikov na postala članica te velike med-ustrezata koristim in splošnim narodne organizacije, da bi še ciljem naših narodov, kar izvira širše sodelovala z drugimi dežela-iZ' politike miru in prijateljstva, mi za mir in napredek. Uporab-ki jo uveljavljata naši državi. Ijam to priložnost, da izrazim Naš prijateljski obisk, naša sre- priznanje in hvaležnost vladi Fe-čanja in izmenjava misli o vpra- derativne ljudske republike Ju-šanjih, ki zanimajo obe deželi, goslaoije, ki skupaj z miroljubni-bodo nedvomno koristila krepitvi mi državami podpira našo deželo prijateljstva in sodelovanja med p njenem prizadevanju, da posta-našima dvema deželama. ne članica OZN. V svoji zunanji politiki Mon- Dovolite mi, da od srca želim golska ljudska republika enako vladi in prijateljskim jugoslo-kakor Federativna ljudska repu- vanskim narodom nadaljnjih no-blika Jugoslavija in druge dežele vih uspehov v izgradnji socia-teži za mirno koeksistenco in lizma in krepitvi miru mednarodnim sodelovanjem. Via- Dovolite mi, dragi tovariši, da da Mongolske ljudske republike dvignem to čašo na zdravje predse zavzema za ublažitev medna- sednika Federativne ljudske re-rodne napetosti, za prepoved po- publike Jugoslavije tovariša Tita, skusov in uporabe atomskega na zdravje tovariša Rankoviča in , . , , orožja, za omejitev oborožitve in drugih voditeljev Federativne cije, za tople besede, naslovljene like zmage svobodoljubnih sil števila oboroženih sil. Vlada ljudske republike Jugoslavije, za na naso deželo in nase ljudstvo, nad fašizmom so si jugoslovanski Mongolske ljudske republike si prijateljsko jugoslovansko ljud. Mongolsko ljudstvo goji čustva narodi priborili svobodo in ne- prizadeva za ureditev in razvoj stvo, za bratsko prijateljstvo na-odkntosrcnega prijateljstva m odvisnost svoje domovine ter stikov in vezi z drugimi deželami rodov naših dveh dežel!< simpatij do narodov vase dežele, ustanovili svojo ljudsko demokra- mm », ■> ' s ■ :• -v > * V 2itna polja tudi v nekdanji mongolski stepi: mongolska zadružnika ocenjujeta njih letošnji donos no zgodovino junaškega boja proti stoletnemu tujemu za tir a- Pokisttmski veleposlanik v Ljubljani Jugoslovanski narodi imajo slav- tično državo. Mongolski narod je 1 od srca pozdravil to zgodovinsko zmago jugoslovanskih narodov. Delovni ljudje Mongolske ljudske republike se odkritosrčno vesele uspehov in zmag jugoslovanskih narodov tudi v njihovem Ljubljana, 27. avg. Danes se mirnem ustvarjalnem delu. je mudil v Ljubljani veleposla- Po osvoboditvi je Federativna nik Pakistana v Bernu g. A. M. ljudska republika Jugoslavija Malik, ki je akreditiran tudi v •••’ - - Beogradu. Dopoldne je bil v sedniku OLO Ljubljana ing. Kle- ter''likvidirala veleposest- menčfču, potem pri podpredsed- nUko kapitalistično zemljiško po-niku Izvršnega sveta Stanetu sest. Jugoslavija, ki je uspešno Kavčiču in pri podpredsedniku obnovila d vojni razrušeno narod-Ljudske skupščine dr. Ferdu no gospodarstvo in zgradila nova Kozaku. Popoldne pa si je ogle- industrijska podjetja, v tem okvi-dal naš muzej NOB. ru tudi težko industrijo kot pod- Ceprav je veleposlanik M*- lago socializma, gre vztrajno na-lik že večkrat potoval skozi Slo- prej po poti gospodarskega in venijo, se je sedaj prvikrat usta- kulturnega napredka. S svojo vil v Ljubljani. Iz Ljubljane je miroljubno politiko Federativna z družino odpotoval na Bled, ljudska republika Jugoslavija kjer bo ostal nekaj dni. Obiskal prispeva k razvoju mednarodnega bo še nekaj drugih krajev Slo- sodelovanja ter h krepitvi miru venije. Na sejmu v Novem Sadu A7ooi Sad, 27. avg. (Tanjug).—! ga kmetijstva, zlasti za donos io bili danes pšenice in koruze. Posebno pozor- Mongolski državniki so popoldne v Novem Sadu. Ogle- nost gostov je vzbudil grafični dali so si tamkajšnji kmetijski prikaz bodočega prekopa Dona-sejem. Spremljali so jih Moma va—Tisa—Donava. Številni obi-Markovič, veleposlanik Veljko Mi- skovalci sejma so toplo pozdravili čunovič in generalmajor Petar državnike iz daljne prijateljske Matič. Na sejmišču sta jih spre- dežele. Po ogledu razstavnih pro- za- Beoeradu Dooolrine ie bil ns ures”lčlj? vellk° socialno in go- jela predsednik Ljudske skupšči- štorov so priredili gostom SS« * -“*•** _ . .__________jei Cedenbal se je zelo zanimal Z velikim veseljem smo prišli, za razstavljene kmetijske pridel- da se seznanimo z življenjem ju- i USPEŠEN. POSKUS s sovjetsko medcelinsko raketo in varnosti narodov. Pot mongolskega ljudstva Vznemirjenje v ZDA in Veliki Britaniji — Seja britanske vlade Nov element v pogajanjih o razorožitvi Moskva, 27. avg. (TASS). V skladu z znanstveno-raziskoval-fiirn programom so uspešno opra-vili poskuse z medcelinskim us-'fierjevanim izstrelkom kakor tudi z atomskimi orožji. Pred nekaj dnevi so izstrelili daljnomet-medcelinski usmerjevani izstrelek, ki je letel v veliki višini *®lo daleč ter je pristal na vna-Pfej določenem mestu. Ta poskus je dokazal, da je moč ta ::: mm \ Mongolski narod, ki si je priboril svobodo in neodvisnost kot sad zmage ljudske revolucije j leta 1921, je stopil na svetlo pot i napredka in uresničil v svoji de- želi najvažnejše socialne in gospodarske spremembe. Na tej poti so čakale našo deželo velike težave v zvezi z likvidacijo fevdal- rati vesti o poskusih z usmerjeva- |,nim izstrelkom so zdaj začeli Kon- ne zaostalosti, ki je zahtevala nim izstrelkom v Sovjetski zve- j struirati nov izstrelek »Titan«, ki nujno mobilizacijo znatnih sil in zi. Judi ameriško zunanje ter j naj bi ga zgradili v šestih mese- sredstev za zaščito dežele pred obrambno ministrstvo nista ho- J cih. Kakor računajo, bo lahko zunanjo nevarnostjo ter uposta- tela v tej zvezi ničesar povedati, J letel okrog 8000 km daleč vitev nujno potrebnih pogojev za ke in stroje in za razvoj našega j goslovanskih narodov. Prepričani vtem ko je senator Simington, | Britanska vlada je imela da- nagel razvoj proizvajalnih sil v kmetijstva. Gostje so si ogledali | smo, da bo naš obisk okrepil pri- bivši načelnik ameriških letal- j nes sejo, ki ji je predsedoval mi- deželi. Vse te težave smo prema- razstavne prostore vseh naših re- j jateljstvo in sodelovanje naših skih sil, izjavil, da je sovjetsko (nistrski predsednik Macmillan. gaji z vztrajnim delom, in po- publik. Cedenbal se je posebej narodov. poročilo o tem poizkusu -skraj- ‘ Politični krogi sodijo, da so na zrtvovalnim bojem našega ljud- zanimal za letošnje uspehe naše- i Sejem je lep. Menim da ie to ni korak v propagandnem izko- ! se^i razpravljali o sovjetskih ve- Mlada mongolska industrija: prizor z dela v tovarni obutve v Ulan Batoru riščanju tega orožja«. Pripomnil steh o najnovejšem poskusu z . - ___________________________je, da Američanom sicer ni mo- ™rjevanim izstrelkom. O tem izstrelek usmeriti v kateri koli goče preveriti resničnost sovjet- sestanku vlade uradno niso m- del sveta. skih vesti, da pa so se podobne ( London, 27. avg. (Reuter) — vesti v preteklosti zmeraj izka- Pfedstavnik britanskega zunanje- zale za resnične. Po neuspelem ministrstva ni hotel komenti- ameriškem poskusu z usmerjeva v preteklosti zmeral irka-1 Vest’ da ima SZ usmerjevane 1 i-trelke, ki lete na velike da- Z VSEH STRANI SVETA Dulles omalovažuje pomen sovjetskih medcelinskih raket Washington, 27. avg. (Reuter), predlog, naj bi zgornji sloji ozrač- ZDA SOVJETSKA LETALA NA AMERIŠKIH LETALIŠČIH SZ NAGLE HECNE ZVEZE Moskva, 27. avg. (Tanjug). Na progi sodelovanju med narodi. Tu je razstavljenih mnogo kmetijskih strojev, opreme in orodja, med katerimi lahko kmetje in kolektivna gospodarstva izbirajo. Kakor so nam rekli, so tu razstavljeni najboljši uspehi Najboljši do- o vaši živinoreji, bi jo premije. Tudi to je dober ljave, je zbudila v Londonu veliko pozornost. Časniki na široko poročajo o tem in preudarjajo, da Washington, 27. avg. (Reuter), vlada GoriU-Kaian na voigi je začela voziti način za povečanje dela in poleta celo ZDA in Velika Britanija ni- J* Privolila, da bosta v začetku pri- potnlika todj«. ki pluje s povprečno nndalmii njmreJeb in mata takšnih irstrplknv Pri tom hoflnJega meseca pristali na newyor- hitrostjo 70 km. Podobne ladje, ki vzdr- telim nadaljnji napredek m lansmn izsirelKOV. rri tem s^em ietailsjsu dve S0Vjetski potniški *«JeJo zdaj redni potniški promet sa- razvoj tako kmetijskim zadru- ’ se nain°vejšl ame- letali na reakcijski pogon, z njima se m7 J* Volgi, bodo kmalu plule tudi po gam kakor tudi vsem kmetoval- »•lin !__1____ lin »_____nfitfllin VPi' Hh mlrah ir B7 ... _ * riški daljnousmerjevani izstre- 1,0 pripeljala sovjetska delegacija - os,allh večjih rekah v sz. niiuPnj V let0Šnjem iU' niju ni obnesel ter se je v zraku svetovni vojni je ameriška vlada zdaj vnel in padel o morje. Kakor J™1? dovolila sovjetskim letalom, da BOLGARIJA GOSTJE IZ UKRAJINE ^ ___ _ _ ^ (_____________________ ^ ___—„ —__________________ _ „ - - “ uvtuuia auvjcianau n wiuni, ua Zunanji minister Dulles je danes ja skozi katere lete taki izstrelki,1 menijo diplomatski krogi v Lon- odo pristala na ameriškem letališču, izjavil novinarjem, da sovjetsko ne služili v vojne, temveč izključ- donu, utegne imeti sovjetski Poročilo o medkontinentalnem ba- no v miroljubne namene. In je uspeh neposredni vpliv na seda- •inističnem izstrelku ne bo bistve- pripomnil, da »ni razloga za dvo- nie razgovore o razorožitvi v °o vplivalo na »vojaško ravno- me o obstoju izstrelka, ki ga lah- Londonu. O tem so govorili tudi ^esje med Vzhodom in Zahodom«, ko usmerijo proti katerikoli točki na današnjem sestanku delegacij Mrazil je dvom glede naglega na- na zemeljski obli«, da je sovjet- zahodnih držav v ožjem razoro- Pfedka SZ v proizvodnji vodenih sko poročilo zelo skrbno sestav- žitvenem odboru OZN. Opazoval- Izjalovljeni »pohod« ^strelkov. Poudaril pa je, da so ^Da na razgovorih o razorožitvi v Londonu stavile konkreten Pojetta In Alicata v Zagrebu Zagreb, 27. avg. Člana direk «je CK ...................- ~ pajetta _____________ __________ budita na zasebnem obisku v J11-goslaviji, sta prispela z Reke v ^sgreb. Danes dopoldne sta *i ogle* ’ New Delhi, 27. avg. (Tanjug) V Trivandrumu je okrog 4000 IMOIU-. lvierui je se, aa je uu- oC katoliških križarjev uamss«, «. avg. (ueuter). Danes .. . “ *, »-------,-—■=>— lava tega poročila bržčas v zvezi konferenci načelnikov letalskih a.ern°nstriralo proti zakonu o na- so odpotovali v Moskvo trije sirski go- cl^a ln mnogo naših državnih vo« z razgovori o razorožitvi, s polo- štabov Britanske skupnosti. ^»nalizaciji dosedanjih zasebnih, «£ dit,e?j?v:. generalov, diplomatom ljeno, da lahko pomeni »mnogo pi mislijo, da bodo o sovjetskih in malo«. Menil je še, da je ob- raketnih orožjih govorili še na cem v povečanju proizvodnje in donosa ter produktivnosti živine, Slovesen sprejem v Belem dvoru bosta na povabilo CK KP Bolgarije pre- ~ bila svoj oddih v lr Bolgariji, s so- Mongolski gostje so se proti ve-vjetsklma funkcionarjema so prišli čeru vrnili v Beograd. Naš pred-tudi člani njunih družin. sednik in njegova soproga sta no- SIRIJA c°j v Belem dvoru priredila slo- SOVJETSKA poivtor Vesen sprejem, na katerem je bila Damask, 27. avg. (Reuter). Danes VS.8 m0ng°lska dr.žavniška delega. Sofija, 27. avg. V Sofijo sta prispela član prezldlja CK KP Sovjetske zveze ln prvi sekretar CK KP Ukrajinske republike Kirlčenko ter predsednik ministrskega sveta Ukrajine Kalčenko, ki Jemenski protest v Londonu Predvsem katoliških šol, ki so ®2“Vj0po£S? preS-' polit!Čn^ 5 d™gih javnih delav- prejemale posebne subvencije od sednik sveta za ekonomski razvoj si- cev ter tudl ves tuj1 diplomatski države. Skupine »križarjev««, ki so r^e Hasan jibaba. o podrobnostih so- zbor. vjetske pomoči Siriji se Se niso natan- žajem v Siriji in z bližnjim za-j sedanjem Generalne skupščine j Organizacije združenih narodov, j _ ____________________________________________________________________________________ ...a„ V odgovoru na vprašanje no- London, 27. avg. (AFP) le- qnB^*Zi'rane V L?UhV’ i0v,?0g/v?