PosAntfcsi&a številka 20 vinarjev.
Štev. 26.
V Ljubljani, v četrtek dne 13. februarja 1911
Leto 3.
VEČERNI
■«* uloleau ih poiti K 40-—. u UrtflaM K 3*-~
• J*ll«ta» « „ „ SO-—.«	W—
« ItlrttetM „	„	„	tO'—.	„	„	«,	»■—
• roisičM » tt 3 S0, M m	3*?r*i •»AiBtvo In obrati: K«pltar|«va uHt« l — TeMw SO.
NEODVISEN DNEVNIK
lastrsil; fnosiuip#« psiitvrsta 153 tem Sirek« 1» J «» »(soka aii o]« prostor) ta enkrat po S8 vin., n (Ut-in nlteat po 45 vtis. — Ob sobotah ftrottf ?&•(?. —• Poitoc: - i«lolpm jMtiSvrsta K V—. — Izhaja oiaft din, iz«v*i(i nedelj« ta praznik«, ob S, «1 popoMn*,
Nova ustava še ni razglašena.
Selgrajslke uradne »Službene Novine“ bile zaplenjene, ker so
priobčile novo ustavo.
Posebno poročilo »Večernemu Ustu«.
Belgrad, 13. februarja. Jugoslov. dop. *rad javlja: Uradni list osrednje vlade •Službene Novinec, ki so priobčile začasno ustavo države SHS, so bile zaplenjene, kar bo vzbudilo po vsej Jugoslaviji t®liko seAsacijo.
Na podlagi tega, nove ustave ni še smatrati za proglašeno. ,
Belgrajske »Radničkc Novine« srdito napadajo novo ustavo češ, da je veliko manj demokratična ko prejnšja.
Jugoslovanska boljševiška šola.
Posebno poročilo »Večernemu listu*.
ZeaHi^ 13. februarja. Kakor je Vaš dopisnik »vedel iz najzanesljivejšega vira. *f> Madžari ustanovili v Budimpešti bolj-
ševiško šolo za vračajoče ?e jugoslovanske vojake z namenom, da zanesejo v našo državo nered in nemire.
Premirje podaljšano do jutri zjutraj.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Maribor, 13. februarja ob 11. dopoldne. Premirje na štajerski severni meji se 1* podaljšalo do 14. februarja ob 7. zjutraj.
Pogajanja se bodo danes še nadaljevala. Pričakovati bi bilo, da se pogodba dane« vendarle podpiše.
Kriza v mariborskih pogajanjih.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Maribor, 13. svečan ob 12. uri opoldne. * trenotkuv ko vam to poročam, je na-i . a v mariborski demarkacijski komisiji J^z&' Nemški zastopniki, očtvldno nahuj-an PO'mariborskih nemških kolovodjih, lou 7* u konferenci nesprejemljive pred-^evaj° n* Pr'< da Jugoslavija ne jj.e .v •Podnještajerskih nemčurskih gnez-Uvestl nikakega novačenja. Stavijo
tudi še mnog drugih, za nas nesprejemljivih spreminjevalnih predlogov. V trehotku je položaj tak, da se bodo pogajanja mogoče razbila. To se je zgodilo tik pred podpisom pogodbe, katera je bila v sporazumu z Nemci že popolnoma sestavljena. Mi smo na vse pripravljeni. Naši zastopniki ne odnehajo.
Slovenci na mirovnem posvetu.
•la v^*T*»	februarja. Včeraj sta do-
SIovp« z	drugimi kot zastopnika
'ovencev tudi dr. Slavič ia dr. Kovačič,
Posebno pore čilo »Večernemu listu«.
da kot strokovnjaka sodelujeta pri določitvi severne meje države SHS n*|>rwn Nemcem.
Prva jugoslovanska ustava.
Izšla je prva ustava države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nam, ki smo bifi toliko časa vezani na staro avstrijsko ustavo, nova začasna ustava naše države brez dvoma zveni demokratično. Nobenih plemičev ne bomo mogli več fabriclrati, ni-kogar ne bo mogoče zaradi političnih deliktov obsoditi na smrt m obesiti. Važna' je svoboda tiska ter svoboda zborovanj. Shodov v zaprtih prostorih ni treba niti naznanjati. ~	*
Manj nam pa ugajajo določbe o odgovornosti ministrov. Kralj'sam nastavlja ministre, kralj jih odpušča, njemu so odgovorni. To točko bo prav gotovo treba ^demokratizirati, da bodo ministri odgovorni Hudstvu po narodnem predstavništvu. -.
Pomniti t>a je, da je ta ustava le začasna in da bo končno veljavno ustavo določila ustavodajalna skupščina, ki bo'moral a biti izvoljena na podlagi splošne in enake volilne pravice s proporcom. T« začasno usJtavo jp sklepil ministrski svet,, novo pa bo določilo ljudstvo po svodih zastopnikih.
Veseli nas pa lahko že samo dejstvo,, da imamo prvo jugoslovansko ustavo. S tem je konsolidacija naše mlade države napravila velik korak naprej; trdni temelji so postavljeni, na katere lahko začnemo graditi nadaljnje zgradbe, istočasno' skoraj je Izšla ta ustava, kakor je Amerika pozdravila ustanovitev in združenje Jugoslovanov v svobodno državo SHS. Stojimo tedaj tik pred. dejstvom, da nas Amerika to. ententa končnoveljavno oficielno priznata, Na nas samih bo sedaj, da ustvarimo na znotraj močno in zdravo državo.
Zelo važno je, da se bo vsak svobode« državljan naše države zavedal pravic in dolžnosti, ki mu jih nudi. in nalaga začasna ustava. Kdo je poznal staro avstrijsko ustavo? Razen paragrafov 14. in 19., ki sta bila bolj v zasmeh kot v zatrdilo našega državljanstva v Avstriji, ni naše' liudstvo o avstrijski ustavi vedelo ničesar. Zanimanje za jugoslovansko ustavo pa je med našim ljudstvom veliko. Ljudstva naj se zaveda pravic, ki jih bo imelo ^ svoji državi!
SUv. Ž&,
———	 mr	.
Francoski delegat major Nontegu graja nemško
postopanje.
Maribor, 12. februarja zvečer. (Ljublj. it. u.) Ker se pri mariborskih pogajanjih o demarkacijski črti na Štajerskem med strankami ni dosegel sporazum, je dne 11. februarja navzoči delegat francoske misije gospod major Montegu, strankama podal nastopno izjavo:
1. Pri pogajanjih dne 10. febr. so poka-zasi zastopniki jugoslovanske vlade naj-: boljšo voljo in odkritosrčno željo, da se doseže sporazum. Tudi so bili voljni, da se kolikor mogoče zbližajo; njih ne zadene nobena krivda, ako se že dne 10. t. m. ni
dosegel popoln in povoljen sporazum. 2. Zahteva generala Maistra glede demarkacijske črte na koroški meji je vsled agresivnega vedenja tamošnjega prebivalstva upravičena. Jaz sam soglašam z mnenjem gospoda generala in potrjujem tudi njegova končna izvajanja.
3.	V službenih poslih se moram peljati v Zagreb. Na željo pa se rad vrnem v Maribor, da se zaključi in podpiše pogodba, ako so — kakor upam — doseže še danes sporazum.
Velik ljudski tabor v Mariboru.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Maribor, 13. februarja. Prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoldne se vrši v Mariboru velik ljudski shod, na katerefn bodo govorniki obeh strank pojasnili ljudstvu
namen zadnjih nemških demonstracij, oboroženih napadov na naše čete ob meji ter veliki pomen in važnost demarkacijske črte na naši severni meji.
Italijanska hegemonija na Jadranu.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Newyork, 13. febr. V komisiji za zvezo narodov so Francozi želeli, da se na nemško mejo pošlje mednarodna vojska. Američani so izjavili, da je to nemogoče, k&r nasprotuje ameriški ustavi.
Američani so ponudili Italiji hegemo-
nijo na Jadranskem morja, Reka in dalmatinsko Primorje pa mora pripasti Jugoslovanom, katerim se ne sme dovoliti, da drže vojno brodovje.
Američani žele, da se s posredovanjem nevtralcev takoj prične trgovski promet.
Angleško - ameriški pritisk na Francijo.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Pariz, 13. svečana. Angleški in ame- | zahtevah ne postane skromnejša, eno-riški delegati so sklenili poslati Francoski stavno zapustili posvet in pričeli poga-v obliki ultimata naznanilo, da bodo Ame- j janja na nevtralnih tleh. ričani in Angleži, ako Francija v svojih
Francija ustavila demobilizacijo.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
2eneva, 13. svečana. Francoska vlada t francoske vlade je očividno v zvezi z an-je ustavila demobilizacijo. Ta odredba ' gleško-ameriškim pritiskom na Francija
General d’Esperey v Čmigori.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Rotov, 12. febr. Poizvedbe generala D* Espereya v Črni gori so dognale, da je bila volitev v veliko skupščino, ki je sklenila
zjedinjenjo črne gore s Srbijo, pravilno izvršena. Vodja pristašev bivšega krnlja se je umaknil v Italijo,
Naša meja z Rumunijo.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Belgrad, 13. febr. Razgovori zaradi meje v Banatu še niso privedli do sporazuma. Rumuni vztrajno branijo svoje zahteve. Tu
se domneva, da se bomo y Banatu morali umakniti zapadno od Temcšvara.
