y/l Pl 29013 1. ŠtBPHta. tetrtt, XLVI. ML 9 .Slovenski Narod" velja: v Ljubljeni ne dom dostavljen: •elo leto.......K 24- pol leta ....... p 12*— četrt leti , 6*— na mesec.......2*— v upravništvu prejeman: celo leto......„ K 22-— pol leta ....... „ 11*— četrt leta . 5*50 na mesec ♦ . • • • ■ 1*90 Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo* Rnatlova ulica st. 5 (v pritličju) levo. teleion st 34. Izhaja vsak dan svečar izvzemal nadalfa in praznika. Inserati veljajo; peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin^ za trikrat ali večkrat pb 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. , to ie administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarje*. ———* Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna1' talalon st SI. »Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto pol leta , četrt leta na mesec K 25*-. 13*-. 6-50 . 2*30 za Nemčijo: celo lelo K 30*— za Ameriko in vse druge dežele; celo leto......K 35»- Vprašanjcm glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, fivorišče levoV KttaHoVa^nfle** • S telefon st. 8f flustro-ogpshi in srbo-hrva-šlii problem. >Ruskoje Slovo« prinaša iz peresa avstrijskega Srba silno zanimiv članek, iz katerega posnemamo: Država, ki obstoja le zaradi tega, ker se ne vpoštevajo etnografič-ne meje, stavlja princip etnografičnih mej kot opravičbo za ustvaritev nove države. Obenem pa zahteva, naj se del popolnoma bolgarskega ozemlja odstopi tuji državi. Direktno nasprotje tega stališča zadostno dokazuje, da tu ne gre za principielno rešitev kakega vprašanja in da tudi za tem. kar se je sicer navajalo, tiči nekaj drugega, česar se pa ne sme pojasniti, ker se smatra politika še vedno kot nekaka skrivalica s pravimi povodi. Ce se pa hoče kako vprašanje resno in lojalno rešiti, tedaj pač ni drugega sredstva, nego počakati korenine tega vprašanja. Temeljite zmage Srbov« je že takoj po izbruhu vojne označevalo nemško časopisje, ki je na strani Avstrije, kot -politično fataliteto za Avstrijo . V čem pa obstoja ta fatalite-ta? Edino v tem. da je narod, geo-grafično ozko zvezan, politično ločen, da nastaja vsjed naravnega • :ienia narodov po narodnostnem .druženju in naredni vladi za Avstrijo nevarnost, da izgubi velik del svojega ozemlja ali pa vsaj. da jo v tem vznemirjajo, in da gredo vse :. ki jih Avstrija potrebuje za razvoj svojega gospodarstva, ravno čez mije tega naroda. Nevarnost pred tem narodom je Avstrija že davno spoznala (le serbisme. voila V enne-n.i. Kallav), in njena politika se je vedno -ribala v smeri, polastiti se še ne osvobojenih dežel tega naroda, i svol ojene pa politično in ekonomično umrtviti (-Srbija se ne sme biti niti za eno vns povečati!« — priljuh-klic avstrijskega časopisja za časi aneksijske krize). Dokler je bila s Srbijo v prijateljskem razmerju, je ta politika uspevala v miru, in Srbijo so tiski li vedno v smer. kjer ni mogla ničesar dobiti, temveč le izgubiti (Slivnica), pozneje so jo pa skušali z zaprtjem mei obsoditi v usodo Bar- bare Ubrich in so upali, da bo v svojih ozkih mejah samotna in zapuščena brez zraka in svetlobe umirala. Zgodilo pa se je, česar se ni moglo pričakovati, da je ravno sovraštvo Avstrije Srbiji koristilo in da je, prisiljena stati na lastnih nogah, v par letih gospodarsko nepričakovano napredovala in tudi diplomatični uspehi Avstrije v aneksijski krizi so se kmalu izkazali kot Pyrrhova zmaga, kajti »izolacija«. Srbija je povzročila Balkansko zvezo. Toda četudi so se izpremenili vsi uspehi Avstrije napram Srbiji v neuspehe in četudi je Srbija v tem času, kakor smo navedli, napredovala, sta vendar Srbija in srbo - hrvaški narod v teh razmerah mnogo trpela in še vedno trpita. Kamorkoli se ie hotela Srbija obrniti — povsod so bili avstrijski interesi. V Sandžaku, v Stari Srbiji, ob jadranski obali in povsod, in ker je Avstrija imela interese, tedaj Srbija sploh ni smela imeti nikakih interesov. Kaj pa je povzročalo to, da so bili ravno tam, kamor se ie Srbija obrnila, avstrijski interesi? Srbija se ni smela povečati ter okrepiti edino vsled tega, ker so v Avstro - Ogrski Srbohrvati, in Srbohrvati so postali najbolj zatirani narod monarhije, ker ie obstojala Srbija. Tako so si na čuden način Srbija in Srbohrvati drug drugemu škodovali. Zaradi Srbiie so morali Srbohrvati v Avstro - Ogrski trpeti, in nikjer drugje v celi državi ne najdemo zistema Čuvaj, kakor na Hrvaškem in v Slavoniji, in nikjer drugje ni bil deželni zbor. ker niso mogli etnično in jezikovno enotnega naroda razdeliti, razdeljen po veroizpo-vedovanjih, kakor v Bosni in Hercegovini. Nastaja vprašan ie. ali bi ne moglo biti drugače in ali bi se ne moela ta nevarnost, ki grozi Avstriji in ki bi se moerla izpremeniti tudi v nevarnost za Srbijo, preprečiti in odstraniti. Princip, ki se je dolgo časa ob-nesel, in po katerem deluje Avstrija, da pride v okom razmeram, je, kakor znano, divide et imnera. Priznati se mora, da se je faktično obnesel, in da je morala Avstrija tudi instinktivno no njem delovati. Drugo vprašanje na je, če bo to sredstvo tudi v bodo- če učinkovalo, kajti tudi naš instinkt nas more pri izpremenjenem položaju in v izpremenjenih razmerah zapustiti — mislimo na veliko hlastnost pri tifusu, če bi ji hoteli popolnoma zadostiti! Tako naj bi tudi Avstrija vpoštevala, da je morda vendar že čas, poprijeti se drugih sredstev, ker se je povzdignila tudi zavest malih, posebno pa, ko so spoznali, kakšne uspehe povzroča edinost. Življenje narodov je dolgo — daljše nego držav in ne more se reči, danes ali pojutrišnjem, toda enkrat pride lahko tudi dan, ko se boste Romunija in Italija zvezali z balkanskimi državami, in tedaj se lahko zgode stvari, ko bo tudi Nemčija prišla do prepričanja, da ni ravno najboljše, hoditi vedno za drugega po kostanj v žrjavico. Kajti če se hoče vedno dividirati, tedaj se pač lahko tudi enkrat doživi iznenađenje vsled kakega adiranja ali multipliciranja na drugi strani, in sicer z vedno večjimi adendi in faktorji, tako da bo ona divizija doživela blamažo. Avstrija sili nadalje sama sebe v neprijetni položaj, napravljati si one za sovražnike, na katere je gospodarsko popolnoma nakazana. Pravzaprav je to politika contradietioniš in adjeeto, obenem se hoče koristiti ter onemogočiti T,»cgoje ekzistence, se hoče sejati krivico ter žeti zahvalo. Ali ni to postopanje popolnoma po zavrženem načelu stare pedagogike, ko so silili otroke, ki so bili pretepeni, da so se leno zahvalili ter poljubili roko, ki jih tepla. Avstrija pa meni, da je tako boli varna, če ne oprosti ekonomično Srbije, da tako bolje varuje svoje lastne ekonomične in politične interese in da bo tako tudi svoje lastne Srbohrvate lažje krotila. Stvar bi se pa vendar dala na zelo enostaven in za vse strani ugoden način rešiti. Če Avstrija izpusti svoje lastne Srbohrvate. tedaj lahko obenem oprosti tudi Srbijo. Če postanejo Srbohrvati v monarhiji faktično v vseh ozirih enakopravni z dru-eimi protežiranimi narodi, tedaj bo tudi ono dozdevno ali resnično stremljenje v Srbijo samoobsebi prenehalo. In če bo Srbija kdaj »saturi-rana« in če se more ekonomično po- polnoma neodvisno razvijati, tedaj tudi ne bo mislila na nadaljna zavoje-vanja. Srbija bo potem prenehala biti atrakcija za avstro - ogrske Srbohrvate in tudi se ne bo mogla več sklicevati na pravico, skrbeti za zatirane brate. Le če namerava Avstro - Ogrska v resnici tudi še nadalje zatirati svoje Srbohrvate, lahko postane za njo močna Srbija nevarna; tedaj tudi ne -more priti do trajnega miru. Kajti prenaravno je, da bo Srbija sicer vedno stremila za tem, da dobi potrebne pogoje za mirni razvoj in da ne bo zamudila nobene prilike, ki bi ji v tem oziru koristila. In med te pogoje spada svobodno pristanišče na lastnem teritoriju, kakor je imajo vse države (razen nevtralne Švice), in ki je Avstrija ne privošči Srbiji iz edino tega vzroka, da ne postane Srbija neodvisna, temveč da jo more obdržati vedno v nekaki odvisnosti od drugih. Iz istega vzroka so tudi pripravljeni posoditi Srbiji, da se izkažejo, popolnoma dobrohotne, — pristanišče. Toda posojeno pristanišče bi bila posojena pljuča in s posojenimi pljuči ni mogoče dihati. Avstrijsko časopisje sicer pravi, da bi Avstrija Srbiji rada odstopila samostojno pristanišče, če bi imela Srbija svoje lastno obrežje. Če se tako zapirajo dejstvom, je res treba s poudarkom naglašati, da je vsa dolga avstro-ogr-ska obal, z samo eno majhno izjemo (ki pa tudi ni niti nemška niti ogrska), hrvaško - srbska, in ker ima Avstro - Ogrska sama zasedeno dol-?o hrvaško - srbsko obal, je Avstro-Ogrska najmanj upravičena odrekati Srbiji morje. Tudi iz tega vzroka naj bi Avstro - Ogrska popustila, in to bi moglo biti bolj dalekovidno, in naj se ne vpira izhodu Srbije k morju. Avstro - ogrsko - srbski konflikt tiči tedaj sredi v problemu cele avstro - ogrske države in vsega hrvaško - srbskega naroda. Če nimamo celega problema pred očmi, se bomo opirali le na minljiva sredstva in čez par let bomo stali tam, kjer smo sedaj ali pa kjer smo stali pred 4 leti. Da pa se napravi mir, ki naj ho no Človečki