PRIMO i SKI DNEVNIK Po*tnina VžST - Cena 35 lir Leta XVI. - Št. 264 (4727) Velike poplave ob ustju reke Pad 10.000 hektarov površine poplavljenih Ni še mimo nevarnost hujših poplav Prebivalstvo so iz poplavljenih krajev spravili na varno - Neumorno delo za strjevanje obrambnih nasipov - Tajnik KD Moro na «volilni tribuni» Nenni je v Rimu poudaril, da bomo po volitvah doživeli preobrat v desno, če bi izostal preobrat v levo 3. — Preteklo %lj v°da iz reke Pad »oč v liajo , V£čji del otoka A-iJVako - se je poplav-Vso nci^ '‘e povečalo. * «i danes ves dan ^ da obrambne nasi- it Tatr]^1^0 obljudene kra-torbofa Po’ Ariano ln ^n^i,so. prišli na priza-l«vna t)p,rocia minister za Ner , “ Zaccagnini, mi-“H drij,,, ?metijstvo Rumor ni. Podtajnik v no-^4 I*‘lnistrstvu Sc a 1 f a-.govorii° o vsem in o pomoči pri-;Cv prehiva’-stvn. 6“" je voaa poplavila ve- V jutra-\JEki PaaPa ie začela voda •tatu ?■ uPadati. Tudi na v ■ r ie nastala raz-^al vS,Pu, se je položaj Conbanna tmmm ADRIA msšss IhH etoTo/h p, ariano Bottrighe mmo- tete Mešala rnno, <' W~ ' t . XCalal resorno Mezzogora mmm mm Polesella POPLAVLJENA POrHOČJ Profesor Bystrieky o zločincu Eichmannu PRAGA, 3. — Znani češkoslovaški pravnik prof. Bystric-ky je imel danes v Pragi tiskovno konferenco, katere so se udeležili novinarji iz Izraela, Poljske, Madžarske, Bolgarije, Vzh. Nemčije, SZ, Jugoslavije, Vel. Britanije, Danske, Japonske, Belgije in drugih dežel ter tiskovni atašeji številnih diplomatskih predstavništev akreditiranih v Pragi. Bystricky je obtožil Eichmanna, da je kriv pokola nad 200.000 češkoslovaških Zidov. Eichmann je bil v Pragi že pred vojno, kjer je bil zastopnik neke petrolejske družbe in vodil urad za izseljevanje Zidov. V oktobru leta 1939 je odposlal na poljsko prvih 1000 češkoslovaških državljanov židovskega porekla. Bystricky je tudi poudaril, da so številni nacistični vojni zločinci še danes na važnih javnih položajih v nemški zvezni republiki. Prof. Snej-darek pa je navedel nekatere: Globke, ki je bil leta 1949 i-menovan za državnega tajnika v notranjem ministrstvu; Otto Brautigam, do leta 1959 generalni konzul v Hong Kongu, nato upokojen; Eberhard von Tatten, bivši svetovalec Ribbentroppa, sedaj poslanec neonacistične stranke Reicha v Essenu. Gaitskell zopet izvoljen LONDON, 3. — Hugh Gaits. kell je bil ponovno izvoljen za voditelja laburistične stranke s 85 glasovi večine. Dobil je 166 glasov, Wilson pa 81. TRST, petek 4. novembra 1960 Po nedeljski revanšistični demonstraciji z D' Annunziom «Borba» ostro obsoja protijugoslovansko fašistično p «To je element šovinizma in moralnega pritiska na našo narodno manjšino, katera se ne samo žali, temveč se ji otežkoča normalno življenje,» poudarja «Borba» BEOGRAD, 3. — Nocojšnja «Borba> komentira slp-vesnost odkritja spomenika d’Annunziu v Ronkah in poudarja, da je jugoslovanska javnost z nezadovoljstvom in ogorčenjem zvedela za to najnovejšo iredentistično in fašistično protijugoslovansko izzivanje, med katerim se je ob navzočno- sti uradnih zastopnikov Italije, županov Tržiča in Gorice in iredentističnih zastav Reke, Pulja, Zadra, Splita in Kotora poveličeval «zma-goslaven pohod osvoboditelja jadranskega ljudstva Gabriella d’Annunzia». «Borba» piše, da italijanska vlada ni ničesar storila, da bi preprečila ta žalostni izpad, ki ni usmerjen samo proti jugoslovanskim, temveč tudi proti dvostranskim interesom jugoslovansko-italijan-skega sodelovanja. «Ni nobenega dvoma, piše »Borba*, da je ta dogodek ža- litev integritete in dostojanstva naših narodov. Kako se more' ta dogodek pod pokroviteljstvom uradnih italijanskih organov vskladiti z večkrat izraženo in od strani Se-gnija ponovljeno željo po nadaljnjem napredovanju jugo-slovansko-italijanskih odnosov? Kdaj bodo naši sosedje z druge strani Jadrana zagotovili spoštovanje enega osnovnih načel vseh meddržavnih, posebno dobrih sosednih odnosov: načela o spoštovanju in nedotakljivosti teritorialne celovitosti in suverenosti drugih držav in pravil o zaščiti časti in ugleda drugih držav, njihovih narodov in vlad? Na tijim n primerjavi z vče- . t * -—v-i ja V 1 L. j ne*. Iz Pavie poli •Por°eain0'!a ,iV reki pada’ igh? rešpt! * 1 iz Ferrare. Lit nb- a1r^u Prebivalstva -Si ' 500 Hudi, med tl'1 agenti ablnjei'ii, poli' ? aP0raKi! -ln vojaki. Pri 'i dala Ja^° ‘ud' čolne, ki vSarica* razpolaS° v°i- iv^apohf*”1’ Horeu, Adrii, ujfitsli 7h.m Arianu so or-»tvo, ki'rne kraie za pre" !*ne u Je zapustilo po- kM\ 0r,ajei ‘tl« 2 3- novembra tik Pri anka nadaljevali ; ^sipov rievaniu obramb-Batin16 TaSho di Po thjdevaii • Prav tako so jtd aih .utrievanje o- iuSih vas!p°v okoli vseh '■> p„!?-,ev- Voda je po- ‘bSrov a^,‘la okoli 10 li- f*4ii °bt8mbnih ostalem pre’ nas!p°v °b '■t«.. »b' nadzorujejo 'SSmdoojHm-teku Na’ %lPt>tisk,, p°uvrzem moc- eda1? V°da jih n* b k Ponlo nastaja ne- ■t. ttebnl Odredili so b varnostne ukre- S.fki^ -!avna dela Zac-\ v,*16 s helikopter- iziaviiP dvljen° pod' ■Oi.1 z v- ’ da je v pn- ^ i.1 'bani ajanjim dnem % • da ji pes>mističen. Do- j, Ponla“Panje. da bodo ? ‘Jer sn . °, ?toka Aria- nju, da se bo stanje izboljšalo. V Mantovi je stanje še vedno nevarno na področju tamkajšnjih jezer, reka Pad pa upada za dva centimetra na uro. Reka Chiese je začela spet naraščati za pol centime, tra na uro. Zvečer je minister Zaccagnini na sestanku tehnikov ministrstva za javna dela izkoristil priložnost za volilno propagando. Izjavil je, da je sicer res, da je vse, kar se tiče javnih izdatkov za dela javne koristi, važno, vendar pa je še važnejše vprašanje ureditve rek. Pripomnil je, da sedanje stanje nujno narekuje dokončno ureditev in kanalizacijo ustja reke Pad. Na koncu je še izjavil, da bodo uradi njegovega ministrstva v kratkem pripravili načrt, da se hidrografski sistem ustja reke Pad dokončno uredi. (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Danes je na »volilni tribuni* nastopil zadnji predstavnik političnih strank, namreč politični tajnik Krščanske demokracije poslanec Aldo Moro; v imenu vlade pa bo jutri govoril predsednik vlade Fanfani; v soboto počitek, v nedeljo in ponedeljek do 14. ure volitve. Moro — računajoč z okoliščino, da so ljudje v splošnem pozabljivi — je na začetku svojega govora pripisal vladi in KD zaslugo za »volilno tribuno*, medtem ko je znano, da je vlada le pristala (ker v tedanjem položaju tudi ni mogla drugače) na ustrezno zahtevo socialističnih poslancev, katerim so se pridružili tudi predstavniki drugih strank. Če bi šlo za KD samo, bi tega poskusa »enakopravne* volilne propagande po radiu in televiziji siploh ne bilo nikoli. Pa tudi pri tem prvem poskusu si je KD zagotovila levji delež: nastopila bo kar petkrat, medtem ko so vse ostale stranke nastopile le po dvakrat! Tako pač demokristjani pojmujejo enakopravnost in demokracijo. Moro se je nato dotaknil pripomb in pritoževanja zaradi pretežno političnega značaja sedanje predvolilne kampanje in podčrtal, da so tak značaj vtisnili volilni kampanji skrajna levica in skrajna desnica, KD pa seveda ni mogla ostati dolžna odgovora. Zanikal je, da bi KD vzpostavila svoj politični monopol in dejal, da gre le za »upravičeno in demokratično izvrševanje oblasti*. Moro je po- HiiiiitiiiiiiiiiiniiHiiiiiniiiiiiitiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiv t konferenca ministra Kreitkega ^ijska vlada vztraja -?!lgpomiji Južne Tirolske ta kanclerja Raaba položila prisego thu So Ana- A>lja .‘albolj ogrožena s. 1 Tagij” i.‘cer Ariano A,. gho d> Po in Cor- )e voda že /ji ..Tagli0 ndno bližino tohr Zelo 51 ,p°- Glede te fiHe Ca 'bljeri1' bolj sSs •Coi‘Sole S° glede °* ‘1 Ka.hjavlii in Anana. IN got laj°. da ne m0-bS»rami>na h i b°d° nji‘ iN e bo , ela uspešna, v» v reki Pad I* v n- rn°stno raven ra«a?.ipu v Goro se ij-“y ml,; a in ie seda) Ls hiti .V' Voda dere fov stJo 600 kubič-V* so r,a aekundo. J Ugrezu®003 odred‘le, da nzelia nasip’ ki veže K Ca'VeLln Pp d* Go-C. Gre ramin in Ca’ IStn bieri Polotok Ca’ v ^02fr ,žno 4-000 N t yoda t1 ,razPoko bi odVJ® popIav'la do d fkat‘ v mor-• Jr?9n.je sekunde Počakati v upa- ^ mini‘ Sil .'tahbco n danes tiskov- ft CS a alk,a.t?ri ie p°- !bkNf^ltltOmi.ir ^ke vlade vN ?ssnju , n.e resolucije < dejafUzpe Tirolske. vCv»em i’ da i>h S*S*sw lVnNt‘ o Pote«» sporazuma, ^o?*,»k?niine«r ukrepih SN Sa ,pRa značaja in kVOkor nhurnega t1 * *ed«a’ Krei«i-g0vore4ek‘1 1 hi w, )e pouda- ^vbVeč?zklip- b.o da*1 ker Par'skega spo. V toVe ip . e olucija ZN PP)* teg‘aeba lhor»Sanie Juine vefi vrniti K11 on dodal ?,zna411 za Viši« ^ovno - R0 se y krožku »Slo- zam- )i? VaJp’s‘,jan)a tn da !i nosV ‘isti del ll-- n—-5*- v katerem >s 8porazumd N* so lik V,nila (,elo 3 VpraVb blH ZN ie an)e, če sma- tra primerno osnovo za pogajanja, ki jo je baje predlagal tajnik SVP Stenek, po katerem naj bi Južna Tirolska postala republika, kakor je S. Marin j, je Kreisky dejal, da mu o tem ni nič znanega, da pa upa, da SVP ne bo sprejela podobnega sklepa. «Naša zahteva je še nadalje avtonomija*, je nadaljeval Kreisky, «in prepričani smo, da je moč doseči hitro n zadovoljstvo rešitev vprašanja Južne Tirolske »mo s priznanjem desnične in stvarne avtonomije*. Na vprašanje, če se Italija ne more sama obrniti na mednarodno razsodišče v Haagu, je Kreisky to potrdil, dodal pa je, da razsodba tega razsodišča v takem primeru ne bi bila obvezna za Avstrijo, hkrati pa je ponovno poudaril avstrijsko tezo, da to razsodišče ni pristojno razsojanje o političnem vprašanju, kakršno je po njihovem mnenju vprašanje Južne Tirolske. Danes je četrta vlada kanclerja Haaba položila prisego pred predsednikom republike Schaerfom. Člani vlade so isti kot v prejšnji. lemiziral s Togliattijem in zanikal, da bi bilo stanje v Italiji takšno, kakršnega je naslikal Togliatti; dejal je, da bi mogel navesti številke, pa da tega ne bo storil, ker bi to bila zanj prelahka naloga. Na zaključku je Moro dejal: «V demokratični deželi, kakrš. na je naša, je moč vedno menjati režim in izraziti nezaupanje v politične sile, katerim se je do sedaj prepustilo vodstvo dežele; toda obstajati mora za to vsaj neka demokratična alternativa. Taka alternativa v Italiji ne obstaja: ni mogoča nobena demokratična rešitev, ki se ne bi opirala na KD, na močno in ugledno KD, ki more biti središče koristne demokratične stičnosti... Italijani vedo, kaj se je zgodilo in kaj se bo verjetno zgodilo z nami v prihodnosti. Tudi mi smo morda napravili napake; toda kaj je na oni strani, s komunistično in fašistično skrajnostjo, ki si stojita nasproti, z močnim komunizmom, kakršen je italijanski komunizem, s političnimi silami, ki še nevarno nihajo med totalitarizmom in demokracijo? Na oni strani je gotov konec demokratične normalnosti, grozeča nevarnost diktature, pa naj bo njena barva kakršna koli; na oni strani je v nevarnosti človek, ki smo ga v teh letih branili s tem, da smo branili svobodo italijanskega naroda.