/Plimski P°1 stoletja so žen-v Italiji postale polno-^ .^6 ditavljanke; takrat v, Itii namreč priznali vo-sbk0 Pavico- Pred petde-Jtuni leti so tudi ženske om p0 Evropi bolj PtoSčeno, v pričakovanju svoboditve, ki se je le ^jenjala, praznovale ig^^todni dan žensk Da dan upravičeno pripa-njim, so dokazale s po-rr^nim zavzemanjem, da bLVi nPbovih državah P vladala načela demok-n^je. Osmi marec - pa čeprav sn Povsein jasno, zakaj jgu .nske na začetku sto-_ v!a izbrale prav ta datum' , la namreč nastal kot dan VnVi2ens^ 28 uveljavitev nlne pravice in pravic • 6 ayk- Ge pomislimo, da ..°d pisanja prvih resolu-1 0 neizpodbitni pravici rltns,ke' v moderni ^nzbi tudi sama izbira Predstavnike naroda«, r^nlo veliko več let od Polovice stoletja, ki oz-Cuje uživanje volilne tj av}oe žensk v Italiji in j/O&n državah, je takoj ja-0' kakšno vlogo je v tem p nti opravil dan žensk. VtoVtalt0 ie iasno' da ie niV ve^° nasprot- nito med pripad-^ obeh spolov. P P tor 'aVa osmemu marcu TaV’ naj-PoCiva v mini. v_o Verietno menijo in * tidi rečejo pripadel i 61?daiSe ženske genera-1®' ki si niti misliti ne vJ-ojo, da ne bi uživale pte" °d volilne na- ijv Ce se ozremo po iz-SW' cvetličarn, m:„i .Carn' trgovin s spo-^ki in drugimi, ki so v ^Oiomarčevskem «tednu nem • okmsene v rume-Og .' italijanski razpoz-je n 23 osmi m3166 m,- aznreč nežna rumena di rnQZa"31 preberemo tubi izpisana voščila, nar f ^bko zatrdih, da je nm t0 eden izmed števil-niV Potrošniških praz-kin V' Ha o žgečkljivih vazah r diskoteke in druga Ž£Ta^ti ne goyorimo nn, “opraviti z nestrpnim rvrainskim pogledom, /Orveč se je trdba - vsaj ob h,j.6111 marcu - poglobiti in V ^titistične podatke ^lZl'kaVeo P01023!1! . Se DTTlh I nrtVaOo Št. 66 (15.168) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskam! 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ui. Montecchi 6 - Tei. 040/77%600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1500 lip SREDA, 8. MARCA 1995 Gl S ALPINA Ur GESTIONL. investicijski skladi D — |,Zn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA iajneisi m veliko manj .čakram luči. Izkaže se, Druh žfnske v pol stoletja tt°1ile Pomemben, ®ndar le del poti, na kon- o katere bodo lahko rekle, Pov^l^0 rjstvarjalno izbi im -6 ^0)0 drugačnost ton» 168 povsem enake dret5oina vseh po" []>. .J ' ud osmem marcu še ^ 2310 imajo sem^0 Povedati, predv-to^Pa rmajo veliko načr- I V New Yorku smrtna kazen NEW YORK - New York je 38. država ZDA, v kateri so ponovno uvedli smrtno kazen. Novi republikanski guverner George Pataki je tako uresničil predlog pa so se izrekli tudi predstavniki demokratske opozicije. Usmrtitve v državi New York bodo izvedli z injekcijo strupa, ki je po Patakijevem mnenju bolj človeška od električnega stola. Zakon o ponovni uvedbi srrirtbne kazni so odobrili v enem samem dnevu in Pataki ga je včeraj podpisal. I Mafija začela ofenzivo proti skesancem in državi PALERMO - Predsinočnji umor Domenica Buscette, nečaka mafijskega skesanca Tommasa Buscette, je po zadnjih mafijskih umorih na Siciliji globoko odjeknil po vsej Italiji. Sef policije Fernando Masone je že napovedal, da bodo na Sicilijo poslali okrepitve. Ob trditvi, da smo ponovno priča mafijski vojni, pa se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je mafija predvsem sprožila ofenzivo proti državi. To trdita palermski državni pravdnik Gian Carlo Caselli in njegov florentinski kolega Piero Luigi Vigna. Za obeh poskuša sedaj mafija ponovno uresničiti »pozagano zemljo« ob skesancih, ker so se njeni napori za spremembo zakona o skesancih izjalovili. Preiskovalci pa poudarjajo, da je treba sedaj še okrepiti boj proti mafiji in ne nasedati polemikam. Na 2. strani _____TRST / ZARADI KRITIČNEGA FINANČNEGA STANJA_ Poziv odbora Glasbene matice V petek stavka uslužbencev Nujni so izredni posegi za premostitev sedanjih težav TRST - Odbor Glasbene matice je v ponedeljek sporočil, da uslužbencem zaradi kritičnega finančnega stanja ne more izplačati osebnih dohodkov in da se bo v prihodnjih dneh sestal s predstavniki krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji z namenom, da poiščejo ustrezno rešitev. Upravni odbor je izrazil pričakovanje, da bodo uslužbenci redno nadaljevali z delom in da ne bodo tako oškodovali gojencev in staršev ter se obvezuje, da bo v teku 15 dni skušal dobiti vsaj kratkoročno rešitev.; uslužbenci, ki že dva meseca ne prejemajo plače, pa so za petek napovedali opozorilno stavko, v sporočilu za tisk ugotavljajo, da je po dvomesečnem zamujanju z izplačilom plač čas za bitje plati zvona. Doslej . znane rešitve zdajšnje stiske so namreč bodisi pre-meglene ali predaleč na obzorju. Odgovornost in nemudno ukrepanje rimskih, deželnih ali ljubljanskih oblasti lahko zdrami le enoten nastop delavcev in porabnikov slovenskih kulturnih ustanov v Italiji, menijo uslužbenci GM. Na 3. strani PRED ODLOČILNO PREIZKUŠNJO V ZBORNICI Senatorji so podprli varčevalne ukrepe RIM - Senat je sinoči po pričakovanjih s široko večino glasov odobril varčevalne ukrepe vlade Lamberta Dinija (na sliki). Gospodarski manever je podprla široka politična koalicija, ki podpira vlado, proti pa so glasovali senatorji desnice in večji del predstavnikov Stranke komunistične prenove. Dinijevo vlado čaka sedaj odločilna preizkušnja v poslanski zbornici. Gianfranco Fini in predvsem Silvio Berlusconi sta tudi včeraj vztrajno ponavljala stališče, da bo desnica strnjeno glasovala proti Dinijevi vladi. Tako imenovani Kartel svoboščin upa, da bo proti vladnim varčevalnim ukrepom strnjeno glasovala tudi poslanska skupina Komunistične prenove. Predsednik senata Carlo Scognami-glio je pred sinočnjim glasovanjem prebral poslanico, ki jo je ministrski predsednik naslovil vsem parlamentarnim skupinam. Dini poziva vse stranke k čutu odgovornosti in jih va- bi, da brez oklevanj podprejo gospodarski manever, ki je nujno potreben za premostitev sedanje hude ekonomske in predvsem finančne krize. Na 2. strani Susanna Agnelli v poslanski zbornici: Zakaj je Italija umaknila veto RIM - Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli je včeraj po povratku iz Bruslja poročala zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice o razlogih, zaradi katerih je vlada umaknila veto na začetek pogajanj o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski zvezi. Ponovila je, da bo Italija lahko spremenila stališče »v primeru, da bi se s slovenske strani pokazala premajhna odprtost na bilateralni ravni.« Med razpravo v komisiji je ministrica tudi ostro zavrnila tržaškega poslanca NZ Roberta Menio, ki jo je obtožil, da je prižgala zeleno luč Sloveniji »zaradi interesov družine Agnelli«. Na 3. strani Slovenija v H: Dežela previdno pozdravlja umik rimskega veta TRST - Predsednica deželne vlade FJK Ales-sandra Guerra je sinoči pozdravila umik italijanskega veta nad pričetkom pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije v Evropski zvezi. Stališče predsednice Dežele so bile v popolnem sozvočju s stališči zunanje ministrice Susanne Agnelli. Načelniki svetovalskih skupin bodo jutri prisluhnili mnenju ezulskih združenj ter slovenske manjšine v Italiji ter italijanske v Sloveniji. O pridruženem članstvu Slovenije v EZ pa bo deželna skupščina razpravljala v petek. Na 3.strani Danes v Primorskem dnevniku De Lorenzu zaplenili nepremičnine Zaradi škode, ki jo je utrpela drZava zaradi podkupnin v farmacevtski dejavnosti, so nekdanjemu ministru za zadravstvo De Lorenzu in njegovim naj-ozjim sodelavcem zaplenili njihove nepremičnine. Stran 2 Železarna: Izhoda še ni Se vedno ni videti rešitve za vprašanje Skedenjke Železarne, saj niti potovanje deželnega odbornikov Mo-rettona in Del Piera v Rim ni obrodilo sadov. Stran 4 Pri Gorici ustavili beg morilca Policija je včeraj blizu Sovodenj prijela morilca iz Verone, ki je zjutraj zabodel nekega trgovca in nato zbežal, namenjen proti meji s Slovenijo. Stran 9 Čar Rebulovih zgodnjih novel Ob avtorjevi 70-letnici so ponatisnih Vinograd rimske cesarice in zgodnje novele Alojza Rebule, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Stran 15 Stefanel - Alba za Koračev pokal Drevi bo v Milanu prvo finalno srečanje košarkarskega Koračevega pokala med domačim Stefanelom in Albo iz Berlina. Povratno finalno srečanje bo 15. t.m. Stran 29 ___________MEDNARODNI TRGI / PRETRES SE NADALJUJE_______________________ Dolar padel na predvojno raven in spravil v krizo svetovne trge Ura po rahlem izboljšanju spet navzdol negativna tudi borza RIM - Pretresi na mednarodnih devimih trgih se nadaljujejo, dolar pa je padel na predvojno raven. V težavah ostaja tako tudi večina evropskih valut, lira pa je po rahlem izboljšanju popoldne spet popustila in spustila marko vse do 1.195 lir, v New Yorku pa celo na 1.202 liri. (Na sliki AP singapurska borza) Kot rečeno, je zeleni bankovec v primerjavi z japonskim jenom in nemško marko v zadnjih dneh dosegel svojo najnižjo mejo po drugi svetovni vojni. Njegova depresija je včeraj spravila v škripce tudi finančne trge, vključno s tokijsko borzo, ki je izgubila kar 4 odstotke. Negativno se je zaključil tudi borzni sestanek v Milanu, ki je skupaj z liro občutil vpliv notranjepolitičnih trenj. V takih ramerah je bilo včeraj veliko pričakovanja za sestanek guvernerjev evropskih centralnih bank v Frankfurtu, vendar je bilo srečanje za zaprtimi vrati. Po vesteh iz Japonske pa naj bi se mednarodne monetarne oblasti odločile za neke vrste »psihološko vojno« proti Spekulantom, potem ko njihovi milijardni posegi na trge niso obrodili nobenega učinka. Na 11. in 20. strani ITALIJA / V SPLOSNI POLITIČNI NAPETOSTI SICILIJA / PO DALJŠEM PREMORU Senat je odobril varčevalne ukrepe Velika negotovost pred glasovanjem v zbornici - Berlusconi še zavrača dialog Teroristična ofenziva mafije proti državi Ker ji ni uspelo spremeniti zakonov o skesancih RIM - Senat je sinoči po pričakovanjih - s široko večino - odobril varčevalne ukrepe Di-nijeve vlade. Gospodarski manever je podprlo 179 senatorjev, proti jih je glasovalo 91, 7 pa se je vzdržalo glasovanja. Vladne ukrepe so podprli senatorji politične koalicije, ki podpira Lamberta Dinija, proti sta strnjeno glasovali desnica in Stranka komunistične prenove, čeprav je treba poudariti, da so nekateri njeni senatorji pred glasovanjem polemično zapustili dvorano. V senatu torej, kot napovedano, ni bilo presenečenj, saj je v tej veji parlamenta že na lanskih političnih volitvah prevladala levosredinska koalicija. Njej so se sedaj pridružili še senatorji Severne lige, ki so ostali zvesti Umbertu Rossiju. Vsa pozornost je sedaj uprta v poslansko zbornico, kjer je položaj skrajno negotov in zapleten. Tako imenovani Kartel svoboščin je tudi včeraj glasno poudaril, da bodo poslanci desnice jutri ali v petek strnjeno glasovali proti Dinije-vi vladi. Gianfranco Fini in predvsem njegov zvesti zaveznik Silvio Berlusconi trdno upata, da bo desnici - s pomočjo poslancev SKP - uspelo zavrniti varčevalne ukrepe in torej ves gospodarski manever Dinijeve vlade. V Kartelu svoboščin pa se stopnjujejo politični dvomi in pomisleki nad umestnostjo nega- SKP na razpotju: za ali prati Diniju? RIM - Vsedržavno vodstvo Stranke komunistične prenove je z 31 glasovi proti 10 in tremi vzdržanimi potrdilo nasprotovanje Dinijevemu gospodarskemu manevru, vendar je dopustilo možnost spremembe stališča, ko bi nastopile nekatere novosti, zlasti glede pokojnin. V tem primeru se bo vodstvo SKP spet sestalo, da bi preučilo položaj. Prav v pričakovanju novosti se je načelnica skupine SKP v senatu Ersilia Salvato nekaj ur po zaključku seje vodstva srečala s predsednikom vlade Lamber-tom Dinijem in ob koncu pogovora dopustila možnost, da bi SKP v poslanski zbornici spremenila Stališče. V senatu so zvečer predstavniki SKP povečini glasovali proti manevru, vendar zaradi drugačnega razmerja sil to nikakor ni ogrozilo odobritve vladnih gospodarskih ukrepov. Medtem ko je Dini po srečanju s Salvatovo dejal, da »ni novosti, razprava o manevru se nadaljuje,«, je predsednica komrmističnih senatorjev povedala, da je od premiera zahtevala nekatere spremembe manevra, na primer vključitev norm za boj proti davčnim utajevalcem in zmanjšanje posrednih davkov. Po njenih besedah je bil Dini dojemljiv za te zahteve, saj ji je med drugim dejal, da je vlada pomislila tudi na možnost uvedbe višjih davkov za višje dohodkovne pasove. Na jutranji seji strankinega vodstva je vsekakor prišlo do ostrega soočanja med večino, ki se je izrekla za glasovanje proti Dinijevemu manevru, in manjšino, katerih teze je orisal bivši poslanec Lucio Magri. Slednji je predvsem opozoril pred nevarnostjo, da bi komunisti pomagali Berlusconiju in Finiju. »Pokopati manever in vlado ne zato, da bi dobili boljši manever, ampak samo zaradi vobtev, bi pomenilo odpreti pot valutnemu kolapsu in novemu izbruhu inflacije.« To bi imelo zelo hude posledice predvsem za delavce in upokojence, po drugi strani pa bi se okrepila vez med pobticno desnico in gospodarskimi mogočneži. Tudi predsednik poslancev SKP Famiano Crucia-nelh je bil mnenja, da je treba Berlusconiju preprečiti, da bi dosegel svoj cilj, namreč iti na volišča, ne da bi prej za-govotih enakih možnosti vsem silam, predvsem glede dostopa do televizij. Crucianelli je predlagal, da bi predstavniki SKP v četrtek, ko bo glasovanje v poslanski zbornici, zapustili dvorano in s tem preprečili, da bi Berlusconi in njegovi imeli večino. Stališča večine pa sta na tiskovni konferenci po zasedanju vodstva obrazložila tajnik Fauste Bertinotti in predsednik Armando Cos-sutta, ki pa sta postavila dva relativno nova poudarka: prvič, da je Dini jev manever mogoče vsaj delno spremeniti, s čimer bi tudi SKP spremenila svoje zadržanje, in drugič, da je treba vsekakor pred volitvami (glede teh SKP soglaša, da naj bodo junija) potrebno odobriti ukrepe, ki bodo zagotovili vsem strankam v volilni kampanji enake možnosti. tivnega glasu. Marco Pannella je tudi včeraj ves dan razlagal na vse vetrove, da bodo radikalci, ki imajo v zbornici le peščico poslancev, podprli vladne ukrepe. Voditelj radikalcev je znova svaril Berlusconija, naj se premisli in naj v zameno za jamstva o predčasnih volitvah podpre vladne predloge. Velike dvome nad Berlusconijevo brezkompromisno usmeritvijo ima tudi Krščansko-demok-ratski center (CCD), ki -podobno kot Pannella -še upa, da se bo Berlusconi na koncu vendarle premislil. Bivši ministrski predsednik in lastnik Finin-vesta pa vztraja pri svoji usmeritvi. Nekateri njegovi najbližji sodelavci so tudi včeraj vsekakor bili mnenja, da Berlusconi bo do zadnjega čakal »pozitivne signale« s strani Dinija in tudi samega predsednika republike. Ti signali se očitno nanašajo na obvezo po čimprejšnjih predčasnih volitvah. Predsednik senata Carlo Scognamiglio, ki mu »Forza Italia« očita tiho politično podporo Dinijevi vladi, je pred sinočnjim glasovanjem prebral poslanico, ki jo je vsem parlamentarnim skupinam naslovil Lam-berto Dini. Isto poslanico bo danes v poslanski zbornici prebrala tudi predsednica Irene Pivet-ti. Predsednik vlade Dini v njej poziva vse politične stranke k čutu odgovornosti in jih toplo vabi, naj podprejo vladni gospodarski manever. Šef palermskega tožilstva Giancarlo Caselli (foto AP) PALERMO - Predsi-nočnji umor Domenica Bu-scette, nečaka mafijskega skesanca Tommasa Buscet-te, je po zadnjih mafijskih umorih na Sicibji globoko odjeknil po vsej Itabji. Sef pobcije Femando Masone je že napovedal, da bodo na Sicilijo poslali okrepitve, tako da bodo lažje kos sedanji mafijski vojni. Ob trditvi, da smo ponovno priča mafijski vojni, pa se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je mafija predvsem sprožila ofenzivo prati državi. To vsaj trdi palermski državni pravdnik Giancarlo Caselh. Na včerajšnji tiskovni konferenci je Caselh izjavil, da je Cosa nostra sprožila teroristično ofenzivo, ki ima več ciljev, med katerimi je glavni cilj nedvomno napad na mafijske skesance. Se pred zadnjimi umori je mafija začela z rušenjem vloge in pomena skesancev. Pri tem se je posluževala vseh sredstev. Z uspehom je izkoristila polemike o vlogi in zakonskih normah glede skesancev. Leta 1993 je pojav skesancev zadobil take razsežnosti, da se je Cosa nostra čutila do skrajnosti ogrožena. Prav takrat pa se je začela pohtična polemika o vlogi in verodostojnosti skesancev. Višek so ti manevri do-segb z objavo lažnega dosjeja Di Maggio. Ta podtaknjeni dosje, ki naj bi rušil verodostojnost skesanca Baldassareja Di Maggia, so hranili karabinjerji in sodstvo. Za palermskega državnega pravdnika pa ni tako pomembo, kako je ta dokument prispel v javnost, pomembnejše je dejstvo, da so ga razbobnab. Po Ca-sebijevem mnenju se je torej Cosa nostra poslužila starih metod in pri tem bila še kar uspešna, saj je precej zavrla nova kesanja, dosedanji skesanci pa se čutijo nesigurne in opeharjene. Prav v takem ozračju je lahko mafija sprožila sedanjo teroristično ofenzivo. Ne da bi poimensko imenoval dosmrtnega senatorja Andreottija, pa je Caselli obsodil njegove izjave o sa- momoru karabinjerskega podčasnika Lombarda, še bolj pa odmev, ki so ga te izjave imele v medijih. S takimi ocenami se v glavnem strinja tudi florentinski državni pravdnik Piero Luigi Vigna, ki je član komisije zadolžene za skesance. Po njegovem se je Cosa nostra po pokolih leta 1992-93 odločila za pre- Bagarella obsojen na dosmrtno ječo PALERMO - Mafijskega kolovodjo iz Corleoneja Leo-luco Bagarello so včeraj obsodili na dosmrtno jeCo zaradi umora Sefa palermskega letečega oddelka policije Borisa Giuliana. Bagarella, ki je svak mafijskega šefa Biine, je na begu od leta 1991. Umor Borisa Giuliana 21. julija 1979 je pomenil začetek mafijske ofenzive proti vidnim predstavnikom varnostnih sil. Bagarella je vpleten tudi v druge umore, vključno v pokol pri Čapaciju. Med preiskovalci prevladuje mnenje, da je po aretaciji svojega tasta Biine sedaj eden od najvplivnejših mafijskih Sefov. nor, ker je upala, da b° ahko spremenila zakoni lajo o skesancih. Ker se t° n zgodilo, se je sedaj 0 očila, da bo s krvjo onenj^ ’očila nova kesanja. 1 Dojav se je v prvih dve nesecih letos namreč še Dovečal, tako da je mora|a e drugih umorov Vigna n6 erjame, da je v teku boj23 blast med raznimi klan1' er »kupolo«še vedno v° ijo razni Brusca, BagareU3, rovenzano in Agheri. . Tudi med varnostni®1 ilanti in preiskovalci p®v' iduje prepričanje, da je tj6) a sedaj predvsem prav®1 agotoviti mafijske vodi' ilje, ki so na begu. Vsi se amreč zavedajo, da je P® jžaj do skrajnosti nevaren i da bi polemike koristile amo mafiji. Teh pa kot kaže n® lanjka. Ze Andreotti je okoristil samomor kar® injerskega podčastnik .ombarda, da bi speljal ver 0 na svoj mlin. Sedaj pa s° ačeb pravo ofenzivo raz® ierlusconijevi veljaki, med aterimi prednjači Vittori0 Igarbi, predstavniki Nad0" alnega zavezništva pa s® ahtevali celo prepoved lantorove televizijske odaje, kot da bi bila ta oddaja 1 obtožbe palermskega znana Leoluca Orlanda kriv® a Lombardov samomor, f 3m primeru sicilski prekovala molčijo, a vedn° olj se utrjuje prepričanje^ a je slo za »mafijski sa®0" ior«. Lombardo naj bise bil, ker se je bal, da bis® rafija znesla nad njego®) ti, ker je prišel na sled kari irehudi zadevi. V poslovnem pismu namreč sp®® POD KUPNINE / RAČUNSKO SODISCE Zaplenili premoženje Francesca De Lorenza Država poskuša omejiti nastalo škodo RIM - Računsko sodišče je odredilo zaplembo premičnin in nepremičnin nekdanjega ministra za zdravstvo Francesca De Lorenza (na sliki AP), njegovega osebnega tajnika Giovannija Maro-neja, bivšega generalnega direktorja farmacevtske službe pri ministrstvu za zdravstvo Duilia Poggio-linija, bivšega direktorja višjega zdravstvenega sveta Francesca Antonia Manzolija in nekdanjih članov medministrskega odbora za cene (CIP) Antonia Boccie, Antonia Brenne in Elia Guida Rondanellija. Kot je zapisano v zahtevi je računsko sodišče iz Lacija navedlo, da naj bi z zaplembo jamčili zneske zaškodo, ki jo je država utrpela zaradi podkupo- valne afere v zvezi s cenami zdravil. Prvotno so trdili, da je država utrpela za 15.117 milijard lir škode, kasneje pa so ugotovili, da je škoda znašala precej manj, ker se je omejila le na obdobje, ko je De Lorenze iz podtajnika postal minister za zdravstvo (avgust 1989 - februar 1993). Računsko sodišče je torej osvojilo tezo nekdanjega predsednika italijanske farmacevtske industrije Cavazze, ki je trdil, da pred De Lorenzom politike ni zanimala farmacevtska industrija, morebitne nepravilnosti pa so bile omejene. Država naj bi torej utrpela »le« 1.900 milijard lir škode. Bivšemu ministru De Lorenzu so zaplenili pet hiš v Anacapriju, nekaj zemljišč v istem kraju, prejemke, ki mu jih daje neapeljska univerza in odpravnino. Precej nepremičnin so zaplenili tudi Maroneju, bolj borna pa je bila bera pri ostalih. Spet grožnje skrbstvenim ustanovam RIM - Minister za delo Treu se je včeraj sestal s pred' stavniki 16 privatizirqpih skrbstvenih ustanov in znovo zanikal, da bi nasprotoval privatizaciji, ki jo predvideva zakon St. 509 iz lanskega leta. Takoj zatem pa je p°' vedal, da bi se po njegovem mnenju tudi te ustanov^ morale podrediti splošnim določilom (še zlasti bi pn: obračunavanju pokojnine morale upoštevati 2% fe®1 donos, ki ga bo vzel v poštev Inps). Vsedržavno tajništvo sindikata novinarjev je ostro obsodilo tako zadržanje in opozoiilo, da te ustanove niso prvič pod udarom, za katerega pa ni nobene osnovo-Zakon namreč jasno določa, da tisti, ki ne prejefflO državne podpore, ima pravico do privatizacije. Ne samo: skupaj z drugimi tudi skrbstvena ustanova novinarjev prispeva v solidarnostni sklad (samo lani 6 milijard) in sama krije prispevke za brezposelnost (nadaljnjih 10 milijard v lanskem letu). O tem vprašanju bo govor na sestanku, ki bo prihoda)1 teden v Rimu in na katerega bo novinarski sindikat P0" vabil predstavnike drugih 15 zainteresiranih ustanov. POJASNILO V ponedeljek, 6. t.m. je časnikarka PD (bip), ki se je udeležila nedeljskega zborovanja Nacionalnega S1' banja v prostorih hotela Savoia-Excelsior, zapisal0’ med drugim, pod naslovom »Slovenija ne sme v da se je v dvorano prerinil tudi Boris Gombač (SGPS)-Časnikarko sem že isti dan zaprosil naj to izjavo pi°k Uče, kajti mene na tistem srečanju ni bilo. Nasledn)1 dan je PD objavil na drugi strani popmvek z mojo rij0' vo s pripisom, da je avtorica napisala, dan prej, ko* sem se prerinil v dvorano, ker je tako priseglo več pri°' Ker se podpisani ni udeležil nedeljskega zborovanj0’ ker je bil čisto nekje drugje (imam priče), lahko sam0 sklepam, da je šlo za zamenjavo osebe. . Boris Gomb°c ./SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA BREZ SREDSTEV ZA IZPLAČILO OSEBNIH DOHODKOV Kriza v Glasbeni matici: v petek opozorilna stavka Upravni odbor se bo srečal z obema krovnima organizacijama tiCj T' Stanje v Glasbeni mr s^g e, za°struje. Odbor slover denJrsbene s°le je v pone CeJ sporoCil, da uslužber ga Zaradi kritičnega finanCnt a ne more izplačal Priti j dehodkov in da se bo stavn'V'^b ^116^ sestal s preč slov i krovnih organizac: aaineilske manjšine v Italiji reg;tenoni> da poiščejo ustrezn iHg ev’ uslužbenci, ki že dv So ^ prejemajo plaCe, rijgg s^et^k napovedali opoa dom nik Adrijan Semen u' odbor rxTedal’ da ie uPra' stitv 2 izrednim pren PubUk?SllSPeVk0m,VSe 1 Plar i e Slovenije lahko •Pu P^ufesorjem in upravi vjc °Seb)u’ nekaj več kot po Pok )anuarskih prispevkov Vn,.1 Vse socialne in druge i prp asii tudi za februar, stali del prejemkov za lo ob raznih priložnostih rečeno, da bodo do obnovitve nakazil s strani italijanske države, premostitvena sredstva iz Slovenije prihajala tudi za naslednje mesece, se to doslej iz nerazumljivih vzrokov ni zgodilo. Tudi posredovanja obeh zamejskih krovnih organizacij SKGZ in SSO, v katerih je GM včlanjena, doslej ni zaleglo; prišlo je celo do zastoja, baje zaradi ponovnega dogovarjanja o kriterijih za interno porazdelitev teh premostitvenih. Četudi nezadostnih sredstev med osrednje kulturne organizacije slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Po drugi strani je predsednik Semen ugotovil, da je v zadnjem Času prišlo v Rimu do nekaterih pozitivnih premikov kar zadeva financiranje slovenskih kulturnih ustanov v Italiji. V zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice je bil sprejet Pismo upravnega odbora GM uslužbencem s L^Pravni odbor Glasbene matice je na svoji redni 6'3-95 ugotovil, da je izčrpal vsa finančna sredst-Uu na razPolago in da zato ni v stanju izplačati ja-temu e®a doP°lnila plač in ne februarskih plač, med-t6 ko so bile izplačane socialne dajatve. Se tekom org . na naj bi prišlo do sestanka z obema krovnima a Ionizacijama, kjer naj bi se konkretno dogovorili o do 1ClPaclp sredstev. Upravni odbor pričakuje, da bodo n^Mci redno nadaljevali z delom in da ne bo-zn' oškodovali gojencev in staršev ter se obve-da bo v teku 15 dni skušal dobiti vsaj kratkoroč- rešitev.« a pismo nameščencem Glasbene matice se je Zask^k1- °dbor odločil potem, ko je izčrpno in z veliko 1Q ,rnljenostjo razpravljal o kritičnem finančnem poln naše osrednje glasbene in kulturne ustanove.« Upr n. 2a plaCe za februar pa st6v T111 °dbor nima veC sred-°d nT V *em trenutku tudi ni Is. da Ld®r nobenega zagotovi-na D ,ao iniel potrebna financ-Casu0kritia sredstev v kratkem na razpolago. Čeprav je bi- amandma o obnovitvi državnega prispevka v višini 8 milijard lir (namesto 6 milijard v lanskem letu). O tem se bo morala izreci še proračunska komisija poslanske zbornice in nato avla, nakar bo predlog romal še v se- Odgovor uslužbencev Glasbene matice »Učno in neučno osebje šole Glasbene matice »Marij Kogoj« je na sindikalnem sestanku dne 7. marca vzelo v pretres pismo upravnega odbora Glasbene matice. Uslužbenci menijo, da je po dvomesečnem zamujanju z izplačilom plač čas za bitje plati zvona. Doslej znane rešitve zdajšnje stiske so namreč bodisi premeglene ali predaleč na obzorju. Odgovornost in nemudno ukrepanje rimskih, deželnih ali ljubljanskih oblasti lahko zdrami le enoten nastop delavcev in porabnikov slovenskih kulturnih ustanov v Italiji. S tem streznitvenim in budilnim namenom sklicuje osebje glasbene matice v petek, 10. marca prvo celodnevno opozorilno stavko.« nat in bo zato formalni postopek še zelo dolg predno bo ustrezni zakon sprejet. Prav tako ni nobene gotovosti, da bo do tega prišlo v primeru predčasnih volitve, saj bi sedanjemu parlamentu oz. sedanji vladi zmanjkalo materialnega Časa za izpeljavo postopka. Toda neglede na to pomeni sprejem amandmaja o zvišanju prispevkov za slovensko manjšino na 8 milijard lir, pozitiven korak in novo okoliščino, ki - po prepričanju upravnega odbora - odpira nove in realne možnosti za vsaj prehodna nakazila finančnih prispevkov iz Slovenije za kolikor toliko zagotovljeno delovanje naših osrednjih kulturnih ustanov, konkretno seveda Glasbene matice. Upravni odbor je zato sklenil zahtevati od obeh osrednjih manjšinskih organizacij, kot v tem trenutku svojih neposrednih sogovornikov, takojšen sestanek za skupen nastop pri odgovornih dejavnikih v matični domovini, da se najde takojšnja zadovoljiva rešitev v smislu danih obljub in da dobi upravni odbor GM tudi konkreten odgovor kaj se namerava konkretnega storiti v zvezi z nakazovanjem prehodnih finančnih prispevkov. Upravni odbor je ugotovil, da bo, v nasprotnem primeru, vsa odgovornost za morebitne drastične korake, h katerim bi bil prisiljen, padla na odgovorne dejavnike v matični domovini. Z ocenami in ugotovitvami upravnega odbora se je v glavnem strinjal tudi na seji prisotni predstavnik profesorskega zbora. Ko je izražal svoje osebno mnenje je dejal, da je bilo prehodno nakazilo prispevka iz Slovenije za januar čeprav nezadostno, dobrodošlo in .da ga znamo tudi ceniti, da pa po drugi strani ni dopustno obravnavati manjšino v tej zvezi kot objekt in z njo tako tudi ravnati. To so za manjšino nesprejemljive igrice. Sicer pa je o celotni situaciji vCeraj razpravljal tudi profesorski zbor na osnovi prejetega pisma upravnega odbora GM in zavzel stališče. KonCne sklepe upravnega odbora je povzel predsednik Semen takole: Zahtevati takojšen sestanek s predsednikoma obeh krovnih organizacij; predlagati skupen nastop v Ljubljani ali v podrejenem primeru samostojen nastop upravnega odbora; nasloviti ponovno prošnjo za anticipiranje mesečnih prispevkov tudi v luci novosti iz Rima; nasloviti pismo uslužbencem in s skrajno kritičnim položajem seznaniti javnost. (jk) ITALIJA - SLOVENIJA Agnellijeva: Umik veta ne pomeni blanketne menice RIM - Ne gre za blan-ketno menico, italijanska vlada bo stalno bdela nad spoštovanjem sporazumov. Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli je vCeraj po povratku iz Bruslja, kjer je Italija umaknila veto na začetek pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije v Evropski zvezi, v zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice odgovorila predvsem na kritike, ki so nanjo letele z desne. Ponovila je, da bo Itahja lahko vedno spremenila stališče, recimo od trenutku podpisa sporazuma o pridruženem članstvu, »v primeru, da bi se s slovenske strani pokazala premajhna odprtost na bilateralni ravni.« Po drugi strani pa je voditeljica italijanske diplomacije poudarila, kako je bila Sloveniji naložena velika odgovornost prav glede njenega bodočega zadržanja do Italije. Agnellijeva je v tej zvezi povedala, da je že pisala slovenskemu kolegu Zoranu Thalerju in mu predlagala, da bi se že v doglednem Času sestala mešana dvostranska komisija.« Susanna Agnelli je tudi opozorila na pisno obvezo slovenske vlade, da odpre svoja tržišča in se prilagodi standardom evropske zakonodaje še pred zaključkom sporazuma o pridruženem Članstvu. Pa tudi sam evropski komisar za zunanje odnose EZ Hans van den Broeck je zagotovil, da bo osebno skrbel, kot je dejala Agnellijeva, da bo Ljubljana »dosledno nadaljevala v smeri sprejetih obvez. EZ pričakuje, je dodala, da bo Slovenija spoštovala svojo obvezo, da dovoli dostop na nepremičninski trg. Med razpravo v zunanjepolitični komisiji zbornice je prišlo tudi do besednega spopada med Agnellijevo in tržaškim poslancem Nacionalnega zavezništva Robertom Menio, ki jo je obtožil, da se ji je mudilo omogočiti vstop Slovenije v EZ zaradi osebnih interesov oziroma zaradi interesov družine Agnelli na tem območju. Zunanja ministrica je izrazila ogorčenje nad takimi podtikanji, še posebno, ker jo je Menia opsoval s »služabnico«. Sicer pa so bili Menia in njegovi strankarski kolegi dokaj osamljeni v protivladni polemiki. Pomisleki so sicer prišli tudi iz vrst Forza Italia (tržaška poslanka Mameči Vascon je izrazila »grenkobo in razočaranje«), medtem ko so italijansko gesto pozdravili predstavniki Severne lige, Ljudske stranke in. progresistov. Pomisleke o umiku italijanskega veta pa vsebuje tudi resolucija, ki jo je podpisalo kakih 80 pripadnikov strank Kartela svoboščin, prvi podpisnik pa je bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu Livio Caputo. Dokument med drugim nalaga ita-lijanski vladi, naj ne pri-voli v podpis sporazuma o pridruženem članstvu, če Slovenija ne bo v roku treh mesecev začela postopkov za vračanje nepremičnin istrskim beguncem. "BSovenija V EVROPO / STALIŠČE DEŽELNEGA ODBORA FJK n OBISK PODMINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE Vlada se je izkazala nii ST' Deželna vlada Furla-UjiJ.ijske krajine pozdravlja pjH'LT^lijanskega veta nad vanio c>("e. Slovenija ne bo spoš-oUrina s.Prejetih obvez glede be- lastninskp8leve Pogajanja svoje stana , zakonodaje evropskim trem Tl™11’ ^abko Rim v vsakem Prekinu nast0Pi za takojšnjo gaiml •eV asociacijskih poki ur, ' ’- 6 Poudarila predsednica, snrnt; ln PdCakuje, da bo Dežela PreHn se2nanjena s potekom, ___em bilateralnih pogajanj. Furlanija-Julijska krajina bo torej pozorno (in previdno) spremljala bližnje razgovore med Rimom in Ljubljano, a tudi med Brusljem in Ljubljano. Poleg nepremičninskega vprašanja, je Guerrova omenila odprta vprašanja obeh manjšin, celotno gospodarsko problematiko in tudi možnost spremembe morske meje v Tržaškem zalivu. To je najbrž omenila, da bi nekoliko utišala hrupne proteste tržaških nacionalistov. Glavna skrb deželne uprave je vsekakor ta, da bo Furlanija-Julijska krajina pripravljeno pričakala polnopravni vstop Slovenije v Evropsko zvezo. V Trstu in v Vidmu oCitno noCejo, da bi se ponovile napake, s katerimi je predvsem severna Furlanija dočakala vstop Avstrije v EZ. Deželna vlada zato že sedaj zahteva od Rima točna jamstva za ekonomske posledice vključevanja Slovenije v združeno Evropo. Predsednica je izrecno omenila cestne povezave z Vzhodom, tržaški finančni »off-shore« center in nujnost refinansiranja državnega zakona za razvoj obmejnih področij, ki je svojcas spodbudil ekonomske odnose z vzhodnimi sosedi. Izboljšanje odnosov med državama bo po njenem mnenju tudi prispevalo k reševanju vseh odprtih vprašanj slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji. Predsednica deželne vlade je od Rima zahtevala večje pristojnosti na manjšinskem področju. Omejila se je predvsem na kulturno poslanstvo obeh manjšin ter na njuno vlogo mostu pri krepitvi medržavnih odnosov. Tudi pri tem hoCe Furlanija-Julijska krajina - kot rečeno - imeti večjo vlogo, za katero pa je rimska vlada doslej pokazala res zelo malo posluha. Deželna skupščina bo v petek ocenila poročilo predsednice Guerrove, medtem ko bodo jutri načelniki svetovalskih skupin prisluhnili mnenjem slovenske manjšine, Italijanov v Istri in ezulskih združenj. Desnica, ki se zbira v »Polu svoboščin«, je pozvala Deželo, naj pozorno spremlja bližnja pogajanja med Italijo in Slovenijo, njeni predstavniki - z razliko od tržaških somišljenikov - pa niso zahtevali odstopa zunanje ministrice Agnellijeve. S.T. V Trstu kmalu hrvaški konzulat Srečanji na županstvu in s predsednico deželnega odbora TRST - Hrvaška bo v prihodnjih dneh odprla v Trstu svoj generalni konzulat. To je med včerajšnjim obiskom v Trstu uradno potrdil hrvaški podminister za zunanje zadeve Smiljan Simac, ki se je srečal s predsednico deželne vlade Alessandro Guerro ter s predstavnikom mestne uprave. Uglednega gosta je spremljal šef oddelka za stike s sosednjimi državami pri zunanjem ministrstvu Dobroslav SilobrCiC. Simac je povedal, da bo tržaški generalni konzulat imel pravne pristojnosti nad severovzhodno Italijo (Furlanija-Julijska krajina, Venet o in Triden-tinska-Južna Tirolska) in da si Zagreb prizadeva za vsestransko krepitev odnosov z Italijo in seveda tudi s Furlanijo-Julijsko krajino. Predsednica Dežele je hrvaškega gosta med drugim opozorila na položaj italijanske narodnostne skupnosti v Istri. O položaju Italijanov na Hrvaškem je tekla beseda tudi na srečanju na tržaškem županstvu. Glede znane in sporne razsodbe hrvaškega ustavnega sodišča je Simac poudaril, da razsodba ne bo na noben naCin okrnila ustavnih pravic italijan- ske manjšine. Na županstvu so tudi poudarili nujnost boljših poslovnih odnosov med tržaško in koprsko luko. Na sliki: hrvaški podminister Simac s predsednico deželne vlade Alessandro Guerra med včerajšnjim srečanjem. ŠKEDENJSKA ŽELEZARNA / SENATNA KOMISIJA NI (SE) SPREJELA POPRAVKA Se odprto vprašanje elektriške centrale Moreffon in Del Piero v Rimu nista veliko dosegla Se vedno ni videti nikake dokončne rešitve za vprašanje škedenjke železarne, ki se prav zaradi zavlačevanj že kar zaskrbljujoče zapleta. Včeraj je v Rimu zasedala senatna komisija, ki preučuje zakonski osnutek za privatizacijo elektriške družbe ENEL, a vsaj do poznih večernih ur ni zavzela ni-kakega dokončnega stališča do popravka, ki bi električni centrali skedenj ske železarne omogočal, da bi družbi ENEL prodajala odvečno energijo. Zadeva je resna, saj sta družbi Bolmat in še zlasti Lucchini postavili omenjeno zadevo kot pogoj za odkup škedenj-ske železarne. Prav zato so se za sprejem ustreznega popravka k zakonu za privatizacijo družbe ENEL poleg tržaških parlamentarcev posebno zavzeli deželna in tržaška občinska uprava, tako da sta šla vCeraj v Rim deželni odbornik za industrijo Gianfranco Moretton in tržaški občinski odbornik za gospodarstvo Eugenio Del Piero prav z namenom, da bi od pristojne senatne komisije dosegla, da bi omenjeni popravek sprejela. Kot reCeno, pa Moretton in Del Piero nista veliko opravila. Po Del Pie-rovi izjavi za tisk je predsednik komisije Umberto Carpi pokazal razumevanje za tržaške zahteve podobno kot nekateri komisarji. Minister za industrijo Alberto Cio pa je potrdil svoje pomisleke, Ceš da bi na tak naCin odprli vrata še številnim drugim, ki postavljajo podobne zahteve. Sicer pa je komisija zasedala pozno v noč tudi spričo dejstva, da bo senatna zbornica po vsej verjetnosti obravnavala zakon o privatizaciji družbe ENEL že danes ali najpozneje v Četrtek. Seveda nic ne izključuje, da bi popravek sprejeli v zbornici, Čeprav je verjetnost majhna. Vesti iz Rima so takoj negativno odjeknile v Trstu. Vodsta sindikatov CGIL, CISL in UIL bodo skupno s predstavniki tovarniškega sveta danes stopili v stik z Del Pie-rom in Morettonom, da bi na osnovi najnovejših informacij preučili nastali položaj. Vse preveč je negativnih znakov, da ne bi bili zaskrbljeni. Prav gotovo bodo pomislili na nove možnosti protesta. H STALIŠČE h Deželne ACU za Prodija in levosredinsko zavezništvo Deželno vodstvo Krščanskih združenj ita-lijanskih delavcev ACLI se je glede zadnjih dogajanj na italijanskem političnem prizorišču zelo jasno opredelilo: izredne gospodarske ukrepe Dinijeve vlade je ocenilo za sicer zelo težke a v bistvu pravične kar zadeva porazdelitev bremen, medtem ko je označilo za zelo škodljive pritiske na predsednika republike, da bi razpustil parlament, ki je bil izvoljen pred slabim letom dni. Država potrebuje v tem trenutku odobritev gospodarskega manevra ter zakona o reformi pokojninskega sistema in zgladitev političnega spopada. Kar zadeva bližnje upravne volitve, je ACLI mnenja, da volilna reforma sicer ne uresničuje večinskega sistema, kljub temu pa daje možnosti oblikovanja programskih zavezništev. V tem okviru je kandidatura Romana Prodija pozitivna, zato se ACLI zavzemajo za oblikovanje močnega levosredinskega pola. Na koncu se je deželno vodstvo zavzelo tudi v obrambo Ustave, ki izhaja iz odporništva in ki bi jo nekateri radi izničili. PEDAGOŠKI LICEJ / »INDEKS NEUSPESNOST^h »Nočemo dijakov ki nočejo študirali« Mnenje dijakinje in profesorice Ravnateljeve izjave v drugem Članku o »indeksu neuspešnosti« na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška so izzvale med profesorji šole v Ul. Caravaggio »veliko razočaranje.« Tako trdi profesorica naravoslovja Lili Cebulec. Profesorji so se hudovali predvsem nad mnenjem, ki ga je ravnatelj izrekel o »povprečnosti« učnega kadra. Izjava je bila v prejšnjih dneh predmet razprave in posvetov med profesorji. Dobro počutje med profesorji na šoli, o katerem je tudi govoril ravnatelj, je stopilo ob taki oceni v drugi plan. Prof. CebulCeva se je zaustavila tudi ob mnenju, da se vpisujejo na šolo šibkejši dijaki. »Večinoma je res takih, ki so zaključili obvezno šolo z zadostnim uspehom, na našo šolo pa prihajajo vsako leto tudi dobri in prav dobri dijaki, pa tudi eden ali dva odličnjaka. A to ni za nas nobeno presenečenje. Vajeni smo delati s takimi, šibkejšimi dijaki, z njimi imamo še dolgoletne izkušnje. Potrebno je mnogo truda, posebno delo, da bi nudili vsem enake možnosti. Le na ta način lahko nato dijaki razvijejo svoja zanimanja, prikrito nadarjenost in nagnjenja. Mnogokrat se dogodi, da se nekateri na šoli prav razživijo in postanejo uspešnejši. Obenem pa se v nekaterih primerih tudi izkaže, da dijak ni sposoben ali bolje nima volje, da bi nadaljeval študij. Taki pac odstopijo sami, ali pa so v prvem ali drugem razredu odklonjeni.« Profesorica je opozorila tudi, da so dijaki ob vpisu na šolo še zelo mladi. Mnogi še ne vedo, kaj bi počeli, ne vedo, ali naj bi izbrali poklic ali pa nadaljevanje študija. Tako prihaja do prepisovanj iz ene šole na drugo. Prof. CebulCeva je zanikala, da bi bili profesorji manj strogi kot na drugih šolah, ker bi se bali, da bi z velikim številom odklonjenih upadlo zanimanje za šolo. »Profesorski zbor ni imel nikoli teh pomislekov. Glavna je kvaliteta,« je izjavila, in opremila trditev s primerom: letošnji Četrti razred obiskuje 13 dijakov. V prvem letniku sta delovala dva prva razreda. Selekcija je bila v prvih dveh letih tolikšna, da so v tretjem letniku prvotna dva razreda združili v enega. Se- veda za boljšo kvaliteto pouka. Profesorica, ki je tudi referentka za boljše počutje in za preventivo proti zasvojenosti, je spregovorila tudi o pridnosti dijakov. »Samostojno pripravljajo predstave, kulturne in zabavne prireditve. Prav nafii dijaki so dali povod za lansko dijaško manifestacijo po mestnih ulicah. Pred kratkim so drugošolci pripravili pustovanje. Xo pomeni, da se tudi mlajši dijaki kmalu vpeljejo v šolsko življenje. Dijaki nastopajo v razredu, na prireditvah, s tem pridobivajo gotovost, samozavest, kar jim bo nato služilo v življenju,« je povedala profesorica naravoslovja Lili Cebulec. Članka o »uspešnosti« pedagoškega liceja sta odmevala tudi med dijaki. »S člankoma nismo bile preveč vesele,« je priznala dijakinja 5. razreda, ki pa ni hotela, da bi objavili njenega imena. »Številke so številke, to pa še ne pomeni, da je šola slaba,« je nadaljevala. »Pomeni, da je šola selektivna, da se do 5. razreda prebijejo le tisti, ki pač to zmorejo. V prvem razredu nas je bilo 14, ostalo nas je osem,« je podkrepila svojo trditev. Dijakinjo je predvsem skrbelo, da bi ljudje ne razumeli napačno tistega »indeksa neuspešnosti«. »Ob površnem branju bi si lahko bralci ustvarili napačno mnenje o šoli.« O domnevnem vpisu šibkejših dijakov na šolo je povedala, da je letos prav 5. razred sodeloval pri informativnem dnevu za nižješolce. »Ko so prispeli nižješolci na šolo, smo se z njimi po-razgovorili na srečanju brez profesorjev. Predstavili smo jim delovanje šole, povedali pa smo jim tudi, da nočemo dijakov, ki bi ne imeli volje do študija, ker taki dijaki le zavirajo druge in zaradi takih dijakov program zastane. Mi smo to sami občutili, in vemo, koliko so nas taki dijaki ovirali pri študiju.« Dijakinja je povedala tudi, da so se v ponedeljek zbrale nekatere dijakinje, pregledale in prodiskutirale oba članka o pedagoškem liceju, ter napovedala da bodo napisale članek (ali pismo uredništvu) o vsej zadevi in predvsem o počutju dijakov na šoli. Prebrali bomo. (M.K.) Primorski dnmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10ZH, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni U. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VARČEVALNI UKREPI DINIJEVE VLADE Tržaško vodstvo SKP spet na strani Fausta Bertinottija Kritika parlamentarcem, ki kontestirajo tajnikovo linijo Tržaško vodstvo Stranke komunistične prenove odločno podpira politično usmeritev vsedržavnega tajnika Fausta Betinottija in je zelo kritično do tistih parlamentarcev, ki so se javno ogradili od stališč strankinega tajništva. Gre za nekatere senatorje in poslance (med njimi je tudi bivši tajnik Ser-gio Garavini), ki so glede varčevalnih ukrepov Dinijeve vlade že nekajkrat napovedali, da ne bodo glasovali skupno s Finijem in Berlusconijem. Pokrajinski aktiv SKP je, ob nasprotovanju enega člana, odobril uvodno poročilo in zaključne povzetke pokrajinskega tajnika Giorgia Cancianija. V sklepni resoluciji aktiv ugotavlja, da ni razlogov, zaradi katerih bi SKP spremenila dosedanjo odločno opozicijsko usmeritev do Dinijeve vlade ter zato poziva vse strankine parlamentarce, da složno in brez obotavljanj glasujejo proti vladnim gospodarskim in finančnim ukrepom. Senatorji in poslanci SKP se morajo istočasno tudi odločno zavzeti za Cimširšo ljudsko mobilizacijo proti napovedanim pokojninskim ukrepom, o katerih bo y kratkem najbrž tekla beseda v parlamentu. Tržaška SKP nadalje obsoja zadržanje tistih parlamentarcev, ki so že glasovali oziroma so že javno napovedali, da ne bodo spoštovali politične usmeritve, ki so jo z veliko večino glasov nekajkrat sprejela strankina vsedržavna telesa. S takim zadržanjem bi ti parlamentarci kršili strankin statut, ki je bil demokratično odobren na dveh kongresih, tudi s prispevkom parlamentarcev, ki se morajo torej dosledno zavzemati za njegovo izvajanje in spoštovanje. Kljub hudim težavam in glasnim polemikam, ki se pojavljajo na levici, je treba po mnenju tržaške SKP utrditi levičarska zavezništva. In to predvsem v luCi bližnjih upravnih volitev, za katere je treba snovati Cim širše koalicije, ki se bodo lahko zoperstavile desnici, od »Forza Italia« do Finijevega Nacionalnega zavezništva. Aktiv tržaške Komunistične prenove se nadalje zavzema za uveljavitev vsestranske politične avtonomije SKP na razredni ravni in toplo poziva vse Članice in elane stranke, da se aktivno mobilizirajo in s tem preprečijo, da bi prevratniška desnica znova prevzela vladno krmilo. PUST / TEKMOVANJE Med najmlajšimi prva »kraljica morja« Rezultate je objavil koordinacijski odbof tržaškega pusta in pokala mestnih okrajev Za zmagovalca med okraji smo izvedeti že prejšnji teden, ko se je na osrednjem mestnem trgu uveljavil bazovski voz Faraon Berluscon, vCeraj pa je koordinacijski odbor tržaškega pusta in prehodnega mestnega pokala objavil tudi zmagovalce med posamezniki in skupinami. Med najmlajšimi (otroci do 11. leta starosti) je najgloblji vtis zapustila 7-letna Alessandra (»kraljica morja«), ki je zbrala 126 točk. Sledita petinpolletni Pier-giorgio (»beli pav« - 112 glasov), ter šele 17-mesecni Riccardo (»arabski princ« -105 glasov). V kategoriji dvojic sta bila samo dva konkurenta (»cesar vzhajajočega sonca«), ki sta zbrala 132 glasov. V zadnji kategoriji, namenjeni skupinam, je prvo mesto zasedel občinski rikreatorij Melara (117 točk), drugi (111) je bil rikreatorij Lucchini (k) j® nastopil skupaj z okraje*11 Sv. Alojzija), tretji je bil«*' reatorij Toti (105). . Za otroke je žirija oddrij1 samo eno oceno (od 7 « 10), za odrasle pa so p«5« poštev tako lepota kosti®0, kot simpatija oseb in o«e ^ nalnost teme. Med p°sa, mezniki je Duilio i®e. lahko nalogo, saj je bil e«1^ konkurent (predstavljal J ^ neke vrste »barko« z raz® mi predmeti, kr so pripad ^ znanim osebam). dvojicami je bil prvi >>aIlCL luzijski sabor« (344 točki je prehitel »Sneg« (329) »Moravo poroko« (315)'; stni red med skupina®1 c bil naslednji: 1. »Sladko® pod ničlo« (365), 2. »A®r skrivnost čutov»(356J' ^ »Skupina mladih itatil311 skih raziskovalcev«. Datum in kraj nagra)^ vanja bodo zmagovalo sporočiti telefonsko. JIBajevne uprave / menia zaman zahteval odstop župana riccarda illvja Nervozna ponedeljkova seja občinskega sveta v Trstu Odobrili finančni načrt zaključnih del v gradnji stadiona Rocco ž Ponedeljkova seja tr-O. ga občinskega sve-J6 potekala v dokaj ^voznem vzdušju, ^onCala pa se je predča-°' Kot smo že poročali vCerajsnji Številki 2®Sega dnevnika, je na Oetku zasedanja sveto-lec Nacionalnega za-®2nistva Roberto Me-jla’ ki je sicer tudi javili poslanec, zahte-a odstop župana Ric- sf a 3 Illyia’ CeS da ie s ede pridruženega clan-2eVa Slovenije v EZ zav-nial preveč prosloven-, a stališča. Ker pa ni ^ o segel veliko posluha v vrstah Kartela svo-,°scin, je iz protesta v*gnil pete in odšel. Dokaj patetično je iz-p. ol tudi bivši župan ^nlio Staffieri, ki je jnedlagal enominutni 0 k v počastitev nez-^nih žrtev fojb, CeS da nnraknitev italijanske-°a veta proti Sloveniji j^je žaljiv. Seja pa se je ncala predčasno zara- 1 Pomanjkanja legalne-°a Števila. Svetovalec , j°rgio Marchesich T^ord libero) je namreč eradi obstrukcionizma ahteval, naj odbor pre-ere v celoti vse sklepe, Preden jih da na glaso-anje, zaradi Cesar sb s svetovalci zapu-: 1 1 dvorano. Tedaj pa . Predstavnik opozicije v aj’ini zahteval pre-prjanje števila prisot-. io izkazalo se je, da SeJa ni sklepčna. Ncer pa so svetovalci I/6d tem klavrnim kon-p?®1 v resnici že izčrpali o avne točke na dnev-t.6®1 redu. Odobrili so jT^nCni naCrt za „ "|iucna dela pri adnji stadiona Nerea Rocca. Odobrili so tudi honorarje za elane komisije, ki je pregledovala nekatere nacrte za hitro cesto Trst-TržiC, a to s krhko večino glasov in Sele po dokaj razgreti razpravi. Nekateri svetovalci, med njimi predstavnik Zavezništva za Trst Alberto Russignan, so namreč bili mnenja, da bi komisarji ne smeli prejeti nikakih honorarjev, ker so izrazili povoljno mnenje o naCrtu, ki ga je Dežela naposled zavrnila. Gre za naCrt za izgradnjo odseka med PadriCami in Katinaro, ki je še vedno predmet razprav. Kot reCeno, je večina svetovalcev na koncu odobrila sklep in s tem pritegnila županu Illyju, ki je dejal, da je treba komisarje plačati podobno kot je treba plačati odvetnike, tudi ko izgubijo pravdo. Omenimo naj Se, da so svetovalci večine vložili osnutek resolucije o potrebi po pripravi Trsta na približevanje Slovenije EZ, ki bo na dnevnem redu 16. marca na prihodnji seji občinskega sveta. Novi zapleti okrog parkirišča pri bivši pivovarni Dreher Urejanje pravnega in siceršnjega položaja pokritega parkirišča v kompleksu II Giulia pri Sv. Ivanu v Trstu je doživelo nov zastoj. Komisija za javna dela tržaškega občinskega sveta je namreč de faeto zavrnila predlog, ki ga je podala pristojna oborni-ca Viviana de Grisogono, tako da bo zadeva predmet novega preverjanja. Za kaj pravzaprav gre? Ge bi zadevo, ki je hudo zamotana, skušali precej poenostaviti, bi morali najprej spomniti, da je Občina Trst postala lastnica parkirišča po steCaju družbe Finsepol oz. Fintour, ki je kompleks II Giulia zgradila. Ob tem pa je tudi izgubila neko pravdo glede gradbenega dovoljenja z družbo Fintour, zaradi Cesar je morala odšteti kar 13,5 milijarde lir. Zdaj bi Občina že- lela eno tretjino parkirišča prodati zasebnikom, ostali dve tretjini pa dati v najem družbi Italimpa, vendar za javno uporabo. Tako je vsaj predlagala odbornica de Grisogono. Svetovalec Bran (LS) je izrazil prepričanje, da je višina najemnine prenizka, še zlasti Ce upoštevamo, da družba Italimpa, ki dejansko že dalj Časa vodi parkirišče, doslej ni plačala nic. Sicer pa obstaja še drug problem, ki prav gotovo vsaj posredno otežkoCa nakazano rešitev. Proti koncesiji parkirišča družbi Italimpa je pred nekaj meseci vložila pritožbo na deželno upravno sodišče družba Segepark, in sicer zato, ker je družba Italimpa prevzela upravljanje parkirišča brez javnega natečaja. Bivši občinski odbornik bo na razsodbo še dolgo čakal Obravnava proti bivšemu občinskemu odborniku za javna dela Luciu Vattovaniju ter geometru Salvatoreju Paolinu, ki sta obtožena korupcije, se bo nadaljevala 5. maja, ko bo na vrsti tudi razprava. Včeraj je pričal bivši odbornik Roberto De Gioia, ki pa sodniku ni bil v veliko korist, saj ni bil elan komisije, ki se je ukvarjala z vprašanjem služnostne pravice, zaradi katere sta se Vattovani in Paoli-no znašla na zatožni klopi. O tej komisiji (Cai -komisija za nakupe nepremičnin) se je že precej govorilo, a še vedno ni jasno, koliko elanov jo je sestavljalo, kakšne so bile njene pristojnosti, kako je sklepala, Ce je šlo samo za posvetovalni organ itd. Prav zato se je predsednik sodišča Mario Trampuš odločil, da je treba natančno ugotoviti, kako je komisija delovala. Vattovani in Paolino naj bi bila Občino oškodovala za devet milijonov lir: šest naj bi bil vtaknil v žep Vattovani, tri pa naj bi bil prihranil Paolino. Slednji je leta 1988 kupil neki teren, a dostop nanj je bil mogoč le preko občinske lastnine in zato je vložil prošnjo, da bi mu dodelili služnostno pravico. Omenjena komisija je sklenila, da je služnostna pravica vredna deset milijonov lir. Zaradi te ocene so se začele težave, ker naj bi bili izvedenci menili, da je pravica vredna precej več, devetnajst milijonov lir. Med preiskavo so ugotovili, da je Paolino izdal Vattovaniju dva Čeka, enega za štiri in enega za dva milijona lir: v zameno naj bi bil pospešil postopek za sprejem prošnje (bil je elan komisije) ter dosegel, da je bila cena nižja. Vattovani pa je trdil, da je denar dobil za volilno kampanjo in da ga je tudi vpisal na obrazec 740. NOVICE Srečanje med luburisti in voditelji DSL Na pobudo nove laburistične stranke, ki združuje del nekdanjih socialistov, je prišlo včeraj do srečanja med laburisti in krajevnimi voditelji Demokratične stranke levice. Sporazumeli so se, da bodo tudi na Tržaškem okrepili politične stike med vsemi komponentami, ki se sklicujejo na Socialistično Internacionalo ter na demokratično, laično in katoliško levico. Kot beremo iz skupnega tiskovnega sporočila, je na sestanku tekla beseda o nekaterih žgočih temah tržaškega vsakdana, od gospodarske krize vse do trenutnega položaja slovenske narodnostne skupnosti. Posebno pozornost so posvetili hudim težavam škedenjske železarne ter tudi odnosom med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Nocoj v gledališču Mlela italijanski film »II toro« Cappella Underground vabi drevi ob 20. uri v gledališče Miela na predvajanje fikna »II toro« režiserja Carla Mazzacuratija. Film, ki so ga predstavili na zadnjem beneškem filmskem festivalu, je italijanska publika toplo sprejela. Predvajanju filma bo sledilo srečanje z režiserjem Mazzacmatijem. Film »II toro« je bridka zgodba dveh prijateljev, ki - obupana zaradi izgube dela - ukradeta bika Corinta in ga skušata na razne načine prodati na Madžarskem. Film so snemali pretežno na Hrvaškem in Madžarskem, nekatere posnetke pa tudi na italijansko-slovenski meji pri Gorici in na proseški železniški postaji. Glavno vlogo igrata Diego Abatan-tuono in Roberto Citran. Fotografski natečaj o tržaškem pustu V uradih Ustanove za turistično promocijo v Ul. San Nicolo 20 (3. nadst.) bodo zaceli danes sprejemati fotografske in video posnetke za natečaj o tržaškem pustu, ki ga je razpisal Odbor tržaškega pusta pod pokroviteljstvom ustanove Trieste 2000 in ob sodelovanju Ustanove za turistično promocijo. Vsi, ki so se udeležili foto-nateCaja, lahko izročijo svoja dela v omenjenih uradih, ki so odprti vse srede in petke od 10. do 14. me. Zadnji dan za oddajo posnetkov bo v soboto, 18. marca, od 10. do 13. me. Delno zaprtje hitre ceste V teh dneh bodo iz obrata Grandi motori prepeljali v pristanišče štiri velike motorje, zato bodo delno zaprli hitro cesto v smeri mesta, in sicer odsek od odcepa pri Boljuncu do odcepa v Ul. Errera. Motorje bodo prevažali danes, v petek in prihodnji torek, v primeru slabega vremena pa jutri, v soboto in prihodnjo sredo. V teh dneh bo cestni odsek zaprt med 7.30 in 16.30. Tiskovna konferenca beguncev Organizacije istrskih in dalmatinskih beguncev prireja danes ob 11.30 na sedežu na Trgu S. Antonio 2 tiskovno konferenco na temo » Slovenija danes in Hrvaška jutri v EZ: zahteve beguncev, Italijanov in Evropejcev. Novinarjem bodo odgovarjali Silvio Cattalini, Renzo de Vidovich in Renzo Codarin. MERJENJE KRVNEGA PRITISKA Pošfnozdravstveno sodelovanje Na glavni pošti začela delovati brezplačna ambulanta bjgJ®?1 se napoti nekdo, ki bi si rad tovil v Cn° *zmeril krvni pritisk, ali ugo-h!a koliko holesterola je v njegovi krvi? Ce Posto vendar! Kot zveni Čudno, se je a‘ni sedež tržaške pošte, in sicer didi ®adstroPje poslopja, kjer je mogoče tej. v Popoldanskih urah plačevati dgj e račune in dvigovati pošto, včeraj nkr s*° spremenil v nekakšno zdrav- k° ambulanto. Ljudje, ki so prišli po poštnih opravkih, so izkoristili priložnost in opravili pregled. Akter te poštno-zdrav-stvene pobude je združenje Prijatelji srca, ki je sklenilo s poštno upravo sporazum v tem smislu. Ambulanta bo delovala do 17. marca, in sicer vsak dan v dopoldanskih urah od 9. do 12. me, popoldne pa samo ob sredah, četrtkih in petkih od 15. do 17. me. ________PO MAMILO HODIL V PERU__________ Star »moiski volk« na sodišču Jutri proces - Kaže, da gre za velikega in simpatičnega veseljaka Prispevki za porabo vode zaradi suše Kot smo že objavili v nedeljski prilogi »Človek in zemlja«, je bil v madnem listu Dežele F-JK št. 7 z dne 16.3. t.l. objavljen zakon št. 8, ki v svojem 107. členu predvideva prispevke kmetom na Krasu, ki so bili v letu 1994 zaradi suše prisiljeni uporabljati vodo iz občinskih vodovodov, ker se niso mogli posluževati drugih vodnih virov. Zakon predvideva v ta namen sicer skromno vsoto 200 milijonov lir. Prošnje na ustreznem obrazcu je treba dostaviti na pristojni, deželni mad do 17. t.m. Kmečka zveza vabi vse zainteresirane, da se v ta namen Cimprej zglasijo v njenih madih in prinesejo s seboj račun za vodarino (boletta) za vse leto 1994, ker se tudi prispevek nakazuje za vse leto v višini 80 % celotnega stroška. Dionisio Titton, 50 let, Ul. del Bosco 34: o sebi pravi, da je star »morski volk«, a tokrat je zaplul v slabe vode, grozi mu nekaj let jeCe (v najboljšem primeru od treh in pol do štirih), seveda Ce bo zaprosil za skrajšani postopek, ki predvideva precejšen »popust«. Ce tega ne bo storil, ga lahko obsodijo celo na osem in veC let zapora. Za svojo usodo bo izvedel že jutri, ko se bo znašel pred sodnikom, pred katerega bo prišla tudi trojica, ki so ji pred dnevi na Alturi zaplenili dober kilogram hašiša. O Tittonu (ki je že dober teden v samici v koronejskem zaporu) pravijo, da je izredno odprt, simpatičen. Ko so ga obiskali karabinjerji, naj bi jim nic ne skrival in naj bi jim kar sam izročil mamilo, okrog 100 gramov kokaina, ki zadoščajo za okrog tisoC doz. Dejal je, da ga ima za lastno rabo, kupil ga je med enim od svojih zadnjih potovanj v Peruju za okrog 1500 dolarjev, ki naj bi mu jih posodila neka prijateljica. Preiskovalci so prepričani, da govori resnico in da ne sodi med preprodajalce, saj doslej o njem niso imeli nikakršnih podatkov. Poleg tega je povedal tudi nekatere podrobnosti, za katere ga ni nihče vprašal in ki njegovega položaja niso olajšale. Priznal je namreč, da to ni prvič, ko je v državo vnesel mamilo (pogoltnil ga je v kroglicah). Titton živi sam, stanovanje ima v najemu, dejansko je velik veseljak. Ladjo je zapustil pred nekaj meseci, nakar je z letalom odšel v Južno Ameriko in se oskrbel s kokainom. Denar, ki ga je zaslužil med plovbo, očitno porabi za zabavo. Agentom je še odkril, da svojim obiskovalcem rad ponudi dozo, plačila ne zahteva. Obtožbe na njegov račun pa so hude: posest precejšnje količine mamila (vredno je okrog 100 milijonov lir, torej je težko trditi, da gre izključno za lastno uporabo, Čeprav morda to v tem primeru drži), vnos v državo in tudi odstopanje drugim osebam. Pred sodnikom se bodo jutri zjutraj znašli tudi trije mladeniči, ki so jih konec prejšnjega meseca prijeli v Ul. Monta-sio, potem ko so v bližini njihovega avtomobila našli veC kot kilogram hašiša. Dva so takoj aretirali (24-letnega Wal-terja Scialina in prav toliko starega Davida Pegica), medtem ko jim je tretji (16-letni M.B.) zbežal, vendar daleC ni šel: ko so potrkali na njegova vrata, je bil že doma. OB LETOŠNJEM OSMEM MARCU / POBUDE DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ PSI / V PONEDELJEK V PETRLINOVI DVORANI Srečanja, kulturne prireditve in zabave Pobude se bodo razvrstile do konca tedna Priložnost za srečanje in ponoven razmislek o tem, kaj pomeni biti ženska danes. Tako Zveza žensk Italije (Z2I-UDI) utemeljuje pomen letošnjega praznovanja mednarodnega dneva žensk. V tiskovnem sporočilu, ki so ga z deželnim koordinacijskim odborom Z2I-UDI podpisali še pokrajinski krožek, služba »Rožnatega telefona« in tržaški krožek Mimoza, poudarjajo, da so si ženske v zadnjih letih izborile veliko pravic, vendar morajo opraviti še dolgo in verjetno naporno pot preden bodo lahko zatrdile, da so njihove zahteve in želje polnopravno upoštevane. Nadalje v dokumentu opozarjajo, da so ženske bile in so še tarča raznih oblik nasilja. Prav nasilje v družinskem okolju je namreč med najbolj žgočimi aktualnimi problemi, ki prizadevajo ženske v tako imenovanih razvitih državah. Na ženski položaj pa vpliva negativno tudi sedanja splošna kriza, ki včasih že skoraj izničuje pravico do izbire, na primer na področju zaposlovanja, kajti število delovnim mest ne narašča, nasprotno. Zen-skani pa ni naklonjena niti, pravijo še Članice ZZI-UDI, sedanje kulturno ozračje, ki ne priznava ženske »drugačnosti«. Leto 1995 pa je OZN proglasil za mednarodno leto žensk in septembra bo v Pekingu tudi mednarodna konferenca. Za ženske po celem svetu in pri nas pa je to izziv, zaključuje doku-mnet, da Zenske organizi- rano nastopijo. Čestitke pa je ob dnevu žena »vsem zamejskim Slovenkam, vsem ženam, ki od Milj do Trbiža dan za dnem krojijo naš vsakdan« izrekla Slovenska skupnost, ki je v posebni noti zapisala: »Osmi marec je v naši zavesti zapisan kot dan žena, posvečen dekletu, ženi, materi, babici, delavki in ustvarjalki, predstavnicam mlajše in starejše generacije«. Svojo Čestitko pa je stranka zaključila z željo, da »bi ženske še naprej stvarno gradile naš politični jutri in v prvi osebi prispevale k udejanjanju stremljenj in dobrobiti slovenske narodne skupnosti v Italiji«. Na ženske, ki so žrtve raznih oblik nasilja, pa se je ob letošnjem med- narodnem dnevu žensk spomnila tržaška sekcija Amnesty International. Izrecno so se ob tej priložnosti spomnili mlade alžirske študentke, srbske Zenske in budistične nune iz Tibeta. Gre za ženske iz različnih držav, ki jih je združila skupna usoda prega-njank. Danes popoldne od 14.30 do 17.30 bodo predstavniki tržaške sekcije pred Trgom Unita razdeljevali informativno gradivo o organizaciji in pobirali podpise v znak solidarnosti preganjanih žensk. Kot smo že včeraj poročali, bodo razne kulturne prireditve in družabnosti organizirala društva. Tokrat navajamo pobude, o katerih še nismo porocah s pripombo, da so razni krožki sindikata CGIL glede proslavljanja mednarodnega dneva žensk zelo aktivni in da vseh pobud ne moremo navesti posamič. Drevi ob 20. uri bo na pobudo KD Lonjer-Kati-nara proslava v počastitev dneva žensk v društvenih prostorih v Lon-jerju. Na Opčinah pa so se odločili, da bodo praznovali dan žena v soboto. Na prireditvi, ki jo organizira SKD Tabor, bodo sodelovali nareCni pesnik in humorist Atilij Kralj, pianist Martin Vremec, moški in ženski pevski zbor Tabor. Zabave ob osmem marcu pa prirejajo letos številne diskoteke in druga zabavišča. Med njihovimi ponudbami so tudi moški striptizi, kar naj bi očitno po njihovem mnenju sodilo k pravemu praznovanju dneva žensk. RABOJEZ / VČERAJ DOPOLDNE Geste mim med ženskami Srečanje je organiziral krožek »Kavarna žensk« ZŽI-UDI Pesniški večer z Anico Perpar Pesnico in delo predstravil Denis Poniž V ponedeljek, 6. t.m., se je v Društvu slovenskih izobražencev odvijala predstavitev pesniške zbirke Anice Perpar z naslovom »Limonovec«. Ime avtorice ni neznano, saj je bila lani nagrajena na tadicionalnem literarnem natečaju revije »Mladika«, »Limonovec« pa je njena prva (po njenem mnenju ver j eno tudi zadnja) pesniška zbirka, ki je pred dobrim mesecem dni izšla pri celovški Mohorjevi družbi. Anico Perpar in njen pesniški trud je predstavil Denis Poniž, ki je dejal, da sodi zbirka po njegovem mnenju med najvažnejša pesniška dela v današnjem Času. To je poezija, ki se ne zgleduje po modelih, ki so danes popularni. V knjigi so objavljeni štirje ciklusi pesmi: »Limonovec«, po katerem nosi knjiga ime in ki opisuje avtoričino otroštvo na Tolminskem, »Srečanja«, »Crna zrna bele ajde« in »NoCna srečanja«. V poeziji Anice Perpar, je še dejal Poniž, se prepletajo tri ravnine: izrazito in morda še do kraja neizrečeno hrepenenje, katerega govorica je razumljiva in hkrati nedoumljiva, pesniška obnova mladostnih spominov, v katero so všteti tudi nelepi in boleči dogodki ter izrazit, trden, premišljen in pesniško učinkovit odnos do lastne ustvarjalnosti. Spregovorila je tudi avtorica sama, ki je povedala, da je zbirko posvetila svojim staršem, ki sta kljub težavam, ki jih je takrat njena družina doživljala, svojim otrokom posredovala veselje do življenja. Piše o preprostih reCeh, ker se ji lete zdijo lepe. Sicer je začela pisati že na učiteljišču, zatem je sledilo dolgo obdobje, v katereC1 ni napisala nic, v 39. letu starosti pa je zopet zaCeri pisati pesmi, ki so ji*1 objavile razne slovensk6 revije. »Limonovec« le prva njena pesnišk3 zbirka, pred njo pa je h' dala samo knjižico v sa' mozaložbi. Na predstavit' vi je bilo tudi prebrani*1 nekaj pesmi iz zbirke, za katere sta poskrbeli ka* avtoričini hčerki Matej3 in Saša. Med razpravo je pog°' vor potekal zlasti o po-ložaju slovenske poezij3 danes. Kaže, da je le-ta j* uresničitvijo tisočletni*1 slovenskih sanj - safflO' stojnosti - izgubila smise obstoja, saj ne more veC Črpati iz nekaterih ten*' ki so bile prej zanjo p°' membne. Verjetno bo tre; ba počakati, da bo razve) Časa prinesel pogoje z3 ponovni razcvet slovenske poezije. , , Geste miru med italijanskimi, slovenskimi in hrvaškimi ženskami -pod tem geslom so se vCeraj dopoldne srečale ženske treh narodnosti na mejnem prehodu pri Rabojezu (foto KROMA). Pobudnica srečanja je bil tržaški krožek ZZI-UDI »Kavarna žensk«, ki je tudi tako želel proslaviti letošnji mednarodni dan žensk. Namen srečanja, na katerega so bile vabljene ženske, ki delujejo na povsem različnih področjih, je bil dvojen: po eni strani so pobudnice želele ponovno opozoriti na vojno, ki divja nedaleč proč, po drugi pa poudariti, da so ženske nosilke miru in da zavračajo vsakršno obliko nasilja. Tudi na včerajšnjem srečanju so udeleženke naglasile, da lahko ženske različnih narodnosti v skupnem zavzemanju naredijo marsikaj konkretnega, da bi se med sosednimi narodi vzpostavljali prijateljski odnosi. Istočasno pa je bilo podcrtano, da se ženske lahko povezujejo tudi v imenu sličnih problemov, kajti izkazalo se je, da je ženski položaj v raznih državah precej sličen. POŠTA / NENAVADNO ROMANJE NEKEGA PISMA Od Rojana do Nabrežine preko Varšave »Od Rojana do Nabrežine je ... Varšava vmes...«. Tako bi lahko zapeli, oponašajoč stari kraški napev »Od Sliv-nega do Križa...«. Stvar se seveda takoj zazdi pretirana. In vendar ni tako pretirana, še zlasti, Ce upoštevamo, da ima pri tem svoje prste vmes poštna uprava. Vajeni smo na njeno muhavost, tokrat pa je presegla samo sebe. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Državna srednja šola s slovenskim uCnim jezikom »Fran Erjavec« iz Rojana je poslala 22. novembra lani pismo ra-vanateljstvu Državne srednje šole Iga Grudna v Nabrežino, ki pa je pismo prejelo šele 24. februarja letos. Iz Rojana v Nabrežino je torej pismo potovalo skoraj tri mesece. Kar precejšnje razdobje za tako kratko razdaljo, ki bi jo peš opravili v kakšni urici! Sodobna tehnologija, ki nam omogoča, da takoj izvemo vse podrobnosti o nekem dogodku, pa Četudi se je zgodil na Japonskem ali v Avstraliji, nas je očitno pošteno razvadila. Spričo neverjetnih tehnoloških pripomočkov kot so telefon, fax, satelitski oddajniki in ne vem še kaj, nas spravi v nejevoljo, Ce smo o nečem obveščeni z zamudo. Zato radi potožimo nad pošto, ki še vedno ohranja nekdanje polževe ritme in se za nameček rada zatakne. Toda, kar je preveč, je preveč! Kje se je zataknilo v primeru »šolskega« dopisa? Glede na žige in pripise lahko sklepamo, da se je nekdo na tržaški pošti hudo začudil, ko je videl na ovojnici napisano Devin Nabrežina. Očitno mu še na misel ni priš- lo, da je ta kraj še vedno na tržaškem ozemlju (ali pa ga je slovenski napis kraja užalil v njegovem italijanskem ponosu, kar tudi ne bi bil redek pojav v teh naših krajih?). Kakorkoli že, napis Devin Nabrežina je vključno s poštno številko 34011 prečrtal (zakaj so sploh uvedli postne številke?), ter pripisal Jug (očitno ne vedoč, da Jugoslavije ni vec). Kaj se je potem zgodilo, ni znano. Dejstvo je, da je dopis odpotoval daleC od naših logov in pristal celo v Varšavi, kot priča poštni žig. Verjetno pa so varšavski poštni funkcionarji bolje podkovani v zemljepisu kot njihovi tržaški kolegi, kajti dopis se je po trimesečnem potepanju po svetu vrnil na Tržaško in pristal na mizi nabrežinskega šolskega ravnateljstva. Poučno, kajne? SCUOLA MEDU STATALE co.1 UNCVA ON* S ec SAM B.N TO SLOVES* državna srednja šola S SLOVENSKIM O 6 S 1 M JEZIKOM »FRAN ERJAVEC« 34135 TFUESTE-TRST VIA.ULICA MOSTOKStNO 2 TEL. Ravnateljstvu j Državne srednje sole / IGO GRUDEN'* KKj h Nabrežina •/ i < uir- 22 It",416? i DANES V REVOLTELLI Srečanje o umetniku Avgustu Černigoju D .V okviru likovne; lli!faza »Fantastična leta metnost v Trstu med le u4v8 in 1972«, ki si ; T^ko do 26. marca ogled teli V ^eri)i muzeja Reve bo danes ob 17.30 p sveče0 Srevanie’ ki ie P keinu umetniku Avg 6rtigoju. O njegovem neprecenljivem de , razvoju tržaške lik 7etnosti bo govoril n kritik in ravnate! j J^rrakega muzeja za ^ tturo dr, peter Krečič mi bodo tudi ravnal j^azeja Revoltella t Emanuela Marassi. Z finejšo sliko o ume ao predvajali tudi i entarec Aljoše Žerjal SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Josip Jurčič - Andrej Inkret DESETI BRAT Režija DUŠAN MLAKAR Predpremieri: danes, 8. marca, ob 20.30 - RED D jutri, 9. marca, ob 20.30 - RED E Premiera: v petek, 10. marca, ob 20.30 - RED A Ponovitvi: v soboto, 11. marca, ob 20.30 - RED B v nedeljo, 12. marca, ob 16.00-RED C LDasmrnEisA prireja smirtmi PRAZNIK ŽENA od 21. ure dalje ples z ansamblom 5TATU5 5VMBDL Moški striptiz Danes, 8. t. m. bomo praznovali v KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Sernio 27 z začetkom ob 17.30 O pomenu praznika bo spregovorila Nerina Švab. Domača kuhinja, pesem in glasba ^ŽgRAJ-DANES □ LEKARNE Danes, SREDA, 8. marca 1995 dan zena Sonce vzide ob 6.31 jn »‘one ob 18.00 - Dolžina okTl3 H-29 - Luna vzide 10.00 in zatone ob 0.21. Jutri, ČETRTEK, 9. marca 1995 FRANČIŠKA 12vReme VČERAJ OB V URI: temperatura tlaV 7,8 stopinje, zračni Vet l009,3 mb naraSCa, ]Ler severovzhodnik 7 S4 na uro, vlaga 63-od-Pa’ nebo oblačno, p6 rl® skoraj mirno, tem- Pinje!Ura moria 9,1 st0' rojstva in smrti d Rodili SO SE: Leonar-Ua erilli, Gaia Galvano, Gatg^6 blarconcini, Greta Esti^RRJ SO: 74-letna Quj f Grandis, 62-letni An‘a° Basezzi, 77-letna r;a j^Corso, 63-letna Ma- letri n 3 Vespasiano, 88-7g .a Domenica Vascotto, 'etn t a Ida Chmet, 42-m a Loredana Marchia-Baj„ 2-letna Addolorata tesa DUcci' 04-letna Te-MbLj Digua- 75-letna t0ri°Au£:66"letniVit" Od ponedeljka, 6, do nedelje, 12. marca 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita dTtalia 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, ProseSka ul. 3 (tel. 215170)- samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Unita dTtalia 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE, ProseSka ul. 3 (tel. 215170)- samo po telefonu za najnujnejše pri- NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba OBČINA TRST 7. SEKTOR - CESTE IN GREZNICE Prot. št. 7" 275/35-94 PREDMET: Varianta št. 65 Splošnega reguacijskega načrta (z. 1/78,1. člen) - o.o.s. o sprejemu Št. 140 z dne 21. 10. 1994. Pešpot med trgom Rotonda del Boschetto ter Podlonjerjem ob potoku Stari breg. OBVESTILO O DEPONIRANJU y po 32. čl., 2. odst. d. z. 52/91 1q ing3'06’ da je s sklepom občinskega sveta št. 140 z dne 21. nadz ^alere9a neoporečnost je ugotovil Deželni teritorialni med°rni odbor na seji dne 27. 10. 1994, pod št. 922 ter 4956 bil . ru9im, po 1. el., 3. odst., zakona št. 1 z dne 3. 1. 1978, odo-Ibeni načrt za uresničitev pešpoti med trgom Rotond 1,6r Podlonjerjem ob potoku Stari breg skupaj s sar da ureditvijo za severni dostop v mestni park BoSket; Bosch Vedbeni naCrt za uresničitev pešpoti med trgom Rotonda del in kr .. 0 ,er Podlonjerjem ob potoku Stari breg skupaj s sanacijo da l|r|sko ureditvijo za severni dostop v mestni park BoSket; skihD0l3ri,ev z90rnie9a izvedbenega načrta po omenjenih zakon-s tei,~r*6dpisib Predstavlja varianto Splošnega regulacijskega načrta dajl št6Vilko65: dežel c obves''b 0 tej varianti objavljeno v Uradnem vestniku na 6 urianije-Julijske krajine St. 49 z dne 7. 12. 1994. Podlagi d. z. St. 52 z dne 19. 11. 1991 -da je , OBVEŠČAM št. g5 aaCr* variante Splošnega občinskega regulacijskega načrta Maicgn, poniran v Glavnem tajništvu (oglasna deska), ulica on 3. za 30 (trideset) dni zaporedoma; ob hgi?3 lahko v omenjnem roku vsak zainteresirani ogleda in secer ^ Vn'kih od 8. do 14. ure ter ob praznikih od 9. do 12. ure; lastni^ °qV omenjenem roku vsakdo predloži občini »pripombe«, vezanih nepremičnin pa »upovore«! Ustre^ra'° biti “Pripombe« in »ugovori«, v izvirniku sestavljeni na m Polkovnem papirju, predloženi v treh izvodih. GLAVNI tajnik fabbro RAVNATELJ POCECCO Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Neli«, i. Jodie Poster. EKCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Frankenstein di Mary Shelley«, i. Robert De Niro. EKCELSIOR AZZURRA - 17.40, 19.50, 22.00 »Vanya sulla 42. a strada«, r. Louis Malle. AMBASCIATORI 17.00, 18.40, 20.25, 22.15 »Uomini, uomini, uomini«, r.-i. Gristian De Sica, i. Mas-simo Ghini, Leo Gullotta. NAZIONALE 1- 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Night-mare - Nuovo incubo«, r. Wes Craven. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L’uo-mo ombra«, i. Alec Baldvvin. NAZIONALE 3 - 16.45, 19.15, 21.30 »P u 1 p Fic-tion«, i. John Travolta, Bruce VVillis, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pallot-tole su Broadway«, r. Woody Allen, i. John Cu-sack. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Trasgressioni di gruppo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.00 »Rivelazioni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Con gli occhi chiu-si«, r. Francesca Archibugi, i. Sergio Castellito, Stefania Sandrelli, Marco Messeri, Deborah Caprioglio. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.00 »Prima della piog-gia«. ki PRIREDITVE KD LONJER-KATINARA prireja danes, 8. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju PROSLAVO V POČASTITEV DNEVA ŽENSK. Vabljene! ALTERNATIVNO PRAZNOVANJE DNEVA ZENA V LETU, KI JE ŽENI POSVEČENO. Prisrčno vabljeni na okroglo mizo »O vlogi žene v družini in družbi, v Soli in cerkvi«, ki bo danes, 8. t. m., ob 20. uri v dvorani prenovljene stare Sole, zraven cerkve in srenj-ske hiše v Mačkoljah. Gostje večera bodo zdravnici dr. Irena Tavčar iz Devina in dr. Jadranka Vrh iz Kopra ter sestra redovnica Doroteja Rupnik. CAPPELLA UNDER-GROUND prireja danes, 8. t.m., ob 20. uri v gledališču Miela srečanje z režiserjem Carlom Mazzacuratijem. Sledilo bo predvajanje njegovega filma »II toro«. SKD VIGRED vabi jutri, 9. t. m., ob 20.30 v društvene prostore v Sempolaju na PROSLAVO DNEVA ZENA z Vanko in Tonco ter ženskim zborom I. Gruden. 10. MARCA, ob 20. uri bo v prostorih KD S. Škamperle, Vrdelska cesta 7, DRUŽABNOST OB DNEVU ZENA. Prijetno vzdušje bo ustvarjala Nada Cergol s svojo harmoniko. Vabljeni! ŽENE iz Trebč vabijo na KULTURNI VEČER ob 8. marcu, ki bo v petek, 10. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelujejo otroci iz vrtca, MePZ Skala iz Gropade in Godba V. Parma iz Trebč. SKD BARKOVLJE prireja v petek, 10. t. m. na sedežu TPK Sirena na barkovljan-skem nasipu predavanje prof. Jožeta Pirjevca O ODNOSIH MED SLOVENIJO IN ITALIJO. Začetek ob 20. uri. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Vabimo na DAN ZENA v soboto, 11 marca, ob 20. uri. Sodelujejo narečni pesnik in humorist Atilij Kralj, pianist Martin Vremec, MoPZ in ZePZ Tabor. Sledi družabnost. PRIMORSKA POJE ’95: pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev in občine Dolina bo OTVORITVENI KONCERT v soboto, 11. t. m., ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Prvo zborovsko srečanje na tej strani meje bodo oblikovali MoPZ Kras iz Opatjevega sela, MePZ društva upokojencev iz Izole, MoPZ St.Maver, MePZ Lojze Bratuž iz Gorice, DPZ Devin in MePZ Zdravko Munih z Mosta na Soči. Vabljeni! GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Jožefa na KONCERT v nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri v cerkvi v Ricmanjih. Poleg godbe sodeluje Šolski pihalni orkester pod podstvom Marina Marsiča. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - Opčine prireja v nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri KONCERT, ki ga bosta oblikovala Marko Feri - kitara in Ettore Michelagzi -flavta. Ob vstopu v cerkev bo vsak dobil koncertni list. Koncert je dobrodelnega namena, prostovoljne prispevke bomo namenili kritju dolga ob prenovi domačih orgel. Toplo vabljeni! PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 12. marca, na ogled igre”LE KANDIDIRAJ, LE KANDIDIRAJ...”v izvedbi dramske skupine PD Stan-drež. Pričetek ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. AMATERSKI ODER J. STOKA s Proseka - Konto-vela vabi v nedeljo, 12. t. m., ob 17.30 na premiero otroške veseloigre SALON EKSPON. Avtor Jana Kolarič. Toplo vabljeni! ^3 OBVESTILA JAMARSKI ODSEK SPD Trst in Jamarski klub Bolju-nec priredita jutri 9. t. m., ob 19. uri v prostorih pizze-rije »Amico« v Materiji večer z diapozitivi na temo OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v Časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. 13. IVI AR CA x/ Primorskem doexznlku irvna priloga: OBČIMA REPEMTABOR Izkoristite priložoost za \zaš oglas: pokličite PtibliosC tel. "Z"ZgBB88 §S, »Vodne jame v Matarskem podolju«. Vstop prost. TABORNIŠKA DRUŽINA Kraškega marmorja -Repen obvešča, da bo v soboto, 11. t. m., ob 15.30 srečanje vodstva s starSi. Pogovorili se bomo o taborniški organizaciji in o načrtih za pomlad/poletje 1995. JUBILEJNA 25. REVIJA otroških in mladinskih pevskih zborov »Pesem mladih« bo letos v nedeljo, 2. aprila, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. SKLAD MITJA CUK prireja v popoldanskem času krožek za angleščino na različnih stopnjah, individualne ali skupinske lekcije. Za informacije telefonirati v dopoldanskem času na St. 212289. SRENJA BOLJUNEC - V ponedeljek, 13. t.m., ob 18.30 bo v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu govoril g. Rudi Si-mac, predsednik zveze »agrarnih skupnosti« (srenje) v Sloveniji, o nastanku in pomenu »srenj« ter o postopku vračanja podržavljenih zemljišč matičnim srenjam, odrezanih z državno mejo. Predstavniki srenj tržaškega Krasa bodo poročali o svojem delovanju in odnosih s tržaško občino. S IZLETI KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA obveščata, da bo odhod za izlet na kmetijski sejem v Verono naslednji: Boljunec ( na Gorici) ob 6. uri, Opčine (Bar Centrale) ob 6.20 in Sesljan (na Trgu) ob 6.45. KLUB PRIJATELJSTVA iz Trsta sporoča članom in prijateljem, da odloži izlet napovedan za jutri, 7. t. m. v Kromberk, Sežano in Lipico na torek, 14. t. m. Odhod s trga Oberdan ob 8.30. MALI OGLASI IZVOZNO-UVOZNO podjetje išče uradnico/ka z znanjem angleščine in slovenščine. Telefon 0481/32126. ISCEM delo kot hišna pomočnica. Tel. St. 228179. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH išče uslužbenca. Tel. na kSt. 213274 po 13. uri. POPUSTI od 10% do 50% na knjigah in se marsičem do 31. marca v Tržaški knjigarni. GOSPA - nemški materin jezik - nudi lekcije nemščine za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. 772155. NA ZAHODNEM KRASU oddajamo v najem sončno 3-sobno opremljeno stanovanje za krajša obdobja. Pismene ponudbe na Pu-bliest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Stanovanje na Krasu”. DAJEM v najem vinograde. Tel. na St. 231859. V ANKARANU nad kopališčem Adria naprodaj vr-stn"a hiša v prvi vrsti s pogledom na morje. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 0038666/526852. HIŠO z obsežnim vrtom na Proseku prodam. Tel. št. 225581 med 20. do 21. uro. PRODAM zazidljivo zemljišče 1.100 kv. m z odobrenim načrtom na vzhodnem Krasu. Tel. ob uri obedov na št. 381707. PRODAM fiat uno fire, letnik ’86 v odličnem stanju. Tel. St. 200950. PRODAM lancia prisma 1600, letnik november ’85 v dobrem stanju. Tel. St. 208907 v večernih urah. PRODAM prenosni telefon Nokia Cityman 300, možnost fakturiranja. Klicati v večernih urah na St. 040/228997. OSMICO sta odprli Gian- Prispevajte za Sklad Albina Bubniča na in Bojana Pahor v Medje vasi St. 8. Vabljeni vsi prijatelji pijače in jedače. V ZGONIKU ima osmico Janko Kocman. KMEČKI TURIZEM je odprl Just SkerJj, Salež št.44. OSMICO ima odprto Dušan Guštin v Repnu st. 22. Vljudno vabljeni! OSMICO je v Doberdobu (v Vrtni ulici) odprl Drejče. Ob domačem vinu Se domač prigrizek. Odprta je vse dni, razen ob torkih. PRISPEVKI Družina Žagar daruje 40.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Albina Orla in Andreja Čoka daruje družina Kobal 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V počastitev spomina Albina Orla daruje Minka Pahor 50.000 lir za osnovno šolo na Katinari in 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na drago prijateljico Vlasto Cibic daruje Polda Gruden z družino 100.000 lir za Sklad Stadion 1. maj. Namesto cvetja na grob Albina Orla darujeta Slavica in Pepi Nadlišek 50.000 lir za KD Lonjer-Katinara. Ob 9. obletnici smrti sina Fabia darujejo mama Marija in družina Mozenič 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na dragega prijatelja Borisa Zidariča darujeta Aljoša in Lori 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V počastitev spomina Albina Orla daruje dr. Sonja Mašera 50.000 lir za TPPZ Finko Tomažič. V spomin na Marijo Briščik darujeta Ada in Sonja 20.000 lir za proseško cerkev. V spomin na dragega Borisa Zidariča darujejo Nada, Uča in mama 100.000 lir za Sklad Stadion 1. maj. V spomin na dragega Andreja Čoka darujejo svakinje in nečaki (Voucni) 260.000 lir za Kulturni dom Lonjer-Katinara. Namesto cvetja na grob Milana Grgiča daruje Pepi Grgič z družino 50.000 lir za KD Skala. Anica in Aldo Antoni darujeta 50.000 lir za Godbo Viktor Parma. V spomin na Mičeta Malalana daruje Nadja s Kon-tovela 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah. V spomin na Mičeta Malalana darujeta Roža in Emil Cuk 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah in 10.000 lir za TPPZ Finko Tomažič. Namesto cvetja na grob Marije Gerbek vd. Milkovič daruje osebje otroškega vrtca v Trebčah 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. 8.3.1965 8.3.1995 Ob 30. obletnici tragične smrti Davida Pescatorija se ga z ljubeznijo spominjajo Žena Marica, sin Roberto, snaha Klara ter mala vnuka David in Erik NajlepSa hvala vsem tovarišem, ki mu Se vedno krasijo grob s cvetjem ob vsaki obletnici smrti. Svojci Trst, 8.3.1995 VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA IZRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogroaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.16 (R) (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.10 7.45 (D) (D) Portogroaro (5.56), Tržič (6.47). Portogroaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 (E) VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Vero- (9.18). na (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). 7.35 (D)* Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) Portogroaro (8.00), Tržič (9.03). 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogroaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)- Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestn Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica 17.12 (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). 14.35 (D)* 17.18 (R) Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.12 (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. 14.47 (IR) Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). (E) Tržič (18.35), Portogroaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34). 15.05 (R) Portogroaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogroaro (14.35), Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogroaro (15.15), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan. 16.27 (D) 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- (IR) (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogroaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogroaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), 20.10 (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogroaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna 20.47 (IR) (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40),Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogruaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramaru. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Hrence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). " Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramaru, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič ob praznikih; ne ustavi v Miramaru, Grijanu, Križu, Nabreži- (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica praznikih. (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grijanu 13.56 (R) Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 13.20 (D) (R) Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36). Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 14.57 15.39 (R) (D) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05) . Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 19.25 20.00 (R) (D) (R) (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.58 20.39 21.28 21.56 (D) (R) (R) (D) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bijana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58). 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bijana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC- ntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak GORICA / V KATOLIŠKEM DOMU Srečanje ob jubileju Kazimirja Humarja Srečanje z nekdanjim dolgoletnim urednikom je pripravil Katoliški glas Uredništvo Katoliški, glasa je prejšnji Četrtek prl redilo prijetno srečanje o visokem življenjskem ju“' leju dr. Kazimirja Hum^ (na sliki - Fotostudio Re portage), dolgoletneg3 urednika Časopisa, duhov nika in šolnika, rojenekg3 28. 2. 1915 v Vrtojbi. F’1' lantu je Čestital in se zah valil za dolgoletno delo g Dušan Jakomin. V imeij11 goriških duhovnikov r spregovoril dekan Ant011 Lazar, v imenu tržaških Pa msgr. Franc Vončina. C® stitke in dobre želje so iz rekU še dr. Damjan Pauli11' prof. Andrej Bratuž in Ju lijan Caudek ter predstav nik tednika Voce Isonti®3' Srečanje so s pesmi)0 zaokrožile članice dek liškega zbora Alenka >z Steverjana. KINO GORICA VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Nightmare, nuovo incubo«. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Neli«. Igrata Jodie Poster in Liam Neeson. TRŽIČ COMUNALE Ni predstave. ji GLEDALIŠČE OBČINSKO GLEDALIŠČE V TR2ICU: nocoj in jutri ob 20.30 gostovanje Teatra belimi (Stalno gledaHšCe iz Neaplja) z igro VVilliama Shake-spearja “Sogno di una not-te di mezza estate”. Rež. Tato Russo. a PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v sodelovanju s KRUT-om iz Trsta prireja 15. marca ob 19. mi v domu Andreja Budala v Standrežu predavanje fizioterapevtke dr. Danice Radulovič iz Strunjana o bolečinah hrbta in vretenc. RAJONSKI SVET ZA PEVMO, STMAVER in OSLAVJE vabi v Četrtek, 9. marca, ob 20.30 v Kulturni dom v Gorici na gostovanje dramske skupine PD Standrež z veseloigro Kandidiraj, le kandidiraj!, avtorja Janeza Povšeta, v režiji Emila Aberška. DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA priredi v petek, 10. t.m., ob 20. uri v gostilni pri Marinotu tekmovanje v briškoli. Prijavijo se lahko vsi. Društvo nadalje obvešča, da bo 19. marca tekmovanje v ulovu postrvi v jezercu Furlan pri Roman-su. Prijave do 16. marca v gostilni pri Brunotu v Rubijah. SPD GORICA obvešča, da bo redni letni občni zbor društva v četrtek, 16. marca 1995, v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo pa ob 20.30. ^ OBVESTILA SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA obvešča' elane obrtne sekcije, da bo ustanova ESA predstavila Projekt kvalitete (finansiranje postopka za atestiranje proizvodov in proizvodnih procesov), na Trgovinski zbornici v Gorici danes, 8. marca, ob 18. uri. Vabljeni na izredno važno predstavitev vsi elani obrtne sekcije. DRUŽBA se dobi danes, 8. marca, ob 19.30 na Placuti. • VZPI/ANPI sekcija Vrh sklicuje sejo v petek, 10. marca, ob 20. uri v Kulturnem in športnem centru Danica. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja krajši kuharski tečaj za pripravo ribjih jedi, ki ga bo vodil poklicni kuhar Matej Tomažič. Predvidena so štiri srečanja (ob Četrtkih). Informacije in vpisovanja do 15. t.m. pri Zlatki (tel. 882032) in Sonji (tel. 882180). OBČINA DOBERDOB sporoča, da so občinski uradi za stranke odprti po sledečem urniku: občinsko tajništvo in matični urad od ponedeljka do petka 7.00-10.00, v ponedeljek tudi 15.00-18.00; knjižnica od ponedeljka do Četrtka 15.00- 17.00, petek 10.00-12.00; tehnični urad torek, Četrtek, petek 7.45-9.00, ponedeljek 17.00-18.00; računovodstvo od ponedeljka do petka 8.00- 10.00, ponedeljek 15.00-18.00; urad občinskega redarja od ponedeljka do petka 8.30-9.30. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE obvešča, da je zbornik Tabor “Sovo dnj e 93” na razpolago pri odbornikih društva. SKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da vpisujejo v začetniški in izpopolnjevalni tečaj igranja na diatonično harmoniko. Informacije pri odbornikih društva ali po tel. (0481) 419952 ali 42024 ali 81113. Hi RAZSTAV^ V GALERIJI KULTUR' NEGA DOMA v Gorici J® postavljena razstava Id11)' ske Čipke, ki jo prirejajo v sodelovanju z Občin0 Idrija in tamkajšnjim M° stnim muzejem. Ogled o° ponedeljka, 20. marca, 0 delavnikih med 9.30 i11 13. uro in med prireditva' mi. _ V KROŽKU MITTE' LART razstavlja do marca akvarelist iz Ven® ta Gianni Mutton. Ogl®0' delavniki 17.30-19-3®' I nedelje 10.00-12.30 i° 16.00-20.00 (v ponedelp ; zaprto.) Pž KONCEj!! V FOGARJEVI DVORANI v Gorici bo v petek' 10. t.m., ob 20.30 v okvj' , m glasbene sezone druS va Lipizer koncert, na ka terem bosta nastopila D3 rinetist Jean-Philippe Vi vier in pianist Andr63 Rucli. Predprodaja vsto pnic v agenciji lOT. izlS ODBOR UPOKOJEN' CEV IZ DOBERDOB^ prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in Kalabrijo od 15. do 2_ maja 95. Informacije 1 prijave v trgovini pri M1 (tel. 78072) do 10. april®: DRUŠTVO SLOVENSKIH upokojencev ZA GORIŠKO sporoča urnik avtobusov za da našnji izlet v Caorle: • avtobus ob 8. uri s Trav nika v Standrež; 2. ob ^ uri iz Sovodenj v Sta0 drež; 3. ob 7.30 z BukoU^ do gostilne Primoži0 Podgoro in Standrež. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARN* V GORICI PROVVIDENTI, Trav nik 34, tel. 531972 , DEŽURNA LEKARN^ V TRŽIČU RISMONDO, Ul E- 10 ti 52, tel. 410701 _SEVERNA LIGA / NEODLOČEN REZULTAT SOOČANJA Nesoglasja so uspeli zamizniti, ne pa rešiti Tajnik Stein: potrebujemo čos zo razmišljanje Pon Bled r Val • lajmskimi sv« ^ Predsednico P tiir 6 pokrajinskim L’Sniega tedna, gl« Ugosti vstopa DS ^vijanje Pokraji Spanje bo trajal« °dviiaŽli’Ve,ndarpaSČ ^SePdatem 21 DnV ^e’ daie raz' Ste^a]lnski ta)nik 1 nan’ ” za prihodi apovedujetudi spe v lavnost. »zdaj 1 m° nekaj časa : jvjh i911)6 in oceno so0£aSanis katei Brno«, nam je 'a vendar dokaj So p0Vedak Nespo zam^faj gibanja ne pa oc Bieli i®”10 Pravilne nit, lziave nekateri WjaPRedstaVnik< ta k ^^eševanje l ;: l0'=i ir.jdo sr O “o zlasti 5h™„"epebs°kop" Stel a. uya)mski 'Bi je pokrajin Sp-P®1- P« ske g Pogovor: so^^ltu« "Sevanja r Pokrajinske BostDSL Palača Pokrajine - kriza institucije ali kriza Severne lige? (foto Studio Reportage) konkretnih vprašanj. Ponedeljkovega srečanja na sedežu Lige se je udeležila tudi Monica Marcolini in potrdila že znano stališče. Na izrecno vprašanje glede izida soočanja, nas je za odgovor napotila na pokrajinskega tajnika Steina, ki pa je bil kar se da redkobeseden. Menda so med drugim na petkovem srečanju sprejeli tudi odločitev, da bodo spor skušali razreševati za domačimi zidovi in da je zdaj potreben predvsem molk. Koliko- časa bo trajalo razčiščevanje? Najbrž ne dolgo, saj bodo opozicijske stranke skušale seveda izkoristiti stanje za vrsto koncentričnih napadov. Predsednica pa bo morala že kmalu (rok je sicer 45 dni) poskrbeti za imenovanje podpredsednika in odbornika na mesti, ki sta ju do ponedeljka zasedala Tirelh in Jacumin. Slednja sta, kakor smo že poročali, nepreklicno odstopila. Sicer pa ne bosta ostala brez dela oziroma funkcij. Prvi je načelnik svetovalske skupine v Gradežu, drugi pa v občinskem svetu v Tržiču. Kako so na krizo na Pokrajini in v Ligi reagirali predstavniki drugih strank? Pri DSL zanikajo obstoj kakršnegakoli sporazuma z Ligo in ugotavljajo, da vprašanje pač zadeva samo Ligo. Pokrajinski tajnik DSL Ales-sandro Maran ocenjuje da je do takega razvoja pravzaprav moralo priti, če upoštevamo, kako je gibanje, ki mu prav gotovo primanjkuje homogenosti, nastalo. Težave na Goriški pokrajini niso osamljen primer, v Pordenonu imajo še težje opravilo. Ob tolikih nerešenih vprašanjih (»O vsem se še moramo dogovoriti«, nam je po telefonu dejal Stein), ostaja še zmeraj nerazumljiva odločitev Tirel-lija in Jacumina za odstop. Odstop sta sicer utemljila kot dokaz doslednosti s stališči stranke na pokrajinskem in državnem nivoju, vendar pa je slišati tudi namige, da sta bila že nekaj mesecev na piki in izbrana za odstrel in da sta tokrat hitro izkoristila priložnost za “časten” umik. Nekaj bo že res, če naj bi Marcolinijeva izjavila, da njuna nadomestitev ne bo problem. Sta bila mar res tako nesposobna in neprimerna za funkciji, ki sta ju opravljala po odločbi predsednice? Namigi gredo tudi v drugo smer: odstopivša naj bi predstavljala nekakšno podaljšano roko videmskih veljakov SL, mnogim pa je videmsko skrbništvo odveč. Praznik žensk posvečen razpravi ■ge o nasilju Poročilo o stanju v naši pokrajini Sindikalistke pri zvezah CGEL, QSL in U1L in pobcistke včlanjene v sindikalno zvezo SIULP bodo danes skupaj proslavile 8. marec, mednarodni praznik žensk. Odločile so se za delovno srečanje, na katerem si bodo izmenjale mnenja o žal še vedno aktualnih problemih nasilja nad ženskami. Sindikalistke in policistke se bodo srečale danes ob 9. uri v policijski kasarni zraven mejnega prehode pri Rdeči hiši. Na srečanju bo sodelovala tudi vsedržavna predstavnica Siulp iz Bologne. Delovnemu sestanku bo sledila družabnost, ob 12. uri pa sklicujejo skupno tiskvono konferenco na Pokrajini, kjer bodo med drugim predstavile podatke z raziskave o problemih emargina-cije, nelagodja in nasilja, ki jih doživljajo ženske v naši pokrajini. Zanimivo srečanje ob 8. marcu prirejajo danes tudi na županstvu v Medeji na pobudo občinske uprave. Vabljene so občinske svetovalke, predstavnice združenj in organizacij in vse občanke. Srečanja se bo udeležila tudi delegacija krajank iz pobratene Vrtojbe. Uvodnemu pozdravu župana Stacula bo sledila razprava o vlogi in problemih ženske v današnji družbi. NOVICE Na skupščini FENACOM potrdili dosedanje vodstvo Pred kratkim je bila skupščina članov združenja “50 e piu - FENACOM”. V njem so včlanjeni starejši podjetniki s področja terciarnih dejavnosti. Združenje ima na Goriškem okrog 1800 članov. Na skupščini so potrdili dosedanje vodstvo - predsednik je Giordano Da Monte, podpredsednik Pietro Crozzob, člani in članice odbora pa Lionella Tau-cer Princi, Sergjo Rizzi, Edo Apollonio, Mario Bres-san, VValter CaUigaris, Luigi Felcaro in Giusto Mar-chioni. Združenje je lani obeležilo dvajsetletnico delovanja. Predstavili bodo knjigo duhovnika Sergia Katunaricha V centru Stella Matutina bodo v petek, 10. t.m., ob 18. uri, v navzočnosti avtorja, predstavili knjigo Sergia Katunaricha "Frammenti dl una vita Humana” (Utrinki iz življenja na Reki). Knjigo bo predstavil prof. Bruno Maier, odlomke iz knjige bo bral Ubaldo Agati. Predstavitev in srečanje z avtorjem prireja Inštitut za mittelevropska kulturna srečanja. Mešani pevski zbor Podgora nastopil na reviji Koroška poje V nedeljo je bil v Domu glasbe v Celovcu koncert Koroška poje, ki je bil letos posvečen avtorjem iz zdomstva in zamejstva. V prvem delu so bili na sporedu samospevi ob spremljavi klavirja, ki so jih izvajali solisti Marko Bajuk, Veronika Fink in Marko Fink, vsi rojeni v Argentini in v svetu uveljavljeni poustvarjalci. V drugem delu pa so na oder stopiti MoPZ Žitara vas, ZePZ iz Skocijana, MePZ Sele, MoPZ Bilka iz Bilčovsa, MePZ Gallus iz Celovca ter MePZ Podgora iz Gorice. Vsi solisti in zbori so izvajali skladbe, ki so nastale med Slovenci v tujini in ki so jih napisali avtorji živeči izven matične domovine. Kot zadnjo so združeni mešani zbori Sele, Gallus in Podgora zapeti Ciganovo Pozdrav Koroški, pod vodstvom Jožeta Ropri-za. Koncert Koroška poje bodo ponoviti v nedeljo, 12. marca, na Trbižu s pričetkom ob 14.30. Politično nastpanje katoličanov V konferenčni dvorani centra Stella Matutina (v ul. Nizza) bo v četrtek, 9. t.m., srečanje na temo Aktualnost političnega udejstvovanja demokratičnih katoličanov. Uvodni poseg bo imel poslanec Corrado Belci. Srečanje prirejajo kulturni krožek “Ricerca e presenza”, Studijski center “Lazzati” iz Tržiča in kulturni krožek “Faidutti” iz Krmina. Navodila glede sestave novih potrdil o izvoru blaga Goriška trgovinska zbornica obvešča, da so na razpolago navodila glede sestavljanja potrdil o izvoru blaga v smislu pravilnika EGS 2454/93 z dne 2. julija 1993. Predpisi zadevajo predvsem trgovske operaterje, ki trgujejo z državami, ki niso članice Evropske zveze. Navodila so sestaviti v sodelovanju med Ministstvom za industrijo, trgovino in obrt ter združenjem Unioncamere ter evropskim združenjem trgovinskih zbornic. Navodila so na razpolago pri Uradu za zunanjo trgovino. ZUŠIVO / V NEDELJO PRI GRADNIKOVIH Kmečko tradicijo bodo obudili na sejmu starin Pozorni do izročila tudi v vinogradništvu Plešivem in, če bo vreme naklonjeno, tudi v bližnjih vinogradih. Prireditev utegne biti kar zanimiva, saj je udeležbo napovedalo že več kot 30 zbirateljev starin. Sejem pri Gradnikovih, razlaga njegova pobudnica VVanda, sodi v sklop širših prizadevanj po ovrednotenju tradicij, ki se izražajo tudi v ponovnem odkrivanju in vrednotenju nekdanjih predmetov. Marsikje v Treh Benečijah so tako nastali muzeji kmečke kulture (tak je na primer pri nas muzej v Fari), kjer so obiskovalcem na ogled predmeti in zanimivosti iz starih časov. Pri Gradnikovih na Plešivem pa so se tradicije lotili še posebej v proizvodni dejavnosti, s tem da so s povratkom k gojenju tradicionalnih sort trt zaustavili širjenje ti. univerzalnih sort. Zakaj bi pri nas nadaljevali s širjenjem francoskih sort kot so chardon-nay, sauvignon, pinot, ko pa imamo odlične domače sorte? V tem prizadevanju za povratek h koreninam je enologinja VVanda Gradnik na slovenski strani meje v Goriških Brdih ponovno “odkrila” nekatere domače briške sorte kot so polšakica, tržarka, cenkukna, pika, iz Benečije pa je prinesla še tamkasnje sorte corvino, cividino, cilja. Skupaj z najboljšo zlato rebulo od Rutarjev je nasadila te trte v eksperimentalnem vinogradu na pobočju Kaminske gore. KRONIKA / POLICIJA PRIJELA MOŽA, KI JE BEZAL PROTI MEJI Pri Sovodnjah prekinili beg morilca iz Verone Agenti letečega oddelka goriške kvesture in prometne policije iz Trsta so včeraj nekaj po 14. uri na avtocestnem odcepu med Vilešem in Gorico aretirali morilca iz Verone, ki je bežal proti ita-lijansko-slovenski meji. Njegov beg se je predčasno končal med So-vodnjami in Standrežem, torej le kak kilometer pred mejnim prehodom pri Vrtojbi, kamor je bil očitno namenjen. Aretirani se imenuje Nicola Todesco, star je 29 let in je doma iz kraja San Bonifacio pri Veroni. Včeraj zjutraj je v San Bonifa-ciu z nožem zabodel 30-letnega trgovca z usnjem Paola Beltrameja iz Arzi-gnana v pokrajini Vicen-za. Moža sta se srečala v neki garaži v San Bonifa- ciu. Tam se je med njima vnel prepir zaradi denarja, med katerim je Todesco zabodel Beltrameja. Slednji se je, čeprav težko ranjen, privlekel do svojega porscheja in se je z njim odpeljal proti karabinjerski postaji. Tam so mu priskočili na pomoč, toda nesrečnik je zaradi globokega vboda in izdatnega krvavenja izdihnil malo kasneje, takoj po sprejemu v bolnišnico v San Bonifaciu. Pred tem pa je očitno lahko povedal ime napadalca, zaradi česar je nemudoma stekla akcija preiskovalcev, ki se je uspešno končala zgodaj popoldne pri Sovodnjah. Beli renault clio, na katerem se je peljal Todesco, sta ob 13.55 na avtocesti blizu Palmanove opazila izbrana agenta tržaške prometne policije, ki sta na nasprotnem voznem pasu spremljala posebni prevoz. Takoj sta spremenila smer vožnje in se podala v zasledovanje, hkrati pa sta obvestila krajevne policijske postaje. Reanult je malo zatem izvozil z avtoceste pri Vi-lešu in se namenil proti Gorici oziroma meji s Slovenijo. Goriška policija je tačas že zastražila izhode z avtocestnega odcepa. Ko se je patrulji tržaške policije v zasledovanju pri- družil še avto goriškega letečega oddelka, so skleniti, da ustavijo bežečega. Todesca so kot rečeno ustaviti pri Sovodnjah. Ni se upiral, pač pa je policistom takoj priznal, da je on človek, ki ga iščejo. Pri sebi ni imel več noža, s katerim je zagrešil umor. Povedal je, da ga je odvrgel med vožnjo. Todesca so po aretaciji pospremili na kvesturo, odkoder so ga kasneje prepeljali v Verono, kjer je na razpolago sodnim organom. DREVESNICA ORLANDO mimose in tudi drugo cvetje Sovodnje (GO) Ul. Čase sparse 71/A Tel. 0481/20075 NOVICE NOVA SVETOVALSKA SKUPINA Praznik žensk v Špetru SPETER - Kot je že v tradiciji, bo tudi ob letošnjem 8. marcu Zveza beneških žen pripravila kulturno srečanje, ki se bo začelo danes zvečer ob 19. uri v špetrki Beneški galeriji, kjer bodo odprli razstavo fotografij Laure Battich-Isoni in Marine Bergnach. Zvečer ob 20. uri pa se bo v špetrski sejni dvorani predstavilo Beneško gledališče s kmedijo »Zensko ročno delo«, ki ga je Zrežiral Marjan Bevk, za sceno pa je poskrbela Donatella Ruttar. Nastopajo Anna lussa, Carla Loszach in Lidia Zabrieszach. (r.p.) Koroška poje na Trbižu TRBIŽ - V kulturnem centru na Trbižu bo v nedeljo ob 14.30 zborovska revija Koroška poje, ki jo organizirata slovensko društvo Planika in Glasbena šola v Kanalski dolini v sodelovanju s Krščansko zvezo iz Celovca. Nastopilo bo šest zborov, in sicer mešani pevski zbor pevskega društva Sele, mešani pevski zbor iz Podgore, moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, moški pevski zbor Bilka iz Bilčovša, dekliški zbor kulturnega društva Sko-cijan in ženski Višarski kvintent iz Ukev. (r.p.) Avtoprevozniki po TV TRST - V nocojšnji oddaji TV Slovenija Slovenci v zamejstvu se bodo predstavili slovenski avtoprevozniki s terminala na Fernetičih: Danilo Cunja in Valter Košuta bosta govorila o svojem in delu članov Konzorcija Adriatrans, Ivo Sirca o sodelovanju čez mejo in morebitnih spremembah z vstopom Slovenije v EZ, medtem ko bo celovito podobo slovenskega zamejskega gospodarstva prispeval ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič. Z gosti se bo pogovarjala novinarka Mirjam Muženič, oddaja pa bo na drugem TV programu nocoj, ponovitev pa na prvem programu v popoldanskih urah čez teden dni. Kartel svoboščin od včeraj tudi v deželnem svetu TRST - Deželna skupščina je včeraj dobila novo svetovalsko skupino in sicer »Kartel svoboščin«, ki se odkrito sklicuje na Berlusconija. Nova skupina šteje trenutno pet svetovalcev, v kratkem pa se bodo njene vrste še okrepile. »Pol svoboščin« sestavljajo za sedaj Gian-franco Gambassini (Lista za Trst), Carmelo Calan-druccio (Krščansko-de-mokratski center), Roberto Antonione (Forza Ita-lia), Aldo Ariis (bivši liberalec) ter nekdanji ligaš Roberto Tanfani. Gre, kot vidimo, za pisano politično druščino, ki se zavzema, da bi tudi v naši deželni stvarnosti prišlo do oblikovanja desnosredinskega političnega in volilnega zavezništva. Govori se, da bodo v kratkem v to skupino pristopili še Mamo Larise in Anna Sdraulig (oba bivša ligaša) ter nekdanji demokristjan Angelo Com-pagnon. Novo svetovalsko skupino so madno predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri pa niso pojasnili, kakšno stališče bo »Kartel svoboščin« zavzel do deželnega odbora predsednice Alessandre Guerre. Očitno niso hoteli spraviti v zadrego Antonioneja, pristaša Berlusconijeve stranke, ki je podpredsednik deželne vlade. Tanfani je po odstopu z mesta tržaškega tajnika Severne lige pristopil v gibanje LEF (Italijanska federalistična zveza), ki se v Trstu naslanja na nacionalističnega poslanca Gual-berta Niccolinija. LEF podpira tudi bivšega notranjega ministra Roberta Maro-nija, ki pa je zavrnil vsakršno sodelovanje z »oporečniki« Severne lige. HTRST / DEMOKRATIČNI FORUM SLOVENCEV O BLIŽNJIH VOUTVAHh Čimprej predstaviti osnutek zaščitnega zakona Podpora kandidaturi dolinskega župana Pečenka TRST - V Dolini se je sestalo deželno vodstvo Demokratskega foruma Slovencev, da bi ocenilo priprave na bližnje upravne volitve. Uvodoma so člani foruma pozdravili odločitev Italije, ki je končno prižgala zeleno luč za pridruženo članstvo Slovenije v EZ. Potrebno je, da se na tej poti sodelovanja in vzajemnega spoštovanja tudi nadaljuje in da se med sosednjima državama čimprej rešijo odprta vprašanja, med katerimi sodi tudi problematika slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. S tem v zvezi pa so bili na seji DFS mnenja, da je treba tudi znotraj naše skupnosti poiskati večjo učinkovitost in da je treba še v večji meri "vzpodbuditi” italijanske pristojne organe, da se zavzemajo za pravične zahteve manjšine. Izredne važnosti je tudi, da se ne zamudi nadaljnega časa za predstavitev zakonskega osnutka o zaščiti za manjšine, ki je sad dela skupnega zastopstva. V zvezi z bližnjo volilno preizkušnjo so na seji v Dolini ocenili položaj v treh pokrajinah. Vodstvo foruma je ocenilo, da so župani, odborniki in svetovalci, ki se prepoznavajo v tem gibanju, dobro delovali v slovenskih upravah, tako v Reziji, Nadiških dolinah, na Goriškem in Tržaškem. Na seji so dolinski predstavniki DFS obrazložili zdajšnje razgovore znotraj večinske koalicije v pripravo na občinske volitve. S tem v zvezi je deželno vodstvo potrdilo izbire krajevnih predstavnikov fo- ruma, ki bodo tudi za naslednjo volilno preizkušnjo za županskega kandidata predlagali Marina Peče-nika. Ob koncu je predsednik foruma Rudi Pavšič obvestil vodtvo o seriji sestankov in srečanj, ki jih je imel tako s predstavniki italijanskih strank, ki se trudijo, da bi ustvarih pogoje za uveljavitev levo-sredin-skega kartela, kakor tudi z zastopniki nekaterih slovenskih strank oziroma slovenskih komisij. S tem v zvezi so bili na srečanju v Dolini mnenja, da je treba tudi znotraj naše skupnosti ustvariti pogoje, da se utrdi, podobno kot na vsedržavnem merilu, levo-sredinska naveza in da se med raznimi komponentami politične in civilne družbe odpravijo nepotrebna nesoglasja. PISMO UREDNIŠTVU Pedagoški licej -selektivna in kvalitetna šola Ko sem te dni prebrala v Primorskem dnevniku članka, ki ju je o pedagoškem liceju sestavil gospod časnikar Marjan Kemperle, me je ob branju prvega članka zagrabila jeza, ob branju drugega pa sta se pojavili poleg jeze še grenkoba in užaljenost. V. prvem članku me je razjezila netočna in nepremišljena uporaba besed. Gospod časnikar je zelo površno napisal, da je pedagoški licej najslabša šola na Tržaškem. Kaj to pomeni? Kako bodo to izjavo, ki se je celo pojavila na prvi strani dnevnika, interpretirali številni bralci, ki običajno prebirajo le naslove? Časnikar je nato v članku utemeljil svojo ugotovitev, čes da na pedagoški licej prihajajo manj uspešni dijaki, kar pa ne pomeni, da je zato šola slaba. Glede tega bi rada dodala, da prihajajo k nam dijaki, ki so uspešno ali manj uspešno dokončali nižjo srednjo šolo. Pri nas pa uspejo samo tisti dijaki, ki pokažejo zanimanje do učenja, pripravljenost in sposobnost. Predvsem v bieniju je zelo stroga selekcija in je zato indeks neuspešnosti zelo visok. Moram pa še dostaviti, da se je pri nas marsikateri dijak, ki je bil na nižji srednji šoli šibak, popolnoma spremenil. Profesorji so mu pomagali, da je premostil začetne težave, si pridobil samozavest in vzljubil učenje ter šolo. To velja tudi za tiste dijake, ki so se iz drugih šol prepisali k nam. Nekateri od teh niso kljub temu uspeli, večini dijakov pa smo pomagali. Da je pedagoški licej kvalitetna šola, dokazuje tudi izid lanske mature. Dijaki so se dobro odrezali na zrelostnem izpitu, ena dijakinja je celo izdelala s šestdesetico. Naša šola nudi dijakom široko kulturo in predvsem poklicno izobrazbo, odpira pa jim tudi vrata na katerokoli fakulteto. Drugi članek pa je prizadel celoten profesorski zbor pedagoškega liceja, predvsem pa tiste profesorje, ki več let poučujejo na tej šoli. Gospod ravnatelj Samo Pahor, ki je bil pred leti naš kolega, je izjavil, da je profesorski kader na pedagoškem liceju »v povprečju povprečen«. Svoje mnenje je še podkrepil z neprimerno anekdoto. Ce bi bil pravi pedagog, kar bi moral biti vsak ravnatelj, bi dotičnega profesorja opozoril na lapsus in ne bi o tem pripovedoval radovednemu in brezobzirnemu časnikarju. Spadam v tisto skupino profesorjev, ki so pred leti pripravili eksperimentalni načrt za pedagoški licej. Naša šola se je bistveno spremenila. Spremenili smo programe in tudi način poučevanja. Organizirali smo izpopolnjevalne tečaje o programiranju in metodah poučevanja, približali smo se dijakom, s tem da smo se z njimi na številnih srečanjih pogovarjali. Pripravljeni smo bili poslušati in upoštevati njihove kri- tike in mnenja. Dosegi) smo, da se naši dij3^) dobro počutijo na š°l) in da je pedagoški lice) njihova šola, na katero so ponosni. Mi pr°l®' sorji pa se vedno trudi' mo, da bi naši® dijakom nudili čimveC, da bi v nas videli prija' telja, sogovornika, clo-veka, ki jim je vedn0 pripravljen pomagat)-Da je to tega prišlo, je le zasluga resnega-požrtvovalnega in odprtega profesorskega zbora, ki pa ni vreden le povprečnega mnenja gospoda ravnatelja. Prof. Mariza Skerk Kosmina Op. ur.: Bralci, & običajno prebirajo P naslove, so v petek, 3; marca, na 1. strafli dnevnika prebrali naslov: »Uspešnost« pan-lic. A.M.Slomška, na 6-strani pa »Indeks neuspešnosti« pedagoškega liceja. V podnaslovu je bilo zabeleženo- Skrbništvo: šola A. ki-Slomška najbolj »neuspešna«. Nikjer ni bilo v naslovu »zelo površno« napisano, da je pedagoški licej najslabša šola na Tržaškem. Profesorica Skerko-va je zapisala, da sern radoveden in brezobziren. Novinarji smo radovedni, sicer bi bil° bolje, da si poiščemo drugo zaposlitev. Glede obzira pa Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi sledeoe (III. zvezek, str. 243)'-»obzir, ravnanje, vedenje, ki kaže prizanesljiv, dobrohoten odnos;«. Med navedenimf primeri je tudi sledeči-»brez vsakega obzira mu je povedal vso re- Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 81 »Skedenj je bila svoj čas znana slovenska trdnjava. Kljuboval je laškim napadom na celi črti in bil za zgled drugi okolici. Ljudstvo je bilo jako zavedno. Ta narodna zavednost se je posebno zrcalila v šoli. Ko sem prišel v Skedenj, sem prevzel poleg dušnopastirskih dolžnosti tudi katehetsko mesto na slovenski mestni šoli v Skednju. Moji najboljši spomini veljajo tej šoli. Sola je bila močna. Leta 1922/23 je bilo na njej vpisanih čez 900 otrok. Učiteljski zbor je z ravnateljem (blagim Alojzijem Krischanom) in katehetom štel 28 učnih moči. In kakšne učne moči so bile na tej šoli. Lahko bi imenovali to učiteljstvo cvet slov. učiteljstva, nekake slovenske Atene! Poleg ravnatelja, ki je znan slikar in leposlovec, so bile v učiteljskem zboru zastopane vse umetnosti. Oba brata Široka z leposlovjem, gdč. A vrelija Sancin, Iv. Grbec, gdč. Bortolotti in Sček z glasbo; Ferdo Kleinmayer - izvrsten pedagog. Poleg teh še izborni učitelji: Franc in Cezar Sancin, pok. gospa Godina Ivanka itd.. V Skednju je bila ta čas tudi privatna gla- sbena šola prof. Kumarja Srečka, ki jo je obiskovalo veliko učencev. V najlepšem spominu so mi umetniški večeri v prijazni sprejemnici prof. Kumarja. Tam so se shajali glasbeniki: Grbec, gdč. Kosovel in Bortolotti. Pahor Karel; literati; oba brata Široka, pok. Kosovel, Ribičič in še več drugih. To so lepi spomini... V Skednju je takrat še obstajala “Velesila”, svoj čas eno prvih in najboljših pevskih zborov, sedaj seveda - razpuščena. Ske-denjci so imeli dober Dramatski krožek, ki je v veliki in lepi dvorani kmetijskega društva prirejal igre, ki so bile precej na višku.« Ni dvoma, da Skedenj uresničuje vse pogoje za pravni položaj »narodnostno mešanega območja«. Toda njegov zunanji videz je popolnoma italijanski. Isto velja za ostale predele. Bazoviška gmajna A vprašanje javnih napisov v slovenščini poleg italijanščine je bistvenega pomena. Tega se zavedajo tudi naši narodni nasprotniki, ki budno pazijo na zunanjo podobo celo bazoviške gmajne. II Piccolo z dne 28. februarja 1995 prinaša svetovalsko vprašanje listarskega občinskega svetnika Camberja, ki ga posredujemo v prevodu in izvirniku. »Dvojezični steber v Bazovici: vprašanje Camberja (Lista za Trst): vprašanje Piera Camberja (Lista za Trst) o dvojezičnem napisu na kamnitem stebru, postavljenem znotraj pogozdovalnega področja v Bazovici za nacionalnim spomenikom fojbe, Camber hoče vedeti, ali je poimenovanje uradno dvojezično in če je zanj izdano gradbeno dovoljenje poleg morebitnih dovoljenj drugih pristojnih uradov.« »Cippo bilingue a Basovizza«: interroga-zione di Camber (LpT) Interrogazione di Pietro Camber (Lista per Trieste) suha scritta bilingue in un cippo di pietra collocato ali'interno della zona di »rimboschimento« a Basovizza nell’area retrostante il monumento nazionale delle foibe. Camber vuole sapere dal sindaco se la denominazione sia ufficialmente bilingue e se il cippo sia munito di autorizza-zione edilizia, oltre a quelle eventuali di altri enti competenti.« Prebivalci Bazovice ne vedo za kamen z dvojezičnim napisom, ki ga je odkril Piero Camber. Stebriček je potemtakem skrit nekje v gozdu, vsekakor na neopaznem mestu. Toda občinski svetnik iz vrst razvpite Liste za Trst je vseeno posegel, da bi ga odstranili, da ne bi več kvaril zunanjega videza »italijanskega« Krasa. Navidezno malenkostni dogodek odkriva bolestno miselnost, ki ima svoje korenine v rasistični protislovenski ideologiji. Cam-berjev protislovenski izpad močno spominja na preganjanje slovenske besede v dobi fašizma, ko so škvadristi sežigali slovenske knjige, ki so jih naši ljudje skrivali doma. Ista nestrpnost do naše besede preveva Camberjevo svetovalsko vprašanje o nevidnem kamnitem dvojezičnem napisu v bazoviškem gozdu. Ta dogodek je zadostni in zgovorni dokaz o zelo nizki kulturni stopnji naših sovražnikov. (Se nadaljuje) PATRONAT INAC SVETUJE Visoka plača zagotavlja nižji donos pokojnine Vpr.: »Čeprav bom konec letošnjega leta imel 35 let dela, pa se ne nameravam še upokojiti in bi rad "potegnil" do 40 let. Kot vodilni delavec imam sorazmerno visoko plačo in imam možnost, da zahtevam še višjo, če bom imel od tega korist. Mi lahko pojasnite, kako INPS računa pokojnino? S.B.« Do pred nekaj leti je obstajala zgornja meja plače - takoimenovana »pokojninska streha« -ki je veljala za izračunavanje pokojninske osnove. Morebitni višji prejemki sploh niso prišh v poštev, medtem ko imajo sedaj (sicer omejen) vpliv na višino me-sečnine. Za leto 1955 se za povprečje plače do 57.578.000 izračunava pokojnina v višini dveh odstotkov za vsako leto zavarovanja. Za višjo plačo do 76.578.740 lir je donos za 25 % nižji (1,5 % na leto), za plaC° do 95.579.480 lir se donos zreducira na 1.2^ %, če pa plača presega 95.579.480 lir, se za ta dohodkovni pas donos razpolovi (1% na leto)’ Pri tem naj pojasnim0’ da INPS sešteje vse letne bruto dohodke v zadnjih petih ah več letih, nato pa aplicira dohodkovne pasove na skupno povprečno vrednost prejemkov. Na osnovi »Amat°" ve« reforme se izvaja dvojni kriterij izračunavanja pokojnine: za zavarovalno dobo, ki je dozorela do konca leta 1992, pride v poštev povprečje plače zadnju1 petih let pred upokojitvijo; zavarovalna dob3 od 1. januarja 1993 dalje pa daje pravico do de teža pokojnine, ki s® računa na vse večje p°v' prečje plače (vsaki dve leti se poveča za eno 1®) to in sedaj torej znaša let in 1 mesec). (B) J Zadružna^ banka OPČINE Zadružna k banka Nabrežina r i Zadružna KRAŠKA PRETRESI NA TRGIH / LIRA PO RAHLEM IZBOLJŠANJU SPET NAVZDOL LIRA SRE ČET PET PON TOR I ■ ^ mu ■ ■ pasemral 1639,4 1663,7 1660,3 1648,9 ura se naprej brez obrambe, dolar pa v popolni depresiji Marka zvečer dosegla 1.195 lir, negativni izidi tudi na milanski borzi 17,5 HM,9 1147,7 11£6,7 1184,3 , IM - Marka Se naprej a I11)6 na denarnih trgih, ^prav je bilo do srede vi?Iaisnjega popoldneva lik 6^’ s* ie Hra neko-h 0 opomogla (po tečaju j^ke Italije je veljala Hn ’ ^ve Uri manj kot v Cnedeliek), se je kmalu dekZa^°’ da )e Uil napre-2aA.le začasen. Pred , ljuekom menjalnega 6 se je nemški banko-lirC?et PovzPel na 1195 sp', neprimerno slabse ^ed ®oddo dolarju, ki je Dr '1 aavPicnim padanjem n eUitel tudi liro in ji B3e0Sdaiiertecaju Dedpi , ll)e 8lede na po-ieael)ek pridobila 14 lir. ' Cerašnji potek na fi-V h S1 ™ denarnih trgih aliji opazovalci pripi-]Jei° Poleg Šibkosti do-ola tudi notranjim razlo-Zelo jasno je bilo 2:^ e? opaziti, kako se je to •6t^ dvig krivulje za li-6e a 0rzo Pozno popold-dol°- °Cno Prevesil navz-jp rj ni sicer takoj nato, ko Jn Berlusconijev kartel po- odVi .svo)e dokončno Arionibio stališče do Di-)evega korektivnega ma-i,QVra' Res je sicer, da je dflpZa doživela nemiren dJiadtZaradi depreSf v , Ja, ki je sicer spravila PskžftVe iudi ostale evro- Mihlm3110116 kg6' Zadnji 77 )e nazadoval za 0, g,iK°, totka, MIB pa je iz-Host 11 odstotka. Vred"-Dri iIrienjav se je ustavila lir 472 milijardah ’ Saj je bilo le malo ti- rCj stih, ki so se včeraj odločili za tveganje, pa čeprav je bil matematični izid glasovanja v senatu zajamčen. Tisto, kar operaterje bolj skrbi, pa je depresija dolarja, ki je v menjavi z jenom že presegel zgodovinski minimum in ki je zasenčil celo burna notranja dogajanja. V ospredju zanimanja pa je bil včeraj na »Piazzi Affa-ri« Štet, Se posebno potem, ko je ERI potrdil ponudbo za odkup večine delniškega paketa tega javnega telekomunikacijskega holdinga. Močno znižanje je včeraj doživel trg evropskih futures, ki ga je dolar dobesedno potlačil in močno dvignil nervozo operaterjev. V takih razmerah je pogodba future na italijanske BTP žal dosegla enega najslabših rezultatov in ob zaključku pogajanj izgubila eno liro glede na ponedeljek in kar dve liri glede na najvišji dnevni tečaj. Dolar zdrknil na predvojno raven Toda poglejmo, kaj se dogaja z dolarjem. Tako nizko vrednost, na katero je strmoglavil včeraj (v Evropi je veljal 91, 87 jena in 1, 3870 marke), zeleni bankovec ni poznal že od predvojnih časov. Japonska cenbalna banka, ki je v preteklih dneh porabila ogromne vsote, da bi mu (brez uspeha) pomagala, se je predala edi- nemu upanju, ki ji je Se preostalo, da bi vzela špe-kulatorjem voljo - »psihološki vojni«. Skupaj z evropskimi guvernerji, ki so se včeraj sestali v Frankfurtu, je namreč napovedala neke ne ravno natač-no opredeljene »akcije« za boj proti prodajalcem dolarjev in za vrnitev reda na trge. Skupaj z dolarjem tako Se naprej trpijo britanski funt, francoski frank, Švedska krona, že razvrednotena pezeta in skudo, ki nista imela niti časa za premor, in seveda lira. Razvrednotenje dolarja, ki ga je mogoče izmeriti tudi v Itabji, je povzročilo tudi nov negativni rekord s tretjo močno valuto trenutka, švicarskim frankom, povrhu pa je poglobilo motnje, ki pretresajo trge. »Krak« zelenega bankovca in novi rekordi »su-permarke« so seveda poostrili tudi napetosti znotraj evropskega denarnega sistema, đli vsaj tistega, kar od njega ostaja. Francoske monetarne oblasti so v pripravljenosti, premier Balladur pa je bil prisiljen zajamčiti, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za zaščito stabilnosti bankovca. Španska banka je posegla na trg za zaščito pezete, portugalski eskudo pa je požgal že dve tretjini nihalnega prostora, ki ga dovoljuje evropski monetarni sistem. ZOBRAŽEVANJE / SDZPI. SDGZ IN SGZ Konec meseca bosta stekla tečaja za izpopolnjevanje v zunanji trgovini B poslov v mednarodnem prostoru. ^ /ovenski deželni zavod za poklic-s izobraževanje ponuja v sodelovanju Z(lrj°venskim deželnim gospodarskim skj enjem ™ s Slovenskim gospodar-m združenjem Gorica kar dva izpo- pr l' ]Valna tečaja. ki se bosta začela °ti koncu marca in sta namenjena . anjetrgovinskim operaterjem. Eden »Cenjen vmesnemu in že izkuše-”!.u uradniškemu osebju, drugi pa uiinim kadrom. Zunanjetrgovinskea bo CBa se je ob tem odločila, da ■ , QIriogočila brezplačno obiskovanje :a)a enemu izmed diiakov sloven- Dto, ,e bomo zain Ptevoeasno obvestili. vi^.a ®Pl°Snem tečaju o zunanji trgo-os’ ^ bo bajal 40 ur, bodo poglobili ne 1:i|Vn.B zakonske predpise in praktič-uvozno-izvoznega poslovanja. Beseda bo o prometu in mednarodnih prevozih, o špediciji in distribuciji, o certifikaciji kakovosti, o bančnem poslovanju in raznih oblikah finansiranja, o sklepanju pogodb, o zavarovanju in o marketingu v mednarodni tegovini, o carinjenju in o poslovanju mešanih družb po slovenski in tudi hrvaški zakonodaji. Vodilnim kadrom (tudi članom SGZ iz Gorice) pa je namenjen 30-urni tečaj, na katerem bo že znan predavatelj dr. Musmeci iz Bologne razkril skrivnosti podjetniške kulture in strategije. Tečajnikom bo postregel z informacijami in instrumenti, s pomočjo katerih se bodo lahko uspešno prilagajali spremenljivim razmeram na trgu in se takoj odzivali na sleherno inovacijo. Med obravnavanimi temami bo proji-tiranje bžnih razmer leta 2000, odzivnost na nove bende in nobanja organizacija človeškega potenciala v obratih. Podrobno bodo poleg bžne sbate-gije in vprašanja konkurenčnosti preučili tudi načrtovanje razvoja v podjetju, razvijanje prodajne mreže in marketinga ter finančni vidik poslovanja. Za podrobnejša pojasnila se lahko interesenti obrnejo neposredno na SDZPI ah pa na SDGZ v Trstu in SGZ v Gorici. (B) Sporazum za BNL in ponudba za Štet RIM - Medtem ko je vsa pozornost usmerjena na denarne bge, potekajo veliki manevri na privatizacijskem in bančnem področju skoraj v zatišju. Včeraj smo napovedali bližnjo privatizacijo mogočne turinske banke San Paolo, pozno dopoldne pa so v Rimu pobdili, da je bil dosežen sporazum, po katerem bo v njeno grupo stopila tudi »železniška« banka BNC (Banca Nazionale delle Comunicazioni). Sporazum so podpisali predstavniki Državnih železnic, San Paola in Fundacije BNC (ki je bila doslej lastnica banke). Do vstopa BNC v turinsko grupo bo prišlo pred koncem poletja, Državne železnice pa bodo z operacijo prišle do pomembnega deleža glavnice turinskega bančnega holdinga. Naj spomnimo, da je bil prvi dokument o namenih med bemi partnerji podpisan že v začetku marca lani, prihod Berlusconijeve vlade in Se posebno Finijevih mi-nisbov pa je zadevo za lep čas zamrznil. Druga včerajšnja pomembna novost zadeva privatizacijo telekomunikacijske grupe Štet. Zavod IRI je namreč pobdil, da je prejel skupno ponudbo bančnih zavodov Mediobanca, Comit, Credit in Banca di Roma, da prevzamejo ves delež Šteta, ki je v rokah državnega koncema (64,2% rednih in 0, 93% varčevalnih delnic, ki na borzi veljajo skupaj 11.200 milijard lir). Preostale delnice naj bi ponudili na trgu, vlada pa bo zdaj morala čimprej poskrbeti za ustanovitev usbezne oblasti, ki bo nadzorovala doslej javni sektor telekomunikacij. Gradbeni odpust do 31. marca RIM - Senat je včeraj odobril podaljšanje roka za gradbeni odpust na 31. marec. Do tega datuma bo mogoče izvesti plačila in vložiti zahtevano dokumentacijo. Drugi pomemben odlok, ki ga je odobrila zbornica (in ga mora Se senat), pa zadeva avtoprevoznike: za lansko leto lahko računajo na davčne olajšave v višini 570 milijard lir. Med drugim odlok namenja tudi 15 milijard lir za prevoznike iz držav EU, ki bodo prispevke prejeli glede na količino goriva, porabljenega za prevoze po italijanskem ozemlju. ADRIA A!RWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ L-lUBLIANg V pRANKFURT pONDON j^JUNCHEN piANBUL jyj0SKV0 ^OPENHAGEN pARIZ piM gKOPIE gPLIT piRANO QUNAJ ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 NOV INSTRUMENT ZA VASE VARČEVANJE CTZ CERTIFICATI DEL TESORO ZERO-COUPON Z D VET ETNO ZAPADLOSTJO ■ Zakladne vrednotnice CTZ se koristijo od 28. februarja 1995 in zapadejo 28. februarja 1997, datum ko bodo vrednotnice izplačane. ■ Nove zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo, kakor pri BOT, nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, po dveh letih, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice neto po davčnih odbitkih. ■ Vrednotnice so dodeljene z dražbo , ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 13.30 dne 9. marca. Banca dTtalia ne sprejema rezervacij. Za rezervacije in podpise ni predvidena nikakršna provizija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju. B Vplačila vrednotnic, po ceni iznešeni na dražbi, je treba poravnati 15. marca. fl Vrednotnice materialno ne krožijo; posojilo je izdano z enojnim globalnim potrdilom, ki ga ima v depotizu Banca dTtalia. Ob podpisu niso prikazane vrednosti zadolžnic; to omogoča varnejše kroženje vrednotnic brez omejitve prenosljivosti. B CTZ se uradno kotirajo. B Podrobnejše informacije nudi vaša banka. BRUSELJ Zunanji ministri EZo atentatu Zaskrbljenost BRUSELJ - Zahrbten umor štirih Romov na Gradiščanskem so na svojem ponedeljkovem zasedanju obravnavali tudi zrmanji ministri Evropske zveze. Predstavniki petnajsterice so ugotovili, da gre za prvi primer zločina po drugi svetovni vojni, naperjen proti etnični skupnosti, ki je bila preganjana v času nacizma in fašizma. Ministri so neodvisno komisijo EZ proti rasizmu in sovraštvu do tujcev zadolžili, da do zasedanja v Cannesu izdela poročilo o položaju manjšin v Evropi. BOMBNI ATENTAT / TISKOVNA KONFERENCA NOTRANJEGA MINISTRA H avstrTja? Policija pri izsledovanju atentatorjev v slepi ulici Notranji minister zvišal nagrado s treh na deset milijonov šilingov Ivan Lukan DUNAJ - Mesec dni po rasističnem zločinu v Gornji Borti (Oberwart) na Gradiščanskem, ko je cevna bomba ubila štiri pripadnike narodnostne skupnosti Romov, za storilci Se vedno ni nobene »vroče sledi«. To je včeraj moral priznati notranji minister Franz Loschnak. Na tiskovni konferenci na Dunaju je minister sporočil, da je bilo izsledo-vanje storilcev doslej neuspešno, hkrati pa dejal, da je notranje ministrstvo pred tremi tedni razpisano nagrado za aretacijo storilcev zvišalo s treh na deset milijonov Šilingov. Notranji minister Loschnak in direktor urada NOVICE Odpovedali mednarodno slovesnost ob 50-letnici 2. republike DUNAJ - Avstrijski predsednik Thomas Klestil je včeraj uradno odpovedal načtovano mednarodno slovesnost ob 50-letnici ustanovitve druge avstrijske republike 27. aprila na Dunaju. Predstavnik urada zveznega predsednika je sporočil, da »ideja o srečanju državnih predsednikov in zunanjih ministrov držav podpisnic Avstrijske državne pogodbe ni več aktualna«. Kot je znano, je ruski predsednik Boris Jelcin konec prejšnjega tedna sporočil, da se proslave zaradi drugih nujnih obveznosti ne bo udeležil. Dejanski razlog za Jelcinovo odpoved so bila nesoglasja med državama zaradi ruske zahteve, da morata biti državna pogodba in avstrijska nevtralnost omenjeni v skupni deklaraciji, ki jo naj bi na proslavi podpisala oba predsednika. za javno varnost Michael Sika sta na tiskovni konferenci sporočila, da so psihologi, jezikoslovci in kriminalisti na osnovi analiz pisem o priznanju ter načina izdelave peklenskih strojev ugotovili, da ne gre za zločine enega storilca, temveč so pri atentatih s cevnimi in pisemskimi bombami sodelovale najmanj tri osebe: oseba, ki je atentate načrtovala, izdelovalec bomb in oseba, ki je peklenski stroj podtaknila. Načrtovalec atentata naj bi bil star najmanj 60 let, zelo izobražen in inteligenten, izdelovalec bombe naj bi bil star med 50 in 55 leti in tehnično nadpovprečno nadarjen, oseba, ki je podtaknila bombo in o kateri so izdelali fotorobot, pa naj bi bila stara od 20 do 40 let. Strokovnjaki domnevajo, da vse tri osebe ne pripadajo militantnim desnim skrajnežem, vendar so usmerjene »skrajno nemškonacionalistič- Obisk finskega predsednika DUNAJ - Finski predsednik Ahtisaari se je med svojim uradnim obiskom v Avstriji sešel s predsednikom Klestilom, kanclerjem Vranitzkym in zunanjim ministrom Mockom. Glavne teme pogovorov so bile evropska integracija, širitev Evropske zveze in zveze Nato proti vzhodu ter nevtralnost. Fotorobot moškega, ki je podtaknil bombo MADŽARSKA Pomemben sporazum s sosednjo Slovaško Madžarski odposlanci v Bratislavi BUDIMPEŠTA (Reuter) - Madžarska vlada je sporočila, da si vztrajno prizadeva rešiti sporna vprašanja s Slovaško, in sicer s sklenitvijo sporazuma, s katerim naj bi obe državi dokončno odpravili zgodovinske spore v zvezi z madžarsko manjšino na Slovaškem. S sporazumom naj bi Madžarska dokončno priznala mejo s Slovaško, Slovaška pa naj bi zagotovila narodnostne pravice madžarske manjšine. Sporazum naj bi državi podpisati na Srednjeevropski konferenci o stabilnosti, ki bo konec tega meseca, čeprav v diplomatskih krogih opozarjajo, da je za to čedalje manj možnosti. "Kljub temu ne trdimo, da so pogovori s Slovaško zašli v slepo ulico, čeprav ni velikega napredka,« je izjavni predstavnik madžarskega zunanjega ministrstva Gabor Szetivanvi. Madžarska je včeraj v Bratislavo poslala dva vladna predstavnika, Id naj bi pospešila pogajanja in odpravila zastoj pri pogovorih med obema delegacijama. Pomagala naj bi razčistiti in doreči podrobnosti v tako imenovanem temeljnem sporazumu. Madžarska želi uveljaviti za svojo manjšino na Slova- škem evropske standarde pravic, Slovaška pa ima veliko zadržkov glede upoštevanja nekaterih mednarodnih konvencij in resolucij o manjšinskih pravicah, za katera si Budimpešta prizadeva, da bi bile sestavni del temeljnega sporazuma, je še dejal Szenti-vanyi. Ce bi bile te konvencije in resolucija sestavni del načelnega sporazuma, ne bi ostale zgolj na ravni priporočil, saj bi bila njihova teža večja, kot je zdaj. »Naši sogovorniki bi morali pokazati večjo pripravljenost za čimprejšnjo sklenitev teh sporazumov. Načelne deklaracije in zagotovila niso dovolj,« je še dejal. Z razpadom avstroogrskega cesarstva po prvi svetovmi vojni se je del Madžarov v skladu s trianonskim sporazumom iz leta 1920 znašel v Romuniji, del pa v takratni Češkoslovaški. Tako je ostalo na Slovaškem, zunaj matične domovine, 600 tisoč Madžarov in 1, 6 milijona v Romuniji, s katero namerava Madžarska prav tako skleniti temeljni sporazum. Skrajni nacionalisti na Slovaškem pogosto obtožujejo madžarsko manjšino domnevnih iredentističnih teženj, da bi se madžarska manjšina znebila »tuje vladavine«. Mesec dni po zahrbtnem umoru štirih Romov za storilci še vedno ni sledu Vlada sprejela sporne ukrepe Manjši deficit DUNAJ - Tako re; koč v zadnji minut1 je koalicijska vlad3 socialdemokratov in ljudske stranke odobrila zaradi socialne neuravnovešenosti kritizirani varčevalni paket, ki v prihodnjih štirih letih predvideva znižanje državnih izdatkov za priližn0 15 milijard šilingov letno. Neto deficit letošnjega državnega proračuna znaša 102 milijardi šilingov. Proračun mora potrditi še parlament. Opozicija je napovedala, da proračuna ne bo podprla, napovedane pa s° tudi protestne akcije- Razlog, da jih policija doslej ni mogla odkriti, pa je najbrž ta, da gre verjetno za osebe, ki v vsakdanjem življenju ne vbujajo pozornosti, sta Se dodala Loschnak in Sika. Široko zasnovana akcija policije na območju Humberka je včeraj še potrdila domnevo, da varnostni organi ne izključujejo vpletenosti koroških nacionalistov v atentate. Varnostni organi .so v jutranjih urah na ljubeljski cesti ustavili več sto avtomobilistov, preverili njihove osebne podatke in preiskali avtomobile. Ali so v akciji kaj odkrili, niso sporočili. Policija še vedno išče voznika osebnega avtomobila rdeče barve s šentviško registracijo, ki so jo prebivalci romskega naselja opazili pred atentatom v Gornji Borti in po njem. AVSTRIJA / PO ATENTATIH Odločnejše ukrepanje proti rasizmu in nasilju DUNAJ - Državna sekretarka za evropska vprašanja v uradu zveznega kanclerja Brigitte Ederer je napovedala odločen boj proti rasizmu in nasilju. Na tiskovni konferenci na Dunaju je predstavila paket konkretnih ukrepov za dosego tega cilja. Edererjeva med drugim zahteva boljšo integracijo zdomcev v občinah, v katerih delajo in začasno živijo. Denarna sredstva Evropske zveze naj bi uporabiti tudi za izdajo slovarja romskega je- zika (doslej se je ustno prenašal iz roda v rod), odpraviti pa naj bi tudi vse zakone, ki diskriminirajo homoseksualce. Socialdemokratska državna sekretarka je tudi napovedala, da bo - vsaj v svoji stranki -poskrbela za jasno razmejitev od »rjavih«. Edererjeva je dejala, da si bo prizadevala za to, da bi odpraviti tudi vsa krajevna in cestna imena s fašističnim ozadjem. Teh je v Avstriji še veliko, je poudarila Edererjeva. (I. L.) GOSPODARSTVO Konsum v hudih težavah DUNAJ - Sodelovanj6 avstrijskega živilskega ; lekoncerna Konsunj3 švicarskim partnerje*3 Migrosom je očitno pr° padlo. Direktor Konsui*1 Gerharter je včeraj sp0 ročil, da bo nadzorne*11 odboru predlagal raz*6 šitev komaj leta 19® sklenjenih pogodb. Konsum je že dalj CaS v hudih likvidnostnih ^ žavah,H neb P je najmanj 1,3 miiip šilingov za poravna dolgov. T t t • i . VnV Boj proti sivi ekonomiji BUDIMPEŠTA ( AFP) - Madžarska vlada hoče uveljaviti vrsto strogih ukrepov v boju proti sivi ekonomiji, ki po uradnih ocenah zajema ze 30 odstotkov bruto domače- ga proizvoda, je konec prejšnjega tedna sporočil tiskovni predstavnik madžarske vlade Elemer Csak pred sestankom, ki ga je vodil premier Gyula Hom. Sestanka so se udeležiti notranji minister, minister za industrijo in trgovino ter predstavniki policije, carine in davčne uprave, ki nameravajo predložiti več amandmajev na zakone, da bi čim bolj zajeziti upad gospodarstva. Po nekaterih ocenah siva ekonomija iz madžarskega proračuna odnaša med 200 in 300 milijard forintov (1,8 do 2,7 milijarde ameriških dolarjev), medtem ko je proračunski primanjkljaj znaša že 280 milijard forintov. Del madžarske ekonomske stroke zato podpira ostre ukrepe, Id pa po njihovem mnenju ne bodo zadoščati, saj se s pomočjo sive ekonomije preživlja deset tisoč Madžarov. Ugotavljajo, da na tem trgu deluje vsaj četrtina uradno brezposelnih, Id jih je na Madžarskem šeststo tisoč. Unicum spet osvaja svet BUDIMPEŠTA - Madžarsko podjetje Zvvack proizvaja liker Unicum po receptu, ki ga danes poznajo le še trije ljudje. Upajo, da bodo svojo alkoholno pijačo prodrli tudi na druge trge v Vzhodni Evropi. Unicum varijo iz 40 različnih zelišč in koreninic. Služi kot aperitiv, dige-stiv, pogosto pa ga uživajo tudi s pivom. Med leti 1947 in 1989 ga na Madžarskem sploh niso proizvajali po pravem receptu, saj so Zwackove destilarne komunistične oblasti podržavile. Skoraj cela družina Zvvack je pobegnila iz Madžarske takoj po prihodu komunistov na oblast. Policiji je uspelo prijeti le enega strica, ki pa ni izdal pravega recepta, tistega, ki ga je sestavil dr. Zvvack za habsburškega cesarja Jožefa II. leta 1790, marveč si je izmisli drugačno zmes. »Največje napore trenutno vlagamo v povečanje izvoza,« pojasnjuje Peter Zvvack, izvršni direktor podjetja. Poleg njega izvirni recept poznata še njegova žena in madžarski kardinal Laszlo Paskal. »Ko sem recept leta 1989 zaupal kardinalu, sem se počutil veliko varneje, kot če bi ga zaupal banki,« pravi Zvvack. Podjetje načrtuje prodor na tržišča sosednjih držav pa tudi Rusije, kjer že obstaja Zvvckov poseben urad. »V tem trenutku izvozimo največ sedem odstotkov nase celotne proizvodnje. Tudi to je kar dvakrat več kot v letu 1989,« nadaljuje Zvvack, eden prvih madžarskih podjetnikov, ki se je vrnil v domovino po propadu komunističnega sistema. Skupaj s svojim dolgoletnim prijateljem Emil0*11 Underbergom in podržavljenim madž3* skim podjetjem Buliv je ustanovil n*eša no družbo za proizvodnjo Unicuma. CeZ dve leti je začelo skupno podjetje p1®! zvajati dve verziji tega likerja: »social , stično« in izvirno, ki jo je Zvvack ’ po letu 1949 v Italiji. Leta 1990 se je novo skupno podjeli6 znašlo pred visoko oviro. Britansko P°' djetje Guiness Pic’s United DestillersJ želelo kupiti celotno podjetje Buliv, sri* paj z Unicumom. Tudi madžarska vla** je želela prodati podjetje kot celoto. ZaC£T la se je vojna ponudb, v kateri sta Zw3^ in Underberg zmagala. Dobila sta 50 0 stotkov in eno delnico podjetja, ki se z*1 i imenuje Zvvack Unicum Budimpešta- »Naslediti smo tipično socialisti330 pošast,« razlaga Zvvack in nadaljuj, »Trinajst destilarn, 1300 delavcev in 2 različnih alkoholnih pijač. Takoj smo26, menjati ključne menedžerje, zmanša j število delavcev na 800 in število raZ3 čnih pijač na 80.