razsodnosti trajen, ni drugega sredstva, kakor dati mu tako trdno podlago, kakršne potrebuje za svojo ohranitev. Med volna in miren«. -i Mirovna pogajanja. Četrtič so se sestali včeraj v Londonu mirovni delegati. O izjavi turških posredovalcev še ni iz Londona direktnih poročil, kakor pa se izve iz Carigrada, so bili turški proti-predlogi zopet taki. da jih delegati Balkanske zveze niso mogli sprejeti. To vedo v Carigradu, tedaj je jasno, da ima turška vlada namen pogajanja zavlačevati, kakor mogoče dolgo. Turški delegati so imeli namreč baje nalog predlagati, da naj velesile odločijo v vseh vprašanjih, ki so nastale vsled vojne, razen vprašanja Odrina in Egejskih otokov, glede katerih se hoče Turčija direktno pogajati z balkanskimi državami. Dasi-ravno so bile instrukcije turških delegatov zelo jasne, vendar so delegati zahtevali v nekaterih točkah dopolnilnih instrukcij. V carigradskih vladnih krogih so mnenja, da se bo našla oblika, ki bo ohranila Turčiji Odrin. Carigradski diplomatični krogi so tudi mnenja, da se bo posrečilo velesilam s svojimi blagohotnimi nasveti zagotoviti skorajšnjo sklenitev miru, najbrže celo brez intervencije velesil. Poročilo, da jc turška vlada spomnila predvčerajšnjem vlade velesil za ohranitev statusa quo, je neresnična. Splošno presojajo v Carigradu, zlasti pa v vojnem ministrstvu položaj mnogo bolj optimistično, kakor v zadnjem času. Govori se celo, da so instrukcije turških delegatov take, da je upati na skorajšnji sklep miru. Kar se tiče Odrina, se govori, da bo ostal turški, da pa bo Turčija morala opustiti trdnjavo. Glede Odrina piše bolgarski vladni »Mir«, da so vsi vzroki, ki jih navaja v tem vprašanju turška vlada, poplnoma nesprejemljivi in brezpomembni že zato, ker turška armada ne more oblegane trdnjave osvoboditi, kar stori konec vsem nadali- LISTEK Skrivnost hiše št. 17. Roman; Angleški spisal J. Storer Clousten. I. V celem Londonu nima noben tj iako romantične preteklosti in tako mnogopomembnega imena, kakor Sv. Johna Wgles. Nobeno glavno to na svetu nima toliko tihih skrivnostnih ulic. Morda najbolj skri-ra jc med njimi ulica Hiacint, ki je ozka soteska brez izhoda, obsajena nčr.atimi starimi drevesi, in je v redi zlomljena, tako da od začetka ulice 11 ž videti zadnjih hiš. Vsako hišo loči od ulice in jo /akriva pred radovednostjo visok zid; komaj vidna vrata v zidu so vedno zaklenjena. Zdi se, kakor da ima vsako posamno poslopje svoj roman in ga pač tudi ima; a dočim ga vse druge hiše še hranijo nepoznanega. |e hiša št. 47. zadobila v zapiskih hudodelstev veliko znamenitost. Pred nekaterimi leti sta stano-vala v tej mali vili gospod in gospa Molvneux z dvema služkinjama. Kakor mnogo drugih oseb, ki so pozneje dosegle žalostno slavo, je bil tudi gospod Malyneux po svoji zunanjosti zadnji, katerega bi bil kdo smatral zmožnega, storiti zločin izbrane hudobije. Študiral je na eni najimenitnejših angleških gimnazij in Dozneie na vseulišču v Oxfordu ter se poročil s linovzgojeno mlado damo iz odlične družine. Skupno sta imela štiristo funtov letnega dohodka, ki ga je on skušal povečati s tem, da je pisal učene razprave o drugovrstnih pesnikih šestnajstega stoletja; dasi so bile spisane jako skrbno in v najčistejši angleščini, mu še niso nikdar vrgle nad letnih dvajset funtov. Vendar si je ž njimi napravil ime in tudi delo samo ga je zadovoljevalo. Molyneux je bil v tistem času precej nad štirideset let star, Jnl je nekaj več ko srednje rasti in vitke postave; držal se je nekoliko naprej; poteze njegovega obraza so bile pravilne in prikupne, njegov glas je bil zelo prijeten; če še dostavimo, da je nosil naočnike in da je bil strasten ljubimec in zbiralec starega porcelana, bo možno presoditi, kako gorostasne so morale biti okolščine, ki so provzročile, da je nekaj časa vsakdo imenoval ime takega moža, kdor je vzel kak časnik v roke. Gospa Molv-neux je bila fina izobražena dama, ki je občevala v najboljših krogih. S tem je pa tudi že končana podobnost med njo in njenim možem, kajti ona je bila prav tako praktična in trezna, kakor je bil on nepraktičen in raz-mišljen; vzlic tej veliki razliki — ali pa morda ravno zaradi nje? — sta živela v najboljšem sporazumu. Zaradi popolne natančnosti: imela sta en sam povod prepirom, ki ga pa hudodelstvu sledeča preiskava ni spravila na dan. Avtentična dejstva so sledeča: Zakonska dvojica je pred več leti preživela nekaj tednov na poživlja- jočem zraku Švice in tam je gospoda Molyneuxa nenadoma obšla misel, spisati detektivski roman, na kar ga je spravila anekdota, ki jo je pri obedu povedal neki gost. Molyneux se je sam sebi silno čudil, zmazal je pa vendar svoj roman s tako živahnostjo, kakršna ni odlikovala njegovih prejšnjih del. Njegova žena, ki se je v začetku nekoliko zgražala nad tem, je imela toliko zdrave človeške pameti, da je razglasila smelo trditev: ker je njen mož že zagrešil detektivski roman, bi svoj prestopek zoner kulturo še povečal, če bi si svoiega truda ne dal plačati. Ob sebi umljivo, naj bi roman izšel brezimno in založnik je moral storiti najsvetejše prisege, da nikdar ne odgrne zastora. Uspeh je bil nad vse velikanski. Poman »Skrivnostni sled« spisal »Feliks Chapel« je vzbudil pozornost, ki se je mnogi še danes spominjajo: vsekako so stotisoči na vseh koncih sveta čitali ta roman in pri tem vsi dobili nekaj skupnega: odločni namen, da brez nočne svetilke in policijske piščalke ne gredo spat. Nekega dne sta se dala zapeljati v borzno spekulacijo: toda poskus, povišati svoj dohodek povodom naraščanja kurzov gumi - delinc, je ponesrečil tako, da sta morala se skromneje živeti. Od tedaj ga je njegova žena večkrat rotila, naj zopet spiše roman. Toda veleizobraženi mož, ki je nekoč zavzemal celo vseučih'ško službo, ni hotel o tem ničesar slišati. Sramoval se je svojega prvega greha tako, da niti najožji njegovi prijatelji niso BSSSSI slutili njegove identitete s Feliksom Chapelom, in izjavil je svoji ženi, da si nikakor ne more predstavljati, da bi ga še kdaj obšla taka grda misel. »Grda?« je ponavljala gospa Molyneux. »Mar misliš, da je to bolj neprijetno, kakor opominjevanje trgovcev in obrtnikov?« »Nikar ne pozabi, draga,« je Molyneux mehko odgovoril, »da roman ni najin edini dohodek. Tvoja teta Margareta je šele zadnjič s posebno določnostjo govorila, da sme-va računati...« »Da jo bova podedovala, kadar bo umrla,« ga je izpopolnila žena. »Ali — draga Harriet — ona je dvainosemdeset let stara —« »Njena mati je dosegla petindevetdeset let.« »Nečem biti pesimističen,« je menil mož, »a jaz si ne morem misliti, da bi uboga teta postala tako stara.. .« »Irvin!« ga je posvarila žena. »Take misli so nespodobne in spričo zdravja tete Margarete tudi nepotrebne. Sodim, da je jasno in očivid-no, kaj je tvoja dolžnost.« Molyneux je po vsakem takem pogovoru izgledal nekaj dni ves nesrečen, kakor — no kakor pač mož, ki se pripravlja, storiti svojo dolžnost. Ta prepir in male denarne zadrege — to so bili edini oblaki, ki so časih nekoliko osenčilt njiju zakonsko srečo pred presenetljivim strašnim dogo'dkom, ki še danes ni pozabljen. Prijaznega jutra v oktobru leta 1909. je bil Molyneux zaposlen na svojem vrtu. Poleg svoje strasti za star porcelan je ljubil tudi vrtnarstvo, ziasti ob lepem vremenu. »Irvin,« je poklicala njegova žena. Njen glas ga je pretrašil. Obšla ga je huda slutnja. Kolikrat se je v strašnih dnevih, ki so se kmalu potem začeli, spominjal nenavadnih čustev, ki so ga takrat spreleteia. Harriet je prihitela k njemu z brzojavko v roki. Prečital je brzojavko in bil tako osupnjen, kakor njegova žena. »Ali mu ne moreva odbrzejavi-ti?« je predlagal. »Saj še naslova ni sporočil.« Nezadovoljno sta gledala drug drugega. »Seveda mu morava postreči s šampenjcem,« je rekla ona. »In z obedom sedmih jedil,« je dostavil on. »To je z njegove strani strašna brezobzirnost,« je zaklicala žena. »On prav dobro ve, da nisva pripravljena na pogoščevanje škofov.« »Če bi bil saj škof iz kake kolonije ali samo naslovni škof,« je menil on. »Toda bratranca Berforda — ne. Od srca rad bi se odpovedal temu sorodništvu.« »In kar je najhuje,« je tožila gospa Moiyneux, »je to, da ima Eva danes svoj prosti dan. To pa moram na vsak način urediti.