* Nenni je govoril danes v Rimu in med drugim poudaril, čemer ne spremenile dosedanjih odnosov sil med posameznimi strankami — kar pa je nemogoče —, sedanja vladna koalicija ne bi vzdržala pred notranjimi razprtijami v KD in pred razprtijami med republikanci in liberalci; med temi pa imamo socialdemokracijo, glede katere še sedaj, ob koncu volilne kampanje, ne vemo, kakšen pomen pripisuje politiki levega centra, četudi se dobro zaveda, da nima moči niti za to politiko niti za kakršno koli drugo politiko. Ce ne bo preobrata v levo, bomo imeli preobrat v desno* — je podčrtal tajnik PSI. A. P. da tudi če bi volitve «v ni- ta NATO. Eisenhower pride v Pariz? LONDON, 3. — Konservativni list «Daily Telegraph* piše, da bo Eisenhower gotovo prišel še letos v Pariz, da se udeleži sestanka z zahodnimi predsedniki vlad. List dodaja. da bo v tem primeru odšel v Pariz tudi Mac Mil-lan. V londonskih poučenih krogih pravijo, da bo Mac Mil-lan prav gotovo šel v Pariz, če bi tja prišel Eisenhower. Toda do sedaj ni bilo glede tega še nič sklenjeno, zlasti ne, kar se tiče udeležbe Ei-senhowerja na zasedanju sve- lllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIItlltlllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Narašča napetost v v pričakovanju de Gauilovega govora Nocoj seja alžirske vlade - Salan grozi z novim uporom Začetek procesa o barikadah - 13. novembra protestna zborovanja proti prihodu nemških vojakov PARIZ, 3. — Vsa javnost nestrpno pričakuje govor generala de Gaulla, ki ga bo imel ,;utri zvečer po televiziji. Ta govor sovpada z razdobjem velike napetosti v Franciji in Alžiriji. Danes se je v Parizu začel tako imenovani proces barikad. Začel se je v precejšnji zmedi. Opazovalci, ki so včeraj napovedovali, da bo proces trajal približno do božiča, so danes mnenja, da bi utegnil trajati do vel.ke noči. Obramba bo skušala za- devo zavlačevati in dokazati. da se proces sedai ne da izvesti, češ da je biia preiskava potvorjena, ali pa da imajo na razpolago »tajno orožje* ki bi po njihovih trditvah lahko povsem preobrnilo celotni položaj. V začetku razprave so imeli opravka predvsem z raznimi incidenti, ki jih je sprožila obramba, ker sodišče ni dovolilo bivšemu poslancu De- ... mini..........................IIIIIIIIIII ■■■■■Milili.mirnimi Hammarskjoeld končno ugotavlja belgijsko intervencijo v Kongu V svojem poročilu skupščini OZN obsoju udor Mobutuja ob podpori belgijskih svetovalcev - V ponedeljek razprava pred glavno skupščino Lumumba zadovoljen z novim stališčem predstavnikov OZN NEiW YORK, 3. — Razpra va o Kongu se bo začela v glavni skupščini OZN v ponedeljek. Pred razpravo pa se bo sestal posvetovalni odbor skupno z glavnim tajnikom. Osebni predstavnik Hammarskjoelda v Kongu Dajal je že na poti v New York, kjer bo prisostvoval sestanku. Danes je Hammarskjoeld predložil Varnostnemu svetu in glavni skupščini poročilo o razvoju položaja v Kongu od 21. septembra do konca oktobra V poročilu pravi, da »še vedno tragično manjkajo* pogoji, ki bi omogočili ustvaritev stabilne vlade in uprave. Poročilo pravi, da »številni, ki se potegujejo za politično oblast*, so vedno »onemogočeni* in ne obstaja »nobena ustavna in dejanska o-srednja vlada, ki bi lahko zadala kakršno koli smer rešitvi nujnih vprašanj v deželi*. Hammarskjoeld ugotavlja tudi, da ni bilo nikoli postavljeno vprašanje priznanja »ko. misarjev* kot zakonite kon-goške vlade. Zatem pravi Hammarskjoeld, da je belgijska aktivnost povečala nepopustljivost poveljstva kongo-ške vojske in oblasti Katan-ge, in da »nediscipliniranost kongoške vojske predstavlja sedaj največjo grožnjo za delovanje Združenih narodov v Kongu*. Zatem pravi, da je najbolj zaskrbljujoča stvar bi. la v Kongu od 21, septembra dalje «stalni in pogostoma nagel razkroj javnega reda*. Hammarskjoeld obtožuje ob. lasti v Katangi, da so zavzele negativno stališče v odnosih do Združenih narodov z vseh vidikov. Pri tem izreka upanje, da bodo omenjene ob. lasti zavzele bolj realistično stališče v okviru enotnosti in neodvisnosti Konga, tako da bo mogoče najti rešitev z miroljubnimi pogajanji. V Izročilu je rečeno, da je navzočnost in dejavnost čet OZN bistveno prispevala k miru in varnosti na tem področju, toda zaostritev političnega in gospodarskega polo-1 žaja nalaga veliko napetost silam OZN. Dodaja še, da ima. jo oblasti kongoške vojske in orožništtva velik del odgovornosti za sedanji položaj, in da bo ta nevarnost ostala, do. kler ne bo kongoška vojska primerno organizirana, disciplinirana in poveljevana. Hammarskjoeld pravi, da v sedanjem stanju «samo nagli fn drakonski ukrepi* lahko preprečijo gospodarsko in finančno zrušitev Konga. Po njegovem mnenju so težave za operacije OZN v Kongu »pogostoma rezultat preteklih izkušenj in pridobljene miselnosti prebivalstva v letih kolonialne uprave*. Hampaarskjoeld obsoja državni udar polkovnika Mobutuja in pravi, da je bil ta udar vmešavanje vojske v po. litiko in predstavlja novo grožnjo za mir in varnost. Dalje pravi Hammarskjoeld, da se je »kolegij komisarjev*, ki ga sestavljajo študentje brez izkušenj* ob podpori »številnih belgijskih svetovalcev*, uprl tehnični pomoči OZN. S tem v zvezi pravi poročilo: ((Izključeno je, da bi ta kolegij lahko bdi priznan kot zakonita vlada v Kongu, ker njegov obstoj nikakor ne izhaja iz ustave.* Po mnenju Hammarskjoelda sta edini dve ustanovi, katerih temelji še obstajajo, predsedstvo republike in parlament. Hammarskjoeld pripominja, da, če bi se zagotovili najmanjši pogoji nevmešava-nja in varnosti, bi kongoški vodičelji lahko našli pot in iskali mirno rešitev s pomočjo omenjenih dveh ustanov. Hammarsikjoeld ugotavlja, da prihaja do izraza možnost rešitve za uresničenje enotnosti in celovitosti dežele «na tak način, da bi šest kongošikih pokrajin prispevalo na demokratični podlagi k nalogam, ki jih nalaga Prihodnost*. Kar se tiče bivših belgijskih vojaških oporišč, predlaga poročilo, naj se oporišče v Kitoni uporablja za vežba-nje kongoške vojske. Ce ni mogoče glede tega doseči sporazuma, bi bila druga alternativa v tem, da bi oporišče zaprli. Kar se tiče oporišča v Kamini, ugotavlja poročilo, da je najnujnejše vprašanje bilo rešeno s tem, da so to oporišče uporabili za oborožene sile OZN v Kongu. V Leopoldvillu je predsednik centralne kongoške vlade Patrice Lumumba izjavil danes jugoslovanskim novinarjem v Leopoldvillu, da bo kcngoška kriza rešena, če bodo Združeni narodi energično delovali. Lumumba je poudaril, da sedaj ni treba gledati na napake z ene in druge strani v preteklosti, temveč da je treba iskati konstruktivne plati in pozitivno načeti ta vprašanja. Lumumba je izjavil, da je zadovoljen s stališčem, ki ga je zadnje čase zavzelo odposlanstvo svetovne organizacije. Kn je govoril o razvoju krize v pokrajinah, je Lumumba izjavil, da je razvoj krize pokazal, da je stvarno razpoloženje ljudstva in vojske na njegovi strani. Čombe v Ka-tangi je samo zastor, za katerem se skrivajo belgijski svetovalci in inštruktorji. Tudi komisarji v Leopoldvillu so simpatizerji Belgijcev, kajti samo tisti, ki so podpirali kolonialni režim, so lahko šli študirati v Belgijo. Lumumba je izjavil, da on ni nikdar izkorišča) vojske za politične rešitve, in da tega ne bo storil tudi v bodoče. • Moja armada je kongoško ljudstvo*, je izjavil Lumumba in dodal, da je kongoška kri-političnega kriza, ki jo marquetu, da bi vstopil v dvo. rano v uniformi padalca. Kakor je znano, se je Demar-quet skupno z nekaterimi drugimi uporniki takoj po kapitulaciji vključil v posebno skupino padalskih komandosov v upanju, da bo ušel kazni. Sodišče je dovolilo, da prisostvuje v uniformi v zameno za obljubo obrambe, da bo naslednje dni prišel v civilni obleki. Začelo se je nato čitanje obtožnice, ki se bo nadaljevalo na jutrišnji razpravi, prebrati morajo še 60 strani obtožnice. Na drugi strani pa se nadaljuje dejavnost verskih oblasti, o čemer smo poročali še včeraj. Predsednik protestantske zveze Francije Boeg-ner se je včeraj sestal s kardinalom Feltinom v prizadevanju, da bi skupno s predstavniki drugih veroizpovedi posredovali pri de Gaullu za prenehanje vojne v Alžiriji. Izključeno pa je, da bodo ta korak napravili pred jutrišnjim večerom, kakor so prvotno mislili. Vendar pa bi gen. de Gaulle lahko to posredovanje upošteval, ker je tisk o tem že mnogo pisal in ker vsebina posredovanja pravzaprav ne potrebuje nobene obrazložitve. Dr. Boegner je medtem zaprosil za sestanek z rabinom Kaplanom. Rektor pariške mošeje je v intervjuju listu «Le Monde* izjavil, da je naklonjen jjogajanjem med Fiancijo in alžirsko vlado, to pa predvsem zaradi tega, ker • intervencija mednarodnega komunizma v Magrebu predstavlja resno grožnjo za duhovnost*. Opazovalci se sprašujejo, v kolikšni meri bo de Gaulle je dokončno odločil za realno | Selan izjavil v Barceloni, da pot. Svoj govor je pripravil ho spet šel na ulice, «če bi sam in šele jutri popoldne bo na seji vlade sporočil njegovo bistvo, toda ne podrobnosti. Danes popoldne je de Gaulle sprejel predsednika vlade Debreja. Nocoj je prišel v Pariz tudi generalni delegat vlade v Alžiriji Delouvrier. V pričakovanju de Gauilovega govora vlada med francoskimi priseljenci v Alžiriji velika nape-test, zlasti še, ker tamkajšnji skiajneži nenehno hujskajo proti slehernemu kompromisu z Alžirci. Francoske oblasti v Alžiriji so odredile izgon iz Alžirije 12 Francozov pripadnikov desničarskih in fašističnih skupin, da bi preprečili morebitne nerede. Govori se, da so pripravili seznam 100 oseb, ki jih mislijo izgnati. Francoski študentje v Alžiriji so davi začeli enodnevno protestno stavko. V popoldanskih urah je pri. šlo v Alžiru do incidentov, ko so se pred univerzo spopadle skupine fašističnih in naprednih študentov. Mir pa bil kmalu vzpostavljen. Prevladuje mnenje, da de Gaulle ne bo glede Alžirije povedal nič novega, ker je v zadnjem času pogostoma potrdil svojo nepopustljivost in cel' zaostril svoje 'stališče do Alžircev. Kar se tiče notranjega položaja Francije, pa nekateri pričakujejo, da bo zahteval okrepitev predsedniškega režima z razpisom referenduma o spremembi ustave. Nedvomno bo de Gaulle o-menil tudi «atomsko udarno silo*, ker ima glede tega težave v senatu, dočim je v poslanski zbornici zadevni načrt prodrl z zelo skromno večino. Vsekakor bo ponovil svoje pozive na enotnost. Prav danes sta senatni komisiji za obrambo in za zunanje zadeve za-virili zadevni načrt. V Parizu je sinoči prišlo v nekem predmestju do streljanja med pripadniki alžirske osvobodilne fronte in alžirski Alžirija prenehala biti francoska*. Izrekel je prepričanje, da Francozi v Alžiriji ne bodo sprejeli alžirske uprave :n je dodal: «V zadnjih tednih se je položaj temeljito spremenil in verjetno vojaki ne tedo dali več nobene pobude Prebivalstvo se bo samo u-prlo*. Iz Tunisa pa poročajo, da se bo alžirska vlada sestali jutri zvečer takoj po govoru generala de Gaulla. Pričakuje se, da bo vlada v ponedeljek a,i v torek podala uradno izjavo in sporočila svoje stališče Ui morebitnih de Gaullovih izjav o Alžiriji. Iz Osla poročajo, da je 157 norveških pisateljev podpisalo izjavo, s katero obsojajo francosko politiko v Alžiriji. Izjavo so poslali francoskemu ministru za prosveto Mal-rruxu. V njej poudarjajo, da ukrepi francoskih oblasti proti francoskim intelektualcem • pomenijo očitno kršitev intelektualne svobode*. Preteklo noč je prišlo v Francijo 2400 nemških padalcev in vojakov v vojaški oporišči Mourmelom in Sissone. Prišli so z desetimi posebnimi vlaki. Francoski desničarski tisk je zelo rezerviran in posveča malo komentarjev «drugi invaziji* Nemcev. Toda napredni tisk obširno poroča o tem, in odločno protestira. • Rekli so, piše danes •Liberation*: Vrnili se bomo! To je bila zadnja grožnja zveri, ki skuša še vedno gristi, ko se ji lomijo zobje. Kakor vidimo, so se vrnili! Povabila jih je francoska vlada!