« Dohodki pred obdavčitvijo so j6 1994 narasti na 7,55 miijonov dola*)0 ’ kar je za 30 odstotkov več kot pred zd*3 žitvijo. Visoki davki bodo dobiček pie°ej zmanjšati. Obenem bo rast dohodka malo presegla visoko letošnjo inflacijo- i ces® Pijača, ki jo je menda krstil sam Kljub krčenju tržišča luksuznih izde* Jožef II., nadaljuje svoj osvajalni pd kov, se je prodaja Unicoma povečalaza dobrih 5 odstotkov. r Mitva New / ReujjJ hudih likvidnostim1 avah, v zadnjih dneh P se je govorilo, da potteu je najmanj 1,3 milija*^ olgov. Večinski lastnik KoD suma je BAVVAG, biS*1 banka sindikalne zveze- SLOVENIJA Sreda, 8. marca 1995 Otroci ali kariera - dilema vse večjega Števila žensk Vodstva številnih podjetij gledajo na politiko zaposlovanja skozi profit in raje zaposlujejo »rodilno nesposobne« moške žen j^kJANA - Po podatkih zavoda za zaposlovanje mlade rai}l e čedalje teže dobijo prvo zaposlitev. In zakaj? Žal mo-inte° ° • ' marcu> prazniku, ki ga je proglasila socialistična sp I aoonala in naj bi pripomogel k enakopravnosti obeh ra(j.ov’ ^pisati, da mlade ženske dobijo delo Čedalje teže za-Va 7SVoj^1 bioloških sposobnosti - imeti otroke. Čeprav usta-izbi °n*av*ia enakopravnost in tudi pravico do svobodne Pob 0fr°ka, pa se v teh Časih divjega kapitalizma Čedalje 8 S elf: dogaja, da je pri vsem najpomembnejši denar. sodt^t1150 * :os°nd>Pavslo V začetku so delodajalci z delavkami sklenil ustni dogovor, s katerim se je ženska zavezala, da v določenem obdobju ne bo imela otrok. Kasneje so ustno zaprisego spremenili v pisno izjavo. Ker so tovrstne izjave seveda nične, saj jih v nobenem primeru delodajalec ne bi mogel iztožiti na sodišču, so postale Čedalje bolj monožicne tako imenovane »bianco« sporazumne odpovedi delovnega razmerja, ki jih v primeru, da delavka zanosi, delodajalec samo Se opremi z datumom. V podjetjih, ki v večini zaposlujejo ženske, pa tudi v manjših zasebnih podjetjih, se dogaja tudi to, da se morajo ženske predčasno vrniti z enoletnega porodniškega dopusta. Kot je dejala Nada Kirn Spolar, se v zadnjem Času Čedalje pogosteje dogaja, da si pri Sezamu, ki vam v Ljubljani priskrbi varstvo malčkov, mamice iščejo varstvo za Šestmesečne dojenčke. Finančno gledano sicer porodniški dopust za delodajalca ni velika obremenitev, kajti celotno nadomestilo osebnega dohodka med porodniškim dopustom materi izplačuje država. A na nekaterih delovnih mestih nastane problem pri plačevanju stroškov za uvajanje novega delavca ali delavke, ki nadomeščata mater. To pa je za ubobožano podjetje lahko (pre) velik strošek. Tako se na primer v podjetju Tom z Mirne na Dolenj- ZAKONA / MATIČNI ODBOR Razširitev kroga veteranov ^oncnejše kriterije za status vojnih invalidov otroke in posvojence vojnih invalidov. Odbor ni podprl vladnega amandmaja, ki naj bi na novo opredelil dodatke za pomoč in postrežbo. Podprl pa je znižanje odstotkov za funkcionalne oblike pomoči in invalidnine. Podprli so tudi dopolnila, s katerimi naj bi zakon dodatno opredelil zahteve in postopke za podeljevanje statusa, vojnim invalidom pa zagotovil tudi polno vrednost storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zakon naj bi stopil v veljavo 1. junija letos. K zakonu o vojnih veteranih sta podporo dobila dva amandmaja, ki bosta precej razširila krog vojnih veteranov, Ce ju bo sprejel DZ. Tako naj bi bili vojni veterani pripadniki narodne zaščite, TO, policije, VIS, enot za zveze republike in občin, civilne zaščite ter posamezniki, ki so neposredno sodelovali pri obrambi Slovenije v času od leta 1990 do 1991, ter pripadniki organizacije TIGR in drugih protifašističnih organizacij Primorskih Slovencev. skem, ki je v lasti Sklada za razvoj, mamice vrnejo na delo že nakaj mesecev po porodu. A niti sindikalna zaupnica nam ni mogla povedati, na kakšen način so delavke prepričali, da so to storile. Materinstvo pa za nekatere ženske pomeni tudi degradacijo na delovnem mestu. Čeprav zakon o delovnih razmerjih doloCa, da se mora ženska po preteku porodniške vrniti na svoje prejšnje delovno mesto, pa to ni vedno tako. V skrajnem primeru se vam lahko zgodi fb, kar se je zgodilo neki diplomirani ekonomistki, ki je po vrnitvi v službo toliko Časa dvigovala telefone in pisala na kuverte naslove, da je potem sama dala odpoved. In kdo bi lahko ženskam pomagal? PomoCnica glavnega inšpektorja za delo Jana Uran je po pregledu zadnjih letnih poročil dejala, da so imeli do zdaj v zvezi z materinstvom vsega pet primerov v družbenih podjetjih in tri primere pri obrtnikih. Pa še v teh primerih je šlo zgolj za kršitve pri izplačilu nadomestil, ki so jih v zadnjih dveh letih še plačevala podjetja. Čeprav številke kažejo drugače, se na inšpektoratu za delo zavedajo problema šikaniranja in diskriminacije žensk v zvezi s porodniškim dopustom. Uranova je še dejala, da nameravajo temu problemu v prihodnosti posvetiti več pozornosti. Tako je žal predlog Slovenskih krščanskih demokratov o podaljšanju porodniškega dopusta na tri leta za mnoge ženske neuresničljiva želja ah Ce hočete - metanje peska v oci. One si namreč ne upajo niti zanositi ah pa se morajo že nekaj mesecev po porodu vrniti na delo. Ce tega ne bi storile, bi paC izgubile službo. Mateja Bertoncelj Kaj menijo... Zgodbe o tem, kako od žensk v nekaterih podjetjih zahtevajo obljube, da ne bodo rodile, so v javnosti dvignile kar nekaj prahu. Kaj pa o tem mislijo naključne sogovornice? Brigita Černe, upokojenka: Ne, takih primerov ne poznam. Ko sem sama rodila, je bilo bistveno drugače. Vsekakor pa menim, da to ni prav. Zakaj bi morale nekatere podpisati izjavo, da nekaj časa ne bodo zanosile, druge pa koristijo ne samo leto, ampak tri leta porodniškega dopusta. Obsojam tudi to, da nekatere ženske že med nosečnostjo temeljito koristijo dopust, sploh če imajo poznanstva. Marjeta KovaC, upokojena profesorica: Znan mi je primer, ko je morala prosilka ustno obljubiti delodajalcu, da nekaj časa ne bo imela otroka. Sama pa sem doživela, da sem se morala predčasno vrniti na delo. Včasih je delovno mesto tako, da je zelo težko najti zamenjavo, vendar bi se z veliko razumevanja tak problem dalo rešiti. Naša družba je še vse premalo pripravljena prisluhniti ženskam, najbolj pa ob tem trpi otrok. Nedopustno je, da otoci vedo za težave odraslih. Maruša Oblak, igralka: Nekaj takih primerov poznam, vendar pravim, da ima vsak zvon dve plati. Mnoge ženske nočejo na porodniški dopust zaradi lastne ambicioznosti. Na splošno o takih primerih ne morem soditi, dokler ne poznam konkretne situacije. (M. J., foto: D. S./BOBO) Kaj lahko parlament stori zoper nasilje nad otroki? LJUBLJANA - Tudi zaradi tragične smrti štiriletnega Amesa, ki ga je po ugotovitvah kriminahstov v Velenju do smrti pretepel njegov očim, sta včeraj poslanca Ciril Ribičič in Danica Simšič v parlamentu sklicala posvet na temo, kaj državni zbor lahko stori za preprečitev nasilja nad mladimi. Državni zbor se je sicer na sejah delovnih teles že soočil z reševanjem nekaterih segmentov te problematike, toda niso je še obravnavah celovito, je povedal Ribičič. Posveta so se vCeraj poleg nekaterih poslancev udeležili tudi predstavniki pravosodja, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, inšituta za kriminologijo in urada za žensko politiko. Menili so, da bi država v bodoče morala prispevati veC sredstev za preventivne programe preprečitve nasilja in za zatočišča ter za izobraževanja socialnih delavcev, ki imajo pravico vstopiti v domove in Ce tako presodijo, tudi staršem odvzeti otroka. Menili so tudi, da bi k zmanjšanju nasilja prispevalo tudi izboljšanje socialnih razmer. (M. B., foto: Bojan Velikonja/BOBO) Osmi marec: Moški, kdo bo tebe ljubil Mateja Kožuh Novak Vedno sem sovražila osmi marec, ker se mi je zdelo, da me ponižuje. Zdelo se mi je, da s tem, ko dovolimo moškim, da nam enkrat na leto prinesejo nageljCek, same poglabljamo suženjsko vlogo, ki nam jo je namenila družba v preteklih stoletjih, da pristajamo na vlogo mučenic, služkinj in skrbnic, za dobro počutje Gospodarja. Sovražila sem nageljček kot prispodobo gospodarjeve roke, po kateri hrepeni toliko zlorabljenih žensk, ki jim vsakodnevno pehanje brez upa izboljšanja onemogoča, da bi se usedle in razmislile o tem, da imajo tudi same potrebe po priznanju, po nežnosti, po prijateljstvu, pa jim njihovi moški, podprti z okoljem, v katerem so zrasli, ne znajo in nočejo prisluhniti. Ko v suženjstvu, ki jim ga nalaga okolje, prve vstajajo, poskrbijo, da gredo otroci in njihov moški urejeni in nahranjeni od doma, ko po osemurnem garanju v enoličnosti rutine pritečejo domov in dokončajo za nestrpne moške dan prej začeto kosilo, ko se brezupno borijo z umazanijo in neredom medtem ko njihovi moški počivajo, berejo časopis ali pa vodijo »pomembne« razprave za šankom v soseščini, ko priganjajo otroke k učenju, zaradi večne časovne stiske in utrujenosti onesposobljene prisluhniti stiskam in vrvenju vprašanj, idej in hrepenenj odraščajoče mladosti, ko z odporom razmišljajo, da bo treba spet iz njihovih moških iztisniti nekaj denarja, ker je njihova plača že pošla, in ob tem poslušati krivične, površne komentarje, kam neki dajejo denar, ko ob načrtovanju zadovoljevanja potreb njihovih moških in otrok za jutrišnji dan v njihovih utrujenih možganih in telesih tiho, vsiljivo raste misel na še eno noč, še eno farso v zakonskem življenju, ko bo spolni odnos bolj podoben posilstvu kot čemurkoli drugemu, ko bo telo hrepenelo po počitku, v njih pa se bo ob le na pol zadovoljenih moških poglabljal občutek krivde, ker je njihova želja po enoličnih moževih nežnostih ugasnila, jim zmanjka moči, da bi razmislile o svojem položaju, zbrale ostanek energije in skušale s spremembo svojega položaja v družini izboljšati kvaliteto življenja v njej ne le sebi, ampak tudi otrokom in zlasti svojim moškim. Zato sem bila vesela, ko je v zadnjih letih ta praznik praktično izginil, ko se je nehalo enodnevno samozadovoljno pomirjevanje slabe vesti moških in dodata poniževanje vsak dan poniževanih žensk. Tudi mene so zaslepile sanje o demokraciji, ki sem jo enačila z enakopravnostjo, z večjim medsebojnim spoštovanjem, s prevlado pameti nad enoumjem kakršnekoli vrste, z zmago svobode nad suženjstvi različnih oblik in stopenj. V stroki sem prej dojela, kaj se dogaja, kot v dogajanjih v družbi: v vrvenju novih idej, hlastanju po spremembah in napredku, delamo napake, ki jih s pridom izkoriščajo tisti, ki gradijo svojo moč na utrjevanju patriarhalnih, sužnjeposestniških poti izkoriščanja šibkih, manj samozavestnih, manj spretnih, ki s pridom izkoriščajo slabosti povprečnega človeka, ki se počuti izgubljen v idejah nove dobe in mu dokazujejo, kako bo moč preživeti le s poslušnostjo in vračanjem k starim, ustaljenim navadam in suženjstvom. Dojela sem, da moramo Zenske za dobro naših otrok in naših moških strniti svoje vrste, se vsaj en dan v letu odtrgati od poneumljajoče rutine vsakdanjosti, sesti skupaj in skupaj razmisliti, kaj bomo storile, da se upremo starim, okostenelim klišejem izkoriščanja povprečnika, ki zastrupljajo naš vsakdan, jemljejo pogum našim moškim, otrokom pa maličijo podobno realne vsakdanjosti s tem, da jih bodisi slepijo z bliščem denarja kot edinega zagotovila za kvalitetno življenje, na drugi strani pa z absolutno poslušnostjo bogu, gledališču senčnih lutk, ki ga vodijo roke tistih, ki skušajo manipulirati z našimi življenji. Zato pozdravljam osmi marec v upanju, da se bo tu in tam zbrala skupina žensk in zastavila drugačno pot, kot nam jo ponujajo naši moški, pot humanizacije med spoloma, razumevanja različnosti, občutenja človeških stisk in slabosti in njihovega strpnega reševanja. POSTOJNA / STAVKA JE BILA NEZAKONITA Upravni odbor je za povišanje plač Dogovorili so se, da bo izhodiščni bruto osebni dohodek znašal 41.200 tolarjev Spontana stavka dela zaposlenih v podjetju Mercator-Na-nos, kise je zaradi nezadovoljstva z osebnimi dohodki zaCe-la v petek, je včeraj dobila delni epilog. Upravni odbor podjetja je pozno popoldne sprejel sklepe, med katerimi je na prvem mestu ta, da se delavcem od februarja dalje izplačajo stoodstotne plače po kolektivni pogodbi trgovske panoge. To pomeni, da bo izhodiščna bruto plača v podjetju odslej znašala 41.200 tolarjev, medtem ko je doslej po isti pogodbi znašala 37 tisoč tolarjev. Upravni odbor je tudi sklenil, naj Svobodni in Neodvisni sindikat skupaj s strokovnimi službami podjetja čim prej pripravita nove diferencirane spremembe med tarifnimi razredi, tako da bi februarske plače že lahko izplačali po novem predlogu. Tretji sklep upravnega odbora pa se nanaša na vodilne delavce, ki imajo sklenjene individualne pogodbe in se jim osebni dohodki izplačujejo na osnovi koefici- entov. Število teh delavcev se bo s sedanjih petnajst zmanjšalo na devet. Po seznanitvi stavkajočih z omenjenimi sklepi je vodstvo podjetja predlagalo, naj delo v skladiščih že popoldne znova steče, delavci pa so obljubili, da bodo to tudi storili. Sicer pa so člani upravnega odbora ugotovili, da stavka, v kateri je sodelovalo približno 120 zaposlenih, ni bila zakonito organizirana. Sindikati stavke niso najavili v skladu z zakonom, prav tako pa niso oblikovali stavkovnega odbora. Člani Neodvisnega sindikata, ki so stavko začeli, so se s to ugotovitvijo sicer strinja- li, ob tem pa poudarili, da so delavci spontano prekinili delo preprosto zato, ker jim je prekipelo. Predstavniki obeh sindikatov so se včeraj dogovorili, da skupaj oblikujejo stavkovni odbor, ki bo vodstvu uradno predstavil zahteve, o katerih se bosta sindikata še medsebojno uskladila. Vsaj v grobem pa se te zahteve že precej ujemajo s sklepi, ki jih je včeraj na sestanku sprejel upravni odbor. Po besedah predsednika Svobodnega sindikata Dušana Dor-deviča bo sindikat v prihodnje zahteval zmanjšanje števila vodilnih delavcev, prav tako pa bo vztrajal pri spremembah na kadrovskem področju. Po besedah direktorja podjetja Antona Černeta je vsak dan stavke podjetje, ki je v sanaciji, stal približno štiri milijone tolarjev. Mateja Godejša Zemeljski plaz na cesli med Ajdovščino in Colom je začel drseli AJDOVŠČINA - Vozniki na cesti med Ajdovščino in Colom so bili v nedeljo zjutraj presenečeni, saj je bila cesta zamaknjena, na prelomih pa dvignjena. Delavci ajdovske enote novogoriškega Cestnega podjetja so zasuli največje razpoke na delu ceste, znanem po imenu Na plazu, postavili opozorilne table in omogočili promet. Hitrost drsenja je v nedeljo popoldne znašala dva centimetra v slabe pol ure, kot smo se lahko prepričali. Razpoke je mogoče opaziti približno 150 metrov daleč v pobočju nad cesto, prav toliko pa tudi pod cesto. Očitno je pred petnajsti- mi leti sanirani zemeljski plaz zaradi velike količine padavin začel znova drseti v dolino in odnašati cesto. Plaz se še ni ustavil, po besedah vodje ajdovske enote Cestnega podjetja Radovana Velikonje, pa drsi s hitrostjo do šest centimetrov na uro. Stalna ekipa na cesti spremlja plaz in skrbi za prevoznost ceste, promet za tovornjake in priklopnike pa je prepovedan. Ekipa bo omogočala prevoznost ceste za osebne avtomobile in avtobuse, dokler bo to mogoče. Sanacijo bo mogoče začeti, ko se bo plaz ustavil. Tekst in foto: Artur Lipovž NOVA GORICA / PARKIRIŠČA Velike prometne zagate mladega mesta Po oceni strokovnjakov v središču Nove Gorice primanjkuje več kot sto parkirnih mest Nova Gorica je mlado mesto, vendar ima problemov zaradi prostorske utesnjenosti več kot preveč. Največji problem predstavlja parkiranje zlasti v središču mesta. Prebivalci stanovansjHh blokov se zaman protožujejo, prebivalci nebotičnika pa so se obrnili kar na novega Zupana. Ta je napisal njihove pritožbe in svoje razmišljanje, kako bi jim bilo mogoče vsaj deloma pomagati, in jih posredoval mestnemu odbora, ki se bo sešel jutri. Zupan Črtomir Špacapan v svojem pismu navaja, da v središču mesta kronično primanjkuje parkirnih mest. Ob izgradnji stavbe SKB so zgradili tudi podzemno garažo, tako da je s parkiriščem za novo stavbo in pod njim 91 parkirnih mest, kar je za vse potrebe veliko premalo. Ce bi upoštevali samo stano- vanja v nebotičniku, bi jih potrebovali (po načelu eno stanovanje - eno parkirno mesto) še trinajst. Nihče pa ni pomislil na to, kje naj puščajo svoje jeklene konjičke delavci tamkajšnjih podjetij (PTT, Telekoma in drugih), ali pa na potrebe poslovne hiše SKB, v kateri je že zdaj 27 lokalov. Ce bi vsi stanovalci čez dan »svoje« parkirne prostore prepustili delavcem omenjenih lokalov, bi jih morda bilo dovolj. Ker pa ni tako, prihaja zlasti dopoldne do velike gneče ne le na parkirišču, ampak tudi v njegovi okolici. Za zdaj so avtomobilisti zasedli okoliške pločnike. In kaj predlaga? Dolgoročna rešitev parkirnih mest bi bila izgradnja dvoetažne podzemne garažne hiše na travniku pred občino. Ideja zanjo ni nova, le denarja nikoli ni bilo dovolj, pa volje nemara tudi ne. Prej ali slej bo mesto moralo zgraditi tudi ta objekt. Z njim bi pridobilo približno 370 novih parkirnih mest ter se rešilo zadrege in pritožb občanov. Za začasno rešitev pa predlaga ureditev parkirnih mest ob ulici Tolminskih puntarjev od središča proti križišču na Grčni in ob Gregorčičevi ulici, ki bi jo morali preurediti za enosmerni promet. Tako bi pridobili 70 do 75 novih parkirnih mest. Za urejanje dodatnega števila parkirnih mest ob robu cest, pa tudi o možnostih uvedbe enosmernega prometa v Gregorčičevi ulici morajo svoje mnenje dodati tudi prometni in drugi strokovnjaki. Vojko Cuder DOBROVO / PRIREDITVE Koncert ansambla Horlus Musicus ob 3(Hetnem prijateljevanju V petek bo v znamenje 30-letnega prijateljstva med Novo Gorico in Celovcem na gradu Dobrovo nastopil vokalni in instrumentalni ansambel Hor-tus Musicus iz Celovca. Koncert - začel se bo ob 20. uri - sodi v abonmajski ciklus Poklon umetnosti, ki ga v okviru Hitovih muz na gradu Dobrovo pripravlja novogoriški Kulturni dom. Ansambel Horticus Musicus je ob svoji ustanovitvi leta 1972 deloval kot zbo-rovsko-instrumentalna skupina. V prvih letih so celovški glasbeniki izvajali predvsem srednjeveško in zgodnjerenesančno glasbo italijanskih avtorjev, po letu 1978 pa tudi madrigalne komedije. V svoj program so uvrstili obsežni opus Monteverdijevih madrigalov in skladbe drugih renesančnih mojstrov. Od leta 1990 naprej deluje kot komorni ansambel, ki ga sestavljajo vokalni solisti in instrumentalni sestav. Ta je zelo pisan, saj izvajalci igrajo tudi na baročno violino, lutnjo, čembalo in podobno. Na petkovem koncertu v gradu Dobrovo bodo poslušalci lahko slišali madrigale italijanskega zgodnje-baročnega skladatelja Clau-dia Monteverdija. (V. C.) JESENICE-— Slovenske fotografinje se bodo predstavile Nocoj bodo v Koso graščini na Jesenic®. odprli razstavo z naši vom Slovenske fotografi11) se predstavljajo. Razstav organizirata Muzej Jese^ ce in Fotoklub Andrej šeren. Posvečena je 70.1 tnici organizirane fotograf ske dejavnosti v jeseniš občini in 8. marcu - tfi1® žena. Na razstavi bodo n Dgled fotografije natečaj®’ d so ga razpisali FotogT" ika zveza Slovenije, revi) ana in Foto klub Andr®) ibešeren Jesenice. Na nat® ;aj je prispelo 127 črnob® ih fotografij 25 avtoric, 0 :ega so jih sprejeli 39, 215 barvnih fotografij 3» ivtoric, sprejeli pa so j j® 36. V strokovni žiriji so bi Dredsednik FZS dr. R®1®6 aodobnik, novinarka J®®6 Renata Ažman in umetno5 :ni zgodovinar prof. Stjan Soklič. Ob tem j® Pa :ael Podobnik zapisal, d® >e avtorice zaradi svoj zpovedne moči v fotograf i lahko pomerijo na kate® coli fotografski razstavi; oredlagal pa je tudi, da na) n fotografske razstave n® esenicah v prihodnje zaj® e tudi fotografinje iz sos® in j ih držav. Boštjan Sokb neni, da »ženska« fotogr®, ija človeka nikoli ne puS avnodušnega. Na otvoritvi razstave b® io podelili tudi nagrade i® iiplome. V črnobeli f0*0 ^rafiji si je prvo nagrad® Drislužila Polona MalenS® s Jesenic, ena od petih ® riom pa gre v roke Mo), stranCanki Urši Kotnik. ™ naivnih fotografijah je dr® ;o nagrado dobila Jese®! ianka Nada Jensterle, d* nlomo za barvno fotografi) na je prejela Radovljičan^® usti Finkova. Mateja Fal®*1 KOPER / PRIREDITVE Tunzmu pomaga lastna glava Na področnem tekmovanju bodo sodelovali šolski turistični krožki V koprskem gledališču bo v četrtek v organizaciji Turističnega društva Koper potekalo regijsko tekmovanje turističnega festivala za Primorsko. Člani turističnih krožkov z osnovnih šol bodo letos že devetič sodelovali na festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Tema letošnjega tekmovanja je Naš najboljši turistični jutri. Na področnem tekmovanju naj bi se zbrali turistični krožki s severne Primorske in z Obale. 2al pa je na Primorskem le malo turističnih krožkov, ki so se pripravljeni pomeriti v tako zahtevni nalogi, tako bo sodelovalo samo pet osnovnih šol. OS Dobravlje se bo predstavila z nalogo, v kateri mladi odkrivajo stvari, ki si zaslužijo, da ne bi zašle v pozabo, v njej pa opozarjajo na stare običaje in objekte. Na OS Otlica so pripraviti nalogo, v kateri so opisali način nabiranja, sušenja in shranjevanja zdravilnih rastlin in način, kako ta domača zdravila ponuditi turistom. Na OS Milojke Štrukelj v Novi Gorici so si izbrati geslo Ponujamo vam zdravilo za telo in dušo ter dali poudarek naravni in kulturni dediščini v zdravem okolju in z zdravo prehrano. Člani krožka OS Škofije v nalogi ugotavljajo, kakšne so možnosti za obmejni nakupovalni turizem, učenci iz Marezig pa so se potruditi predstaviti oživitev ma-režganske »kanave« in pripravili turistični prospekt Marezig. Dva najboljša krožka s področnega tekmovanja se bosta udeležila turističnega festivala Turizmu pomaga lastna glava, ki bo 21. aprila v Rogaški Slatini. Silva Mozetič OTOCE / ISKRA Odplačali so še zadnji obrok posojila Pomoč Gorenjske banke in občine Radovljica Pred dobrimi tremi leti je bil obstoj podjetja Iskra Otoče zelo vprašljiv, danes pa je to eno uspešnejših podjetij na Gorenjskem. Podjetje je tik pred propadom prevzelo novo vodstvo, ki ga vodi še danes. Veliko vlogo pri reševanju iz krize so po mnenju direktorja Franca Šifkoviča odigrali Gorenjska banka in njen direktor Zlatko Kavčič ter občina Radovljica, ki je pomagala z obveznicami. Stanje je bilo kritično. Izgubili so skoraj polovico trgov, v podjetju pa so začeli tudi nekaj neučinkovitih projektov, bilo je preveč zaposlenih, predvsem pa veliko režijskih delavcev - še pred tremi leti jih je bilo v podjetju zaposlenih 465, danes pa 255. Poleg tega so bili obremenjeni tudi z mednarodnim posojilom IFC v višini 3, 7 milijona mark. Zadnji obrok posojila so odplačali na začetku leta, tako da so po besedah direktorja Šifkoviča zdaj brez dolga. Prebili so se na nove trge in postali popolnoma samostojno podjetje. Njihov izvoz v 60 držav po celem svetu trenutno znaša 88 odstotkov proizvodnje, vendar menijo, da se bo še povečeval. Nekaj pa imajo tudi posrednega izvoza, kar pomeni, da njihove izdelke - pretežno vgradne instrumente, pretvornike in multimetre -kupujejo slovenska podjetja in jih potem izvažajo. Lani so imeli s kupcem iz Južne Afrike za podrug milijon poslov. Boljši položaj podjetja se kaže tudi pri plačah, ki so se od leta 1992 do danes precej zvišale, kljub temu pa še ne dosegajo sto odstotkov plač po kolektivni pogodbi. To je po besedah direktorja Šifkoviča tudi eden od ciljev, ki jih nameravajo doseči letos. Radi bi pridobili tudi potrdilo o uspešnosti ISO ter znak CE - evropski standard za elektromagnetna valovanja, ki bo od 1. januarja prihodnjega leta za njihovo dejavnost obvezen. Želijo zaključiti proces lastninjenja, postali bodo delniška družba. Prvi elaborat so oddati pred novim letom, revizija pa bo trajala tri mesece. Veliko pričakujejo tudi od dveh novih izdelkov: 240-sto-pinjskega merilnega instrumenta in analizatorja energetskih moči. Mateja Faletič NOVA GORICA / TURIZEM Nov prospekt in turistična karta Šeststronski prospekt predstavlja območje nekdanje občine gočil Hit, natisnila pa g® )e Grafika Soča Nova Gorica- Turistična karta Nov Gorica med Alpami in ^ rjem je temeljito obliko'®1^ in vsebinsko dopolnjen z mljevid Nove Gorice in o^° lice. Kartografsko obdelaj je opravil Inštitut za g6®, zijo in fotogrametrijo FA pod vodstvom prof- ' Branka Rojca, besedilo p®) napisal mag. Daniel R°is®, Tudi turistična karta je j2® v štirih jezikih.- Kupiti je. mogoče v vseh kioskih, 9® stičnih agencijah v občim1 v pisarni zveze. Pre<^stTj. tve so se poleg predstav® kov zveze in društev, obr® čne gospodarske zborni ’ obrtne zbornice, agencij številnih turističnih d® a. cev udeležiti tudi vsi 5 l župani in predsednik / stične zveze Slovenij® . Marjan Rožič. D' Včeraj je Občinska turi-,lična zveza v Novi Gorici iredstavila nov prospekt 9ova Gorica in okolica ter uristično karto Nova Gorila med Alpami in morjem. Dbe publikaciji je založila in zdala OTZ Nova Gorica. Seststranski prospekt z rogatim slikovnim gradivom n spremljajočim besedilom iredstavlja območje prejšnje lovogoriške občine. Izdelan e po idejni zasnovi in bese-tilu Dejane Baša, Ljube Ka-afura in Blanke Gaber, z 38 biografijami Rafaela Podo-mika, Bruna Bizjaka, Mirka ijukiča, Rajka Gorjana, Janca Lipuščka, Dušana Miške, vlojmirja Maraža, Rajka Zor-ra, Aleksandra Paderinija in vlarjana Humarja. Prospekt e izšel v slovenščini, itali-ansčini, nemščini in angleščini v nakladi petnajst tisoč zvodov. Njegov izid je omo- KNJIŽEVNOST Alojz Rebula Goriška Mohorjeva rUžba se je ob izteku Pre]šnjega leta odločila za P°natis knjige Vinograd 1 niske cesarice, v kateri So zbrane novele iz prve-®.a’ najzgodnejšega ustva-lalnega obdobja tržaške-I Pisatelja Alojza Rebu-e\ ki je letos za svoje ži-Jonjsko delo prejel Pre-ornovo nagrado. »Rebulovih zgodnjih novel, zbranih v knjigi Vinograd rimske cesarice, ni na slovenskem ^jižnem trgu že skoraj štirideset let, izšle f° namreč le-ta !956 in ni-80 bile zaradi znane zadr-Zanosti rezi-m.a v Slove-do kato-,sko usme-rjenega pisa-telia nikoli Ponatisnje- ne’<< pravi Urednik knji-8e- Ponoven 'zid dela naj bl torej za-Pplnil vrzel v bibliografiji Velikega za-btejskega pi-Satelja, ki jo 'farno danes ba razpolago, ortianjkanje knjižnega gradiva iz pr-v'b let Rebu- Vznemirljiva privlačnost svežih, neposrednih in iskateljskih zgodnjih novel Alojza Rebule Matejka Grgič K- # ; Vinograd rimske cesarice in zgodnje novele lovega ustvarjanja še posebno občutijo dijaki in profesorji. Dela, zbrana v Vinogradu rimske cesarice, spremljata uvodni pregled novel, ki ga je pripravila Diomira Fabjan Bajc, in kratek, a pomenljiv napis Ob vstopu v stari vinograd, ki ga je avtor novel želel dodati k drugi izdaji svojega dela. V njem omenja Alojz Rebula nelagodje, ki ga občuti danes, ko sedemdesetletnik in Prešernov nagrajenec stopa v vinograd, kjer rasejo morda še kisli sadovi njegovega mladostniškega sloga in miselnosti. Svetovnonazorski in jezikovni razvoj je pisatelja očitno popeljal na drugačna pota in do morda višjih livad; a svežine, neposrednosti in iskateljstva, ki prevevajo te zgodnje novele, ni lahko likvidirati z zama- hom roke kot nezanimivo, skoraj Se .otroško igračkanje nedoraslega pisuna. Te mladostne spise je na primer literarni kritik Mitja Me-Ijak, ki ga omenja urednik Mohorjeve družbe v svojem predgovoru, ocenil za primere odličnega sloga nedvomno talentiranega pisca. Urednik in tudi pisatelj sam omenjata v predgovorih v delo didaktično nujo, ki je spodbudila ponatis novel. Ob tej trditvi sem se spomnila na svoja dijaška leta (spomini so še vedno zelo sveži), ko je bilo branje Rebulovih del skorajda »prisilno delo«, kateremu smo se skušali vsi izogniti, saj so bile njegove knjige v dijaškem žargonu pravi »matoni«. V svojih najstniških letih sem prebrala dva Rebulova romana in eno samo novelo: ravno tisti Vinograd rimske cesarice, po katerem nosi knjiga, ki jo imam v tem trenutku pred sabo, ime. Šolska potreba je narekovala, da smo morati literarna dela seveda secirati in nato analizirati, tako da je od kakega umetniškega zanosa ali sporocevalne moči teksta ostalo bolj malo. Danes obžalujem, da si že tedaj nisem prebrala vseh mladostnih novel Alojza Rebule. V njih bi odkrila tisto, kar sem zaman iskala v romanih, ki so mi jih svetovati (da ne reCem vsiliti) profesorji. V letih, ko je bila trmoglavost osnovna gonilna sila mojih dejanj, ko sem zavračala vsako resnico (človeško in božjo), ko sem v pisanju velikih hlastala po svoji govorici, bi mi morda John in Gizela ali Adam in Eva pomenila veC kot Nemezian. Danes, ko sicer najstnica nisem veC, pa me niti mladostna preganjavica Se ni docela minila, sem z užitkom, ki Mamm se j® °d prvega stika z mladim Alojzem (naj mi profesor oprosti domačnost) nenehno stopnjevalo, prebirala sočne novele. Slog je v knjigi sicer že dovolj dograjen in izpiljen, da ga je skoraj težko imeti za začetniškega, kljub temu pa povsem priročen, domač. Tudi vsebina se zdi - morda tudi ta zaradi jezika, morda pa celo zaradi nje same - tako dostopna, da se je kar treba znajti znotraj nje in ne izven dogajanja kot Cisto navaden bralec. Kaj Sele, da bi se ob tem branju počutila bralec na prisilo! Med najlepšimi, najbolj ganljivimi, pa ne samo čustveno (ali sploh ne Čustveno), ampak idejno in slogovno ganljivimi novelami, je Skrivnost severne stene, naslovljena »manom planinca dr. Klementa Juga, ki se je ponesrečil na triglavski Severni steni dne 11. avgusta 1924«. Lirski elementi, filozofsko poglabljanje v ozračje, ki ga spretno izdelana metaforika dela za nerealno in neobstojno, dejansko prekinjata vezno nit geografskega okolja in narodnostne problematike, značilnih za večino drugih novel. Eksistencialnega vprašanja se loteva Rebula v noveli Odčarani vrt, v kateri »avtor zanika izvirni greh,« kot pravi v predgovoru Diomira Fabjan Bajc, ki označuje (vedno v uvodnem orisi zbirke) noveli Ura poklica in Lovorov grm za literarno-zgodovinska portreta. Nova plošča ob 30-letnici irske skupine Chieftains : »adicionalen folk ali Seh pubih, igra in poje se n°,c®sb in seveda v števil-1 klubih, ki so tudi v mft)ših mestih. st Lahko bi rekli, da je tudi t Tf mode, a morda ni prav p m ^ irske prihajajo Bob rdof. Sinead O’Connor in P',"3 Cranberries, irska ska glasba se je v za-]em obdoju uveljavila tu-]. P0 zaslugi tujih avtorjev, . so Kanadčanka Lorena IvlKeSnit ali P3 Italijani n .n° rossati, Fiorella Man-, la m mlada skupina Motel City Ramblers. Vsega hn? morc*a brez’nene-]n 68a 'ruda Paddyja Mo-eiWya in skuPine The Chi- 67ns sploh ne bi bilo. tien iains 80 za irsko in Ciia T 8 asbo prava inštitu-ja. Lani so praznovali tri- teb t ,etnico delovanja, v swmnzihns°ta iubilei pro- t ' ' 2 novo ploščo, The irslcf ■ ack Veil> na kateri z lo ni! trubadurji sodeluje-Lrkatere vidne zvezde tih letiflt V Prvih dva)se" atih kariere so Paddv Hry;Derek Ben, Matt Keand’ l!art'n Fay> Sean glavn m ^eny'n Conneff v delovanjem so si zaslužiti kar tri Grammyje, za albume Another Country (v katerem se irska glasba sreCa z ameriško country glasbo in njenimi vidnejšimi predstavniki, kot so VVillie Nelson, Chet Atkins, Emmy Lou Har- ris in drugi), An Irish Evening (z rockom Rogerja Deltreya iz skupine The Who) in The Celtic Harp (album skladb tega prelepega glasbila, ki je obenem poklon največjemu irskemu igralcu tega instrumenta, Edwardu Buntingu). Z Van Morrisonom so posneli album An Irish Heartbeat (morda najboljša plošča te skupine), z Jackson Brovvnom, Elvisom Costellom, Marianne Faithfullovo in drugimi so sodelovali pri pripravi ploSCe The Beliš of Dublin. Novi album, The Black Veil, pa lahko označimo kot sintezo vseh teh sodelovanj. PlošCo otvarja zborovska balada Ma ghile mear (Naš junak), v kateri se Sting izkaže za izredno dobrega vokalista. V naslednjem The long black veil (znana ameriška country pesem) z irsko skupino sodeluje Mick Jagger. Ta album je pregled izredno dobrih pevcev, s katerimi se note tradicionalnih glasbil Chie-ftanov odlično spajajo v zelo lepo melodijo. Njihov najboljši prijatelj, Van Morrison, poje skladbo Have I told you lately that I love you?, polemična irska pevka Sinead 0‘Con-nor pa da vse od sebe v skladbah The foggy dew in He moved through the fair. V obeh skladbah igra tudi kitarist Ry Cooder, ki med drugim tudi poje v skladbi Coast of Malabar (-med najboljšimi na tej ploSCi) in igra v hitu Dun-more lassies. Marianne Fa-ithfull sodeluje v skladbi Love is teasin1, Tom Jones v country hitu Tennesse waltz, Mark Knopfler pa v angleški baladi Lily of the vvest. PloSCa vsebuje tudi dve skladbi brez gostov, in sicer Changing your deme-anour in Ferny Hill, album The long black veil pa zaključuje hit The rocky road to Dublin, poskočna balada v kateri so irskim trubadurjem priskočili na pomoč Rolling Stone-si. Zadnja plošča Chieftainov je torej dokaz tega, kako lahko domače popevke postanejo svetovni hiti, seveda v izvedbi mojstrov tradicionalne irske glasbe in najslavnejših rock zvezd. AleS VValtritsch Black Veil Avantgardni jazz z Johnom Zornom Toku pri-pušCeni splavi iz niza, ki ga v tržaškem gledališču Miela prirejata zadruga Bonaiventura in združenje More Musič, so tokrat zapluli v manj spokojne vode kot na prejšnjih koncertih, Čeprav je treba priznati, da se je med na videz nepristopnimi raskavimi Čermi na obali nove glasbene celine Se vedno skrival igrivi in hudomušni škrat. Ameriški saksofonist John Zorn (na sliki) je namreč z nastopom v ponedeljek zvečer potrdil 'svoj sloves nepredvidljivega, zmitizirajoCega en-fat terrible sodobnega avantgardnega jazza. Po študiju je John Zorn naslednik ameriških skladateljev Charlesa Ivesa, Johna Cagea in Harrvja Partcha. Sicer pa velja za enega voditeljev new-yorške avantgardne glasbe. Sam pravi, da je njegova glasba nervozna, telegrafska in poskakujoča kot glasba iz oroških risank, in tudi, da je to čudna in hitra, hrupna in zaripla glasba, nabita z visoko energijo govoric iz vsega sveta, etnično izzivalna in pikra kot življenje na newyorških ulicah. Vse te prvine so bile prisotne tudi na ponedeljkovem koncern. Sicer marsikdo označuje nastope Johna Zorna kot povzetek sodobne zahodne glasbe v uri igranja na saksofon. Vsekakor je koncert privabil veliko množico navdušenih poznavalcev, ki so prišli od blizu in daleč, da so v živo sledili Zornovim raziskovanjem zlasti nekonvencionalnih možnosti saksofona. V dragem delu je saksofonist nastopil skupaj z Vamatsukom Eyem, s katerim pogostoma sodelujeta. Dialog-dvoboj med rezkimi zvoki saksofona in kriki, vzkliki, vzdihi ter drugimi zvoki, ki jih lahko ustvari človeški glas, je v namigih na zvočno kuliso iz risank marsikomu izvabil nasmeh. (vat) KULTURA Sreda, 8. marca 1995 NA KRATKO Karantanija izdala Dostojevskega LJUBLJANA - V zbirki Ocean založbe Karantanija, ki je namenjena izdajanju novih prevodov avtorjev svetovne književnosti, je izšlo delo F. M. Dostojevskega Zapiski iz podtalja. Gre za delo, ki je bilo pri nas že prevedeno v šestdesetih letih pod naslovom Zapiski iz podpodja. Delo je prevedel Janko Moder, spremno besedo pa je napisal Aleksander Skaza. (A. P.) Beneški bienale arhitekture prestavljen? BENETKE (AFP) - Zaradi nesoglasij z organizatorjem beneškega bienala arhitekture (poleg bienal likovne umetnosti, gledališča in glasbe Četrta svetovno znana umetniška prireditev v Benetkah) Avstrijcem Hansom Hollei-nom naj bi bienalno razstavo arhitekture organizirali prihodnje leto in ne letos med 11. junijem in 15. oktobrom, kot je bilo načrtovano. Hollein naj bi skupni direkciji vseh bienal zagrozil z odstopom v primeru, da arhitekturi ne bo odmerjeno več razstavnega prostora. Ker imajo organizatorji beneških razstav omejena finančna sredstva, se bodo verjetno odločili za prestavitev arhitekturnega bienala na prihodnje leto, ker bi le tako lahko izpolnili vse Holleinove zahteve. Francoski festival azijskega filma MONTPELLIER (AFP) - Nagrajenec 11. festivala azijskega filma, ki ga prirejajo Francozi, je 38-letni tajvanski režiser Tsai Minh liang, katerega drugi film Živela ljubezen je bil nagrajen tudi na beneškem festivalu. V Montpelliera je dobil Zlato pando za film Upornik neonskega boga; posebno nagrado žirije je dobila režiserka Clara Law iz Hong Konga, in sicer za leta 1992 posnet film Jesenska luna. Nagrajenci festivala afriškega filma OUAGADOUGOU (Reuter) - Žirija na festivalu afriškega filma FESPACO v Burkini Fasso je glavno nagrado dodelila filmu Guimba, ki ga je posnel malijski režiser Cheick Oumar Sissok. Film, ki prikazuje padec diktatorskega režima v Maliju, je dobil tudi več drugih nagrad, na primer za scenografijo in kostumografijo. V kategoriji mladih režiserjev je zmagal film Keita, od ust do ušes Danija Kouyate iz Burkine Faso. Tenka linija smrti Flatliners, psihološki triler, distribucija Ari-es/Continental film, scenarist in koproducent Peter Filardi, režija Joel Schumacher, 1990, 111 minut. Ali po smrti obstaja življenje ali je le prazen nic je vprašanje s katerim se Človeštvo ukvarja od začetka obstoja. Odgovori so različni, po ogledu filma Tenka linija smrti pa odgovoru ne boste nic bližje. Kajti skupina študentov medicine, ki se odpravi na "drugo” stran s pomočjo medicinske tehnologije ne odkrije nic kar bi spominjalo na religiozne ali nevvagovske podobe posmrtnega, temveč se sooči s svojimi lastnimi grehi iz preteklosti (večinoma otroštva). V tradiciji krščanske etike je poduk filma le ta, da so naša dejanja pomembna, pa ne zaradi posmrtnega plačila grehov temveč moralnosti, življenja. Religija, filozofija, pa tudi ! znanost nimajo odgovorov. V glavnih vlogah blestijo Kiefer Suther-land, Julia Roberts, Kevin Bacon in VVilliam , Baldwin. (V.R.) Smrtne misli Mortal Thoughts, psihološki triler, distribucija Aries/Continental film, scenarij VVilliam Reilly in Claude Ker-ven, glavna vloga in koproducentka Demi Moore, režija Alan Ru-dolph, 1991, 99 minut. Kdo. je umoril Bruca VVillisa alias Jamesa Urbanskega je osrednje vprašanje trilerja, v katerem vlogi konspirati- • vnih morilcev prevza- I meta dve ženski - najboljši prijateljici, ki ju igrata Demi Moore (Cynthia Kellogg) in Glenne Headly (Joyce Urbanski). Spremljamo retrospektivno pripoved Cynthie detektivu VVoodsu (Harvey Kei-tel) med katero se razpleta klopcic. Ali je umor posledica dogovora ali slučaja, je bil naklepen'ali obramben, vse do konca ni pravega odgovora. Kot že nakaže naslov se film ukvarja z vprašanjem interpretacije in resnice, videza in dejanskosti. Inteligentna kombinacija dobrega scenarija, režije in igralcev, ki drži v napetosti do konca. (V. R.) ri NOVO V KINU ! Razkritje Disclosure, psihološki triller, scenarij Paul Atta-nasio po romanu Michaela Crichtona, režija Barry Levinson, glasba Ennio Morricone, distribucija Ljubljanski kinematografi, premiera jutri v Ljubljani (Union in Šiška), Domžalah, Kranju, Mariboru (Partizan) in Novem mestu, in prav tako na rednem sporedu. Osrednji lik Razkritja je Tom Sanders (Michael Douglas), uspešen vodja razvojnega oddelka seattleskega računalniškega podjetja DigiCom, družinski oCe in mož, ki se mu obeta napredovanje na mesto podpredsednika družbe. Toda načrte mu prekriža odločitev ustanovitelja podjetja Boba Gavina (Donald Sutherland), ki na obljubljeno mesto postavi ambiciozno in privlačno Meredith Johnson (Demi Moore), ki je povrhu vsega še nekdanja ljubica Toma. Meredith si ponovno zaželi slastnih strasti in pod izgovorom poslovnega srečanja Toma povabi na noCni sestanek v svojo pisarno, ki se sprevrže v nekaj povsem drugega. Ko se razširijo govorice, da jo je na sestanku spolno nadlegoval, se Tom odloči in vloži tožbo zoper njo. Kdo jo bo dobil pa si oglejte v filmu. (V. R.) | April prihaja Enchanted April, drama, scenarij Peter Bames p° romanu Elizabeth von Amim, režija Mike NevvelL distribucija Camium, na sporedu v Trbovlju (Delav-\ ,A ski dom). Režiser Štirih porok in pogreba Mike Nevvell se je v filmu April prihaja, ki je nastal pred omenjeno uspe-šnico, lotil prav tako odnosov med spoloma. V filmu. jMHHSgji posnetem po romanu "Jane Austen svojega Časa” Eli' Vm- .'viši-*. zabeth von Amim iz leta 1922 spremljamo štiri razli- HfejUsHigBBBfiB ene ženske, ki se na oglas v Časopisu The Times odločijo za idilične počitnice v majhnem srednjeve-skem gradu na italijanski obali. Štiri zenske so Lotti R (Josie Lavvrence), zdolgočasena Angležinja, ki nago- Afc i vori sosedo Rose (Miranda Richardson), da se ji pri' BL ^Jft' A. . druži, sijoča lepotica iz ene bogatejših angleških dru- zin Lady Caroline (Polly VValker) in stara vplivna da-ma Mrs. Fisher (Joan Plovvright). Po začetnih prepi' rih in razprtijah začne nanje skoraj Čudežno delovati ■ čarobnost okolja in odnosi se začnejo spreminjati. Wm Kljub nasprotovanju svojih novih prijateljic se pod vplivom okolja Lotti odloči, da bo na grad povabila m M tudi moža Mellersha (Alfred Molina), ki se mu prav April prihaja - film o štirih ženskah in moškem (A. Molina), ki jih spremeni okolje tako začnejo odpirati novi svetovi. (V. R-) Zenska (Demi Moore) spolno nadleguje moškega (Michael Douglas) - Razkritje L Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 27.2. do 5.3.95) Maska že tretji teden suvereno zaseda vrh ljubljanske lestvice, ne glede na njen končni rezultat pa je že sedaj jasno, da bo eden najbolj gledanih filmov v letošnjem letu in da bo z njim distributer Fun-Mladina film krepko ; presegel številko, ki jo je dosegel s svojo lanskoletno uspešnico Štiri poroke in pogreb. Premierno so zaceli predvajati Richiejevo fantastično potovanje, kombinacijo risanke in igranega filma, ki pa se tokrat še ni uvrstilo na našo lestvico (496 gledalcev in 248.000 SIT na 12 predstavah) in Frankensteina, prav tako je - po otvoritvi v Domžalah - na ljubljanska platna prišel danski NoCni Čuvaj, vznemirljiv thriller z elementi Cme komedije. Levji kralj je ta teden skoraj podvojil število gledalcev, ki jih je imel zadnjic (tudi po zaslugi šolskih poCitnic) in se bliža številki 50.000. Skupaj je bilo 34.981 gledalcev, 2.952 ali 9, 22 odstotka več kot zadnjic. Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni se-■ števek predstav, gledalcev in izkupička. _ 1. Maska / Fun - Mladina film 40 (127) 12.780 (40.542) 6.157.000 (19.747.950) 2. Rojena morilca / Lj. kinematografi i 23(43) 5.457 (8.884) 2.601.600 (4.315.100) 3. Frankenstein / Continental 20 (21) 3.085 (3.297) 1.542.500 (1.666.700) 4. Samo ti / Continental 21 (55) 2.911 (8.994) 1.393.500 (4.381.200) 5. Kviz / Cenex 17 (58) 2.767 (10.124) 1.307.200 (4.907.700) 6. Pred dežjem / Continental | 25(81) 1.696 (9.805) 817.500 (4.749.100) 7. Levji kralj / Cenex 10 (272) 1.602 (48.601) 560.700 (21.782.300) 8. Intervju z vampirjem / Lj. kinematografi 21 (160) 940 (24.183) 454.300 (11.824.200) 9. Jakec iz džungle / Lj. kinematografi 13 (23) 921 (1.338) 346.600 (555.100) 10. NoCni Čuvaj /Lj. kinematografi 10(18) 796(1.068) 387.300 (523.300) V tednu med 13. in 19. februarjem na mednarodni lestvici (V. Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Španija, Avstralija in Japonska) ni prišlo do večjih sprememb: še vedno je na vrhu najnovejši film iz serije Star Trek, Razkritje in Stargate sta zamenjala mesti med seboj, Intervju z vampirjem se je zaenkrat umaknil z lestvice, nanjo pa se je spet uvrstila Elisa. Navajamo izkupiček v milijonih USD. 1. Star Trek Generations 2. Stargate 3. Razloitje 4. Gazon Maudit 5. Elisa 6, 74 (13,97) 4,19 (35,18) 4,15 (34,55) 3,16 (5,85) 1,78(6,67) Igor Kemel KULTURA ŽIVLJENJA / PREDAVANJA VESELE ZNANOSTI Enake možnosti žensk in moških LJUBLJANA - Nocoj ob 20.00 uri bo v KUD F. Prešeren predavanje z naslovom Enake možnosti žensk in moških, ki ga bosta imela Urad za žensko politiko Vlade RS in Komisija za žensko politiko pri Državnem zboru RS. Predavanje sovpada slučajno tudi z nekdanjim praznikom žensk oziroma mater, sicer pa je to že Četrto predavanje v okviru spomladanskega cikla Vesele znanosti, ki se imenuje Ženski blok in bo potekal do konca maja letos. Predavanja bodo izšla jeseni tudi v zborniku v zbirki Minora Studia Humanita-tis, ki ga izdajata Z1 FF in ŠKUC. Urednica vesele znanosti Alenka Bogovič je zadovoljna in presenečena nad velikim odzivom, ki so ga dosedanja predavanja Ženskega bloka imela. Povedala nam je, da moški niso bili redki primerki med občinstvom. Namen pričujočega cikla je ustvariti prostor, kjer bodo predstavljene različne smeri ženskih študij, ki so se razmahnile pri nas v devetdesetih letih. Seveda pa korenine teh študij segajo v osemdeseta leta in se navezujejo na feministično gibanje, ki je bilo del slovenske subkul-tume scene novih družbenih gibanj. Leta 1985 je sociološko društvo vzpodbudilo nastanek ženske sekcije Lilit in tako so prve ženske študije pri nas začele nastajati na polju sociologije. To pa je bil tudi odraz dogajanja v Ameriki in zahodni Evropi, kjer je feministično gibanje - ki se je zaCelo že v šestdesetih in sedemdesetih letih -žensko vprašanje postopoma profesionaliziralo in institucionaliziralo. V humanističnih vedah je prišlo do epistemoloških premikov in spoznanja, da ženska in moška perspektiva ne obstajata le v vsakdanjem življenju, pač pa tudi v znanstvenem raziskovanju. V Sloveniji so si ženske študije že zagotovile svoj prostor na univerzi (Sociologija kulture na FF in ISH), v raziskovalni sferi in z Uradom za žensko politiko ter komisijo Državnega zbora navsezadnje tudi v politiki. Delni vpogled v dejansko stanje ukvarjanja z ženskim vprašanjem pri nas scinacije nad ženskami. Zg0 dovina menstruacije in z ni®( nim Časom povezani higiens10 predpisi in prepovedi je zg0 dovina ideologij in vedenj 0 ženskem telesu, o ženskem b1 stvu in značaju. Projekt z na slovom Mnenja in predstave 0 menstruaciji pri izbrani p0Pu laciji na območju Slovenije s° na drugem predavanju sku pinsko predstavili Iztok Sak® da, Liza Debevec, Maja OgJ1 zek in druge. Svoje delovanj6 je na tretjem predavanju pr6, stavilo Društvo Modra - skupj na za raziskovanje psihosoc* alnih potreb žensk, Žensk3 posvetovalnica in Združeni proti spolnim zlorabam, hodnjo sredo bo Marcela ne — Seznam predavanj 22.3. Tanja Renen Zenske študije, ženskih študij, ženskim študijam... 29.3. Krizni telefoni (SOS telefon, Zaupni telefon, Otroški telefon) 5.4. Mihca Antič: Od sufražetk do ministric 12.4. Majda Cemic Istenič in Sabina 2. Žnidaršič: Zenske so lahko (samo) številke nudi zenski blok v KUD F. Prešeren. Prvo predavanje o zgodovini menstruacije ali zgodovini moškega Čudenja je imela Sabina 2. Žnidaršič. S historične perspektive je menstruacija moška domena oziroma del zgodovine moške fa- 13.4. Igor 2. Žagan i Kaj je seksistično: jezik ali njegova raba 19.4. Dunja Obersnel: Kontracepcijsko vedenje v : razhenih kulturah 10.5. Zoja Skušek: Mleko ni voda 17.5. Eva Bahovec: Žensko telo in oblast 24.5. Darja Zaviršek: j Zenski prostori: od total' ; n ih institucij do varnih prostorov Batistič predavala o vzgoji bj varstvu predšolskih otrok P Čemer se bo posvetila dveHh aktualnima temama: zasn0 vzgoje in izobraževanja m ske zakonodaje ter predlo za triletni porodniški dop115' Andreja PalieVeC KULTURA Sreda, S. marca 1995 O koli šestih popolc |sva se z Diko vrača Mehmed pri vratih s1 ® avrdce in ni odvrnil oči ^8)u, ko sva prihajah po kla »Ne privoščite mu po a,<< je s pridušenim glas govorila Dika. »Musliman ^ Ti ga pogledaš, < ^mish vrag si ga vedi kaj —vajesiemoDieKo o Ul oboje pazljivo pol< s 0 ■ HodUa je po sobi r raeua,« ]e rekla. ] otetala pred velikim s ogledalom.- »Danes s< Porjavela.« Zagledala jV°ie golo telo. »Torej oaae kažem svojih let? . »Ne,« sem rekla, ki m Predvčerajšnjim. Požarno se je ogle' je v 3—1" 1 7 J- v icuu,« je Zc ™u ga nisem nehala 10 se obrestuje.« Pi drsel naprej. »Prsi bi mi zavidala marsikatera mladenka, pravi Milan.« Smehljaje-se je ozrla po svojih nogah. »Te so bile zmeraj moja moč...« Nazadnje si je šla z roko čez pas in zlovoljno zamrmrala: »Od kod se jemlje to salo?« Sedla je in si začela krtačiti lase. Lahno so prasketali. »Moj drugi mož me je rad gledal, ko sem se česala,« se je nasmehnila »Moj tretji mož me je nosil na rokah. Ti si moja kraljica, je govoril. Oba sta me strastno ljubila. In oba sta me varala. Zapustila sem ju. Nekatere žene znajo odpuščati. Jaz ne. Hočem biti prva in edina. Moj prvi mož je na srečo umrl, preden me je prevaral.« »Rodila? Samo enkrat. Dvojčka. Umrla sta.« Sklonjena k ogledalu si je od blizu ogledovala obraz. »Nobene gube!« Potegnila je z glavnikom skozi lase. »Sivijo mi. Pravijo, da mi to pristaja, ker imam svež obraz.« Se nekajkrat se je zazrla v svoje obličje v ogledalu. »Ah,« je vzdihnila naposled, »pravzaprav je naporno imeti mladega ljubimca. Nenehno se gnati, da ostaneš privlačna in da ti ga ne prevzame kakšna mlajša... Se- demnajst let je precejšnja razh-ka, ne? Pa kaj si morem? Ne trpim starejših moških!« Ozrla se je. »Se vam zdim smešna?« »Ne,« sem ji zagotovila. »Mislila sem, da ste zabavni,« je potožila. »Videla sem, kako ste se smejali na plaži.« Ležale smo kot na dnu kotla. Vročina je lila z neba in razbeljenih pečin, ki so nas obdajale s treh strani. Spodaj je bil majhen zaliv. Onkraj je bilo 'odprto morje. Trepetavo srebrno razkošje je segalo do obzorja. Majhna plaža je bila vsa pokrita z ženskimi telesi. Nekatere bi morale zmeraj hoditi gole. Ko so se oblekle, so ostale brez izraza. Drugim je šele obleka dala podobo. Nikoti ni bilo mogoče uganiti, h katerim sodi ženska, ki prihaja po ozkem prehodu med skalami. Mlada novinka je obstala ob robu. Sezula je natikače in se kradoma ozrla naokrog. Ženske so ležale kot odmrle. Naglo,, s skopimi gibi je začela odlagati obleko. Izza napol odprtih vek jo je tu in tam ošvrknil pogled. Zaznala ga je, ne da bi ga videla. Pogled, ki te golo razgalja Moški te ne gleda tako. Naposled je legla v pesek Izraz olaj- Urad za žensko politiko Republike Slovenije VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE ■ HI časopis Republika /Republika v želji, da bi vzpodbudila literarno ustvarjalnost in povečala prisotnost ženske občutljivosti v slovenski javnosti, razpisujeta natečaj za kratko zgodbo ŽENSKI ZALIV Zaliv je pristan in varnost naročja pred valovi, srečanje razlik med kopnim ln morjem, začetek poti k daljnim svetovom, plima in osušen breg. Zenski zaliv pa je knjiga zgodb pisateljice Marije Vojskovič, ki govorijo o pestrih razsežnostih človeškjh razmerij, o človeških stiskah, a tudi o upanjih in ljubezni do preprostih vsakdanjosti, ki polnijo naša življenja. Največ 8 tipkanih strani (do 240 vrstic) dolge zgodbe pošljite na naslov časopisa Republika, Slovenska 54/9,61000 Ljubljana do vključno 21. junija 1995. Razpisane so tri nagrade, in sicer: 1. nagrada - 100.000 SiT 2. nagrada - 80.000 SiT 3. nagrada - 60.000 SiT Žirija bo v vsakem primem podelila tri nagrade, pridržuje pa si pravico do podebtve dveh ali treh enakovrednih nagrad in da prve, druge ali tretje nagrade ne podeli. Žirija, ki jo sestavljajo Radojka Vrančić in Nataša Hrastnik v imenu Urada RS za žensko politiko ter Lela B. Njatin v imenu časopisa Republika, bo izbirala le med tistimi zgodbami, ki: - Se niso bile objavljene; - so napisane v slovenskem jeziku; - bodo upoštevale razpisano temo; - bodo prispele v treh enakih izvodih; - ne bodo presegle razpisane dolžine; - bodo podpisane s šifro; - jim bo priložena zaprta kuverta, na kateri bo zapisana šifra, s katero je podpisana zgodba, in v kateri bodo: polno ime avtorice, naslov njenega stalnega bivališča in telefonska Številka, na katero je avtorica dosegljiva. z n ° nagJaien^1 bo žirija izbrala še največ deset zgodb, ki bodo skupaj agrajenim| najprej objavljene v časopisu Republika (od oktobra 1995 dalje), 0 Pa v knjigi, ki jo bo izdal Urad RS za žensko politiko (v decembru 1995). Imena nagrajenk in avtoric, katerih zgodbe bodo izbrane za objavo, bodo objavljene 21. septembra 1995 v časopisu Republika. Sanja ji je spreletel obraz. »Ne vem, kaj bi tu s sramežljivostjo?« je tiho butnilo iz Beograjčanke. »Katera od nas se še ni slekla pred moškim?« Bosanka je dvignila glavo. »To ni isto,« je rekla. Pravzaprav se nismo marale. Nekakšen odpor, gnus je postavljal med nas pregreje. Kdaj pa kdaj nas je zbližal pogovor, potem smo se spet zaprle vase. Dušanka se je na ozki brisači prevaEa na bok. »Kot bi slišala hreščanje kosti,« je šepnila debelušna Malika iz Bitolja. »Koliko si stara?« je vprašala. »Dvaintrideset jih bom jeseni,« je rekla Dušanka. Spet je legla na hrbet Rebra so ji izstopila. Lahko si jih preštel. Na koncu tenkega, pretegnjenega vratu je bila glava otroka. Tudi pogled sinjih oči je bil otroški. »Okostnjaki so čednejši,« je šepnila Dika. »Kot da si prišla iz taborišča, sestra,« je rekla Bosanka.' »Enajstkrat sem rodila,« je rekla Dušanka. »K vragu s takim možem!« je vrgla Dika. »Moj mož ni slab, le neizkušena sva bila,« je rekla Dušanka. »Dolgo sta potrebovala,« je zagodrnjala Kaja. Zenske so planile v smeh. »Eh, kaj hočete, bila je tudi revščina,« se je čez čas oglasila Dušanka. »Vzeli so me v hišo, ko mi je bilo trinajst let, da bi pomagala pri delu. Ko mi je bilo sedemnajst let, so naju poročili. Naskrivaj. Zdaj je bolje. Mož dela v tovarni.« »Od kod si?« je vprašala Bosanka. »Iz Prokuplja.« »Lahko bi si bila pomagala, zakonito,« je rekla Kaja. »Saj sem si, zadnjič.« »In?« »Eh, žalostno je to,« je tiho zinila Dušanka, nagnila glavo na stran in zaprla oči. Ženske so spet polegle po vročem kamenju. Onstran, nekje v osrčju skalovja, je pel temen ženski glas. Hrepeneče se je dvigal... hi zamrl. Okrog enajste dopoldne je prišla na plažo starejša Črnogorka. Vsa v črnem, obuta v črne bombažne nogavice in črne čevlje z vezalkami. »Zakaj nisi oblekla še kožuha?« je zaklicala Kaja, ki je ležala na široki ploščati skati. »Bom,« je spokojno odgovorila Črnogorka. »Jutri, če bo bolj vroče.« Ko se je spuščala po ozkem prehodu med skalami, je zaprla črn moški dežnik, ki jo je branil pred soncem. »Dež kličeš, stara, s tistim strašilom!« se je spet oglasila Kaja. »Me smo plačale za sonce!« »Ej, ne bo ga, ne dežja, mile moje,« je zamrmrala stara. »Dober dan, ženske!« je zaklicala, ko se je ustavila. Nekaj glav se je dvignilo in odmnnralo pozdrav. »Ena, dve, tri, štiri, pet...« je štela Črnogorka. »Rekla bi, da vas je danes približno dvajset« »Čujte, čujte, stara zna šteti!« je zaklicala Kaja. Črnogorka se je spravila na svoj prostor in začela odlagati obleko. Ko je končala, je sedla, odprla nad seboj dežnik in se ozrla naokob. »Poglejte, ženske, mar ni stara kot kos sira pod dežni- kom?« je rekla Kaja. »Do letos me sonce še ni videlo,« je rekla Črnogorka. »Kaj pa luna?« je dvignila glavo Beograjčanka. »Ej, tega ne bi mogla reči...« Smeh se dolgo ni polegel. Stara je gledala naokrog, s postrani nagnjeno glavo, v črnih očeh ji je nekaj poigravalo. »-Ima katera čik?« je vprašala. »Vzemi in ne govori,« je rekla Kaja m ji vrgla škatlico cigaret. »Dobro, dobro,« je rekla stara, izvlekla cigareto, si jo prižgala in z užitkom vdihnila dim. »Samo to sem vam hotela povedati...« je začela. »Ah, že spet hočeš kvanta-ti!«je zaklicala Marika. »Ne, bogami!« se je branila Črnogorka. »Samo resnico, kako je bilo...« »Molči in razmišljaj o svoji usodi,« je rekla Kaja. »Moja usoda je tvoja uso: da,« je zamrmrala Črnogorka in puhnila dim skozi nosnice. »Zenska usoda.« Okoli poldneva sta se na gornjem robu pečin prikazali dve osiveli zenski glavi. Nekaj trenutkov sta ostali negibni in gledali navzdol, nato sta se približali druga drugi kot v tesnem šepetu in se spet ločib. Potem sta glavi dobili telesi. Zenski sta se previdno spuščali skozi prehod med skalami. »Novi gosti,« je rekla Dika. »Zdaj nas je že preveč,« je zagodrnjala Danka iz Pančeva. »Sprva nas je prihajalo sem le kakšnih pet...« Prišlekmji, očitno sestri, sta obstab na koncu prehoda in se v zadregi ozirati, kam bi se dali. »Tamle za ono skalo je nekaj prostora,« je rekla tista, ki je nosila torbo. »Pojdiva tja, Milka!« Nekaj glav, ki so se bile dvignile, je spet leglo nazaj. Dika je vstala »Spet v vodo?« se je zgrozila Črnogorka. »Vsako uro,« je preudarno odvrnila Dika. »Pa ti?« »Meni to ni potrebno,« je rekla Črnogorka. »Jaz se vsak dan okopam v lastnem znoju.« »Zdi se, da je danes še bolj vroče kot včeraj,« je vzdihnila ženska s kitami in sedla »To pride od tega, ker si še od včeraj opečena,« je rekla Rajka. »Nikoli se še nisem sončila,« je smehljaje se rekla ženska s kitami. »Kako da ne?« »Muslimanka sem.« Spet so se glave radovedno dvigale, nekaj žensk je prisedlo k njej. Njen nasmeh okoli ust ni ugasnil. »Povej nam, kako je bilo prej?« »Kaj bi vam pravila,« je rekla ženska s kitami. »Minilo je, zdaj je bolje.« Okoli ledij ovita z brisačo je stopila izza skale ena od obeh sester in odSepala k vodi. »Pred kom pa se skrivata?« je vprašala Kaja. »Midve nisva vajeni...« je ta sitno odgovorila. »Milka, greš?« »Grem, grem,« se je odzvala sesba. »Letos sem si oddahnila. Omožila sem hčer,« je rekla žena prevoznika iz Zemuna in prevalila svoje obilno telo na bok »Pa ostane doma?« je vprašala kmetica iz Slavonije. »Ja, kajpak, naša hiša je velika.« Slavonka se je nasmehnila: »No, ko se vam oZeni Se sin...« »Ne, snahe ne maram v hišo,« je odrezala Zemunka. »Zeta ja, snahe ne!« »Menda ne mislite reči, da bi bili nanjo ljubosumni?« »Da, bogami, bila bi,« je pri-trdila prevoznikova žena. »Tudi vam se enako piše,« je ošvrknila s pogledom Slavonko. »Ko se bo vaš sin oženil, bo ljubil svojo ženo, ne vas!« Ona jo je pogledala s krotkimi očmi: »Ampak jaz ga bom zmeraj Ijnbila.« »Jaz pa nisem taka,« se je otresla Zemunka. »Sin je moj. In čemu bi se ženil. Dobro mu je doma pri meni.« Danka se je dvignila. »V vodo grem. Zdravnik mi je zaradi ekcema priporočil sicer več sonca kot vode. Toda kako naj zdržim?« »Pozor, ženske!« je zaklicala Kaja. »Poplava bo, tank gre v vodo!« Morje v majhnem zahvu je bilo hladno in čisto. Dika je stopala iz vode, kot da nosi lastno telo na zlateln pladnju. Razprostrla je brisačo in se zlagoma zleknila nanjo. »Torej pravite, da moškega s takim priimkom ne poznate?« je vprašala. »Ljubljana ni tako majhna,« sem rekla. Sonce je viselo nad zalivom kot vroč pokrov. Telo se je privajalo na vročino. MisU so lezle iz skrivališč kot črvi. »Rada bi vedela, kaj je z njim,« je rekla Dika. »Ljubil me je, pa se nisem mogla ogreti zanj. Zdaj se ga dostikrat spomnim. Morda bi mi bil zvest...« »Ah, glejte, ženske, morje je uplahnilo!« je zaklicala Kaja, ko je Danka stopila iz vode. S telesom, ki se je zdelo zgrajeno iz masivnih blokov, se je spustila na brisačo in si zadovoljno oddahnila. »Nemara se vam bo zdelo smešno,« je rekla in pogledala po ženskah, »toda mojemu možu ne bi bilo po volji, da se sončim gola.« »Zakaj pa ne?« se je začudila Rajka. »Ne vem,« je rekla Danka. »To je neke vrste sramežljivost.« »Vraga!« je butnilo iz Kaje. »To je nazadnjastvo! Rada bi vedela, ali je tudi glede sebe tako občutljiv?« »Moj mož je občutljiv človek, to vsi vedo,« je rekla Danka. Kaja jo je pogledala, kot da ji nastavlja past. »Pa ste prepričani, da vam je zvest?« Danka je obstala kot kokos, ki jo je zadel kamenček. »Nikoli ne razmišljam o tem,« je rekla. Potem je skomignila: »bi če mi ni - kaj morem? Toda jaz sem žena. Ona druga - če je - je na slabšem!« »Saj! Na zahodu je mnogoženstvo brez obveznosti!« »Se to bi manjkalo, da bi imeli obveznosti do nesramnic!« je ogorčeno zavpila Danka. »Eh, vse je odvisno od tega, na kateri strani si,« je zamahnila Kaja. »Kako to mislite?« »Tako,« je rekla Kaja in sedla. Bujni plavi lasje so se ji vsuli po hrbtu. »Odšla sem od moža, ko sem odkrila, da ima ljubico.« »bi?« »Zdaj sem jaz ljubica poročenega moškega. Prej sem bila na stiani zakonskih žena, zdaj sem na strani ljubic.« Zenske glave so se skoraj hkrati dvignile in se zastrmele v Kajo. »In to si upa povedati na glas...« je šepnila ena od obeh sester za skalo. »Sodoma in Gomora,« je rekla draga z globokim altom. »Juhi ne prideva več sem!« »Da bi jaz zaradi kakšne nič-vrednice zapustila moža...? Zdaj, ko nisem več mlada?« je glasno razmišljala Danka. »Nikoh!« »To je strahopetnost!« ji je vrgla Dika. »Bolje strahopetna kot ničvredna! «ji je odbrusila Danka. »Lahko me kamenjate,« se je posmehnila Kaja. »Toda -boste pravo?« Z morske strani je brlizgnil žvižg. »Moški!« je pridušeno kriknila Marika. Onkraj ožine med skalami, kamor se je odpiral zabv, se je v srebrni poplavi svetlobe zibal senčni obris čolna. »Stran, ničvredneži!« je zavpila Marika. S čolna se je zasHšalo razposajeno vpitje. »Zasujmo jih s kamenjem!« se je razjarjeno utrgalo iz Bosanke. »Bodi no pametna,« jo je mirila Dika. »Saj ne morejo videti sem. Skale nas zakrivajo.« »Izginite!« je zakričala Marika. Kamen je sfrčal prek zaliva. »Ni jih več,« je rekla čez čas. V noči na nedeljo se je vreme obrnilo. Dež in veter sta pregnala vročino. Sklenila sem odpotovati naslednje jutro. Etika bo ostala, je rekla. Hoditi sva po mestu, pili bozo, v slaščičarni sva jedli neznosno sladke turške sladice. Na vrtu pravoslavne cerkve sva srečati Starejši sestri s plaže. Veter je razpihal oblake. Skozi krošnje tisočerih oljk se je cedila jasnina. Na zahodu se je žareča sončeva obla začela potapljati v morje m ogenj se je razlil po vodovju. »Ah, to imam rada!« je vzkliknila mlajša od obeh sester. Temne oči so se ji topile. »Čedno, ne?« je rekla njena sestra in otresla pepel s cigarete. »Me-dve greva zdaj v mošejo. Gresta z nama?« je vprašala. »Ne,« je odrezala Dika. Zvečer je kot ponavadi odložila vse, kar je imela na sebi, pospravila svoje stvari, si zlikala obleko za naslednji dan in se oprhala. »Dosti imam opraviti sama s sabo,« je rekla z nasmeškom. Stala je sredi sobe, ovita v belo frotirko, ki je poudarjala zagorelost njenih ramen. »Ne vem, ali naj pišem Milanu ati ne,« je rekla. »Zdi se, da se ohlaja. Zadnjič ga ni bilo na sestanek. V hotelski avli sem ga čakala celo uro.« Prižgala si je cigareto in zamišljeno potegnila. Potem je vzela iz torbe pisano mapo in pero. Spravljala sem svoje stvari v kovček. Misli so se že ločevale od te sobe, tega kraja... Z Diko sva ostali kot prve dni. Nobena ožja vez se ni spletla med nama. Niti zamera. Lahko se nama bo posloviti. Iz Ulcinja je ladja odplula ob sedmih zjutraj. Ko sem odhajala, je v hiši še vse spalo. Na stolu je dremala bela gospodinjina mačka. Ko sem šla mimo, je dvignila glavo m zamezikala. Potem jo je spet zarila v žametno blazmo. SVET Sreda, 8. marca 1995 HRVAŠKA Na Tuđmana pritiskajo z vseh strani ZAGREB - Sekretar ameriškega zunanjega ministrstva Holbrooke, ki je predvčerajšnjim prišel v Zagreb, da bi predstavil Stališča svoje vlade o umiku Unproforja iz Hrvaške, je tukajšnjim sogovornikom nedvomno povedal marsikaj, Cesar po njegovem srečanju s Tuđmanom mediji niso posredovati javnosti. Holbrookov obisk je bil namreč napovedan kot izraz ostre ameriške kritike in odločnega nasprotovanja hrvaški odločitvi, da ob koncu tega meseca odreče gostoljubje mirovnim silam ZN. Istega dne je bilo v Zagrebu oblikovano skupno vojaško poveljstvo hrvaške in bosanske vojske, na čelu s hrvaškim generalom Bobetkom in njegovima »bosanskima« namestnikoma - Muslimanom DeliCem in Hrvatom BlaškiCem. Ustanovitev skupnega poveljniškega štaba v trenutku, ko na Zagreb dežujejo ameriške kritike, naj bi med drugim predstavljala hrvaško opozorilo Washingtonu, da je Zagreb sicer pripravljen uresničevati del ameriških načrtov na Balkanu (vzhajati pri zavezništvu s Sarajevom), ne namerava pa popustiti na vseh področjih. To v konkretnem primem pomeni, da hrvaški vrh noCe odstopiti od zahteve, da je heba prekiniti status quo na zasedenih ozemljih in na novo določiti vlogo mednarodne skupnosti pri tem vprašanju. Živahna zakulisna diplomacija priča o tem, da so v resnici vse vpletene strani pripravljene popuščati in znova pretehtati svoje odločitve -Hrvati o dokončnem »izgonu« mirovnih sil, ZN pa o morebitnih prisilnih ukrepih ali izolaciji Hrvaške. Po nekaterih predvidevanjih utegne Zagreb privoliti v rešitev, ki bi zagotavljala nadzor General Gobillard opazuje srbske položaje v okolici Sarajeva (Telefoto: AP) nad hrvaškimi mejami. Kompromis naj bi dosegli z dogovorom o namestitvi enot ZN tako na mednarodno priznane meje Hrvaške kot na razmejitveno Črto, ki loCuje svobodno hrvaško ozemlje od okupiranega. Unprofor naj bi nadzoroval tudi glavne prometnice v sami Krajini, pri vsem tem pa zmanjšal število svojih vojakov. Medtem ko se kriza, povezana z usodo modrih čelad, s precejšnjo naglico bliža vrhuncu, pa je razburljivo tudi na hrvaški nohanjepolitiCni sceni. Začelo se je z odstopom pravosodnega minisha Cmića, ki je kot razlog za svojo potezo navedel slabe odnose v sodstvu, vendar pa premier Valentič odstopa ni sprejel. Za CrniCev odhod naj bi menda »poskrbeti« ljudje iz sodnega sveta, ki ga je oblikoval sam Tuđman, zato se v nekaterih krogih sprašujejo, ali ni na obzorju nov spor med premie-rom in predsednikom republike. Valentič je namreč - po neuradnih informacijah - že nekajkrat ponudil Tuđmanu svoj odstop, ki pa ga slednji ni hotel sprejeti, tako da je navsezadnje prišlo do obojestranskega popuščanja in pobota. Nastali položaj skuša izrabiti opozicija, denimo HSLS, ki želijo na prihodnjem zasedanju sabora zahtevati »sprožitev postopka za ugotavljanje odgovornosti predsednika države Franja Tuđmana«. Obtožbo je v imenu shanke izrekel glavni tajnik HSLS Božo Kovačevič, ki je dejal, da »se pripravlja teren za vzpostavitev diktature predsednika Tuđmana in nedemokratične struje v vladajoči HDZ«. Tuđmanu v tem henutku prav gotovo ni lahko. SooCati se mora s posledicami svoje odločitve o odpovedi Unproforjevega mandata in s tem povezanimi pritiski mednarodne skupnosti, še zlasti zaveznikov (ZDA in Nemčije), obenem pa je tarča napadov na domačem političnem prizorišču, saj sodstvo predstavlja enega od stebrov demokracije. Hrvaška opozicija se je namreč trdno odločila, da zgrabi priložnost in zamaje »hadezejevsko ladjo«, s katere želi vred predvsem samega Tuđmana. Prav zato imajo verjetno prav tisti, ki trdijo, da utegne biti predsednik v teh dneh pripravljen na sklepanje kompromisov, o katerih pa seveda javnost nic ne ve. Vprašanje je celo, ali so povsem »na tekočem« v predsedniški palači. Darko PavidC ČEŠKA REPUBLIKA Sudetski Nemci bi radi nazaj svoje imetje PRAGA - Primer Rudolfa Dreithalerja, o katerem bo ta teden odločalo Češko ustavno sodišče, utegne ponovno obuditi duhove druge svetovne vojne. Leta 1945 je namreC tedanji predsednik Edvard Beneš izdal dekret 108, po katerem so razlastiti večino Čeških Nemcev. Ti zdaj od oblasti zahtevajo, naj sporni dekret preklice. C bo ustavno sodišče odločilo v Dreithalerjevo korist, bo to pošteno razburilo Češko javnost in poslabšalo odnose z Nemčijo. Češki predsednik Havel je pred kratkim zanikal možnost preklica Benešovega dekreta, ki ga je takrat sprejel tudi češki parlament. »Niti najmanjšega namena nimamo spreminjati zgodovine. Ne bomo preklicevali zakonov, ki jih je pred leti sprejel Češki parlament, saj na teh zakonih temelji naš današnji sistem,« je dejal. »Ne bomo dovolili, da bi novi viharji povzročiti zmedo v lastninskih odnosih in odprli vrata zlobnim duhovom preteklosti.« Nemška manjšina je na ozemlju današnje Češke republike živela v sožitju s Cehi vse do prihoda Hitierja. Takrat je pronacistiCna Sudetska nemška shanka omogočila zasedbo Češke. Zaradi kolaboracionizma je predsednik Beneš izdal vrsto dekretov, s katerimi so razlastili in izgnali okoli 2,5 milijona Nemcev. Dreithaler se že nekaj let prebija skozi Češki zakonski sistem. Zahteva, da mu vrnejo dom, ki so mu ga odvzeli z dekretom 108. Njegovo zahtevo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo, zato se je obrnil na ustavno sodišče. Trdi, da bi dekret 108 morali preklicati, ker krši ustavne pravice. Pravni izvedenci menijo, da bo njegova zahteva ponovno zavrnjena. Profesor ustavnega prava Vaclav Pavlicek opozarja, da je ustavno sodišče zelo podoben primer obravnavalo že lani. Tudi tisto zahtevo je zavrnilo. Pavlicek je za Reuter še povedal, da sodišče ne sme preklicati spornega dekreta, saj bi s tem kršilo prepoved razveljavljanja sodb, sprejetih v preteklosti, ki je zagotovljena z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. David Stamp / Reuter _____________ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE____________ Christopher spet na Bližnjem vzhodu Ameriški državni sekretar bo ves teden skušal pomirjati nasprotne strani VVASHINGTON - Ameriški državni sekretar VVarren Christopher danes začenja novo turnejo po Bližnjem vzhodu. Ker razmere ne dopuščajo novih izraelsko-palestinskih in izrael-sko-sirskih pogajanj, bo Christopher med svojim obiskom skušal izboljšati precej napete odnose med Izraelom in Egiptom, hkrati pa bo jordanskim voditeljem zagotovil, da bodo vsi jordanski dolgovi ZDA Crtani. Ameriški državni sekretar bo skušal dobiti tudi zagotovilo voditeljev zalivskih držav, da bodo vztrajali pri sankcijah proti Iraku, ki veljajo že od konca zalivske vojne. ZDA nasprotujejo omilitvi sankcij proti Ira- ku, za kar se sicer zavzemata Rusija in Francija »Skušali bomo zgladiti nekatera nesoglasja, do katerih je prišlo med Egiptom in Izraelom,« je poudaril pomemben ameriški politik, ki je želel osta- ti neimenovan, v mislih pa je imel polemiko zaradi podaljšanja Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Kairo zavrača podpis sporazuma, če ga ne podpiše tudi židovska država, ki naj bi po oceni vojaških strokovnjakov imela 200 jedrskih konic. Izrael noče podpisati sporazuma, dokler ne bo na Bližnjem vzhodu dosežen mir. ZDA vedno znova poudarjajo, da si prizadevajo za brezpogojen'podpis časovno neomejene- ga sporazuma, ker bi sicer lahko ostale arabske države sledile egiptovskemu zgledu. Pogajanja o obnovitvi Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja naj bi se začela prihodnji mesec. VVashington ocenjuje, da bi »boljši odnosi« med Jeruzalemom in Kairom pozitivno vplivati na razmere na celotnem območju. Egipt je bila prva arabska država, ki je leta 1979 z Izraelom podpisala mirovni sporazum, Egipt pa je posredoval med sprtimi stranmi -Izraelci in Palestinci ter Izraelci in Sirci. Christopher bo skušal omiliti grožnje, ki bi utegnile ogroziti bližnjevzhodni mirovni proces: republikanci, ki imajo zdaj večino v kongresu, se namreč ne strinjajo z odločitvijo demokratov, po kateri naj bo izbrisan jordanski 700 milijonski dolg ZDA. Ameriški predsednik Bill Clinton je namreC kralju Husse-inu kot nagrado za podpis mi-1 ravnega sporazuma z Izraelom obljubil odpis dolga v treh delih. Tako naj bi višina letošnjega odpisanega dolga znašala 275 mitiojonov dolarjev, predstavniški dom pa zahteva odpis 50 milijonov dolarjev. Ko se bo Christopher 13. marca sestal z jordanskim suverenom, mu bo vendarle sporočil, da je Washington«pripra-vljen izpolniti svojo obljubo«. Christopher bo skušal narediti vse, da bo o nujnosti odločitve prepričal tudi senat in kongres. Ta zadeva naj bi nekoliko zameglila najpomembnejši del njegovega obiska: izhod iz slepe ulice, v katero so zašla pogajanja o širitvi palestinske avtonomije na Jordanijo in pogajanja o izraelskem umiku z Golanske planote, ki naj bi pripeljal do normalizacije izraelsko-sirskih odnosov. Izrael je zasedel Golan leta 1967 in ga leta 1981 anektiral. Nek ameriški diplomat je poudaril, da bo potrebno še veliko truda za zagotovitev varnosti, ki jo v zameno za umik zahteva Izrael. Lahko se zgodi, da Christopher državama ne bo »predlagal konkretnih rešitev«. Andre Viollaz / AFP CHRISTOPHERJA CAKA NA BLIŽNJEM VZHODU TEŽKA NALOGA Ameriški državni sekretar VVarren Christopher bo ta teden obiskal Sirijo, Izrael, Savdsko Arabijo, Jordanijo in Gazo. Glavni cilj njegovega obiska na Bližnjem vzhodu je posredovanje v izraelsko-sirskih mirovnih pogajanjih, skušal pa bo pospešiti tudi umik izraelske vojske z Zahodnega brega. 9amask ® is? / Sfc* 4 7 / ZBrlitniemvzhoZrTef.procek TeM { J°noANn UBANON ' BI Qum laytirah JJ' ® Sr Jata / Golansko "" USfV'"" L?" / /-SS -sgr ' ' 5" ' ' ® I Tiberias S ^ d JORDANIJA- REUTER MAKEDONIJA / SPOR Z ALBANIJO Berisha grozi Skopju SKOPJE - Zaradi sporov glede položaja makedonske manjšine v Albaniji in albanske v Makedoniji je prišlo do zaostritve odnosov med Skopjem in Tirano. Albanski predsednik Sati Berisha je namreč prejšnji teden postavil pod vprašaj obstoj makedonske manjšine v Albaniji, kar je povzročilo ostre reakcije v makedonski prestolnici: Časopisi, ki odražajo vladna stališča, so ga brž obdolžili, da vzpodbuja »albanske ambicije« v tej nekdanji jugoslovanski republiki. Berisha je prejšnjo sredo izjavil, da je vprašanje makedonske manjšine v Albaniji sporno, saj ni »jasno, ali gre za makedonsko ali bolgarsko manjšino«. Vladno usmerjen časopis Nova Makedonija je bil nad izjavo albanskega predsednika ogorčen, saj si je »predsednik dovolil tisto, Čemur se je izogibal celo rezini Enverja Hoxhe: zanikati obstoj makedonske manjšine v Albaniji«. Svetovni makedonski kongres je nedavno objavil podatek, po katerem živi v Albaniji 700 tisoč Makedoncev, Čeprav uradni albanski statistični viri navajajo, da šteje makedonska manjšina le 4000 ljudi. Sekretar društva Bratstvo, organizacije makedonske manjšine v Albaniji, Alim Sajtoski je izjavil, da društvo zbira podpise albanskih Makedoncev. Zbrani podatki naj bi pokazali pravo število pripadnikov makedonske manjšine v Albaniji. Odnosi med Skopjem in Tirano so se ohladiti po incidentu v Tetovu 17. februarja, do katerih je prišlo ob odprtju prepovedane albanske univerze. V nemirih je bil ubit pripadnik albanske manjšine v Makedoniji, veC kot dvajset ljudi pa je bilo ranjenih. Štiri dni po incidentu je Tirana napovedala, da bo »pretehtala« svojo politiko do Makedonije, v kateri naj bi po uradnih makedonskih virih živelo nekaj več kot 2 milijona Albancev; njihovi predstavniki sicer poudarjajo, da jih je precej veC in da naj bi predstavljali kar 40 odstotkov vseh prebivalcev v Makedoniji- Predsednik makedonske vlade Branko Cr-venkovski je izjavil, da Skopje »ne bo dovolilo albanskega vmešavanja v notranje makedonske zadeve«. Makedonska vlada meni, da se je Berisha odločil za »spremembo« svoje politike do Makedonije prav v času, ko bi lahko po oceni zahodnih analitov prišlo do izbruha sovražnosti v tej nekdanji jugoslovanski republiki in ko naj bi mirovne sile ZN zapustile Balkan. Makedonski mediji so nameniti veliko pozornosti tudi »zaupnemu poročilu«, ki naj bi ga po navedbah neke grške televizijske postaje sestavila Cia; po njem naj bi Albanija namenoma »izzvala nerede v Makedoniji«. Skopje tudi nezaupljivo gleda na zbliževanje med Atenami in Tirano, ki jo bo 13. marca obiskal sef grške diplomacije Carolos Papulias. Po oceni krogov blizu makedonske vlade naj bi to »novo prijateljstvo« spodbujal predvsem Beograd, ker bi bila Makedonija, proti kateri je Grčija ze pred več kot letom dni uvedla embargo, še bolj osamljena in nemočna ter bi se bila prisiljena navezati na Srbijo. Jasmina Mironsld/AFP V Kefoenhavnu se tudi prepirajo K0BENHAVN (Reuter) - Danska, gostiteljica udeležencev Svetovne konference Združenih narodov za socialni razvoj, je vCeraj sporočila, da je šestim državam iz Južne Amerike in Afrike odpustila dolg v višini milijarde kron. Danski minister za razvoj Poul Nielson je novinarjem povedal: »Naša poteza sicer ne bo rešila držav hetjega sveta njihovih dolgov, zagotovo pa bo za vzgled drugim bogatim državam, ki jim revnejše države dolgujejo kar 1,4 bilijona dolarjev.« Na konferenci je včeraj spregovorila tudi prva dama Amerike Hillary Clinton, ki je predstavnikom veC kot 120 držav povedala, da je že skrajni Cas, da bi vlade po svetu spremenile svojo socialno politiko. »Bolj bi morali spoštovati temeljne človekove pravice, predvsem pravice žensk in delavcev, ki bi jih bilo heba zaščititi pred izkoriščanjem in zlorabljanjem. Vsemu svetovnemu prebivalstvu bi bilo heba zagotoviti osnovne pogoje za dostojno življenje,« je povedala žena ameriškega predsednika. Sicer pa so predstavniki držav poročali o socialnih politikah, ki jih vodijo njihove države. Na posebnem zasedanju so se zbrali tudi predstavniki Evropske zveze, Afrike in indu-shijsko najrazvitejših držav G7. Izdelali so osnutek deklaracije, ki bo sprejemljiva za vse države udeleženke konference. Deklaracijo, ki so jo sestaviti, bodo predstavniki držav podpisati - kot je že v navadi - ob koncu srečanja. Kljub temu, da so vodilni možje Združenih narodov zagotavljali, da bodo skušati na konferenci Čimbolj enakopravno obravnavati vse države - torej ne glede na njihovo »premoženjsko stanje« - so se včeraj zaceli »bogati« vmešavati v zadeve »revnih«, kar je med predstavniki posameznih držav menda povzročilo nekaj hude krvi, do izmenjavanja protestirajočih govornikov za govorniškim pultom pa oj prišlo. Verjetno zato, ker se nihče od tistih, ki so jih uvrstiti med revne, ni hotel preveč izpostavljati. Zadolžene države bi namreč rade, da bi jim upniki dolgove povsem odpisali in kobenhavnska konferenca je idealno mesto za lansiranje taksnih pobud, še posebno zdaj, ko je Danska odpisala šestim državam dolzmcam za okroglih 180 milijonov dolarjev dolgov. SVET Sreda, 8. marca 1995 SREDNJA AMERIKA Kostarika cvete, ker nima vojske SAN JOSE - Pol stoletja trajajoča demilitarizacija Kostarike L poglavitnih dejavnikov, zaradi katerih je ta državica ,,, nic; Amerike dosegla višjo raven razvoja kot njene sosede, prav se Se ni uspela izviti iz objema nerazvitih držav. Ukini-7 Vseh vojaških ustanov leta 1948, ki je sledila kratki drža-Itosld vojni, ni bila nikoh vprašljiva. Se veC, postala je celo te-ne*J demokratičnega konsenza v Kostariki in ji zagotovila izje-111110 Politično stabilnost na celotnem območju Južne Amerike. Državica, ki šteje 3,2 mili-] rt Prebivalcev, se danes .o Pohvali s tem, da ima v Primerjavi z 10 tisoč policisti 30 tisoč učiteljev. Z zaCe-om y petdesetih letih si je ostarika v okviru državnega ^tema uspela izoblikovati 80jni in zdravstveni sistem, 86 ne more primerjati s pre-8 alimi državami Srednje ki so se v 70-ih in m letih vse pogreznile v kr-av® notranje spopade. Kostarika je svoja vlaganja smerila predvsem v zagota-Jtoje socialnega standarda, medtem ko sta, denimo, Ni- karagva in Salvador v obdobju vojne namenjala 30 do 60 odstotkov svojih državnih proračunskih sredstev za obrambo. Leta 1995, ko sredstva, namenjena vojski, na tem območju upadajo, Kostarika namenja svoji obrambi le 2, 5 odstotka proračuna, Gvatemala 7 odstotkov, Salvador pa, kljub mira, ki traja že tri leta -16,5 odstotka. »Ukinitev vojske je bila nujen pogoj za zagotovitev razvoja v Kostariki, Čeprav ne tudi zadosten,« meni kostariški pohto-log in veleposlanik za Srednjo Ameriko Luis GuiUermo Soliš. Po njegovem je odprava vojske omogočila vzpon srednjega razreda, ki je zagotovil pohtiCno in socialno stabilnost v državi. Prav zato se je ta lahko izognila pojavu nastanka vojaške kaste, ki v marsičem določa usodo dragih srednjeameriških držav. Toda vojske ne bi bilo mogoče ukiniti brez zagotovil ZDA, ki Kostariki jamčijo za celovitost njenega ozemlja. Poleg tega je država prejela tudi precejšnjo pomoC, zlasti od ZDA (saj je ta v letih 1984 in 1985 znašala vsak dan skoraj milijon dolarjev), hkrati pa se je močno zadolžila, da je lahko pridobila sredstva za svoj razvejani sistem socialnega varstva. Čeprav je kostariski »model« danes izgubil nekaj svojega zanosa (spričo rekordnega proračunskega primanjkljaja, la je skrčil tudi nekatere socialne javne storitve), je še zmeraj mogoče govoriti o razvoju. Leta 1994 je Kostarika na svetovni lestvici kazalca razvoja, ki ga objavljajo ZN, zasedla 42. mesto ter 9. mesto na ameriškem kontinentu, daleč pred Nikaragvo (ki je 106. na svetovni in 29. na kontinentalni lestvici) ah Hondurasom (ki se je uvrstil na 115. mesto na svetu - je predzadnja država na tej lestvici, pred Haitijem). Prebivalci Kostarike zdaj že lahko upajo, da bodo v povprečju doživeli 76 let, kar je 10 let več, kot denimo, v Salvadorju ah Hondurasu, med vsemi prebivalci pa je le 6 odstotkov nepismenih (medtem ko je taksnih v Gvatemali kar 44 odstotkov). Med tisoč novorojenčki jih umre v povprečju 20, medtem ko je umrljivost otrok v Hondurasu trikrat tolikšna. S Kostariko se v tem smislu lahko primerja samo Se Panama, ki je lani prav tako ukinila svojo vojsko. Francis Kohn / AFP Kostarika se 2e od petdesetih let posveča gospodarstvu in sociali (Foto: Tone Hočevar) ČILE / ORGANIZIRAN KRIMINAL Mamila so povsem preplavila vso državo SANTTAGO - Obsojenega trgovca z mamih so predčasno izpustili iz ječe, dva njegova sodelovca pa sta Pozneje pobegnila. Policija zasega vse večje količine kokaina, ljudi pa prebujajo oboroženi spopadi med tolpami preprodajalcev in oblastmi. Sliši se kot Kolumbija, vendar pa se je vse to zgodilo v Čilu. Prebivalci so zaradi naraščajočih težav z mamili vznemirjeni, saj doslej v tej državi ni bilo tovrstnega jtosilja. Z mamili povezani zločini in korupcija v Ci-u todi približno niso podobni tistim v sosednjih dr-ž°vah: Kolumbiji, Peruju, Mehiki ali nekaterih mestih v Združenih državah. Vendar pa vse kaže, da gre tudi Čile po podobni poti. »Izredno pomembno je, da vsi Čilenci razumemo, p. šna nevarnost nam preti kot družbi,« meni Carlos togueroa, minister za notranje zadeve. Preprodajalci tornnil, s katerimi se danes sooCa policija, niso veC °kalne barabe. »Srečujemo se z oboroženimi trgovci z mamili,« je novinarjem dejal Figueroa. S štiri tisoč kilometrov dolgo obalo je Čile postal .n od glavnih kanalov, po katerem tovorijo kokain lz sosednje Bolivije, ki nima morja. Čile je država, ki ss izredno hitro razvija, zato so -tudi socialne bolezni 0 j Podobne tistim v Severni Ameriki in Evropi. Med j dimi poraba mamil izredno narašča, kar je prebi-mce in celo nekatere visoke vladne uradnike pred atkim neprijetno presenetilo. Najnovejši rezultati ra-ziskav namreč kažejo, da je poraba mamil med mladi- V Ti t-! a m "1 -*-x -- -— Z —^ — 1 11 ^ .-1 « čl .