/lll> P^čakujejo pa“ da‘ bo noti V I.Sllhliffttn vinaripv o Ririii ip Dnllcc rQi,„i s0 Prišle IZ raznih krajev Kerale dobila Sirija od Sovjetske zveze stroje “ ¥ "!U|J‘ U,IU ------------- dinarjev o biriji je Dulles rekel, mensko poslaništvo v Londonu je na stroške Katoliške cerkve ki ln ‘etnično pomoč i s---------------- - italijanske KP Giancarlo da ZDA proučujejo razvoj dogod- znova protestiralo v britanskem ima v tej državi močn“ oporišče 140 mI11Jonov in Mario Alicata. ki se kov v tej deželi. Pripomnil le da zunanjem ministrstvu proti na- in je drLla dosl^ v ro —, bo posebni Eisenhowerjev odpo- padu britanskih čet, ki so iz kah n JI slanec Henderson, ki je zdaj v Adenskega protektorata vrirlp na f 30? '. .. , Turčiji, potoval tudi v Lib.ion Sjt! oMf b“ koSiT " ° 1 iom in nclro nnli ■ 1 • < J > edala mesto, potem pa sta v l ZKH govorila s člani Izvršba komiteja CK N. Sekuličem, jjfikom Spiljakom ter članic*o Soko •vrajačičevo. V njihovem s^rem-sta bila potem tudi v r°^cu, kjer so obedovali. um in druge dežele na Bližnjem lanske pehote so minuli" netek kl -le dvema lett V}a' °ltr0D-®P?dlj kraj’ Baj zasebnih" fo" uprave v S2 jih artilerija, šolah silijo učitelje, da podpisi Me dami izmenjal misli o Siriji. do. Podpirali " so sonNš\l\Pudfav Egipt in°sfrijj^e Jfrebivafstvom % bifo m°ST fh° °’Vrejeman> ved Dulles odgovoril, da to ni izkiju- lev. Po tem napadu soTbntan- resniHHahi Pnn ^ dvom ? S mol8„Si.iZraZil P“ ^ t ^ ^ , g™ « večje subven: in tebnlčno pomoč v skupni vrednosti . , - - - Gostje so nocoj spet krenili na pot po naši državi. Odpotovali so malaja v Ljubljano. Na postaji so jih po- NEMCI HITIJO zdravili Aleksander Rankovič, Jo- Singapur, 87. avg. (Reuter). Bivši van Veselinov, Koča Popovič in hodnonemiki pravosodni minister druei Jutri ziutrai nricnolr. ir ritz Neumaier, ki bo Sl. avgusta v 8 “ T 2 J, J Pnspejo V glav- uala Lumpuru na proslavi malajske no mesto LR Slovenije, odondod eodvlsnosti zastopal svojo deželo, Je pa potujejo na Reko in v četrtek >o prihodu v Singapur izjavil, da bi hodo v 7aorphn v • •ahodna Nemčija rada pomagala Ma- , 8 Sloveniji w na »ji v Izkoriščanju njenih naravnih bo- Hrvatskem si bodo Ogledali glavne :;astev. 2e prihodnji mesec, ko bo Za- industrijske objekte nekatera hodna Nemčija ustanovila v Kuala kmeti iska L ‘ , f Lumpurju svoje veleposlaništvo, bodo " , posestva in kulturne odpotovali na Malajo zahodnonemiki znamenitosti. Potem se spst vrne-tehnlkl in gospodarski strokovnjaki. jo V Beograd. SEJA ZDRUZENJA JUGOSLOVANSKIH POMORSKIH PRISTANIŠČ ZA 27 ODSTOTKOV POVEČAN PROMET Ploče, 27. avgusta. — V Pločah je bila seja Združenja jugoslovanskih pomorskih pristanišč, ki so ji razen članov Združenja prisostvovali tudi prestavniki Zvezne prometne zbornicc in Sekretariata za promet in zveze Hrvatske. Člani Združenja in gostje so se v Pločah seznanili z dosedanjimi uspehi v razširitvi in izkoriščanju pristaniških zmogljivosti, ogledali so si novo obalo ter odpošiljanje in sprejemanje novih tovorov preko Ploč. Ker je to naše najmlajše jugoslovansko pristanišče, so njegovi uspehi presenetljivi — so Zabeleženo To ne koristi stabilizaciji tržišča Ena izmed velikih nalog našega gospodarstva je stabilizacija tržišča, zlasti tržišča t kmetijskimi pridelki. Preskrba mest in industrijskih središč ije d zadnjem času povsod n ospredju. Podjetja in trgovine s kmetijskimi pridelki so dobile različne olajšave, med drugim je bila znižana tudi prevozna tarifa na železnici ■za 50 "h, in sicer za prevoz ►pokvarljivih pridelkov; razen tega so dobila podjetja različne olajšave za hladilnike itd. Vsem tem prizadevanjem (>skupnosti navkljub pa nekatera podjetja nadaljujejo s staro prakso in poslujejo predvsem tako, da varujejo svoje koristi, včasih celo v nasprotju s koristmi skupnosti. Tako Ti. pr. nekatera podjetja za 'preskrbo mest in industrijskih središč še naprej razvijajo verižno trgovanje, preprodajo blaga itd. Zvezni inšpekcijski organi so n. pr. ugotovili, da nekatera beograjska podjetja kupujejo krompir v Sloveniji, a ne za preskrbo beograjskega prebivalstva, pač pa da prodajajo v druga mesta, da kupuje n. pr. jajca v Doboju in jih prodaja v Titogradu, neko drugo podjetje je kupilo na Reki južno sadje in namesto, da bi z njim oskrbelo tržišče na tvojem področju, ga je prodalo drugemu grosističnemu skupnost dala za boljšo preskrbo potroinih središč. Tak- šen način poslovanja je o nekaterih podjetjih zavzel precej velik obseg. Tako je n. pr. podjetje >Prolečet iz Beograda, ki bi moralo predvsem skrbeti za preskrbo beograjskega prebivalstva, v minulih treh mesecih imelo tri četrt svojega prometa z drugimi grosisti in samo eno četrtino za preskrbo neposrednega tržišča. Od vseh strani je slišati, da so se podobni pojavi razbohotili. Ti pojavi so seveda škodljivi. Nujno pa bodo morale vmes poseči tržne inšpekcije in tako onemogočiti, da bi se tako škodljivo trgovanje še bolj razpaslo. S. R. 1 menili člani Združenja, predstavniki pristanišča, prometne zbornice, Sekretariata za promet in ostali gostje. Na omenjeni seji so razpravljali tudi o več perečih vprašanjih pomorskega gospodarstva Jugoslavije. Predvsem so govorili o nadaljnji razširitvi pristaniških zmogljivosti in o nabavi pristaniške mehanizacije za vsa jugoslovanska pristanišča. Po razpravah o ponudbah Italije, Madžarske in Češkoslovaške je Združenje sklenilo za zdaj sprejeti ponudbo Češkoslovaške in skleniti z njo pogodbo o dobavi več nosečih mostovnih in avtomobilskih dvigal. Ko bo Češkoslovaška dobavila pristaniško mehanizacijo, bodo v naših mehaniziranih pristaniščih odpravljene številne težave, ki izvirajo iz ročnega dela. To pomeni, da se bo delovni učinek znatno povečal, s tem v zvezi pa se bo tudi znatno pocenila voznina. PRECEJŠEN USPEH Ko so udeleženci seje razpravljali o doseženem polletnem prometu jugoslovanskih pristanišč, so ugotovili, da so naša pristanišča dosegla precejšen uspeh. Jugoslovanska pristanišča so v prvem polletju tega leta realizirala promet 4,775.628 ton blaga, kar je za 1,006.000 ton ali 27 odstotkov več kot v prvem polletju lanskega leta. Indeks povečanja prometa v prvem polletju tega leta znaša primeroma s prvim polletjem lanskega leta: za Ploče 148, Reko 127, Šibenik 128, Split 122 in Dubrovnik 136. Povečanje prometa pri tranzitu znaša 41 odstotkov, pri uvozu 31 »Srbija«, ena naših trgovskih ladij Se vedno raste Uroš Milenkovič iz Beograda velja za naj višjega človeka v Jugoslaviji. Zaradi izredne velikosti se Beograjčana pogosto menijo o njem, zlasti otroci kaj radi pretiravajo. Starši tega našega velikana, ki mu je 22 let in je visok 226 am, so povsem normalne rasti, prav tako tudi Uroševi starejši bratje. Zdravniki menijo, da bo fant še dalje rasel, vzroke pa iščejo v hipertrofiji ščitne žleze, ki razen drugih funkcij v človeškem telesu uravnava tudi rast. Zlasti pri nakupu obleke ima Milenkovič kar naprej težave, ker konfekcijske trgovine ne izdelujejo tako velikih hlač in suknjičev. Za obleko potrebuje 4,2 cm blaga, čevlji pa imajo številko 48,5. Čevlji, ki jih nosi zdaj, pa so mu že premajhni in bo kmalu moral kupiti večje. odstotkov, pri izvozu in razva-žanju pa 19 odstotkov. Na zahtevo Zvezne izvršne zbornice je Združenje jugoslovanskih pomorskih pristanišč, ko je razpravljalo o prometu z blagom prek solunskega pristanišča, na tej seji sklenilo, da je treba poprej sestaviti ekonomsko dokumentacijo in potem sprejeti dokončne sklepe. Združenje jugoslovanskih pomorskih pristanišč je odobrilo ši-beniškemu pristanišču investicijski program izgradnje skladiščnih prostorov na obali. Na tej seji so razpravljali tudi |o delu komisij v zvezi z analizo I delovnih mest v pristaniščih. Ugotovili so, da so te komisije doslej | zaključile popise delovnih mest, j v drugi etapi bodo ta delovna | mesta razvrstile po stopnjah, v tretji pa bodo točkovale in popisale značaj objektov. Sklenili so, ! da bodo v zvezi z nadaljnjim delom teh komisij organizirali poseben seminar na Reki. Združenje je na koncu sprejelo sklep o obveznem zbiranju podatkov o delu jugoslovanskih pristanišč, ki bodo pomagali pri sestavi uredbe o pristaniško-trans-1 portnem delu. S. R. MALA STATISTIKA Konji in avtomobili 0 Ko beremo, da ponekod v tujini prirejajo posebna zborovanja, v katerih zahtevajo, naj ne izdajo mesta uradnih prepovedi, da ne smejo konji na cesto, si težavno zimislimo, da se Je zares že bistveno spremenilo številčno razmerje med konji in avtomobili in so konji le še v napoto v burnem motornem prometu. A tudi v kmetijstvu jih izpodrivajo stroji, ki imajo sto prednosti. 0 Koliko je pravzaprav ie konj v Jugoslaviji in koliko je že avtomobilov? 0 Dne 15. januarja letos ]e bilo v državi l,307.600 konj; v to število so všteta tudi žrebeta. Število se približuje stanju 1. 1931, ko sl jih našteli 1.333.000. In kaže počasno, a vztrajno naraščanje, saj Jih je Mio 1. 1949 le 1,050.000. Seveda Je treba šteti kot delovne konje le tiste, ki so start vet kot 2 leti ter niso namenjeni za prl-plod. Teh je bilo v začetku leta 1957 1,100.000. 0 Kako pa Je z avtomobili? Znani so le podatki za vozila, ki jih registrira Državni sekretariat za notranje zadeve. Po teh podatkih je bilo konec 1. 1956 v državi 62.227 motornih vozil in 6463 prikolic naslednjih vrst: avtobusi 2701 avtomobili 14.664 \ prikolice 16 motorna kolesa 15.586 kamioni 21.11? prikolice 6447 traktorji 6134 posebna vozila 2030 • 0 Skupno je bilo v Jugoslaviji 32.951 potniških motornih in 27.246 tovornih vozil. Kot posebna vozila so mišljeni gasilski, reševalni in podobni avtomobili. 0 Število avtomobilov vseh vrst se naglo dviga Res se stanje osebnih avtomobilov šele 1. 1956 Jreseglo predvojno stanje, saj Jih e bilo registriranih 1. 193» Je 13.561. Zato pa se je visoko dvignilo število avtobusov In predvsem kamionov, ki jih Je Mio pred vojno le 4286. • L. 1949 so našteli v državi 37.055 motornih vozil (brez traktorjev), med katerimi Je bilo razen kamionov največ motornih koles. 9 Zanimiv Je porast števila vozil od 1. 1955 do 1. 1956. Največ, in sicer za 2000 se Je dvignilo število osebnih avtomobilov, vsekakor bo v letošnjem letu ta porast še znatnejši. 0 Ce sedaj primerjamo število konj in avtomobilov, moramo reči, da imajo konji veliMo premoč, ki Jo bodo verjetno obdržali še precej časa. 2al ni znano, kakšno silo ima obstoječi av-tomoMlski park, ker bi lahko potem primerjali »naravno« in »bencinsko« konjsko silo. • Od 1. 195« dalje se je odnos med številom konj (nad 2 leti) in avtomobilov počasi, a stalno boljšal v korist avtomobilov. Na looo konj je prišlo motornih vozil: 1950 42 1951 31 1952 43 1953 50 1954 49 1955 52 195« 57 Razen tega lahko Izračunamo isto razmerje po ljudskih, republikah konec 1. 1956. Rezultat je odvisen od števila konj, ki jih je ponekod zelo mnogo (Srbija, Hrvatska) in drugod malo (Crna gora, Slovenija) ter od števila motornih vozil, ki so tudi neenakomerno porazdeljena. Razmeroma mnogo jih je v Sloveniji (konec leta 1956 14.369) in nulo v Bosni in Hercegovini (6180) ter Makedoniji (3111). Zaradi tega v tej primerjavi Visoko vodi Slovenija! Slovenija 2*6 Crna gora 7* Hrvatska 51 Srbija «1 Makedonija 45 Bosna la Hercegovina 32 ZANIMIVA TURISTIČNA DEJAVNOST »Plovni tabor« je zaplul v Beograd Beograd, 27. avgusta. — Ondan je -Plovni tabor« zaplul v Beograd. V njem je 332 jugoslovanskih, češkoslovaških in madžarskih turistov in športnikov, ki so na svojih kanujih, kajakih in čolnih vseh vrst v 15 dneh prepluli 899 km po Donavi navzdol — razdaljo od Bratislave do Beograda. Ekipa Jugoslovanov, td jih je skupno 32, je imela še za 60 km daljšo progo, ker je krenila z Dunaja. Potem ko je več kot 100 čol- slovanske ekipe je star 67 let, ne-nov, ki Jih je spremljalo nekaj ki Madžar pa jih ima 60, tako da ladij, prispelo na obalo pri dijaškem kopališču v Beogradu, so začeli člani -tabora-« takoj postavljati taborišče pod visokimi topoli in jablanami. Nato so sklicali zborovanje, na katerem so predstavniki Kajakaške zveze Srbije pozdravili Čehe in Madžare in jim zaželeli ugodno bivanje ,v Beogradu, cilju njihovega potovanja. Cehoslovaki in Madžari ostanejo v našem glavnem mestu štiri dni, potem pa se bodo z vlaki in ladjami vrnili domov. MNOGO LEPIH VTISOV... »Plovni tabor« je bolj turistična kot pa športna prireditev. Zato je v njegovi sestavi veliko število motornih čolnov, udeleženci »tabora« pa niso samo mladi ljudje, med njimi je tudi več starejših. Eden izmed članov jugo- sta ta dva najstarejša mednarodne regate. člana te Člani »plovnega tabora« so s svojega potovanja odnesli vse polno vtisov. Pripovedovali so nam o lepih plodnih obalah Donave, zlasti pa jih je navdušila obala Donave okrod Višegrada na Madžarskem, kjer stoje stare trdnjave in so postavljena lepa naselja, nadalje obala ob vhodu v Budimpešto z vilami, obdanimi z zelenjem, in j številnimi športnimi objekti. Ka-1 kor Madžare in Cehoslovake, je V kajaka tudi Jugoslovane očarala lepota obale Donave okrog Apatina in na obronkih Fruške gore v naši državi. »Tabor« je preplul to progo v osmih etapah. Ob koncu vsake etape so se udeleženci odpočili v taboriščih, ki so jih takoj P°' stavili na obali. Slednji udeleženec »tabora« je imel svoj šotof. spalno vrečo, hrano in vse druge potrebščine. V taboriščih so se prav lepo zabavali s pesmijo in plesom in so seveda kurili obvezne taborne ognje. ...PA TUDI RAZBURLJIVI DOŽIVLJAJI Skozi Budimpešto je plul tabor v urejenih vrstah po pet čolnov. Tako urejen je plul nad 13 km. Enako je bilo v Novem Sadu. Udeleženci »Tabora« pa imajo razen lepe in ugodne zabave za seboj tudi več razburljivih doživljajev. Dva Jugoslovana sta se s svojim kanujem trikrat prevrnila in se okopala v vodi. Prvič in drugič je šlo vse srečno, toda ko sta se tretjič prevrnila, sta iz-gubila v valovih vso svojo opre* i mo. CVVNNNNMNN1« »XXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXY«.