* V Nici so na kongresu bivših partizanov objavili poziv na prebivalstvo področja Champagne, kjer sta omenjeni oporišči, naj bojkotira nemške vojake, naj jim v trgovinah ne proda nobene stvari, naj blokira vlake, in organizira protestne demonstracije. V mnogih krajih na področju Chempagne so občinski sveti žalost je ta drastični primer od 30. oktobra le element šovinizma in moralnega pritiska na našo narodno manjšino v Italiji, katera se na ta način ne samo žali, temveč se ji otežkoča normalno življenje. Ce se stvarno želi takšen raz-v-ij odnosov, o katerem se tako pogostoma uradno govori obeh strani*, zaključuje • Borba*, »tedaj bi italijanska vlada morala razumeti, kako logično in globoko je naše o-gorčenje zaradi tolerantnosti do akcije tistih krogov, ki ne rte rejo ozdraviti od protijugoslovanskih osvajalnih sanj*. Kralj Afganistana Mohamed Zshir je danes na poti po Ju goslaviji prispel v spremstvu podpredsednika zveznega izvršnega sveta Rodoljuba Cola-keviča in ostalih članov svojega spremstva v Sarajevo, kjer so ga pozdravili najvišji zastopniki republike in številni meščani. Zahir je v spremstvu predsednika skupščine Bosne in Hercegovine Djure Pi carja in drugih osebnosti ob.skal Husrevbegovo bibliote-ko. ki spad3 med najbolje opremljene orientalne biblioteke v Evropi z okrog 4500 rokopisi v arabščini, perzijščini in turščini, od katerih so mnogi stari več sto let. Poleg tega je kralj Afganistana obiskal Begovo džamlijo, tovarno Tit i v Bogošču in metalurški kembinat v Zenici. Opoldne je gostu predsednik Bitt priredil v Sarajevu kosilo. Afganistanski kralj je s svojim spremstvom iz Zenice odpotoval v Zagreb. Danes je bilo uradno sporočeno, da sta vladi Jugoslavije in republike Mali sklenili navezati diplomatske odnose. B. B. Nobelova nagrada za fiziko in kemijo STOCKHOLM, 3. — Ameriški profesor Donald A. Gla-ser, ki poučuje na univerzi Berkeley v Kaliforniji, je dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Nobelovo nagrado za kemijo pa je dobil ameriški profesor Willard Libby, ki poučuje na univerzi v Los An. gelesu. Profesor Glaser je dobil na. grado za fiziko zaradi odkritij, ki omogočajo proučevanje narave jedra atoma in sil, ki delujejo nanj. Glaser ima 34 let. Izjavil je, da se je že s svojim 17. letom posvetil znanosti, ideja za odkritje, zaradi katerega je dobil nagrado, pa mu je prišla, ko je imel 25 let. Profesor Libby ima 52 let. Nagrado je dobil «zaradi njegove metode uporabljanja og. ljika 14 pri določanju dobe v arheologiji, geologiji, geofiziki in v drugih vejah znanosti*. Prof. Libby je znan tudi zaradi tega, ker je spo-polnil «atomsiko uro*. Bil je nekaj časa tudi član ameriške komisije za atomsko ener. gijo. «»------ Prva nagrada jugoslovanskemu risanemu filmu S. FRANCISCO, 3. — Jugoslovanski risani film »Koncert za strojno puško* je dobil skupno z romunskim filmom «Homo sapiens* prvo nagrado za risane filme na mednarodnem filmskem festivalu v San Franciscu. Avtor »Koncerta* je Dušan Vukotič, čigar film ((Krava na Luni* je dobil lani prvo nagrado na festivalu v San Franciscu. . mi kolaboracionisti. Štirje Ai-uspel pomiriti duhove, in aliižirc so bili ubiti, drugi štir-1 skieniii, “da bodo prihodnjo ne. misli napovedati res nekaj ta- je pa ranjeni. deljo organizirali protestne kega, kar bi pomenilo, da se | Medtem je zloglasni general 1 demonstracije. ....................................................... i.... Nad 10.000 človeških žrtev ciklona v zadnjih treh tednih v Pakistanu Ni pa bilo še ugotovljeno število žrtev na otokih v Bengalskem zalivu CH1TTAGONG, 3. — Celotno število človeških žrtev ciklona, ki je v zadnjih treh tednih divjal v Pakistanu, znaša 10.000. Desetega oktobra je ciklon povzročil 6000 človeških žrtev, pretekli ponedeljek pa 4000. Ni bilo še ugotovljeno število žrtev na otokih v Bengalskem zalivu, kjer je konec oktobra divjal ciklon. Računajo, da je na stotine ribičev utonilo v Bengalskem zalivu. Najbolj prizadeti so bili otoki Kutubdia, Anvara in Baškali. Nekateri funkcionarji so izjavili, da je samo na otoku Kutubdia zgubilo življenje okoli 1000 ljudi, ko je otok poplavil 10 metrov visok val. In , r.i jv, Guverner Vzhodnega Raki- lehko reši samo kongoški par . stana, ki je preletel s heli-lament. 1 kopterjem prizadeta področja, je izjavil, da je videl na več krajih večje število mrličev. Obiskal je nekaj otokov, ki so bili najbolj prizadeti. Na teh otokih je ostalo samo majhno število hiš. Vse ostale so sedaj kup razvalin. Nadzorovana termonuklearna reakcija? BERKELEY, 3. — Skupina znanstvenikov na kalifornijsKi univerzj v Berkeleyu je sporočila, da je uspela doseči v u-boratoriju nadzorovano term> nuklearno reakcijo, ki pa >e trajala zelo malo časa. Reakcija je trajala tisočinko sekun- de. Prof. Coengsen, ki je vodil skupino znanstvenikov, je izjavil, da gre za prekratek čas, da bi lahko imel praktično vrednost, Vendar pa je daljši, kakor jih je bilo do sedaj mogoče doseči. Znanstveniki so uporabili močna magnetna polja in s tem zmanjšali obseg kubičnega palca vodika, dokler ni ta dosegel temperature 35 milijonov sto-pinj. Prof. Coengsen je izjavil, da so se tedaj nekateri atomi vodika verjetno spojili in nastala ie variacija helija, pri čemer je nastal oblak nevtronov in se je sprostilo nad 3 milijone voltov električne energije. »»—— «Explorer 8» CAPE CANAVERAL, 3. — Preteklo noč so y Cape Cana- veralu izstrelili ameriški umetni satelit z imenom «Explorer 8», ki je nastopil redno pot okoli Zemlje, Sporočili so, da oddajna postaja na satelitu redno oddaja znake, ki so jih ie ujeli v številnih opazovalnih postajah. Uradno so sporočili, da napravi ;.atelit krog okoli Zemlje vsakih 112 minut. Njegov pe-rigej znaša 215 milj, apogej pa 1450 milj. Naloga satelita bo, oddajati podatke o strukturi ionosfere iu b vrsti drugih pojavov, Ki niso še razjasnjeni. Satelit je iz aluminija in ima premer 75 cm. V njem so številni merilni inštrumenti. Te-fak je okoli 41 kg. Za njegovo izstrelitev so uporabili raketo «Juno 11». PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 4. novembru M® Vreme včeraj; naj višja temperatura 16.5, najnižja 14.5 stopinje, zračni tlak 1019.8, se dviga, veter 6 km jugozahodnik, vlage 75 odst., nebo 9 desetin poobla-čeno. morje rahlo razgibano, temperatura morja 17.2 stopinje. Tržaški d. n e v 111 k Danes, PETEK, 4. novembra Konce vzide ob 6.48 iI'.z^orLu°a 16.48. Dolžina dneva 725 vzide ob 17.49 in zatone Jutri. SOBOTA 5. ttove®*** jalova ofenziva Danes zadnji dan volilne propagande na ulicah in trgih Kot vsi vemo, je tržaška pokrajina sestavljena iz šestih občin, od katerih je e-na sama v demokrist.jan.skih rokah in še v tej so klerikalci prejeli premalo glasov, da bi mogli v njej vladati sami. Demokristjani so torej v Trstu dobesedno obkoljeni. In ker so kristjani in demokrati, je samo v tržaškem občinskem svetu prepovedano spregovoriti slovensko besedo, čeprav največ Slovencev in celo o-gromna večina vseh tržaških Slovencev prebiva prav v tej občini. Zato, ker je občina v njihovih rokah, je samo v Trstu tak «sveti» trg, da se na njem ne sme na javnem zborovanju govoriti po slovensko, ker je to prepovedal komisar njihove demokristjanske vlade na zahtevo v prvi vrsti tržaških demokristjanov! Pa mislite, da se je temu uprl vsaj tako sveti mož, kakršen bi moral biti tržaški škof? še na kraj pameti mu ni prišlo, saj je že pod fašizmom dokazal, da je slabši od marsikaterega drugega demokristjanskega poglavarja! Toda to še ni dovolj! Ti in taki kristjani in demokrati bi hoteli na letošnjih volitvah razbiti obroč okrog svoje — sicer šibke — tržaške trdnjave. Na to se pripravljajo že petnajst dolgih let in so doslej zapravili že težke milijarde za raznarodovalno naseljevanje v vsej tržaški okolici: zgradili in naselili so poleg vsake slovenske vasi še eno italijansko vas. Ne bomo naštevali teh vasi, ker jih vsi naši či-tatelji znajo na pamet. V nedeljo bi torej hoteli požeti tisto, kar je iz teh milijard zraslo. Zato so svojo propagando osredotočili predvsem na zunanje občine, zlasti na na-brežinsko. Vzemimo za primer en sam predvolilni dan: včerajšnji! Samo včeraj sc napovedali demokristjani devet zborovanj in od teh devetih eno samo v Trstu se ostale pa: prvo na Op- ' ‘ - - jifi, Volilna zborovanja Neodvisne socialistične zveze USI DANES — PETEK ob 17.30 v ^kednju (pred kino dvorano) — Bor-tolo Petronio in Drago Pahor 18 v Gropadi — Bogo Samsa 18.30 v Domju — Vladimir Kenda 19 pri Sv. Jakobu (pred cerkvijo) — ing. Jože Pečenko in Eugenio Laurentj 19.30 v Padričah — Silvan Mesesnel činah, drugo v Ricmanji tietje pri Orehu, četrto v Dolini, peto v Boljuncu, šesto pri štivanu, sedmo v Miljah in osmo v Sesljanu! Seveda jim tudi to ne zadostuje. Njihova tiskovna agencija «Italiai in glasilo Santinove Katoliške akcije zasipata v zadnjih dneh vso to nošo okolico z gorami svojega brezvrednega papirja, s članki, v katerih tako nesramno in naravnost predrzno in divjaško lažejo, da se ne bodo mogli niti do prihodnjih volitev z vsemi spovedmi skupaj o-tresti vseh grehov, ki so si jih nabrali. Iztaknili so vse hišne številke in imena in vpregli v to širjenje umazanega papirja ogromen aparat, saj milijonov imajo več kot dovolj kot smo lahko brali v zadnji in predzadnji številki tednika cABO, kjer je točno opisal, od kod jim denar, prav tisti novinar, ki jih od blizu prav dobro pozna. Mislite, da so ga tožili? Niso: pomeni, da je zapisal resnico! Na take načine in s toliko milijoni in milijardami bi hoteli doseči večino najprej v nabrežinski, potem pa še v drugih okoliških občinah. Zakaj? Zato, da bi najprej v Nabrežini, potem še drugod prepovedali najprej slovenščino v občinskem svetu kot so jo v Trstu, nato