-it , \ 1- T * / -i 1 V* ueset odstotkov dijakov zadnjega letnika sre-uuje Sole je priznalo, da je najmanj enkrat poskusilo račk. Prečiščen kokain jih je že uživalo osem odsto-n .kar tretjina teh dijakov pa je kadila marihua-°-Kajenje mamil je postal povsem običajen prizor na avah v bogatejših sosekah Santiaga, na rockovskih °ucertih in v diskotekah. trah pred nasiljem zaradi mamil se v Čilu vse bolj v 11 Nedavno je v Santiagu izbruhnil oborožen spopad, aterem sta bila težje ranjena dva policista, ranjeni Pa so bili tudi trije preprodajalci. V celotni akciji je po-^cija prijela sedem ljudi. Med njimi je bil tudi slepi mnec, ki je kar na pamet streljal med policiste in voje kolege ter jih kar nekaj ranil. igueroa je še dejal, da kongres pravkar sprejema za-n, ki bo policiji dovolil raziskovati množične prime-® pranja denarja. Vendar je vlada kljub temu pod hu-pritiskom javnosti. Predsednik Eduardo Frei je na-y ec todal odlok, po katerem so lahko izpustili Angela aragasa Fargo, ki so ga leta 1989 prijeli pri najveCji zaspi h ^ jnanul v čilski zgodovini. Javnost z odlokom D 011 ni bila seznanjena, dokler iz zapora nista pobe-a dva Vargasova pajdaša. Vlada trdi, da se je Vargas v ^,aPoru izjemno lepo vedel. Tudi njegova vpletenost Po-™ le bila manjša od krivde drugih dveh pajdašev. eg tega ima tudi družino in službo, kar mu bo po-agaIo pri vnovični vključitvi v družbo. v.ela a foro ___i. -i i seb ^aSte’ 1° )e policija zasegla, vlada pa je zaCela p valri Proti mamilom. V tem trenutku pret skoz’ no 1 ne zauPaj°’ poraba mamil hitro narase 1 ne pa se valijo ogromne količine kokaina. Margaret Orgill / Reut VENEZUELA / KAKO $1 PRIDOBITI SLOVES AVTORITATIVNE OBLASTI Calderova vlada z vojsko rešuje spore s civilisti KARAKAS - Sedanji venezuelski vladi se bliža neizbežen konec, menijo poznavalci političnih razmer v tej južnoameriški državi, saj je njena avtoriteta že tako upadla, da mora državni vrh klicati na pomoC vojaške enote tudi pri reševanju namanjših sporov z državljani. Uradni komentar je sicer precej drugačen - vlada predsednika Rafaela Caldere si hoCe pred vohtvami pridobiti sloves avtoritativne oblasti - dejstva pa ostajajo taka, kot jih navajajo kritiki oblasti. Vlada je namreč poslala vojaške enote v zapore, kjer menda divja nasilje, ki ga zaporniški pazniki sami več ne morejo nadzorovati, v Četrti, kjer kraljujejo različni lokalni klani, in celo v državni instituciji, v katerih naj bi hib menda zaposleni preveč podkupljivi uradniki. Prejšnji teden so vojaki vkorakati tudi na vsa letališča. Nadzorniki kontrole letenja so namreč zagroziti s stavko, vlada pa ni zaupala svojim pogajalskim sposobnostim in si je premoč pri pogajanjih raje zagotovila z vojaško silo. »Odločili smo se, da bomo vojake uporabiti povsod, kjer bodo skušali civilisti nasprotovati državnemu režimu. V državi se je namreč že tako preveč razpasel kriminal in zato grozi, da bo prišlo do popolne anarhije,« je povedal notranji minister Ra-mon Escovar Salom, ki že nekaj časa opozarja: »Naša država potrebuje trdo roko!« Del prebivalstva podpira novo taktiko, ki jo je ubrala Calderova administracija, kritiki pa ji očitajo, da bi morala cvilna oblast reševati težave tako, kot to počno v demokratičnih državah, ne pa z vojsko, saj v Venezueli ne vlada več vojaška hunta. »Državni birokrati prepogosto ugotovijo, da niso kos kateremu od notranjih zapletov - še posebno če gre za vprašanje ohranjanja javnega reda in miru - in takrat vedno stisnejo rep med noge ter pokličejo na pomoč vojake,« je zapisal venezuelski komentator Alfre-do Pena v časopisu El Nacional. Venezuelska »militarizacija«, kot so nekateri poimenovali povečevanje vloge vojakov pri reševanju notranjih problermov države, narašča sorazmerno z veča-njem nezadovoljstva javnosti. Za državno gospodarstvo je namreč recesija že stara znanka, brezupne bitke z inflacijo pa popolnoma rutinska stvar. Revščina je vedno hujša, zaradi ogromnega proračunskega primanjkljaja, ki je lansko leto dosegel okroglih sedem milijonov dolarjev, pa vlada ne more več zagotoviti dovolj sredstev za financiranje socialnih programov. Le kdo ne bi v takih ži-vljenskih razmerah negodoval? Decembra bodo v Venezueli volitve, na katerih bodo volilci izvoliti guvernerje in okrožne župane ter svetnike, zato lahko pričakujemo, da bo vlada predsdni-ka Caldera do takrat storila vse, da bi pridobila čim več volilcev na svojo stran. Zadnje raziskave javnega mnenja so pokazale, da se možem, ki vodijo državo danes, zaenkrat ne piše prav dobro, saj je anketa, ki so jo opraviti med 550 prebivalci Karakasa, pokazala, da kar dve tretjini vprašanih meni, da bi lahko vlada v boju z revščino ukrepala odločneje. Eden od najuglednejših venezuelskih sociologov Simon Saez Medida meni, da skuša Calderova vlada s trdo roko zastrašiti prebi- valstvo zato, da ne bi prišlo do splošnih nemirov - takih kot so iz razmeri, identičnih današnjim, izbruhniti leta 1989, ko je v spopadih med »varuhi javnega reda« in protestniki padlo najmanj tisoč ljudi. Predsednik Caldera je v boju proti naraščajočemu kriminalu junija lani suspendiral več ustavnih človekovih pravic, med njimi tudi prepoved osebne preiskave ati priprtja brez sodnega naloga. Zaradi tega ukrepa so takrat prostestirale skoraj vse mednarodne organizacije za varstvo človekovih pravic, venezuelskemu vladnemu vrhu pa se je iz neprijetnega položaja uspelo rešiti z izgovorni, da gre le za začasen ukrep, ki je potreben za zajezitev naraščanja organiziranega kriminala in proizvodnje ter prodaje mamil, zagotoviti pa so tudi, da bodo suspendiranim pravicam kar najhitreje spet povrnili nekdanjo ustavno veljavo. Kljub obljubam in zagotovilom najbolj uglednih in vplivnih mož v venezuelskem političnem in pravosodnem vrhu pa omenjene pravice še naprej ostajajo le črke na papirju. _________Gary Regenstreif / Reuter Žrtve argentinske diktature zahtevajo odškodnino BUENOS AIRES - Sorodniki tisočev Argentincev, ki so jih ugrabili in umorili v času vojaške diktature v 70-ih, oblegajo vlado s prošnjami za denarno nadomestilo. Največja organizacija za človekove pravice »Matere z Majskega trga« je ta denar sicer označila za »krvav«. Kljub temu je kar 1200 družin vložilo takšne prošnje. Njihovo število pa se vsak dan še poveča. V času bojev med vladrtimi silami in levičarsko gverilo so oblasti ubile približno 4 tisoč Argentincev, več kot 10 tisoč pa jih je izginilo brez sledu. Vojska je kaznovala vsakogar, ki ga je osumila simpatiziranja z gverilci. Pri tem ni izbirala niti med pripadniki sindikata niti med šolarji, ki so zahtevati cenejši prevoz v Solo. Mnoge so med zaporno kaznijo mučiti, med njimi tudi sedanjega predsednika Carlosa Menema. Ta je - za mnoge nerazumljivo - pozval Argentince naj »se ne ozirajo nazaj«. Omogočil je tudi napredovanje v službi m-adnikom, ki so mučenje dovoljevati. Prejšnji mesec je argentinski parlament sprejel dva zakona, ki zagotavljata prežive- lim sorodnikom nadomestilo, ki ga bodo izračunavali glede na plače v družbenem sektorju in izplačevali v državnih obveznicah. Pred izplačilom skoraj 100 tisoč dolarjev morajo svojci dokazati, da so njihovi sorodniki v resnici izginiti v času diktature. Zakon je v začetku predvideval 6-mesečni rok za oddajo prošenj, verjetno pa ga bodo podaljšati na 5 let. Vladna predstavnica za človekove pravice Aticia Pierini poziva svojce, naj bodo potrpežljivi, saj je proces ugotavljanja upravičenosti dolgotrajen. Perinijeva meni, da so ta kompenzacijska plačila vrsta narodne sprave. »Prosilcem povemo, naj ne prosijo ničesar, kar v resnici ne bi bilo njihovo.« Dodaja še, da razen največje, »Matere z Majskega trga«, skoraj vse organizacije za človekove pravice podpirajo takšno ravnanje. Ta organizacija trdovratno zahteva pravico za žrtve in zavrača amnestijo za pripadnike bivšega režima, ki jo je podpisal Menem. Po argentinski tradiciji pa sta tudi v tej organizaciji dve struji. Prva, ki zagovarja ura- dno stališče, in druga, ki ne vidi nič slabega v jemanju povračil. Hebe Bonafini, voditeljica »Mater«, zatrjuje: »Spominov se ne da kupiti. Vlada je s kompenzacijami sicer kupila veliko organizacij za človekove pravice. »Matere« pa vzhajamo pri tem, da se trpljenju, bolečinam, mučenju in izginotjem ne da postaviti cene. Kri naših otrok se ne more kupovati in prodajati.« Druga mati dodaja: »Ce ljudje ocenjujejo življenje svojih otrok na 100 tisoč dolarjev, je to njihov problem. Jaz ne bom vzela niti penija!« Peronisticna vlada zagovarja svoje stališče s tem, da so prav peronisti najbolj trpeti v času vojaške hunte, ki je zrušila režim Isabel Peron leta 1976. »Svojcem poskušamo razložiti, da smo na istem. Z denarnim povračilom hočemo pokazati, da se zavedamo krivic, ki jih je zagrešila prejšnja oblast,« pravi Pierinijeva. »Bolečina, ki jo občuti mati ob smrti svojega ohoka je neizmerna. Ker pa se mrtvih ne da obuditi v življenje, je to edini način za državo, da prizna svojo krivdo in plača za zločin.« Stephen Brovm / Reuter MEDNARODNI VALUTNI PRETRESI »Zakol« dolarja grozi z neznanim Nihče ne ve, kako se bo strmoglavljenje končalo LONDON - Jutranji borzni napad na dolar je včeraj poslal ameriško valuto v nove rekordne nižave po drugi svetovni vojni in jo spremenil v ranjeno valuto z le malo prijatelji. Mednarodni kapital si je poiskal mogočno zatočišče na drugi strani Atlantskega oceana v nemški marki, Id je pri tem brez milosti spodmaknila tla pod nogami nekaterih šibkejših evropskih valut. Navidezno je na najhujšem udaru ameriška valuta, ki ji japonske banke že tri dni panično poskušajo reševati vrednost z nakupom velikanskih količin dolarjev. Doslej so se japonski izvozniki, ki se jim skupaj z dolarjem pred očmi topijo tudi dobički, in njihove banke trudili brez uspeha. Dopoldne je dolar dosegel zgodovinsko nizko vrednost 92 jenov. To je Jasufumija Nakatanija, pomočnika direktorja v londonski podružnici banke Fuji spodbudilo k izjavi: »Temu lahko rečete šibki dolar, toda videti je bolj kot premočna marka in jen.« Japonska vlada se že brani, da ni kriva za najnovejše pretrese na mednarodnih valutnih borzah: »Gibanje jena je prav gotovo pretirano in so ga povzročili špekulanti,« se je Reuterju pritožil neki višji vladni uradnik. Nemška in japonska valuta pa na svoji poti navzgor, ki resno grozi konkurenčnosti podjetij v tujini, mendrata šibkejše valute. Iberski valuti pe-zeta in eskudo sta strmoglavili v nižave in osrednji banki obeh držav sta morali valuti devalvirati. Režanje kapitala v nemško marko pa je prizadelo tudi italijansko liro, britanski funt in francoski frank. Analitiki vročično iščejo razloge najnovejših valutnih pretresov. Nekateri menijo, da je prosti padec dolarja zakrivila nepredvidna izjava direktorja ameriške Uprave za zvezne rezerve Alana Greenspana, ki je pred dnevi nekaj namigoval o inflaciji, poleg tega pa naj bi investitorji dvomili v sposobnost ameriškega posredovanja na mednarodnih borzah, potem ko je predsednik Clinton dvajset milijard dolarjev že namenil za gašenje mehiškega finančnega požarja. Toda tisti strokovnjaki, ki razmišljajo bolj dolgoročno, ne pričakujejo bistvene okrepitve dolarja vse dotlej, dokler ne bodo odločno ukrepali Japonci. Dokler se to ne bo zgodilo, pa se bodo mednarodni finančniki še naprej tresli pred neznanim. Ce bo večina evropskih valut še naprej padala, bodo morale osrednje banke zvišati obresti, da bi privabile kapital, s tem pa bi povzročili hude gospodarske in politične spremembe doma. Helena Pozniak / Reuter Marka potiska dolar navzdol Hi Ameriški dolar pada na evropskih trgih pod pritiskom nemške marke. Menjalniški tečaji marke in dolarja Od 1. do 28. februarja Od 1. do 6. Mesečna povprečja 1/94 2 3 4 5 6 Vir: Urad za zvezne rezerve ZDA AP/Wm. J. Castello NEMČIJA Delodajalci so pristali na povišanje plač MUNCHEN (dpa) - Enajstdnevna stavka delavcev kovinske in elektroindustrije na Bavarskem, združenih v enem največjih in najmočnejših evropskih sindikatov IG Metali, se bliža koncu. Delodajalci so namreč pristali na zahteve delavcev za zvišanje plač in skrajšani delovni teden. Pogajanja med vodstvom sindikata in predstavniki združenja delodajalcev so bila naporna, saj so trajala več kot 19 ur .Kot je dejal predsednik sindikata Klaus Zvvickel, so delodajalci najprej ponudili zvišanje plač za 2, 3 odstotka, kolikor je znašala inflacija v zadnjih dveh mesecih. Na koncu pa so vendarle popustili in pristali na postopno štiriodstotno povišanje plač do konca leta in na krajši, 35-umi delovni teden, ki bo začel veljati oktobra, o čemer so se delodajalci in sindikat dogovorili že pred stavko. Klaus Zvvickel je z izidi pogajanj zelo zadovoljen: »Ce delavci ne bi začeli stavkati, nikoli ne bi dobili višjih plač.« Uspeh sindikata je še bolj razveseljujoč, ker bo višjo plačo dobilo vseh 3, 5 milijona zahodnonem-ških kovinarjev. Stavka na Bavarskem je bila namreč le »priprava« na splošno stavko po vsej Nemčiji, če bavarskim delavcem ne bi uspelo. Zdaj mora rezultate pogajanj potrditi še približno 21 tisoč stavkajočih članov sindikata. Ce bodo pristali na kompromis, ki ga je na pogajanjih z delodajalci doseglo vodstvo sindikata, se bo stavka kmalu končala. POLJSKA VValensi zaprisegla nova vlada Zunanji minister Bartoszewski se je zavzel za dobre sosedske odnose VARŠAVA (dpa, Reuter, AFP) - Poljski predsednik Lech VValensa je v ponedeljek zvečer zaprisegel novo vlado premiera Jožefa 01eksyja, ki je takoj prevzel posle dosedanjega predsednika vlade VValde-marja Pavvlaka. VValensa je najavil, da bo podpisal proračun, ki ga je parlament sprejel že konec lanskega leta, in umaknil svoje zahteve, ki jih je naslovil na ustavno sodišče. 01eksy je to odločitev predsednika države označil za potezo dobre volje ter podobo sodelovanja med predsednikom in vlado. Ob slovesni zaprisegi je predsednik VValensa novega premiera in nekdanjega komunista 01eksyja spomnil na njegovo obljubo, da na Poljskem ne bo »druge ljudske republike«, ki bi nasledila prvo iz časov komunistične vladavine. 01eksy, tako ga je opominjal VValensa, prav tako ne sme pozabiti, da je napovedal pospešeno privatizacijo, in si mora prizadevati za poljsko članstvo v Evropski zvezi in zvezi Nato. Prisegli so še ministri za notranje in zunanje zadeve ter pravosodje Andrzej Milch-zanovvski, Wladyslaw Bartoszewski in VVojciech Okonski. Vse tri je predlagal predsednik VValensa, 01eksy pa je predloge sprejel, saj je le tako lahko dosegel predsednikovo soglasje. VValensa je jasno pokazal, da novi premier politično ni po njegovem okusu, ne nazadnje tudi zato, ker je bil 01eksy minister v komunistični vladi, ki je leta 1989 zlomila VValensovo gibanje Soli-damost. Minister za zunanje zadeve Bartoszevv-ski se je včeraj zavzel za dobre odnose z vsemi sosednjimi državami. Na tiskovni konferenci je kot pomemben cilj poljske zunanje pohtike navedel članstvo v Evropski zvezi in zvezi Nato, posebej nujno pa je po njegovem mnenju najti odgovor na vprašanje, na kakšen način naj Poljaki obeležijo 50. obletnico konca druge svetovne vojne. Paradoksalno bi bilo, če Poljaki »50 let po koncu vojne, ki se je začela s Hitlerjevim vdorom na Poljsko« ne bi bili navzoči -predvsem zdaj, ko lahko v Evropi »končno« korakamo drug ob drugem. Poleg Nemčije je najpomembnejša soseda Poljske Rusija, je menil prepričani borec za človekove pravice in protikomunist Bar-toszevvski. Zato se velja otresti obojestranskih občutljivosti in predsodkov. O čem pišejo drugje po svetu O konferenci OZN o socialnem razvoju »Kako v svetu napredovati, sploh ni več nobena velika skrivnost. Za to je potrebno več kot le moraliziranje in p0' moč nerazvitim, ki se tako ali drugače nenehno zmanjšuje’ Izobraženo prebivalstvo je izrednega pomena. Razumni zakoni in spoštovanje človekovih pravic sta sili, ki pomagata državam na poti v veliko svetovno skupnost ... G°' spodarski sistemi, v katerih ima energija svobodnega gospodarstva prosto pot in ki privlačijo zasebni in javni kapital ter ustvarjajo nova delovna mesta in gospodarski razvoj - so osnovni pogoj za to. Tisti, ki so se zdaj zbrali v Kobenhavnu, si ne morejo privoščiti, da bi to prezrli-* (VVashington Post, VVashington) O krizi dolarja »Ključ za rešitev krize dolarja leži predvsem v samih ZDA. Vodilna industrijska država sveta bi morala končno prevzeti odgovornost za valuto, ki je največjega mednarodnega pomena. Ce se bo Amerika še naprej izogibala svoji odgovornosti, se bo beg od dolarja tudi v prihodnje nadaljeval. S tem daje mednarodna finančna skupnost vedeti, da ni več pripravljena mimo spremljati, kako Američani na račun drugih živijo nad svojimi možnostmi.« (Basler Zeitung, Basel) »Položaj ameriškega dolarja se zaostruje. Seveda se zdi še bolj kočljiv, če pomislimo, da so ZDA edina država, kjer ni nobenih pravil glede tega, kako se odzvati na padec domače valute. Zato lahko Američani po mili volji nadaljujejo svojo pohtiko. Kaj malo jih skrbi, da s tem ogrožajo valute, delniške trge in gospodarstva svojih partnerjev. Kako se je mogoče vrniti k civiliziranim praksam? Lahko bi spet vzpostavili celovit in pravičen mednarodni monetarni sistem, toda VVashington to zavrača. Vendar bo brez tega mogoče doseči le malo. Zato nam bo tudi od konference o sociali v Knbenhavnu v spominu ostalo le glasno govoričenje.« (Le Figaro, Pariz) O kriminalu v Rusiji »Negotovi ruski državljani čedalje bolj verjamejo obljubam tistih političnih mrhovinarjev, ki jim v najkrajšem času obljubljajo pravičnost in red, če jih le pustijo na oblasti. O naslednjem dejstvu ni dvoma: nevarnost, ki izhaja iz ruskega oraniziranega kriminala, je zelo velika. Toda nič manj ni nevarno, če bo država reagirala pretirano. Ni treba iti tako daleč kot neki moskovski časopis, ki je potegnil vzporednice med umorom televizijca Listijeva in umorom leningrajskega partijskega šefa Kirova leta 1934, ki je pomenil uvod v Stalinove čistke. Nagnjenost ruskega vodstva k temu, da z ostrimi ukrepi dokaže, da spet obvlada položaj, je več kot očitna.« (Die Presse, Dunaj) ' O ruski zunanji politiki »Ruska zunanja politika se znova podaja na pot ustrahovanja in groženj. Ruski veleposlanik v Helsinkih je Finsko, ki si želi vstopiti v Nato, jasno posvaril pred tem korakom. Zaradi tega lahko pride še do 'problemov1. Finska je svojo 'pogodbo o prijateljstvu's Sovjetsko zvezo z njenim propadom leta 1991 označila za zastarelo. To pa ne odvrača ruske države od velikega vmešavanja v finsko suverenost. Rusija skuša torej s svojimi trdnimi stališči v zvezi s finskimi prizadevanji za vstop v Nato posvariti svoje nekdanje vzhodnoevropske satelite.« (Kurier, Dunaj) O Poljski »Notranjepolitična kriza je torej mimo. Toda to je le videz, neke vrste krhko premirje. Predsednik Lech VValensa bo tudi v prihodnje prisiljen nadaljevati svojo taktiko izzivanja kriz. Predvsem zato, ker je s svojimi dosedanjimi manevri dosegel prav nasprotno od tistega, kar je hotel doseči: od zamenjave predsednika vlade Pavvlaka se je namreč priljubljenost obeh levičarskih strank - sicer le neznatno - povečala.« (Magyar Hirlap, Budimpešta) NOVICE EVROPSKA ZVEZA FRANCIJA / PREDSEDNIŠKE VOLITVE Šestdeset otrok poškodovanih v požaru v Belgiji CHARLEROI - V šoli v belgijskem mestu Charleroi je včeraj iz neznanih vzrokov izbruhnil požar, zaradi katerega so morali približno šestdeset otrok odpeljati v najbližjo bolnišnico, tisoč učencev pa evakuirati. Čeprav so otroci vdihnili preveč strupenega dima, po sporočilih zdravnikov ni nihče v življenjski nevarnosti ali težje poškodovan. Gasilcem je uspelo ogenj pogasiti šele po dveh urah. (Reuter) Ogrožen obisk Borisa Jelcina v Ukrajini KIJEV - Najnovejši spor med Rusijo in Ukrajino v zvezi s črnomorskim ladjevjem močno ogroža marčevski obisk ruskega predsednika Borisa Jelcina v Kijevu. Kot poroča tiskovna agencija Interfax, je Rusija zavrnila skoraj doseženi sporazum o črnomorskem ladjevju in ponovila zahtevo, po kateri naj bi imela v črnomorskem pristanišču Sevastopol poveljstvo samo ruska mornarica, kar je Ukrajince zelo razjezilo. Predsednik ukrajinskega parlamenta Dimitrij Tabatšnik je včeraj izjavil, da upa v skorajšnji podpis sporazuma o prijateljskih odnosih med državama, obenem pa obtožil »določene pohtične sile v Rusiji, da želijo Ukrajino prisiliti v podrejeni položaj«. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma pa je dejal, da »mora sporazume o prijateljstvu in črnomorskem ladjevju podpisati le Jelcin, saj nihče ne ve, kaj bo prišlo za njim«, (dpa) Francija ponudila nov predlog za pomoč nerazvitim BRUSELJ (Reuter, AFP) - Po zgodovinskem ponedeljku, ko je Evropska zveza podpisala sporazum o carinski uniji s Turčijo in je Evropska komisija dobila dovoljenje, da se začne s Slovenijo pogajati o pridruženem članstvu, so zunanji ministri Evropske zveze v torek v Bruslju nadaljevali svoje delo. Na dnevnem redu je bila pomoč nerazvitim državam afrisko-karibsko-pacifiškega območja oziroma državam AKP. Prav to vprašanje je pred tremi tedni poglobilo nesoglasja med severom in jugom Evropske zveze. Francija, Id še do konca junija predseduje Evropski zvezi in je za pomoč najbolj zainteresirana, saj so številne od teh držav njene nekdanje kolonije, je včeraj prišla na dan z novim kompromisnim predlogom. Velika Britanija, Nemčija, Nizozemska in Italija, ki v Evropski razvojni sklad (ERS) prispevajo približno 60 odstotkov, so sredi februarja preprečile, da bi se ta pomoč revnim državam, nekdanjim evropskim kolonijam, povečala. Francija je zdaj znižala svojo »ciljno vsoto«: Pariz je včeraj v tajnem dokumentu zunanjim ministrom EZ predlagal, naj bi se v Evropski razvojni sklad steklo 13,34 milijarde ekujev in ne 14,6 milijarde, kolikor je Francija zahtevala doslej. Zunanji ministri bodo o francoskem predlogu razpravljali sredi marca, ko se bodo v francoskem mestu Carcassone sestali na neformalnem srečanju. Iz diplomatskih krogov pa se je izvedelo, da francoski predlog že upošteva inflacijo, ne pa prispevka novih članic -Švedske, Finske in Avstrije. Francija je odslej pripravljena prispevati v ERS kar za šestnajst odstotkov več. S tem bi se postavila ob bok Nemčiji, ki prispeva največ in naj bi odslej plačevala devet odstotkov več. Velika Britanija, tretji največji vlagatelj, pa naj bi prispevala šest odstotkov več, kar predstavlja skoraj dve milijardi ekujev. »Trdi socializem« Uonela Jospina Kot zadnji kandidat večjih strank se je predstavil socialistični prvak PARIZ (dpa, Reuter, AFP) - Svoj volilni program je v torek v Parizu predstavil kandidat socialistične stranke Li-onel Jospin. Jedro programa, sestavljenega iz petih točk, je politika zaposlovanja. Do leta 1997 bi Jospin skrajšal tudi delovni teden, in sicer s sedanjih 39 na 37 ur. »V prihodnjem stoletju bomo delali približno trideset ur,« je menil Jospin. Poleg tega bi predsedniški mandat skrajšal s sedmih na pet let, med prednostnimi nalogami pa je naštel tudi boj proti korupciji in špekulaciji, reformo mednarodnega valutnega sistema, poostritev zakonov o varstvu okolja, spodbujanje malih in srednjih podjetij ter možnost izobraževanja za mlade. Jospin je včeraj posebej poudaril, da je treba vzpostaviti »boljše ravnovesje med plačami in dobičkom«. V programu, ki so ga nekateri označili kot »trdo linijo socializma«, se je zavzel za uvedbo tako imenovanega Tobi-novega davka, s katerim naj bi obdavčiti špekulativni kapital. Jospin je predvidel, da Lionel Jospin (felefoto: AP) bi davek na gibljivi kapit^ znašal eno tisočinko, s te® pa naj »ne bi kaznovati naložb za deset let, temveč naložbe za deset dni«. Medtem ko si Jospin prizadeva, da bi združil francosko Jevico, pa so vse oči upite v nekdanjega predsednika Valeryja Giscarda d’Estain-ga, ki še ni pojasnil, ali namerava kandidirati. Na desnici, kamor bi dodal svoje ime, sta že dva konservativna kandidata, premier Edo-uard Balladur in pariški župan Jacques Chirac. Čeprav Giscarda ne Štejejo med resnejše tekmece pr" vega ministra, bi njegova »nekandidatura« Balladurju prinesla kar precej glasov’ Predvolilno razpoloženje v Franciji je trenutno namieC bolj naklonjeno Chiracu, an natančneje: nastrojeno protl Balladurju. Kako iz dveh mest sestaviti eno? Obnova prestolnice bo nemške davkoplačevalce stala najmanj 70 milijard mark BERLIN JE NAJVEČJE GRADBIŠČE V EVROPI d padca zidu pred dobrimi petimi leti se Berlin spopada z ra iaSariinm’ kako iz dveh mest z dvema središčema, s povsem Minhna urbanističnima zasnovama, z različno arhitekturo, Kletnim omrežjem in množico drugih ostrih nasprotij zno-„t^taviti celoto, hkrati pa stirimilijonsko mravljišče usposo-je v Z|l v*0o° glavnega mesta Nemčije. Obdobje velikih načrtov na' ^;avnem mimo, zdaj je nastopil C as za njihovo izvedbo. Ta I m stala vec kot 70 milijard mark, zato lahko mirno reCe-’ da je Berlin trenutno najveCje gradbišče v Evropi. SpVal obnove in gradnje ob-iirf9 ^ Ve^ika območja: tako . enovani Spreebogen (lok, ga objema reka Spree s se-®‘'^hodnim delom Tier-bnH 3 Ruichstagom), kjer : ° zgradili parlamentarna vladna poslopja; nekdanji p,s zidu (Potsdamer Platz, Pl ®ckpoint Charlie, Pariser v\Z *n Sredisce nekdanjega zbodnega Berlina Mitte bi^drichstrafie, Unter den Simbolika nove povezanosti ' elitev vlade in parlamen-1 lz Bonna v Berlin naj bi bi-. do lem 2000 zaključena. , enja o njeni izvedbi so se resala do junija lani, ko je upni odbor berlinskega se-a a določil nov koncept seli-2ne’ 0,niejil skupne s troske na milijard mark in zmanjšal ^ svilo načrtovanih novogra-enj na najmanjšo možno b er°' yeCina ministrstev se .L Selila v že obstoječa in Kovljena poslopja, j , renova Reichstaga že po-st a’Slavno težavo pa pred-vlja odstranjevanje materi-0v s kancerogenim azbe-1 J3®’ ki so ga pri prezidavi ratn-^v®7 Širokopotezno upo-jali. Po novem bo Reich-l krasila jekleno-steklena l)HrntVe: 1L3- - 20.30 (red B); 12.3. - 16.00 ic ,); 14.3. - 10.00 (izven) in 16.00 (red H); p,3’' 36.00 (red G). Qar?a^SCe Rossetti danf8’ 8' t’ m-- °b 16. uri (red sreda popol-don, °Stuie atal110 gledališče iz Bočna z Gol-M r eVo komedijo »La locandiera«. Režija drnl erriardI- Predstava v abonmaju 8A (mo- Urnitak^onente P°Pust-16 blagajne gledališča: 8.30-14.30 in blao • P'00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri gajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30- *2.30 m 16.00-19.00. koroška Gledališče Cristallo - La Contrada V petek, 10. t. m., 20.30 gostovanje Drame z Reke z Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Režija Francesco Randazo. Predstava izven abonmaja. Za abonente posebna cena 20.000 lir. TRŽIČU Občinsko gledališče Danes, 8. in jutri, 9. t. m., ob 20.30 gostovanje stalnega gledališča iz Neaplja s Shakespearovo dramo »Sen kresne noči«. Režija Tato Russo. VIDEM: Gledališče Contatto Do 4. junija »Orfejev labirint« Pietra Faielle v izvedbi Me’ o Matt. Contatto comico (Kino Cristallo): v ponedeljek, 10. t. m., ob 21. uri »Sesso con Lut-tazzi«. Z;u)Stnn Skdalisce: danes, 8. t. m., ob sdai< Ponovitev »Das Vetter aus ^schlerjeva dvorana: danes, 8. t. m., ° CnI zbor društva »Glasbena Sola ®StJAj °d 18. do 20. ure: predavanja Uvod ui,kANGA U- DRESSLERJA z naslovom brane probleme besediloslovja. MARIBOR NOVINARSKI KLUB V Četrtek, 9. marca, ob 21, uri: predstavitev monografije o reki Muri avtorja STEFANA SMEJA. MALI ODER SNG DRAMA, tel.: 062/224421 V četrtek, 9. marca, ob 17. uri: kabiten prof. Sedmaka. Gosta: KSENIJA MIŠIC in BRANE ŠTURBEJ. NOVA GORICA HOTEL CASINO PERLA Danes, 8. marca, ob 22. mi: modna revija kreatorke VESNE ŠKODNIK GABROVEC. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V Četrtek, 9. marca, ob 19. uri: kulturni večer - s prvo damo slovenske televizije MISO MOLK se oo pogovarjal Marjan Marinšek. Gostja veCera bo DARJA ŠVAJGER. KC IVANA NAPOTNIKA, Titov trg 5 V Četrtek, 9. marca, ob 18. uri: likovnoteoretsko predavanje Zastrte vizije barvnega avtorja VOJKA POGAČARJA. ZAGORJE DELAVSKI DOM V Četrtek, 9. marca, ob 19. uri: javna radijska oddaja PRIZMA OPTIMIZMA. FURLANIJA-JULIJSKA krajina’ bo naSk° gbidalisce: Od 14. t. m. do 6. junija ruorm^^ mednarodni festival »Ecco ŠPETER °bcinska dvi orana: danes, 8. t. m., ob 20. uri »Dan žena«. Nastopa Beneško gledališče z igro »Zensko ročno dielo/Zenski hobby«. Primorska poje Otvoritveni koncert bo v soboto, 11. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Podnanosu. Osmi marec v Benečiji Zveza beneških Zen je tudi ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk pripravila zanimiv kulturni, žensko obarvan program. Ob 19. uri bodo v Beneški galeriji v Spetru odprli fotografsko razstavo Laure Batticb in Marine Bergnach (na sliki ena njenih fotografij), ob 20. uri pa bo v špetrski Občinski dvorani nastopilo Beneško gledališče z igro Zensko roCno dielo- Zenski hobby. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V Sprejemni dvorani je do 26. marca na ogled mer dnarodna razstava ilustracij za otroke PODOBE DOMIŠLJIJE. Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava Zimski salon, na kateri se predstavljata umetnici ALMIRA SADAR in MARIJA STARIČ JENKO je na ogled do 26. marca. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 Pregledna razstava ZDENKA HUZJANA je na ogled do 9. aprila. V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 12. marca na ogled razstava VVILLIAMA HENRVJA FOX TALBOTA. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava skulptur JMJA BEZLAJA je na ogled do 26. marca. GALERIJA IT .TRIJA. Tržaška 40 Razstava risb METKE KRAŠOVEC je na ogled do 23. marca. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava slik TONETA LAPAJNE je na ogled do 26. marca. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila. GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14 Razstava olj PETERNELJ - MAUSER je na ogled do 17. marca. GALERIJA PIC LEK, Verovskova 57 Razstava slik BERNARDE ŠMID je na ogled do 5. aprila. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava grafičnih listov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca. INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39 Razstava del LUCIJANA BRATUŠA je na ogled do 17. marca. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 V petek, 10. marca, bo ob 20. uri otvoritev razstave FRAGMENTI... NAMIŠLJENIH BENETK. Razstava bo na ogled do 31. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava grafik BOJANA KLANČARJA je na ogled do 4. aprila. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava ANTONA HERMANA - Objekti je na ogled do 14. aprila. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 Razstava oblikovalke ALENKE GLOBOČNIK je na ogled do 21. marca. NARODNI MUZEJ, Muzejska 1 V atriju muzeja je do 31. marca na ogled razstava IZGINJAJOČE KRAJINE (Arheologija in irske pokrajine - pogled iz zraka). CELJE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih knezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA V petek, 10. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave del VINKA ŽELEZNIKARJA. Razstava bo na ogled do 22. marca. KRANJ GALERIJA PREŠERNOVA HIŠA V Četrtek, 9. marca, bo ob 18. uri otvoritev retrospektivne razstave FRANA KRAŠOVCA. GALERIJA MESTNE HIŠE V Četrtek, 9. marca, bo ob 18.30 otvoritev razstave sedemnajstih slovenskih fotografov 1+16, ki je pripravljena v počastitev osemdesetletnice JANEZA MA-RENCICA. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ V sredo, 15. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave ANDREASA BERLAKOVICHA. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava GENERACIJA 1982 je na ogled do 3. aprila. PTUJ MIHELIČEVA GALERIJA Razstava MITOLOGIJA ZOHARJEVEGA KURENTA je na ogled do 28. maja. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA Razstava del DAMJANA SVARE je na ogled do 15. marca. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK Razstava del VOJKA POGAČARJA je na ogled do 22. marca. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Studio Bassanese: do 11.3. razstavlja Enrico Castellani - »Carte 1994«. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Galerija Le Caveau (Ul. Sv. Frančiška 51/A): do 11.3. je na ogled razstava Livia Rosigna-na. Art Light Hall: v soboto, 11. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave skulptur Giorgia Schumanna. OPČINE Prosvetni dom: na ogled je razstava slik Stefana Turka. rejajo Kulturni dom Gorica,občina Idrija in Mestni muzej - Idrija. SPETER Beneška galerija: danes, 8. t. m., ob 19. uri otvoritev fotografske razstave Laure Batticb in Marine Bergnach. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30. aprila razstavlja Marie Lassnig. TINJE Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča »Hrepenenja«. ROŽEK Galerija Sikoronja: Na ogled je razstava »Tihožitja iz narave« VVernerja Neuvvirtha. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 8. marca, ob 19.30: AMSTERDAMSKI BAROČNI ORKE-• STER. Program: G. F. Handel, Bach, Biber, Vejvanovski, Handel. V Četrtek, 9., in v petek, 10. marca, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma I in II. Program: Škerl, Schumann, Sibelius. KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 V četrtek, 9., in v petek, 10. marca, ob 20. uri: TEMATSKI GLASBENI VEČER. V soboto, 11. marca, ob 21. uri: PAUL F. COVVLAN (kantavtor in pesnik) NARODNA GALERIJA Danes, 8. marca, ob 20. uri: koncert TARTINI QUARTETA. KRIŽANKE, tel.: 061/ 226-544 Danes, 8. marca, Viteška dvorana ob 19.30: koncert GREGORJA MARINKA - violončelo in MOJCE PUCELJ-klavb. GRAND HOTEL UNION V nedeljo, 12. marca, ob 18. uri: koncert pianista BOJANA GORIŠKA. KLUB B-51, Gerbičeva 51 Danes, 8. marca, ob 23. uri: koncert skupine SUB WAY DOGS. K4, Kersnikova 4 V ponedeljek, 13. marca, ob 21. uri: koncert skupine AFTERHO-URS. GORNJA RADGONA V soboto, 11. marca, ob 18. uri: koncert ZENSKEGA PEVSKEGA ZBORA MAMKO GOLAR in MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA PROVOX. IDRSKA BISTRICA MKNŽ V petek, 10. marca, ob 22.30: koncert skupin PORCICOMODI in CARDINALS. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Danes, 8. marca, ob 19. uri: koncert MICHAELA GRUBEJA (violina) in IGORJA DEKLEVE (klavir). MARIBOR OPERA, tel.: 062/221-206 V petek, 10. marca, Unionska dvorana ob 19.30: koncert MARIBORSKE FILHARMONIJE, za abonente in izven. VRHNIKA CANKARJEV DOM, tel.: 061/753-648 V petek, 10. marca, ob 20. uri: koncert NEW SWING KVARTETA. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V Četrtek, 23. t. m., ob 20.30 koncert GAME RATA LIBA-CENSIS. Dirigent Stojan Kuret. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Jutri, 9 t. m., ob 20.30 (red A) premierska predstava »El amor brujo« (L’amore strego-ne) Manuela De Falle. Glavni interpreti: M. Gimenes, A. Noya, I. Yerba, T. Rojo in V. Ullate Ballet. Dirigent A. Gil Ordonez. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti V torek, 14. t. m., ob 21. uri koncert Enrica Ruggierija. Predstava izven abonmaja. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti in v Pasaži Protti. Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 nastop kvarteta iz Tokija. Športna palaca pri Carboli V ponedeljek, 13. t. m. ob 21. uri koncert ansambla Lit-fiba. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti. GORICA SCGV E. Komel Koncertna sezona 1994-95 V nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri bo v stolni cerkvi koncert sakralne glasbe 20. stoletja. Izvajajo Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Sceka. Kulturni dom GORICA Galerija Kulturnega doma: do 20. t. m. bo na ogled razstava »Idrijske Čipke«, ki jo pri- SMIHEL NAD PUBERKOM Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Klažeja. V sredo, 22. t. m., bo na sporedu KONCERT CAMERA-TE LABACENSIS. IT SLOVENIJA 1 ® Koper OtO Hrvaška 1 ® RAI1 RETE 4 SUPER NBC Zimska tekmovanja, pon. Euronews - TV novice 21/26 dela francoske ri- Aktualnosti, tedenska ra- sane serije brika Azijska magistrala, pon. Rhythm & Nevvs, vodi 4/5 dela japonske do- Andrea F. kum. nadaljevanke Tierras de Espana: Rioja Iz življenja za življenje. Slovenski program ponovitev Bližnja srečanja, mladin- Ščepec širnega sveta: Pi- ska oddaja ment, ponovitev Primorska kronika Na štirih kolesih, am. TV dnevnik dok. nad., pon. 8/12 dela Tečaj angleškega jezika, Alpe - Donava - Jadran, »Parting Friends« ponovitev Euronevvs Poročila »Bersaglio«-v studiu Ma- Video strani urizio Bekar Doktor Finlay, pon. 3/6 Leteči zdravniki, tv nani- dela škotske nadaljevan- zanka ke Vsedanes Podarim - dobim, p ono- Asphyx, angleški znan- vitev stvenofantastični film, TV dnevnik 1 1972 Pod klobukom, za otroke Igrajo: Robert Povvell, RPL - Studio Luvvigana Robert Stevens: režija: Pari, tv igrica Peter Nevvbrook Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport • Forum Film tedna: Belle Van Zuylen, nizozemski film TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova: Eno leto v Provansi, 8/12 del angleške nanizanke Avgust: Praznovanje po francosko /r Umor, je napisala, 17/21 del ameriške nanizanke IT SLOVENIJA 2 IHS5F Avstrija 1 15.10 15.40 16.25 17.10 17.45 18.35 19.10 19.15 20.05 21.30 22.30 23.00 01.00 Zgodbe iz školjke Most, 7/8 del, ponovitev Videošpon, ponovitev Sova, ponovitev Naravnost fantastično, 1 del angl. nanizanke Umor, je napisala, 16. del Arhiv zemlje, 5/14 del ameriške p Iz serije Podarim - dobim V vrtincu Športna sreda Hrpelje : Rokomet (M): Primorske Novice - Rudar Trbovlje, prenos SP v umetnostnem drsanju: Tekmovalni pari, iz Birminghama Slovenci v zamejstvu Omizje SP v umetnostnem drsanju, posnetek . A KANALA 10.15 11.05 12.05 16.00 16.15 16.35 17.05 17.55 Luč svetlobe, ponovitev Presno, ponovitev 2. dela A - shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A - shop Male živali, ponovitev Upravljanje, ponovitev Živeti danes, ponovitev Album show 13.00 13.35 16.25 17.10 17.35 18.05 19.00 19.00 19.30 20.00 20.15 21.50 23.30 23.35 01.00 01.45 02.45 04.35 Otroški program Vesoljska ladja Enterprise Knight Rider Strasno prijazna družina Zakaj si ustrelil mojega psa? Naš hrupni dom Dobri prijatelji Dvojnik Naš hrupni dom Pri Huxtablovih Čas v sliki, kultura Pogledi od strani Zgodba Cathy Mahone, ameriški film, 1991 Igrajo: Andrevv Masser, Mariel Hemingway Lindsay Hauen in drugi Mesto zločina Cas v sliki Edinstvena Coco, britan-sko-francoski film, 1981 Igrajo: Rutger Hauer, Timothy Dalton, Marie France Pisier in drugi Režija: Karen Arthur Strašno prijazna družina Vsak dan s Schiejokom Dobrodošli v Avstriji Človek, ki je imel moč nad ženskami, britanski film mrar Avstrija 2 18.45 A -shop Poročila m Risanka Ozrite se po deželi M Luč svetlobe, 378. del Cas v sliki m Tropska vročica, 18. del Jaguarjeva sled, pon. IS Poročila Moč strasti m Zadeto- prostiticija Callin poraz Dance session Umor, je napisala Epikurejske zgodbe Z glavo v zanki Album show, ponovitev Vsak dan s Schiejokom Spot tedna. A shop,CMT Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes mw MMTV Cas v sliki, kultura (62. kanal) Sport Državljanski forum Čas v sliki 2 Živa scena, ponovitev Šport: Kuhajmo skupaj SP v nordijskih discipoli- MMTV Shop nah, iz Thunderbaya, Ka- Aktualno, zanimivo nada Med prijatelji, nz glasba EP v umetnostnem drsa- Dobra misel slovenskih nju: Pari, iz Birmingha- paraplegikov, v živo ma Manipulator, angl. film s Monthy Python Flying Stephenom Boydom in Circus Sylvio Koschino ^$5 Videonoč Video strani 08.00 10.00 10.05 10.10 10.30 11.00 11.30 12.00 12.05 12.50 14.40 14.50 15.30 16.05 16.30 16.40 17.10 17.45 18.00 18.35 19.30 20.02 20.10 20.55 21.45 22.30 23.10 00.00 00.05 Dobro jutro Poročila Šolski program: Dober dan, učenci Literarno vprašanje: Francesco Petrarca Antologija sodobne hrvaške književnosti: Slobodan Novak Likovni ustvarjalci: Voje Radoičič Mesečev Skakač, 9/14 del serije Poročila Cesarica, lis/žll del nadaljevanke Časovni lopovi, ameriški film,1981 Literarno vprašanje, pon. Antologija sodobne hrvaške književnosti, pon. Kako je kaj nastalo Ko vprašam odrasle Andersenove bajke Nekaj važnega Prvič, 10/10 del nanizanke za otroke Poročila Učimo se o Hrvaški: Hrvaško gledališče, 8. del Pazi, steklo! Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 949. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1, vreme Šport Iz strankarskega življenje VVindsorski, 2/4 del angleške nadaljevanke Poslovni klub Slika na sliko Jazz Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 17.45 17.55 18.45 19.15 20.10 20.40 21.30 TV-koledar Dotik smrti, 2/4 del serije Zametna taca, ponovitev 3/7 dela dokumentarne nanizanke Risanka Cheers, 6/44 del ameriške humoristične nanizanke z Tedom Denso-nom v glavni vlogi Dotik smrti, 3/4 del serije EP v umetn. drsanju: Birmingham: Pari Video strani @ Madžarska Poročila Mejno mesto Dopoldan, Cirkus Hum-berto, češka serija Opoldanski zvon Posel, gospodarski poročevalec VVelcome To Hungary Biti Zgodovina za šolarje Baro Dnevnik jro® Zavozlano, serija Gospodična, serija Vklopi, za otroke Adventska verska skupnost se predstavlja Posel Maček v Žaklju, kviz Pravljica Muza, novice iz kulture Dnevnik Večer madžarskega filma Pravi Mao Cvet ali dva, voščilo ob godu Kot v kinu, vmes Človek, ki ga ni, madžarski film Dnevnik BBC 6.45 9.35 10.00 10.05 11.50 12.25 12.35 13.30 14.00 14.20 14.50 15.45 17.55 18.00 18.10 18.50 19.35 20.45 22.20 22.50 23.30 0.05 0.35 0.45 Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Odprti prostor Dnevnik Film: Carmela š una bambola (kom., It. '58), vmes (11.00) dnevnik Vabilo k mizi: Tutti a ta-vola Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem Dnevnik Kult. tednik Primissima Kviz: Sala giochi Nam: Catvvalk Mladinski variete Solleti-co, risanke Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi MiUy Carlucci) Vreme in dnevnik, 20.30 II fatto (E. Biagi) TV film: Un angelo di nome Gabriel (dram., ZDA '94, i. A. Jillian) Dosje o ženski problematiki: Donne al bivio Dnevnik Športna sreda: nogomet, odbojka Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere: Uffizi (3.) I RAI 2 Oddaja za najmlajše Quante storie! Nan.: Doogie Howser, 8.15 Black Stallion Nad.: Beautiful Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Kronike v živo, vmes (15.45.17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete; Ventieventi Nogomet: Lazio-Juventus (pokal Italije, polfinale) Aktualno: Mladinski mbter (S. Sagramola) Dnevnik Pregled tiska in vreme Vse najboljše za rojstni dan, Kino! TGR v Evropi SP v umetn. drsanju A RAI 3 Jutranji pregled tiska Videosapere: Španščina, dok. Uffizi, Filozofija, Alfabeto TV, dok. Giotto, Fantastica Eta, itd. Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Italija Jug Športno popoldne: IP v hokeju na ledu, kolesarstvo Tirreno-Adriatico Odprta sola, Parlato sem-plice, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Speciale 3 Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik, pregled tiska in vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 9.05 Gua- dalupe, 9.30 Gatene d’amore Variete: Buona giornata, vmes nad. 11.00 Febbre d’amore, 12.00 Rubi. 13.00 Sentieri, vmes (11,25, 13.30) TG 4 Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.20 Cuore selvaggio, 16.00 La donna del mistero Aktualno: Perdonami, 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Variete: Eurodonna 95 (vodi G. Carlucci) Dnevnik Film: Un tranquillo week-end di paura a (dram., ZDA '72, i. J. Voi-ght. B. Reynolds) Pregled tiska Nan.: Tre cuori in affitto mm Ozadje naklade FT poslovni večer Danes ITN novice Golf Skozi cas Ozadje naklade ITN novice Večer z Jayom Lenom Resnični ljudje FT poslovni večer Poslovne novice iz ZDA NBC poročil* Enak čas Večer z Jayom Lenom Govoreči jazz Videomoda Riviera, pogovor v živo Skozi Cas Ozadje naklade CNN CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete, vmes risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 3, 20.25 Stri-scia la notizia Film: II principe del mare (dram,, ZDA *91, i. N. Business Day VVorld News Business Asia Larry King Live, pon. VVorld News Business Asia, pon. CNN News Hour VVorld News From London And Atlanta VVorld Business Today Fram London VVorld News International Hour From London And VVashington VVorld Nevvs Futurewatch CNN VVorld Šport VVorld Business Today Updata From London Shovvbiz Today, pon. The VVorld Today Moneyline Crossfire Prime Nevvs Nolte, B. Streisand) Lary King Live Variete: Maurizio Costan- CNN VVorld Nevvs zo Show, vmes (24.00) VVorld Nevvs dnevnik TG 5 Shovvbiz Today Sgarbi quotidiani Pregled tiska n | DISCOVERV IT* 1 1 * 1 X, y IIMMM 1 Vodne poti, film o rekah in kanalih Irske Otroški variete Zaupanje, film o življe- Nanizanke nju in zgodovini Škotske Odprti studio Lovci na zaklade, film o Fatti e misfatti, 12.40 iskanju zlata v Arizoni Sport studio Terra X, film o planetu iUA Otroški variete Yaro Odprti studio Po letu 2000, oddaja o lEKj Aktualno: Village najnovejšem orožju Variete: N on e la RAI Plenilci, film o preselje- Variete: Smile vanju živali Nan.: Star Trek Iznajdbe, film o burne- Variete: Talk Radio rangu, avtomobilih itd. Nan.: 11 principe di Bel Narava opazuje, film o zi- Air, 18.10 Superboy, valih Avstralije 18.50 Bayside School Magija ali medicina?, Odprti studio in vreme film o klasični in alterna- Sport studio tivni medicini Variete: Karaoke Podmornice, o p odmor- Film: Ragazze, il raostro nicah II. svetovne vojne e innamorato (kom., ZDA Mrk stoletja, film o son- '89, i. C. Parker) čnem mrku Nan.: Quelli della specia- le Variete: Mai visto Italia 1 šport S TELE 4 19.30, 22.10, 24.00 Dogodki in odmevi Nadaljevanka Nanizanka MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Le sorelle Bronte (dram., Fr. ’85) The Lion Trophy Show SP v umetn. drsanju Variete: Tappeto volante SKY NEVVS Sky Nevvs - vsako polno uro VVorld Nevvs-Business Rep ort CBS Morning Nevvs Parliament Travel Destination VVorld Nevvs - Bussines Report Live at Five VVeek in Revievv Uk Sportsline Sky VVorld Nevvs TonigM Talkback CBS Evening Nevvs Nevvsvvatch Special Report Travel Destinations I Special Report Bg TVS 1 20.25 BELLE VAN ZUVLEN, nizozemski film, 1993 Jgrajo: WU1 Van Kraligen, Kaus Steebeeke ^665 Hulst, Patty Pontier in drugi Režija: Digna Sinke Resnična zgodba iz 17. stoletja, ko si ustvar-e ženske preštel na prste ene roke, ali pa Sodovina morda molči. Zgodba o Belle Van Jten, pesnici in komponistki nizozemskega 0 u, svobodomiselni, Nekonvencionalni, ki je Zapustila sonate, zbirke Pesmi in tudi roman. V u zasledujemo njeno Pnjateljstvo s 27 let mlaj-! “n Benjaminom, ki jel vzdržalo osem let in nje-| No Življenje poročene Vili Van Kralingen ^Nske v Svid. Imenitna igralka Will Van Kra-gen osvaja s svojim Sarmom in lepoto. KANALA 22.00 DANCE SESSION, oddaja o plesu_____________________ P ^Pgem delu plesnega tedna se predstavljajo tn X™16 Armstrong, Dominique Lissette, Mil-N Myers, Randy Warshaw... Spoznali boste p reografinjo Mirjam Podobnik in plesalca Mitja °Povskega in Mojco Uršič. \ytH0k TVS 1 23.35 UMOR, JE NAPISALA, 17. del am. nanizanke JSfNioi Angela Lansbury, ,0hn Beck, Warren Berlin- germdrugi kf®03 po pokojnem stricu P°deduje kupček delnic no-®°JNetaega kluba Delnice, ki zgledajo malovredne, pa zelo ^Nmajo vec ljudi in ko se P°)avi ge truplo... Angela Lansbury TVS!___________________18.35 ARHIV ZEMUE, am. poljudnoznastvena serija HTV! 12.50 ČASOVNI LOPOVI, ameriška komedija, 1981 Morski psi so verjetno eni izmed najbolj osovraženih bitij na svetu, toda kot plenilci imajo pomembno vlogo v morskem eko sistemu. Strah je opravil svoje. Ogrožen je beli morski pes, Južna Afrika pa edina država, ki ga je razglasila za ogroženo vrsto. V zahodni Mohavi se je število želv od leta 1980 zmanjšalo za 70 odstotkov. Biologi so skromno puščavsko želvo razglasili za ogroženo vrsto. Princ Sadrudin Aga Kan ni samo državnik mednarodnega slovesa in elan kraljeve družine, ki vodi ismailidsko muslimansko sekto. Je tudi ustanovitelj sklada Bellerive za zaščito vseh oblik življenja. Sklad deluje na področju zacite živali in energetskih virov ter spodbuja ekološko zavest. Benetke se potapljajo že od nastanka pred dobrimi tisoC leti! Mesto sedaj ogrožajo onesnažene vode in zrak ter poplave ob plimi. Tjulne na otočju Orkney je leta 1988 zdesetkal virus severnomorske kuge, leta 1993, ko je na Shetlandskih otokih nasedel naftni tanker, pa izliv surove nafte. Toda reševalni center za preživele tjulnje je dosegel že veliko uspenov. Igrajo: John Cleese, Sean Connery, Shelley Duvall, Katherine Helmond in drugi Režija: Terry Gilliam Sest škratov gre na potovanje skozi čas Sean Conneiy sa Monty Pytona. KANALA 21.05 ZADETO, oddaja o aktualnih dogodkih Kako je z najstarejšo obrtjo v Sloveniji? Vsi vemo da obstaja, je obstajala in bo obstajala. Lahko pa bi tovrstno dejavnost tudi zakonsko uredili, da je ne bi bilo treba vec iskati po zakotnih ulicah in motelih in bi delavke rdeče luci bile socialno in zdravstveno zaščitene. Nenazadnje bi nekaj ostalo tudi državi. Bo Ljubljana končno postala svetovljansko mesto? e ■ TVS 1 19.15 V VRTINCU, oddaja o filmu Kaj dobite, če v filmski kotel zmešate Kennetha Branagha, Roberta de Nira, Helen Bonham-Carter in Maiy Shelly? Odgovor je: Najnovejšo priredbo legendarnega romana Frankenstein, Marv Shelleyeve. Produkcijske niti je vlekel -Francis Ford Copola, ki! je svojega osebnega prija-, telja Roberta de Nira pripravil do tega, da je sploh nastopil v vlogi ^pošasti j doktorja Frankensteina. VI glavni vlogi igra angleški | igralec Kenneth Branagh,* ki je film tudi režiral. Robert de Miro SS m®©® as rv, MUSIČ TELEVISiON nu": video; 12.00Soul On MTV; 13.00 Greot Dna i 00 Popoldanski Mix; 16.30 Coca Cola f OON. 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 19 J® 49 Zag Show; 20.00 Greatest Hite 21.00 M vanted; 22.30 Beavis & Butthead; 23.00 Co Engb Report; 23.45 Trije na enega?; 00.00 T SKY ONE 13 v-i ^oooenfracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; I5rrir H^tPiog But Love; 14.00 St. Elsewhere; L)ubljenci bogov; 16.00The Oprah Winfrey 'ew;-16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek' 19.00 er igec 19.30 Family Tles; 20.00 E Street; 20.30 OOrviN 21.00 A Mind To Kili, triler; 23.00 Star Trek; - Noc z Lettermanom; 00.50 Uttte John; 01.40 Chani Bi'30 Hit Mt ,ces: 02.30 The New VVKRP In Cincinnati; BS-OS Serij, lx Long Aay PRO 7 Dr, —Je; 10.05 Agentka; 12.00 Neizprosna, a CniK110''.13'00 Chartiejevi angelčki, serija; 15,00 VJevi; 15.55 Zakon v Los Angelesu; 17.00 Ri-lnc ®L18-25 Rock' n' roli očka; 18.55 Roseanne; koti Poročila; 20.15 Protokol Liuhi ^gam, ameriška kor._______________________ 01 nn^refli; 23.05 Star 80, ameriška drama , 1983; Poročila; 01.10 Ponovitve vsi plešejo, tako :gam, ameriška komedija, 1984; 22.10 l4m PREMIERE 1993'tt0 'n ^iivi0-' 14.50 Randy, ameriški film, arn '. '■45 Premiere; 18.00 Rojena čez noč, P! 'ni 0 komedija, 1993; 19.40 Premiere; 20.15 jeze TL ameriski akcijski triler, 1993; 22.05 Čas hribih anansko" francoski film, 1993; 23.35 Hiša v Shov ' n 05 Box Office America; 01.30 Late gTv; 02.15 Ekvlnocij; 04.05 Speedtrap; 04.55 pol Majev, dokumentarec; 05.25 Policaj in 07 3n d SAT 1 Poti- serii; 12 00 Loving - ljubezenske con n 'A1 Pod kalifornijskim soncem; 13.25 Fal-14.25 VVhite Fang; 14.55 Pustolovščine l7m 9° Indiana Jonesa; 15.55 MacGyver; Poirti „Ve9ai!; 12.30 Regionalna poročila; 18.00 2015 uauVSe; 19 00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; n0 “dnbovskizdravnik;21.15Hunter;23.00Infer-tve menški Pustolovski film. 1954; 00.50 Ponovi- 08 an n EUROSPORT Speert,Vr0,ski; B9'30 Umetnostno drsanje; 11.00 disanie -01!?' 14.00 Jahanje; 15.00 Umetnostno skanii ' E BiNhinghama ; 16.00 Biljard; 18.00 De-19.30 I®'30 Akrobatsko smučanje, nje b Palila; 20.00 Umetnostno drsa- V 01 m f Tpghama; 23.00 Motošport; 00.00 Boks; NTUU Športna poročila RTI 09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor, je napisala; 17.00 Jeopardy; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in slavni; 18.45 Poročila; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 To je tvoj konec, nemška drama, 1993; 23,15 Gottschalk- Late Night Show; 00.00 Poročila,O0.30 Nočna oddaja Thomasa Koschv/itza; 01.30 Kajak; 02.20 Umor, je napisala; 03.10 Ponovitve RTL 2 05.45 -17.00 Ponovitve; 17.00 Mož za sedem milijonov dolaijev; 17.55 Umik; 18.25 Nasmehnite se, prosim; 19.00 Zenska za sedem milijonov dolarjev; 20.00 Poročila; 20.15 X - 15, ameriški film, 1961; 22.20 VVrestling; 23.15 Kralj ciganov, ameriški film, 1978; 01.20 Pošasti; 01.50 TV bazar; 02.10 VVonder VVoman SKY MOVIES 13.00 The Salzburg Connection; 15.00 Conrack; 17.00 Across The Great DMde; 19.00 The Man In The Moon; 21.00 Jane's House; 23.00 Death Wish V: The Face Of Death; 00.35 Angel Eyes; 01.55 Blood In, Blood Out; 04.50 Dirfy Mary, Crazy Larry MOVIE CHANNEL 16.50 Black Island; 17.50 Pop Arates; 18.55 Ride With The VVind 20.30 Posebna oddaja : Živali; 21.30 Home Alane 2: Last In New York; 23.00 Se-venth Floor; 00.45 Traces Of Red; 02.30 Ladykiller; 04.05 The Disappearance Of Nora FILMNET + 14.00 Raise The Red Lantem; 16.00 K-TV; 18.00 Angie; 19.40 Movie Quiz; 20.00 The Last Maffia Marriage; 21.30 El News; 22.00 Boxing; 00.00 American Blonde; 02.00 Deliver Them Fram E vil: The Taking Of Alta Wiew; 03.30 Extreme Glose Up; 04.00 Ach In Love SUPER CHANNEL 14.00 Kolo denarja; 17.30 Poročilo Financial Times; 18.00 Danes, novice; 19.00 Poročila; 19.30 Golf; 20.30 Dateline, magazin; 21.30 Inside Editi-on; 22.00 Poročila; 22.30 The Tonight Show; 23.30 Res osebno, talk show FILMNET 14.00 Rokujte se, ameriška film, TOJČ; 16.00 Čipke iz Chantillyja, ameriški film, 1993; 18.00 Robocop 2, ameriški film. 1990; 20.00 Zbegana, amerišk drama , premiera; 22.00 Sentimentalna pesem, ameriška drama, 1994; 00.20 Na peščinah, ameriška srhljivka DSF 13.00 NBA košarka; 15.00 Ofenzivno; 16.00 Biljard; 17.00 Ameriški gladiatorji; 19.55 športna poročila; 20.00 Klasični šport; 20.15 Golf; 22.55 Športna poročila; 23.00 Avto dirke; 24.00 Klasični boks; 01,15 Avto dirke vox 08.505 Dominijon; 09.10 Regal Shop; 09.40 Skr-vnosti; 10.30 Dr. Who; 10.45 Lou Grant; 11.40 Agatha Christie; 12.45 Philip Marlov/e; 15.25 Utemeljeni sum; 16.15 Cannon; 18.20 Utemeljeni sum; 19.15 Cannon; 20.10 Nori hotel Califomia, ameriški film, 1987; 22.00 Spiegel TV tema; 22.50 Morilski vsakdan, ameriška, kriminalka; 23.10 Presečišče, dokum.; 23.40 Valovna dolžina, 00.10 Moški, ki je ljubil ženske, francoski film TNT 20.00 The Mask Of Dimitrios, ameriški film, 1944; 22.00 Carbine VVilliams, ameriški vestern, 1952; 00.00 Billy The Kid, ameriški vestem, 1930; 01.45 Bad Men Of Missouri, ameriški vestern, 1941; 03.10The Vounger Brothers 3-SAT 14,15 Moskito; 15.50 Glasben oddaja; 17.00 Mini čas v sliki; 17.15 Evropski magazin; 19.00 Danes; 19.20 Talkshow; 20.00 Dnevnik; 20.15 Oddaja o okolju; 21.15 Film; 22.30 Švicarski kulturni magazin; 23.00 Štirideset pištol, ameriški film, 1957 ZDF 13.00 Dnevni pregled; 13.45 Kako dobro, da imamo Marijo; 14.30 Alfred J. Kwak; 15.20 Logo; 15.30 X - Base; 16.05 Moč strasti; 17.00 Danes; 17.08 Deževni dnevnik; 19.00 Danes, vreme; 19.25 Morilski skoki čez plot; 21.15 Danes; 22.15 Označba D; 23.00 Derrick; 00.20 Danes ponoči; 00.15 Priče stoletja CARTOON NETVVORK 06.00 Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Sa-dežovi; 07.00 Jutranja ekipa; 08.00 Vrnitev v Be-drock; 08.30 Scooby Doo, kje si?; 09.00 Top Cat; 09.30 Sadežovi; 10.30 Udarec s šapo; 11.00 Biskvi-tki; 11,30 HealhcBff; 12.00 Svetovne risanke; 13.00 Vrnitev v Bedrock; 13.30 Dotik modrega med zvezdami; 14.00 Yogi medved in prijatelji; 14.30 Popajev lov za zakladom; 16.00 Jonny Quest; 16.30 Birdman , Galaxy; 17.00 Centurioni; 17.30 Kapitan Aanet; 18.00 Bugs & Daffy nocoj; 18.30 Scooby Doo, kje si?; 19.00 Top Cat; 19.30 Kre-menčkovi TV 5 14.30 Claire Lamarche; 15.15 Avtovizija; 15.30 Evasion; 16.00 Poročila; 16.10 Kuhinja mušketirjev; 16.30 Bibi in njeni prijatelji; 17.15 Zabaviščni park; 17.45 Vprašanja za prvaka; 18.15 Ameriška prihodnost; 18.30 Poročila; 19.00 Pariške luči; 19.30 Švicarska poročila; 20.00 Posebni poročevalec; 21.00 Francoska poročila; 21.30 Perfecto; 00.00 Viva; 00.45 Ponovitve Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00. 21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 21.05 Zborovska glasba; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30,' 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvesti-la; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Računalniški val; 17.50 Sport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.20-23.00 Jazz. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Glasb, festivali;, 20.00 Radioteka; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glas. tradicija 20. stoletja; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Everge-reen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne prireditve; 9.45 Na rešetu •-odgovori; 10.45 Zanimivost; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 a-o-a glasbena oddaja; 19.30 Športni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15. 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30. 17.30, Poročila; 7.15, 12.30. 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e belio; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val; \18.00 Mix magazine; 18.45 Nattivitd;20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 9.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17,15, 19,15 Novice; 7.00 Horoskop; 7,35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anke-ta;12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; -16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tlon; 22.00 Radosti življenja; 1.00 Satelit. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40-15.00 Moda; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Lestvica discoteka Gauluoises Blondes; 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 11.00 107. Avtodrom; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije & Napovedi; 17.00 Rock Indok; 19.00 TB: The Monomen; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (pbned. in torek). Radio Trst A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Ettore Mangialupi, protagonist Tržaških humoresk (prip. A. Rustja); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MePZ Štandrež; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trieste Prima 1994; 18.00 Uterar-ne podobe: Literarne kritiške skice in osnutki; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPi; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.00-18.30 Društva se predstavljajo; 21.04-22.00 Pozdrav s Primorja. NOVICE Danes start etapne dirke »TirenskoJadransko morje« POMPEI (NEAPELJ) - Danes bo start 30. mednarodne etapne kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja, ki se bo končala 15. t.m. v San Benedettu del Tronto. Udeležba na letošnji izvedbi bo zelo kakovostna. Prisotni bodo namreč odlični kolesarji kot Chiappucci, Bugno, Zanini, Abduža-parov, Breukink, Colage, Fondriest in Furlan ter predvsem Adriano Baffi (šest zmag). Dirka, ki bo skupno dolga 1.420 km, se bo začela danes s startom v San Giuseppe Vesuvianu in ciljem v Pompeiu. Illycaffe najprej s Comersonom TRST - V nedeljo se je končal prvi del italijanske košarkarske Al lige. Drugi del se bo nadaljeval po tako imenovam »sistemu ure«, po katerem bodo ekipe igrale doma tri tekme z moštvi, ki ji sledijo na lestvici, in tri tekme na tujem z ekipami, ki so pred njo na lestvici. Tržaški Illy, ki je po prvem delu osvojil 12. mesto, bo na tujem igral proti Comersonu iz Siene, Pfi-zerju iz Reggio Calabrie in Madiganu iz Pistoie, doma pa proti Metasystemu iz Reggio Emilie, Panape-sci iz Montecatinija in Bucklerju iz Bologne. Spored Illyjevih tekem: 12.3. ob 18.30: Comerson -Illycaffe; 19.3. ob 18.30: Illycaffe - Madigan; 23.3. ob 20.30: Illycaffe - Panapesca; 26.3. ob 18.30: Pfizer - IllycaSe; 30.3. ob 20.30: Madigan - Illycaffe; 2.4. ob 18.30: Illycaffe - Buckler. Maršalova se zgleduje po Romingerju PARIZ (AFP) - Francoska kolesarka Catherine Maršal, svetovna prvakinja na dirkališčih iz leta 1990, bo 29. aprila poskušala postaviti nov svetovni rekord v vožnji na eno uro za ženske. Dosedanja nosilka rekordnega dosežka je njena rojakinja Jean-nie Longo. Maršalova bo rekordni dosežek, ki je 46.3527 kilometrov, napadla na dirkališču v Bor-deamcu, prav tam, kjer je Švicar Tony Rominger postavil rekord za moške. Športno sodelovanje med ZR Jugoslavijo in Rusijo BEOGRAD - Aleksander Bakočevič, predsednik Jugoslovanskega olimpijskega komiteja (JOK), in Vi-talij Georgijevič Smimov, podpredsednik MOK in predsednik OK Rusije, sta včeraj v Beogradu podpisala sporazum o športnem sodelovanju med ZR Jugoslavijo in Rusijo. Sporazum predvideva izmenjavo športnikov in strokovnjakov ter organizacijo skupnih akcij na športnem področju. Predsednik ruskega olimpijskega komiteja je ocenil, da gre za zgodovinski sporazum teh dveh športnih sil, in poudaril, da je prijateljstvo in .sodelovanje še večje, pa čeprav sta državi zmanjšani. Za Jugoslovane je bila vsekakor najbolj zanimiva njegova izjava, da je že skrajni čas, da se »plavi« vrnejo na mednarodna prizorišča in da bo to ruski olimpijski komite zahteval od MOK. V Beogradu poteka živa diplomat-sko-športna aktivnost, saj sta v slabih desetih dnevih Beograd obiskala tako predsednik kot podpredsednik MOK, kar najverjetneje nakazuje vrnitev vseh ekipnih športov v sistem mednarodnih tekmovanj. (M. M.) NOGOMET / POLFINALNI TEKMI ITALIJANSKEGA POKALA V Rimu že danes Lazio in Juventus Srečanje med Foggio in Parmo bo jutri Obe tekmi v neposrednem JV prenosu Danes in jutri bosta na poredu prvi polfinalni srečanji v italijanskem nogometnem pokalu. Kot v prvenstvu lahko tudi tu v finalu pride do dvoboja med Juventusom in Parmo. Turinčani bodo že danes zaposelni na olimpijskem stadionu v Rimu, kjer jih čaka nabrušeni Lazio, ki je v nedeljo z razpoloženim Casiraghijem nasul Fioren-tini kar osem golov. V taboru Lazia bi se tokrat zadovoljili tudi z manjšo bero golov, toda pričakovati je odločen juriš na Peruzzijeva vrata. Casiraghi zaradi kazni (pa tudi Signori, ki je poškjodovan) danes ne bo igral, kljub temu pa je ta nogometaš pred dre-višnjem srečanjem v središču pozornosti. Juventus ga je avgusta 1993 posodil Laziu za milijardo in pol lir, po končani letošnji sezoni pa naj bi v skladu z dogovorom Casiraghi prešel v solastništvo, vendar bi moral Lazio plačati še šest milijard. Rimljani skušajo zdaj to vsoto znižati, vendar glede na strelsko razpoloženost Casiraghija v zadnjem obdobju imajo za to kaj malo možnosti, še posebej zato, ker se je v igro spustil tudi Milan, ki je pripravljen odvezati mošnjiček. Pri Laziu računajo, da bo olimpijski stadion danes poln. Zadnja uspešna nastopa proti Borussii Dortmund in Fiorentini sta najbrž dovolj dobra reklama, poleg tega pa upajo, da bodo za 8. marec tribune napolnile tudi ženske, za katere so dali v prodajo 10 tisoč vstopnic po 10 tisoč lir. Pri Juventusu imajo nekaj težav s poškodbami. Roberto Baggio bo še vedno na klopi za rezervne igralce, po poškodbi pa bo od prve minute na igrišču Conte. Srečanje v Rimu se bo začelo ob 20.45, neposredno pa ga bo prenašala tudi državna TV mreža RAI na drugem programu. Drugo polfinalno srečanje bo na sporedu jutri (prav tako ob 20.45, neposredni prenos RAI 1) v Foggii, pomerila pa se bosta Foggia in Parma. Foggia ima precej težav s kaznovanimi nogometaši. Padalino, Caini in Bresciani zaradi kazni ne bodo mogli igrati, tako da bo trener Catuzzi namesto njih na igrišče poslal Bianchinija, Di Barija in Marazzino. Njegov tre- Casiraghi zaradi kazni drevi ne bo igral (Telefoto AP) nerski kolega pri Parmi Ne-vio Scala pa bi moral imeti na razpolago vse nogometaše, razen Di Chiare, ki je v nedeljo v Turinu dobil močan udarec v desno nogo in je zato njegov nastop jutri še vprašljiv. Parma in Foggia bosta povratno srečanje odigr3^ 12. aprila (sreda), medtefl1 ko se morata Juventus in Laziou še dogovoriti za tel' min tekme v TurinU’ Vsekakor pa bo na sporedu ali 11. (torek) ah 13. (Cetr( tek) aprila. Finalni tekffl1 bosta 8. in 13. junija. HOKEJ NA KOTALKAH / C LIGA Dober odpor Poleta prvemu Openci so prikazali letošnjo najboljšo igro in tesno izgubili Polet - Breganze 2:3 (0:0) POLETOVA STRELCA: Samo Kokorovec 1, Mitja Kokorovec 1. POLET: Biasizzo, Marinuzzi, Mitja, Moj-mir in Samo Kokorovec, Roselli, Russo, Rados, trener Mari. Proti vodilnemu moštvu Breganze so poletovci igrali eno boljših tekem tega prvenstva. 2e podatek, da so tokrat izgubili le z golom razlike, zgovorno kaže o napredku v igri našega moštva, ki je proti istemu nasprot- niku v prvem delu izgubil kar z 2:12. Poletovci so tokrat ubrali izključno obrabno taktiko in ves prvi polčas tudi odbili nasprotnikove napade. V drugem delu se je ponovila slika iz prvega, na sredini polčasa pa so gostje prvič zatresli mrežo poletovcev, takoj nato pa izid povečali na 2:0. Samo Kokorovec, ki je dosegel svoj prvi gol v hokejski karieri, je znižal izid na 1:2, dve minuti pred koncem pa je Mitja Kokorovec stanje celo izenačil. Gostje so se še z večjo vnemo vrgli v napad in dosegli zmagoviti zadetek le 20 sekund pred koncem srečanja. Za dobro igro je treba pohvaliti vse Boletove kotalkarje. Omeniti pa je treba tudi, da je sedaj vzdušje v ekipi po zamenjavi trenerja bolj sproščeno. Poletovci bodo v soboto igrali v Bologni proti ekipi Ferroviaria, ki je naše hokejiste premagal v Trstu brez boja, ker je zdravnik prišel z dvominutno zamudo... NOGOMET / PREGLED AMATERSKIH PRVENSTEV Kljub porazu Juventine doslej najuspešnejše kolo NOGOMET / AMATERSKE LIGjt Skoraj vse naše ekipe bodo danes igrale zaostala srečanja Priložnost za Sovodenjce, da povečajo prednost na lestvici - Na Proseku tri tekme dovalci. Z novima točkama bi tudi Primorje napravilo lep korak naprej na potl do obstanka v ligi. Pri tein naj omenimo, da bo danes proseško igrišče polno z3' sedeno. Poleg tekme član' ske ekipe Primorja s Tor-reanesejem bodo ob 19.0o mladinci Primorja igr3*1 zaostalo srečanje z Olim' pio, ob 21.00 pa bo CGS igral zaostalo tekmo 3. Ab z Beglianom. Le redkokdaj se pripeti da bi kar tri tekme igj3,1 na istem igrišču. Upati je le, da bo nogometašenj vreme naklonjeno, kaj*1 drugače proseško igrišce gotovo ne bo zmoglo ter Danes bodo v raznih amaterskih nogometnih figah odigrali večje število zaostalih tekem, ki so jih svoj čas preložili zaradi slabega vremena in blatnih igrišč. V 1. amaterski figi bodo igrale kar tri naše ekipe. Vodilne Sovodnje, ki bodo igrale doma proti predzadnjemu Pro Ro-mansu, imajo priložnost, da z zmago še povečajo svojo prednost pred zasle- Kaže, da pustno vzdušje ni pustilo nobenih posledic med slovenskimi ekipami, saj je bilo nedeljsko kolo najuspešnejše doslej. Naše ekipe so v desetih srečanjih zbrale kar 15 točk. Zal pa moramo tedenski pregled pričeti s porazom. Juventina (ocena 5) je namreč na domačih tleh, kjer je že trikrat izgubila, nezasluženo prepustila obe točki Sangior-gini, neposrednemu tekmecu v boju za napredovanje. Od vrha lestvice so Standrežci sedaj oddaljeni 3 točke. V 1. amaterski figi so vse štiri naše enajsterice zmagale, kot se je to že zgodilo 11. decembra lani v 13. kolu. Sovodnje (7+) so z minimalno razliko odpravile Villanovo. Igralec Tomizza je dosegel že četrti zadetek z bele točke, odkoder pa je tudi dvakrat zgrešil. Odkar se je pred tremi tekmami vrnil vezni igralec Ispiro so pri Zarji (7) zbrali kar 5 točk in take še vedno upajo na napredovanje. Na domači tekmi Vesne (6/7) pa se gledalci gotovo niso dolgočasili, saj so videli kar 7 zadetkov, kar je največ v letošnjem prvenstvu. Primorje (7/8) se je z drugo zaporedno zmago v gosteh oddaljilo od dna lestvice, saj ima sedaj za seboj tri ekipe. V 2. amaterski ligi pa je bil na vrsti der- bi med Gajo (5) in Krasom (7). Zmago so slavili gostje. Položaj na lestvici pa je še vedno zaskrbljujoč za obe ekipi. Tudi Primorec (7-) , ki je dosegel šesti zaporedni remi in osmi zaporedni pozitivni izid, še ni na varnem. V 3. amaterski figi pa prihajajo zelo vesele novice iz dolinske občine. Breg (8+) in Dolina (8) sta prvič letos oba slavila zmago. Pregled pa končujemo s petim porazom Doberdobcev (5) na domačih tleh. Mladosti v letošnjem prvenstvu zares ne gre. Statistični podatki: odigrana srečanja 10, od katerih en derbi; osvojene točke 15 (7 zmag, en remi, trije porazi); doseženi zadetki: 13; prejeti zadetki: 8; izključena: 2; 11-metrovke na razpolago 2, ena zgrešena. V prihodnjem kolu bo ponovno na sporedu derbi, tokrat v prvi amaterski figi med Vesno in Zarjo. Franko Lovriha (letnik 1965, na sliki Foto Kroma) je začel nogometno kariero pri Bregu, nato je eno leto igral v kategoriji najmlajših pri Triestini. Zaradi poškodbe kolena je dalj časa miroval, že dve leti pa igra v 3. amaterski figi pri Dolini. Kaj je pripomoglo, da ste v nedeljo ponovno zmagali? »Tudi v nedeljo smo igrali kot na prejšnjih tekmah. Tokrat smo bili morda bolj umirjeni in sproščeni ter predvsem bolj pazljivi, tako da je bila zmaga zaslužena.« Prvenstvo ste pričeli, z namenom, da izboljšate lansko uvrstitev, kar pa vam, kot kaže, ne bo uspelo. »Doslej so bili rezultati res skromni, vendar mislim, da smo predvajali boljšo igro kot nekatere druge ekipe. Na žalost pa smo na vsaki tekmi napravili neverjetne napake, kar je nasprotnik vedno uspešno izkoristil. Večkrat smo izgubili z minimalno razliko.« Katere pa so glavne razlike v primerjavi s prejšnjim letom? »Letos so nas zapustili vsi najboljši igralci in zato je ekipa predvsem glede igralskega kadra precej spremenjena.« Ob koncu pa še mnenje o Bregu. »Breg je štartal v prvenstvu v vlogi favorita, a se mu je na sredini prvenstva nekaj zataknilo. Sedaj je ponovno v dobri formi in mislim, da ima še nekaj možnosti za napredovanje. E.B. fiksnega števila tekem- . tem pa se poraja tud1 vprašanje, kako je spl0*1 mogla deželna nogometu® zveza tako ukrepati. Enako velja tudi za naša moštva v 2. AL: Kr35, Primorec in Gaja, ki b° morala poleg današnjeg3 igrati še eno zaostal0 srečanje, bodo skušali da-nes izkoristiti predno5 domačega terena j11 osvojiti prepotrebne točs za »rešitev«. V 3. AL bo Dolina gostovala v Pierisu. DANAŠNJI SPORED 1. amaterska liga V Sovodnjah: Sovodnr - Pro Romans; na Proseku Primorje - Torreanesei Reani Roiale: Reanes® Zarja. 2. amaterska liga V Repnu: Kras - Doimol v Trebčah: Primorec - P1® dimonte; na PadriC3*1' Gaja - Villesse. 3. amaterska figa V Pierisu: Pieris - D0*1 na. , Vse tekme se bod0 pričele ob 15. uri, srečaijr v Pierisu pa bo ob 19. uU' Namizni tenis / moško in zensko drugoligažko prvenstvo Po izenačenem boju poraz Krasa Activa Dekleta Krasa Corium po pričakovanju izgubila v Turinu Toda obe ekipi sta doslej v celoti izpolnili pričakovanja J^oska B2 liga ^ettuno :4 Garuti -rugia Bologna - Kras Activa Bole 2:0 (21:10, 21:15) Pex ‘ugia - Colja 2:0 (21:9, 21:15) Perut1111 " Milic 0:2 (7:21, 4:21) Ganiti ' Bole 2:0 (21:12. 21:14) MPo . : Milic 0:2 (11:21, 11:21) pg®81?1 - Colja 2:0 (21:15, 21:17) Meo '12 " Milič 0:2 (13:21, 12:21) G 81111 - Bole 0:2 (17:21, 17:21) /j111-Colja 2:0 (21:7, 21:16) st0v0Stvo Krasa Activa je na go-O11 y Bologni pri ekipi Net-$(r poživelo tesen poraz s 5:4. ^rup vtlVa )e nast°pil s svojim ligg^ategornikom Igorjem Mi-dezni •Lt' 71) in igralcema z in Id • lestvic Edijem Boletom je Colja. Pri gostiteljih pa ruti nfvla zamenjal branilec Ga-2arad' °^ri diskvalificiran tet«,'1 n6SPortnega nastopanja na 2ar j.s Eortitudom. Garuti je bil Usod 1 SVoie obrambne tehnike p0ra en za Krasove fante, zlasti za Boleta in Coljo. slild T?a mu ie zadal Krasov kapetan Igor Milič (na treti’if0t° ^roma) > ki jc'bil še dvakrat uspešen proti pro,. aisgornikoma Perugiu (št. 219) in Messiniju. Sfgg1 slednjemu je Edi Bole izenačil na 4:4. To igral nie )e bila pomembna zmaga krasovca proti stVjcu’ki je mnogo višje postavljen na jakostnih le-Ip0 . ab- V zadnjem dvoboju med branilcem in Ze[e^ni Coljo se je za Kras Activa prižgala še zadnjič obed 6 ’ da odnesejo domov zmago, ker je Colja v jji setih na začetku povedel, a je utrujenost nare-^ svoje. Prvenstvene točke so ostale v Bologni, dgjj Cer.Pa ta poraz v 12. krogu ne vpliva bistveno na stvp • / P0io2aj zgoniške ekipe. Vrstni red na prven-nil ellestvici se )e za Kras Activa le rahlo spreme-prv ^revisom si deli sedaj 4. in 5. mesto, do konca s ppnstva P3 so še tri tekme. V prihodnjem dvoboju izo^kv10 (18-3-) bi moral Kras Activa že nadoknaditi S?.11.6 točke. Bol(j 1121 di 12. kroga: Cear Ferrara - Fortitudo Max Ce §na 0:5, Duomo Folgore Treviso - Marostica Vi-V'VI'2- Bissuola Mestre - Quartiere 7 Padova 5:1. tutd S\41 reB P° I2- krogu: Bissuola Mestre 20, Forti-tiVa ° Max Bologna 18, Nettuno Bologna 14, Kras Ac-vgg1?.Guomo Folgore Treviso 10, Quartiere 7 Pado-'Zpf7arostica Vicenza 6, Cear Ferrara 2. ZENSKA _B LIGA L s® Torino - Kras Corium 5:1 Stuh j. " Bresciani 2:1 (21:4. 21:8); Sandigliano - (21.49 1:2 (21:9' 12:21, 10:21); Bruno - Rustja 2:0 Erun’ 2l:9^; Eoaldi - Stubelj 2:1 (21:23. 21:13. 21:16); 0 " Bresciani 2:0 (21:11, 21:11); Sandigliano - Rustja 2:0 (21:10, 21:19) Krasova drugoligaška ženska ekipa je proti tretjeu-vrščenem Polisportiva Dopolavoro Poste Torino naletela na trd oreh. Naša dekleta so v Turinu izgubila s 5:1, kar je popolnoma razumljivo. Domačinske so šle v boj za nove točke z dvema drugokategornicama, Donatello Bruno (št. 56) in Elisabetto Loaldi (št. 60) ter Sandiglianovo. Kras Corium so v Turinu predstavljale tretjekategornici Ivana Stubelj (št. 109) in Daša Bresciani (št. 130) ter Irena Rustja, ki je na deželnih lestvicah. Častno točko je za Kras Corium je v treh setih osvojila Ivana Stubelj proti Sandigliano-vi. Ivana kaže napredek iz tekme v tekmo. S tem je zabeležila svojo enajsto posamično zmago. Zelo dobro je igrala tudi proti močni Loaldijevi. V prvem setu je bila celo boljša od drugokategornice. Ostale mlajše Krasove igralke si v letošnjem močnem prvenstvu nabirajo izkušnje in doslej prav gotovo niso razočarale. Torino je z osmo zmago ohranil tretje mesto, Kras Corium pa šesto. Dve mesti pred njim je ekipa Car-dano al Čampo, ki jo bo Kras Corium gostil v prihodnjem krogu čez 14 dni. Ostali izidi 12. kroga: Cardano al Čampo - Grancia Pagliaera Lainate 5:2, Regaldi Novara - Cassa Rurale Villazzano 5:1, Sportverein Lana - Chiadino 0:5. Vrstni red po 12. krogu: Regaldi Novara 22, Chiadino 18, Polisportiva Dopolavoro Poste Toorino 16, Cardano al Čampo 14, Sportverein Lana 8, Kras Corium 4, Cassa Rurale Villazzano in Grancia Pagliera Lainate 2. JJ. MLADINSKA KOŠARKA / DEŽELNI MLADINCI Borovci ugnali Miljčane Cicibona po pričakovanju Trening tekma za Jadran Belozeleni tesno, a zasluženo (P. Rustja 39) Cicibona brez Giacominija - Š. Samec 32 TRŽAŠKA SKUPINA Bor Radenska - Intermuggia 90:85 (44:46) BOR: Požar 11 (2:4), M.Jogan 11 (5:6), VV.Sancin 3 (1:2), Uršič 12, Galeone, Rustja 39 (2:3), Del Monaco, S. Zuppin 14 (2:7); trener F.Sancin. PM 12:22. SON: 22. PON: Uršič (37). 3T: Rustja 3, Požar 1. INTERMUGGIA: Riaviz 23 (4:5), Mar-con 6 (2:2), Muiesan 4 (2:8), Jurinčič 12 (2:2), Tosiani, Sonzogno 40 (8:11), Pelu-so; trener Stefie. PM 18:28. SON: 15. 3T: Riaviz 5. Sodnika: Caracoglia in Scrascia (oba Ts). Borovci so po izenačeni tekmi pričakovano in povsem zasluženo pre-magah ekipo iz Milj. Naši so takoj začeli dobro in bili ves prvi polčas v rahlem vodstvu. Nato pa Rustji ni slo več od rok. Vseeno pa je nadaljeval z individualnimi akcijami, kar je bilo za naše usodno in so prvi del povsem zasluženo zaključili z minimalnim zaostankom. V drugem delu so borovci zaigrali nekoliko bolje v obrambi in uspešneje zaustavljali predvsem odličnega Riaviza (le dve točki v tem delu), povsem pa so pozabih na centra Sonzogna, ki je morda odigral življenjsko tekmo (kar 40 točk). Rustja in Zuppin pa sta le prevladala pod košema in tekma se je zaključila v korist belozelenih. Zmaga Bora ni bila nikoh v dvomu, kajti kljub slabši igri v napadu, so bili vrstniki iz Milj prešibki, da bi lahko resneje ogrozili zmago borovcev. Naj omenimo, da so Sancinovi varovanci igrali brez Valentija in Laplja, kar se je pod Rošema še kako poznalo. (Mat) Libertas - Cicibona 86:48 (45:21) LIBERTAS: Meriggioli, Cragnolin 4 (2:4), Zamboni 1 (1:2), Saralli, Sgubin, Giassi 5 (1:2), Franceschini 36 (6:20), Di Giacco, Mercadante 40 (6:13), Coslevaz; trener Tognon. PM 16:41. SON: 16. CICIBONA: Messini 25 (3:5), Colja, Gregorič 4, Veni 4 (0:1), Sartori, Kovač, Lipovec 11 (1:6), Korošic; trener V.Jogan. PM 4:12. SON: 27. PON: Gregorič (37), Korošic (39). Sodnika: De Lucia (Ts) in Jimenez (Madrid - Spa) Tudi proti poprečnemu Libertasa so cicibonaši doživeli visok poraz, treba pa je omeniti, da so mladinci Cicibone prvič letos nastopih brez Igorja Giacominija, ki običajno nosi največje breme in to se je po pričakovanju krepko občutilo. V začetku je našim še kar šlo od rok (2:6), Libertas pa se je kmalu prebudil ter s fizično močnim in visokim parom Franceschini - Mercadante (skupaj sta dosegla kar 76 točk od skupnih 86) najprej ujel naše in kaj kmalu tudi zanesljivo povedel (18:8 in 34:12). Pred iztekom polčasa je Savo Lipovec nekajkrat prelisičil nasprotnike in po prvih 20 minutah je razlika znašala 24 točk. V drugem polčasu je boljše zaigral Messini in vse do 36. minute razlika ni presegla 30 točk, v zadnjih minutah pa sta neutrudljiva nasprotnika tekmovala v tem, kdo bo večkrat zadel in ob koncu je razlika narasla na 38 točk. Nekaj več od ostalih je pokazal tudi Vasja Gregorič. (VJ) GORIŠKA SKUPINA Jadran TKB - Villesse 101:69 (56:17) JADRAN: M.Emili 8 (2:7 met za 2, -met za 3, 4:6 pm), Gobbo 3 (1:2, 0:1,1:2), Samec 32 (10:16, 4:6, 0:2), Grbec 12 (3:4, 1:5, 3:4), Križman 20 (8:15, 0:1, 4:9), Koren 14 (7:7, -, -), Pro 7 (2:4,1:2, -), Kafol 8 (2:5,1:2,1:2), trener Vatovec. Met za 2T 35:60; met za 3T 7:17; skupno 42:77; PM 13:25; SON: 9; 3T: Samec 4, Grbec 1, Kafol 1, Pro 1. Jadranovci so brez vsakršne težave premostih še predzadnjo oviro v regularnem delu prvenstva. Predvsem z odličnim prvim polčasom so več kot zanesljivo premagali Villesse. V tem delu so naši košarkarji igrali zelo zbrano in že po dveh minutah so brez zgrešenega meta vodih s 14:2. Posebno pa so prevladovali pod košema, kjer se je izkazal predvsem »mali« Marko Emili z 8 skoki. Po dragi strani pa se je »visoki« Stefan Samec razigral v napadu, saj je bil nezgrešljiv pri metu za tri točke (4:4). 2e po prvem polčasu so jadranovci vodih skoraj s 40 točkami razlike (56:17) in že tedaj je bilo jasno, da je tekme konec. Trener Vatovec je tako dal vsem možnost igranja in prav vsi so se tudi vpisali med strelce. Omenili bi še Rodneya Korena, ki je imel kar 7:7 pri metu za dve točki. Do konca tega dela preostaja jadranov-cem še derbi s Kontovelom, nakar bodo konec meseca nastopih na deželnem finalu v Gorici. (Kaf) KOŠARKA / V PRVENSTVU »PROPAGANDE« Uspešna nastopa Doma in Bora A Ostale naše peterke izgubile DA Bor Edi Auto A - Libertas A od prve minute do zadnjega smF pričakovano popust Propaganda laror,? P0 Goriziana -Pobsportr ^8Q Isonzo 55:41 (36:24) Grm,« ' E'SNj 4> Klanjšček 5 (1:2), ^ GerSolet 3 (1:4), r rn.nV G°lob 14, Paradho, Radikon AWi«°?UCC?li8(2:6)-Zulian6, «scia Spacal 2. PON: Figelj (6. "t^=2£?'G™(v7' vice P^^bni tekmi za vrh lest-saL' ° (lornovci zasluzeno prema-obica,n°nVrStnik.e 12 Tržiča. Kot branj i1’ s° naSi začeli precej nez-sem ’ ^ J® bilo razvidno predv-Zsrp«0TcuPaBu 2 vebkim številom Zaisror r?etov- Nekoliko bolje so izS V <^ugi Cetrtini, kjer se je domr, Pfedvsem Golob in tako so z 12 zultatu 40:17. Gostje so nato rea-vendar nekoliko znižali razliko, tisssesafii firo Zuliana. (Semohc) 83:65 (50:38) BOR: Kafol 8 (2:2), Floridan 4, Gaburro 8 (2:4), Stokelj 17 (9:9), Košuta 3 (1:4), Krniec 4, Tolentino 12, Bettiolo 2, Lovriha 18 (2:23), Romano 5 (1:2). TRENER: Krečič. PM: 17:24. PON: Bettiolo in Romano. Borovci so v šestem kolu prvenstva propaganda dobih svetoivan-ski derbi z Libertasom. Naši so po slabem začetku zaostanek nadok-nadili in ob polčasu povedli za 12 točk.V nadaljevanju so nasprotniku skušah zaostanek znižati, toda takrat je Gerardo Tolentino z osmimi zaporednimi točkami praktično sam spravil borovce v mirnejše vode. Ti so v zadnji četrtini obdržah prednost in zasluženo slavili. (Niko) Ferroviario - Bor B Autocarozze-ria Klinec 86:22 (43:14) BOR: Mirčeta, Pison 2, Kodrič 2, Miloševič 2 (2:2), Premra 6, Pitacco 6, Družina, Sadlowski 4. TRENER: Canciani. Proti vrstnikom Ferroviaria je Borova B ekipa doživela visok poraz. Nasprotniki so bili v vseh elementih mnogo boljši in so vodih od prve minute do zadnjega nikovega žvižga, o čemer pričajo tudi izidi posameznih četrtin (27:8, 16:6, 21:4, 22:4). Kljub porazu je treba borovce pohvaliti za borbenost. (Niko) Jadran - Poggi B asket 30:102 (10:65) JADRAN: Guštin 6, Peric, Grilanc 2, Piccini 10 (0:5), Švab 8, Fer-luga 4, Pavat, Vidah, Jevnikar, Berdon, Zugna; trener Vremec. Tekma je bila zelo enosmerna, jadranovci pa so srečanje začeli dokaj preplašeno, tako da so v prvem polčasu dosegli le deset točk V nadaljevanju so zaigrali precej boljše, tako da jih lahko za igro v dragem polčasu, kljub visokemu porazu, pohvalimo. (M. Guštin) Sokol - Intermuggia 85:92 (50:50) SOKOL: Sosič, Rogelja 1 (1:2), Šušteršič 19 (5:6), Rebula 12 (6:14), Cemjava, Doglia 28 (8:4), Semec 4, Nabeigoj 15 (1:2), Emili, Bogateč 4, Bukavec, Hrovatin 2. Nabrežinska peterka je zapravila res lepo priložnost, da bi dohitela na lestvici Intermuggio. Domačini so bih enakovredni gostom vse do srede drugega polčasa, ko so ne- pričakovano popustih in dopustih Miljcanom, da so povedli kar za 14 točk (72:86). V zadnjih minutah pa so mladi Nabrežinci z Doglio na čelu vseeno skušali nadoknaditi velik zaostanek, a jim je žal uspelo samo zmanjšati razliko na 7 točk. Do omenjenega »black-outa« sredi drugega polčasa pa so domačini igrah zadovoljivo, še zlasti pa je bil uspešen Tomaž Nabergoj. (A. T.) MMB ASKET TURNIR OBERSNEL Intermuggia - Bor 23:38 BOR: Oblak, Kralj 19 (1:2), Co-retti 2, B. Jogan, Slavec 4, Filincer-ri, Kemperle, Novak, Furlani 2, Udovič, Kneipp 10, Ferluga, Rebula 1 (1:2); Vaditelj: M. Jogan. Borovi minikošarkarji so proti Intermuggi odigrali solidno tekmo in povsem zasluženo zmagali. Prve tri četrtine so bile povsem izenačene, kajti plavi so imeli na velikem igrišču telovadnice Pacco velike težave pri zaključevanju na koš in pri podajah s soigralcem. V zadnji četrtini pa so naši prevzeti pobudo in z delnim izidom 17:4 zasluženo zmagali. Poleg Kralja zaslužita pohvalo še Jan Rebula in Marko Novak. (M. Jogan) Obvestila ZIMSKI POHOD NA SNEŽNIK Planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice prireja zimski pohod na Snežnik in sicer v soboto, 11. in nedeljo, 12. t.m. Člani Slovenskega planinskega društva Trst se bomo udeležili pohoda v nedeljo, 12. marca z odhodom ob 7. uri izpred vaškega spomenika v Bazovici. SPD GORICA obvešča, da sprejemajo prijave za društveno tekmovanje v veleslalomu, ki bo v nedeljo, 12. marca, na Trbižu, na sedežu društva danes in v četrtek od 19. do 20. ure, jutri pa od 11. do 12. ure. Na razpolago je Se nekaj mest na avtobusu. Prijave so možne samo na sedežu društva. TPK SIRENA sporoča, da je tajništvo na razpolago članom vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 20. ure. Tel. St. 422696. SK BRDINA obvešča, da je vpisovanje za avtobusni izlet v Trbiž, ki bo v nedeljo. 19. L m., v ponedeljek od 19. do 21. ure na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah. JAMARSKI ODSEK SPDTrst in Jamarski klub Boljunec priredita jutri, 9. t. m., ob 19. uri v prostorih pizzerije »Amico« v Materiji večer z diapozitivi na temo »Vodne jame v Matarskem podolju«. Vstop prost. šahovska komisija zssdi vsbi vse Šahiste na 11. zamejsko Šahovsko prvenstvo ZSSDI, veljavno za 7. memorial Zlatka Jelinčiča. Prvenstvo se bo začelo v nedeljo, 12. t. m., ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, H. nad.). Vpisovanje tik pred pričetkom turnirja. NOVICE Za Cantonajem tudi Inče pred sodišče LONDON (dpa) - Po francoskem nogometašu Eriču Cantonaju bo moral pred sodišče zaradi fizičnega napada na gledalca tudi njegov klubski kolega pri Manchester Unitedu Paul Inče. Sedemindvajsetletni angleški reprezentant očitke, da se je fizično spopadel z gledalci na tekmi proti Crystal Palaču, zanika.Ince, pred časom tudi kapetan državne reprezentance, še ni bil prijavljen angleški nogometni zvezi, sedaj pa primer želijo raziskati tudi nogometni funkcionarji. »Spremljali bomo policijsko preiskavo in vključili tudi naše pravnike,« je zagotovil predstavnik zveze. Povsem drugačnega mnenja pa so pri Manchestru. Trener in manager Alex Ferguson meni, da je zveza reagirala prepozno in klub pustila na cedilu. »Če bi zveza primer raziskala prej, morda sploh ne bi prišel pred sodišče,« pravi Ferguson. Sedaj je veliko odvisno tudi od sodišča in prav možno je, da Inča čaka enaka usoda kot Cantonaja, ki mu je angleška zveza prepovedala igrati do 30. septembra, kazen pa je potrdila tudi FIFA. Inče je že tretji nogometaš v Angliji, ki ga je policija prijavila zaradi fizičnega obračunavanja. Poleg Cantonaja in Inča je bil prijavljen tudi igralec FC Chelseaja in reprezentance Dennis Wise, ki ga je sodišče spoznalo za krivega, da je pretepel taksista in poškodoval njegovo vozilo. Kazen bo izrečena 13. marca, nogometašu pa grozi celo zaporna kazen. Petdesetletnica Crvene zvezde BEOGRAD - Športno društvo Crvena zvezda je pretekli konec tedna v Beogradu proslavilo 50-letnico obstoja. S slovesnostjo v Centru Sava, izdajo ekskluzivne monografije in drugimi aktivnostmi so proslavili obletnico tega športnega kolektiva, za katerega je Juan Antonio Samaranch pred nedavnim dejal: »Za Evropo in svet je Crvena zvezda zgodovinsko športno društvo.