Veliko zborovanje soriških br
guncev.
Amerika svari.
V nedeljo, dne 9. t. m, se je vršil v, begunskem taborišču v Strnišču velik protestni shod proti zasedbi jugoslovan« skega ozemlja s strani Italijanov. Shoda se je udeležilo skoro 1000 beguncev, ki so po triletnem trpljenju v severnih deželah bivše Avstro-ogrske monarhije vrnili se v Jugoslavijo in dali prvikrat duška svojemu prepričanju. Shod je otvoril go-riški rojak dr. Fornazarič s kratkim nagovorom, pozdravil zborovalce v imenu bratov - trpinov v zasedenem ozemlju. Predsedoval je shodu nadučitelj - voditelj g, Mavricij Benič, Poročevalec dr. Fornazarič je beguncem v dolgem govoru pojasnil današnji politični položaj in obrazložil obupni gospodarski položaj razrušene goriške dežele. Z zanimanjem so sledili begunci izvajanjem govornika. V imenu soc. dem. stranke je govoril sodrug Komavli in pridružil sc protestu zborovalcev, Poslanec v pokrajinski zbor gosp/ vojni kurat Budin je navduševal in poživljal ljudi na treznostno gibanje, O socialnih reformah v naši državi je poročal g/ Avgust Kozman. Sprejela se je resolucija, v kateri se izjavljajo zborovalci, da so, zvesti člani troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, protestirajo proti italijanski okupaciji ter proti nasilnemu in protizakonitemu postopanju zasedujo-čih italijanskih oblasti in zahtevajo, da se vse po Italijanih zasedeno jugoslovansko ozemlje, t. j. Slovenska Benečija, Trst, Istra, Reka, Dalmacija, zasedeni del* Kranjske in slovenske Koroške, posebno pa njih ožja domovina Goriška z glavnim mestom Gorica združijo v smislu točke 9 v Wilsonovih načelih o samoodločbi narodov v eno edinstveno, neodvisno in nedeljivo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Izjavljajo, da ne pripoznajo nobene druge ureditve državnega položaja v svoji ožji domovini, ter da so pripravljeni boriti se za dosego tega svojega cilja do zadnjega. Pozdravljajo svoje brate v zasedeni Goriški, ki prenašajo sovražni pritisk in zasledovanje in se pridružujejo rr".ovemU boju za svobodo in samoodločbo in njihovemu plebiscitu z 2000 podpisi. Po k o n-1 čanem zborovanju so zborovalci navdušeno zapeli »Lepo našo domovino«, in izročili protest. Princu-regentu se je odposlala z zborovanja pozdravna brzojavka, v kateri se ga naproša, da zastavi vse svoje sile, za neocV :>st slovenskega za« pada z Goriško vred proti sovražnemu imperializmu.
Dunaj, 12. februarja. (Lj. k. u.j Čeho-slov, tisk. urad poroča: Član umor ikonske prehranjevalne komisije polkovnik. Cousey, ki je včeraj dospel iz Trsta, je jugoslovansko in štajersko vlado opozoril, da naj ne motita železnišega prometa, ker bi sicer se morali ustaviti transporti živil, ne samo v Jugoslavijo, temVeč tud* v češkoslovaško država
Mažarsko-itaijanske spletke proti Jugoslaviji.
Posebno poročilo »Večernemu listu c.
Zagreb, 13. februarja. V Budimpešto je prispelo italijansko odposlanstvo, da se dogovarja z madžarsko vlado o skupnem nastopu proti Jugoslovanom. Med bivšim ministrom Batyanijem in Son-
ninom posreduje poseben kurir. Druga struja, ki ji načeluje Apponyi, je za prijateljski sporazum z Jugoslavijo, toda pod pogojem, da Jugoslavija prizna nedeljivost bivšega ogrskega ozemlja.
Agrarna reforma.
Posebno poročilo »Večernemu listuc.
Belgrad, 13. febr. V ministrskem svetu, .ki se bavl z agrarno reformo, prevladuje 'mnenje, da so reforma ne bo dala izvesti v vseh pokrajinah po enom načelu, ampak da se bo treba ozirati na posebne razmere kraja. Komisija bo stopila v stik z vsako
občino posebej in z njo določila, kako se reforma v doličnem kraju izvede. Med drugim se bo tako določil tudi pojem »veleposestva«. Doslej je določeno lo, da se bodo razkosala velika fevdalna posestva.
Italija grozi z vojaško silo Ju
še en miljon
Berlin, 12, svečana. (Lj. k. u.) Glasom Dun, kor, urada javlja »Achtuhrabend-blatt« iz Bazla: »Ztiricher Morgenzeitung« dozntiva iz Milana: »Italijanski general italijanskega stana Badoglio je sporočil zastopniku lista »Messaggcro«, da hoče lta-
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 21. februarja zvečer: Dne 11. februarja ob 8. uri 30 minut zvečer so kršili Nemci premirje s tom, da so napadli našo stražo pri treh hišah zapadno od Hohenreina s pa-trolo, obstoječo iz približno 20 mož. Istega dne so Nemci streljali pri Lipici (Lippitz-bach) na Koroškem ob Dravi vzhodno od Velikovca. Zaradi kršenja premirja je do-
Maribor, 12. februarja, (Lj. k, u.) ■ Ljubljanski koresp, urad javlja uradno: »Wiener Mittag< poroča, da so sc v Mariboru pod pretvezo pomanjkanja primerah prostorov zaprle vse nemške srednje, Meščanske in ljudske šole, da se v njih Ostanejo srbske čete, ki so te dni došle v Maribor, nadalje, da je ta prihod v zve-z dejstvom, da je prevzel poveljništvo dravske divizije srbski general in da je ® tem ententa zasedla Maribor s svojimi Cctami, vsled česar bo moral general Mai-■,s^er s svojmi četami zapustiti mesto. Na-Pram tem nemškim izvajanjem dejansko ugotavljarno4 da se radi prihoda srbskih v Maribor ni zaprla niti ena nemška ludska, meščanska ali srednja šola in da *° se temveč Srbi nastanili v poslopju p^ške realke, ki jo je deželna vlada v lubljani zaprla že 28, januarja, to je na znanih mariborskih nemških izgre-s*cer zato< k£r 60 sc ravnatelj, nje-ud i nem®ki profesorji in ucenci aktivno e'e£ili demonstracij proti ^Jugoslaviji,
lija izvesti svoje zahteve v Jugoslaviji z vojaško silo, ako bo treba, in da ne bo več demobilizirala, da bo vsekakor pripravljena. Do sedaj je Italija demobilizirala 900.000 mož. Več kot en milijon je še pod orožjem.
tični nemški poveljnik prosil oproščenja pri našem poveljniku. Deželni poveljnik za Koroško v Celovcu je o tej zadevi poslal nastopno brzojavko:	Po nesrečnem na-
ključju so žalibog pri Lipici (Lippiizbacli-brucke) streljali nemško-avstrijski vojaki. O tej zadevi se bo uvedla sodna proiskava In bodo krivci pozvani pred sodišče.
Od takrat je del poslopja nemške realke prazen in se je šele kasneje nakazal srbskim četam v svrho nastanjenja. Druga šolska poslopja Srbom sploh niso bila potrebna. Ravno tako je potvorjena vest o nadomestitvi generala Maistra s srbskim generalom kakor tudi o odhodu njegovih čet iz Maribora. Vest je izmišljena in nemška poročevalska služba jc tudi tokrat, odpovedala. Naravnost smešna je pa trditev, da jc ententa poslala Srbe v Maribor z namenom, da zasedejo mesto v njenem imenu, ker tudi Nemci ne morejo dvomiti, da ima kraljevina SHS popolnoma nemoteno pravico, pošiljati in nasta-njevati svoje čete po vsem svojem teritoriju, h kateremu prištevamo tudi Maribor.
Nemiri v Pragi.
Praga, 12. februarja, (Lj. k. u.) Čeho-slov. tisk, urad poroča: Večerni list od »Bohemije« piše, da jc prišlo včeraj v praški tržnici do neprijetnih prizorov, ker ni bilo krompirja, niti masla, niti »ajc flli sploh kakih živil na prodaj.
Francosko dijašivo regentu
Pariz, 12. februarja, (Lj. k. u.) Glasom Čehoslov, tisk, urada piše »Temps«; Dijaki v Sorbonni hočejo prestolonasledniku Aleksandru pokloniti simpatijsko poslanico v napisom: »V imenu francoske mladine, zmagovalni Srbiji«. Da dobijo za to poslanico čim večje število 'miadih Francozov iz višjih in srednjih šol, so zaprosili prorektorja, da se sestavi komite v prid po vojni uničene srbske dijaške mladine. Poslanico podpiše predsednik komiteja Ernest Denis in v imenu dijakov Jea n Bourgoin,
Foch proti Nemcem.
Ženeva, 12, februarja. (Lj. k. u.) Glasom Cehoslov. tisk, urada poroča pariški »Journal«, da se bo sedanja zasebna črta preložila na 50 kilometrov do Duisburga in da Foch zahteva dve tretjini še obstoječega topovnega materijala.