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVV.\V' PISMO Z NOVOSADSKEGA SEJMA Spodbuda za nova prizadevanja Slovenija je zastopana na letošnjem novosadskem sejmu mnogo bolj kot minula leta. Ne le da razstavlja cel paviljon govedi iz severovzhodne Slovenije, s Kočevske ln z Gorenjske, ki s svojo kvaliteto privlači pozornost obiskovalcev, marveč Imajo tudi naš semenski krompir, sadje, povrtnine, različne vrste žit, hmelj, vino, mlečni proizvodi in živinska krma zelo pomembno mesto na sejmu. Tudi Crna gora sodeluje letos na sejmu mnogo močneje kot kdaj koli poprej. Tobak, med, ribe in razni ribji izdelki, eterična olja, sveže in predelano južno sadje, zdravilna zelišča in drugi razstavljeni predmeti govore, da kmetijstvo tudi v tej republiki dosega vedno lepše uspehe. Prav isto lahko rečemo tudi o Bosni in Hercegovini. Razerv lepega števila živine razstavlja papriko, paradižnike, sadne predelave, med, ‘ volno, sir in še vrsto kvalitetnih, kmetijskih produktov. Poseben paviljon je posvečen pšenici. Okrog šestdeset primer- j kov pšenice, s katerimi so v j zveznem nagradnem tekmovanju i dosegli letos največje uspehe, po-’ živa naše kmetovalce, naj v bo-. doče sejejo najbolj donosne vrste, l da bomo pridelali člmveč žita.1 da bomo čimbolj krili svoje potrebe. Pri vsakem vzorcu so podrobna navodila, kako je bila zemlja obdelana in kaj vse so storili, da so bili doseženi taki uspehi. ■ PRVOVRSTNE PASME 2IVINE Največji del zaprtega prostora na sejmišču zavzemajo paviljoni, v katerih je razstavljeno blizu 3500 kosov prvovrstne živine. V osmih paviljonih je prikazana kvalitetna goveja živina, od tega v šestih razstavljajo domači živinorejci, v dveh pa Avstrijci, Holandčani, Švedi, Danci in Če-hoslovaki. Kvaliteta je večinoma odlična, mlečnost precej visoka. Med drugim je Holandija razstavila kravo frizijske pasme, ki daje 7320 litrov mleka na leto. V štirih paviljonih so razstavljene izredno kvalitetne svinje raznih vrst. Poseben paviljon je za konje, med njimi so tudi naši lipicanci, in dva paviljona za ovce. Pri ovcah vidimo že uspehe prizadevanj naših kmetovalcev, da bi imele čimveč, čimbolj-še volne. Slabe vrste postopoma zamenjujejo z boljšimi, prav tako so pa tudi precej dosegli s križanjem domačih ovc s kakovostnimi vrstami. V posebnem paviljonu so razstavljene izbrane kokoši raznih vrst. Pri vsaki Je omenjeno, kolikšna je njena teža in koliko jajc znese na leto. Glede nes-nosti so med najboljšimi Jerebi-časta Italijanka s 180 do 250 jajc letno, Štajerka s 180 do 200 jajc ter saseks s 180 do 220 jajc. Razen tega so razstavljene race, gosi in pure odličnih vrst. Niti našim, niti tujim razstavljavcem ne bo težavno najti kupce za živino. Na sejmu so namreč vsak dan avkcije za živino, in sicer po posameznih vrstah in pasmah. Prodajajo po licitacijskih načelih, cene pa so v skladu, s položajem na trgu. Ti paviljoni obiskovalca prepričajo, da smo doma v živinoreji precej dosegli. Sejem bo gotovo prispeval, da bo odšla kvalitetna živina tudi tja, kjer je doslej niso imeli, tako da bo kvaliteta živine napredovala v vseh naših krajih. Prav tako pa sejem, zlasti glede živinoreje, veliko pomaga kmetovalcem k razgledanosti, k smislu za napredek. SODELOVANJE KMETIJSTVA Z INDUSTRIJO Tudi naslednji paviljoni govore o našem prizadevanju za večjo količino kmetijskih produktov in boljšo kvaliteto in o tem, da moramo to, kar nam narava nudi, čimbolj uspešno izkoriščati. Vojvodina si prizadeva razširiti hmeljišča. Zlasti v zadnjem letu je dosegla precejšen napredek. Potrebno Je več in boljše sladkorne pese, kajti potrošnja sladkorja se je povečala od predvojnih 6 kg na osebo na več kot 11 kg. Potrebno je več čebel, čebelnih panjev. Do 1961. leta naj bi jih pomnožili za blizu 60 odstotkov. Poseben ribiški paviljon nas spodbuja k prizadevanju, da bi naše sladke vode dajale več rib na trg. Sejem ima še prav poseben poudarek na večjem sodelovanju kmetijstva z industrijo, med drugim še posebej s konzervno industrijo. Kmetijski produkti ne smejo propadati, vse je treba izkoristiti, še posebej pa mora konzervna industrija skrbeti za večji asortiment. Nazoren primer, da so bili na tem področju že doseženi pomembni uspehi, kaže tudi vojvodinska industrija, ki je še leta 1952 dajala na trg le nekaj vrst svinjskih konzerv, zdaj pa jih že skoraj devetdeset. Mnogo naših kmetijskih produktov je zaželenih na tujih trgih. Zato sejem neprestano govori tudi o tem, kako so posamezni predmeti važni za izvoz, kako imamo tu velike možnosti, ne da bi zaradi tega trpelo notranje tržišče. Več iznajdljivosti, več različnih proizvodov, boljša in vabljlvejša ombalaža, zlasti to je potrebno, da bomo povečali naš izvoz. IZREDNE M02N0STI ZA VINOGRADNIŠTVO Na sejmu so seveda razstavljena tudi najrazličnejša umetna gnojila, sredstva za zaščito rastlin, veterinarske priprave in zdravila. Domača in tuja industrijska podjetja so razstavila proizvode, ki so namenjeni kmetijstvu, med drugim naprave za vinogradništvo, kletarstvo, ter za predelavo in shranjevanje sadja in povrtnin. Domača živilska industrija, ki nastopa skupno, priča o kvaliteti in precejšnji izbiri proizvodov. Vinarska razstava ima vzorce z raznih vinogradniških področij Jugoslavije. Diagrami govore o tem, da proizvede Jugoslavija I letno 41.000 vagonov vina, od te-1 ga v Srbiji 41 odstotkov, v Hr-vatski 43 odstotkov, v Sloveniji pa 11,5 odstotka. Izvozili pa smo leta 1953 nekaj nad tisoč vago-| nov, leta 1955 pa nad 2500 vagonov vina. So pa še izredne možnosti, da bi proizvodnjo grozdja in vina povečali, zlasti z novo, plantažno ureditvijo vinogradov. Letos razstavlja na celotnem sejmišču nekaj nad dva tisoč domačih kmetijskih razstavljavcev in nad 160 tujih, medtem ko jih je bilo lani 70. Najbolj Je zastopana Zahodna Nemčija, ki ima poseben paviljon, v katerem so kmetijski stroji za obdelavo zemlje in razna krma za prehranjevanje živine, umetna gnojila in veterinarski preparati. Sledi ji Italija s 27 razstavljavci; le-ti razstavljajo kmetijsko mehanizacijo. Češkoslovaška ima manj mehanizacije in več živine. Holandija ima semenski krompir, govedo, mleč-ine proizvode. Med tujimi raz-|stavljavci so tudi Francozi, Bol' gari, Vzhodna Nemčija, Avstri* ja, švedska in Madžarska. TE2AVE S PROSTOROM Vedno več je razstavljavcev, zato pravijo na sejmišču, da imajo velike težave s prostorom. Pra' vijo, da ima mednarodni novosadski kmetijski sejem lepe perspektive, zaradi tega pa ga bo potrebno razširiti. V naslednjih treh letih ga nameravajo povečati za šestkrat. Naposled še: kot je letošnji novosadski sejem pomemben kot manifestacija našega kmetijstva, kot spodbuda za nova prizadevanja, tako bo prav gotovo — vsaj tako pričakujejo razstavljavci ko* obiskovalci — tudi komercialno uspel. I. 8. Tudi tuja podjetja za Izdelovanje kmetijskih strojev razstavljajo na novosadskem sejmu IZ DELA HIGIENSKO-TEHNICNE ZAŠČITE V »ISKRI« Brez zdravja ni delavnih in srečnih ljudi svojcev služil izrazito po-delavcev in njiho-Porodnišnici, ki je doslej preko ginekologov pokazala razumevanje za naše delavke, bomo skušali pomagati, da dobi kolposkop, nov, sodoben instrument za ugotavljanje ženskih rakastih obolenj.« k Higiensko - tehnično zaščito, lih delavcev. Zaradi značaja pod-j Jetia in delovnih pogojev, pred-! vsem pa varnostnih ukrepov in nove oblike zdravstvene in higi-1 lovni pogoji vplivali na pojav ^matičnega proučevanja^ higi- enske zaščite, ki zaslužijo posne- obolelosti zaposlenega delavca ali nsko-tehnične službe, je število manje pri mnogih delovnih ko- > delavke. Ker je v podjetju zapo-i na delovnih mestih vsako lektivih. ki so doslej brezbrižno slenih mnogo žena (42 %), so po- ^®tos so f° l- av^~ ali Pa zgolj z administrativnimi sebno skrb posvetili njim. V tes- j zdravstveno'" preventivo in” dru-la>- nezgod, ki so bile in drugimi neprivlačnimi meto- nem sodelovanju s Porodnišnico : ge oblike skrbi za delavce v iZnŠ? ^ačaja in je izguba de- dami urejali ta izredno važna so uspeli, da prihaja v obratno | kranjski »Iskri« smemo po sedata^ Zaril nj Jma.len' vprašanja. Z globokim prepriča- ambulanto tedensko dvakrat gi- j njih uspehih šteti med najboljše, »ma. (_e upoštevamo, da je v njem, ki se ni ustavilo le pri zu- nekolog, ki, je na razpolago zapo- : kar ie bilo doslei uctvarienpea na Ujetju zaposlenih 2800 delav- nanji deklarativnosti, da je slenim dekletom in ženam. Na tem ^odročju v našm lndustrii-v< je ta odstotek zelo majhen, zdravje prvi predpogoj za uspeš- občasne obiske pa prihajajo tudi skih podjetjih in gospodarskih or-Uspehi pri zmanjševanju in no del° v podjetju, so v »Iskri« drugi specialisti, okulisti,'interni-Preprečevanju nezgod na delov- že Pred leti ustanovili svojo sti itd. Zanimivo je, da so doslej nih mestih pa vodstvo podjetja, obratno ambulanto, ki sodi med odkrili zelo malo obolenj, ki bi »asti pa higiensko-tehnično služ- najlepše in najsodobneje oprem- jih povzročali neprimerni delov-b° niso uspavali. Pojavile so se Jjene v Sloveniji. ni pogoji. To navaja higiensko- V obratni ambulanti sta zapo- tehnično zaščito, da se zanima slena dva zdravnika, tri instru- tudi za zdravstvene in higienske mentarke in' tri bolničarke, dva razmere v delavskih stanovanjih zobna tehnika in dva dentista ter in domovih. Vodja higiensko-teh- Celjska atrakcija H V dneh razstav In pnredJitev »Ce- , , . , . _ ..... _ • _ . J** »57« so v Celju poskrbeli tudi ostalo pomožno osebje: Razen nične zaščite F. Božič je nagib ceii.v'iseben "}oini efekt. Razvaline rednih pregledov in pomoči, ki jo za to skrb utemeljil takole: »De- * faznlbafvntai "reflektor^; “efeno! ?ai,e ambulanta delavcem in de- lavec svojih osebnih problemov j?*Je in rumeno. Na severni steni lavkam v podjetju, so organizi-, in težav, ki jih porajajo pogoji ski w;ov':ga stolpa svetle4 celj- rali tudi posebne preglede spe- zunaj podjetja, kjer preživi 16 ur ‘f. Ob4kovSkZVcefjrtatesvltlot.nat cialistov, tako da že vnaprej pre- od celotnega dne, ne pušča pri posebno preseneča. Razvaline z Prečijo razvoj posameznih obo- \yatarju, ko prihaja v podjetje. * wimi stenaml' ki vsaka zase moli lenj. Higiensko-tehnična služba Nosi jih s seboj na delovno me-20l>°. Tud?°obiskova1c? sraisk^restav" se trudi’ da izsledke specialistov , sto. Zato nas mora zanimati, v ra«Je so v teh dneh zelo zadovoljni preverja na delovnih mestih in kakih pogojih živi, ker je to te- f. k. ugotavlja, ali so in v koliko de- sno povezano s podjetjem in proizvodnjo.