« Ona je odhitela nazaj v hišo, on je pa žalostno ogledoval čebule sve* jih tulipanov. Zopet ga je, še močne<-je, kakor prej, spreleteia zla stal (Dalj* prihodnjič.) tsim diskusijam. Vzroki historične narave niso ugodni za Turčijo, ker Je bi! Odrin, predno je prišel pod turško oblast, bolgarski. Kar se tiče ttrategičnih pomislekov, imajo ti samo za zmagovalca vrednost in Bolgari ne morejo prepustiti Turčiji trdnjave, kakršna je Odrin, ker bi bila ta trdnjava za Bolgarsko večna grožnja. Bodoče prijateljstvo med Bolgarsko in Turčijo zahteva, da ostane Odrin v bolgarskih rokah. Turčija ima dovolj, ce si ohrani črto ob Cataldži. V ostalem za zahtevajo narodni in gospodarski interesi krščanskega prebivalstva v odrinskem vilajetu, da pridobi to glavno mesto Tracije pod bolgarsko upravo prebivalstvu zopet blagostanje. Odrin mora biti bolgarski, o tem ne sme biti dvoma« V ospredje pri vseh vprašanjih glede miru stopa sedaj vedno bolj mnenje velesil. Nemški poslanik knez Lichno\v-sky je glede stališča Nemčije v tem vprašanju imel konference z nemškim državnim kancelarjem in nemškim cesarjem. Slo je baje za vprašanje, kako pospešiti tok mirovnih pogajanj. Posebno pozornost pa bodo morale posvetiti velesile vprašanju Albanije, glede katerega do sedaj Sc nI prišlo do sporazuma. V nemških političnih krogih se razen tega tudi naglasa, da tvori vprašanje Odrina obenem tudi podlago za rešitev visečih vprašanj med Bolgarsko in Romunsko. Tozadevno se izve sedaj o razgovorih francoskega ministrskega predsednika Poincareja z avstro-ogrskim in ruskim veleposlanikom sledeče: Poincarć se je trudil po možnosti pripraviti tla za konferenco veleposlanikov zlasti z ozirom na Albanijo. O predlogu, ki bi značil dalekosežno naklonjenost Avstro-Ogrske je poročal poslanik Szecsen na Dunaj. Razgovori so se bavili tudi z vprašanjem srbskega pristanišča ob Jadranskem morju. Pri tem se je izkazalo, da obstoja med nazi-raniem Avstro - Ogrske in tripelen-tente še velik nesporazum zlasti glede pristanišča, ki naj je dobi Srbija za svoje gospodarske potrebe. Zagotavlja se, da je bil Poincare od tega nesporazumljenja presenečen ter da Je moral končno izjaviti, da se mora tozadevno še posvetovati z zastopnikoma Rusije in Angleške. Govori se, da se bo konferenca veleposlanikov bavila v prvi vrsti z albanskim vprašanjem. Sele od stališča, ki je bo zavzemala tripelententa glede prista niŠkega vprašanja, bo odvisno, kako stališče bo zavzela Avstro - Ogrska glede Albanije. Kakor poroča »Pall Mali Ga-zette« iz Londona, je izročil prvi srbski delegat Novakovič v ponedeljek siru Edvardu Orevu zemljevid, na katerem so bile začrtane prihodnje meje avtonomne Albanije, kakor bi odgovarjale željam balkanskih držav. Sir Edvard Orev pa je prejel še drug zemljevid, ki je bil izdelan po naroČilu ruske vlade in v katerem so bile začrtane meje Albanije po ruski želji. Ta Albanija bi bila nekoliko večja, kakor ona, ki jo proponira Balkanska zveza, vsekakor pa še ne dosega velikosti one Albanije, ki jo želi Avstro - Ogrska in giede katere je avstrijski veleposlanik izročil siru Edvardu Orevu pred par dnevi zemljevid. Lahko je mogoče, da odpošlje konferenca velenoslanikov evropsko komisijo v Albanijo, da se pouči sama o narodnostnih razmerah v dotičnih krajih. Kakšna bi bila ta komisija, ni mogoče izvedeti, jasno pa je, da bi bilo to strahovito dolgotrajno in najbrže tudi brezplodno delo. Etno-grafičnih študij o Albaniji je izšlo kaj dosti v srbskem jeziku in imena učenjakov jamčijo za njih pravilnost. Sedaj pa naj bi komisija kar pod roko izdelala, za kar so potrebovali učenjaki večletnih študiji? Po našem mnenju bi tako delo, če se sploh kdaj izvrši, trajale več let, kar pa gotovo ne more biti v interesj miru in v in-tencijah velesil. Pomisliti je treba le, da le treba natančno preštudirati narodnostne razmere ob meji, ki sega v 3 meridiijane in 4 vzporednike in ki bi imela dolgost brez dvoma nad 400 kilometrov. Poleg tega bi šla ta meja po težko dostopnih krajih in med prebivalstvom, ki takim komisijam ni ravno zelo naklonjeno. Ni upati, da bi imel tak komisijonalen ogled povoljen uspeh. Pred vsem pa taka komisija ni v interesu hitre rešitve zadeve. Kakor poroča »Russkoje slovo« iz Londona, bo vztrajala ruska diplomacija tudi na tem, da dobi Črna gora Skader. Ta sklep ruske vlade je posledica enodušnega nastopa gosu-darstvene dume za balkanske Slovane. »Morning Standard« pa poroča nadalje, da podpira Rusija tudi zahtevo Grške glede Egejskih otokov zlasti zato, ker potrebuje Rusija en otok v Egejskem morju, da ustanovi tam skladišče za premog. List do- stavlja, da bi stopilo vsied tega tako) vprašanje pomorskega ravnovesja v Sredozemskem morju v ospredje. S tem pa bi stopilo na površje še drugo važno vprašanje, namreč železniško vprašanje iz Tiflisa do pristanišča Aleksandreta. katera železnica bi sekala novo nemško železnico v Mali Aziji ter omogočila Rusiji direktno zvezo s Sredozemskim morjem. Turčija bi bila vsled te ruske železnice v Mali Aziji ravno tako vezana, kakor je vezana njena pozicija v Evropi vsled otoka Cipra in tudi pozicija v Egiptu bi se močno izpremenila. Obenem bi izgubila tudi nemška železnica v Bagdad svoj pomen in nemški vpliv v Mali Aziji bi mnogo trpel. To so sekundarna vprašanja in za stališče Avstro - Ogrske, kateri je Nemčija že itak odvzela velik del kupčijskih zvez z Levanti, tudi ne več tako pereče vprašanje. Gre pa še za vprašanje gore Athosa. Kakor se namreč poroča iz Petrograda, se bo sestala v Solunu v kratkem konferenca za ureditev političnega pravnega in gospodarskega vprašanja na polotoku Athos, katere se bodo udeležili delegati Rusije, Grške. Srbske, Bolgarske in Romunske. Rusija predlaga, da naj se proglasi polotok Athos kot neodvisen in nevtralen. Samostani na polotoku naj bodo podrejeni carigradskemu patriarhu. Za vzdržavanie reda pa naj se ustanovi krščansko orožni-štvo. Kompenzacije za Romunsko. Kompenzacijske zahteve Romunske napram Bolgarski so stopile sedaj v odločilen stadij. Bolgarski odgovor pričakujejo še tekom tega tedna ter upajo v Bukarešti na popustljivost Bolgarske. V "Bukarešto je dospelo iz Sofije uradno bolgarsko poročile, da ima predsednik bolgarskega sobranja* dr. Danev polno moč, pogajati se z romunskim poslanikom v Londonu o vprašanjih, visečih med obema državama. S tem je stopila zadeva v oni stadii, ki ga je želela Romunska že takoj po končanih sovražnostih. Ni pa res, da bi se pogajanja že začela. Ravnotako ni res, da namerava Romunska mobilizirati. Kar se tiče potovanja romunskega notranjega ministra Take Joulsema v London, je to potovanje v zvezi z njegovim intimnimi stiki, ki jih ima v Londonu, vsled česar potuje vsako leto okrog Božiča tja. Jasno je, da se bo sestal z raznimi državniki, vendar pa to ni namen njegovega potovanja. Kljub temu se vzdržuje vest, da vlada na Romunskem taka napetost, da je pričakovati v par dneh odločitve. Tako v vladnih krogih, kakor v javnosti vlada baie ogorčenje zaradi zavlačevalne taktike Bolgarske in vse obstoja na tem, da se situacija do konca tega tedna razjasni. Ta od-loeilri korak pa ne more obstojati v drugem, kakor da prekorači romunska armada bolgarsko mejo in zasede one pokrajine, ki jih potrebuje Romunska za oiačenje svojih mej. — Kljub temu situacija še ni preveč kritična. Poroča se tudi, da je ob meji že pripravljena močna romunska armada. Med ronlenlrnl srbskim' brati. Slike in črtice. Pripoveduje dr. Ivan O r a ž e n. VIII. Ranjenec od Prilepa in njegova žena ter mati. Bil je teško ranjen; imel je zlomljeno desno stegno in glavna žila odvodnica je bila raztrgana. Transport do bolnice je bil težaven in dolgotrajen. Mož je bil inteligenten obrtnik in doma so ga čakali žena, mati in dvoje malih otrok. Večkrat je govoril z nami o njih in oči o se mu iskrile veselja in ljubezni do svojcev. 2e par-krat smo mu prigovarjali, da si naj da odrezati desno nogo, ker je to zanj sedaj edina rešitev. Revež je dvomil o opasnosti svoje poškodbe. Parkrat ponoči so se pojavile hude krvavitve, da smo jih komaj ustavili. Vsled silnih izgub krvi je telesno popolnoma propadel; oči so se mu udr-le, dihal je teško. Sedaj šele je spoznal, da mu preti konec in prosil, da, naravnost zahteval je, da se mu odreže noga. Udali smo se, a upanja nismo imeli nikakega. Revež je pa trdno upal, da še vidi svojce. Dva dni po operaciji, bilo Je že zvečer, postalo mu je teško. Bližala se mu je smrt ... on je to čutil. Stali smo okoli niega in ga tolažili. Junak je molčal. Naenkrat mu vzplamte oči in iz ust se mu privije prošnja: »Deco, svojo deco bi še rad enkrat videl, pišite ženj.« Davilo nas je nekaj v grlu in teško smo se vrdržavali. Človek, ubogi človek, koliko in kako strašno je morala trpeti tedaj tvoja duša! A v tvojih očeh ni bilo solze, žarki vroče ljubezni do tvojih otrok, ki so ti sijali iz oči so požgali grenko solzo ... Mi smo pa ta večer molčali in premišljevali; predno smo pa legli spat, rekel je eden: »Strašna Je vojska.« Prepričan sem, da je s tem uganil vsebino misli nas vseh .. , Ranjenec pa Je ponoči umrl. Naznanilo njegove smrti se Je zakasnilo vsled tedanjih poštnih razmer in pokopali so siromaka, ne da bi bil navzoč kdo njegovih domačih. Nekega dne stojim zgodaj zjutraj pred bolnico, ko zagledam dve ženski, ki korakate po vrtu proti meni. Ena bila je mlada, čvrsta žena, druga pa že bolj priletna. In razvil se je sledeči govor. — Ali je res umrl ranjenec P., ki je bil ranjen pri Prilepil? — — Ve ste drage, gotovo njegova žena, njegova mati, da umrl je. — In meni se je dozdevalo, da so njih oči zatemnele — a solza se ni pokazala. — Pa čuješ doktore, pokaži nama, kje leži na odru, da ga vsaj še enkrat vidive. — Teško mi je bilo pri srcu, a odgovoriti sem jima moral, da je njihov ljubljenec že pokopan par dni. — Kaj, pokopan; tedaj ga ne bove videle še mrtvega? — Cul sem pritajen, hripav vzdih, ki se je izvil iz prs žen in mrzlični krč stresel je v trenotku njih trupla, glave pa so se upognile proti prsim. Prepričan sem bil, da jih premaga silen jok. Ali zmotil sem se. V očeh ni bilo solza. — Brate, povej nama še, ali je mnogo trnel in kako ie umrl? — — Drage, mnogo je trpel, govoril o svoiih, a do zadnjega se je ponašal junaški. — — Tedaj je umrl kot junak? — — Da, kot junak! — Tedaj so se pa ženama zaiskrile oči, telesi se vzravnali in ponosni ste mi rekli: »Hvala ti za poslednje besede, z bogom rriiatelj.