pa našli takoj še kak trg v Nabrežini in ga proglasili za «svetega» ter tudi na njem, kot v Trstu, prepovedali slovensko govorico, vse po fašističnem zločinskem geslu: «Qui si parla soltanto italiano>, seveda vse v imenu demokracije in krščanstva in ob odobravanju «prevzvišenega gospoda škofa*, ki ga na pr. openski klerikalci z velikimi lepaki tako pozdravljajo najbrž zato, ker se ni zavzel za slovenske pravice kot mu krščanski nauk zapoveduje. Spričo vseh teh jalovih o-fenzivnih poskusov take ne-krščanske in protidemokratične stranke je jasno, da mora sleherni Slovenec v nedeljo glasovati proti njej. Tako bosta sleherna volivka in sleherni volivec dokazala, da klerikalna stranka nima in ne sme imeti pn nas nobenega opravka. Zaveda naj se: nikoli ne bomo poljubljali biča, ki nas tepe! Včerajšnja volilna zborovanja Neodvisne socialistične zveze, danes pa zaključno zborovanje NSZ na Trgu sv. Jakoba um imun n n mmiiimniiimiiiiimuHimiiiiiiiiiiiiiiiiii imun iiiuiiiiiiiiii milim um milimi Danes skupščina uslužbencev ORION Zaostritev položaja v podjetju zaradi neizpolnjevanja Trgovinski uslužbenci zahtevajo obnovitev pogajanj za sklenitev delovne pogodbe Danes ob 9.30 bo skupščina | kalni organizaciji pozvali urad uslužbencev podjetja ORION, na kateri bodo razpravljali o ponovni zaostritvi položaja " tem podjetju. Skupščino sklicujeta obe sindikalni organizaciji. V ponedeljek je namreč" prišlo pri združenju indu-strijcev do pogajanj, za katera so se dogovorili po zaključku preko tri tedne trajajoče stavke. Sedaj pa je u-pravni svet sklenil, da ne veljajo vsi prejšnji sklepi in odbil tudi že dogovorjene izboljšave. Poleg tega sta obe sindi- r RIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1*11. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglatov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečni 4*0 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ur polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 3*0 din — Poitni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stri- tairleva ul. 3-l„ tel. 21-928, tekoči 1 račun pri Komunalni ban ki v Ljubljani «00-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Uda)« in Maka ZTT, Trat za delo, da takoj skliče se stanek. Zaostruje se položaj tudi glede pogajanj za obnovitev delovne pogodbe trgovinskih uslužbencev. Kot smo že poro. čali, so pokrajinske sindikalne organizacije že pred časom pismeno predložile združenju delodajalcev svoje zahteve, vendar pa so delodajalci odbili pogajanja. Pogajanja imajo vsedržavni okvir, saj bodo obnovili delovno pogodbo po vsej državi in so postavile svoje zahteve enotno vse tri sindikalne organizacije. V lokalnem okviru pa je zahteve že predložila FILCAMS-CGIL. Gre za vrsto osnovnih zahtev, saj je tudi delovna po. godba trgovisnke stroke. povsem zastarela in datira že izpred desetih let. Tako zahtevajo izenačenje plač med u-službenci in uslužbenkami, povišanje plač, znižanje delovnega urnika na 44 delovnih tedenskih ur in uveljavitev prostega popoldneva. Razstava slovenskih knjig v Dolini Danes zvečer o polnoči se bo končala volilna kampanja, bodisi za pokrajinske, kakor tudi za občinske volitve v štirih podeželskih občinah Tržaškega ozemlja. Tekom današnjega dne bodo torej vse stranke, ki so predlagale kandidatne liste, zadnjič nastopile na ulicah in trgih. Po 24. uri bodo morali umolkniti vsi zvočniki in volilna propaganda se bo lahko vršila naprej samo z lepaki, letaki in v časopisih. Neodvisna socialistična zveza bo priredila svoje zaključno zborovanje ob 19. uri na Trgu sv. Jakoba, kjer bosta spregovorila volivcem kandidata na pokrajinskih volitvah tovariša Laurenti in Pečenko. Vršila se bodo tudi nekatera druga zborovanja v predmestju in na podeželju. Včeraj je NSZ priredila več volilnih zborovanj. Eno izmed teh se je vršilo na Trgu Gio-berti pri Sv. Ivanu, kjer sta govorila dr. Dekleva in Kenda. Oba govornika sta poudarila demokristjansko odgovornost za hud gospodarski in socialni položaj v Trstu ter pripomnila, da ni težko dobiti potrebna finančna stredstva za izvajanje organskega dolgoletnega načrta za rešitev tržaške gospodarske krize, saj znaša presežek raznih davkov in dajatev, ki jih plačujejo Tržačani, nad stroški, blizu 20 milijard letno. Dr. Dekleva je s svoje strani poudaril, da se lahko tržaški Slovenci naslanjajo v borbi za svoje narodnostne pravice izključno na široke delavske množice in na napredno delavsko gibanje. Delavske množice so naravni zaveznik vseh narodnostnih manjšin, ki se borijo za svoje pravice. Popolnoma zgrešena pa je vsaka politika, ki teži k o-samljenju, ali pa k navezovanju stikov s sedanjimi vladajočimi ali konservativnimi strankami. Ob zaključku svojih govorov sta oba govornika orisala pravilno politiko, ki jo je vodila NSZ tako v pogledu mednarodnih dogodkov, kakor tudi glede tržaških gospodarskih, političnih, narodnostnih in drugih vprašanj. Zato, sta poudarila naj gre kandidatom Neodvisne socialistične zveze vse zaupanje volivcev. Razen na zborovanju pri Sv. Ivanu je tovariš Dekleva na-stepil tudi** ve Lonjerju. Na zborovanjih .v Borštu in v Dragi pa je govoril kandidat NSZ za pokrajinske volitve tov Pečenko. Včeraj dopoldne so tržaški sccialdemokratje priredili svoje najvažnejše volilno zborovanje v kinu Arcobaleno, kjer je zbranim spregovoril poslanec Preti, vpliven član vsedržavnega odbora socialdemo-kiatske stranke. Govornik je dalj časa polemiziral s komunisti ter s socialisti. Trdil je, da je pojačanje demokratičnih in laičnih strank edina alternativa med komunisti in demokristjani. Govornik je nadalje kritiziral vmešavanje Vatikana v italijanske politične zadeve, kar je nedopustno v velikem številu držav. Glede tržaškega gospodarskega položaja je Preti trdil, da se sedanja kriza lahko reši samo s poživitvijo tržaške industrije. V tem pogledu je zahteval ustrezno gospodarsko politiko zlasti glede Tovarne strojev, ladjedelnice Sv. Merka in Ilve. To širokopotezno pospedarsko politiko pa lahko izvaja samo država, ki bi morala investirati v tržaško gospodarstvo dovoljna denarna sredstva. PSI je imela sinoči zborovanje pri Sv. Jakobu, na katerem je najprej Pittoni ostro polemiziral z raznimi strankami centra in odgovoril na vrsto obtožb in napadov no socialiste. Za njim je dr. Teiner obsodil korumpirani režim in visoko družbo ter zaključil, da mora resnični preokret na levo pomesti z vsem tem in ustvariti človeku dostojno življenje. Včeraj opoldan je prišlo na Goldonijevem trgu do precej ostrega prerekanja med liberalnim prvakom Morpurgom in misovskim tajnikom Morel-lijem, Najprej so priredili svoje zborovanje fašisti, a takoj za njimi so nastopili liberalci, katerim je govoril odv. Mcrpurgo namesto nekega liberalnega prvaka od zunaj. Ker se je Morpurgo obregnil na nekatere izjave misovske govornice Ide De Vecchi, je posegel vmes Morelli. Toda Mcrpurgo je misovcem očital razne nedoslednosti v njihovi politiki, ne meneč se za dejstvo, da obe ti desničarski stranki spadata v isti koš. Včeraj so se zbrali v sodni palači predsedniki volišč, katerim je najprej spregovoril svetnik kasacijskega sodišča in podpredsednik tržaškega prizivnega sodišča dr. Palermo. Takoj nato je podal besedo dr. Geriju, ki je pojasnil prisotnim vse zakonske predpise ki se tičejo funkcij in dolžnosti predsednikov volišč. Proslava obletnice izkrcanja bersaljerjev Včeraj popoldne so ob 42. obletnici izkrcanja bersaljerjev v Trstu položili ob spominsko ploščo na pomolu «Bersaglieri» pri pomorski po. staji dva lovorova venca. Ceremonije so se udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Po strojila se je tudi častna četa, ki jo je pregledal poveljnik tržaške posadke Nova vozila za prevoz smeti Na svoji zadnji seji je tržaški občinski odbor sprejel tudi sklep o nakupu 8 novih vozil za prevoz smeti, za katera bodo izdali 63 milijonov lir. Gre za modema prevozna sredstva, ki bodo omogočila izboljšanje smetarske službe ob upoštevanju najbolj sodob. nih higienskih predpisov. Občinska uprava je že najela v ta namen 84 milijonov lir posojila. S tem denarjem bo kupila tudi razne druge pripomočke, kot s-o škropilniki, vozovi za prevoz smeti s trgov itd. Sklep občinskega odbora mora že poitrditi komisija načelnikov skupin občinskega *veta. Iz tržaških kinematografov « VSI DOM Film «Vsi domov» je zopet eno izmed del, ki posega v tisto obdobje novejše italijanske zgodovine, ki je kar nabito dogodkov, to je v dobo, ki se pričenja s 25. julijem 1943. Režiser Comencini se je časovno omejil in svoj film zaključil z 28. septembrom v Neaplju. Kljub temu mu je nastal precej dolg film, včasih že kar nekoliko razvlečen, kar pa mu ne nameravamo šteti v posebno napako, ker so dogodki vendar vedno dovolj živahni. Medtem ko si dajejo častniki in naredniki po vojašnicah še vedno mnogo opraviti z brezsmiselnim vojaškim dri-lom, pride po radiu vest, da je Italija kapitulirala. Vest, ki je tako nenadna, da se višji poveljniki ne znajdejo in ne vedo, kaj odrediti, je bila — se zdi — prej znana Nemcem kot samim italijanskim višjim častnikom. In medtem ko si le-ti še telefonirajo, kaj bi bilo narediti, jih Nemci že obkolijo. Nekateri mislijo, da se je treba Nemcem upreti, pa to svoje junaštvo kmalu plačajo s smrtjo s kroglo iz nemških tankov. Kdor pa mo- general Vismara. .