« Glede tega so že marsikaj storili. Prevažanje z lastnimi avtobusi od tovarne k delavskim domovom in naseljem, je bila ena j prvih oblik pomoči zaposlenim, da se zaradi dolge, poti ne utrudijo. Skrb pa velja tudi članom delavskih družin. V zadnji akciji za cepljenje proti poliomyelitisu bo ganizacijah. dV V delavnici »Elektrokovlne« ▼ Mariboru Kuhinje za abonente Prehrane delovnih ljudi ni fnogoče izboljšati z eno I več zaposleno, a mora biti na samo kuhinjo, čeprav bi bila le-ta koristna - Brez sv°j,em mestu-da P£iprav* ??na posebnih stroškov bi lahko pomagala vsa gostišča kia ff ^ buriti, niso6 zme- raj polni. Zato je dovolj čas in Število delovnih ljudi, ki se jali iz vseh koncev v eno ali dve prostora, da bi v takšni kuhinji hranijo v' restavraciji Abonent v restavraciji. Tudi menze v pod- kuhali še za nekaj deset abonen-Mariboru, narašča. Sečlaj jih pri- jetjih ne morejo ustreči tistim tov, ne da bi zaposlili več ljudi haja h kosilu okrog 850, k ve- delavcem, ki prihajajo na delo z ali porabili mnogo več goriva. Ce čerji pa 200. Precej jih odnaša avtobusi in kolesi. Komu se ljubi so pripravljeni narediti uslugo kosilo na dom. Zmogljivost resta- hoditi tako daleč k večerji? Mimo delovnim ljudem, lahko nudijo vracije pa v normalnih razmerah tega pomeni vožnja z avtobusom abonentom hrano z zelo majhni-zadošča le za 600 gostov. Zato nove stroške. Obratne kuhinje mi režijskimi stroški ali skoraj ima uprava velike skrbi, kako lahko služijo samo tistim delav- brez njih. j postreči vsem abonentom, da bi cem, ki stanujejo blizu podjetja, Podobno menijo ali se strinja-1 bili zadovoljni. ostalim pa samo v omejeni meri. jo — vsaj pravijo tako — mnogi Vubliško cesto Šoštanj—Velenje, ki je zadnja leta preobreme-jTna> modernizirajo. Sredstva za popravilo se stekajo iz republi-( ega, okrajnega ter občinskega proračuna, precej pa je prispeval fli rudnik Velenjp. Bržkone bo cesta že letos dokončno modernizirana. Na sliki: delo na cesti Ali druge gostilne v Mariboru ne bi mogle razbremeniti Abonenta? S sedanjim poslovanjem ne, kajti razen postrežbe je za ljudi važna tudi cena. Večje število abonentov — okrog po 100 — upravniki gostišč. Prepričati bo pa treba še člane delovnih kolektivov, da bi sprejeli to nalogo. Pri Zavodu za napredek gospodinjstva pravijo, da bodo začeli Razen v nekaj restavracijah bi načrtno delati s kuhinjskim oseb- VSAKA GOSTILNA LAHKO KUHA ZA NEKAJ DESET' LJUDI v, r/,ni sWad imata le Velika kavarna in Za- se v vsaki gostilni lahko hranilo jem gostišč čez nekaj tednov, 2500 dolarjev. Na račun tega skla- i more, pri Majoliki pa kuhajo po nekaj deset ljudi po ustrezni ko bodo uredili nove učilnice. da j , cePlJ6m vsi otroci njiho- | okrog 40 enolončnic. Druga gosti- ceni. Kaj pravijo k temu gostinci? vih delavcev do šestega leta sta-■ ne pomenijo mnogo za pre- V Majoliki kuhajo 40 enolonč- rosti. Upravni odbor pa je sklenil,; hrano rednih gostov. Kranjske nic. Vodstvo obrata pravi, -da ta rauvcv ... ° na s Podjetja, ce- klobase, hrenovke in sendviči ne kuha ne poveča režijskih stro- iz takih živil, ki imajo visoko ka-piti tucn vse ostale otroke svojih morejo nadomestiti kosila, ostalo škov. V večini gostinskih obratov lorično vrednost in mnogo vita ♦„!,« vf -i ii1.! pa ie predrago. V Abonentu de- kuhinjsko osebje namreč ni pre- minov. J. p. lijo celodnevno hrano za 130 din, Med drugim ga bodo navajali na to, da ne bi pripravljalo samo mesne hrane, temveč predvsem Skupno bo tako cepljenih proti otroški paralizi 1600 otrok njihovih delavcev. Ko smo se pri vodstvu hlglen-sko-tehnične službe pozanimali, kakšne načrte imajo v pogledu zdravstvene zaščite svojih delavcev, nam j(f tov. F. Božič povedal naslednje: »Nabavili si bomo lasten r6nt-gen, kar je Delavski svet že sprejel kot postavko v investicijah podjetja za letošnje leto. Razen tega dobimo v kratkem svoj rešil- Od vsepovsod za kosilo samo pa računajo 75 din. To nam pojasni, zakaj toliko delovnih ljudi sili tja. Se zmeraj samo obljube Zavod za napredek gospodinjstva in Zveza ženskih društev v Mariboru se že od zime zavze- IZPRED MARIBORSKEGA SODISCA UBOJ V SILOBRANU V nedeljo, dne 7 aprila 1957 je bil i meščenec Anton Arh na rvhialm' i -------- —, Te dni je ta napad na Slivniški. . . nameščenec Anton Arh na obisku' cesti obravnavalo Okrožno sodišče v mata, da bi odprli še vsej eno pri svojih domačih na Dolenjskem. Mariboru. Anton Arh se je tako v podobno restavracijo. Gostinski ® popoldanskim Vlakom se je vračal preiskavi, kot na glavni obravnavi lokal *n Hm nhlinhili »a lt>tn- i i" lzstopil na Postaji Slivnica pri zagovarjal s silobranom. Njegove iiz- loitai so Jim OD1JUDU1 ze za leto , Mariboru. Takoj se je napotil proti; povedbe so bile zmeraj enake in so snjk april, a se sedaj ni prazen, svojemu domu, ko je zavil na glavno, bile v polnem soglasju z Izpovedbami Baje gostinsko podjetje še ni do- cesto proti Mariboru, je zaslišal, da vseh posrednih in neposrednih prič. bilo odroma 7£radilo drueeea lo- v?zlta » njim dva kolesarja. Oba Poškodovani Karel Jordan pa v svo-ozlroma zgraano drugega 10 sta razburjeno preklinjala ta ga po-. Jih izpovedbah m bil tako zanesljiv, Kala, kamor bi preselilo svojo zlvala naj se umakne, čeprav je Arh; zaradi česar je sodišče poklonilo vso »restavracijo-«. Pozneje so jim ob- , hodii tesno ob svojem desnem robu vero obtoženemu Antonu Arhu ta Je liubili spHnnln Travarno Jadran IH ceste. Neznanima kolesarjema je mir- smatralo, da je Karel Jordan manj « t j ii u Ino odgovoril, da iimata dovolj pro- verodostojen. Zato je sodišča sle, Združenje rezervnih offlcirlev v morali, S tipen- cbčtal so zabeleitai 89 odsotni učni Ce kolektiv dobro gospodari - Mesarič, strojni ključavničar v neki da Je bii v tem primeru podan pre- Slovenški ukinili. j. uspeh, čeprav imajo največ zdrute- brez izeuhp! — nodlptia ni mnsn- mariborski tovarni in Karel Jordan, koračen silobran, saj Anton Arh na Pr‘I®ja ,pf^T _ „ . . , nih razredov. Tudi sicer so na osnov- ?‘n„f,UDe! “ .^0g0T gojenec 2elezničarske šole v Mari'- bi smal kar na slepo udarjati z no- S? 1 n n HiH? I Polletni plan presegli nlh Šolah dosegli zadovoljiv napre- . gasilno ukiniti. Tudi delovni boru. Tudi ta dva sta bila na obisku žem. Sodišče je vse te okolnosti upo- Niu jLA Ser ital le kaoeten ivJ Tovarna kemične in lesne indu dek' ?La8tl 3* t0 vWet' v Prvih štirih ljudje imajo SVOje pravice. Dobiti »ta se očlvldno zelo nataknjena števalo, zlasU je tudi upoštevalo, da ^ govori' n hftrtrf na&ivf ^Tu«,?S razredih. V murskosoboškem okraju bi morali v«sp tisto kar iim v YraCala domov- Antona Arha ita za- je bil Arh napaden In da je svoje #t6tl okim»t/?Hu 1 ^ UL ^ )e leto* končalo obvezno šolanje .. vse tisto, Kar Jim Je v 6ela po,novno zmerjati. Arh ju je dejanje obžaloval ter ga zaradi pre- "° volno bili . tnllh 1M8 ufencev ali 7 odstotkov od sedanjih pogojih možno nuditi, prosil, naj ga pustita naprej, prepir koračenega silobrana obsodilo na 7 ^jem želo zadovoi J n? Ssi £££& ^5^P,^8*_«_tevii*5oi.kih _otrok. K Čeprav vsega ne naštevajo posa- zapora ta i« to k.*e„ icrekta še želijo. J. Precej za štipendije sl. ObčinsM ljudski odbor v Sloven-,5' Bistrici Je letos predvidel skoraj vJJiJon dinarjev za štipendije. V prvi štipendirajo dijake in študente, bodo Občinskemu ljudskemu od-«riru lahko kmalu koristili. Razen i.^gih so letos dodelili štipendije še Jakom učiteljišča, saj v občini Cvetnega kadra primanjkuje, Za- dobrtm učnto uspehom v P«u ^ memi Členi zakOHOT n uredb bi kole*‘ ^ začeTa napadati Artu!. Drug kot pogojni Povečanje delovne sl e je bilo ma- razen ueilteljev pripomogli tudd šol- [ ‘ l? CJenl zaKonov ln ureas, bi drugemu sta dajala korajžo, češ .če enkostno. Podjetje je preusmerilo sW odbori. to morali upoštevati tudi gostinci ga ne bo« H. ga bom pa Jaz«, končno i7™ sVckot svojo moralno dolžnost. Zato 80 p° Arhu začeli padati udarci in "fi S Tn^o |Ler;-in8oX: Bo dober odziv? "e. bn! sme'o biti tako težko, sko- ‘JffifpSgSg ta stolčkov, ki jih izvaža v mozirsKe ODCine so te dni začele ob i mun-o ihuiuuii se ui u- ma u(iarceraa 1e zadel Viiktoria Doher n pni imr»ph pomoei °*ta1111 množičnih organizaoid ^ — ^-m-i-------mauaarcema je zadel VKtorJa uuiier uč ni uspen zlastt SZDL Slrolto akci!jo 2a zbira- V minulem šolskem letu sta v nje krvodajalcev. Prebivalci mozir-murskoseboškem okraju delovali 102 ske občine so se tej plemeniti akciji osnovni šoli s 458 oddelki. Večina iz- vsako leto številčno odzvali, zato se 2a ilv° da se 113 razpisana mesta ________ _______ __________ _____ _________________________ 4V«j? pedagoško šoloni javil | med njih je imela samostojne raz- pričakuje, da bo tudi letos dober letJi ’ {ePrav bi na tamkajšnji osem-, rede. v 148 oddelkih pa je bilo ždru- odziv. Na področju občine bo več babsolvente te šole nujno potre-j Ženih več razredov. Delo v takih raz- baz, kjer bodo odvzemali kri. Z od-, J!;5'!' Za štipendiste so letos posta- j redih je razmeroma težko, vendar pa vzemom krvi bodo začeli v prvih I ^ St TY\* i o nraiHla nrt b-itcr«ih hrv^O RA nriv.aripvni 11 Ai+ol i I Mri.nnmftfiH !*■ strožja pravila, po katerih bodo so prizadevni učitelji pripomogli k dneh meseca septembra. ge možnosti za izboljšanje prehrane delovnih ljudi, kar jim ne bi pomenilo posebnega bremena. TAM, KJER LJUDJE STANUJEJO Maribor je prevelik, da bi prebivalci brez gospodinjstva priha- Neuravnovešena požigalka ... , , X , . , ,----- ;■ Pri Mariji Duh v Veščicl v ma- ,v« ,e»ii * S ' ,na P® riborskem okraju je bila zaposlena 1» poškodbi Karlu Jordanu. te dalj časa 19-letna Helena Nemec. Viktor Mesarič Je obležal na kraju Duhova je stanovala v hiši Mihaela samem v krvi in kmalu izdihnil, Jor- Husarja iz Veščice. Dna 30. i. 1957 dan pa je stekel v bližnjo gostilno, pa je ,na neugotovljen način izbruhnil kamor Je za njim pniel Anton Arh na stanovanjski hiši Mihaela Husar-" ceto nudil prvo pomoč. Nato Ja požar. Zgorelo je ostrešje Husar-je Arh odšel na svoj dom, od koder jeve domačije, pozročena škoda Je f ,?i, celoten dogodek bližnji po- bila ocenjena za več ko SOO.OOO din. staji LM. nekaj kronike in bežnih IMPRESIJ Paberki s kranjskih ulic ^ arkadah na savskem bregu v Kra* hju se ustavi marsikateri turist b “-Kdor pisat kaj ne ve, pa o vremenu toži,- pravi pesnik b.mie. Ali vsaj nekako tako (kronist nima pri sebi -Poezij«), 11* nič ne de, treba je začeti z vremenom. Prosim, vreme Je h*bo. Skisalo se je. To pa ima različne posledice. Na primer->:,elirji in turistblrojl ne trpijo oblačne strehe nad glavo. ,£adi turizma in sezone seve, zaradi dinarja in deviz. To Jf> a posledica. So pa tudi dobre. Recimo, 'ljudje se hitreje »6r. . — —j ti Pripravljajo da.,...—............ - . . Corenisko. Končati ga nameravajo do konca prihodnjega C' ; ;_ | m HMH M H «J’a,Soma vračajo, kmalu bodo pisarne brez praznih stolov, i', S(1 šolska vrata te bodo na stežaj odprla. In zdaj je dovolj tr*anJa po knjigarnah in papirnicah za1 -ta malega«, ki po-*“uie zvezke, knjige, svinčnike in radirko. [h* * viijsivu« ivuuutiii K° M * •' , , lih.eca- Sodelovati morajo gospodarske organizacijo, razum-k»V°* “pri roki« morajo biti ljudje s strokovno težo. £daj_ se &5*|nai ^PrezgodaJ^ je za zaključek sezone, ki letos ni bila Dirja s prikolico, kolikor mu da sapa. Naenkrat - poicl -sti, Ve kaj razburljiva, pač pa še kar dobra. Kranjsko gostin- leva zračnica poči. Traktor se zaziblje, šofer ln njegov sprem- & zaradi nje”*ni 'prevea bolj cest«* in prometni ijevalec z vojalko čepico se obupno bortti * volanoml Priprli- seveda stvari, iti ne sodijo v te vrste kroniko, o njih drugič! Ciniki. se n« beg. pa ni potrebno. Traktor orla sem ter tla ln n Vresnik se nagiblje, dokler... šofer in spremljevalec ne zletita po nrqku. Traktor se nagne, zahrešči in prevrne povprek na cesto. Fanta se tik pred menoj srečno pobereta s tal. Malo Je manjkalo, da ju železni konj ni »pokopal pod seboj. Motor ugasne, po cesti se razlije bencin, pomešan z oljem. Traktor mrtvaško molči, razkazuje zverlžene osi in svoje razrahllane ude. Vzrok škode? Prenagla vožnja! Toda šoferja obdolžita samo »preklete gume«. Kako radi si ljudje odpuščamo grehe! . »Prosim, kdaj odpelje avtobus proti... To vprašanje slišite pred avtobusno postajo. Bodite brez skrbi, ne bo vatn treba dolgo čakati. Avtobusov je toliko, da vas lahko vsak čas odpeljejo na vse strani Gorenjske. Toda, če ste laik ln ne poznate preveč dobro razmer v gorenjskem avtobusnem prometu, se vam lahko zgodi, da boste čskali kako uro ali dve brez potrebe. Zakaj? Zaradi konkurence! Kdo bi našteval vsa podjetja, ki pošiljajo svoje avtobuse po gorenjskih cestah. Dela imajo vsa dovolj. Toda sprevodniki, šoferji ln prometniki vedo samo za vozni red svojega podjetja (kar seveda ni res!) in nočejo nič slišati o drugih avtobusih. Vsekakor je razveseljivo, da se je avtobusni promet tako razmahnil. Toda nelojalna konkurenca Je v škodo potnikom. Bolje bi bilo, če bi se podjetniki nekoliko zložili pri voznih redih, smiselno razporedili vožnje v posamezne kraje in se tovariško pomenili o svojih zadevah. Upam, da v tem predlogu ni kakega »centralizma«. . Drugače je v Kranju vse »po starem«. Meščani se radi ubirajo v kavarni in slaščičarni, ki po solidni postrežbi slovi daleč naokoli. Tam so seveda za omizji ljudje, ki nosijo s seboj tudi del svojih problemov ln problemčkov iz pisarn. Da, prometl Kranj se Je zaradi njega spremenil v pravi tovarn ln ustanov. Se kakega trgovskega potnika najdete vmes, ki »muvi malko po češki« in časti svoje -mušterije«, ali pa kakega mimoidočega, zdolgočasenega Angleža, ki se s ________ ___ .. ... svojo spremljevalko ogradi v »splendld isolation«. Tu Je vsega ta ozke mestne ulice. Naj nihče ne zameri, če se Je kronist po malem za vse, bi rekli. Nekdo razglablja o maratonskem spomnil »prastarega« načrta o cesti, ki naj bi imela pred teku Industrije, ki Je pustila daleč za seboj stanovanjske ln mostom toliko spoštovanja, da bi se ga pošteno ognila. V dobro komunalne potrebe, drugi razmišlja o devalvaciji kranjskega ** ... - ... Kulturnega dinarja, tretji s tehnokratskim metrom meri ren- tabilnost gledališke hiše, še več pa je JJstega: kaj je ona rekla tn kaj sem jaz rekla. Tako kot povsod V soboto je malo plesa, manjši del nekega pevskega zbora po Prešernovi cesti producira slovenske narodne (in kajpak zasluži grajo miličnika!), slišijo se komentarji o italijanskem filmu, med katerimi Je vsekakor omembe -vredna« kritična izjava o umet- . . . __________ __________ ___________niku Bellniju (v kinu so namreč predvajali njegov biografski 8 cestišča. Mejdu*, kakšen pes, kak vprežni konjičekI Gotovo film), ki se hudomušno glasi: -Vsi umetniki so malo usekani, 1- .,«* ir—.