Iz pokrajine.
pr Poštni čekovni urad za Slovenijo,
S^ 15. februarjem t. 1, prične v poslopju bivše nemške gimnazije, Bethovnova ul. 7,
Soslovati čekovni urad za stranke. — ranilnični promet in promet s papirji se za sedaj še ne vpelje, — Navodila o rabi čekov se dobe pri poštnih uradih ozir. pri čekovnem uradu. Promet z dunajsko poštno hranilnico je sedaj prekinjen, naši poštni uradi torej ne sprejemajo več vplačil za njo in tudi ne izplačujejo nobenih zneskov, če že niso bili nakazani do 31. januarja t, 1. Tudi izplačila na hranilnične knjižice kratkim potom so ustavljene. Čla-n/ 4una^s^e P0štnc hranilnice morajo po-®	1» odpoved in knjižico poštni hranilnici
na Dunaj, ako hoče odpovedati celo irao-vino ali pa samo en del. Odpovedi se mora dodati opazka, naj se odpovedana vsota odpošlje po poštni nakaznici. Dopisovanje z dunajsko poštfto hranilnico je podvrženo poštnini. Člani čekovnega prometa dunajske poštne hranilnice naj primerno izpolnjene čeke ali odpovedi (v tem slučaju tudi vse neporabljene čeke in položnice) pošljejo s frankiranim pismom na Dunaj. Za Slovenijo se mora na čeku zahtevali izplačilo potom poštne nakaznice.
kr Kranj-Tržič. »Večerni list« je priobčil te dni nek dopis iz tržiškega kota, v katerem sc izraža prošnja na poverjeništvo za promet, naj bi večerni vlak, ki odhaja iz Kranja v Tržič, odšel takoj po dohodu ljubljanskega vlaka v Kranj ob osmih zvečer in ne šele po pol deveti uri, ker je to nad polurno čakanie čez vse potrebe. Kakor čujemo, jc bil pri seji tržnega občinskega odbora 10. t. m. sprejet soglasno predlog, s katerim s eizrcka zahvala za nova dva vlaka na progi Kranj-Tržič in se poverjeništvo za promet obenem naproša, naj odloči, da odhaja zad* nji vl?k takoj po osmi uri mesto ob po! devetih. S tem bo ustreženo vsem potnikom ob tržiški železnici.
Stran 4
»Večerni lisfj 'dne 13. februarja 1919.
—.....  .t.......... ...............................
Sftv. 26/
kr Kap se izplačuje pri vojnem mini-, ilrstva na Dunaju, Naš zastopnik na Dunaju je obvestil poverjeništvo za narodno hrambo, da izplačujejo pri likvidujočcrn Vojnem ministrstvu sledeče terjatve; 1. Vojaške pristojbine in sicer za aktivne ga-žistc vse zaostale pristojbine, za neaktiv- , ne pa splošne do 31. novembra 1918 in odpravnino, Za moštvo do razpremljanja, in sicer vse po prej veljavnih vojaških predpisih za ženske pomožne sile do sklenjenega odpovednega roka, 2, Liferahtom v bivšo Avstrijo do 5000 K takoj, na višje terjatve pa plačila a conto. Prošnje je nasloviti na oddelek ministrstva, s katerim ijc lilerant v stiku, 3. Obileljske pristojbine za svojce ujetnikov in pogrešanccv do 31, decembra 1918. 4, Penzije vseli vrst se izplačujejo nadalje. Vse to velja tudi za domobransko ministrstvo. Vojne odškodnine se zdaj ne izplačujejo, ker ni denarnega pokritja.
pr Knjige Krvatske Matice, IH, ratno jkoloj so dbšle ljubljanskemu poverjeniku mag, svetniku Fr, Govekarju ter jih člani lahko dobe vsak dan dopoldne na magistratu,
kr Umori in - rozbojniStva. V Brouu na Savi so pijani vojaki v prepiru uibili krčmarja Palčiča in njegovo ženo. — V Za- j grej.ni jo pet srbskih vojakov prišlo zvečer j pred hišo št. 81 na Miramarski cesti in za- j hleve lo, tfa jim odpro. Ko jim je gospodar TVv.k prišel odpret, so z orožjem v roki za-Tdovali od njega, naj jim izroči denar in jlrrgoeenošti. Tcnk s«3 je branil, naltar so ga i mostu ustrelili. Tedaj je prihitel iz r; v : fenkov sin s- puško in začel streljati. .'••Vmrtno je zadel očetovega morilca, onega razbojnika pa ranil. Ostali trije vojaki r,o nato pobegnili.
j«* ©bujmo staujo srbskih rokodelcev. Vojna je mnogoštevilni rokodelski stan v Srbiji spravila na beraško palico. Sedaj je na tein, da se popolnoma proletarizira in teko 'pomnoži število nezadovoljne, brez-poseijne mase ter srednjemu stanu izpod-makne najtrdnejši steber. Nedavno so se rokodelci sešli na zborovanje, kjer so opozorili na svoj obupni položaj in zahtevali pomoč. Belgrajska »Pravda« najnujnejše opozarja vlado, naj pravočasno pomaga rokodelskemu stanu in ga, ohrani.
kr Bolnišnice v Zagrebu so tako prenapolnjene, da ne morejo več sprejemati bolnikov.
kr Izgredi proti mohamedancem v Boami in Hercegovini. Kakor izhaja iz raznih časniških opazk v hrvatskih im srbskih li-jstih, se vrše v Bosni in Hercegovini velika nasilja proti mohamedanom. Pravoslavni eodeželani jih napadajo z orožjem, požigajo jim domove in plenijo njihovo imetje. ,Tnko sc hočejo maščevati nad njimi, ker »o začasa vojne muslimani na enak način služili avstrijski oblasti proti srbskemu prebivalstvu. Belgrajska »Samouprava« opominja Srbe k spoštovanju zakonov in napoveduje, da bodo oblasti vse storile za obrambo svobode in imetja mohamedanskih državljanov.
kr Pegavi legar zopet z vso silo divja v Bosni in Hercegovini. Kakor poroča muslimanska »Jednakost«, ni ne mesta ne okraja, kjer ne' bi bilo te epidemije. Naj-
bolj je razširjena med moliamedanci, kav je Znamenje, da je med njimi največ ušivo st i, kajti uš je preiiašalka pegastega logarja. Tako »Jednakost«,
iz Ljubliane.
1 fes gledališke pisarne. V četrtek, dne 13, t« m. v dramskem gledališču ob pol 3. uri popoldne dijaška predstava ob znižanih cenah »Jakob Ruda«, izven abonomen-ta, V opernem gledališču ob pol S. uri zvečer »Mamšelle Nitouche« za abonement »H«. V petek, dne M. t. m. v dramskem gledališču ob 7. mi zvečer »Tugomer« za abonement »B«. Operno gledališče ostane ta večer zaprto. — V soboto, dne 1.5. t. rn. v dramskem gledališču ob pol 8 u.ri. zvečer prvič v sezoni češka burka »...ulica št. 15« izven abonementa. V opernem gle-dičšti ob pol 8. uri zvečer prvič v letošnji sezoni opera. »Mahon« izven abonementa. V nedeljo, dne 16. t. m. v dramskem gledališču ob pol 3. uri popoldne »Chariey«va teta« izven abonementa. V opernem gledišču zvečer oh pol S uri »Smrt rnajke Jugovičev« izven abonementa.
1 Dekliška gimnazija. Ljubljanski mestni dekliški licej se bo podržavil in preosnovai v osemrazredno dekliško realno gimnazijo,
i Dajte nam mesa! Po sklepu vlade se bo tistim posestnikom, ki oddajo živino prostovoljno, plačeval 1 kg žive vage 1 K 50 v dražje, nego cfrugim. Vnovčevalnica bo oddajala to živino po prejšnji ceni in mesarji bodo morali tudi prodajati meso po dosedanji ceni. Upati je, da pride v sled tega ukrepa več mesa na ljubljanski trg. Razlika (1 K 50 v za kg) se bo izpl. cola iz deželne blagajne,
1 Bražrajskc doklade za raznašalcc brzojavk. Vsi uslužbenci na pošti so že prejeli draginjske doklade, le nas raznaša k c brzojavk so namenoma prezrli z izgovorom, da moramo napraviti prošnje zanje. Do sedaj smo dobivali draginjske doklade brez vložitve tozadevnih prošenj. Llpamo, da bo poštna uprava sprevidela upravičenost naše pritožbe in nas nc Ko zoperstavljala za drugimi. — Več prizadetih,
1 Zopet roparski umor. Sinoči okoli 7, ure se je izvršil v obližju Zelene jame zopet kričeč zločin, 281etnega Tomo Marušo je tja izvabil neki vojak, baje s pretvezo, da ima neka; prodati. Ko prideta do tja, vojak potegne bodalo in zabode Marušo v srce. Na krik so prihiteli na lice zločina na pomoč takoj ljudje, zloei-nec-vcrak pa je zbežal. Ranjenega Marušo so sicer hoteli oddati v bolnišnico, a [c med potjo umrl, nakar so ga prepeljali v mrtvašnico. Nesrečna žrtev brezsrčnega roparja ie imela pri sebi 1024 K in dva tramvajska vozna listka. Roparja seveda še niso dobili. Pravijo, da je bil Maruša doma s Hrvatskega, da pa je imel trgovino v Mostah ali rta Selu,
Politična kronika.