■m.mimmnniinnHiiniiHimnnnn ■■■<■■■.................. Neupravičen demokristjanski optimizem Šele zdaj so dolo&ili tonažo za čezoceansko ladjo v Sv. Marku Do konca leta bo v ladjedelnici suspendiranih 1000 delavcev - Neurejeni prejemki uslužbencev CRDA Demokristjanska agencija «Gdulia» navaja iz «dobro obveščenih virov*, da prekooceanska potniška ladja, ki jo bodo gradili v ladjedelnici Sv. Marka, ne bo imela 40 tisoč ton, temveč 46 tisoč ton. Gre za dve ladji, ki ju bodo gradili za družbo #Italia», in sicer eno v Trstu, drugo pa v Genovi, in ki bosta vozili na redni progi proti New Yorku. Ista agencija tudi polemično dodaja, da je zagotovljeno, da bodo to ladjo gradili v ladjedelnici Sv. Marka in da ni nobene nevarnosti, da bi naročilo premestili v Tržič, ker da je v Trstu spla-višče dovolj dolgo. Agencija «Giulia» zaključuje, da je ta vest vzbudila v odgovornih tržaških krogih «ugodne komentarje*. Tega optimizma tržaških demokristjanov pa ne dele v celoti delavci prizadetega podjetja, saj je sedaj v ladjedelnici Sv. Marka že nad 500 delavcev suspendiranih in jih bo do prihodnjega leta nad tisoč ter IHIHIIIIHlIlllllllHIIIIHIIIIHHIIHIllllllllHHIIIimiHHHHHIIIHIIIHHHIIlIlHIHHlIlIHHHHHIIIIII obstaja nevarnost, da se njih število poveča do 1.500. Do takega položaja pa je prišlo prav zaradi nerazumljivega odlašanja pričetka gradnje ve. like prekooceanske ladje. Ne smemo namreč pozabiti, da so to gradnjo svečano zagotovili že spomladi 1959. leta, jeseni pa je izjavil minister za državne udeležbe, da bodo gradnjo v nekaj mesecih pričeli. Vse do sedaj pa je Trst videl samo jekleno ploščo, ki so jo simbolično postavili letos poleti na splavišče ladjedelnice Sv. Marka in ki sedaj rjavi, ker ne obstajajo niti dokončni načrti. Ves demokristjanske agencije torej potrjuje obtožbe, da je bila poletna postavitev gredlja izključno simboličnega pomena, saj naj bi komaj sedaj določili tonažo te prekooceanske ladje. Načrti pa še vedno niso pripravljeni, še vedno ni najbrž niti naročen material in izvršena druga pripravljalna dela, tako da lahko v najboljšem pri- Pod skala pri Konto vela je našel razpadajoče Ugotovili *o, da gre za 29-letnega Bruna Cesarija s Kontovela, ki je izginil z doma že meseca maja Ko je včeraj pozno popoldne 54-letni Stanislav Trampuž s Kontovela šel nabirat drva, je kar obstal, ker je zagledal pod skalo razpadajoče truplo mladega človeka. Pustil je drva :n o zadevi takoj obvestil karabinjerje na Proseku. Karabinjerji so seveda prihiteli na označeni kraj pod visoko skalo blizu ceste, dober kilometer od Kontovela. Obenem pa je poveljstvo karabinjer:-ke postaje obvestilo o najdbi trupla sodne oblasti. Ob 21.20 so truplo pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Skraja se ni vedelo, za koga gre; pozneje pa so ugotovili, da je nesrečnež 29-1 etni Bruno Ce-sari s Kontovela, ki je izginil z doma že meseca maja. Karabinjerji so seveda takoj začeli preiskavo, do bi ugotovili, ee gre za nesrečo ali zločin. Dose-daj se ne ve še nič točnega, domnevajo pa, da je verjetno Cesari padel s skale, ko se je sprehajal, pa ni bilo nikogar v bližini, da bi mu priskočil na pomoč. Čeprav je blizu cesta Trst-Prosek, je kraj, kjer so našli truplo, težko dostopen, ker je tam skalovje, spodaj pa grmičevje. in tako dalje. Za pokrajino je odobril naslednje sklepe: zavrnitev priziva, ki ga je vložil proti pokrajini INAM, odobritev načrta klasifikacije pokrajinskih cest. nakup zdravil,_ pravilnik za najemnine v hišah, ki so last pokrajine, in razne druge upravne zadeve. Za miljsko občino: ustanovitev dodatnega trgovskega tečaja v nižji strokovni industrijski šoli. Po več letih priredi prosvetno društvo »Valentin Vodnik* v Dolini dne 6. novembra zanimivo razstavo slovenskih knjig. Razstava bo odprta od 9. do 21. ure. Vabljeni vsi pri Manevri Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji odobril vrsto sklepov krajevnih usta. ’ >c rov. Za tržaško občino je med diugim odobril sklep o izmenjavi zemljišča med občino m državo, sklep o plačilu najemnin izgnanih družin, sklep o plačilu reprezentančnih stroškov, sklep o plačilu najemnin za družine, ki so morale izprazniti poškodovana stanovanja, sklep o nakupu zemljišča v Gornji Carboli za podaljšanje Ulice Angelo Emo jatelji dobre slovenske knjige. ........................................................................................ Novi ukrepi vlad. komisariata Izšla je 31. številka Uradnega vestnika vladnega generalnega komisariata, ki vsebuje vrsto ukrepov, ki imajo veljavo na tržaškem področju. Med drugim vsebujejo ukrepi spremembo pravilnika državne ustanove za pobijanje nesreč na delu, spremembo pravilnika kreditnega zavoda za finansiranje male in srednje industrije, predpise za proizvodnjo in prodajo nekaterih medicinskih specialitet, predpise za zvišanje plač delavcem industrijskih podjetij itd. «»-------------------- Deček padel z drevesa Na Opčinah je včeraj dopoldne padel z drevesa iz višine 3 metrov 14-letni Longino Por-porato, ki si je zlomil desno ramo in zapestje desne roke Dečko se je igral s svojimi sovrstniki blizu svojega doma Splazil je na drevo, pa se je zlomila veja in je štrbunknil na tla. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral deber mesec. Poskus opravičila V sedemnajstih vrsticah svojega včerajšnjega poročila o zborovanju Neodvisne socialistične zveze, se je «II Piccolo* dvakrat debelo zlagal: Prvič že v naslovu, ko trdi, da je dr. Dekleva .govoril dežju na slovenskem zborovanju», medtem ko je prisotni kronist videl številne prisotne, ki so s ploskanjem odobravali Deklevova izvajanja. Drugič pa, ko je zapisal, «da je prišlo do živahnega protesta nekaterih mimoidočih, ki so nastopili proti govorniku» in da bi lahko prišlo do resnih incidentov, če ne bi bilo dežja. Kronist je na lastne oči videl, da je živčno protestiral samo stari zakrknjeni fašist. To je lahko videl na lastne oči in to je tudi razvidno iz policijskega uradnega poročila, ki j« bilo izdano takoj po zborovat ju. Gre torej za očitni primer hujskanja in ustvarjanja miselnosti, da se v Trstu ne more in ne sme javno govoriti po slovensko, kar je vludni komisar navedel za izgovor po prepovedi slovenskega govora na Trgu «Unitd*. Tokrat je .11 Piccolo* prekosil fašistično videmsko glasilo, m demokrittjanskega beneškega kronista. Tablete za glavobol so jo spravile v bolnišnico Ker je bila precej živčna in jo je bolela glava, je včeraj popoldne 58-letna Caterina Reg-gi por. Antonante iz Drevoreda d’Annunzio 60 zaužila preveč tablet. Namesto, da bi ji koristilo, ji je to še bolj škodovalo in se je sama odpravila v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na IV. medicinski oddelek Zdraviti se bo morala 5 dni. Tudi na IV. medicinski oddelek so sinoči sprejeli 58-letn Teodoro Radio vd. Granatel'. iz Ulice Battisti 15. ki se oo morala zdraviti dober teden Njena sestra, ki jo je spremil v bolnišnico, je povedala, da je Teodora zaužila precejšnjo količino uspavalnih sredstev, ker sj je hotela na ta način baje vzeti živlrinje. meru računamo na več mesecev, preden bodo z gradnjo v resnici pričeli, med item časom pa se bo število suspendiranih delavcev ladjedelnice Sv. Marka stalno večalo. Prav tako prihaja tudi do vedno ostrejšega sindikalnega spora v podjetju CRDA, kjer je ravnateljstvo odbilo vsaka pogajanja za ureditev nekaterih perečih vprašanj, pa čeprav se je že pred poletnimi počitnicami obvezalo, da se bodo takoj po dopustih pogajanja pričela. Tu gre za vrsto zelo perečih in važnih vprašanj zlasti v zvezi s plačami določenih kategorij uslužbencev, Predvsem gre za delavce, ki prejemajo sitalni odstotek, ki ga računajo v njih škodo na osnovi dela delavcev, ki prejemajo plačo na akord. V tem primeru je oško. dovanih okoli 40 odstotkov delavcev podjetja, ki so kljub kvalifikacijam med najslabše plačanimi v CRDA. Pa tudi položaj delavcev, ki so plačani na akord, ni boljši, saj so podvrženi raznim sitnarjenjem, jim stalno nižajo odstotke, ne priznavajo določenih delovnih ur itd., poleg tega pa je tudi osnova akordnega računa nepravična. Iz vseh teh razlogov delavci upravičeno zahtevajo, da se čimprej prično pogajanja, na katerih naj se končno ure-de ta in nekatera druga sindikalna vprašanja. re m utegne, zbeži. In tako zbeži tudi cel neki vod s svojim podporočnikom vred. Ta se še vedno čuti v vlogi zapovednika nad ostalimi, dokler mu pri prehodu skozi neki predor vsi ne pobegnejo. Z njim ostane samo bolehni Napolitanec, ki bi moral na dopust; doma ima ženo in otroka. Ko prideta v samotno hišo, naletita tamkaj na stotnika, ki se je že preoblekel v civilno obleko. Tudi ona dva se preoblečeta. V tem pa prispe še narednik in neki vo. jak iz voda, ki se je raztepel. Vsi se potem odpravijo proti domu. To potovanje je polno dogodkov, ki včasih izzivajo smeh, večinoma so pa polni krute tragike. Tako pade mladi vojak pod nemško svinčenko, ko hoče rešiti židovsko študentko, ki so jo Nemci odkrili. In kakor je bil ta vojak Slovensko gledališče v Trstu Danes 4. novembra ob 16.30 v dvorani Gospodarskega društva na KONTOVELU DNEVNIK ANE FRANK» Spisala: Fr. Goodrich in Alb. Hackett Režirer: Branko Gombač, k. g. Scenograf: Jože Cesar Kostumograf: Alenka Bartl-Serša Prevajalec: Jaro Dolar Osebe: Otto Frank - Rado Nakrst, Edith Frank - Leli Na-krst, Margot - Miranda Caharija (igr. šoia), Ana - Mira Sardo-čeva, gospod van Daan - Julij Guštin, gospa van Daan - Zlata Rodoškova, Peter - Livijo Bogateč (igr. šola), Dussel - Modest Sancin, Miep - Nora Jankovič (igr.šola), Kraler-Justo Košuta. Opozarjamo prebivalce Brišč-že blizu svojega doma, tako | jcov> y Repna, Repentabra. je narednik celo že prispel na svoj dom, ko nenadoma pri-hrume fašisti: zvedeli so, da se v njegovi hiši skriva neki ameriški vojni ujetnik, ki je pobegnil. Fašisti ga z Američanom vred sredi noči odtrgajo od žene, otrok, staršev. Ostane še samo podporočnik z Napolitancem. Za častnika predstavlja povratek v domačo hišo k očetu razočaranje: oče misli, da bo najlepše, če bo sin takoj vstopil v vojsko črnosrajčnikov. In tako mu ne kaže drugega, kot bežati še iz domače hiše, Toda beg se ne posreči in z Napolitancem vred morata v zloglasno Or-ganisatio-n Todt. Z umikajočimi Nemci prideta v Neapelj. Sredi ruševin, kjer morajo delati, se bivši vojaki razbežijo, toda tako, da sta podporočnik in Napolitanec ločena. Toda v Neaplju se je tedaj začel odpor. Celo dečki imajo puške in iz zased streljajo na hemce, drugi pa mečejo nanje bombe. Ko Napolitanec teče nekje čez prazen prostor, ga zadene krogla. Podporočnik, ki je pred dnevi odklonil, da bi šel z drugimi med partizane, se sedaj zave, da .ni mogoče vedno samo gledati*. Steče k ranjenemu Napolitan-cu in ga zavleče v zaklon; toda za ranjenca ni več pomoči in izdihne mu v rokah. In tedaj skoči k brzostrelki in začne streljati Nemce. Kot smo že omenili, je film nekaterih scenah predolg Volilna zborovanja KPI Ob 11. uri Trg Garibaldi — Paolo Sema, Lucio Rocco in Karel Siškovič; ob 18. Milje Vidali; 16.30 Opčine —Paolo Sema in Marija Bernetič; 16. Trg Goldoni — Arturo Ca-labria in Pina Colja; 10. Gabrovec — Vera Žužek; 11. Prosek — Miro Kapelj in Jo-le Deferri; 12. Kontovel — Miro Kapelj in Jole Deferri; 11. Nabrežina — Arturo Cala-bria in Ado Slavec; 16. Lonjer — Tonel in Adolf Wilhelm; 15. Salež, 16. Briščiki, 17. Sa-matorca, 18 Repnič — povsod Franc Gombač in Vera Žužek; 15.30 Trebče — odv. Pogassi in Karel Siškovič; 15. Bani — Marija Bernetič; 16. Kolonko-vec, gostilna Bacco — Saranz; 17. Križ — Gombač in Burlo; 18.30 Dolina — Siškovič in Tonel, 17.30 Barkovlje — Cala-bria; 16. Podlonjer — Pešca tori, 12. Zavije pri gostilni «Ex Chichina* — Pescatori. Zdi se, kot da hoče Sordija izrabiti v vseh mogočih situacijah, od komičnih do tragičnih. kot strahopetca in kot junaka. Gotovo je Sordi podal še enkrat dobro vlogof čeprav ni odkril kake svoje nove plati. Odlični pa so tudi Šerpe Reggiani, Eduardo De Fi-lippo, Martin Balsam, Didi Pe-rego in drugi, med ženskami, ki sicer v filmu nimajo velikih vlog, prideta do izraza Carla Gravina in Jole Mauro. Film prikazuje dogodke z voljo za resničnostjo, čeprav je v filmu marsikaj precej naivnega. So pa tudi scene, ki so vredne najboljših filmov. Vsekakor priporočamo ogled tega filma. (In še nekaj kronike: Pri včerajšnji zadnji predstavi smo slišali osamljen