« In s trdimi koraki ste odšli. Bila je žena junaka, bila je mati junaka! IX. En dopoldan v operacijski dvorani. — Zivonj, pripravi za jutri dopoldne vseh šest ranjencev, katere smo ti pokazali in glej. da bode vse čisto. Jutri začnemo zgodaj. — — Razumem, gospodje. — Drugi dan zbrali smo se zgodaj v operacijski dvorani, ker je bilo treba izvršiti šest večjih operacij in potem takoj prevezati nekatere teško ranjene. Prav prijazna soba je ta naša operacijska dvorana, dosti velika in svetla ter z svetlo-belimi gladkimi stenami. Ob stenah stoje različne omarice, v katerih najdeš vse za operacije potrebno; v kotu pa stoji kotliček in v njem žubori prav uspavajoče voda, v kateri se kuhajo svitli instrumenti. Solnce je ravno vzhajalo izza Suhe planine, ki se je vsa kopala v njegovih svetlih žarkih in široki, svetlo-rumeni prameni razlili so se po dvorani. Krasno jutro, in človeka je kar vleklo v naravo, da se navži-je svežega zraka. Pa vsaj je bil sedaj tudi še v dvorani dober in svež zrak. — Zivonj, naj prineso strežaji ranjenca K. iz sobe št. 10. — Stali smo okolo operacijske mize, molčali in zrli srepo v tla. In vrata se odpro; notri pa pri-neseta dva strežaja na nosilih bledega moža suhih in upalih lic. Ranjen te bil pri Kumanovem in šrapnel raztrgal mu je nogo. Zlomljene, ostre kosti štrlele so iz mesa, rana je bila gnojna. Obstojala je nevarnost, da se mu zastrupi kri. — Strežaji, dvignite ga in denite ga oprezno na mizo. — Vzdignili so ga in čul se Je sicer pritajen, a groze poln vzdih: »Kuku mene! Jadnik ja!« — Ne boj se Jovo, nič te ne bo bolelo. Samo štel bodeš eden, dva tri itd. potem pa zaspal. — — Ne bojim se, gospodine, ali kaj bom revež brez noge? Nimam svojega doma. Prosim pa, da naredite hitro.— In ubogi Jovo fe začel šteti: eden, dve, tri... do petdeset je štel pravilno, potem je pa začel mešati... trideset... dvajset... Lica so še bolj pobledela, dihanje poprej nemirno, postalo je redovito in globoko. Obmolknil je. Zrak v dvorani pa se Je napojil z zopernim, omamljajo-čim duhom kloroforma. — Lahko se začne — Javil Je pridušenim glasom narkotizer. In dolg, ojster nož se je zasvetil v rokah operaterja . . . Trikrat, štirikrat potegne odločno in z močjo ... pa je koža odločena in meso stegna prerezano okol in okol do kosti. Ojster, hreščeč glas žage, ki grize z svojimi ojstrimi zobmi v živo kost se začuje ... — Kolega, nogo malo višje . . . zdaj, zdaj bo končano. — In začuje se kratek, prazen in tleskaioč glas, kakor bi prelomil košček šipe . . . zadnja plast kosti je prežagana in v rokah asistenta obvisi mrzia noga Jove. Položili so jo v kot dvorane. Mi pa smo naporno dihali ... bilo nam Je teško. — Jovo, ČuJeS Jovo, prebudi se, odpri oči, svršeno je vse. — Kmalo se je prebudil, odprl oči, gledal topo in nemo naokoli. Pa se mu spači obraz in vdari v ihteči plač. — Gospodine stotnik, kje je moja stotnija . . . izgubil sem jo. — Revež, silno je vplivala vojska na tvoje živčevje, ker prva tvoja misel bila je zopet pri vojski. Odnesli so ga in prinesli drugega tudi iz sobe št. 10. Bil je ranjen pri Kumanovem; rana bila je sicer majhna ali inficirana. Skoraj cela noga je bila mrzla, črna. Gnjilo mu je meso pri živem telesu . . . neznosen smrad se je širil od njega. — Vzemite mi nogo, pa rešite mi vsaj življenje. Kaj bodo delali moji brez mene? — Srepo smo zrli pred se in iz ust ni nam mogla priti tolažilna beseda — imeli smo malo upanja. In v kratkem se je izvršila ista grozna procedura kot poprej in druga noga je ležala v kotu pri prvi. Prebudili smo ga teško iz narkoze. Tretji je prišel ssm v dvorano z zdrobljeno desno roko in inficirano rano. — Juraj, ali se kaj bojiš? — — Ne bojim se, vsaj je bilo pri Kumanovem še bolj strašno pa se nisem bal. Izgubil bom roko, a osvetil sem se neprijatelju. — Mirno je legel na mizo. Ko se je prebudil, bile so prve njegove besede: »Hvala vam bratje.«- In sanjavo se je nasmejal. V kotu pa je objela njegova roka obe nogi. Prišel je četrti in peti, oba iz sobe št. 25. Oba sta imela pokvarjeno in razbito po eno oko. Treba je bilo odstraniti vsakemu eno oko. Reveža nista tarnala, da se jima ohrani le po eno oko, pa bodeta zadovoljna. Drug za drugim je legel na mizo in kmalu je zijala prazna votlina izpod čela. Strašno. Obe očesi pa so se zatrkalikali v košaro, ki je stala v kotu in kjer so že bile obe nogi in roka. Še zadnji leže na mizo. Moral se mu je odrezati desni kazalec. — Brate, pa kako si dobil to rano? — — Veš, ležali smo v okopih, pa sem hotel pogledati kaj vendar dela neprijatelj, ker je bilo vse tako mirno. Mogoče pa zbijem kako turško pokrivalo raz glave. Pa se malo, znaš prav malo vzdignem v okopih in pomerim s puško proti sovragu. Pa v istem trenotku začujem pok in moja roka me zaskeli. Kaj ne, dobro me je zadel? — — Dobro, dobro je menil sovrag, bil si v veliki nevarnosti in svojo radovednost si plačal drago. — — No, vsaj kmalo ozdravim in potem se vrnem zopet h komandi, pa mu mogoče še povrnem. — Dečko se je smejal. Na to smo prevezah še nekaj težko ranjenih, katerih rane so se hudo gnojile. Bili so to grozni reveži, ker pretrpeti so morali velike muke pri prevezavanju. Previti pa jih je bilo treba vsak dan. Tedaj se je pač čulo v dvorani škripanje z zobmi in tihi pa bolestni vzdihi so polnili vzduh. Skončali smo današnje strašno dopoldansko delo. Zrak v dvorani je bil neznozen. po krvi, Človeškem mesu in gnoju je dišalo. Glave so nam bile vroče in v možganih je nekaj tiščalo kot bi imeli železne obroče okoli glav. Le ven, hitro ven iz te strašne dvorane ... _ Volilna reformo na Ogrskem. Ko je dne 17. januarja 1910 kabinet grofa Khuen - Hedervarvja prevzel žalostno dedščino po koalicijskem kabinetu Wekerlejevem, je stopil v njega tudi dr. Franc Sz6kely kot justični minister. O dr. Szćkelvju je bilo znano, da je v celem kabinetu najpoštenejši in da je odkrit pristaš pravične volilne reforme na Ogrsem. Ko Je dr. Lukacs še koketiral z Julijem Justhom, ki je zahteval splošno volilno pravico, so splošno mislili, da bo dr. Szčkely dobil nalogo, da izvede to reformo in da jo izvede tako, da bodo odstranjene vsaj največje krivice dosedanjega volilnega reda. Med tem pa je dr. Lukacs popolnoma izpremenil svojo borvo ter se popolnoma podvrgel volji grofa Tisze. In po dolgem odlašanju je izdal tako osnovo volilne reforme, da je na Ogrskem zastrmsi vsakdo, ki ima le nekoliko čuta pravičnosti v sebi. Dne 30. decembra 1912 se je dr. Lukacs vrnil z Dunaja, kjer si je od vladarja izprosil predsankcijo osnove volilne reforme, ter sklical ministrski svet, kateremu Je predložil to osnovo v. svrho poslednje diskusije, da jo potem v silvestrovi seji predloži zbor* nici. V tej seji je dr. Sz6kely izjavil, da ne more vzeti na znanje poročila ministrskega predsednika o volilni reformi, ker ta osnova popolnoma nasprotuje onemu vladnemu programu, za katerega sta on, dr. Szčkelv, in dr. Lukacs prevzela pred volilci in celo deželo moralno odgovornost. In nato je dr. Szćkely podal demisijo. Ta volilna reforma pa je povzročila tudi sicer velik odpor, predvsem v združeni opoziciji, ravnotako pa tudi v vladni stranki, iz katere je — kakor smo že poročali — izstopilo več poslancev. Včeraj so imele te stranke svoje običajne novoletne sestanke, na katerih se je pač predvsem govorilo o novi volilni reformi. Grof Apponyi je na sestanku Kos-suthove stranke ostro kritiziral novo osnovo volilne reforme ter obljubil, da bo Kossuthova stranka nadaljevala svoj boj proti cezarski blaznosti vlade in proti osnovi volilne reforme. Predsednik ogrske krščansko-socijalne stranke poslanec Gieswein je izjavil, da se mora stranka najostreje bojevati proti nazadnjaški osnovi volilne reforme ter za splošno volilno pravico kot garancijo čistih in pravičnih volitev. Ce pa bo ta osnova postala zakon, tedaj je reparacija za vedno izključena, ali pa se more doseči edinole z revolucijo. Na sestanku* vladne stranke je seveda dr. Lukacs na vso moč hvalil svojega otroka, vendar pa ga navdaja nekak strah. Značilno je namreč, da je izjavil, da se ne smatra za nezmotljivega in da se bo strinjal tudi z bistvenimi modifikacijami osnove, če se mu bo dokazalo, da so te modifikacije potrebne in koristne. Ta strah izvira pač iz tega, da namerava še več poslancev izstopiti iz vladne stranke. Grof Tisza je označil novo osnovo volilne reforme za popolnoma demokratično, čeprav bi on kot oseba želel zmernejšo reformo. Iz vsega je torej razvidno, da bo ta oreh za vlado precej trd. Kdor pa pozna politiko nasilnosti, ki jo vodi dr. Lukacs kot ponižni sluga grofa Tisze, ta je prepričan, da bo vlada premagala vse ovire, ki se bodo stavljale njenim zahtevam.