p Vrednost krone je padla, čemur je krivo to, da je javnost izvedela natančnejši položaj avstro - ogrske banke. Tudi
zadržanje Čehov in naše žigosanje je vplivalo na to in pa dejstvo, da jc laška okupacijska oblast znižala vrednost krone oo 40 centezimov,
p Revolucionarni odbor v Bosni. Ne konferenci hrvatskih politikov je izjavi) dr. Joso SuraariČ, da jo. v Bosni obstoja) ves čas vojske revolucionarni odbor, v katerem. sta bila tudi dr. Smiarič in Vjeka-slav Jclavič .Odbor jo bil v najhujših časih v neprestanem stiku z dr. Trumbičom-p Francozi gredo na Reko, Te dni je šlo skozi Zagreb več francoskih čet, ki so namenjene na Reko. Vsega skupaj sla bila dva transporta, vsak s 17 častniki, krog 100 mož, 100 konjev in 50 vozov, p Če ne Reba, pa kaj drugega. Laški listi pišejo, da so doznali njih diplomati v Parizu, da jim stavi Wi?son resne zapreke glede Reke in Dalmacije, se izjavljajo, da hočejo v slučaju izgube Reke, staviti druge pogoje, — Nekaj hočejo dobiti na vsak način.
p Za železniško zvezo Pariz—Dunaj— Zagreb -— Belgrad .— Carigrad (namesto dosedanje preko Budimpešte in Sofije) se poteza dunajska Militar-Sociale Rund-sthau«. Pravi, naj stvar vzame v roko zagrebška vlada. S tem bi se dosegla tudi boljša zveza z Bosno-Hcrccgovino in južno Dalmacijo, Obenem naj se doseže prosta plovba po Donavi in njenih dotokih dp izliva v Črno morje. Nemška Avstrija mora gledati, da doseže z obema slovanskima državama, med katerima se bo nahajala, čira boljše odnošaje; misel, za združitev z Nemčijo, naj se v Berlinu 'm na Djjomju epusti. ker to otežuje sporazum s slovan*
{ ritimi sosedi, na drugi obrani pa izziva, en-j teato in nakopava Avstriji in Nemčiji ie j trše mirovne pogoje.
p Novi bankovci na Ogrskem. Ogrska vlada namerava izdati v najkrajšem času svoje lastne bankovce in dela na to, da ustanovi samostojno ogrsko banko, Kot .se javlja, je prišla na Ogrsko ponud*
! ha z Angleškega, da lam tiskajo ban-j kcvce,
p O mednarodni socialistični konie-! venci v Bernu pravi, praška »Tribuna«: j Poostril sc jc spor med. dvojno smerjo, j zastopano na konferenci, ki je bil doslej | bolj prikrit, ali bolje, med dvema življenjskima nazoroma: nemškim in zahodnim. Ta spor je nujno vodil h krizi, v kateri se Ko pokazal tudi v internacionalnem taboru razpor med zmagovalci in zmaganci, kateri tudi moralnega poraza nočejo priznati,
Potovenje cesarskega poslanika v Carigrad ¥ 1?. s^letju.
S kakšnimi težavami jc bilo v prejšnjih stoletjih združeno potovanje tudi uglednih oseb, si danes ne moremo predstaviti, Leta 1627. je bilo treba poslati diplomata proti Carigradu in ker je bil turški poslanik iz Carigrada že odšel .proti Dunaju, je prosil Ferdinand O, barona Kuiscitna, naj prevzame poslanstvo. Mesece in mesece so se pogajali, 5, jan. 1628 je sprejel cesar barona v poslovilni avdi-jenci, A spet se je zavleklo; 9. julija je
bila druga poslovilna avdiiepca. 20. julija io odšli po Donavi, s 13 ladjami in velikim spremstvom. Dne 22, julija pridejo v Pe-iun, a šele 27. julija v Rab vsled slabega vremena. Naloga poslaništva je obstojala » tem, da zahteva nazaj trdnjave, ki so sc jih Turki kljub sklenjenemu miru polastili, in da podaljša mir na dvajset ali celo petindvajset let, pole«' drugih malenkosti. Qesar mu je tudi naročil, naj pazi na Angleže in Holandec, ker ti na visoki perh v Carigradu zelo delujejo proti cesarju; pazi naj tudi na Francijo in Benetke, a pazljivo. Informira naj sc o naredbah sultana glede vojske in miru, o financah, armadi, o podjarmljenih narodih ter o perzijskih in tatarskih dogodkih. — V Ko-mornu ga je sprejel poveljnik trdnjave polkovnik Kolonič z vsemi vojaškimi častmi, cesarjev kurir mu je pa prinesel pasmo, kjer ga je hvalil, da se je tako toplo zavzel pri vezirju za bosanske kristjane. Drugo cesarjevo pismo ga je došlo i. septembra. Takrat je bila srednia Ogrska v turški obla. ti. Dolgotrajnih pogajanj je bilo treba, preefno jc moglo odriniti spremstvo proti meji. Po Donavi je plavalo 13 poslanikovih ladij, 5 vezirjevih, ob reki jc Pa korakalo 200 mož, jezdilo pa 400 mož. Ob desetih zjutraj 26, septembra šele so prišli do kraja, kjer so se imeli sestati s Turki,- Natančno je Kufstein pazil, da ni napravil niti za centimeter daljših korakov, kakor pa turški dostojanstvenik, ker se to ne bi strinjalo s častjo cesarjevega poslanika. 28. septembra so prišli v Budim, zopet svečan sprejem, Se desel iln*. so se vozili po vodi, potem sc pa izkrcali.' ■Sedem šestvprežnih voz jih jc vleklo naprej, spremljalo jih je 65 kmečkih voz po tri konje in 15 jahalnih »gar-, vsega skupaj 252 konj. Iz Sofije so se počasi pri-, vlekli v Odrin, kjer so se zopet začela pogajanja glede svečanega vhoda v Carigrad »z godbo in vihrajočimi zastavami-:;. Štiri milje pred Carigradom (okoli 30 km) jih 1c 18. novembra zopet pozdravil drtig turški poslanik, zopet so se pogajali in določili vhod za 25. novembra; torej cel teden pozneje za 30 km, čisto orijentakko, kjer le poznajo vrednosti časa. Odkar [e odšel z Dunaja, so pretekli štiri meseci. Danes en dan!
Sprejem v mestu je bil zelo veličasten, Ne samo turški dostojanstveniki so mu prišli nasproti, temveč kot cesarskemu poslaniku tudi zastopnik Francije, Benetk, Dubrovnika in Erdeljske, Avdijenco PTi sultanu so določili na 5. december, Prej še odnesli v sultanovo palačo cesarjeva darila, okoli 70 kosov. Poslanikov zapisnik nam jih natančno našteje: Okrogla Rebrna miza z zlatimi in drugimi okraski, štirje veliki pozlačeni srebrni svetilniki, r^vno take velike sklede s pokrovi, lep okrogel kotliček s prevrtanim pokrovom; *tiri velika ogledala z robovi iz črnega 'esa,- bisernice in srebra; šestdeset pozlačenih vrčev, devet kozarcev, dvanajst z jahtnimi kameni okrašenih ur; dvanajst •^ugih velikih ur, na katerih si videl prečkanje solnca, lune in planetov, in Še ve-'"o drugega. Vrednost vseh teh daril so cenili nad 200.000 go*dinarjev, velikanska ^ota pri takratni vrednosti denaria. Po-
slanik jc imel v spremstvu tudi slikarja, ki je naslikal celo potovanje v dvanajstih barvanih podobah, tekst jc pridejan. Slike ima Kufsteinova obitelj še dahes, izdala jih je tudi v pomanjšani obliki. Ena kaže odhod z Dunaja, druga vhod v Carigrad, tretja pa avdijenco pri sultanu. Povedal jc E sultanu, kar jc imel na srcu, pa ni dobil I nobenc-ga odgovora, ker sc mu je zelo mu-j dilo. Splošno je pa avdijenca dobro izpad-
• la, kar sc tiče namreč osebe poslanikove; 1 I francoski poslanik mu jc čestital. Drugo j j svoje osobje je pa poslal Kufstein drugam I | in povsod so jih prijazno sprejeli in tudi j j obiske vrnili. Samo angleški poslanik se
je opravičil, da ne more sam priti, ; ker se hoji, da mu bo kralj zameril •.
Devet mesecev sc je mudil poslanik v Carigradu in nam pripoveduje svoje doživljaje v spominih. Vidimo, da se je neprestano moral boriti proti zahrbtnostim in zvijačam, izhajajočim deloma od francoskega poslanika, deloma od ogrskega kneza Betlena Gaborja, deloma pa od častihlepnih ljubosumnih turških pašev. Proti vsem tem zvijačam se je boril Kufstein ; z veliko spretnostjo, zmiraj je trdno nastopal za svojega gospodarja,
24 julija 1629 je bila poslovilna av-dijehca pri sultanu, 18, avgusta so pa odšli iz Carigrada, 11. oktobra pridejo v Bu-| dim, sprejme jih > cz.ir s 3000 možmi. Selc j 28. novembra jim je bilo mogoče zapustiti, i Budim in 8. septembra so prišli na Dunaj, j Drugega dne je oddal ccsarju sultanova I pisma in mu jc sporočil, kako sc mu jc godilo. Če pregledamo celo potovanje: j 5, januarja 1628 se jc poslanik prvič poslovil od cesarja, 9. decembra 1629 ga jc j cesar zopet sprejel, pretekli sta torej sko-i ro dve leti. Danes pa ne moremo poča-| kati niti štirinajst dni in žc kar gledamo, zakaj mir v Parizu še ni sklenjen. Smo
* vendar še dosti na boljšem.