« V letu jubileja »rdeče-beh« načrtujejo še posebej svečano slovesnost 29. maja, na dan, ko so nogometaši Crvene zvezde osvojili evropski pokal državnih prvakov. Načrtujejo, da bo takrat na Maraka-no prišlo 100.000 navijačev, M bodo svoje ljubljence lahko videli na tekmi proti madriskemu Realu, Bo-russiji iz Dortmunda, Bayemu iz Miinchna ali Manchester Unitedu, odvisno pač od dogovora. (M. M.) Mary Joe Femandez zmagala v Indian VVellsu DNDIAN VVELLS (dpa) - Američanka Mary Joe Fer-nandez je zmagovalka mednarodnega ženskega teniškega turnirja WTA v Indian VVellsu z nagradnim skladom 430.000 dolarjev. Femandezova je v finalu premagala Belorusinjo Natašo Zverovo s 6:4 in 6:3 in za 5. turnirsko zmago v karieri dobila 79.000 dolarjev. Carios premagal Alberta INDIAN VVELLS (STA/AFP) - Vi. krogu mednarodnega moškega ATP teniškega turnirja v Indian VVellsu z nagradnim skladom 1.8 milijona dolarjev je v španskem dvoboju Carlos Costa premagal rojaka z enakim priimkom Alberta. Izidi 1. kroga: Carlos Costa (Spa) -Alberto Costa (Spa) 6:3, 6:3; Jonas Bjorkman (Sve) -Karel Novaček (Ceš) 7:5, 6:2; Horst Skoff (Avt) - Andrej Česnokov (Rus) 7:5, 6:3; David VVheaton (ZDA) -Cedric Pioline (Fra) 6:3, 6:1; Andrea Gaudenzi (Ita) -Richard Fromberg (Avs) 2:6, 6:2, 7:6 (7:2); Amaud Boetsch (Fra) - Adam Peterson (ZDA) 6:1,6:2. Izidi in vrstni red v NHL NEW YORK - Rezultati ponedeljkovih tekem v severnoameriški profesionalni hokejski ligi: N.Y. Rangers -Ottavra 4:3, Quebec - New Jersey 6:3, Dallas - Los Angeles 8:2, Vancouver - Detroit 2:5, vrstni red: vzhodna konferenca - severovzhodna divizija: Quebec 33, Pittsburgh 32, Boston 26, Buffalo 22, Hartford 19, Montreal 18, Ottavva 9, atlantska divizija: N.Y. Rangers 27, Philadelphia 21, Tampa Bay 20, New Jersey 20, N.Y. Islanders 19, Florida 17, VVashington 17; zahodna konferenca - centralna divizija: Chicago 29, Detroit 29, St Louis 25, Toronto 23, Dallas 21, VVinnipeg 19; pacifiška divizija: Calgary 24, San Jose 20, Vancouver 19, Edmonton 18, Los Angeles 14, Anaheim 13 Zmaga šahistov SŠZ Celovec CELOVEC - Uspešen nastop prvega moštva Slovenske športne zveze/Carimpex je v koroškem šahovskem prvenstvu. Slovenski šahisti so v tretjem kolu končnice v 1. razredu-vzhod premagali ekipo ESV/SCA Šentvid s 4; 5:3, 5 in so tretji. Zmagali so tokrat Vinko Cuderman, Arnold Hattenbeiger, Rupert Reichmann in Ivko Ferm, remiziral pa je Silvo Kovač. V 2. razredu je SSK »Obir« iz Železne Kaple (brez škofjeloškega legionarja Dušana Jokoviča) premagal Grabštanj 5:3 in je še naprej drugi na lestvici. (I.L.) Dunja Lukan že drugič deželna prvakinja v hitrem šahu BEKSTANJ - Mlada šahistka Slovenske športne zveze Dunja Lukan je na deželnem prvenstvu v hitrem šahu (30 minut) v nedeljo v Ločah ob Baškem jezeru že drugič osvojila naslov deželne prvakinje pri dekletih do 18 let. S štirimi točki iz petih partij (švicarski sistem) je bila najboljša v skupini fentov in deklet do 18 let. Dobro 3. mesto je zasedel Marko Gallob (Bekštanj). Poraz odbojkarjev ŠK Dob CELOVEC/ENNS - Konec sanj o nastopu v finalnem tekmovanju za odbojkarje SK Dob. .Varovanci treneja Goloba so v gosteh gladko izgubili proti Ennsu z 0:3 in tako zapravili zadnjo možnost za uvrstitev med prvi dve ekipi, ki bi pomenila kvalifikacijo za nastop v finalnem delu prvenstva. (I.L.) Vrstni red: 1. SVS Transver Dunaj 25 (21:6), 2. Union Enns 25 (21:7), 3. WAT/ATV VViener Neustadt 18 (18:15), 4. SK Dob 18 (13:15), 5. Hypo Celovec 8,6. Gleisdorf 7. SMUČANJE /SMUK V ASPNU 0 veljavnosti prekinjene tekme bo FIS sklepal danes JADRANJE / AMERICAN CUP One Australia bo ostala na dnu Od »vesoljske« tehnologije so zahtevali preveč - Jadrnice neke vrste dirkalniki MUNCHEN, DUNAJ (dpa/APA) - Mednarodna smučarska zveza (FIS) bo danes odločala o veljavnosti v nedeljo prekinjenega moškega smuka v Aspnu (ZDA). Švica, Velika Britanija in Francija so se pritožile na odločitev, da tekma velja in kaj lahko se zgodi, da bo tekma odpovedana, podobno kot se je lani zgodilo z ženskim superveleslalomom v Altenmarktu. Večina izmed 17 elanov predsedstva FIS se je že izjasnila o spornem primeru, je potrdila ena izmed predstavnic FIS za stike z javnostjo, vendar pa še ni jasno, kakšno je njihovo stališče. V nedeljo zvečer je bila tekma v Aspnu (ZDA) zaradi neregularnih razmer na progi prekinjena po 31 tekmo- valcih, po odločitvi žirije pa so rezultati vseeno obveljali. Zmagal je Američan A. J. Kitt, predsedstvo FIS pa se mora po anketi po telefaksu naknadno odločiti o spornem primeru. Čeprav ni dobila uradnega ugovora, pa bo FIS morala odločati tudi o opremi italijanskih smukačev, ki imajo po novem posebne ščitnike za hrbet. Po izjavah iz italijanskega tabora naj bi bila dodatna oprema namenjena le varovanju hrbta in ledvic, v drugih taborih pa so mnenja, da Italijani z novo opremo pridobivajo le dragocene stotinke na progi. Dokončna odločitev o opremi Italijanov bo znana najverjetneje na zasedanju na finalu svetovnega pokala v Bormiu. SAN DIEGO - »Jadrnice, izdelane za Ame-rica‘s cup, so neke vrste dirkalniki. Star rek pravi, da je najboljši dirkalnik tisti, ki razpade takoj, ko prevozi ciljno črto. No, tu in tam se to zgodi že pred tem...« Te besede Nemca Heinerja Mel-dnerja, ki je zadolžen za tehnologojo pri Americi 111, ponazarjajo, kako daleč je konstruktorje pripeljala želja po osvojitvi slovite »ročke brez dna«. Lastnik ladjedelnice, ki je zgradila One Au-stralio, John McConaghy je dejal, da je zaradi zahtev, ki jih pogojuje tekmovanje, in razmer, v katerih so jadrali v nedeljo, vselej možno pričakovati vrsto okvar. Popravila naj ne bi presegala zmožnosti vzdrževalne ekipe na kopnem, medtem ko konstruktorji prelome jadrnic »načeloma« izključujejo. Drugače je pri konstrukciji jadrnic za regato okoli sveta FVhitbread. Tam morajo plovilom zagotoviti izjemno trdnost, saj veljajo razmere, kakršne so bile na regatnem polju pred San Diegom, v južnih morjih za povsem običajne. Ne nazadnje so jadrnice razredov VVhifbread 60 in Maxi izdelane tudi tako, da se v primeru nesreče dalj časa obdržijo na površju. Torej povsem drugačne zahteve kot v regatah match race, kjer je vse podrejeno le doseganju hitro- sti v optimalnih pogojih, kakršni naj bi na regatnem polju prevladovali večino tekmovalnih dni. Na dno je z One Au-stralio poleg jambora in ostale dragocene opreme odšlo tudi od 11 od 35 tekmovalnih jader in Avstralci so se zavzemali za to, da bi vsaj del opreme z jamborom vred potegnili z morskega dna. Tedaj se je oglasil vodilni konstruktor jadrnic pri Bruce Farru Ross Bovvler in Avstralce »potolažil«, da je jadrnica zadela dno s hitrostjo 12 vozlov in je vsakršno dviganje opreme nesmiselno. Ekipa One Australie je tako že začela opremljati svojo drugo, starejšo jadrnico, s katero se namerava že danes pojaviti na regatnem polju. Glavni opremljevalec je seveda John Mc Conaghy, vprašanje je le, na čigave stroške pošilja z letalom dragoceno opremo v San Diego. Do konca četrtega kroga čakajo One Australio še dvoboji s Sydneyem '95 in Tag Heuerjem, težave pa imajo seveda z jadri, zato so na organizatorje že naslovili prošnjo, naj jim kljub pravilom dovolijo nadomestiti izgubljena jadra. Odločitev o tem bo znana v naslednjih 48 urah. Ob nesreči One Australie se poraja kup vprašanj, predvsem pa letijo pritožbe na rovaš organizatorjev. V zvezi s tem je Meldner dej ah »Kadar se oglasijo naj' pogumnejši, je skrajni čas da prisluhneš.« Vodja tekmovanja Pat Healy ni bil tega mnenja. Stal je skoraj dva kilometra daleč od mesta, kjer je potekal dvoboj One Australie in New Zealanda. Pri Healyju je vetromer kazal hitrost 15.89 vozla-Dejal je: »Razmere Se zdaleč niso opravičevale prekinitve tekmovanja.« Kakorkoli že, dogodek je na srečo minil brez človeških žrtev, v prihodnje pa bodo znova razglabljali o nekaj let starem Meldne-rjevem predlogu, da bi jadrnice opremili 6 splavi na stisnjen zrak, ki bi preprečil njihovo potopitev. Cena za 45 kilogramov težke splave je 10 tisoč dolarjev.«to je prava malenkost v primerjavi s ceno jadra, ki lahko stane tudi 60 tisoč dolarjev. Rezultati - izzivalci: New Zealand - Rioja de Espana 1:0 (+1:15), France 111 - One Australia 1:0 (One Australia ni startala), Heuer Challenge - Sydney 95 1:0 (+ 5:50); branilci: Young America - America 111 1:0 (+4:35). Vrstni red - izzivalci: 1-New Zealand 60, 2. Tag Heuer 44, 3. One Australia 43, 4. Nip' pon Challenge 23, 5. France 111 20, 6. Rioja de Espana 14, 7- Sydney 95 13; branilci: 1. Young America 39, 2. Starš & Stripes 32, 3. America 111 21. (JuM) NBA / TOKRAT LE TRI TEKME Tim Hardaway pokopal Supersonicse v Seattlu Bullsi spet zmagali Playmaker Warriorsov dosegel 31 točk Chicago (Kukoč 15) boljši od Portlanda O TEM SO GOVORILI NA ZASEDANJU IAFB V nogometu se ponovno obetajo spremembe pravil ZURICH (STA) - CHICAGO - Košarkarji Chicago Bulls so po daljšem času spet izenačili razmerje zmag in porazov. Proti Portland Blazers so potrdili, da so pred lastnim občinstvom težko ranljivi, saj so doma nepremagani že od 24. januarja dalje. Proti Blazerjem so Bullsi prikazali zelo učinkovito obrambo, o čemer pričajo zelo skromni odstotki pri metu nasprotnikov (38% za 2 in 22% za 3). V napadu so kot običajno levji delež točk zabeležili Pippen, Kukoč in BJ Armstrong, novi nakup Otis Thorpe pa je bil »top scorer« Portlanda, kjer je močno razočaral James Robinson (na sliki v boju z nasprotnikom Lon-gleyem) . Do velikega presenečenja je prišlo v Seattlu, kjer so nizkouvrščeni VVarriorsi spotaknili ambiciozne Supersonicse. Junak tekme je bil Tim Har-daway, ki je dal 31 točk, minuto pred koncem pa je dosegel tudi odločilno trojko. PONEDELJKOVI IZIDI: Chicago - Portland 103:83 (Armstrong 27, Kukoč in Pippen po 15; Thorpe 21, Kersey 14, Strickland 12); Seattle - Golden State 103:106 (Schrempf 23, T.Hardaway 31); Gippers -Minnesota 101:88. (VJ) Nova pravila za menjave, poenostavitev pravil pri prepovedanem položaju in prekrških ter testi z minuto odmora so bile glavne teme letošnjega sobotnega zasedanja International Football Associa-tion Board (IAFB) v Turnberryju (Škotska), so sporočili z Mednarodne- nogometne zveze (FIFA). Na zasedanju IAFB so sodelovale nogometne zveze Anglije. Škotske, VValesa in Severne Irske ter predstavniki FIFA. Lani določena menjava 2+1 (2 igralca in vratar) je opuščena. Namesto tega bo vsako moštvo lahko zamenjalo 3 iz- med 5 igralcev, ki sedijo na rezervni klopi, ne glede na na to, na katerem mestu igrajo. Ponovno se je Board odločil za uvedbo pasivnega prepovedanega položaja. Sodniki bodo piskali »offside« le še aktivnim igralcem, ne pa tudi tistim, ki v prepovedanem po-ložajo so, v igri pa aktivno ne so-deljujejo. Poenostavljeno je bilo tudi pravilo XII, ki opisuje načine prekrškov. Pri tem se je Board držal navodil FIFA. Dodatno bodo morali »možje v črnefli« po navodilih Boarda piskati prekršek tudi pri vsakem dotiku nasprotnega igralca pred kontaktom z žogo. Board je zavrnil tudi vsakršno reklamo in simbole na nogometnem igrišču in njegovih delih (golu, kotnih zastavicah, mrežah in travi). Prepovedane so tudi vsakršne televizijske kamere znotraj mreže gola. Moštvom priporočajo označitev tehnične cone, iz katere trener daje moštvu navodila za igro. Sprejete odločitve bodo začele veljati 1. julija letos. Nogometne zveze, ki bodo takrat še igrale tekoče prvenstvo, lahko z uvedbo sprememb počakajo do nove sezone. Veliko časa je bilo na zasedanju v Turnberryju posveče- no tudi minuti odmora. Board je dovolil FIFA, da v nacionalnih prvenstvih izvaja teste. Hkrati sta se obe strani seznanili tudi z rezultati nekaterih testov, ki trenutno potekajo (Kick-in). Največ kritike pa je bilo izrečene na račun uporabe videoposnetkov za korekturo sodniškeih odločitev. Po mnenju Boarda se takšni posnetki lahko uporabljajo le pri ocenjevanju disciplinskih prekrškov, nikakor pa ne sme]0 spreminjati dejstev na igrišču in spreminjati sodniških odločitev. Board se bo ponovno sestal 9-marca prihodnje let° na Severnem Irskem- TENIS / V ISKANJU MONIKE SELEŠ Zenskemu tenisu brez velikih zvezdnic grozi globoka kriza Odločilno vlogo bi morda lahko odigrala Martina Navratilova shr!fe^ odprtim prven-HeV m ^vstralije smo spet u ?8a Pogrešali. Tisto rle- tia L 6 na začetku desetle-d P^Pddlivo obvladovalo Tict v Flinders Parku, ci ki je med udar- dvr>a ® as vzdihovalo in z OCnim backhandnm in v a glaS vzdihovalo in z točnim backhandom in na °r0Cnim forehandom bSeriHtaiCespravlialov§10' ^ identifikacijske krize. Iniski^k81110 najbolj ^62' žericV*eniSa vse^ Casov- Da, not! Ltenis danes obupno fcbuje Moniko Seleš, boLeMvnika Seleš ie nai" teni ' bar se Je Zenskemu Stefflr28,0!110 P° P°iavu Zor le .Generalni spon-‘lova ■ id Podaljšal sode-tpn^i 3 s svetovno žensko ZEnrik0 dno®)0- neskončna se in i3 ^^dine Navratilove iin u3 končala s poslovil-’ >>Harley-Davidson« vtf-son qZ newyorskega Madi-^fiuare Gardna in pri s,e že nekoliko živčno valet,3 °’ bi ponovitev ri-a Graf - Seleš obnovilo StSetiev'sponz<> Karizma Monike Seleš dnn 'i’idka Seleš je bila ve-povsod vrhunska K^ca in oseba, ki se je 2v s talentom za bizarno in , otoško obnašanje. Bila silfenski Andre Agassi. Nose / naiboli kričeče drese, oraj na vsakem turnirju ^ Siam poprih z„ no n ?bbkovano in obarva-kario Cesk° in na začetku re med gledalce metala dvnkCa' to preden se je 5,°] sPloh ŽiCel! Kot da Pienrin Vsakic popolnoma je iL0?113 v zmago. Potem filt f 3 govoriti o karieri WoSe.igralke v Holly-cnp u ln po shizofreni- PaichejaatetntatU-PUenteria tuml: 1 ’ 30' apnla 1993, na v Hamburgu, miste- vij2Tfaiziavnegaži- klo3a2n6letal991'koie bourm^ P0 zmagah v Mel-VVirnm ? Parizu izpustila ^don, je mno£ niso Kdaj bo Monika Seleš sklicala tiskovno konferenco in oznanila, da se vraCa? razumeli. Se posebej potem, ko je septembra osvojila tudi New York in bi z morebitno vvimbledonsko zmago osvojila klasični Grand Siam. Toda zadnja, 19-me-seCna Monikina odsotnost je mnogo bolj zakrbljujoCa. Katera namesto Monike? Mary Pierce se po lanski zmagi v polfinalu Roland Garrosa proti Grafovi in po letošnjem zmagoslavju v Melbournu razvija v resnično zvezdo, toda že finale februarskega dvoranskega prvenstva Pariza (prvi nastop Grafove v sezoni 1995), je pokazalo, da je Steffi Graf v polni formi posebna zgodba v ženskem tenisu, v kateri ni prostora niti za Pire-covo niti Sanchezovo. Tudi osebni potop v droge in hitri dvig iz drog Jennfier Ca- priati je bil lani dobra zgodba. In morda pojava Čudežnega otroka Martine Hingis. Toda, Ce so Hingisovo poimenovali čudežni otrok, potem je bila Monika Seleš pri štirinajstih nekaj še ne-doživetega, nekaj neponovljivega in nekaj popolnoma nezemeljskega. Spet Monika In spet Monika. V najno-vejsem VVTA-jevem vodiču med igralkami jo še vedno predstavljajo, stlačeno med Petro Schvvarz-Ritter in Adriano Serra-Zanetti. Prvi turnir za Grand Siam je leta 1990 osvojila v Parizu in bila solidna do konca sezone. Potem se je začelo: 1991 -zmaga na Australian Open, zmaga na Roland Garrosu, nenastopanje v VVimble-donu, zmaga na US Open; 1992 - zmaga na Australian Open, zmaga na Roland Garrosu, finale v VVimble-donu, zmaga na US Open; 1993 - zmaga na Australian Open in nekaj turnirskih zmag. In potem atentat. In en sam stavek za leto 1994 v WTA - jevem vodicu: Ni nastopala. In izjava Martine Navratilove na zadnji tiskovni konferenci pred odhodom iz teniških igrišC: »Težko bi rekla, da sem najboljša tenisačica vseh Časov. Spomnite se Margaret Co-urt, Maureen Connolly in Steffi Graf. Toda najbrž bi nas vse zasenčila Monika Seleš. Njen tenis v sezonah '91 in '92 je bil najboljši.« Bo ali ne bo? Pri WTA-ju sploh ne vedo kaj naj storijo. Čakajo in upajo, da bo v uradu, v floridskem St. Petersburgu zazvonil telefon in da bo Mo- nika rekla: »Organizirajte tiskovno konferenco. VraCam se.« Toda izvršilna funkcionarka pri WTA-ju, Anne Person VVorcester, je zelo skeptična: »Predstavljajte si, da vas nekdo zabode v pisarni. Prav to se je zgodilo Moniki. Norec jo je zabodel v njeni pisarni.« Igralke se z Moniko ne ubadajo preveC, Čeprav je morda njihova dolgoročna eksistenca odvisna prav od Monikine vrnitve. Ob nena-stopanju Seleševe in vse večkrat poškodvani Grafovi imajo na turnirjih vsaj teoretične možnosti za zmago. V obdobju rivalstva Graf - Seleš teorija sploh ni obstajala. Najbolj verodostojna osebnost v Zenskem tenisu, Bud Collins (dolgoletni poročevalec Časnika Boston Globe in TV komentator, specialist za ženski tenis kot pri nas Aco Pasternjak) je vse bolj prepričan, da se bo Monika vrnila: »Ljudje, ki živijo v Sarasoti in poznajo Moniko, so mi povedali, da je telesno odlično pripravljena. Tudi ko sem jo videl nazadnje, 17. decembra 1993, je izgledala v polni ži-vljenski formi, kajti za njo je bil nekajtedenski program trdih treningov z ameriškim atietskim olimpijskim trenerjem Bobom Kerseejem.« Vprašanja glede Monike Seleš se bodo postavljala, dokler ne bo spregovorila Monika sama. V odločnejšo akcijo bi vsekakor morala stopiti Martina Navratilova, nova predsednica »WTA Toni Player‘s Association«. Dejstvo je namreč, da je dal tenis Moniki SeleS veliko in da je tudi Monika Seleš tenisu dala veliko. Pravzaprav sta bila odlična poslovna partnerja, dokler ni 30. aprila 1993 Guenter Parohe potegnil noža. Zato je žalostna že sama misel, da bi neki nemški niče uničili eno najbolj bleščečih športnih poti in posredno ogrozil celo ves ženski tenis. Jaka Lucu KOŠARKA / KORACEV POKAL V Milanu prva finalna tekma Sfefanel - Alba Tanjević-Pešić: obračun starih prijateljev - Nemci zelo nevarni MILAN - Drevi bo v Milanu prvo finalno srečanje Koračevega pokala med ()omačim Ste-fanelom in berlinsko Albo. Povratna tekma pa bo v Berlinu, 15. t.m. Na tem finalu si bosta stala nasproti trenerja TanjeviC in Pesič, ki sta pred leti uspeSno vodila sarajevsko Bosno, nato pa nadaljevala prav tako uspeSno v tujini, v Italiji oz. Nemčiji. »Močno si želimo zmago: za klub, za ekipo, zame in za nase bodoCe nastope v prvenstvu,« je dejal Boša Tanjevič, ki pa ima pred današnjim srečanjem dokajšnje težave s postavo. Gentile si je poškodoval roko, Pessina pa je zbolel za gripo. Poleg tega bo milansko moštvo igralo samo z enim tujcem (Bodirogo), ker so Američana Walterja Scotta Palmerja prepozno registrirali za evropski pokal. »Berlinska ekipa igra zelo dobro. Razpolaga z odličnim organizatorjem igre, to je z Rodlom, ki je visok 2 metra in ki se je košarkarkarsko izoblikoval v ZDA. Tudi na poziciji zunanjih igralcev so Nemci izredno nevarni. Alba ima pod košem AlibegoviCa, ki odlično prodira in je tudi zelo točen pri metu z razdalje. Visoki Belinke pa gara pod košema in je za vso ekipo neprecenljive vrednosti. Finalna tekma Koračevega pokala traja 80 minut in je zato pohebno pravilno razporediti moči na domačem in predvsem na nasprotnikovem igrišču. Proti temu nasprotniku ni dovolj, da dobro igraš tekmo in pol, kot je v polfinalu igral bolonjski Filodoro. Proti nemškim košarkarjem moraš igrati odlično vseh 80 minut. Računam seveda tudi na pomoč naše publike,« je še dejal temperamentni Boša, ki je v svoji karieri trikrat igral v finalu, vsakič pa mu je spodletelo. Zadnjič se je to zgodilo prav lani, ko se mu je skoraj z isto ekipo, toda v Trstu, izmuznil pokal, ki si ga, odkar je prišel v Italiji, se kako Zeli. Tudi letos za Tanjeviča naloga ne bo lahka. Berlinska Alba je namreč odlična ekipa, z dobrimi posamezniki in z dobro tehnično-taktično pripravljenostjo. Sicer pa je v Nemčiji košarka po osvojitvi zalte kolajne na zadnjem evropskem prvenstvu v naglem vzponu Obeta se torej izredno izenačen boj. Ze jutri pa bodo na vrsti tudi prva četrtfinalna srečanja v »euroclubu« pred sklepnim delom (»final-four«), ki bo letos v Zaragozi. V Pesaru bo Scavolini igral proti Limogesu, v Bologni pa Buckler proti Panathinaikosu. Obe italijanski ekipi morata jutri nujno zmagati, saj bo izredno težko, da bi lahko nato na drugem in tretjem srečanju dvakrat slavili v Limogesu oz. v Atenah. Zagrebška Gibona, ki bo igrala proti madridskemu Realu, je že dosegla velik uspeh s tem, da se je uvrstila v četrtfinale. Enako velja tudi za moskovsko CSKA, ki bo igrala s favoriziranim Olvmpiakosom. Ruska košarka si namreč s težavo, toda kar naglo spet utira pot na sam evropski košarkarski vrh. ALPINIZEM / VIKI GROŽELJ IZDAL KNJIGO_ Grenko zmagoslavje na K2 vrw!v^r?SelP slovenski ZeTt1 ^Pmist, ki je stal kifi 3 desetih osemtisoča- Ptove UiT z mednarodno ude-sveta n ^ naivisji vrh nju kr Popravah, potova- Ob jo,,,, mko v Ljubljani, stavlja '?110 besedilo pred- pgm opravilih. P oglavijh na™ v ^tkih mive j? Postavi zani-Avtor n3 naPete dogodke. zgodovi naiPrei seznani z Slovenci so bili prvič v tem pogorju že leta 1986, ko je Tomo Česen preplezal novo smer do Rame na višini 7800 m. Drugič, zaradi slabega vremena neuspešni, so bib tu Slovenci leta 1988, slednjič pa leta 1993 v slovenski odpravi z mednarodno udeležbo, v kateri so poleg slovenskih alpinistov sodelovab še trije tujci. Zaradi vojne v Sloveniji leta 1991 in poznejših organizacijskih težav je bila odprava preložena za dve leti. Ob odhodu so bila poslavljanja od domovine enako ganljiva kot vedno, potovanja v daljne dežela pa povezana s tradicionalnimi zapleti. V nadaljevanju nam avtor opiše spremembe v Islamabadu in drugih krajih Pakistana, predstavlja ljudi, njihove navade ter zgodovino osamosvajanja države. Potovanja proti Karakommu, po dolinah in soteskah, ob deročih vodah in prek visečih mostov, venomer z veliko mero negotovosti, so opisana kot resnični dogodki vernega zapisovalca. Tradicionalna prevozna sredstva, stari avtobusi in jepe ter številni nosači vzbujajo nenehno negotovost. Zadnja vas na visini 3000 metrov je bila izhodišče za vzpon alpinistov proti ledenikom pod najvišjimi vrhovi Karakomma: Paju, Uli Biaho, Trangu, Cogolisu, Mašerbrumu, Broad Peaku, Gašebrunu in K2. Na začetku so imeh alpinisti izjemno lepo vreme, ki pa se je sčasoma spreminjalo in menjalo upanja na veliki uspeh. Ekipa dvanjastih alpini- stov, ki jo je vodil Tomaž Jamnik, je delovala zelo usklajeno, po menju avtorja Se bolje, kot če bi bib v ekipi sami Slovenci. Ob vstopu na goro so se spreminjale tudi vremenske razmere. Plezalci so naleteli na nemalo ovir, med katerimi so se srečno izognili nenadnim snežnim plazovom, velikim razpokam v ledeniku, se ubranili močnega sneženja hudega vetra in strupenega mraza. Zanimivi so opisi poti prek najtežjih predelov, strmin, grebenov in tesnih kaminov. Po izkušnjah iz prejšnjih let so na najbolj nepreglednih poteh zasaja-U markime palice, ki so jih ob vrnitvi v slabem vremenu vodile na pravo pot. Ob izredno slabem vremenu so vrh osvojib in se srečno vmih poleg Sloven- Pogled na K2 s Concordije (Foto: Viki Grošelj) cev Zvoneta Požgaja in Vikija Grošlja še Hrvat Stipe Božič, Mehičan Carlos Car-solio in Šved Goran Kropp. Zaradi višinske bolezni pa je obnemogel in za vedno ostal na gori Boštjan Kekec iz Škofje Loke. Ob tem naj omenimo še, da je goro doslej osvojilo 106 alpinistov, 36 elanov različnih ekip pa je na njej izgubilo življenje. Ob tem se nam vzbuja misel, kako so ob vsej tovariški pomoči na taki poti alpinisti odgovorni le vsak za svoje odločitve in svoje življenje. V knjigi je veliko lepih fotografij najvišjih in drugih okoliških gora, nekatere tudi z umetniško vrednostjo. Veliko pa je tudi dokumentarnega gradiva, ki sodi k verodostojnosti poročila o napornem dejanju. Na koncu besedila pa so priložene še tri tabele z natančnimi podatki o vseh odpravah na K2 ter imena tistih alpinistov, ki so osvojib vrh oziroma na napornih odpravah izgubili življenje. Ta davek pa je visok, celo previsok. Ciril Velkovrh ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO Sreda, 8. marca 1995 f Horoskop j| zapisal B. R. K. OVEN 21.3.- 20.4.: Na delovnem mestu vas bo zanimalo vse drugo, samo delo ne. Ko boste iskali razlog, ne brskajte pb današnjem vzdušju, temveč po odmevih včerajšnjega srečanja BIK 21.4.-20.5.: Znova se boste odločili za korenito spremembo v ljubezenskem gnezdecu. Ker vam je današnji dan naklonjen, ga karseda izkoristite in si izposlujte cim vec obljub. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Po dolgem času boste začutili Car prepovedanega spogledovanja. Predali se boste norim srčnim ritmom, uživali v laskavih pogledih in sanjali o nežnem plesu strastnih teles. M Al m. M? RAK 22. 6. - 22. 7.: Nekdo od znancev se bo obregnil ob neko vašo pomanjkljivost in za kanček znižal stopnjo vaše splošne priljubljenosti. Nič hudega, saj je že prevelika. LEV 23.7. - 23.8.: Zanimanje, M ga boste deležni od znancev, bo tolikšno, da vam bo začelo po-malem presedati. Obkroženi z znanci boste namreč nevidni za simpatičnega neznanca. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Prihajate v obdobje, ko boste svoje odločitve trikrat pretehtali, preden jih boste popeljali v življenje - pa ne zato, ker bi bili neodločni, ampak zato, ker ste močni. TEHTNICA 23.9. - 22.10,; Na lepem se boste znašli v središču pozornosti. Sprva boste nemočno obračali ođ, ko vas bo nekdo prikoval s pogledom ljubezni, pa boste izgubili še zadnji kanček mod. ŠKORPIJON 23.10. - 22.1T,: Lahkotnost, s katero premagujete vsakdanje ovire, vas bo navdala z občutkom, da ste kronani mojster življenja. Lotite se torej še ovir, ki jih postavlja večnost. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Vaša nova prehrambena Eozofija bo začela počasi bledeti. Znova se boste basali kot v starih dobrih časih in se s posmehom spominjali svojih rastlinskih dni. KOZOROG 22.12. - 20. L: Na lepem bodo do vas prav vsi prijazni, tudi tisti, M so vam doslej vztrajno kazali roge in zobe. Izkoristite svoj dan; odsekajte jim roge in zbrusite jim čekane. VODNAR 21.1. ■ 19.2.: Ko je bil vaš žep napol prazen, ste se razdajati, ko od teže cekinčkov poka po šivih, pa skoparite. Ampak kar privarčujete v žepu, izgubite v srcu. Na koncu izgine še srce. RIBI 20.2. - 20.3.: Presenetil vas bo obisk osebe, o kateri ste pred kratkim sanjali prijetne sanje. Kar bo sledilo, bo prijetnejše od najprijetnejših sanj. Nato se boste zbuditi drugič. MODA Smernice za letošnjo pomlad Preseneča roza barva v vseh odtenkih Medtem ko so se prelestno lepe mladenke sprehajale po modnih stezah v različnih modnih središčih, smo vsi dobro opazovali, da bi očesu ne ušla kakšna posebnost in novost sveže, nove mode. Nazadnje sem le potegnila črto in izluščila nekaj bistvenih značilnosti letošnje mode. Na hitro pove- dano, se bo v pastelne odtenke odeta pomlad poleti prelevila v sijoCo belino, nazadnje pa bo v zatonu sonca potemnela v golobje sivo, nato pa na jesen v temno oranžno, vse rjave, temno modre, temno rdeCe in Cme barvne tone. Od barv pa najbolj preseneča roza. Zelo pogosta je, od nežne, v satenu svetlikajoče, do močne, svileno roza in nazadnje še v pink odtenku v mladostnih plastičnih in lu-rexovih izdelkih. Enobarvni kompleti so pogosti, med vzorci pa prevladujejo črte, tanke in debele, v matematični natančnosti, ah pa z roko potegnjene po hlačah, in še tiste, ki so s pletenino v rebrih nakazane z reliefom ali z barvo. Poleg Cit tudi vrtnice in pike. Dodatki so kovinski pasovi in verižice, okrogle, majhne, puhaste, resaste torbice ali kot mošnjički, v kito speti lasje, kitke, kite, dolgi svetli lasje, vratolomno visoke pete, plastične rože v laseh, na kratkem boleru ali za vratom, jermenčki na sandalih, tanki barvasti pasovi. Medtem ko sem prebirala modne smerice z vseh vetrov, me je spreletelo in zabolelo dejstvo, kako vpeljano in tekoče deluje modna scena v Zahodni Evropi in kako se zatika pri nas doma. Namesto, da bi na našem modnem sejmu doživeli radoživost slovenske kreativnosti, smo priča mrtvilu, neizrazitosti. Razen individualne scene, seveda! Suzana Belak Pungartnik Ime in priimek: Telefon in naslov: Glasbena želja: Prijavnico pošljite na naslov: RGL. Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA SKANDINAVSKA KRIŽANKA 212 SL PISEC IZ TRSTA (»ONKRAJ PEKLA SO LJUDJE«) PREKR- SEVALEC JERMEN, PAS (STAR.) IVO MOJZER UDAREC S SEKIRO KRŠČANSKA BRATOVŠČINA, BIČARJI ČLOVEKOVO ORODJE IZ TERCIARA RICHARD STRAUSS KORALNI OTOK AVTOR: SIMON BEJAK RUSKI IMUNOLOG (IDA) VRSTA KEMIJSKE SPOJINE ODPRTA POŠKODBA ORIENTALSKO BARVILO ZA USE EVGEN CAR PREBIVALCI GL. MESTA ALBANIJE X ZUTO JABOLKO KRITIKA NAJVECJI MORSKI SESALEC BRINETA AM. TENISKI igralec krickstein SPECIFIČNO TEM) ZEMLJINO JEDRO SAMOPOS- TREŽNA TRGOVINA REKA SKOZI KRANJ MEH. PISEC (XTAV10) NEZMOŽNOST GOVORA ZARADI PRESENEČENJA PRIDOB. ENAKOPRAVNOST PREB. DRŽAV OB BALTIKU OBDONAVSKA TRDNJAVA PRI BACKI PALANKI POGAJNEK, KLICA - MANJŠA UPRAVNA ENOTA ZGODNOST IZDELOVALEC RAKET GL. MESTO ITALIJE PASMA LOVSKIH PSOV PRVOTNI PREB. PIRENEJSKEGA POLOTOKA CVETNA KITA SUSICA HRBTNEGA MOZGA - HRV. MESTO V ISTRI VINKO OSUK DRŽAVA NA S. ZDA DEBEL KOSTANJ ZDRAVSTVENA SLUŽBA LITU VELIKAN V GRŠKI MIT. SLOVESNA CERKVENA OPRAVA ANTIČNI BEOTIJEC IT. MESTOMED TERANOM IN PESCARO EGIPČANSKI BOG SONCA PETER PAN SL PISEC (VITAN) HRV. PUBL. NODILO PRIŽNICA (STAR.) PRITOK RENA V ŠVICI ANTON LAJOVIC POSTAVA ŽIVOT DIVJA RACA REKA V Z. FRANCIJI ETIOPSKI NAZIV ZA GOSPODA VRSTA ZRAKOPLOVA ORANJE ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA SMUČARKA WACHTER SRB. IGRALKA (EVA) OSEBNI ZAIMEK REKA NA ŠVEDSKEM USPESNA POPEVKA PREPRO- STOST VESELJE RAZLIČNI ČRKI TJAŠA ANDREE OZAVE- SCENJE ZENSKA, KI JE ANKETIRANA LUKNJAČ IZTOK REMS JOSIPNA TURNOGRAJ- SKA NEKDANJA PAPEŽEVA KRONA PISATEU CANETTI SLOVENSKA DEDIŠČINA Različne podobe Ljubljanskega gradu 4S!ne odPrtine> na-hn; ne Potezno na vr-ju n • odrambnem nivo-dvema tipo-triVnh. UCasd strelnici s 11)0j, 0 odPrtino, name-sbeia tZa aPorabo loko- številf,!®1 lažiih PuSk’ in t)anQ n° zasto- ki strelnemu oknu, zavar1 na iasadni strani Puto °TVaf. s posebno Iona ip 8 ^P strelnega ok-sk6p Posebnost avstrij-PrpH Prostora in ima Zaiari S^re^n^co prednost rabe 1 Večnamenske upo- je bi?Seknost obrambe pa strpi J Ureditev stolpa A s s >, 0 Salerijo, povezano os£ebn° konstrukcijo voif)a-.lzkliucno na ni-obijj?ritiicia so bile v strpi J8 Vajene kljucaste dnjo n^e z okroglo spono ?a dPytino, namenje-' vrstp 0®nieno orožje težje ? ’ za topove. obfA^otno utrdbeno PosBb)e'.v katero Se ne dobtv8 ° italijanski novo-in nhviUtrdderd koncepti riti ^k®’ ie treba pouda-stoini • ’6 bil° obzidje s C1 ^ zidano kapelo no. Takn^^V10 graie' ki . Potres leta 1511, vsn aS1C?r zel° prizadel ne°?ei6l°- Utrdbi ni pride p Sborai nobene škole oškodovane so bile precefj obzidia tedaj že zgraid0traiane lesene Se^un0 napadli 9rad va uporom leta 1515 152-1 P° potresu leta dovini ° X stavbni zgo-sPremv8r.adu začnemo semSr1 novo’ Predv' Vo .r^u^^ko pozida-temV klh traktov in s izrecbn^Š^P186 tiake' 2UosHvdaiatev in obve- moikl lih je takrat že lem., nezadovoljnemu moen’ iln le takrat že km st uazadovoljnemu m6tu naložil deželni knez in njegova uprava. To je ob vseslovenskem kmečkem uporu leta 1515 pripeljalo do upora okoliških kmetov, ki so divje napadli Ljubljanski grad, a ga zaradi njegovega trdnega obzidja niso mogli zavzeti. Ta upor ima za zgodovino zelo velik pomen, saj so kmetje z napadom na Ljubljanski grad napadli kneza samega oziroma njegovo oblast. Kranjska dobi na gradu svojo orožarno V začetku 16. stoletja so zahtevali kranjski stanovi ustanovitev deželnoknežje orožarne. S takim orožarskim sredi-•SCem so videli možnost, da bi se lažje obranili zunanje nevarnosti in tudi lažje krotili morebitno neposlušnost kmetov. Tako so poleti 1515 predlagali cesarju, da postavi in opremi orožarno na Kranjskem s sedežem na Ljubljanskem gradu. Sredstva zanjo bi zbrali z dajatvijo, ki bi jo naložili kmetom zaradi uporov. Cesar jim je orožarno obljubil, toda dobili so jo Sele po Maksimilijanovi smrti leta 1519, najprej v mestu, leta 1525 pa so jo preselili na grajski grič. Glavni sedež orožarne je bil v gradu samem, kjer se je hranilo ognjeno in hladno orožje, smodnik, soliter, žveplo, razno orožarsko orodje in naprave. Orožarski stolp pa so po: stavili na mesto, kjer stoji danes hiša na Osojah. V ta stolp je 28. aprila 1680 treščila strela. Zaradi smodnika, shranjenega v stolpu, je prišlo do zelo moCne eksplozije, ki je v mestu povzročila veliko razdejanje. Vera Senica (Se nadaljuje) L - f S * ..... m - Ključasta strehica # -2.,, Razstava v peterokotnem stolpu prikazuje potek rekonstrukcije stolpa (Obe fotografiji: Diana Andjelič) JANEZ J A K L I Ć Prebujajoča se orientalska lepotica (9 Res je, da se vsakega darilca otroško razveselijo in zamižijo nad napakami, kajti večkrat sem opazil, kako so cigarete Maribora iz ustavljenega tovornjaka zamenjale lastnika. Ob pogledu na naSo preobteženo noetovo barko pa so se le prizanesljivo nasmihali. Slabše bi se utegnilo izteci, ko nas je na izhodu mesta Budimpešta ustavil madžarski policaj. Ob rutinskem pregledu prometnega dovoljenje je zamenjal datum veljavnosti dokumenta, in sicer dan z mesecem in mesec z dnevom. Strogo me je opomnil, da mi poteče veljavnost dovoljenja naslednji dan. Ob misli, da bi ta naslednji dan lahko bil danes, me je oblila kurja polt. (Se nadaljuje) Da sem kriv, ker sem ustavil avto na prepovedanem mestu, je grmelo z božjega prestola, jaz pa sem se zvijal, prosil in rotil. Ko je »bog« poslal mladega, prestrašenega pomočnika iz opazovalnice, je postavil zahtevo po odkupnini v obliki denarja ali cigaret. Rotil sem ga, da smo reveži, nekadilci in sploh ljudje vredni vsega usmiljenja, pri tem pa mi je pomagal prijatelj, ki se je kremžil na vhodnih vratih. KonCni rezultat komedije je bil, da sva bila ob glasnem grmenju izgnana iz »raja«. Zadovoljna s celo kožo in polno mošnjo sva se usedla v avto. Toda glej ga smenta. Komaj smo prevozili petdeset metrov, že nas je ustavil mlad policaj. Stali smo v vrsti in že je prihrumel on, naš stari znanec. To pot smo imeli umazane glavne luCi. Preklinjajoč globoko v sebi sem pljuval na reflektorsko steklo in ga brisal s koncem rokava, nato pa so mi s kanto vode priskočili na pomoč ostali elani odprave. Sele tedaj se je zapitežu posvetilo, da smo stari znanci. Karseda hitro nas je nagnal, mi pa smo na vso moč hiteli skozi noc v želji, priti Cim-prej iz neprijazne dežele. Vendar brez kratkega dremeža na enem od parkirišč ob glavni cesti in brez plačila kazni zaradi prekoračitve hitrosti le ni šlo. Iz Ciste hudobije smo kazen na turško-bol-garski meji plačali v tolarjih. Bili smo spet eni izmed mnogih čakajočih. To ni bilo nase edino srečanje z oblastjo, bilo pa je gotovo najbolj zapleteno. Strah pred turškimi , , ........... plavimi angeli je bil Troja - sodoben spomenik legendarni grški zvitosti popolnoma odveč. (Foto: Tomaž Škerjanc) Dashiell Hammett Umor v Farewellu m rn^e^a’ ^askrbljeneea obraza; vzel tom°)v^ago’ ki sem jo dvignil iz i ‘pobila. Odnesel jo je v hišo. enska je stopila vstran, da sem tooge! noter, in rekla: ti n j°V0 se doste želeli malo umi-npV- .n Pridete na večerjo, in teh Cn v?1 toinut, ki jih boste potrebovali, P°Cakal' ?°bdeb’ vas kodo prav radi Rekel sem: “Da, hvala,” počakal, Do n i pi!a Predme, in odšel za njo sko ' Žasdb stopnicah, ki so se vile ‘Z gem ji^a me je v spalnico v dru-vno Jlad?tT0Piu> kjer je suhi mož ra-ge začel jemati stvari iz moje prtlja- Dotrot^h11 vam ho priskrbel vse, kar “In ft616’” mi I6 zatrdila od vrat. „ osto nared, pridite preprosto sem, da bom, in odšla je. Ko sem odložil suknjič, telovnik, ovratnik in srajco, je bil suhi mož s svojim delom že gotov. Rekel sem mu, da ne potrebujem nic drugega, se v sosednji kopalnici umil, si nadel svežo srajco in ovratnik, oblekel spet telovnik in suknjič in odšel dol. Prostorna veža je bila prazna. Skozi odprta vrata na levi je bilo slišati glasove. En glas je nosljajoče sitnaril: “Ne bom. S tem se ne bom sprijaznil. Nisem otrok!” Glas je bil precej mehak. Drugi glas je bil živahnejši, vendar trši bariton. Vedro je rekel: “Kaj pomaga nesmiselno govoričenje, da se s tem ne bomo sprijaznili, ko se vendar moramo sprijazniti s tem!” Tretji glas je bil ženski, mehak, vendar neizrazit in medel. Rekel je: “Toda morda ga je res ubil.” Sitni glas je rekel: “Vseeno mi je. Tega nočem.” Bariton je prav tako vedro kot prej odgovoril: “Da ne, da tega res nočeš?” V veži se je premaknila kljuka nekih vrat. Nisem hotel, da bi me kdo videl, kako prisluškujem. Stopil sem k odprtim vratom. Stal sem med vrati v ovalno sobo z nizkim stropom, ki je bila opremljena in prepleskana s sivo, belo in srebrno barvo. V njej so bili dva moška in ena ženska. Starejši moški, ki jih je imel nekaj Cez petdeset, je vstal iz globokega sivega naslanjača in se mi slovesno priklonil. Bil je težak moški srednje velikosti, temnih las in brezbarvnih oci. Imel je brke z navoskanimi konicami, ki so bile enako sive kot bohotna brada. “Gospod Kavvalovv?” sem vprašal. “Da, gospod.” Sitni glas je bil njegov. Povedal sem mu, da sem Sam Spade. Stresel mi je roko in me pred- stavil drugima dvema. Zenska je bila njegova hči. Verjetno je bila stara kakih trideset let. ImeTa je majhen obraz s polnimi ustnicami, kakršne je imel njen oče, toda njene oCi so bile temne, nos kratek in raven, polt pa skoraj brezbarvna. Njen obraz je imel na sebi nekaj azijskega. Bil je čeden, pasiven in neinteligenten. Moški z baritonom je bil njen mož. Pisal se je Ringgo. Bil je kakih Sest ali sedem let starejši od nje, ni bil ne velik ne težak, vendar dobro grajen. Levo roko je nosil v ruti, podprto z opornico. Na členkih desne roke je imel temne odgrnine. Imel je mršav, zvit obraz, živahne, temne oči, ki so jih obdajale mnoge gubice, in dobrodušna, krepka usta. Podal mi je svojo odrgnjeno roko, mi povito roko pomolil pod nos, se zarežal in rekel: “Zal mi je, da ste tole zamudili, ampak prihodnjič bo vrsta na vas.” “Kaj se je pa pripetilo?” sem vprašal. Kavvalovv je nerodno dvignil roko. “Za to bo tudi po večerji še dovolj Časa,” je rekel. “Najprej sadimo k mizi.” Odšli smo v majhno, zeleno in rjavo opremljeno jedilnico, kjer je stala pogrnjena miza kvadratne oblike. Nasproti mi je sedel Ringgo. Sredi mize je med dvema visokima srebrnima svečnikoma stara srebrna košarica, polna orhidej. Gospa Ringgo je sedela na moji desni, Kavvalovv na moji levi. Ko je Kavvalovv s£dal, so se v njegovem hlačnem žepu pokazali obrisi revolverja. Stregla sta nam dva služabnika. Večerja je bila razkošna in dobro pripravljena. Jedli smo kaviar, nekakšno krepko juho, ribo, krompir in prilogo iz kumar, pečeno jagnjetino, koruzo in stročji fižol, divjo raco in koruzne mlince, articokovo in paradižnikovo solato ter pomarančni sladoled. Pili smo belo vino, lažje Cmo vino, bur-gundca, kavo in liker. (Se nadaljuje) /C 32 Sreda, 8. marca 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZLIA CIKLONA 6 VREMENSKA SLIKA Območje visokega zračnega pritiska nad Sredozemljem počasi slabi Nov frontalni val se prek zahodne Evrope bliža Alpam. V višinah priteka k nam od jugozahoda nekoliko toplejši zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 6 (/~XX^ -Z DUBUV X ^ o * ^ LONDON ■"0/10 ° STOCKHOLM 1/5 o AMSTER1 KOBENHAVfo . 2/4° - / ć2zb 6 ,;•«« : ŽENEVA ° MILAN o -1/12 ■ VARŠAVA 02/5 DUNAJ O 2/6 LJUBLJANA \BEOGRAD O4/12 6: LIZBONA MADRID -1/17 Temperature BUKAREŠTA 8/19 SKOPJE O bile izmerje. včeraj ob 7 ne vCeraj ob in 13 uri V 5 X X ^ ATENE Aj- ,ve DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.29 in zašlo ob 17.57. Dan bo dolg 11 ur in 28 minut. Lima bo vzšla ob 9.55 in zašla 00.18. SNEŽNE RAZMERE cm Rogla 10 na 150 do 170 Kope 10 na 120 Krvavec 10 na 220 Vogel 5 na 310 Kranjska Gora 10 na 40 -100 Mariborsko Pohorje do 130 Kalic do 50 Kanin Kobla Stari vrh Soriška planina Velika planina Golte Pokljuka BIOPROGNOj Cez dan bo vreme ugodno vplivalo na počutje in razpoloženje ljudi. Popoldne in zvečer se bo jakost vremenskega dražljaja povečala in spanje občutljivih ljudi bo moteno. PLIMOVANJE Danes: ob 0.08 najvišje 27 cm, ob 7.31 najnižje -19 cm, ob 13.33 najvišje -2 cm, ob 17.06 najnižje -6 cm. Tutri: ob 0.34 najvišje 21 cm, ob 9.44 najnižje -17 cm. Na Voglu je smučišče Žagarjev graben odprto. Zaradi močnega vetra naprave na Kaninu danes ne obratujejo. Na Zelenici zaradi nevarnosti snežnih plazov obratujeta samo vlečnica Ljubelj in sedežnica Zelenica 1. Tekaške proge so urejene na Rogli, Soriški Planini, Veliki Planini, Mariborskem Pohorju, Kopah, Kaliču, v Kranjski Gori in delno na Pokju-ki. Smučarski avtobus vozi na Mar. Pohorje, Roglo, Veliko Planino, Ko-blo, Vogel, med Gozd Martuljkom in Zelenci v Podkorenu. Dostop na smučišča Mariborsko Pohorje, Kope, Roglo in Pokljuko je mogoč samo z zimsko opremo. V gorah je velika nevarnost snežnih plazov! ONESNJ Konc. SOiv mg/m3 7.03. med 6 in 7 uro LJ Bežigrad 18 Maribor 41 Trbovlje 83 Velenje 1 Celje 66 Hrastnik 42 X \ C A DANES TRBIŽ /1 O CELOVEC O 3/-6 S MARIBOR o 7/-3 O KRANJSKA GORA ^ O TRŽIČ o PTUJ ČEDAD OVIDEM 12/2 ...S CELJE O 7/-3 ZAGREB —«*»N. GORICA GORICA o 12/2 6/3 ° POSTOJNA ! O 5/-3 UMAG rv V CRNOME^ s-AiAA PORTOROŽ O OPATIJA PAZIN A/fy Slovenija: Sončno bo, zju, bo po nižinah megla. P°P dne bo začel pihati jugozan dni veter. Najvišje dnev temperature od 6 do H Sosednje pokrajine: Son bo, le na območju Alp & oblačnost znova povečala. JUTRI GRADEC 4/0 TRBIŽ CELOVEC O 1/-2 O V"2 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ • ^N. GORICA o /2 ^LJUBLJANA 4/1 N. MESTO POSTOJNA o5/1 ° 4/0 KOČEVJE V o ČRNOMEU O V Sloveniji: V četrtek bo znova oblačno padavinami, v nižinah bo va* činoma deževalo. Obeti: V petek se bo vreme izboljša lo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE Že tretji primer umora staršev VVASHINGTON - Jason Lewis, ki je pri svojih 15. letih sanjaril, da bi podoživljal pustolovščine iz filma Oliverja Stonea »Natural born killer« (Naravno rojeni morilci), je ubil očeta in mater. To je v ZDA že tretji podoben primer v zadnjih desetih dneh. Jasona Levvisa obtožujejo, da je s potezno puško ubil svojega 38-letnega očeta Jamesa in 35-letno mater Lillian, ko sta v premični hiši v georgijskem Nevmanu pri Alabami v nedeljo gledala televizijo. Preiskovalci so našli več pisem, iz katerih je razvidno, da se je Jason Levvis dopisoval s svojimi vrstiki prav o filmu »Natural born killer«. Levvisov zločin je do potankosti podoben zločinu, ki ga je v soboto zagrešil 16-letni Jefffey Howorth, ki je po umom 46-letnega očeta Georgea in 48-letne matere Sue, v pismu med dragim zapisal tudi: »...ko bom vse likvidiral, hočem, da o meni posnamejo film...« Preiskovalni sodnik je mnenja, da iz pisma izhaja, kako je imel fant »probleme doma in v soli«. Take trditve pa so do skrajnosti nesprejemljive, ker skoraj ni najstnika, ki ne bi imel problemov doma in v šoli. Vzroki takega nasilja bržkone tičijo drugje in ne v problemih.Prav tako je nedopustno, da je bilo stalno kregarjenje krivo za trojni umor (očeta, matere in 11-letnega bratca), ki sta ga zagrešila pred časom v Salisburyju 16-letni David Freeman in njegov 17-letni brat Bryan. Ze res, da sta bila Brenda in Dennis Freeman jehovca in da sta zato sinova postala naciskina, a to še ni zadosten razlog za umor. Golden Gote morajo utrditi SAN FRANCISCO - Znameniti Golden Gate, viseči most v San Franciscu, bodo morah čimprej utrditi, tako da bi lahko vzdržal tudi hujše potresne sunke. Nahaja se namreč le 15 kilometrov od preloma San Andreas. Kot je povedal inženir Mervin Giacomini, bi potres 7. stopnje po Richterjevi lestvici v nekaj minutah porušil, kar so ljudje gradih štiri leta. Po njegovem bi utrditev in posodobitev mostu stala 140 mibjonov dolarjev. Thatcherjevo ob priznanje VVASFIINGTON - Prestižni Boston College, ena od najbolj znanih ameriških univerz, ne bo 5. maja podebl svojega priznanja nekdaji predsednici britanske vlade Thatcherjevi, ker se je temu uprla ameriška irska skupo-st. Prav 5. maja bo namreč 14. obletnica smrti Bobbyja Sandsa, pripadnika Irske republikanske armade, ki je po gladovni stavki umrl v nekem britanskem zaporu. Pravilo »šestih palcev« LONDON - Britanski višješolci so obupani, ker se bojijo, da bodo tudi druge šole kot prestižni licej Dollar Aca-demy v škotskem Perthu osvojile pravilo »šestih palcev«, kar je razdalja, do katere se lahko približajo dijaki obeh spolov v šob in na ulici. Povsem razumljivo na 15-centimetrski razdalji je nemogoče vsako ljubimkanje in poljubljanje. Smrtne obtožbe v Iraku zo krajo dveh tovornjakov BAGDAD - Bagdadski časopis Al Zumhurija je včeraj zapisal, da so zaradi kraje dveh tovornjakov na smrt obsodbi osem Iračanov. Oblasti so sprejele tako drastične ukrepe, da bi zajezile kriminal. Po uvedbi sankcij proti Iraku se je namreč zaradi težkih gospodarskih razmer indeks zločinov povečal za 50%. BANGKOK - Tajski budistični menih Phra Vantra Amaro je bil še do nedavnega spoštovan in svet mož, sedaj pa so njegovi pristaši in oboževalci obupani, ker prihaja na dan, da se je leta in leta vlačil z vsemi razpoložljivimi ženskami, medtem ko se jih v teoriji zaradi svoje zaobljube ne bi smel niti dotakniti. Med teorijo in prakso pa so precejšnje razlike, tako da sedaj versko goreči Tajci z zaslorbljenostjo sledijo procesu, ki bi se moral končati z njegovim izgonom iz meniškega stanu. 43-letega privlačnega in zgovornega meniha, visoke in atletske postave sedaj obtožujejo številne njegove nekdanje privrženke, ki jih je omrežil in nato zapustil. Ena od teh, Chantima Mayarangsi, trdi, da je oče njene 10-letne hčerke. O usodi meniha babjeka že nekaj dni razpravlja višji svet Sanghe (najvišja tajska budistična inštitucija), že sedaj pa je jasno, da bo moral Phra Tantra Amaro sleči meniška oblačila. Svetniško čistost tega meniha je načela pred enim letom neka taj- ska budistična nuna, ki ga je obtožila, da jo je »vzel« na palubi neke ladje med križarjenjem po Sredozemlju. Po tej prvi obtožbi se je sprožil plaz očitkov in obtožb: prilaščal naj bi si sredstva svojih vernikov, živel naj bi preveč luksuzno, prekomerno naj bi potoval... Prejšnji mesec pa je sodu izbilo dno odkritje, da je med obiski v Avstraliji in na Novi Zelandiji zahajal v bordele, storitve pa plačeval s kreditno kartico neke svoje bogate tajske privrženke. Na milanskih prikazih ženske visoke pripravljene mode za naslednjo jesensko-zimsk^ sezone je nastopila tudi Laura Biagiotti, ki je prikazala tudi poročno obleko (foto Ar)