plosk pri besedah »Fašisti prihajajo*. Scena, ki je takoj nato sledila, je pa zelo drastično pokazala, čemu je navzoči fašist zaploskal. Toda na koncu se je iz istega konca zaslišal še slaboten žvižg. Vendar ga je bilo dovolj, da je dal povod za vznemirjenje, ki se je potem nadaljevalo tako, da je bi! mladi fašist takoj obkoljen in jih je najbrž tudi nekaj dobil. Potem je posegel vmes organ javne varnosti in vse se je najbrž končalo brez kakih posledic. Torej zopet film, ki gre fašistom na živce; in tudi zaradi tega ga priporočamo.) PSDI Ob 18. uri na Trgu Goldoni — Pinguentini, Cesare., Pier-andrei; 11, Trg Stare mitnice — Pierandrei; 12. Borzni trg — Pierandrei; 12.30 Drevored XX. septembra — Trentini; 16. Domus Civica — De Gioia 16.30 Jeričljev trg — De Gioia; 17. pred barom »Stadio* — De Gioia; 10. Nabrežina — Bruno Claudio; 10.30 Nabrežina Kam. nolomi — Giovanni Bonetti; 11. Sempolaj — Bruno Claudio; 11.15 Sesljan — Lorenzo Fogher; 11.30 Križ — Cesare; 10. Sv. Rok — Fontanot in Pisa: 10.30 Campore — Va-scotlo; 16. Sv. Barbara — Dul ci; 17. Milje, Trg Marconi — Vascotto, Dulci. PSI Ob 12. uri v Miljaji, Trg Marconi — prof. Paolo Medani in odv. Aldo Terpin; 19 Nabrežina, na glavnem trgu — Arnaldo Pittoni in Stane Bidovec; 20. Trg Goldoni prof. Paolo Medani, prof. Giu. lio Cervani (radikalec), dr Bruno Pincherle in dr, Salvo Teiner. «»-------- Nezgoda Nemke Včeraj dopoldne so sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo 67-letno Erno Rittmayer por. Bsetcher Nemčije, ki si je predsinoč r.jim zlomila kolk leve noge Padla je namreč na stopnl can ob vhodu na železniško postajo, Najprej so jo odpeljali k svaku v Ul. Fabio Filzi 15, ker se je zdelo, da ne bo hudega, toda včeraj so morali poklicati rešilni avto, da so jo odpeljali v bolnišnico. Zgonika, Saleža in Gabrovca na to predstavo' Slovenski akademski klub »JADRAN* vabi na veselo MARTINOVANJE ki bo v soboto 12. novembra na Vrdelski cesti 7 začetek ob 21. uri Igra: BOGO s FAMILY RAZNA OBVESTILA Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi vse one, ki so se priglasili za tečaj nemščine in ki se nameravajo še priglasiti, na sestanek, ki bo v ponedeljek 7. novembra t.I. ob 19.39 v prostorih knjižnice v Ul Gepna 9-IV. — Na tečaju bo poučeval prof. Josip Tavčar. # # * Slovenski akademski klub «Ja diran* vabi vse akademike na brucovanje, ki bo v soboto 5 t.m. na Proseku v društveni gostilni. Odhod s Trga Oberdan ob 19.50 uri. IZLETI IZLETI SPDT Dne 13. novembra priredi SPDT izlet v Idrijo z ogledom rudnika. Na povratku planinsko martinovanje v Črnem vrhu. — Vpisovanje v Ul. Geppa št. 9 v dnevnih u-rah. MALI OGLASI PODI IZ FURNIRJA po 330 lir kv. m — se prodajo v Ulici Gambinl 3. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. delTOrologio 6; dr. Signorl Trg bolnišnice 6. Danes praznuje svoj 50. rojstni dan naš delovni tovariš BORIS GRGIČ. Številnim čestitkam sorodnikov, prijateljev in znancev se pridružujeta uprava in uredništvo «Primorskega dnevnika». KINOPROSEK-KONIOVEl predvaja danes 4. t. m. ob 16. uri cinemascope barvni film; Kraljica Venere Igrajo: ERIC FLEMING ZSA ZSA GABOR m KINO SKEDENJ predvaja danes 4. t. m. ob 14. uri film: Angelska tolpa (Bič in meso) Igrajo; CLARK GABLE, YVONNE DE CARLO in SIDNEY POTIER V soboto 5. t.m. ob 16. uri ponovitev istega filma » 'aliŠc£3 { GL El) ' TEATRO NUOVO ^ Pri gledališki^ blagalh^^ajtv daljuje Potrjevanje ter sprejemanje nov>u__ ki jev za prihodnjo s pre bo začela 18. novembra^, miero Pirandeltove ig“ seb išče avtorja*. m Abonmaji irejemajo 16.30 do 19.30 pri pre^fi' oi do I-5... hii- spiiej-emajo^ o-d 10 ter ’ gajni v Ulici Giustinia110 Pasaži Protti. -a st#® Cena za abonmaje ‘ ^ predstav: za^ Prum^eii seKtrf A sektor A 6000 Ur; B 4000 lir. ... selelor' Za ponovitve: sede-i # -0 4000 lir; sedeži šekt»r Dr .. „„t,j< 11 .£ V četrtek 1.0. in * vembra bo imel. fr dve pr** VCUIUl d UUJ “"VI, ,. sambel Jean de d« gau** - (v stavi, in sicer: ‘J!lj misantrope* in Arhar« v5toPoi: 1* TaTune*" Proda* v. pri gledališki blagajn*. VERDI ji Pri gledališki začelo Tazdeijevanj<2 ............. - Wnjo skih izkaznic za P^fj^enoA no sezono, in sioer in B. za & K » N Feaice 14.30 «Vsl doro^i, to Sordi, Serge ***’*&> Excelsior 14.15 «HS)'C<’ fred/a Hitchcocka. Antl1 kins, Vera Miles. ^# Fiiodrammatico 14.1* fjii in junaki*, tecbmcoioh Burke. -0 Id “i Grattacielo 15.00 «R lCfiina govl bratje*. Film scontija. .Dom"? * Arcobaleno 14.00 (<"'"2L)ert urju», metrocolor, tchum, Eleonor P^T, Supercinema 14.00 * mraz*, Ugo Tognaz2' do Vianeilo. Alabarda 14.30 aPetrogrL Aurora 14.30 #Svet - Capitol 13.30 «Fod * CA,r stavami*, Van “eI 1 , si Laughton. Garibaldi 14.30 «N^«art, tajsko*, James S Cristallo 13.15 «S>lt' ljenka*. Itaiia 14.30 nje*, Sh.rley McLainc' Lemmon. . „ariev3 ]l Im pero 14.30 «S'issi, Massimo 14.30 ^ Zemljo*, technicol«, ^ Mohr. v0jtia»' Vtale 14.00 ((Jutrišnja thur Franz, Dick Aeit V-Moderno 14 00 «Ter° gsl-ke», technicolor, (>rfei. teebnicolor. Moire.,0'^ u®., Chelo Alonso, Lian^0) Ih, Astoria (bivši San n «Amazonkin bič*, ming, G. Madison. z Astra 15.00 «Se en*r kom>>' - 14 30 Vittorio Veneto l*-*' rcj1’ w GJen Ford, UebW® pti Marconi 14.30 «Je£T ^ vohun*. Film w ^ Fred Mac Murraž-Savona 15.00 «PoWva. .^on, je sveta*, James Boon e, t.ec hnicolor-Ideale 14.30 «Rešite ’ technicolor, Sandra Odeon 14.00 «Ni crfMJIturt’ technicolor, Victor ^ Genn. anf'«c Skedenj 14.00 «Tol^e pe Clark Gable, Vvonn* lo. Odšel je *a naš dragi ata ygdfl° od SAVEL kal111 Na zadnjo pot ®f.j960 P0'1, mili v nedeljo *>• ujusl0 dne iz Zal na 'iu 11» kopališče. Do petka 4.lX. d0^.j#i .... bolb15 v kapeli trzaske ^jC Žalujoči ostali- 1 ^ i*1 in*. SAMO. v^' sin dr. in*. ^ri. OMA, sestra jft' družino, snaha ®0 nus' .. f MIRZA PASIC, v s(ai(i INE, MIRZA lef rodstvo. Trst-Ljubljana’ dne 3.XI.1960. Ulm na mmm predvaja danes 4. t. ra. z začetkom ob 15. uri film: me peteri WEI£$ HWWLD PHIUPP PRIMORSKI DNEVNIK 3 4. novembra 1D60 j Po «Tednu Afrike» v Zahodni Nemčiji | Bonn naj zamenja ^kompromitiranem? čeprav v Zahodni Nemčiji govore o izključno 8°*podarski pomoči nerazvitim deželam, je na-men nemške pomoči povsem političnega značaja . v začetku novembra. v a aahodne Nemce in za sna °e nasP'ob Afrika ni ne-n?>n- ceEna- Nemčija je bila niai°C dtdga desetletja kolo-"a s''a- Tega še danes ne “torej o darski hodi ttes Pozabiti mnogi gospo-»n politični krogi Za-Nemčije, ki se še da-^ominjajo na »velike dni» kolonialne oblasti v ne »i is?!?.lin Togir. V Zahod- dai v*1^1 se more dnd’ S€- v trditev, da ponekod ^ ae danes hranijo 'o i °lCe nemškega porekla, bil ' bankovce dz dobe ko je in a emdija kolonialna sila v°jal^ S°- oedavno belgijske U0 e’ ki so se umikali iz s '"“kateri pozdravljali den utten Tas» in «Auf Wie-sehen». dafo da Nemci aa ne pona-v , ,e s tem, kar spada že c. »odovino. Nasprotno, Nem-Ijajo - a"es Ponovno pojav- (,li ,v Afriki, Tokrat ne več kot S* ne^ v nniformah, ali ali predstavniki Pa-°Todne °bla9t i starega ti- rnani ,",-a ,na drugi Prav nič He !nkovit način. Iz zvez_ let Nemčije že več Neb v afriSke dežele, Itim 110 one> ki so pred krat-"Nškb*3*6 ne°dvisne, mnogo kovčuj- trS°vcev s polnimi Publiti y.zorcev in tehničnih Črni* aC^-’ -kl iščejo tod, po ij <*«"!, poslovne zveze Ndn' *’ da ^d pripravili pot 0a j Itn delegacijam iz Bon-h’emz;:0d drugod iz Zahodne 'Nčiie „ . -Ifiii. te novo osvobojene la*e drž hgliratiVno e države. Zato bi mogli H°Voo'1Vn° reči, da Nemci po- Veda , Odhrivajo Afriko, se-°krat v spremenjenih odnosih, ko je "'arat S'"£h ko. j„U^r?ld drugačno takti-Priznati je treba, da Hm In to lita ,7 cudovito uspeva, da iele «?,eva vnašati v te de- krotnovpliv’ ki se kon-šanju ,aza najprej v vna- 'h °dr.aža' »kih aemakega kapitala, nem. drog^^dstev, nato pa tudi ^“radi + •Oisbii so v Bonnu 'Ovtjt °a bolj organizirano »luid ,° dejavnost. Temu Je Irišljj ,Ud’ Pravkar minuli «a-“d^irali eden>>> ki so ga orga-^ y . Bonnu in v Zahodni i* nasploh in ki je bioi(jeiljVod tudi za znani ** dvor V.d&nnski Beethovno. vtlet,r,.1and’ kjer je sovjetski N Dran*k v Bonnu Smir-^“istra0 eitiral proti izpadu Sam Erharda hd ka?ltCldent’ ki je v začet- , UnwVse veči’ obse6> )e Polit' - zadušen, in to ^ ’»oz!?'ii! razlogov, kar pa prikriti dejstva, da hoat jd Vzhodom in Zabile . aiočen antagonizem jfc??1 lva na afriški ce-. Ni minister Erhard 1 Pr‘8otnV°. ni po naključju trikov °S afriških pred-,* tOviet akušal diskreditira-. ■ kaiti Politike do Afri- i Idflna 6 Vni cilj «afriške-v^hittt 1 poskušati a- da 7°diteljem dokazati, i,9 v sv. °dna Nemčija ni-K?hi dK?m ravnanju z afri-r tlan, avam' nobenih dru-‘hk^nov razen namena k Uršika 3rsl50 Pomagati. Go. 1 jo » , *n tehnična poi""A kNČi b0tlna Nemčija , 5jrdovfh Področjem, je po il\.lzjavah brez ka-l^ru J drugega v tem k Zve*; tične8a namena, fei ^ ?nkS tem se v ®on“ C1* *taln°dni Nemčiji na-ki “ha vi Pondarja, da io^heni). ada nima v Afri-kS ; kolonialnih ali po-tg^hija dresov. Zahodna Hj^Jidii a v nasprotju z W si’aihi ropdkimi kolonial- v da m T ima še to pred-•d Afriir- kolonialna siti’ hot Sq 1 na slabem gla-“ii.1*- Prav na slabem glasu »U fLTlJa' Velika Brita-8,ja. V Bonnu se Pouda Buk aria’ da je neiko, T*h°da, ki so se "C0 tez0 ,mpr°mitirale. S b*la dofrtej V' 8 Praktičnimi W *bačai ga in finanč-°dw, 1 *e skuša čim *_apitlafu0t zahodnonem- in nemškemu Sffcu y m8 pltv razbiti'3!'61?1 tržišču in ,ftiŠL lz°lacijo, v ka- ^ Celini k®, Nemfija 113 y i. bila nekaj de- za zunanje SS, *6i<> obstaia za V1' ki • ^lenjena orga-^i ^ahon!. nameujena A- °dnoi .n. n nemški diplo- Stot' Po m ' svoje po,°- S ^ieah ?0gih mestih in S&* do He celine»- od Ni, cinu v,- danes je bilo ^ milladevelnist/stvu 78 2U-ti Oj0"0v °dobrenih že uN^ieni ")ark- W so bili! ?*vD“ pom i Slavnem za NkSte N^nč-'CUPni ^ »tr>0 im- v pro- STS enovane pomo-‘želan akupni znesek Pomoči,, znaša ,ve{ji ideielam pa o 7. orkestrom Armando De l,a Trlnidad; 19.30: Prenos Izorane strani iz literature o RL; 22.15: Berke!ey: »Serena- prvi svetovni vojni; da za godala«; 22.35: »Bled Nacionalni program 6.30: Vreme na italijanskih 10.20: Beethoven: Simfonija »Heroič- 1960» — festival Jug. Jazza, na«; 11.10: Parada glasbil; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po že- ,lh 700: Jutranje metodi- ljah; 14.30: Motivi iz Južne ™ i ^ Amerike; 15.00: Folklorni an- sambli; 15.30: «Knez Hombur-ški», drama v petih dejanjih; 17.25: Pesem in ples; 18.00: rama glasbenih festivalov. Slovenija 8.05: Emil Adamič — Knina Cipci: Koroška suita; 8.39: Od Beograda do Moskve. (Spored zabavnih zvokov in popevk); 9.20: Narodne za glas to klavir; 9.40: Kotiček za David Rose in njegov orkester; 11.30: Franco Pourcel, Paul Anka in Gloria Lasso; . . , ,0 tn. 13.30; Melodične pesmi; 15.30: Etnografski zapiski, 18. 0 An- carlo Menottl: Amelia na samoel Franco ValMsneri; ......... 