Po svat«.
s Wikou kot govornik. Pariški lisii pišejo v velikem idealistu Wilsonu v lahkem tonu skeptike in ironije. Tudi njegov način govorov jim ni popolnoma po godu, Wi!son govori priprosto. Njegov gk.s je jasen in lahko umljiv. Nikoli se ne zaplete. Pogosto zazveni njegov glas temno, kar seže do srca. V celoti pa jc zelo monoton. On ne menjuje glasu, kar seže množici v srce in jo pridobi. Ne njegov ton govora, ampak besede in vsebina so ono, kar seže v srce in pridobi človeka. V francoski zbornici je on spregovoril prve besede:	Zveza	narodov«, nakar je
začelo glasno odobravanje socialistične levice s klici: »Živijo Wilson! Doli z vojna!« Wilson se je smehljal,
s LIoyiS Georgeovo stanovanfe v Parizu. V.neki stranski ulici je vzel Lloytl George v najem pol hiše. Ta hiša ima prostrano vežo in prostran salon s zrcali in slikami. Anglež jo ljubitelj cvetja, zato se nahaja v tem salonu mnogo zelenja, palme in drugo raznovrstno zimzelene grmovje. Dalje ima sedem elegantnih sob s luk-surjoznim salonom za sprejemanje obiskov in avdijenc. Salon je okrašen z mnogimi
dragocenimi umetninami, med njimi je ena. najboljših II:>pperjevih slik, neka La* dy iz 18. stoletja. Jedilnica, sobica za ka* jen jo, knjižnica, spalnica se vrstijo druga za drugo. Tu se priprivlja Lloy George zal seje mirovne konference, oddaljen od šuma glavnih utic, v tihoti in miru. V drugem nadstropju so pisarne za njegove taj-.' nike, a v četrtem nadstropju spi služinčad, ki sestoji iz enega, francoskega kuharja, kil je vedno ponosen na svojo kuharsko limet« nest. nekaj slug pomagačev in elegantne, klepetave sobarice.	.	•
s Darilo Japoncev za Prago, Japonski polkovnik Hirojama je izročil predsedniku upravnega odbor:;, za Prago g, Samatu v, znak spoštovanja japonsko zastavo z dopisom in svojo sliko s posvetitvijo. S, posebno toploto pisane angleške besede sol podpisane z: »Polkovnik Hirojama, vodja ded c gači j e	j:.poroke zveze krščanskih
mož*.
s Vreča z bankovci. Ob priliki žigosanja bankovcev se jc dognalo, da je tudi med kmeti več milijonarjev in sicer v Slavoniji, Celo tako so bili med njimi, ki niso vedeli, da so milijonarji, Ta slučaj se je dogodil v Bjelovaru. Neki kmet je prir nesel v urad nabasano vrečo bankovcev, dr? jih jigosajo. -Koliko jc denarja?« je vprašal' uradnik, • OkoK stotisoč bo«, jc dejal kmet. Ravno stotisoč in nič več«?, je vprašal uradnik, ki se mu je čudno zdelo, da bi bilo v vreči samo stotisoč kron, ..Jaz mislim tako okrog stotisoč. Štel nisenv, je dejal kmet. Ko so uradni-* ki prešteli in popisali ves denar, so ugotovili, da ga jc čez milijon kron, »Kje ste dobil: denar«? je vprašal uradnik, »A tako! Kupoval sem blago, pa ga zopet prodajal«, je dejal kmet, ki ni pokazal niti začudenja, »iti radosti. Vidi se, kakšen poim imajo nekateri v denarju;
š Tragedija bede. Na Dunaju se je dogodila tragedija v družini delavca Jakla, ki je zapustil svoje stanovanje in šel iskat krompirja. Žena pa jc šla po keks. Dva otroka sfa ostala sama doma. Ko se je mati vrnila, je našla oba otroka nezavestna. Cunic, ki so visele ob peči, so se bile užgr-le in začele tleti ter razširjali smrad in ogljikov plin, ki je zastrupil otroka. En otrok je mrtev', drugi je v smrtni nevernosti.
s Boj za konja v B^rHac, Za šparta-kovskih bojev v Berlinu je bil, zadet konj, ki se je zruši! sredi ceste na tla in poginil, Nato pa sc je zgodilo nekaj neverjetnega. Naenkrat se jc vrgel na mrtvega konja' nek človek z nožem in v hipu je ležala na kljusetu cela množica ljudi, ki jc vpila, tepla se, zmerjala, vse za poginolega konja. Očividec, ki to pripoveduje, je zapazil, da je množica za par trenutkov stopila od konja, ko so mu vlekli kožo raz telesa, a se je takoj zopet vrgla nanj. Konja so trgali; rezali, parali na vse mogoče načine, Ni trajalo dolgo, ko je ležalo v mlaki krvi golo konjsko okostje. To je lakota!
s O bivanju in življenju bivšega cesarja Viljema pišejo najrazličnejše. Dopisnik >Daily Maila« je bival nekaj dni na gradu, v katerem se nahaja cesar, in ga je opazoval. Dejal je, da ga^ je vidci, kako je cepil drva pod nekim velikim die-
vesom. To delo mu je bilo baje od mladih nog priljubljeno. Tajnostni zrakoplovi, ki krožijo po zraku, kot so poročali (Easopisi in ki so spravili grad v večen strah, niso nič drugega, kot čisto nedolžen holandski zrakoplov, ki je zašel nad okolico. Bivši cesar je zelo slabe volje, kar čuti njegova okolica; na pozdrave komaj odzdravi in še to silno hladno. Cesarica pa je baje vesela ih občuje z vaščani ter daje revežem živeža in denarja. Pravijo tudi, da so dnevi cesarjevega bivanja na Holandskem šteti. Javnost je bolj in bolj proti njemu in tudi parlament in časopisje se bavi vedno bolj s tem vprašanjem.
s Tetoviram® ženske. Angleški časopisi poročajo, da drvi na tisoče žensk, ki so izgubilo pri delu v pisarnah svojo rožnato liarvo obraza k londonskim mojstrom tetoviranja, da si dajo z barvo in.električno igro tetovirati vedno trajajočo rdočico na obraz, Poleg tega imajo mnogotere dame naj višjih krogov posebno nagnjenje, da se dajo tetovirati kačje in zmajeve oblike. Več kot tri četrtino aristokratinj si da te obiiko tetovirati na ^elesu. Tudi oblika metuljev je priljubljena. Neki častnik si je dal tetovirati zmaja v petih barvah na prsi. Zaljubljenci si daj ©tetovirati imena svojih dragih. Ko pa so ljubezen ohladi, zahtevajo, da se znamenje izbriše, česar pa ni mogočo storiti. Kvečjemu se da spremen:?) v metulja ali kaj podobnega. Po-najvi ; s»o s tem zadovoljni.
s rJbka indijska legenda o stvarstvu 'pripoveduje':	Ko	je hotel Stvarnik sveta
o.v tv.••.vi H ženo, je vidci, da je porabil vso prip: ivjjend snov za moža. Zato je vzel zvi;kače, zmožnost rastline ovijalke, da m drži kvišku, trepet trave, vpogiblii-x ..tia, lahkoto listja, pogled gazele,
. pj.o-ovo.'.sokičnih žarkov, solze oblakov, zm■."..■.•rr.it vetra, mebkoto puha, sladkost ')■■■■: c' tu. grozovitost tigra, vročino ognja, ,i~'• ■■ [:■ železa, ščebetanje ptice, in je z-r. ■ : ’ v ; i te prvine med seboj ter ustva-i :	• : ženo,
s vrvoprelitje v Derjabiaskem, O umoru štirih ruskih velikih knezov smo že javili. Bili so umorjeni na notranjem dvorišču ječe v Derjabinskem, petrograjskem predmestju. Tedaj je bilo ustreljenih še 172 drugih oseb, in to 144 mož in 28 žena, id so bili osumljeni, da so sodelovali pri fakozvanih francosko-angleških organizacijah. Vsi veliki knezi so hrabro umrli. Meliki knez Nikolajevič je bil tako bolan in od glada onemogel, da so ga morali nesti na dvorišče in je bil v tem položaju ustreljen,
s Žid, žid in zopet zid. Na Ruskem vladajo danes: Šteklov-Nahamkes, Simo-mijev-Apfelbaum, Trockij - Chaim Bron-»tein, Kamcnev - Rosenfeld, Suchanov-Gommer, Gorev - Goldmann, Meškovsky-Goldenberg, Larin - Lurie^ Ljenin - Zeder-fclum, Devet vladarjev, vseh devet Židov. Diktatorja avstrijsko - nemške republike sta bila žid Adler in žid Bauer, Bavarska republika ima za predsednika Žida Karla Eisnerja in je poslala v Prago konzula Ar-lurja Weisseja, Nemška republika ima za predsednika Žida Eberta. — Tako piše list *Česky zapad« in dostavlja: »Pri nas sta Iva Žida ministra,«
s Španci hočejo hitreje dalje. Španci delajo načrte .za nove proge preko države. Za zdaj nameravajo napraviti progo iz Madrida proti francoski meji za električno železnico, po kateri bi dospeli v Pariz 17 ur poprej.