—1- ----------- ... . ... JaJ, s) ne delal takih problemov, takoj bi .prešaltal’ na ono drugo, saj je bila ona baba bol fejst.« Kajpak, to kritično oceno ni treba Jemati prehudo resno, saj Je bil tudi kritik hudomušno neresen. Razen teh drobnih zadevic, pa so čebelnl panj. Ves dan brni, hupa in prasketa. Mnogi šoferji pritiskajo na plin, kot da bi bili piloti ln ne bi vedeli za tisti strmi klanec nad savskim mostom, za ovinek tam zgoraj in sovati in deliti »poboljševalne kupone«. Včasih Je še tega premalo. Takole se zgodi: Stal sem na Golniškl cesti ln občudoval volčjaka, ki ga |e lasj?ik \ vSŽi6tk' na •‘»‘erega ie nalagal odpadke .............. - „ j® več vreden od tistega Kantorja, nad katerim so se-1ezili vreme naj se kljub vsemu poboljša. Zaradi kopalci s Kokre. Pa pustimo psa, pred nami je zdaj traktor. • 11.1. -»ann/i lri 1 af Ar n( hiln n i r i Q e niMlmliAA l/nlil/An m.. j _ .. . J . vlm se n« be*. pa ni potrebno. Traktor orje sem ter Ma ln D. Vresnik Razen tega pa Je' tudi Mariji Duhovi pogorelo mnogo poljedelskega orodja in raznih poljskih pridelkov. Sele po nekaj dnevih so preiskovalni organi razčistili ta zagonetni požar. Preiskava Je ugotovila, da Je kritičnega dne Helena Nemec zjutraj zgodaj vstala, opravila do 10. ure razna dela, nato pa odšla na dom svojih staršev v Polano, od koder se je vrnila šele popoldan. Marija Duhova jo Je zaradi tsga kregala, češ da Jo bo kar Izplačala ln odslovila od hiše Nemčeva je takoj po tem kreganju začela razmišljati, kako bi se nad Duhovo maščevala. Mi6el o maščevanju je m zapustila niti zvečer, ko je pri sosedih lupila buče. Naenkrat se je podala proti domu, prižgala vžigalico, ki Jo Je prinesla s seboj m Jo vtaknila pod slamnato streho. Ogenj je seveda kaj hitro izbruhnil. Nemčeva ie preiskovalnim organom svoje dejanje takoj ta brez pridržka priznala. Pri rekonstrukciji dogodka je čisto natančno pokazala, kam je vtaknila vžigalico in Je bBo dejansko ugotovljeno, da Je požar na tistem mestu tudi nastal. Svoje dejanje je Nemčeva ponovno priznala tudi na so-diiču končno ps Je na glavni obravnavi dejanje odločno zanikala in ni mogla pojasniti, zakaj Je prej dejanje priznala. Sodišče zato njenemu spremenjenemu sagovoru ni verjelo ta Je smatralo, da Je Helena Nemčeva dejansko zsžgala Husarjevo domačijo. Na obravnavi pa se Je v eodišču vzbudil dvom ali je Nemčeva ta svoje dejanje kazensko odgovorna. Za normalnega človeka Je skorajda neverjetno, da bi Iz tako malenkostnega razloga povzročil tako veliko škodo, razen tega pa je tudi zagovor Nemčeve govoru za njepo neuravnovešenost, Sodni izvedenec je temeljito preiskal duševno stanje Heleno in ugotovil, da Je Nemčeva nevrotična osebnost, Id pa Je za svoja dejanja odgovorna, dasl le v delnem obsegu. Z ozirom na to mnenje izvedenca, Je tudi sodiSče Izreklo Nemčevi izredno blago kazen. Obsodilo jo Je la na 8 mesecev zapors, kar pomeni za taka dejanja izredno nizko kazen. Seveda pa bo morala Nemčeva z oškodovanim Husarjem in Duhovo urediti še vprašanje odškodnine. TELESNA KULTURA J DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU Novi uspehi slovenskih plavalcev Brinovec novi rekorder tudi no 800 in 1000 m — Nova slovenska rekorda Barbke Koncilje in Pelca Zanimivo je tudi, da # MILANO, 27. avg. — V Milanu so se začele športne igre gluhonemih. V teku na 5000 m je zmagal Zdot (SZ) v času 15:09 pred Fertom (Poljsko) 15:21,8 itd. Jugoslovan Kogovšek se je uvrstil na devetp mesto 16:18,2. V hoji na 15 km po cesti je zmagal Bolgar Jelev 1:16,46 pred Romunom Avramom in Bitežnikom (Italija). • OSLO, 27. avg. (DPA). - Po prvem dnevu atletskega dvoboja Norveška—Poljska v Oslu vodijo Poljaki s 70:35. Boljši rezultati 800 m Bovsen (N) . u.vuusv«, jwi.v.v, - _____ 1:48,9, 100 m Foik (P) 10,5, 5000 m Zimny 19:04,0 je včeraj v istem bazenu in na Sardel?, Pirc (vsi Jadran Split), Mihaj- današnjem tekmovanju plavalci zagreb- : (P) 14:05,6, 14 m ovire Orival (P) 53,7, isti progi dosegel spet zelo dober rezul* lov (Proleter), Lonza (Dubrovnik). ^ke Mladosti predstavili kot najresnejši i višina Levanovski (P) 2,04, kofcije Sidlo tat — 19:22,4. Med plavanjem na tej Jeričevičeva nima resne konkurentke kandidati za državnega prvaka. Njih I (P) 80,95, kladivo Rut (P) 62,13. progi pa je dosegel dva nova državna na 200 m prsno. Davi je precej ležerno *es?° spremljajo plavalci Jadrana iz , £ GOTENBORG, 27. avg. (Reuter), rekorda in sicer na 800 m 10:05,5 in na preplavala to progo v času 2:59,0. Druga Bančic, Miloševič, Kandij in _ Na atletskem tekmovanju v Goten- 1000 m — 12:43,3. Seveda je hkrati do- je bila Matekalo, ki je z rezultatom Nardeli. Mornar pa je razočaral, štafeta borgu je Sved Dan Waern pretekel eno segel tudi dva nova slovenska rekorda. 3:04,4 dosegla nov srbski rekord, tretja plavalk na 4X100 m prosto je potekla v miljo v odjičnem času 3:59,6. Razen tega sta sinoči v bazenu Zvončac je bila Sonja Tominšek (ŽPK »Ljubija- glavnem v znamenju borbe med Mornar- £ ZRENJANIN, 27. avg. (Tanjug). _ morala kloniti še dva slovenska in en na<). Na 100 m hrbtno je tekmovalo 25 jem in Jugom. Splitske plavalke so bile od 1. do 3. septembra bo v Zrenjaninu za 3 sekunde boljše od Dubrovčank, kar velik mednarodni košarkarski turnir za Split, 27. avg. — Sinoči s« slovenski ni plasiral med osmorico v finalu. To je plavalci na državnem prvenstvu v pla- redek primer, da prvak izpade že vaniu za člane dosegli lepe uspehe, predtekmovanju. ''ado Brinovec, ki je nedavno na mla- M Mornar ni dal niti enega finalista za dinskem državnem prvenstvu dosegel 100 m prosto, kjer se bodo v finalu bo- Vlado Brinovec, ki je nedavno na mladinskem državnem prvenstvu dosegel nov odličen rekord na 1500 m prosto — rili Jeger, Volčanšek, Jelačič, škanata, 19:04,0 je včeraj v istem bazenu in na Nardeli, Pir~ '—: T*J------------------ isti progi dosegel spet zelo dober rezul- lov (Prolete pič (Mornar), Varga, Pirič in Zdenka Ci£ci (Jadran Split). V finalnih borbah lahko pričakujemo približno isti vrstni red. V Štafeti 4X100 m mešano so se srbski rekord. Barbka Koncilja, prav tako članica kranjskega >Triglava< kot plavalk, med katerimi so dosegle najboljše rezultate, državna prvakinja Sta- pa še ne pomeni, da bodo zmagale tudi drevi. pokal tega mesta. Razen domačega Proleter ja boflo na turnirju sodelovali še Vlado Brinovec je porušil najprej »Spartak Praha Sokolovo«, belgijski pr- Savni rekord na 800, potem *na 1500 m V/1 Antverps sebej veljajo mladim plavalcem iz Kranja, in gledalci so se spraševali ali bo po- _ „.nr.!ia' Bravo, mladi plavalci...! Čestitke še po- državni rekord"^ vendar so "tudi plavalci »Ljubljane« do- še SV?L nekaJ„ ^ državni kLEI?’,2?'v.aTg' "i, 2' do ,,8' - -ai jz v * rekord na 1500 m. Mladi Vlado je na- septembra letos bo na Bledu evropsko 5egll Že V začetku državnega prvenstva V daljeval brez počitka . . . Takrat pa mu prvenstvo metalurgov v šahu. Razen ju-J Splitu lepe uspehe. Vsi skupaj SO dosegli je dal njegov trener Brozovič zname- goslovanskih šahistov metalurških in ru-liva nova državna rekorda (Vlado Brino- nie; razen tega pa še venskih odbojkarjev, Peter Mihelač, (Primorje) 19:50,0, tretji pa KoŠnik (Tri- nrnon **» fppnino 7.a r>1#e»n»/n HnornriU w ■>—— -1 x-x % ZADAR, 27. avg. (Tanjug) — Ro progo za trening. Za njegovo dogradi- ki sicer rad veliko pove, zelo molčeč jarkarskeg turnirja okviru zadar grade Nobena uganka ni bila, da t» KJe z lahkoto zmagal na 10.000 metrov. To se je tudi zgodilo. Toda še oan pred tekom na 110 m ovire ni nikogar, ki bi pripisal prvo ln drugo mesto angleškim tekačem ali pa gal v štafeti 4X400 m. Se manj P* pričakovali, da bo mlad rezervni tekač Rowson osvojil prvo mesto n* 800 m, saj je, zamenjal glavnega vorlta angleškega moštva Derel:* Johnsona, ki ni mogel nastopiti radi nategnjenih mišic. Tudi v teni teku Je bil najboljši Hus Sele tretji. Vladimir Kue Je požel ovacije, to» da stadion je prav tako navdušeno pozdravil angleškega dolgoprogaša Knighta, ki Je prispel na cilj tJru®‘ pred Jukovom. Rusi so pravzaprav najbolj navdušili »v polju«, * svojim sijajnim metalcem “OPJ* Kuznecovom. Njihovim atletinjam s® morali ploskati tako ali drugače, s« se z njimi zares ne more nihče ro** riti niti v Evropi niti na britanslOB otokih. Angleži trde, da je njihova repr£ zentanca sestavljena od pravih terjev, medtem ko na drugi st1”™ , trde, da Rusi to niso. Do bi to acr kazali, primerjajo Angleži Pror.a£)L britanske atletske asociacije, (ki maj zadostuje za golo življenje) olimpijskim proračunom sovjetskega ministrstva za kulturo, ki Je zna»“ 30 milijonov funtov šterllngov. temu pravijo - so angleški te"arJ pretekli petek ln soboto porušili ses nacionalnih rekordov, Rusi pa sani enega - v metanju kopja. Po vsem tem torej - naprej amaterji! Ta ugotovitev se izpopolnjuje * trditvijo, da državne subvencije ugodno delujejo na psihologijo tove zavesti, češ da začno mati svojo nalogo preveč resno, cei zanesljivi Kue - pravijo - Je mračnih lic In sl je dovolil nasnje« šele na cilju. Toda za angleške mentatorje je bistvena tudi atmost®' ra okoli dvoboja, ki je bila vsej*' kor bolj prijetna kot pa lani sprW afere s klobuki. Ko so n. pr. na čanem banketu dali Kucu vzdeve^ »železni človek«, se ie dvignil ski veleposlanik Malik in dejal, ® »nima ničesar proti železnim ljuden'. da pa je proti železni zavesi«. Vsi pozdravili njegove besede. Sportn srečanja res čistijo ozračje ln ustvar' jajo bolj prijetne mednarodne 0“' nose. Šahovski šampionat slepih Globoko, 27. avg. Rezultati VI. kola: čankovič—Janežič 0:1, Djuretič—Pintarič 1:0, Mehidič—Ilič 1:0, Negovanovič—Poša remi, Mirkovič—-Osmanovski 1:0, Graho-vac—Baretič 0:1, čabarkapa—Jankovič remi. Po VI. kolu vodita s 5 točkami Ba-retič in Mehilič, po 4,5 točk imata čabarkapa in lankovič, Poša in Mirkovič pa po 4 točke itd. KOŠARKA Branik ali Olimpija Drevi ob 20. uri bo na igrišču Olimpije ob Celoviki cesti prvenstvena košarkarska tekma med ženskima vrstama Olimpije in Branika ie Maribora. To je finalna tekma za naslov slovenskega prvaka. Olimpija se ie uvrstila v finale republiškega dela kot najboljia vrsta zanodne. Branik pa vzhodne skupine. hipodrom za razvoj konje- stavi brez -dirigenta-« Antekoloviča, atletskem tekmovaniu v SoisRonu ie Hus niškega športa v giavnem mestu Slove- medtem ko se Vrunč, Geršak in Ko- fl, tr«l kladivo M 87 metrov in s tem Razen ljubljanskih dirkačev se bodo ntje pa tudi za turizem, saj se zanj že vačič, ki bodo sicer prišli pravočasno dosegel nov francoski rekord 4. —.----. ■ ■ • • ................... na začetek tekmovanja, ne bodo mo- £ RIF1SK 27 K« ?