18.30: Lisztove in je; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: “ U“blte«* *,asbe: 10h,5: LI...J Skladbe za harfo igra har- Sarasatove plesu (komlCna 0p6ra): ,W 30 - „ „ , barasatove Rjnaron Santos in njegov skladbe; 19.00: Sola in vzgo- orkester 16 45: Cilj kolesarske • 1.... — 1 a v* CAh uh- n\l * - 1 . . ja jvan Theuersohuh: »Kako različno sprejemajo starši uspehe in neuspehe svojih otrok«; 19.20: Glasbeni kalejdoskop; 20.00: Šport; 20.30: Pevci, kitare tn ritmi; 21.00: Umetnost, književnost In prireditve v Trstu 21.20: Koncert operne glasbe; 22.00: O-bletnica tedna: Jože Seražin: »Združevanje Italije pred 100 leti«; 22.15: Italijanska povojna glasba. Trst 12.25: »Tretja stran«; 14.15: Glasbena drama Gian Fran- dirke za nagrado Baracchi; 17.00: Armando Trovaloli pri klavirju; 17.30; Iz opernega sveta; 19.00: Jazz v Nevvportu; 19.30: Športni dan; 21.00: Fan fistka Jelica Pertot — Porto-grandl; 10.35: Zabavni orkester Raphaele; 11.00: Odlomki iz Mozartovih oper; 11.40: S popevkami čez kontinente; 12.00: Pesmi iz Vojvodine; 12.25: Ritmi Latinske Ameri- ke; 12.40: Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30: Igra Alfred Scholz s svojimi godbeniki; 13.50: 2enski zbor »Svoooda« Laško; 14.35: fani o upravnih volitvah; 21.30: sopranistka Victorla de Simfonični koncert, sledi ple- ^ Angeles, 16.00. Petkovo sna glasba. Ul?SDOna rimi- - «g? it, n.emi cesra Malipierlja »Orli iz O- Kratek koncert 16.15. PesnU . i. , <4 ca. Podoha avtorla vdiKc vojne, li.uu. aidih ** J ’ 14 50 Po00t)a avtorJa' pesml. ,7.30: Novi artisti pri glasbeno popoldne; 17.25: Vrtimo ploščo za ploščo; 18.15: Napevi z Dunaja; 18.30: Tako pojo in igrajo tuji narodi; 20.00: Lepe melodije; 20.15: Magčno ogledalo; 11.00: Glas- Tedenski zunanjepolitični pre- ba za praznični dan; 14.05: gled; 20.30: Z vioiiino skozi Plesni motivi; 14.45: Koncert čas; 21.15: Oddaja o morju v miniaturi; 15.00: Kurt Edel- to pomorščakih; 22.15: Zapie- iite z nami; 22.50: Literarni nokgurno; 23.05: Nočni ko- morni koncert. II. program 9.00: Jutranje melodije; 10 00: hagen in njegov orkester; 15.35: Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba za vas; 13.40: Izbrane melodije, 14.00: Odlomki iz o-peret »Rimska roža« in »Boc-cacclo«; 14.30: Domače aktualnosti; 14.40: Poje mladinski mešani zbor Iz Celja; 15.10: mikrofonu; 18.30: Parada or- kestrov; 20.00: Kako se voli; 20.30: Varietejska panorama z Mino; 22.15: Canzonissima; 22.45: Deset minut z Don Marinom Barretom. Ital. televizija Zabavna glasba; 15.30: Pet- bussyja; 18.30: nalst minut godbe na Piha- Gnisslja in Bruna Maderne; la; 16.00: Parada orkestrov; 16.30: Sodobne teme; 16.40: 19.30: Martin Soler: tri sonate; 20.00: Vsakovečemi kon- Glordano »Andrea Chenier« (3. cert (Berlioz, Strawinsky); 9.25: Proslave v Rimu; 17.00: Program za otroke; 18.30: Dnevnik; 18.45: Tedenski pregled za ženo; 19.30: Stotonia-ptsma TV; 19.45: Obrazi problema; 20.30: Dnevnik; 21.00: Fanlann o upravnih volitvah; 21.30: Shakespeare: «Mach- Skladbi "pietra beth« na koncu dnevnik. Jug. televizija Beograd 20.00: »TV dnevnik«. Zagreb 20.15: Umetniški film. III. program 17.00: Skladbe Clauda De- neralni guverner, v vsakem od treh področij pa je še poseben britanski guverner. Vsako področje ima svojo avtonomno vlado in neke vrste skupščino, nad vsem Pa je federalna vlada m federalna skupščina. To skupščino sestavlja 35 članov. Na čelu centralne federalne vlade je Sir Roy VVeiensky, po poreklu Anglež, bivši železniški strojevodja, danes pa veleposestnik in lastnik akcij pri naj-večuh rudarskih družbah. Rodeziji sta zelo bogati z bakrom, zlatom in drugimi rudami. Večji del oblasti je osredotočen v rokah predsednika centralne vlade, t. j v rokah Welenskega, ki je poznan po svojih avtoritarnih idejah, po nasilnih metodah, močnem temperamentu in po odkriti in brutalni mržnji do domačih A-frikaneev. Boječ se vedno močnejšega nacionalističnega gibanja za neodvisnost in sluteč, da bi britanska vlada utegnila popustiti, kot je bila prisiljena popustiti v drugih deželah, bi se Welensky in drugi beh eksploatatorji hoteli iznebiti sedanjega statusa in postati dominion, ki bi čimprej prekinil vse zveze z Veliko Britanijo, prav tako kot jih je prekinila Južnoafriška unija in da bi se «premoč belih« nadaljevala v nedogled. V Londonu tega ne odobravajo, ker razumejo, da ne morejo prevzeti nase tako odgovornost za temno usodo, ki jo Welensky pripravlja narodu z nad 7 milijoni prebivalcev. Domačini v teh treh deželah se upirajo — kar je paradoksno — domi-nionski rešitvi, katero si pa Afrikanci v drugih deželah želijo, kot n. pr. v Gani, Nigeriji itd. Oni sicer zahtevajo neodvisnost, toda menijo, da do nje ne bo prišlo če se Centralnoafriška federacija razbije oziroma če se ne utrdi kot neodvisni dominion. Nacionalistično gibanje v teh deželah postaja vedno močnejše. Do silnega izraza je prišlo pred 2 letoma v Niasi pod vodstvom dr. Bande, voditelja gibanja Malavi. Znani so krvavi dogodki v Niasi. V Severni Rodeziji deluje Združena stranka neodvisnosti, ki jo vodi Harry Nkumbula. Tudi v Rodeziji ja bilo v zadnjem času več krvavih spopadov. Pred nekaj dnevi je prišlo do ostrih demonstracij v Sa-lisburyju, glavnem mestu federacije, pri čemer je bilo ubitih sedem ljudi, na stotine pa irnjenih Welensky je sprejel najbrutalnejše ukrepe (Nadaljevanje jutri) pred začetkom vaje je člane milanskega orkestra nagovoril z njemu tujim glasom, češ da se ne počuti najbolje, da se samemu sebi zdi kot star avtomobil, ki pogosto obstane. Vsekakor pa je hotel z vajo začeti. Pa ni šlo dolgo. Komaj se je vaja začela, je prebledel in padel s podija ter s čelem udaril ob leseno stopnico, da si je prebil kožo nad očesom. Člani orkestra so dirigentu takoj priskočili na pomoč in poklicali rešilni avtomobil. Tudi zdravnik, ki je priskočil na pomoč in dal nesrečnemu dirigentu injekcijo, ni mogel Dimitriju Mitro-pulusu več pomagati, kajti med vožnjo v bolnišnico je slavni dirigent že izdihnil. Uimitri Mitropulos se je rodil 1. marca 1896 v Atenah, kjer je tudi dokončal svoje študije, da bi se nato napotil najprej v Bruselj in nato v Berlin na izpopolnjevanje svojega študija. V Berlinu mu je bil za učitelja veliki glasbenik Ferruccio Busoni. Nato se je Mitropulos vrnil spet v Atene, kjer je ostal nekaj let in nastopal na grških odrih in koncertnih dvoranah. V Grčiji je ostal od leta 1925 do 1930, ko se je začela njegova velika pot v svet. Leta 1932 je zaslovel v Parizu, ko je nenadoma vskočil na mesto svojega kolega Egona Petri-ja. Leta 1934 ga srečamo v Italiji, kjer prvič dirigira v milanski Scali. Nato ga pot vodi spet v Francijo, na Poljsko, v Sovjetsko zvezo. V dveh letih je tako rekoč obkrožil že vso Evropo in se nato leta 1936 preselil v Združene države, kjer je ostal nepretrgoma deset let in leta 1946, postal tudi državljan ZDA. Dolgo let, od leta 1937 do 1949, je bil glavni dirigent simfoničnega orkestra v Minnea-polisu, hkrati pa deloval za propagiranje glasbe v ZDA. V svojih mladih letih se je Dimitri Mitropulos hotel posvetiti duhovniškemu poklicu, vendar se je premislil in posvetil glasbi. Sicer pa je tudi svoje ostalo življenje posvetil izključno umetnosti, kajti poleg glasbe je imel še edino veselje v ibtrdnju starin in v obiskovanju muzejev, pinakotek in spomenikov. Mitropulosov repertoar je bil zelo obsežen. Zajemal je Mahlerja, Straussa, Schember. ga, Berga in Weberna. Nadalje Skrjabina, Janačka, in Szy. manowskega pa tudi Mozarta, Beethovna, Brahmsa, Musorg-skega in Berlioza. iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii,minil,11,,ll(lliiint,,,1,i,„,,m,m,, i„i,,„11,111,,um,1111,11,1,miiinmin,m. t4!. KONGO e TANGANfUKA ✓bil 8EVERIMA LussHs o Urmnsron ........ o „#f'; -r 0 UŽIVA RODEZIOA PfČI IANA msmm ilA-UNJOA Vojni dobičkarji skozi zgodovino Izredna odkupnina v zlalu vladarja premaganih Inkov Napoleon ni bil le velik vojskovodja - Wallensteinov evojni davek» . 21 tisoč topov Alfreda Kruppa in milijarde dolarjev njegovih ameriških kolegov Pred kratkim smo na kratko poročali o zaključkih skupine ljudi, ki je s pomočjo elektronskih strojev proučila, koliko let smo imeli na Zemlji mirnih in koliko jih je človeštvo preživelo v vojni Ker je snov zanimiva, bomo nekaj podatkov ponovili, nenaj novih pa dodali. V dobi od 3200 let pred našim štetjem do danes, toiej v dobi skoraj pet tisoč dve sto let smo na Zemlji uživali le 292 let miru, medtem ko se je v vseh ostalih letih kjerkoli na Zemlji «bila krvava vojna.# Teh je bilo v celoti 14.513, Seveda niso vse te vojne bi,e take, kakršna je bila na primer prva svetovna vojna, ali pa celo druga svetovna vojna, ki nosita po žrtvah žalostni rekord, saj je prva svetovna vojna terjala 10 milijonov neposrednih žrtev, torej na frontah padlih vojakov in le nekaj manj drugih žrtev, druga svetovna vojna pa je terjala v celoti celo skoraj petdeset milijonov mrtvih. Toda tudi vojne, ko se je še vihtela le »bridka sablja«, ko torej niso še poznali «množičnega uničevalnega orožja«, so terjale ve-liko mrtvih, kajti nekoč so znaie biti vojne zelo dolge, veliko daljše od »naših«. Tako je bila n. pr. vojna, ki nosi značilen naslov — tridesetletna vojna. Za to vojno pravijo, da je bila izredna krvava. Ko se je namreč tridesetletna vojna končala, je bilo v centralni Evropi težko najti za delo sposobnega človeka, Sicer pa je zaradi ropanja, ki so jih vršile vse vojske, osrednja Evropa bila tako u-ničeng, da je veiiko ljudi pomrlo tudi od pomanjkanja. V ropanju so se posebno izkazali vojaki kneza VVallen-steina, ki je zaslovel kot prvi vojni dobičkar v zgodovini, seveda, če ne vzamemo v poštev vojnih dobičkarjev iz Rimske dobe. WallensIeinova vojska je namreč ne le ropala, pač pa tudi izterjevala »vojni davek«, ki ga je »razpisala« tako v sovražni kot v zavezniški deželi. »Vojni davek« se je plačeval tako v denarju, kot v »naturalijah«, Seveda ni bil knez VVallen-stein zares prvi «vojm dobičkar«. Tudi veliki rimski Cezar je z vojnam, hudo obogatel. Omembe vredni »vojni do-bička,ji» so bili tudi vojskovodje sicer maloštevilnih španskih enot, ki so osvajale Latinsko in Južno Ameri- ko. Med temi je znan Pisaro, ki je podjarmil Peru. Ta je vladarja Ink,,v prisilil, da se je odkupil s količino zlata, konkor ga je stalo v 6 metrov širokem, 7 metrov dolgem in 3 metre visokem prostoru. Napoleona poznamo le kot vojskovodjo, ki mu ni bil nihče kos. Toda »veliki« Na-polton je bil tudi velik »vojni dobičkar«. Dokler so mu bile zvezde naklonjene, je vsako leto «prihranil» od 12 d) 15 milijonov frankov. V novejši zgodovini pa nosi kot «vojni dobičkar« prvenstvo nemška družina Krupp. V plavžih te velike nemške jeklarne so samo v dobi, ko je bil njen vodja Alfred Kiupp, izdelali 24.000 topov. V drugi svetovni vojni pa je sedanji lastnik in direktor te «filme» toliko »pomagal« Hitlerju, aa so ga celo velikodušni zahodni zavezniki postavili pred sodišče Onstran oceana pa je Krupp imel dovolj zvestih po. snemovalcev. Ameriško združenje jeklarjev je leta 1914. z»služilo na račun vojaških dobav «komaj» 71 milijonov dolarjev, dve leti pozneje pa že 333 milijonov, v drugi svetovni vojni pa celo 20 mili- jard dolarjev. niitiilliliiiiu niti pred močnejšim Carlijem. Edini, ki ni okusil poraza, e bil Merlak. S to zmago so se Borovi igralci uvrstili na tretje mesto za vodečo ekipo Bancari in Soffitte. Dosežen uspeh ni slab, sedaj pa je treba videti, i _ 1 3______=: 1 c* 1 spretne igralce osta'^,^!na, 4 |> t nista bila dovolj I^ezUltaWv bi dosegla boljših - krnecc“-proti nevarnejšim 1 ,ce»j' Bor je nastopil s pej Baj^ , od katerih sta bn 1ak G? uspešna Tomšič in bec je bil v tem de £oVaC^ stva orecej nestalen,ve*lJ je malokdaj nastopu, (cga .8 tudi za Košuto. Zaraa njiju ni mogoče izreč ne sodbe. .,„nstV8 K Po prvem delu P# ,gancafj* lestvica s iedeča: g* j 12 točk, Istria 6 Montuzza AGI 0." RAS l Soffitta ,l0^ijgera: OLIMP^ ŠAHOVSKA LEIPZIG, 3. Rezuhetj P’t 011 pine XIV. šahovske o Jugoslavija-Zah. Nem™* SZ-Argentina 3,5:0,5 ZDA Madžadska 2,5-if 2:1 Češkoslovaška Bolgar j;) 5 Holandska-Romumja ,'5:0,5 Vzh. Nemčija-AnghJ3 „,atc#* Posamezni rezu’1**^. G'1 Jugoslavija-Zah. NemCiJ^J -s ti • 1_____ vorrll, ^ nat)9 gorič-Unzicker rem*’|f0v-Dar‘ Matanovič remi, 1*. , 1:0 RiaiazBertok rem c1i 1:0, BiaiazBertok rem1^ jM ŠtanLe.po.VL^fj,!