s Viljemu visijo brke. To dejstvo je resnično in ni baje samo izmišljotina po-rednežev. Časopisi poročajo, da cesar že dolgo ni zapustil sobe, ker se je baje zelo rehladil. Uho, nos in v grlu ga je prijela olezen. »V starem možu s sivo brado, visečimi brki in opotekajočo hojo bi človek težko spoznal bivšega cesarja Viljema.«
s Čudno društvo. V Parizu se je ustanovilo posebno društvo. Vsi člani tega društva se morajo zavezati, da do sklepa, miru ne bodo spregovorili niti besedice o vojni. Člani tega društva, morajo biti samo vojaki s fronte. Vsem drugim pusti društvo svobodo, da govorijo o svojih junaštvih — Škoda, da sc pri nas že med vojno ni ustanovilo tako društvo.
s Trinajst ljudi pri mizi — nesreče. To vražo poznajo vsi. Dva moža sta se pogovarjala: »Ali ste bili že kdaj trinajsti pri mizi?« — »Seveda, enkrat!« —.»No, ali je to nesrečno število res prineslo navzočim nesrečo?« — Da ,po večini.« — »Kes? Ali jo kdo od teh umrl?« — »Kolikor mi je znano, ne!« — »Ali se jim,je dogodila kaka druga nesreča? Ali nimajo česa jesti?« — »Ne, vsega tega ne!« — »No? Vi ste vendar dejali, da vas je bilo trinajst pri mizi?« — »To je bilo tudi res. Zgodilo so je to v pisarni državnega pravdnika. 11 mojih tirjalcev se jo zbralp krog ene mize. K tem je prisedel pravdnik, jaz pa sem bil trinajsti. Nesrečo pa so imeli vsi, ker niti eden izmed njih ni dobil niti »ficka«.
p SretSojeveSkc krvoločnosti v Rumu-niji. Eumunski socialisti razširjajo na mednarodnem socialističnem kongrfcsu letak, v katerem protestirajo proti temu, da vsi vodje rumunske socialistične stranke sede v ječah in da so delegati, ki so bili namenjeni za socialistično konferenco, izpostavljeni najhujšim mukam. Bratianu je največji krvnik. V letu 1907, je dal pobesiti 11.000 kmetov. Danes njegova solda-teska ubija in ropa po zasedenem ozemlju in v Rumuniji sami. Ustanovil je Bratianu sam neko delavsko stranko, ki pa nima v celi Rumuniji nad pet članov. Mirovna konferenca pa podpira/ rumunsko oligarhijo, ki se je omadeževala s krvjo, Rumunska je klasična dežela pretepanja, V zasedenem ozemlju Ogrske je nastal demonstrativni štrajk proti batinam. V Rumuniji še vedno vlada inkvizicija, Rumunska oligarhija je danes pijana od zmage, pa ubije vse, kar ji je na potu. V Rumuniji pobijajo kmete in delavce, v zasedenih okrajih Ogrske in Rusije se uničujejo temelji revolucije. Najstrašnejša je v tem oziru danes Rumunska. Pa naj smo še tako mali in slabi, ne bomo propadli, ker smo zavezniki svetovnega proletari-jata. — Tako se glasi letak,
s Čuda se gode. O neki dami pripovedujejo to-le: Ko se je peljala mlada dama Mis Kehe v nekem natlačenem vlaku v London, je stala naslonjena na vrata, ki so se naenkrat odprla. Z glasnim krikom ie zletela dama iz vlaka, padla ob progo
in izginila v temi. Potniki so takoj ustavili vlak, da bi pobrali razmesarjeno in po-mandrano deklico, Tem večji halo pa 'e nastal, ko so dobili deklicq popolnoma ne-* poškodovano. Niti najmanjša nesreča se jf ni pripetila, vso stvar je opravila sama z velikim strahom, Čudno je, da se ji ni nič zgodilo, zakaj vlak se je nahajal v polnem diru in ona je padla na nasip.
Nakit nemške cesarice ali opeharjen tat. Ob izgredih špartakovcev je bil ukra-* den nakit nemške cesarice. Med tem sc je rzvedelo, da jc nakit ponarejen, Ceserica je bila pravi nakit prodala že davno.
s Neznana bolezen. V Kološvaru se je pojavila neznana bolezen, ki se prijemlje. Bolezen vpliva na sluznice, povzroči bolečine v kosteh in omotičnost duha. Umrlo je že več ljudi. Zdravniki si pri tem novem pojavu ne vedo pomagati,
s O umrlem nemškem pisatelju Pavlu Llndau-u pripovedujejo sledeče podrobv nosti. Ta človek je živel na velik način. V svojem salonu jo zbiral najimenitnejše ljudi iz finančnih in umetniških krogov. Bil je prvi ki ie ob priliki nekega sprejema naročil ogrsko godbo iz Budimpešte in jo plačal na svoje stroške. Prva žena 30 je dala od njega ločiti. Druga žena, hči nekega pisatelja, mu jo bila ušla, mod tem ko mu je pustila dva otroka. Ta je poročila potem nekega pisatelja v Parizu in tretjič z nekim Julijem Caso. Lindau ni bil sposoben za zakonsko življenje. Pisal je pozno po noči in spal še v svetlem dnevu,
s Ločeno ženo je umoril. V vasi De-mer blizu Stupnika na Hrvatskem je bila umorjena Meža Imprič potom strela iz puške. Nihče ni vedel, kdo jc to storil. Zuaj so pa prijeli orožniki kmeta Josipa impriča, ki je bil soprog rajne Neže Imprič, a že več let od nje ločen, Ker se ni mogel v drugič zakonito oženiti, ga j« popadla taka jeza, da je šel in umoril svojo bivšo ženo. S tem si ni pomagal v nov zakon, ampak v ječo,
s Na očeta j® straljaL V družini 43 let* nega kotlarja v Wiihringu pri Dunaju je nastal družinski prepir. Njegov sin Franc jo potegnil v tem prepiru z materjo, vzel revolver in ustrelil trikrat na očeta. Moža sta zadeli dve kroglji. Težko ranjen se j® zgrudil kotlar na'tla. Sin je bežal iz hiše naravnost na policijo in se tam javil. Obdržali so ga v zaporu. Očeta so prepeljali v bolnišnišnico.
s Bolezen za spomenike v Parizu. —• Gustave Pessard pravi, da imajo v Parizu posebno manijo za postavljanje spomenikov, Napisal je sledečo statistiko: Pesniki imajo 50 spomenikov, drugi književniki 47, slikarji 39, arhitekti 23, komponisti 19* kemiki 13, politiki 13, lekarnarji 13, kiparji 12, dramatiki 10, žurnalisti 7, naturalisti 5, odvetniki 4, kralji 5, kraljice 11 (francoske), dalje 1 angleški, 1 laški, 1 mace-donski kralj, 1 svetnik, 2 teologa, 3 krščanske žrtve, 2 klavjrna virtuoza, 2 cesarja, 2 admirala, 1 avtomobilist, 1 chau-sonnier, 3 pevci, 1 dirigent, 4 komiki*
1 ginekolog, 2 vrtnarja, 1 zlatar, 10 generalov, 4 maršali, 2 lekarnika, 6 govornikov, 1 prefekat Seine, — Pisec pravi: N« postavljajte jih več, ulice so polne.
Peter Klemen:
Moja pot.
Zapiski kurirja, ki i« bodil prepočasi,
liDalJc.)
Mislili smo vsi, da se ponovi izprehod v Regino, Prepričani smo bili, da ne pomenijo kratka in suha povelja nič dobrega, a pobrali smo svoje stvari, meneč, da je ua-ia usoda vendar le enkrat zapečatena. Naj že gremo ali naprej ali nazaj, v prostost ali v »domo Petri (zapor), na vse smo bili du-ievno in telesno pripravljeni.. Dobro je Urejena ta stvar v človeški psihi, da se ga namreč takrat, ko največ trpi, poloti popolna brezčutnost in si misli, da je ves svet norišnica, kjer norci plešejo v belih čepicah, oni pa, ki jih nimajo, niso nič boljši.
Častnik nas je peljal po isti blatni cesti, na isti trg in v isto bišo kraljevih karabinjerjev, kakor prejšnji dan.
Zlo nam je prihajalo pri srcu. Rude je klel prav po tržaški in jaz sem se pridušal Po kranjsko. Doktor Goba pa je zavijal v italijanski list kos belega kruha in kričal za nami, naj ga čakamo,
V karabinijerski vojašnici smo jo navili v prvo nadstropje. Doktor Goba .e bil že prihitel za na,mi i° je vzdihnil s strašnim, že skoraj jokavim glasom; »Sad smo gotovi.« '
Odpro se vrata, skozi katera se 'e culo glasno in živahno prerekanje, vzkliki smeh in brbljanje.
In videli smo pred seboj svojo izgubljeno šestorico, vse žc izza treh dni pogrešane doktorie: Iv^na L,, Griviča, Krr^toii-ča, Mušiča, Političa in Červička.
Začelo se je navcuieno pozdravljanje, 'ZT-raševanie in rele — poljubovali m c se. Pal sem ?e samo. dr kt‘c< spusti jugoslovan *ki {lovor ob priliki nepričakovanega svi-denia
Karabinijerski stubvk je pregledal na še dokumente, izjavil, da so popolnoma fcnaki onim naših tovarišev, in voščil or.m le srečno pot.