* Štajersko. Mila prošnja do Nj. Ekscel. dr. Mihaela Napotnika,kneza in škofa la-vantinskega. Na sinodi 1. 1907 smo zložili 12.000 K za društvo sv. Vikto-rina, da se je ustanovila »Straža«. Zdaj morajo župniki brati vsako leto še 18 maš v tisti namen in kakor turški paša harač, tako strogo iztir-javajo vsakega pol leta dekani ta denar in pazijo, da bi si kateri župnik ne pridržal par vinarjev. In samo župniki morajo plačevati ta davek. Pa kaka je to justitia distributiva? Bogatin v Laškem in Celju plača ravno toliko 22 K 80 v, kakor revež na Kozjaku, — veleposestnik ravno toliko, kakor oni, ki si nima ene. koze kje napasti, — bogati župniki v Mariboru in okolici toliko, kakor siromaki v blatnih Halozah. Prosimo vas, pustite revnejšim vsaj letos ta mašni denar, katerega nam ljudstvo itak z veliko težavo da; bogati pa naj le plačajo. Letos je strahovita stiska za denar. Računi od trgovcev, obrtnikov, knjigarjev prihajajo, prošnje za podpore vsaki dan, vsi smo si morali kupiti nove brevirje, časopisi stanejo denar; posli čakajo s težavo na svojo zasluženo plačo zdaj ob novem letu; ?U vaših župnikov je obupati, kakor marsikateremu kmetu, ker ni nobenih dohodkov. Sila nas je združila in k skupni prošnji ojunačila v vsi spoštljivosti. — Odbor župnikov lavantin-s k i h. Iz Rajhenburga. V nedeljo, dne 29. decembra se je vršil tu ustanovni občni zbor političnega in gospodarskega društva »Kres« za sevniški okraj. Pri Leskošeku se je zbralo za naše razmere izvanredno veliko število mož, med njimi štirje župani, da se udeležijo občnega zbora toliko potrebnega naprednega političnega društva. Zborovalce je pozdravil imenom pripravljalnega odbora urednik L e š n i č a r iz Celja, ki je v svojem govoru poljudno razlagal delokrog in cilje nevega društva. Bavil se je pri tem tudi z nalogami, ki jih bo imelo društvo pri bližnjih deželno-zborskih volitvah. Trebalo bo natančno pretehtati dobiček in škodo, ki jo ima kmečko prebivalstvo od obstrukcije klerikalnih deželnih poslancev in se po tem preudarku pri volitvah ravnati. Zborovalci so sledili z živim zanimanjem govorniko-vim besedam in so živahno pritrjevali. Po odobritvi pravil in predlagane članarine se je izvolil sledeči odbor* predsednik Ivan Pa vi o vi č, kmet na Armeškem; podpredsednika Josip Božič, župan v Zabukovju in Iv. Križan, notarski uradnik v Sevnici; tajnik Sandor L e n a r d, monter v Rajhenburgu: blagajnik Ivan Zemljak, posestnik v Dovškem; SisSHaHHH odborniki Anton K u n e j, župan v Stolovniku, Ludvik Potočnik, nađučitelj pri Sv. Antonu, Glas Franc, posestnik v Presladolu, Glas Franc, posestnik v Rožnem in K r e-velj Janez, posestnik v Leskovcu; namestniki so S e n i c a Mihael, župan v Senovem, Janez Leskov-š e k , gostilničar v Rajhenburgu, Cepin Andrej, posestnik v Senovem in Franc J a m S e k , nadučitelj v Rajhenburgu. Pregledovalci računov so Z a k š e k Ivan, župan na Armeškem, Franc A g r e, čevljar v Rajhenburgu in Cešek Martin, gostilničar na Armeškem. Upati je, da bo »Kres^< čvrsto deloval. Iz Celja. (Spremembe posest i.) Kakor sc nam poroča, je kupil biv^o Costovo hišo v Schillerjevi D ici ključavničar Gradt za 70.000 K. O hišni kupčiji Temmerl-Toma-schek-Mahr-Kupka pa bodemo še posebej govorili, ker je zelo značilna za celjske razmere in za korupcijo v vladajoči nemški stranki. Iz Šmarja pri Jelšah nam poročajo: V nedeljo dne 29. decembra je imela naša požarna hramba svoj občni zbor. Za načelnika je bil zopet izvoljen vrl naprednjak Mihael Skale, posestnik in gostilničar v Mali Pristovi. G. Skale vodi to človekoljubno društvo sedaj že osmo leto. Iz Studencev pri Mariboru. V soboto 21. t. m. ste priredili podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda« in Slovenske Straže- v Sanperlovi go-stilni božičnico slovenskim otrokom. Obdarovanib je bilo 160 ctrok. Bo-žičnico je otvoril g. dr. Dolar s prav lepimi besedami. Spored je bil sicer priprost, a zelo ginliiv in le poznavalec Studencev zamore prav raztol-mačiti one občutke, ki ga navdajajo v trenutku, ko zasliši nedolžne otro-Čiče zapeti slovensko pesem. Nehote se mu vzbuja zavest, da so to sicer nas: otroci, a stoje danes no razpotju; ali jih reši za jas slov. šola, ali pa so zgubljeni za nas in še jih mogoče srečamo enkrat kot ljute jani-čarje! Prav lepa hvala gospodu V., ki je tako lepo vprizorili ta otroški nastop, hvala onim gospodom, ki so nastopili v moškem zboru. Ne smemo končno še pozabiti domačih tam-burašev in Bendejeve obitelji, ki nam je pripravila leno božično drevo. La-ni smo že rekli, da bomo že letos pod lastno streho slovenske šole, pa žalibog se nam to ni posrečilo. Ne obupajmo, enkrat pa bo, dolgo nam je Nemci ne bodo več zavlačevali! Mariborska Ciril - Metodova podružnica ie poslala za mesec listopad in gruden v Ljubljano sledeče vke: Narodni davek (nabr. g. Mater) 27 K: nabiralnik v Narodnem domu 35 K. v Medcnovi gostilni 4 K, v gostilni g. Kranjca pri Sv. Jurju v Slov. gor. 11 K, oni gosoici Vlaste Vrtnikove 5 K in v pisarni g. dr. Ro-sine 3 K; članarino mariborskih železničarjev (nabral g. Keižar) 171 K in 1 ično za prodane razglednice in : .'ni k lek 68 K. skupaj 324 K. — Z nekim zadovoljstvom se moramo spominjati tukaj mariborske podružnice »Jugoslovanskih železničarjev«, <-; yz prispevala tako lepo vsoto za C. M. D. in šteje sama 89 cirilmetodar-jev. Mlada organizacija ie še to in se vzlic temu povspela v kratkem času do take višine, ja do ponolnosti. Ali ne bi bi!o mogoče, da bi se poseglo tudi v drugih slojih malo vmes, reci-trjih? To bi bilo veliko b Ij pomenljivo delo, kakor pa sto in sto sklepov — za varnim ozidjem Narodnega doma! V. narodna zbirka »Kluba naprednih slovenskih akademikov v Ce'.ui« se razdeli pri IX. izvanrednem občnem zboru »Kluba' dne 3. januarja 1913. ob 1. uri popoldne v društvenih prostorih v Narodnem domu. — V. redni občni zbor »Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celin - se vrši v petek, dne 3. januarja 1913 ob 8. zvečer v rdeči sobi Narodnega doma v Cehu s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zndi občnega zbora. 2. Poročilo orovo. 3. Glavna poročila odbornikov. 4. PoroCilo preglednikov. 5. Volitve, 6. Slučajnosti. Slovanski gostie dobro došli! — Gdbor. Učiteljstvo in Mohorjeva družba. Zadnja leta sem je opažati pri Mohorjevi družbi tendenco, ki je naperjena proti slovenskim naprednjakom. Kdor je pazno čital klerikalno časopisje, ta ve. da so bili mnogi spisi v Mohorievem koledarju le iz-vleček in dostikrat celo suplement klerikalnih časopisnih napadov proti nam naprednjakom. Ti spisi v Mohorjevih koledarjih so bili včasi taki, da je marsikateri naš somišljenik avnost vznevolien dal knjigo iz roke. No. da, očitati in grajati nimamo strogo vzeto Mohorjeve družbe, zakaj, saj je cerkvena bratovščina in klerikalizem se pri nas dosledno skriva ood verskim plaščkom. Ampak večino Mohorjevih članov ne vidi v Mohorjevi družbi bratovščine, temveč kulturno, velevažno slovensko kulturno društvo in premnogi tudi samo zato družbo podpiramo. Zato si pripisujemo neko pravico do kritike in ne moremo zameriti našemu učiteljstvu, da ni molče vtaknilo v žep neusmiljene moralne zaušnice, ki mu jo je na hudobno zavit način po nezasluženem zadala dr. Pregljeva povest »Oslepljeni in oteti« v letošnjem Mohorjevem koledarju. Po našem mnenju je učiteljstvo še vse premilo izrazilo svojo nevoljo; kajti če misli samo iz Mohorjeve družbe izstopiti, je to premalo storjeno in gospodje v Celovcu, ki so gotovo spis poznali in torej namenoma žalili učiteljstvo, bodo postali še predrz-nejši. Proti gotovi sorti slovenskih ljudi človek pri najboljši volji ne sme biti kavalirski. Kaj bi klerikalci rekli, ako bi mi v knjigi, katera gre v 80.000 izvodih med ljudstvo, trdili, da je lavantinska duhovščina od škofa Napotnika počenši pa čisto doli do kaplana brez službe taka, kakor n. pr. belovodski župnik Šorn ali barbarski kaplan Berk? To naj pove tisti sumljivi »nadučitelj«, ki se jezi po »Straži«, proti onim učiteljem, ki nočejo več Mohorjeve družbe podpisati zato, da bi jih — sramotila! Kdo bo Končnikov naslednik? »Sloga« poroča v zadnji svoji številki, da gre deželni šolski nadzornik Končnik kmalu v pokoj in da je nemški »Volksrat« že pridno na delu glede njegovega naslednika. Žalostno in za turške naše razmere značilno, da hoče par spodnještajerskih re-negatov odločevati, kdo bo nadzoroval slovensko šolstvo na Spodnjem Štajerskem! Kolikor je splošno znano, še sicer Končnik ne gre v pokoj, vendar pa je mož star in je eotovo, da ne bo več dolgo vlekel. Naše deželne in državne poslance opozarjamo na to zadevo pravočasno, H CIarvievi akciii za delazmož-nost štajerskega deželnega zbora nam pišejo od odlične strani: »Veleposestniki niso s svojo posredovalno akcijo za delazmožnost štajerskega deželnega zbora ničesar opravili. O vzrokih ne gre tu razpravljati, morda je več krivde na strani slovensko-klerikalnih in nemško - nacijonalnih obstrukcijonistov. ko pa na strani veleposestnikov, ki so posredovalno akcijo vodili. Veleposestniki so na to odložili mešetarienje in lotil se ga bo, kakor poroča nekoliko odiiozno »Slovenec«, na Sturgkhov ukaz zopet namestnik Clarv. Ce pa ie ravno grof CJary primeren mož za tako akcijo, ne ve,Kakor kdo :orc- in krasni marmornati kipi. Opolnoči ie nagovoril zbrane Sokole in prijatelje sokolstva starosta br. • r. M urnik, spominjajoč se na Balkanu padlih velikih slovanskih nakov, ki so s svojo krvjo napojili 'ovansko zemljo, balkansko, da iz • je vzklije novo svobodno in krepko ivljenje: dalje se je spominjal krasili uspehov Slovencev v Pragi, kjer • dva odnesla venec zmage, želeč ratom veselo novo leto in bodreč ih k novemu delu. zakliučil je br. r. Murnik svoj lepi govor. Alegori-ia. predstavljajoča novo leto v sokolski obliki, je bila izborna in je do-tojno zaključila staro leto in pričela iovo. — Po odmoru se je vršil animi-plcs. ki je družil prijatelje sokol-: do ranega jutra skupaj. — Za ostrežbo in dobro jed ter pijačo pa . kakor vedno, skrbela izborna ku-hinja in klet ge. Dražilove. Sllvettrov večer »Ljubljanskega Zvona«. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je priredilo letos svoj Silve-v večer v Mestnem domu. Prire-tev je izborno uspela, tako v mo-iem kakor tudi financijalnem ožini. Natančneje poročilo priobčimo jutri. Prihodnjo nedeljo, dne 5. januarja 1913 vsi v Mestni dom, kjer se prične ob 8. zvečer veselica društva mestnih nižjih uslužbencev v rid njegovega podpornega sklada. Komur je simpatično mlado društvo, katerega prvi namen je podpirati Člane in njihove družine za časa bolezni :n nesreče, bode kupil vstopnico že v predprodaji, ki jo oskrbujejo dru-rveni člani sami; zaradi dobrodel-ega namena se preplačila hvaležno snrejemajo. Društvo slovenskih profesorjev. V mali dvorani Narodnega doma se je vršil v soboto občni zbor Društva slovenskih profesorjev. Predsednik dr. Ž m a v c se je spomnil začetkom svojega jrovora umrlih članov: dr. Cerka, Šege, Fona, K os i j a, dr. Sketa, Peterlina, Kar-lina, Orožna, Celestine, K o p r i v n i k a in dr. Š t r e k 1 j a. Nato je Izrekel občni zbor vdanost slovenskega profesorstva osebi cesarja. Društvo se je bavilo zlasti z izdajanjem slovenskih učnih knjig in zastopalo stanovske interese. Tajnik gosp. dr. 11 e š i č je podal poročilo o delovanju društva, ki šteje 219 članov. Društvo se je po odposlancih udeležilo zborovanja državne zveze. Imelo pa je društvo v evidenci slovenske učne knjige za srednje šole. Do sedaj so skoro za vse predmete učne knj*ge že aprobirane, oziroma tudi že v tisku. Mnogo materijalnih podpor bo treba za veliki latinsko-slovenski slovar vladnega svetnika \V i e s t a a 1 e r j a in grški slovar profesorja D o k 1 e r j a. Izdajo slovenskih klasikov je prevzela družba sv. Mohorja. Profesor dr. Breznik je prevzel redakcijo nove slovenske slovnice. V vprašanju realne gimnazije je šlo društvo svojo začrtano pot, občinski sveti v Ljubljani, Kranju in Novem mestu so sprejeli tozadevne predloge za aktiviranje realnih gimnazij. Vprašanje pa še ni rešeno. Meseca junija je prišlo na razgovor vprašanje slovenskega učnega jezika za vse predmete na gimazijah. Uvedla se je pismena enketa ter se je izreklo 52 profesorjev za popolno slo-veniziranje, 31 proti, črugi pa za delno slovenizacijo. Društvo ima filijal-ko v Gorici, druga v Mariboru se ustanavlja. Materijalno so društvo podpirali: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, Tržaška posojilnica, min. svetnik dr. Žlogar, min. tajnik dr. Sabelj, ravnatelj dr. Pertot, dr. Josip Frlan, dr. Stare, Josip Gorup v. Slavinjski. Izreka se njim in drugim podpirateljem zahvala. Iz blagajniškega poročila profesorja dr. K u -š a r j a posnamemo, da je imelo društvo 10.225 K S3 vinarjev dohodkov in 7960 K 77 vin. izdatkov. Fond za knjižno zalogo izkazuje 4342 K 89 v dohodkov in 3291 K 50 vin. izdatkov. Na predlog pregledovalca računov ravnatelja Štritofa se podeli blagajniku absolutorij z zahvalo. V odbor so bili nato izvoljeni na novo gg.: dr. Debevec, Jeran, Jersino-v i c, dr. Mol e, v odboru pa ostanejo gg.: 2 m a v c kot predsednik, Kožuh (Celje), dr. K r ž i š n i k (Šent Vid), dr. K u š a r, L e d e r h a s, namestnika sta gg.: dr. Ilešič in dr. Š m a j d e k. Na predlog gosp. dr. S a j o v i c a so bile zopet sprejete kakor običajno vsako leto resolucije o zasedanju učiteljskih mest, sistemi-ziranju novih mest in o razmerju slovenskih učnih moči s številom slovenskih učencev. Sprejeta je bila tudi resolucija glede slovenskega učnega jezika iz zemljepisja in zgodovine, slovenskih izpričeval in pre-tvoritve gimnazij v realne gimnazije. O tej točki je referiral gosp. prof. \Vester. Pri slučajnostih se je zavzel prof. Podboj (Celovec) tudi za to, da se slovenščina pri maturi primerno upošteva. Prof. Zuoančič (Gorica) stavi nato še nekaj predlogov, nakar zaključi predsednik ob 12. zborovanje. Odstopivšima odbornikoma dr. flešiču in dr. Sajovicu izreče občni zbor svojo iskreno zahvalo. Zastopniki narodnih društev v Spodnji Šiški imajo sestanek v petek ob 8. zvečer v Čitalnici. Cerknica. Redni občni zbor telovadnega društva Sokol v Cerknici se vrši dne 6. januarja ob 3. popoldne pri Stergulcu. Dnevni red: običajne volitve in prememba pravil. Gledališko društvo na Jesenicah vprizori v nedeljo 5. t. m. v dvorani pri »Jelenu« na Savi ob 3. popoldne sanjarski igrokaz »Morilec«, ki ga je za slovenski oder priredil društveni tajnik. Igra zahteva razumnega občinstva, na kar se posebno opozarja vnanje udeležnike, da se gotovo udeleže, posebno ker bo konec že ob 5. in se lahko z večernimi vlaki ob 6. odpeljejo. Pri igri sodeluje I. delavski orkester, ki bo občinstvo zabaval tudi med odmori. »Sokol« v Zagorju ob Savi priredi, kakor smo že poročali, v nedeljo, dne 5. januarja sokolsko ma-skarado. Ker so se razposlala samo osebna vabila, je mogoče, da je bil ta ali oni prezrt. Zato pa, da nimamo kakih neprilik, se tem potom najvljudneje vabite vsi prijatelji Sokola. Da bo zabava res živahna, to nam preskrbi zagorski sekstet na lok. — Obilnega obiska pričakujemo od sosednjih društev, posebno ker imajo ugodno železniško zvezo. Torej v nedeljo vsi na maskarado v Zagorje. Presveta. Iz gledališke pisarne. V soboto za par abonente opera »Traviata«'. V nedeljo popoldne izven abonnemen-ta, za lože par »Ptičar«, zvečer ob sedmih za nepar »Ubijač«, primerno skrajšan. V ponedeljek popoldne mladinska predstava »Zimska prav- i Ijica« izven abonnementa, za lože I par, zvečer za nepar »Hoffmannove pripovedke«. Slovensko gledališče. Na starega leta večer smo poslušali akademijo, vrsto resnih in zabavnih pesmi, ki so jih peli člani našega gledališča. Izbira je bila različno srečna in sorazmerno^ njo uspeh. Hvalo za lepo petje zaslužijo gdč. Lowsczinska, g. Križaj, gdč. Rihterjeva in liarfner. Vprizoritvi Courtelinove enodejan-ke se je poznala površnost. Zdi se, da te sorte stvari pri nas ne bodo uspevale. — Včeraj popoldne so igrali z lepim uspehom »Pepelko«. Me- ; sto obolelega g. Groma je nastopil g. Trampuš. Vpeljal se je na naš oder prav simpatično in pokazal lep igral- . ski talent. Zvečer so peli v razproda- \ ni hiši »Traviato« z g. Harfnerjem v j vlogi Alfreda. Predstava je bila j gladka in lepa. Dramatično društvo slavnemu j občinstvu. Letošnja sezona se je j spočenjala ob najneugodnejših prilikah. To ni fraza niti jalov izgovor in slepilo, nego konstatiranje dejstva. Prav zadnji hip je prišlo do odločitve, da se bo slovenska drama in opera sploh še gojila na tistem mestu, ki ji je bilo toliko časa prvo ognjišče in žarišče. In potem vse težave in zapreke z angaževanjem tik pred dvanajsto uro, neprilike z dramskim osobjem, s tenoristom in primadono v operi — res, s hudim naporom v intendanci in s prizanesljivostjo pri občinstvu se je moglo podjetje sploh vzdržati. Sedaj pa smo se srečno izkopali iz zadreg, drama ima poleg drugega osobja tudi svojega ljubimca, ki je hkrati spreten, moderen režiser, opera izvežbanega tenorista in primadono, ki sta si pridobila s pr- j vim nastopom v naskoku simpatije j občinstva. Sezona je v tiru. Dobra volja odbera dramatičnega društva ter vsestransko priznana vsposob-ljenost novih meči jamči za prospeš-no nadaljne delo. Že v januarju se vprizori efektna slovanska opera »Naskok na mlin«. Komična opereta »Orfej v podzemlju«. Puccinijeva priljubljena »Madame Butterfly« pride na vrsto ekrog 20. januarja, za njo Rossinijeva klasična komična opera »Brivec seviljski«. Nadalje pride na j repertoar Catalanijeva velika dra- j matična opera »Wally«, Čajkovske- I ga »Boris Godunov«, Thomasova I »Mignon« ter izmed izvirnih domačih del Parmova »Urh grof celjski« in Forsterjeva »Gorenjski slavček«. | Ponovi se tudi priljubljena opereta »Grof Luksemburški«. Drama bo skrbela za gojitev resnega in zabav- : nega repertoarja. Še ta teden se vprizori Strindbergova tragikomedi- I ja »Upnik«, zatem francoska veselo- j igra »Mala čokoladarica«, slovenski izvirni noviteti Milčinskega »Grozni j sen« in Abrama narodno igro »Rošlin ! in Verjanko«, Bahrovi »Otroci«, | Puybyszewskega »Sneg« in druge, j — Gostovanje nam je obljubila pri- { madona hrvaškega deželnega