^ točk, ZDA 15,5, Juf°s‘V r% Češkoslovaška 12,5, » pot# čl ja in Vzh. Nemčija **' Ar*«n -Sl_ 11 K UnlonH«ika l*' ant istria je zaseciia ceinu iuc&.u m »*■». - n, pred Montuzzo predvsem po za-1 nija U.5, Holandska gol slugah Runca in Martinolija, tina in Madžarska ’ »iUgail ivunva m — ----- ki sta z lahkoto odpravila manj I rija 8,5, Anglija ° ! Nogometno prvenstvo A lige 11 ospredju zanimanj* tekma Juventus-SViii^* Po nedeljski prekinitvi nogometnega prvenstva A lige bo v nedeljo ponovno steklo kolesje 6. kola. Več ali manj bodo vse tekme zanimive, vendar bo edino ena v ospredju splošnega zanimanja. Mislimo na srečanje Juventus-Milan. Kdo bo izšel iz igrišča kot premaganec in kdo kot zmagovalec je danes težko predvidevati. Papirnate prognoze so za zmago Ju-ventusa, predvsem zaradi vigranega moštva, medtem ko Milančani še niso našli poti za tekočo skupno igro. Tudi nekatera boljša moštva bodo imela v 6. kolu težave z nasprotniki. Vzemimo n. pr. Fiorentino, ki si je privoščila zmago nad Juventusom. Florentinski igralci bodo morali na dolgo pot do Catanie, kjer bodo v nedeljo gostovali. Ne smemo misliti, da bo Catania kar brez vsakega odpora prepustila gostom točki. Zelo verjetno bodo domačini zaigrali z vso voljo, da prisilijo nevarne nasprotnike na delitev točk. To se prav lahko zgodi, pa čeprav je malo verjetno. Bologna se bo morala tudi vsesti na vlak in se odpeljati v južni Bari. Za to moštvo ni nobenega izgleda, da bi se vrnilo z uspehom v žepu domov. Verjetno ima samo Inter stoodstotno zagotovljeno zmago. Ta enajstorica je zelo napredovala odkar je španski trener Herrera prevzel v roke vajeti njene usoide in ker bo nedeljski gost novinec v tej ligi, skoraj ni mogoče misliti, da bi domačini zapravili tako ugodno priložnost. Zanimiva bo tudi tekma med Padovo in Torinom: obe moštvi sta znani po svoji obramoni taktiki, zaradi česar je nemogoče že v naprej prerokovati uspeh temu ali onemu. V Rimu pa bo domača Roma sprejela v goste nestalno Ata-lanto, medtem ko bo drugi rimski predstavnik Lazio odpotoval v Genovo, kjer se bo rmv ral spoprijeti s presenetljivo in v zadnjih ča-iLrrari ji# n rt SamnoHrlil V * ® t” no Sampodrio. V stoval Napoli, ki ie na- #)r ,-len >» griščih bolj napad oVlt^ ,. gov naoad boij učjn*°v:: na domačih tleh- ,^ačiniJf mnra l dO“‘ . „re= tega bodo morah “.^ki ft' žiti, da jih ne b1 ,Jl*. p0ra netili in jim Zaidnja tekma “^la e ze. Vidmu, kjer bo gosto storica Lanerossi iz \P Videmčani bodo ' se i#ba j» redno priložnost, da in ,, pred tastnim obci^n- jn 1 i si zagotovijo zdjag Dripoin t#*' dve točki, ki bi J.im/mrtve ;< da se premaknejo ..A^eS\tc ke dna lestvice. -etih namreč zabeležila mah tega PrveIlsikV0‘1 je zmago, medtem iz e štirikrat poražena . s ” ■ ' skrajni. ca»: Ker je že d# J5: o STK--a*** žaja, bodo verjetno zagjt%0l napeli vse sile, da ne<> df uspeh, še posebno * ko bo gostovala na 8 ^,0* retti prav nič neva#"" iz bližnje Vicenze. j CIRIL KOSMAČ V GAJ (Nadaljevanje in konec) Pri teh besedah se je sklonil in med koleni pljunil v tolmun. Pljunil Je in ostrmel, čakal sem, da bo nadaljeval o Ruparjevem Andreju, pa se je Se globlje sklonil nad vodo in se nato glasno začudil: «Ni hudič!» Stegnil sem vrat in napel oči, da bi videl, kaj ima v tolmunu. Temnikar Je pomlel s čeljustmi in spet pljunil. In spet je zmajal z glavo ln se začudil: •Ni hudič!« Nato je vstal, se razkora- čil in z višine počasi spustil dolg curek rjave tobačne sline prav na sredo tolmunčka. In spet se je začudil: •Ni hudič!« Radovednost me je premagala, da nisem več zdržal za vrbo. Počasi sem se prestopil, da bi mu prišel za hrbet in pogledal, kaj 1-ma v tolmunu, toda na spolzkem kamnu sem izgubil ravnotežje ter z obema nogama zdrsnil v vodo. U-strašil sem se ln tako me je bilo sram, da bi se bil najrajši vdrl v zemljo. Temnikar pa se me je očitno razveselil z rokami in z glasom: •Aha, pob!« je vznemirjeno zakričal in me pograbil. •Stopi hitro iz vode!« Stopil sem k njemu na kamen. Pokazal je s kazalcem v tolmun in rekel: »Počakaj, da se voda pomiri!« Molče sem gledal v tolmun in čakal, kdaj se mi bo odkrila nenavadna skrivnost. Ko se je voda pomirila, da ni bilo več na gladini r.iti tiste komaj vidne mre-nioe vznemirjenja, mi je Temnikar ukazal. •Pljuni!« V vodo nisem rad pljuval, ker se mi je zdelo grdo. če sem že kdaj pljunil, sem pljunil v reko, ki ni bila tako lepa kot potok. •Pljuni!« je strogo ponovil Temnikar. Pljunil sem. Moja bela slina se je na gladini hitro razpršila in izginila. •Nič ni!« je rekel Temnikar. «Pljuni še enkrat!« Pljunil sem še enkrat. •Nič ni! Tvoja slina je še nedolžna!« je zamahnil z roko. Nato pa je ponosno zaermel: «Boš videl zdaj mojo!»1 Razkoračil se je in spusti! v tolmun dolg curek svoje rjave tobačne sline, da se mi je kar zastudilo. Toda slina se je razlila in na gladini se je prikazala prava mavrica. «Ali vidiš?« je zmagoslavno vprašal. •Vidim!« sem se začudil. •Kaj vidiš?« •Barve!« «Kakšne barve?« «Modro, rumeno, zeleno, rdečkasto. Cela mavrica!« «Takoje! Cela mavrica!« je vznemirjeno zagrmel. •Toda povej ti meni, kje se skriva ta hudič? Od kod to pride?« Pomislil sem in kar hitro rekel: •To bo od tobaka!« •Od tobaka?« je skoraj užaljeno zategnil in me prešinil s svojim modrim pogledom. «Od tobaka, praviš?« Zamislil se je za hip, nato pa je kar poskočil: »Pob, nemara imaš pa res prav!« Hitro je vzel iz ust svojo kepo, se odkašljal pomlel s čeljustmi in pljunil v vrbje. Potem se je nagnil in spet spustil svojo slino v tolmun. Mavrica se ni več prika- •Ali ste videli?« sem prav po otroško užival. •Videl!« je resno prikimal. «Mavrica se potemtakem skriva v tem!« je odločno rekel in mi pomolil pod nos svojo ostudno kepo prežvečenega tobaka. Nehote sem odmaknil glavo, «Saj ne rečem, da to ni grdo!« je priznal Temnikar. «Toda prav v tem se skrivajo vse tiste barve. Cela mavrica! Ali ni to čudno? Grda stvar, pa toliko lepega!... To da človeku misliti. Ni vse grdo, kar je grdo! Zapomni si to, pebi« •Bom!« sem prikimal. •Zapomnil si bom!« Temnikar je spet potisnil svojo kepo v usta, nekajkrat nomlel in nato o-zranil še eno resnico: •V grdem se ne skriva samo lepo, temveč tudi koristno!« •Kaj pa je v tobaku ko- ristnega?« sem vprašal. «V tobaku?« je ponovil in me premeril izpod čela. »Tobak sladi življenje!« «Sladi?» sem se začudil. •Tobak le vendar strašno grenak!« Temnikar se mi je zviška nasmehnil in me zavrnil: •Za tvoja usta, dragi pob! Za tvoja usta, ki so še mlada. Ti še ne veš, da z leti tudi usta postanejo grenka. Vsako leto bolj grenka. To pride od življenja. Prva grenkoba, pa druga grenkoba, pa tretja grenkoba — no, zdaj mi pa ti povej, kako bi človek živel, če r.e bi usta postala grenka?« Nisem vedel odgovora, zakaj vse to je bilo zame takrat še popolnoma nerazumljivo. «Tako je. pob moj!« je globoko prikimal Temnikar. «če bi dali dojenčku pelin v usta, bi ga kar zvile, ti pa bi ga zdaj nema-n' že lahko prežvečil.« «še nisem poskusil,« sem rekel. «Pa poskusi! Nemaia so tvoja usta že toliko grenka, da boš prenesel. In ko boš zrasel in dozorel, boš prenesel tudi tobak!« •Tobaka ne bom nikdar žvečil!« sem hitro odvrnil. •Vseeno!« je zamahnil z roko. «Grenkoba ti ne uide!« Te besede so me prizadele, kakor bi me bila udari-l i roka usode. Temnikar me je očetovsko počohal po glavi in nato široko rekel: «Nikar se ne boj! Saj grenko ni tako strašno grenko! In grenko je za moža! V grenkem je moč. In zdravje. Poglej, pelin je grenak, encijan je grenak, rutica je grenka, brinje je grenko. Vse, kar ima v se-b’ kaj zdravja in moči, je grenko! In zato je grenko tudi tisto življenje, ki je kaj vredno! Tako je to!« Pomlel je s čeljustmi, se obrnil in pljunil v tolmun. Zamaknil se je v mavrico na gladini, nato pa je kar nenadoma poskočil, kakor bi spet odkril nekaj nove-i ia. «Aha!» je zadovoljno vzkliknil. »Aha!« si je škodoželjno pomel roke. »Svinjska kuhinja! Zdaj ji bom pokazal svinjsko kuhinjo! Zdaj bo videla, kaj pride iz umazane in sajaste duše! Kar v škaf ji bom pljunil!« »Oh!« sem rekel. «Nikar ne pljuvajte v škaf!« Obrnil se je k meni in me predimo pogledal s svojimi modrimi očmi: •A misliš, da ne bi?« «Rajši ne,» sem rekel. •To je grdo!« «Pob, ti imaš prav!« je prikimal. »Zakaj bi ji pljuval v škaf? Saj ne bi razumela. Domov pa vseeno grem, da ne bo spet kričala!« In se je kar obrnil in šel. Stekel sem na obronek In gledal za njim. Spet je gazil po otavi in spet se je za njim vlekla temnozelena sled razbite rose. Roke je imel prekrižane na hrbtu, da sem videl njegov modri lonec. Njegovih modrih oči v resnici nisem vi-, del, a sem jih videl vseeno, ker sem videl ne drino nad njih1, :besč° m« ikar Ko je Temni** dre pH starim sadiu’ 51» med starim seV vSj jem svojega vrta, kel proti ' v maten. ^ :em stopil v m»» cek, kjer je pelina. Odtrga l in ga pregriznil- ^0 8 rak, a vendar ne jgiil- # nak, kaker sem L Potisnil sem v sv0j sta in se vrnil jin o Pod srebrnozel seBi ^ kom košatih vr tal«?' »v* del na visoko sV * nrestoi m svoj zeleni Pref. Jjc pe‘‘> či; in žvečil vrs v, t Bilo je grenko- * zal sem ter si - s* ih mešanico ponosa ke potrtosti: poS**V nravmi. »ŽVALMCV V*«’ I* grenka! To se P sem! Rasem .inHst0 Kje je zdajt^jg je dovito jutro? In daieč- p gaj? Vse je takrat sem I p Precej pelina. »fA? so postala grenka ^ mi žal, zakaj £rečUd se je vzbočil P.jgfljš' mavrični lok z