Kar mishli si nisem mogel, da sem zopet prost, da lahko sv« bodno diham, in neverjetno se mi je zd' Jo, ko so sopotniki izrazili mnenie. da odplujemo še isti ' e-*e* proti Milami. A pred kosamo nas ie Čakal avtomobil in nas ie zapeljal na k'Jo o’vor. -Z Bog mi, Caste Ifranco.-* sem deni *am pri s*»hi »ii^an". da se v takih raar.e-*ah ne vidiva več.*
Vlak jc bil nabito poln. Z doktr ?m Červičkorn ava našla -tia^c prostora na ko ridonu in tu mi ie orj cvedoval svojo »n svajib t^ariitv mode, odkar smo se raz-
v Trt tu prejšnjo nedeljo.
T Naši finančni sopotniki so krenili iz *rst& :stočasro z nami. A ko so prišli tia nekam blizu Tržiča, so zapazili, da se iz iušp kadi, >i.eB kadilo se je ir. hiša je bila igo-Vina. Izstoril' st vsi in na:cč:li iz-- tre in za šofet-,n. lako so se zamudi na.] eno uro.
. $o)er pa je hotel ocbiteti nas, ki st«' ,l*i ocšii dalje, in je zv zdi tega goni svoj '‘Ti na vso moč. A motor .se je *> kva-r'*i istatii so na cesti b.izu Cervig^ana ’n
čakali, da ji* reši zagate kak drug on^eški voz. ki m prišel *z '1»sta.
Preti večeru s*, vendar dočakali neki angleški avtomobil, in ta jih je potegnil v Cervigrano, kjer so naši potniki kar na vu2U pient *iih v n-;ki garaži. Zeblo jih je, kajti t.-lo noč je šel M.eg po celi Gornji Italiji
Drugi dan, v ponedeljek, so se oeljah dalje do Tre viza, kjer so jih Angleži sprejeli kakor nas, samo da niso spali \ vojašnici, ampak v shotelu«, vseh šest v eni sobi,
Kolonel jim je ravnotako zagrozil z vislicami, povedal pa jim je, da smo mi trije, Rude Goba in jaz, bili že v Castel-franco zaprti.
Nato jih je izročil karabinijerjem, A ti ravno tako, kakor v Regini, niso hoteli ničesar '-edeti o njih dokumentih in so jim rekli, naj gredo, kamor hočejo, češ Ja jih bo, če bo treba, že kdo drugi aretiral,
Ker pa so izvedeli pri kolonelu o našem zaporu v francoski garniziji, sta Ivan L. m Grivič predlagala, naj gredo po nas v Castelfranco. Nekateri so bili zoper to, med temi tudi Červiček, a obvezalo je mnenje večine, da smo mi tudi njih tovariši in nas morajo rešiti iz ujetništva.
Tako so prišli v Castelfranco, se javili pri francoskem poveljstvu in zahtevali, da nas povel stvo takoj izpusti, ker so italijanske oblasti že priznale naše potne liste kot prave in uvaževanja vredne.
Poveljstvo pa je izjavilo, da nas izpusti le v soorazumu z italijanskimi varnostnimi organi.
Tako so prišli tudi naši sopotniki v karabinjersko vojašnico, Francozi so poklicali nas, tam smo ^e zopet našli, tam smo postni prosti in odšli dalje.
Bili smo že blizu Vincenze, ko je červiček končal svo:o storijo,
V Veroni je i7stopilo nekaj ljudi in našli smo sedeže. V kuneju, kamor sem se bil srečno prerinil, je sedela francoska dama 8 svojo hčerko in nar italijanskih letalcev.
Bili smo že blizu Vicenze, ko je Čer-zla^ti me je francoska gospa obsipala z različnimi vprašanji. Odgovarjal sem, kakor sem ve^el in znal, zabavljal sem s pretiranim toskanskim akcentom čez Avstrijo, da ne bi kdo v meni začutil Jugoslovana, In nazadnje, ko sta oba letalca povedala, da je eden iz Milana, drugi pa iz Genove, sem moral radovednim sopotnikom izjavit’, da sem iz — Bologne.
»Dunoue bofognese!« so se začudili vsi, »da, da, imate boloniski akcent.«
Mnogo novega sem slišal ono noč, in ker mi ie bil Rude prinesel iz drugega kupeja steklenico prav dobrega vina, bi bil navsezadnje kmalu verjel, 'Ša je res Bologna moja domovina.
Krog petih zjutraj smo prišli v Milan, Doktnria Červiček in Mušič sta se nastanila v Palače Hotel, drudi pa smo se z električno potegnili v Via Atessancl^o Manzoni, kjer smo našli sobe in nekaj spanja v hotelu Mi^no.
Sredi dopoldneva smo se dobili v nekem baru blizu našega hotela pri zaju-trku.
Doktorii Ivan L„ Mušič in Črviček so pobrali naše »isprave«, rekoč, da gredo
na konzolat po »srpske pasuše« (ootne liste),
A opoldne smo izvedeli, da konzulat v Milanu nima ničesar opraviti s potrnmi listi in da vodi vse konzulatno poslovanje neki Italijan, ki je izjavil, da nim.a on pravice izdajati »passaporte«, češ, da je to ie honoraren konzulat.
a Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek dne 14, t, m, in v soboto dne 15. t. m. v cerkvi sv, Jožefa, Določen je ta-le redj v petek dne 14. t. ni. popoldne od 3. do pol 4. št, 1 do 200, od pol 4. do 4. št. 201 do 400, od 4. do pol 5, št. 401 do 600, od pol 5. do 5. št, 601 do 800, od 5, do pol 6, št, 801 do 1000, V soboto dne 15. t, m. popoldne od 1. do pol 2, št, 1001 do 1200, od pol 2, do 2. št 1201 do 1400, od 2, do pol 3, št, 1401 do 1600, od pol 3. do 3. št. 1601 do 1800, od
3, do pol 4, št. 1801 do 2000, od pol 4. do
4. št. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. št. 220i do 2400, od pol 5. do 5. št, 2401 do konca,
a čebula za I, okraj. Stranke I, okraja dobe čebulo v petek, dne 14. t. m. pri Miihleisnu, Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: Dopoldne od 8. do 9, ure št. 1 do 400, od 9, do 10. ure št. 401 do 800, od 10. do 11, ure št. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo do 5 kg čebule, kilogram stane 1 K, a Čebula za II, okraf. Stranke II. okraja dobe čebulo v petek, dne 14. t. m. in v soboto, dne 15. t. m. pri Miihleisnu, Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: V petek, dne 14. t. m. popoldne od 2. do 3. ure št. 1 do 350, od 3. do 4, ure št, 351 do 70°, od 4. do 5. ure št. 701 do 1050. V soboto, dne 15. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 1051 do 1400, od 9. do 10. ure št. 1401 do 1750, od 10, do 11. ure št. 1751 do konca. Stranka dobi za vsako osebo do 5 kg čebule, kilo-gram stane 1 K.
a Čebula za III. okraf. Stranke III. okraja dobe čebulo v soboto, dne 15. t. m, pri Miihleisnu. Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: Popoldne od 2. do 3. ure št, 1 do 450, od 3. do 4. ure št. 451 do 900, od 4. do 5, ure št, 901 do konca. Stranka dobi za vsako osebo do 5 kg čebule, kilogram stane 1 K.
CtRnMfAniP	z	zajtrkom	in	postrežbo	za
UiUlIlHUmb 1 dijakinjo.— Ponudbe na uprave „Vei!. Ii3ta“ pod Korošica 1081,
litem siamnie 3 dijakinie. — ^Ponudbe na
upravo „Več. lista" pod Korošic« 1083.
H[B10BSaiSl!0lBl[Ql^BE100H
II D- Benjamin Ipauic
15! mnogoletni asistent oddelka za ženske [R1 bolezni in porodništvo deftelne bolnice LJ v Ljubljani, zadnje dve leti operater IDI ženske in porodniške klmike • prof.
Jq| Ernst Wertheim-a Dunajske univerze
[□] ==> zopet ordlrtlra «==
[pil — v Ljubljani, TarjnStd >*» »». *•	—
iiaDaaanaDO
Bi]®!®
Deklica Elsalila.
Roman. — Napisala Sehna LagerlOf. (Daljo s
Njena ljubezen do Arhijeja je bila ve-
lika, a bila bi ga izdala radi sestre. In ničesar m bolj želela, ko da se reši.
Na; še enkrat te prosim, pojdi z menoj,«; je dejal Arhije.
»Vi veste, gospod Arhije, da ne morem iti z vami,« je dejala Elsalila.
»Zakaj ne?« je vprašal gospod Ar-faije. »Ti si tako majhna in uboga deklica, da nc bo nihče vprašal, kje si. Če greš z menoj, boš postala ugledna gospa. Jaz sem eden prvih mož v moji domačiji. V *vilo in zlato se boš oblačila, imela boš jjristop na kraljevi dvor.«
Elsalila je trepetala, ko sc je bavil okrog nje, mesto da bi pobegnil, dokler je €as. »Podvizajte se, gospod Arhije. Zaman je vsaka prošnja.«
»Nekaj ti hočem reči, Elsalila,« je ‘dejal Arhije -z mehkim glasom. tKo sem tc videl prvič, sem mislil, da te zamamim in zapeljem. Zdaj je moja resna misel, da postaneš moja žena. Ali veruješ na mojo plemiško in vojaško besedo?«
V tem hipu je slišala Elsalila, da gredo oboroženi ljudje čez Markov trg pred pivnico. »Če bi šla z njim,« je pomislila, »tedaj bi morda lahko pobegnil. Jaz sem tijegova propast. Radi mene je tu tako dolgo, da ga lahko zajame straža. Toda jaz ne morem bežati z onim, ki jc umoril .Vse moje ..