£ \ zn?n?, srsetdln°; To današnji etapi' kolesarske dirke .Okrog To (strani- Upošt^atl pa Polj9keJ, 0d Opole do .Rjelska (168 k ml Ze ° l°v.brl ln j® ^agal Poljak Wiszniewski s 4:32,52. lgra\Cinjlh Najboljli Jugoslovan je bil Oein (peti) ^,P"d|0b‘1- 2al- P» sledn im manjka , ^goi, Rumin0 ma:ic0 jepob izkušenj, ki so mimo znanja in požrt- * vovalnosti v zvezni ligi nujno potrebne. Po prvem dnevu državnega prven »tva je na prvem mestu T/iglav s 56 točkami. To dokazuje, da sladkovodni plavalci na tem prvenstvu ne bodo aut- tekmovanja udeležili tudi priznani ka- zdaj zanimajo avstrijski in tržaški jez> sideri kot doslej, hkrati pa tudi velik sači iz kobilarne Turnišče in kasači deci.in kasači, napredek plavanja v Sloveniji. Sinočnje finalne borbe plavalk na 100 m metuljček in plavalcev na 200 m prsno in 1500 m prosto so nam predstavile perspektivne ^tekmovalce, ki Dodo imeli čez eno ali dve leti pomembno vlogo. To je nesporen rezultat sistematičnega dela in navdušenja, ki ga kaže mladina za ta lepi šport. Zanimivo je, da so na 800 m prosto zatajili tisti, od katerih se je največ pričakovalo, kot n. pr. lanskoletni plavalec in državni prvak Stevan Nikin, član Proleterja iz Zrenjanina, ki se sploh . ■ -V-*4 ■j držal Poljak Kaminski, medtem ko je naš Levačič še naprej četrti. Kje bo moč dobiti potrebne točke? Ce pogledamo koledar, bomo videli, da bo Fužinar prvo tekmo igral 8. septembra z zagrebško Mladostjo na svojem igrišču. V prvem delu so Raven- Dvoboja Pafterson—Jo-hanson ne ho Nasprotno z vestmi, po katerih bi .v v. C?1: čani v Zagrebu izgubili z 1:3, vendar se morala še letos pomeriti med seboj je bila to ena njihovih naj slabših iger. svetovni boksarski prvak v težki ka-Domače igrišče in občinstvo, ki zanj tegorijl Američan Floyd Patterson in vsi pravijo, da pomaga zmagovati, evropski prvak v tej kategoriji Sved bosta morda prispevala, da se bo Fu- Ingemar Johanson, poročajo Iz New žlnar oddolžil za poraz v Zagrebu, Yorka, da tega dvoboja ne bo. Mana-posebno še, če računamo, da v Mia- ger svetovnega prvaka D’Amato Je dosti ne bo igral znani reprezentant namreč izjavil, da sploh ni dobil no-Mikina. Doma bo Fužinar igral še z bene ponudbe za tak dvoboj. »Novim Beogradom-«, »Jugoslavijo-« in Branikom, gostoval pa bo v Beogradu proti Crvenl zvezdi in železničarju, kjer verjetno ne bo Imel kaj iskati, ter proti »Magliču-*<, ki pa bo ne le Fužinarju, ampak tudi ostalim doma zelo trd oreh. Po papirnati računloi bi moral Fužinar dvema točkama spo- Naročajte, kupujte in ši rite ljudsko revijo Prešer nove družbe »OBZORNIK«* Položaj na 5000 m na polovi«' proge atletskega dvoboja Anglija — SZ v Londonu. Vod* Bollonikov, za njim pa so Ibbot* son, Pirie in Cernjavskl. »Koliko časa bo še minilo — sprašuje danes poznani Roger Ban*' ster - da bodo naši ameriški prUf" telji uvideli, da ruski atleti nlmaj. krempljev, kdaj se bodo sprijaznil’ s tem, da bi Jih povabili v N®” York. kjer bi Rusi verjetno celo živeli poraz?« iz Ljutomera, kjer Je zibelka slovenskega kasaštva. Seveda pa bo tudi več galopskih dtrk, ki zlasti zanimajo ljubljansko občinstvo. Na sploh bodo tekmovali najbolj preizkušeni, kvalitetni konji. Gledalci bodo lahko nanje tudi stavili, ln sicer za vsako dirko posebej. Udeleženci naj hranijo vstopnice, ki jih bodo žrebali za nagrade. Do hipodroma Je najlaže priti s trolejbusom, ln sicer do Stožlc od koder TOVARNA LETAl »UTVA« PANČEVO razpisuje natečaj zr stalne poslovne predstavnike v vseh republiških centrih v FLRJ ki bodo opravljali vse posle pri plasiranju aluminijastih izdelkov za zgradbe, posredovali pri razgovorih S kupci, sklepali pogodbe in opravljali vse ostale posle komercialno-tehnične narave. V poStev za natečaj prihajajo osebe, ki imajo stalno zaposlitev in lahko opravljajo tudi ta posel, s strokovno izobrazbo: a) inženir arhitekt b) starejši gradbeni tehnik ali c) ekonomist, ki ima že izkuinje pri takih poslih Interesenti lahko na svojo zahtevo dobe pri tovarni podrobnejše pogoje za prevzem tega posla. Ponudbe z obsežnim življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite sekretariatu tovarne na zgornji naslov najkasneje do 15. septembra 1957. 2719 I1 TOVARNA SULFATNE CELULOZE IN NATR0N PAPIRJA V MAGLAJU razpisuje natečaj za izpopolnitev naslednjih delovnih mest za: 1. tri ključavničarje za vzdrževanje črpalk 2. tri ključavničarje sa Izdelavo rezervnih delov 3. samostojnega livarja ta delo pri kupolkl 4. dva strojna tehnika sa delo v konstrukcijskem biroju POGOJI: Pod I. in 2. mojstrski izpit z najmanj 10-letno prakso v podobni Industriji; pod 3. mojstrski izpit in najmanj 5 let samostojnega dela pri kupolki; pod 4. srednja tehniška šola ln najmanj 2-letna praksa. Stanovanje zagotovljeno, plača po dogovoru. Nastop službe: takoj ali po dogovoru. 2778 »JUGOSTROJ« TOVARNA HLADILNIH ' NAPRAV BE06RAD-RAK0VIGA PATRU ARHA DIMITRIJA 12 SKLEPA POGODBE ZA DOBAVO SVOJIH IZDELKOV ZA LETO 1958 NA BEOGRAJSKEM IN ZAGREBŠKEM SEJMU NAS RAZSTAVNI PROSTOR ST. 2360 JE NA BEOGRAJSKEM SEJMU V DVORANI II 2801 DNEVNE NOVICE R 0 N C E B T I Nenadkriljiva je »ULTRAGIN« -šport krema. Poizkusi - primerjaj -Povej drugimi | Turistično društvo vabi na prome- ®?onjeXmadeževa:|bTo Šve vs^k^trok* nadnl koncert, ki bo v sredo dne 28. Zahtevaj »FLEX* kjer kupuješ milo. avgusta ob 17. pred Narodnim domom. Izvaja godba železničarjev »Tine Rožanc«. - Vabljeni. C prilika Heleni Jeram čestitajo za 90 rojstni dan Nande, Nuška in Anica. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALISCR DRAMA ®°bota, 31. avg. od iO. Soiokles. »Kralj Oidipus*. Gostovanje Drame SNG v Kopru v okviru »Primorskih pri-• reditev«. Nedelja, 1. sept. ob 20: Soiokles. »Kralj Oidipus«. Gostovanje Drame SNG v Piranu v okviru »Primorskih prireditev«. -Drama SNG vabi vse statiste, ki so-Jolujejo pri Sofoklejevem »Kralju Oldipu«, da se udeleže vaje, ki bo v Petek. 30. avgusta ob 19. uri v Drami. S prvimi predstavami v letošnji Predsezoni bo Drama SNG gostovala «ven Ljubljane, in sicer dne 27. avgusta 1957 ob 20 z Moličrovo »Solo za thože« in »Izsiljeno ženitvijo* v okviru Prireditev »Celje 1957- v Celjskem gledališču, v dneh 31. avgusta in l. septembra pa v Kopru in Piranu s Sofo-*ejevim »Kraljem Oidipom«. Gostovanje v Kopru in Piranu Je organizirano v okviru »Primorskih prireditev«. Obe predstavi bosta na prostem. - VEST! I? KRANJA KINO »STORŽIČ«; ameriški barvni film »Dimni signal«. V glavni vlogi Dana Andretvs in Piper Laurie. Pred-, stavi ob 18 in 20. ‘•Etni kino »PARTIZAN«; premiera ameriškega barvnega filma »Gola džungla«. V glavni vlogi Charlton Heston in Eleonor Parker. Predstava ob 20. »SVOBODA«: ameriški film »Nasilje«. V glavni vlogi Van Heflin, Janet Leigh in Robert Ryan. predstavi ob 18 in 20. Z BLEDA KINO ^eriški film »Balada o črnem zlatu-«. V glavni vlogi Gary Cooper, Barbara Stanwyck, Anthony Quinn ln Ruth Roman. Predstavi ob 18 in 20.30 S0LSTV0 j INDUSTRIJSKA SOLA LITOSTROJ v Ljubljani, ima na razpolago še nekaj prostih mest za vpis v I. razred za šolsko leto 1957/58. Kandidati, ki se žele vpisati v I. razred, morajo imeti uspešno dovršeno nižjo gimnazijo ali osemletko ter ne smejo biti mlajši od 14 let in ne starejši od 16 let. Za sprejem mora, vsak predložiti naslednje dokumente: lastnoročno pisano prošnjo, kolko-vano s 30 din državne takse in 20 din občinske takse (v prošnji naj kandidat napiše poklic, za katerega se želi izučiti, podatke o starših, njihov poklic in točen naslov stanovanja), rojstni list, zadrije šolsko spričevalo ln karakteristiko — oceno šole. ki jo je obiskoval. Vsi pripravljeni bodo pred dokončnim sprejemom preizkušeni (psihoteh-nični preizkus) in zdravniško pregledani, vsak pa bo pravočasno pismeno obveščen, kdaj naj pride k- preizkusu. Kandidat si lahko izbere enega izmed naslednjih poklicev: strojni ključavničar, splošni ključavničar, strugar, livar ali modelni mizar. V času šolanja, ki traja tri leta, prejemajo učenci denarne nagrade po doseženem učnem uspehu in sicer od 2000 do 4000 dinarjev mesečno, učenci livarji pa dobivalo še poseben doda-tek v višini 500 din mesečno. Vsak. ki bi želel stanovati v internatu, celotna oskrba znaša mesečno din 4000, naj to navede v prošnji za sprejem v šolo, priloži pa naj še v vseh točkah izpolnjeno prilavo za sprejem v internat (obrazec 1,74). Vse ostale informacije lahko dobite pismeno ali telefonično na št. 21-810 do 819, interno 417. Uprava šole VESTI I/ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: ruski barvni film »Mehikanec«. 12 ROGAŠKE SLATINE KINO Italijanski film »Kruh, ljubezen in fantazija«. V'gl. vlogi Gina Lol-lobrigida in Vittorio de Sica. Upravni odbor tovarne Športnega orodja »ELAN« BEGUNJE na Gorenjskem obvešča vsa društva in organizacije, da trenutno ne razpolaga z nobenimi sredstvi za podpore in oglase. Zaradi tega so vse dospele prošnje, kakor tudi nove vloge brezpredmetne in nanje ne bomo odgovarjali. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO oU N I 0 N« Ameriški barvni film Upor na ladji Gaine Tednik »P. N. št. 34*. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. V glavni vlogi IIumphrey Bogart, Jose Ferrer. Fred MacMurray in Van Johnson. - Ob 10 matineja Istega filma. - Prodaja vstopnic od 9,30 do 11 in od 14 dalje za matinejo pa od 9 dalje Ceiiske vesti KINO »METROPOL«: angleški barvni film »Svengali«. V glavni vlogi Hildegarde Neff in Terence Morgan. »UNION«: ameriški barvni film »Pot v Hollywood«. V glavni vlogi Doris Day, Dennis Morgan in Jack Car-son. »LETNI KINO«; angleški barvni film »Važno se Je imenovati Ernest«. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (prej »Mestno gledališče«) V CELJU Za delovno leto 1957-58 razpisujemo - tako kot vsako jesen - redni gledališki abonma za stalne obiskovalce naših prireditev. Plačilni pogoji zanj so nespremenjeni, kakor prejšnje leto: 10 % popusta na redne cene vstopnic, kakor se prodajajo v večerni blagajni. Abonma je plačljiv tudi v obrokih. Abonenti bodo lahko - -na stalnem sedežu - videli v gledališkem letu 1957-58 deset predstav, izbranih iz okvirnega repertoarja, kot je bil objavljen v zadnji številki CGL, letnik 1956-57. Ta okvirni repertoar obsega sledeča dela: Anton Aškerc: STARA PRAVDA, Bratko Kreft: KRAJNSKI KOMEDIJANTI, Levstik-Kreft: TUGOMER. SLOVENSKA NOVITETA, Dii-renmatt: ANGEL PRIDE ali ZAKON Z 1FSPN1C TN OKOLICE GOSPODA MISSISSIPIJA. Faulkner: REKVIJEM ZA NUNO, Kesselring: ARZEN IN STARE ČIPKE. Brandstaet-ter: MOLK, Nazim Hikmet. IVAN IVANOVIČ, Ustinov: ROMANOV IN JULIJA, Giraudoux: OSEMINTRIDESETI AMFITRION ali Anouilh. ORNIF-LE ali VALČEK TOREADORJEV, DNEVNIK ANE FRANKOVE, Goldoni: PREBRISANA VDOVA, Platon: SO- KRATOVI POSLEDNJI DNEVI, Nušič: LJUDJE (SVET), Čopič: NIKOLETINA BURSAC, Williams: STEKLENA ME-NAZERIJA, Ben Mlnoli: PIEROT JE PADEL Z LUNE, Puškin; JEVGENIJ ■ONJEGIN (koncertno), Davičo: PESEM. Med prvimi - že določenimi deli v jeseni 1957 bodo: Dnevnik Ane Frankove, Romanov in Julija, Stara pravda, Sokratovi poslednji dnevi. Ce bi gledališko vodstvo našlo še kako izredno primerno ali pripravno delo, ga bo naknadno uvrstilo v repertoar, tako da bi novosti lahko pravočasno predstavilo svojemu občinstvu. Poleg doslej že tradicionalnih uvajamo še novo vrsto abonmaja, namreč nedeljski dopoldanski red z uprizoritvami ob nedeljah dopoldne ob 10. uri. POROČILO O GIBANJU PREBIVALSTVA V MESTU CELJU Od 17. do 24. avgusta 1957 Rojenih 18 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Ferdinand Gorjanc, ključavničar, ln Elizabeta Kovač, uslužbenka, oba iz Hotunja; Karol Knafelc, strugar iz KINO »KOMUNA« Ameriški barvni film »Bosonoga grofica« Tednik »F. N. št. 34«. Predstave ob 15, 18 ln 21. V glavni vlogi Ava Gardner, Humphrey Bogart, Rossano Brazzi ln Edmond 0’Brien. Prodaja vstopnic od 9,30 do U ter od 14 dalje KINO »SLOGA«: franc, film »Pod-, zemlje Pariza«. Predstave ob 15, I 17, 19 ta 21. V glavni vlogi Ray-mond Pelegnn m Magali Noel KINO VIC: amer. barvni film »Kleopatra«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ta od 14 dalje. KINO »SOCA«: zaradi gradbenih del I do nadaljnjega zaprto. | LETNI KINO BEŽIGRAD: ameriški film »Upor na ladji Caine«. Pred-1 stava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8 predvaja francoski film »Crainque-bille«. Predstavi vsak dan ob 10 in 15. KINO »LITOSTROJ«; ameriški barvni film »Poslednji Komanč«. Tednik »F. N. štev. 33-. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINO »TRIGLAV« Nemški film »Luč ljubezni« Tednik. V gl. vlogi: Paula Wessely. Predstavi ob 18 m 20. Prodaia vstopnic od 17 dalje. Danes zadnjikrat. Jutri ameriški barvni film »Gola ostroga« deklico; Šabič'Nada, gospodinja z Jesenic — deklico; Vozelj Tea, usluž- . , Jesenic - dečka; driča 9 in Novak Kristina, uslužbenka gtor, in Antonija Lečhik, snažilka iz Zdravniško dežurno službo trna na kuhpomoemca jz Nomenja z Jesenic, Pod MiTco 4; Krive Ciril, vrhov; Vinko Strašek. delavec iz •Jesenicah dr. France Nose. Gospo- Zupan Manja ,SP. .Alojzija, usluž- tov. delavec z Jesenic, Sav. nabrežje Kompol, in Elizabeta Brglez, delavka 5yetska cesta. r’ _ dečka Soklič Ma- 47, in Jenko Marija, gosp. pomočnica i3 Sp. Hudinje; Viktor Korenjak, de- KINO Sa m^odinia iz Sela pri Bledu — z Jesenic, Borisa Kidriča 29; Novak lavec, ln Marija Bedrač, nameščenka, I ‘Radio«- nremiera francoskega filma dečka- Kodermac Mara gospodinja iz Antun. tov. delavec z Jesenic, Jav. oba iz Celja; Rudolf Verhovšek, kur- »Liz?onske nočit v gl vlofi Fran- Oblega-deklico*KnafUČ Mira, pot 50, ta Dukši Stefica, gospodinja z iač iz Kompol, in Štefanija Eržen, coise AmouL Daniele Gelin in Tre- “blnka z Bleda-Mltao - deklico; Jesenic, Jav pot 59: Horva Mijo, kuharica iz Bukovžlaka. • vor Howard. Predstavi ob 18 ln 20. Močnik Pavla,x «ojj^ajRWJe - Umrli go RLAV2«: zaprto I ŽIROVNICA: ameriški film »Abbot ln Costello v tujski legiji«. Rodile so: Noč Elizabeta, delavka Iz bi. Dobrave — deklico; Štirn Antonija, delavka iz Tržiča—deklico: Ropret Marija delavka iz Boh. Bele '-"deklico; Dragoš Ljudmila, čistilka j? Radovljice — dekj.co: Zemljič Antonija, gospodinja z Jesenic — deklico; Vojvoda Ivanka, delavka iz Boh. Bistrice — deklico; Jensterle Francka, gospodinja iz Nemškega rpvta — dečka; Tušar Jerca, gospodinja z Jesenic — deklico; Herceg ČISTOČA V HIŠI S STALNO OPORASO ČISTILO ZA KOVINE II STEKLO in Jeklič Jožefa, delavka z Jesenic. Toneta Čufarja 23; Malenšek Andrej, Majda Jazbec, otrok iz Gotovelj, električar z Jesenic, Vojkova 3, in stara 4 mesece! Rudolf Dremelj, otrok Noč Marija, kemijski' tehnik Z Je- iz začreta, Star 10 dni. Katarina Malej, senic, Koroška 9; Anderle Stanislav, upokojenka iz Celja, stara 52 let. Pe-avtomehanik iz Breznice 12, ta Zvan ter Debelak, kovač iz Huma na Sutli, Viktorija-lvana, tov. delavka z Jese- star 61 let. Cecilija Lah, gospodinjska nic, Delavska 6; Vergel Frančiška — pomočnica iz. Polja ob Sotli, stara Miroslav, livar z Jesenic, Sav. na- 34 let. brežje 17, in -Švigelj Anica, delavka z Jesenic, Jav. pot 40; Lotrič Pavel, strugar z Dovjega 24, to Pintar Nada-Alojztja, uslužbenka s Hrušice 71. Umrli so: Klinar roj. Cerovec, gospodinja iz Prihodov 4, stara 50 let; Kurasch Franc, tov. delavec, star KINO »SISKA« Ameriški film »NA RAZPOTJU« V glavnih vlogah: Bette Davis ta Paul Henreid Predstave ob 16, 18 ta 20. uri Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat Vesti iz Maribora DROBNI OGLASI SPREJMEMO v službo visokokvalificirane avtomehanike - mojstre. Interesenti naj se javijo na upravi podjetja Električna cestna železnica Ljubljana, Celovška e. 164-1. 2772-z žofka, gospodinja s Seniškega brega . — deklico- Cicola 40 ,et- Jesenice. Jav. nabrežje 16; Su- Ljubljana, Celovška e. 164 L 2772 z r~ deklico: Graj Friderika, tov. de- benka z Jesenic deklico, Clg j gter-šič Alojz, osebni upokojenec, star V DUBROVNIKU-LAPAD prodam eno- -------------------- onsnorUnia z Jesenic - deč- ..... -....- ■ -•------- družinsko vilo - štiri sobe, kuhinja in pritikline. Primemo za dograditev počitniškega doma tovarniške- iavka z jU?nie - deklico- Celebič Branka, gospodinja z Jesenic - deč-hjulL /n^odtala z Jesenic - de- ka; Bokan Ana, gospodinja i Jesenic klico; ’ Klinar Marija,, gospodinja s - dEkUm°jbCK-"deta^n^višnar13 Mi-JJlanine pod Golico — dečka; Paulus nja J2 ,h k Jesenic — dečka- Apoiomga, SHčBka. gospodinja z Dovjega - harfa usUribenkaz dečka, stranska pot 7, stara 68 let; Brenkuš 65 let, Jesenice, Ciril-Metodova 6; Lenardič Leopold, avtoprevoznik, star 67 let. Kranj. Strževska 1; Svetina Apolonija, oskrbovanka z Jesenic, deklico. Fajdiga Dagmar, gozuars«.: - -jJIijLT, ~p=,vkovift Frančiška Alojz, star 57 let, ueiavec, Desce m- -J™™ • *" riženir iz Kranjske gore — deklico; gunj- dečka. pa,vkov | • Dežman Ivan. osebni upokojenec. KUHARICO, samostojno gospodinjo, Bole Bre7.it — gospodinja z Jesenic — aeK.ico, s pa , . . Talcev s: no««,-«* Fajdiga Dagmar, gozdarski 2J£}CC_J^rič^Fra^čiška' Alojz, star 57 let, delavec, Lesce 84: ^TSSdS? iz” Brezij — gospodinja ga kolektiva. Lastno kopališče. Ponudbe poslati pod »Dalmacija« -Ljudski pravici, Maribor. . 344 dečki Jesenic — dečka a, Sahinovič Ešefa, gospodinja z Stanič Veronika. Umrla nam Je draga mama ln nona ANTONIJA ŠKEJ * rojena Škapin Pokojna leži‘v Marijini mrliški vežici na Zalah. Pogreb bo v sredo dne 28. avgusta 1957 ob 17.30 izpred Vinoceta na pokopališče Vič. Ljubljana, 27. avgusta 1957. Žalujoči: Olga Ogrlč, Pina Logar, Slavka Verhoveo, Škulj Oskar, in Franc z družinami ter ostalo sorodstvo. rovec Frančiška, gospodinja iz Lipnice — deklico; Legat Stanislava, kuharica iz Smokuča — deklico; Brvar Francka, uslužbenka iz Ljubljane — deklico; Kokalj Marija, trg. pomočnica iz Sela — deklico; Andolšek Majda, profesorica iz Ribnice — dečka; Knavs Pavla, gospodinja z Jesenic — dečka; Lipovec Zofija, gospodinja z Jesenic — deklico; Feltrin Frančiška, gospodinja z Jesenic — deklico; Drnavšek Marija, kuh. pomočnica iz Krasnega — deklico. Poročili so se: Allšič Asim, pre-mlkač z Jesenic, Fužinska 3, in Za-hirovič Benija, gospodinja z Jesenic, Fužinska 3; 2ugelj Franc, drž. uslužbenec z Jesenic. Gosposvetska 38, in Butala Zcra-Marija, trg. pomočnica z Jesenic, Skladiščna 5; Vovk Ivan kurjač z Jesenic. Jav. nabrežje 16, ta Metličar Marija, analitik z Jesenic, Jav. nabrežje 11; Pleteršek Davorin, električar z Jesenic, C. Borisa Kir star 62 let, Jesenice, Cesta Talcev 6; — Lavtižar Jože, osebni upokojenec, dekltao- *Brvar star 64 let’ umrl v Gckta-Martuljku 72. iščem s 1. septembrom za Beograd. Naslov: Bebler, Ljubljana, Goru-Pova 24. INVESTITORJI IN PROJEKTANTI TABRIKA AVIONA >UTVA< PANČEVO razstavlja na BEOGRAJSKEM SEJMU tehnike in tehničnih pridobitev v dvorani I., na razstavnem prostoru 1141 najnovejše tipe aluminijastih oken in vrat Dežurna lekarna: j Sreda, 28. 8. 1957, lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3 Četrtek, 29. 8. 1957, lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. KINO PARTIZAN: Italijanski film: »Ulica«. UDARNIK: Jugoslovanski film »Tuja zemlja«. UNION: Francoski barvni film: »Veliki manevri«. Poročili so se: Franc Njivar, 51 let, ključavničar - Regina Gorenjak. 46 let, gospodinja; Silvester Planteu, 42 let, mehanik TT - Jožefa Valpet, 35 let, nameščenka; Maksimiljan Miki, 22 let, kovač - Silva Rihter, 17 let, tkalka; Leopold Novak, 54 let, obrtnik - Marija Urmanth, 25 let, poljedel-ka, Stanislav Tertinek, 23 let, pismonoša - Sonja Berčič, 21 let, delavka; Franc Zatler, 24 let, strojni ključavničar - Rozalija Pust, 23 let, predica; Dušan Penič, 24 let, strojni ključavničar - Doroteja Skubic, 19 let, steno-daktilografka; Dragomir Urekar, 25 let, strojni tehnik - Danica Marčič, 20 let, strojepiska; Alojzij Wigele, 26 let, tekstilni tehnik - Ivana Muhič. 18 let, nameščenka; Vladimir Pivko, 29 let, delavec - Marija Dvornik, 22 let, strokovna učiteljica; Franc Kranjc, 19 let, ključavničar - Rozalija Mlinarič, 17 let, nameščenka: Janez Veber 22 let, strojevodja drž. žel. - Jožica Bohak, 20 let. previjalka; Dr. Kurt Kancler, 27 let, zdravnik - Leopoldlna Preac, 23 let, drogeristinja; Rodile »o: Frida Smtrmaul, 24 let, gospodinja, Šentilj - Sonjo; Marija Stropnik, 30 let, uslužbenka - Bojana in Mirana; Alojzija Rojak, 20'let, pom. delavka, Bresternica - Rada; Roza Pregl, 34 let, gospodinja, Ogljenšak -Rozalijo; Amalija Markuš, 34 let, gospodinja, Sp. Korena - Večeslava; Irena Kos, 26 let, uslužbenka - Boruta; Ana Koren, 36 let, gospodinja, Zg. Bistrica - Draga; Jožica Arzenšek, 23 let, uslužbenka, Sl. Konjice - Roberta, Elizabeta Zupančič, 23 let, gospodinja, Skoke - Jožeta; Matilda Vetršek, 23 let, kuh. pom., Zagorje - Andreja: Elizabeta Tolič, 25 let. tkalka - Bojanko; Antonija Neuvirt, 38 let, gospodinja, Brezje - Andreja; Marija Lešer. 27 let, gospodinja, Partinje - Anico; Katarina Dobravc, 20 let, trg. pom., Creta - Vladimirja; Ana Juriševič, 29 let, trg. poslov. - 2eljka; Rozina Tement, 29 let. gospodinja, Duplek - Verico; Kristina Štiglic, 28 let, gospodinja - Marijana in Bojana. Štefka Polak. 23 let, gospodinja - Jeroslava Karolina Nemec, 24 let, gospodinja, Počehova -Eriko; Helena Magdič, 24 let, pom. delavka - Ireno; Ivanka Lah, 19 let, gospodinja. Fram - Zvonimira, .Jožefa Kupljen, 23 let, gospodinja. Negova -Zdenko; Elizabeta Knez, 25 let. gospo, dinja, Videm ob Sč. - Marijo; Alojzija Kamnlčar, 26 let, sukalka - Bolana; Frančiška Fras, 22 let, pom. del., Hotinja vas - Sonlo. Marija Brezner, 21 let, gospodinja; Zg. Korena - Darin-kou Terezija Auxer. posest, hči, Rače - Dušana; Marija Kutniak. 25 let, uslužbenka - Gorazda Mira Križ. 28 let, nameščenka, M. Sobota - Zmagoslava; Ivanka Paluc, 29 let, čistilka -Zdenko,. Španska ' v w LEONHARD GRIBBLE' PLOŠČAD »Ne, gospod je sam nosil pisma na pošto, ik dan je hodil na sprehod. Poštar, ki je prijal popoldne, mi je nekoč rekel, da počaka še t minut, potem ko gospodar odide, nato pa glo stopi in ga ujame še pri prvi gostilni. Tako bi skoraj vsako popoldne za kozarček. Gospo-r se je vračal o pravem času, da se je še pre-iekel za večerjo. Vsakih štirinajst dni se je pe- 1 v London. Tam je imel še nekaj poslovnih ravkov.« Parkerju se je zdelo, da je že dovolj dolgo al po ovinkih, zato je začel kar naravnost; rosim vas, Thorne, na kratko mi opišite vse očnje dogodke!« Thorne je globoko zajel sapo, se vzravnal, ignil glavo in začel: »Nekaj nenavadnega je udilo mojo pozornost. Ko se je gospod Giles nil iz mesta, mi je rekel, da pričakuje obisk, iski obisk.« Počasi in v odmerjenih stavkih je sluga po-lal detektivu, da je bil njegov gospodar zelo strpen. Zgodaj je povečerjal, ob pol sedmih je o že vse pospravljeno, deset minut pred pol Ro pa se je pred hišo ustavil avto. Za krmilom sedela v širok krznen plašč ogrnjena dama, ratnik ji je zakrival pol obraza. Thorne jo je spremil v knjižnico. Šele četrt na enajst Je Gi- les spet pozvonil. Thorne je obiskovalko pospremil do voza, nato pa se je vrnil h gospodarju. Ta je gledal skozi okno, na teraso je strmel. Ko ga je Thorne vprašal, ali želi še česa, se je zdrznil, kakor 'da so ga slugove besege spet priklicale v vsakdanjost. Obrnil se je in ga z rahlim nasmeškom vprašal, ali pozna kako sredstvo proti vnetju grla. Niti za sekundo ni Parker spustil sluge Thor-na iz oči, njegov pogled se je ustavil na izredno negovanih rokah. Kako si je sluga kar naprej mel roke, vmes pa se je gladil po osiveli bradi! Thorne je povedal, da je vroče olje dobro za tako reč, gospodar pa se je na ves glas zasmejal in ga poslal spat. Svojo izpoved je sluga zaključil z ugotovitvijo, da je ob pol osmih zjutraj našel svojega gospodarja mrtvega na ploščadi in da je takoj obvestil policijo. Parker se je zadovoljil z njegovimi besedami, moral se je, ker pač ni nihče drug v hiši opazil ali slišal česa sumljivega, nenavadnega. Potem je stopil po stopnicah v nadstropje, da bi si od blizu ogledal mrliča. Doslej ima kaj malo podatkov, je spoznaval. Ce bi se posamezni dogodki kot členi v verigi povezovali med seboj, bi že kaj vedel, tako pa... Res je, tisti ženski obisk je pokojni Giles pričakoval zelo nestrpno, toda to konec koncev ni nič posebnega. Cernu bi Giles Gillespie ne smel sprejemati ženskih obiskov? Le nekaj sekund je komisar iz Yarda strmel v otrpli obraz, potem pa je segel z dlanjo pod mrličevo brado in privzdignil težko glavo. S po-večevalniip steklom je pregledal robove rane. Grlo je bilo zatečeno, obraz pa tak, kakor da je ves preprežen s podplutbami. , Dan se je nagibal v večer, dnevna svetloba je Pojemala, zato je vzel komisar Parker iz žepa baterijo in v soju luči previdno otipal suho kožo. Gledal je strašno rano na grlu, potem rob okoli nje in... Tik pod rano je opazil na sapniku dve rumenkastozeleni lisi. Potem je storil detektiv nekaj nenavadnega: stopil je k zglavju, se-nagnil nad mrliča in položil obe roki na njegovo grlo. Palca bi pritisnita ... Komisar Parker je vedel dovblj! Stopil je iz sobe in se spustil po stopnicah. V spodnji dvorani je opazil Roystona, ki je nekaj čital. »Ravno prav prihajate, Parker. Tu je pismo za mojega očeta, pa ne morem ugotoviti, za kaj Pravzaprav gre. S popoldansko pošto je prišlo. Dajte, preberite ga! Hotel sem ga nesti Collinsu, ker imam nekaj opravkov v mestu, miss Dane bi rada uspavalni prašek. Prečitajte pismo, jaz pa bom medtem pripeljal avto iz garaže. Thorne, Prinesite Parkerjev klobuk in plašč!