gledališča, znamenita pevka, naša rojakinja gdč. Koroščeva, vedno nam dobrodošla gdč. Polakova in odlični tenorist g. Lov/czvnski, brat naše primadone. — Odbor dramatičnega društva ni žalil truda in skrbi, da je rešil gledališče teške krize, in kar sedaj obeta, obeta s Čisto vestjo in upravičenim uverjenjem. da to tudi res izpolni: zato pričakuje od slavnega občinstva, ki mu ie stalo v teških, kritičnih urah ob strani, da ga bo poslej še z boljšo voljo podpiralo v njegovih stremljenjih, da ostanejo gledališču zvesti dosedanji abonenti, da se jim pridružijo še novi in tako pripomorejo, da se povzpne sezona na isto višino, na kateri jo želi vodstvo in občinstvo. Književnost. — Pod svobodnim soincein. Povest davnih časov. Spisal F. S. F i n ž g a r. II. zvezek. Pred nekaj tedni smo poročali o prvem delu tega romana. Oni del je popisal razvoj mladega Slovana Iztoka na bizantinskem dvoru. V drugem zvezku je popisano, kako je v bizantinski kulturi vzgojeni Iztok združil Slovane, porazil njihove nasprotnike ter položil temelje veliki slovanski državi na Balkanu. Vmes teče boj, ki ga mora bojevati Iztok za svojo ljubico, bizantinsko dvorjanko Ireno. Tudi drugi del romana je zanimiv, morda še bolj od prvega. Jezik je izbrano lep in poetičen, četudi napravlja mestoma vtisk, da je nekoliko prisiljen. Značaji so krepko orisani in pregnan-tno izdelani, popisi nekaterih epizod pa nekoliko preobširni in utrudljivi. Pozna se pač, da se je Finžgar učil pri Sienkiewiczu, a se poleg njegovih dobrih lastnosti naučil tudi nekaj j slabih. Svojega vzornika Finžgar si-cer ni dosegel in je neokusno, ga imenovati slovenskega Sienkiewicza, a vzlic temu je roman »Pod svobodnim solncem« šteti med najboljše slovenske zgodovinske romane. Cena I. delu Je 3 K, vezanemu .4 K; cena II. delu je 3 K 80 vin., vezanemu 4 K 80 vin. — Slovenska narodna mladina. Spisal Janez Ev. Š t u h e c. To je našlo/ knjigi, ki je izšla pred kratkim in obsega 452 strani razmotrivanj in dobrih naukov. Pisatelj stoji sicer načeloma na stališču, ki narodno-na-predni stranki ni prijazno, vendar je treba priznati, da je knjiga spisana z dobrim namenom. Pisatelj si je postavil nalogo, podati s to knjigo slovenski mladini vsestransko navodilo za zdravo, krepko, pošteno in narodno zasebno življenje in za smo-treno delovanje v prid naroda v javnem življenju. Naravno je, da se pisatelj pri tem vedno ozira na sedanje razmere na Slovenskem. Njegovim glavnim mislim ni ugovarjati, ker so vse vzgojevalnega značaja in merijo na to, vzgojiti mladino za narodno delo. Nekatera poglavja so pač nekoliko preveč raztegnjena in nekaterim detajlom je posvečenega preveč prostora. Kakor že omenjeno, stoji pisatelj na stališču, ki narodno - napredni stranki ni prijazno, a to stališče ima napačno podlago. Pisatelj namreč meni, da hoče narodno - napredna stranka uničiti vero in cerkev in da vodi boj proti veri in proti cerkvi. To pa seveda ni resnica, kajti narodno-napredna stranka priznava vsakemu popolno svobodo v verskem oziru in se vojskuje samo proti gospodstvu cerkve in njenih organov v posvetnih zadevah in proti zlorabi cerkvene avtoritete, cerkvenih sredstev in vere same za politične in gospodarske svrhe. Klerikalci seveda zasukavajo stvar drugače, a kdor kritično presoja javne razmere in stranke, bi moral v tem oziru že biti dobro podučen. Načeloma stoji pisatelj na klerikalnem stališču ter se nekako identificira s klerikalno stranko na Štajerskem, je pa tako pravičen in nepristranski, da vsaj o klerikalni stranki na Kranjskem in njenem voditelju ne prikriva resnice. Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova št. 7. Umetnost. J. Ravnik in J. Rijavec. Dva mlada, v svojem stremljenju resna umetnika se predstavita prihodnje dni občinstvu. Njiju duši sta gojili še ideale, ne iščeta kompromisov na poti, ki sta jo utrla in zato bi bilo nemara to nevarno za uspeh, ki si ga obetata, kajti kritičen je sodobni čas, ko se zapostavlja in intrigira napram vsem, ki so ostali samemu sebi zvesti. Plehkost in površnost sta izpodrinila malodane na vseh poljih naše umetnosti ljudi, ki so hoteli poglobiti naše naziranje življenja in obstoječih razmer. Akorda bo kdo pripomnil, da je bilo in bo tako, kadar nastopi človek resnega stremljenja. Nočem mu pritrditi, niti oporekati, samo menil bi, da je takozvani milieu velikega pomena za mladega umetnika in da mu ni lahko pri srcu, če se mu zahvalijo ljudje, ki jim zida kulturno bodočnost z malobrižnostjo in hladnostjo. Bog zna, ali bosta žela onadva za bogastvo, ki ga hočeta podati tudi zahvalo? Mlada duša živi življenje ekstremov in vse nijanse med njimi so šele narahlo začrtane. Verjetno je,da nihče ne pričakuje od take neumirjene duše kakega celotnega naziranja, ki ga ustvari že na podlagi življenja umirjeni umetnik, ampak se bo vsakdo ustavil ob moči, ki jo oznanjujejo njegovi umotvori. Beethoven je dejal, ko je ustvarjal eno svojih najsilnejših simfonij, da je moč morala ljudi, ki stoje nad drugimi. In ni to najvišje merilo za mladega umetnika? Saj obstoja v nji vsa njegova osebnost, ki se izraža v njegovem ustvarjenju. Sodili jih boste torej po moči njih čustev in misli in spoznali boste njih osebnost, ki jo hočem le v par potezah na podlagi programa, ki sta si ga izbrala, ocrtati. — Dasi si je izbral J. R a v n i k v reproduktivnem delu svoje umetnosti Mozarta, mi je umljivo, kajti tudi njegovo dušo napaja ono visoko življenje lepih duš, ki gredo mimo vseh strasti in greha, uprtih oči v svetlobo in lepoto sveta, ga blagoslavljajo in posvečajo.Harmonija zvenečih zvezd na temnem nebu so njih besede. Poln težke bolesti in ves uprt v zemljo, njene strasti in radosti je pogled Rusa S. Rachmaninova: Elegija. Silno, da skoro jecljajoče je trpljenje te ruske duše, tako ponosne, da si je le v gromkem samogovoru razodela svojo bol, ki jo muči do blaznosti, raz-penjena obenem v divji nasladi, da se zamore mučiti in trpeti. Zdi se mi, da se skloni do zemlje, jo naprosi, naj mu ohladi trpeče možgane; toda njegova prošnja je Pollichlnelle blazen krik rajajočega norca, ki hoče brez vseh spominov in misli preživeti ekstazo veselja. V štirih lastnih skladbah pa hoče pokazati svoj lastni razvoj. Vasovalec? je prvenec. Kakor bi bila ekstaza radosti bolest, tako silni, močni so akordi. Kako mogočna mora biti duša, ki zamere tako ljubiti! Hrepenenje njeno, čujte! Kako trepeče vse telo, drhti vsaka mišica, da uzre njo, ki jo ljubi in v njo tako čisto veruje. — Polna miru in molitve pa je Večerna pesem. Pokojna luč poletnega večera je razpela nad njo svoj čar in tako tiho se pogovarja duša z zemljo in njim, ki ga sluti. — Drugega kova je osebnost J. Rijavca. izključno reproduktiven, toda zavedajoč se svoje naloge. Njegov temperament in čustvenost sta poroka, da je zadobila v njem moderna vokalna glasba sebi vrednega zastopnika. Globok pogled v radosti in trpljenje človeške duše ga je tako priklenil na zemljo, da ne išče drugih svetov — ampak mu je njeno razodetje življenje. Ljudi, ki trpijo, se smejejo, biaznijo, hoče podati njegova umetnost, da, njih besede. Tako stoji on nad vsem življenjem, ker čuti v bolesti na veke ranjenega srca isti utrip, kakor v posmehu nedolžnega deteta. A. Lajovic, glavni repre-zentant slovenske moderne vokalne glasbe je našel v njem svojega edinega interpretorja. Rijavec je čutil, kako se ravno v Lajovčevih skladbah pretakata kri in meso slovenske zemlje in da še ni nihče tako globoko izrazil narodne duše, čeprav tudi v skladbah drugih narodov (Rusov). Ali ne bije v njegovih pesmah tako globoka ljubezen do življenja in vseh njegovih strasti, da jo čuti vsakdo, ki ga je naša domača gruda rodila iz svojega oprsja? Da, Lajovčeve skladbe so globoka analiza naše duše, kadar ljubi, se raduje, čustvuje. Jaz pa vem, ena dušica . . . Blagoslovljena duša, ki zamore zapeti tako sveto pesem ljubezni. In komur ni bilo dano, tako ljubiti, kdor je ni našel, ki bi ji zamogel zašepetati pre-lestno besedo: dušica, bo hiral kakor roža, ki jo izruješ iz zemjle. Ah tako mi je prešla mladost ... bo poslednji akord njegovega življenja, da postane človeku tesno ob njem, ko prevarana, izmučena duša ne proklinja sveta, ampak ga blagoslavlja. Vse njegove pesmi pa ogreje J. Rijavec z bogastvom čustev in globokim pogledom v življenje. Tako postane samostojen umetnik, dovolj drzen, da poda v vsaki pesmi kos sebe in svojega življenja. J. K. Koncert Ravnik - Rijavec. Spored koncerta, ki ga priredita J. Ravnik in J. Rijavec v petek, dne 3. januarja 1913 v dvorani »Mestnega doma«: 1. Mozart - Biilo\v: 3. fantazija c - mol za klavir. 2. a) J. Michl: »Da jo ljubim«; b) dr. G. Krek: »Zaprta so njena okenca . . .«;' c) J. Ravnik: »Vasovalec?«; d) J. Ravnik: »Hrepenenje«, samospevi s spremi je van jem klavirja. 3. J. Ravnik: »Večerna pesem.« J. Ravnik: Moment za klavir. 4. E. Adamič: »Ptička«, mešan zbor. 5. a) Lajovic: »O, da deklic je . . .«: b) A. Lajovic: ~Ah, tako mi je prešla mladost. « c) A. Lajovic: »Jaz pa vem.« d) »Svetla noč.« e) A. Lajovic: »Serenada«, samospevi s spremljevanjem klavirja. 