» Gospod Arhije,« je dejala Elsalile, »ali ne dišite, da so se ustavili pred svetovalnic. ( ?«
Elsalila je drhtela, Arhije pa ni opazil tega,, temveč je bil miren.
>;Kam hočejo iti drugam?« je vprašal gospod Arhije, »Oni morafo pripeljati ne-miniežc tja, da jih vržejo v občinsko ječo, (Toda. nc poslušaj jih več, Elsalila. Mene poslu.vs/, ki te prosim, da greš z menoj Sez morje. :	‘
Toda Elsalila je poskusila še enkrat, da hi prestrašila gospoda Arhijeja,
■ Gospod Arhije,« je dejala. »Ali ne Dlišite, kako gredo po stopnicah do Mestne pivnice?«
»Seveda jih slišim,« je dejal Arhije. »Gotovo prihajajo, da se okrepijo s kozarcem piva, potem ko so spravili pretepače na varno. Ne misli nanje, Elsalila. Misli na to, da bova potovala jutri jaz in ti čez morje v mojo domovino.«
Toda Elsalila jc bila smrtno bleda in trepetala je, da jc komaj mogla govoriti.
»Gospod Arhije,« je dejala, »ali ne vidite, kako govorijo s krčmarico? Gotovo vprašujejo, če je tu kdo izmed onih, ici jih iščejo.«
»Oni govorijo ž njo gotovo o tem, da jim pripravi gorke pijače za to vihamo noč,« je rekei gospod Arhije. »Ti ne bi smela tako trepetati in bati se, Elsalila. .Lahko greš brez strahu z menoj in srečna %ova.«
Oh vratih se je zbiralo vedno več vojakov. Elsalila je pomislila, da ne bi mogla videti, kako ga zgrabijo vpričo nje, pa se Je nagnila do njega in ®mi dejala t,vho; >'
»Ali ne slišite, gospod Arhije, »kako vprašujejo krčmarico, če je tu kateri od morilcev gospoda Ameja?«
Tedaj je pogledal gospod Arhije na drug konec obširne sobe in res videl polno vojakov, ki so govorili s krčmarico. Toda on ni skočil, da bi ubežal, ampak se je nagnil do Elsalile in ji pogledal v oči: »Ali si me spoznala ti in me izdala?«
»Napravila sem to radi moje uboge sestrice, da bo našla mir v grobu,« je odvrnila Elsalila, »Bog ve, koliko sem trpela, da sem storila to. Sedaj bežite, go-i spod Arhije? Še je čas. Še niso zaprli l vrata!«
»Ti volkulja!« je rekel gospod Arhije. »Ko sem te prvič \idel na mostu, sem po-i mislil, da bi te moral ubiti.«
| Toda Elsalila je položila roko ua njegovo ramo. »Bežite, gospod Arhije; jaz ne morem tu sedeti in gledati, kako vas bodo ugrabili, e nočete bežati brez mene, vas ; bom v božjem imenu spremila. Toda za j voljo mene ne ostanite več tu, gospod Ar-j hije. Vse, kar želite, bom storila radi vas,
! samo da rešite življenje.«
Tedaj se je gospod Arhije razsrdil in dejal Elsalili;
» Nikoli se ne boš šetala v pozlačenih čevljih na dvoru. Celo življenje lahko čistiš v Moritrandu ribe. Tvoj mož bo ribič, tvoje stanovanje siromašna bajta.«
»Ali ne slišite, kako se postavljajo i pred izhode?« je vprašala Elsalile. »Zakaj j se ne podvizate od Iti? Zakaj ne zbežite j na led in se ne skrijete na ladijo?«
»Ne bežim, ker mi je ljubo, govoriti s teboj, Elsalila,« je dejal gospod Arhije. »Ali ne misliš na to, da zdaj nimam več upanja, da bi opral svojo krivdo?«
»Gospod Arhije,« je šepnila Elsalila,
| »bodite pripravljeni. Zdaj prihajajo, da Vas j zgrabijo. Bežite, ah, bežite! Prišla bom k , Vam na ladijo, samo če pobegnete.«
»Ni se treba tako bati,« je dejal gospod Arhije. »Še imava časa, da se razgo-varjava. Vojaki me ne mislijo zgrabiti tu, kjer se lahko branim. Oni me želijo zgrabiti na ozkem izhodu, Tam bodo vrgli name dolga kopja. To je ono, kar si vedno želela, Elsalila.«
Bolj ko se je Elsalila bala, bolj miren je bil Arhije- Zaklinjala ga je, daj pobegne, a on se je smejal.
»Vedeti nmraš, Elsalila, da me vojaki ne morejo zgrabiti. Doživel sem hujše nevarnosti, pa sem jih srečno prestal. Pred par meseci sem doživel na Švedskem večjo neprililco. Sedaj je dejalo par obrekovalcev kralja Ivana, da mu ni zvesta osebna garda. Kralj jim je verjel. Tri poveljnike je vrgel v ječo, druge pa je spodil čez mejo, in pazil nanje, dokler niso zapustili države.«	_	> ."fr; ,	: >
»Bežite, gospod Arhije,« je prosila Elsalila,
»Ne boj se zame, Elsalila,« je dejal gospod Arhije In se posmejal, »Nocoj sem zopet oni stari, kot sem bil poprej. Sedaj n« vidim deklice pred seboj in si znam
pomagati sam. Pripovedoval ti bom o oni trojici v ječi kralja Ivana. Oni so pobeg--aili neko noč, ko so bili stražniki pijani, is ječe. Umaknili so se preko mej. Toda dokler so bili na kraljevi zemlji, sc niso smeli izdati, kdo da so. Naročili so si obleke it kože in so dejali, da so strojarski pomoč^ niki, ki potujejo po svetu in iš5ejo dela.«
Tedaj jc opazila Elsalila, kako se gospod Arhije obnaša proti nji. Mislila je, da jo mrzi, ker ga je izdala.
»Ne govorite tako, gospod Arhije,« je rekla Elsalila.
»Zakaj si me prevarila, ko sem ti največ veroval?« je vprašal gospod Arhije. »Zdaj mi ni do tega, da koga varujem. Videla boš, da se mi bo posrečilo vse, kot poprej. Ko smo prišli mi trije v to deželo# nismo imeli denarja, da bi si kupili obleko. Niti nismo imeli denarja, da bi plačali vožnjo na Škotsko, Ni nam preostajalo drugega, kot da napademo župnišče .v, Solbergu.«
»Ne govorite več o tem,« je dejala Elsalila.
»Hočem, da čuješ vse, Elsalila,« je rekel Arhije. »Nekaj je, česar ti ne veš, itt to je, da smo, preden smo prišli v župnišče, šli budit gospoda Arneja in mu dejali, da naj nam da denarja. Če da prostovoljk no, mu ne storimo ničesar žalega. Toda1 gospod Arne se je začel prepirati z nami, da smo navalili nanj. Ko smo pa ubili njega, smo morali umoriti tudi njegove ljudi.«
Elsalila ni prekinila gospoda Arhijeja, dasi ji je bilo težko pri duši. Zgražala se je, kb je slušala in gledala tega čl^Veka, čir gar obličje je dobilo krvoželjen izraz. »Kaj naj storim?« je pomislila, »Ali sem bil® nora, ko sem ga ljubila, ki je umoril vse ftlojc, Naj mi Bog odpusti ta greh!«
»Ko smo bili s lem gotovi,« jc nadaljeval gospod Arhije, »smo izvlekli težko blagajno iz hiše, Nato smo zažgali vse sku-' pad« da bi ljudje mislili, da je gospod Arne zgorel.«	;
»In jaz sem ljubila tega strašnega volka,« je pomislila Elsalila, »in setu hotela, : da ne bi bil kaznovan.«
»Mi pa smo pobegnili do’ brega in šli čez morje,« je nadaljeval Arhije« »Nismo se bali, dokler se je dvigal plamen proti nebu, a ko je začel ugaševati, smo se prestrašili. Vdeli smo, da so prišli l,judje itt ■ pričeli gasiti požar in da bodo šli za nami. Vrnili smo se na kopno tam, kjer se izliva reka in je bil led tanek. Dvignili smo skrinjo z denarjem s sani in vozili, doki e* ni začel led pokati pod konji. Pustili smo konja, da se je utopil, mi pa smo skočili v, stran. Če bi ne bila ti deklica, Elsalila, bt razumela, da je bilo to junaštvo. Obnašali smo se kot možje.«'
Elsalila jc molčala in čutila težko bolest v srcu. A gospod Arhije je bil mrzel in se radoval, da jo more mučiti, »Nato-smo vzeli naše pasove, privezali jih za skrinjo in jo začeli vleči. Toda skrinja je' puščala sledove. Zato smo stopili na kopno, nalomili vej, dali skrinjo nanjo ter s« sezuli, da nismo puščali sledu za seboj.« ;
konsorcif »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor CenčiC. x -- Tisk« Jugoslovanska tiAaro* v LiubUaaL