« Trikrat je Parker prebral pismo, preden je vsaj delno doumel vsebino. Takole se je glasilo: »Kocka je padla še .pred mojim odhodom: denar sčm ali pa se bo sprožil plaz. Z menoj se ne bo nihče igral! Ce sunem kamen, se bo od-trkljal tako daleč, kakor sam hočem! Jaz bom na varnem, vse je premišljeno. Ni je stvari, ki bi me lahko zadela, sleherni poskus bi bil čisti nesmisel. Toda če naj molčim, ne vzamem niti beliča manj, moje zahteve so znane! Nesmiselno bi ravnal, kdor bi jih ne jemal resno in — ne bi Plačal!« V pismu ni bilo niti uvodne besede ne podpisa, pisava je bila tekoča, le kak šolar ali ženska bi mogla pisati to reč. Ovitek pa je dišal po bezgu ... Torej izsiljevalka! Prav gotovo sinočnja obiskovalka. Pred Parkerjem je obstal sluga z njegovim klobukom in plaščem. »Saj res, Thorne, še nekaj sem vas hotel vprašati. Nemara boste vedeli. Ali je imel gospod Giles nalivno pero’« Le nekaj sekund je Thorne razmišljal, nato pa je rekel: »Ne, ne spominjam se, da bi kdaj videl nalivno pero v njegovih rokah. Sam pa imam pero, če želite...« »Hvala, ne! Sicer pa to ni velikega pomena. Morda mi lahko poveste, ali je gospod Giles naročal pisemski papir v Londonu ali ga je kupoval tu v mestu?« Brez obotavljanja je sluga odgovoril: »Pisemski papir je kupoval pri Wyfordu v Sudleyb-bottu.« Parker je pokimal: »Hvala lepa, Thorne!« Royston se je vrnil, potem pa sta s Parkerjem odšla. Motor je zabrnel, kmalu sta izginila za bližnjim ovinkom. Nobeden izmed njiju ni opazil skremženega slugovega obraza, ko je vtaknil v žep kovanec, ki mu ga je bil dal Parker. Pa tudi temne postave nista videla, ki se je skrivala v grmovju ob vhodnih vratih in se v enem samem skoku pognala po stopnicah, še preden je mogel Sluga zakleniti vrata! Medtem se je avto bližal mestu. Royston je Parkerja odložil pred pošto in se peljal dalje. Detektiv je stopil na poštni urad in oddal brzojavko, potem pa se je napotil proti Sudleybbottu. Pred vrtljivimi vrati sudleyskega hotela se je ustavil, pogledal na uro ln vstopil. Najel je sobo in plačal za nekaj dni vnaprej, pol ure kasneje pa je udobno sedel pri prasketajočem kaminu. List Izdaja ln tiska Casopisno-založnlško podjetje »Ljudska pravica«. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, telefon 39-181 — Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12/11, telefon 20-507 In 22-621 - Kulturna rubrika Trubarjeva 24, telefon 21-887 In 22-491 - Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 - Telefon za naročnino 31-030 In oglase 31-358- Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 - Poštni predal 42 - Poštnina plačana v gotovini - Rokopis« oe vračamo. KADILCI V NAPADU Mnenja treh ameriških znanstvenikov, ki proučujejo zvezo med nikotinom in rakom Berlip je bil ob zlomu nacizma leta 1945 močno porušen. Se po dvanajstih letih se marsikje poznajo posledice vojnega razdejanja. Posnetek kaže model za ureditev mestne četrti Hansa. Stanovanja bodo koncentrirali v velike stanovanjske bloke, tako da bo vmes dovolj zelenih površin Pionirji počitnic ob mor • Nekaj starih • zdravniških • zapiskov • o ugodnem vplivu • morskega zraka • na človeški • organizem slovite klinike Mayo je poslal Johnu Blatniku, predsedniku tistega pododbora, ki v ameriškem Predstavniškem domu proučuje zvezo med kajenjem in rakom na pljučih, daljše pismo, v katerem je med drugim dejal, da tisti, ki pravijo, da kajenje cigaret povzroča to rakasto bolezen, za se- _ ,, , ,, .-.m i t. j.t . daj še tniso prepričljivi« in da Dr. Macdonald z juinoka.li- preden bi pnsla v njegov or ga- Dsaj dosedanje znanstvene ugoto-fomijske univerze je izjavil d mzem tista doza tobačnega ka- vitve ne dajejo omooe 2a obstoj posebnem mashmgtonskem senat- trana ki je na miših, povzročila te medsebojne vzročne zveze, nem odboru, da bi lahko človek rakasto bolezen. — Pri poskusih po dosedanjih ugotovitvah raz- so miškam natrli kozo s tobač- . - iskovalcev raka pokadil do nim katranom. Če so za polovico I NOVI TCmCH 50.000 cigaret dnevno brez nevar- zmanjšali dozo, ki je povzročila A .x. . . , , nosti, da se ga bo lotila rakasta razvoj rakaste bolezni, ni bilo , Ameriško letalstvo in columbij-bolezen. opaziti bolezenskih znakov. s a unlverza sta nedavno objavili e , . ,, . , , . Profesor je dejal, da je zna- Poročilo o izpopolnjeni tehniki, ki Senatni odbor, pri katerem je nih čedajje Deč činiteljev — oko- naj bi večstokrat povečala akcij-dal Macdonald to izjavo, skusa ^CB dedne ia$tnosti in celo zem- ski radij radarskih naprav. V glav-ugotoviti, ali tako imenovani ci- ijgpjgni položaj določenega kraja nem gre za znatno večje slike na garetni filtri zares varujejo _ ^ pospešujejo nastanek raka- radarskem zaslonu, novo tehniko zdravje. Profesor je med drugim Potezni. >Nastanek raka na Pa so izpopolnili po triletnem raz-dejal, da bi moral človek glede pljučih je mnogo bolj zapletena iskovalnem delu. na svojo velikost v primerjavi z rg^ g^uša poenostaviti laboratorijskimi miškami poka- j-azlaga, da ga povzročajo ciga-d’ti do 100.000 cigaret dnevno, refe< medtem ko cigare in pipe po nekaterih teorijah sploh niso j nevarne,« je zaključil svojo iz- javo prof. Macdonald. j Tudi profesor patologije na ameriški univerzi tale dr. Greene je izjavil pred omenjenim se- j natnim odborom, da raziskovalci. i ki se ukvarjajo s tem vpraša- J | njem, doslej še niso mogli ugo-I toviti neposredne zveze med ka-I jenjem in rakom na pljučih. Do-' sedanje metode so po njegovem jmnenju le vzbujale sum«, nikakor pa niso potrdile te zveze. Dodal je še, da so tisti, ki so sprejeli teorijo, po kateri občut Drobne ZANIMIVOSTI ŽRTVE AZIJSKE GRIPE V avstralskem Sydneyu so zaznamovali šest smrtnih primerov zaradi tako imenovane azijske gripe. Nekaj ljudi je nevarno zbolelo tudi na podeželju. 29 kg IZGINILO Parižka in ženevska polV cilja iščeta zaboj, ki Je bilo v njem okoli 29 kg zlata in Je izginil med poletom lz Pariza v Švico. RADIOAKTIVNI DEZ Služba za nadzorstvo nad radioaktivnostjo v padavinah pri bavarskem notranjem ministrstvu je ugotovila, v dežju zadnjih dni povečano radioaktivnost, vendar še ni nevarnosti za ljudi. NAPOLEON IMA 263 POTOMCEV Francoski rodoslovni inštitut Je izračunal nekaj zanlr mirvih rečo. Napoleonovih potomcev je 263, Ivana Orleanska pa jih je imela 46. kaj desetletij kasneje tudi reški kopališč tudi v. Italiji in Nemčiji, no narašča število ljudi z rakom zdravnik Karlo Otto, ki je 1. 1894 Trnski je propagiral kopanje v na pljučih, bolj pod vplivbm' objavil knjižioo »Fiziološki in te- Bakarskem zalivu: »Kopanje v >propagande« kot pa »dejansko z rapevtični vpliv morskega zraka Bakarskem zalivu je priporočlji- obema nogama na tlehc. na naš organizem s posebnim ozu vo julija in avgusta zlasti za /n |e mnenje tretjega ameri- rom na naše Primorje«. V njej je otroke in slabotne odrasle, za škega znanstvenika, ki proučuje zapisal med drugim tudi tole: »O zdravilnosti morskega zra-*uv,x*~x XXX , ka so bili prepričani že naši dav- morju kot nekakšno zdravilo in ni P.redniki\ Aristotel je vedel,^ da sredstvo za utrditev organizma, f? 'judje, ki prebijejo večino ziv- Ze v davnih časih so priporočali morski zrak in kopanje v Zdravilnost morskega zraka so poznali že Aristotel, Hipokrat, Diogenes, Platon, Tacit, Cicero, Aretej, Paracelsus in drugi, siste- ljenja na morju, praviloma bolj zdravi kot tisti, ki imajo stalna bivališča v bližini močvirnega sveta. Vzroke za to je videl Ari- matično pa so začeli proučevati. s*otel v blagi temperaturi in v morski zrak in koristnost morskih nenehni rahli sapi. Prsnim bolni-kopeli šele v devetnajstem sto- kom je priporočal Rimljan Celze letju. Takrat so pisali o tem šte- potovanje po morju in stanovanje vilni znanstveniki, nekaj takšne ob obali. Cicero je v 38 letu ziv-literature pa je nastalo tudi v 'jenja zbolel pa pljučih, zdrav-mestih ob našem Jadranu, zlasti 11 ,k' 50 mu priporočali potovanje na Reki P° morju. Ko se Je vrni1 s Cipra Natanko pred sto leti je obja- v Rim popolnoma zdrav, je začel vil Antonio Giacich na Reki po- poveličevati zdravilno moč mor-ljudno knjižico o kopanju v mor- Ja in čistega zraka nad njim.« ju z naslovom »Cenni popolari . S tem vprašanjem so se uk var-su i bagni di marec, književnik J^j1 številni drugi zdravniki Ivan Dežman pa je objavljal v <>*> našem Jadranu, tako na pri-zagrebškem »Vijencu« »Zdrav- 5?er bakarski zdravnik Bogoslav stvene razpravice«. V eni izmed Trnski in Franc Hasper iz Cri-J njih je pisal o prednostih morske kvenice. Bogoslav Trnski je izdal kopeli pred sladkovodno. S tem v Zagrebu knjižico »O morskem vnrsšnnimn n« se re ukvarjal ne- in morskih kopelih« (1885), ki je izšla naslednje leto na Reki zdrave, močne ljudi pa od konca to vprašanje. Joseph Berkson s maja do sredine julija in kasneje —---------------------------- ^ZdraSfktsd torej zadnja de-j NdjtOnjŠa ŽiCO setletja prejšnjega stoletja čedalje Najtanjšo žico na svetu je iz-pogosteje priporočali piorski zrak delala zahodnonemška tvrdka in morske kopeli, s tem pa so v »Osram«. Žica ima premer dve osemdesetih letih tudi pri nas po- tisočinki milimetra in je torej 25 stali pionirji turizma in razvoja takih žic skupaj tako debelih kot obmorskih mest v kopališča. človeški las. Remarque pred kamero nik Pred dnevi je sporočil zastop- vprašanjem pa se je ukvarjal ne pod nemškim naslovom. Zdravnik je zapisal, da so v novejšem času začeli Francozi opozarjati na zdravilnost morskega zraka in hollywoodskega filmskega kopeli za njimi pa Angleži in »Universal International drugi, dokler niso odprli molskih ^ilms«, da bo znani romanopisec Erich Maria Remarque nastopil kot igralec v lastni zgodbi »Prostor za ljubezen«. Ta film bodo posneli po Remarquovem romanu »Cas ljubezni in čas smrti«. Dalje je povedal zastopnik filmske družbe, da se je Remarque tako zanimal za načrte filmske !g- proizvodnje, da je pristal na po- || nudbo, naj v filmu tudi sam na- f| »topi. To bo njegova prva film- = ska vloga. Nastopil bo kot nemški || profesor, film pa bodo začeli = snemati v zahodnem delu Berlina g zadnje dni tega meseca. . • *t*w ... ■ sSssss Dunaj se je Za eno najpomembnejših arheoloških najdb zadnjega časa na grški Atiki velja nedavno odkopani starogrški žrtvenik. Po mnenju arheologa Miliadi-sa, ki je vodil odkopavanje, je stalo tam svetišče Orithie, hčere atenskega kralja Erech-teusa. Na posnetku: pogled z Akropole na arheološko najdišče. Na levi spredaj so odkrili Orithijino svetišče, na desni pa so razvaline starega konservatorija VSEMIRSKA RAKETA Na nedavnem mednarodnem kongresu za raketne raziskave v Parizu Je povedal profesor Poloskov, da so sovjetski znanstveniki tik pred zaključkom načrtov za raketo, ki bo dosegla višino 1000 km. Za sedaj imajo višinski rekord ameriške rakete, ki so se povzpele 400 km nad zemeljsko površino. Vprašanje je, ali bodo aparata ki bodo po poletu prileten na zemljo, zaznamovali resnične podatke o višinah. Nenavadni morski črv Ena izmed najbolj nenavadnih Zgodi se celo, da na teh podrof* morskih živali je nedvomno mor- jih spremeni morje barvo zarad m vi 11 m ramn ski črv, ki ga imenujejo palolo, pripeljala po Do-! živi pa ob obalah tihomorskih navi skupina 32 otočij Samoa in Fidži. Najpogosteje ga je najti v obalnih plitvinah ter v razpokah podmorskih skal in med koralami. Zanimivo je, da ti črvi, ki so dolgi 20 do 30 cm, dvakrat na leto, in sicer v oktobru in novembru, zapustijo svoja skri-avtomobil3ke zrač- j vališča ter se med oseko množič-nice, ki so jih z no dvignejo na morsko gladino. Pred selitvijo se morski črv palolo razdeli na dvoje; prvi del ostane v skrivališču, drugi del pa se dvigne na gladino. Druga polovica se drsti, in sicer vedno le mladih Parižanov na nenavadnih splavih. Podjetni fantje so uporabili za vsak splav po štiri rabljene latami speli med | seboj velikanskega števila jajčec nena' vadnih črvov. Zaradi alkohola Po podatkih francoskega držav' nega inštituta za statistiko J* umrlo lani zaradi alkohola oko1' 17.500 ljudi, za tuberkulozo pa 12.700. Leta 1946 je umrlo v Franciji zaradi alkohola 481 ljudi, rej 1,2 na 100.000 prebivalcev, lani pa že 14. Azijska gripa na Poljskem Po poročilih poljske časopisi® zgodaj zjutraj, preden pride me- agencije PAP se je pojavila sec do zadnje četrtine svoje poti. nekaterih poljskih pokrajina Med drstenjem spuščena količina azijska gripa. V Sleziji je dosi jajčec je skorajda neverjetna, zbolelo 100 ljudi. »Tasmanija!« mi je hrepene- Ob nedeljah se odpravljajo moči in kalorij kot človeško se nikakor ni hotel odreči pe- kosti, vendar se fant nasmehne •__1 T~\ _ r _ 1 _ I_ 'T'______• . X______i__: mocn *»«■» nnnnnlrn nn Xnnl.-n t'o lrnnUnnn n nrn*/v4nib