6. a) S. Rachmaninov: Elegie op. 3 št. 1. b) S. Rachmaninov: Polichinel-le op. 3, št 4, za klavir. 7. a) P. H. Sattner: Pesem angelja iz oratorija »Assumptio B. M.« b) G. Puccini: Arija Rudolfa »Che gelida manina« iz opere »La Boheme«. c) G. Verdi: Romanca Radamesa iz opere »Aida« d) W. A. Mozart: Arija Tanina iz opere »Čarobna piščal«. 8. E. Adamič: »Mlad junak po vasi jezdi«, mešan zbor. Izpred sodišča. Izpred porotnega sodišča v Novem . mestu. Luna kot najvišja instanca. Neverjetno je, kako važno vlogo igra Časi tudi luna pred sodiščem. Ta se sklicuje, da je bilo takrat tema kot v rogu, oni zopet, da je bilo svetlo kakor po dnevu. Najboljša priča, koledar, pa ovrže prvo kakor drugo trditev. Tudi France Murgel z Vrho-vega se je skliceval na luno. Obdolžil je bil svojo sosedo, da mu je v neki noči ob 1. iz njegove lope drva kradla. Soseda je trdila, da je to laž, on je trdil, da je to resnica. In tako sta prišla pred prvega sodnika. Ta je pozabil na glavno pričo — na koledar in Murgla oprostil. To pa užaljeni sosedi ni bilo po volji. Še enkrat sta prišla na okrožno sodišče. To se pravi, on je prišel sam, in se zopet zagovarjal, češ, kako bi je ne bil natanko spoznal, saj je mesec svetil in vse se je dobro razločilo. Pa pogleda eden modrih gospodov na koledar. In glej! Luna je tako - le govorila: »Tisto noč sem bila jaz še zelo mlada, kakor sem vselej 2 dni po mlaju. Niti na misel mi ni prišlo, da bi še ob 1. ponoči svetila ravno na Murglova drva, saj grem v tem času s svojim malim srpom takoj za solncem .Čez hribe spat« To je toliko zaleglo, da je Murgel dobil 5 dni spomina na tisto noč, ko lune ni bilo. Murgel, seveda jezen, pravi, da se bo pritožil, a zdaj druga instance ni več, kot ona najvišja, na — luno. 8E0VEN8K1 NAROD. 1 Štev. Izpred upravnega sodišča. Za učiteijstvo važno razsodbo le izreklo upravno sodišče na Dunaju dne 30. decembra v pravdi nekega učitelja v Tešinu zaradi naknadnega priznanja pete starostne doklade, ki se mu je odrekla vsled disciplinirane kazni. V tej zadevi se je postavilo upravno sodišče na pravno stališče, da izbris disclpiinir-ne kazni v kvalifikaijsketn zaznamku ne vzame disciplinarnemu razsodku pravomoćnosti, vsled česar se mu peta starostna doklada ni dovolila. Izpred kasacijskega sodišča. Neresnične navedbe v prošnjah za službe ne tvorijo hudodelstva goljufije. Pred deželnim sodiščem v Celovcu je bil obsojen državni sluga pri ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku, preje šolski sluga na Dunaju. Leopold Wieser. zaradi hudodelstva goljufije vsled ponarejanja listin, na štiri mesece ječe. Wieser je bil svoječasno stražnik v Išlu. Spričevalo občine je ponaredil v toliko, da je spremenil besedo »\Vachmann« v »Wachmannfiihrer«. Pri raznih prošnjah za službe je navedel in s ponarejenimi listinami dokazal, da ima srebrni zaslužni križec, vojaško pohvalo, dalje je trdil, da je dovršil pet razredov realke, da je zmožen francoskega jezika, dvojnega knjigovodstva itd. S tem je dosegel mož, da je dobil zgoraj omenjeno službo, obenem pa izvršil hudodelstvo goljufije. Proti sodbi celovškega deželnega sodišča ie vložil \Vieser ničnostno pritožbo. On trdi, da pri ponarejanju inkriminiranih listin ni imel hudobnega namena, ki ga zahteva kazenski zakon za hudodelstvo goljufije in bi se v tem slučaju kvečjem lahko govorilo le o prestopku po ć 320. lit. f urž. zak. (Ponarejanje listin brez hudobnega namena.) Da je navajal v prošnjah za službe zmožnosti, ki jih v resnici ima, se mu pa ne sme šteti za hudodelstvo goljufije, ker vsak, ki prosi za kako službo, svojo prediz-obrazbo in svoje zmožnosti, kolikor mogoče povzdigne, in gotovo je, da Se pri tem vedno pove malo več, kot pa je resnica. Kasacijski dvor se je pridružil pravnemu mnenju pritožnika. Razveljavil je obsodbo celovškega deželnega sodišča in obsodil Wieserja na tri tedne zapora zaradi prestopka ponarejanja javnih listin, brez hudobnega namena: oproščen pa je bil \Vieser zaradi goljufije, storjene s tem, da je v prošnjah za službe navajal neresnične navedbe o svoji izobrazbi in o svojih zmožnostih. V utemeljevanju te razsodbe se navaja med drugim, da gre v tem slučaju sicer za napačne, toda za navedbe, ki nimajo namena nikomur škodovati, posebno še, ker se pri vseh tozadevnih razpisanih službah tega, kar je prosilec več navedel, niti zahtevalo ni. slovanske umetnosti. Odkritje spomenika bo vseslovanska slavnost, ki se Je bodo udeležili zastopniki vse slovanske kulture. — Hrvaški pisatelj Ivo pl. VoJ- novlć, ki je spisal dramo »Matka Jugo viča«, piše novo delo »Makedonsko dramo«. Premiera bo v Narodnem divadlu v Pragi. — Stavka poljskih poljedelskih delavcev. Poznanjski Poljaki pripravljajo veliko politično stavko, s katero hočejo doseči meseca aprila letošnjega leta. Ta stavka naj bo odgovor na pruski razlaščevalni zakon. Poljsko poljedelsko delavstvo bo spomladi prenehalo z delom na vseh nemških posestvih na Poznanjskem. — Svetozar Hurban Vajansky kaznovan zaradi zbiranja prispevkov za balkanski »Rdeči križ«. Turč. svetomartinsko sodišče je kaznovalo urednika »Narodnih Novin« Sveto-zarja Hurbana Vajanskega, da je zbiral in priobčil resultat doneskov za »Rdeči križ«. Globa znaša 400 K. Razentega mora vrniti še vse nabrane zneske, drugače se odtegnejo kavciji »Nar. Novin«. \ Razgled po slovanskem svetu. — Oslava jubileja ruske vladarske rodbine. O.siavo tristoletnice, odkar je rod Romanovcev na ruskem prestolu, bodo na Ruskem slavili z ustanovitvijo raznih kulturnih in hu-manltetnih zavodov. Mesto Kijev bo ustanovilo 14 ljudskih šol, mesto Riga ie sklenilo darovati 300.000 rub-ljev za ustanovitev sanatorija za je-fične. — Poljski pisatelj Sienkiewicz za »Rdeči križ balkanskih držav«. Vprašanje zbiranja prispevkov za ranjene balkanske Slovane je bilo dozdaj na Poljkem nerešeno. Samo Poljaki na Poznanjskem so zbrali 6000 mark, Poljaki na Ruskem so pa •elo delan ovire. Končno se je zadeve poprijcla češka kolonija na ruskem Poljskem. Na čelo cele akcije se je postavila Češka Beseda v Varšavi. Toda tudi zdaj so nastale tež-koče. Poljaki so namreč zahtevali, naj se polovica prispevkov daruje turškemu polmesecu. Dva meseca je trajalo, predno so se sporazumeli, končno so vendar sklenili, da se cela zbirka da balkanskim Slovanom v prospeh vdov in sirot po padlih vojakih. Z akcijo so začeli v prvi polovici meseca decembra s koncertom. Razentega bodo priredili na dan novega leta javno zbirko po ulicah. Prireditelji so si zbrali kot znak tega »cvetličnega dneva« štiriperesno deteljo, s katero bodo darovatelji obdarovani. Prvo darilo v znesku 100 rubljev je poslal pisatelj Henrik Sienkiewicz. — Vseslovanski praznik v Solunu. Sofijski »Dnevnik« poroča, da bo glavni trg v Solunu imenovan po svetih solunskih bratih, sv. Cirilu in Metodu. Sredi trga bodo postavili krasen spomenik obeh svetnikov. Vsi slovanski umetniki bodo pozvani, naj se udeleže konkurence, tako da bo ta spomenik obenem SRcmenik Razne stvari. * Šolarji in nemško-madžarski sporazum. Iz Budimpešte poročajo: O veliki noči pride sto otrok neke budimpeštanske šole na Dunaj, kjer bodo gostje mesta. Ob istem času pojde ravnotoliko dunajskih šolarjev v Budimpešto. Dober začetek nem-ško-madžarskega sporazuma! * Poljubovati ni greh. Niti s higi-jeničnega stališča ni to greh. Tako je razsodil zdravstveni svet mesta VVheeling v Zahodni Virginiji. Pri tem je tudi razglasil, da je treba imeti pri poljubovanju čiste ustnice, kar se pa lahko pričakuje od vsakega boljšega človeka. * Nezanesljivost ogrske državne tiskarne. Socialistični dnevnik budimpeštanski »Nepszava« je objavil vsebino vladne osnove nove ogrske volilne reforme. Iz državne tiskarne je bil namreč ukraden krtačni odtis. Vsled te nezanesljivosti ogrske državne tiskarne se bodo v bodoče stavile ogrske vladne predloge v državni tiskarni na Dunaju. * * Velika stavka v Novem Jorku. Iz Londona poročajo: V Novem Jorku stavka skoro 100.000 krojače v in krojačic. V ponedeljek je prišlo do ekscesov. Neki lastnik krojaške delavnice je importiral 60 ženskih stav-kokazov. Cela armada krojačic je napadla delavnico ter razdejala vso opravo. Policija je morala z orožjem razgnati ženske. * Vohunstvo. Iz Breslave poročajo: Tukajšna policija je zasledila zelo razširjeno organizacijo vohunov. Aretirali so 30 oseb. Aretiranci so Nemci in Rusi. Iz konfiscirane korespondence so dognali, da so špijo-nirali za Rusijo ter nameravali za slučaj mobilizacije razstreliti vse železniške mostove pri Breslavi. V Sosnovicah so aretirali dva avstrijska častnika in eno damo, ki so osumljeni vohunstva. * Železniška nesreča. Iz Mona- kovega poročajo: Na postaji Bruck-berg pri Moosburgu se je v ponedeljek zvečer dogodila velika železniška nesreča. Osebni vlak št. 1016, ki se je odpeljal ob 10. uri 17 minut iz Landshuta v Monakovo, so na postaji Bruckberd zadržali, da je mogel pasirati berolinski luksus-vlak. Več pasažirjev osebnega vlaka je prekmalu izstopilo in jih je brzovlak povozil. Tri osebe so bile usmrčene, ena pa težko ranjena. * Žurnalist na drugem svetu. V mesečniku »Der Strom«, glasilu dunajskega »Svobodnega gledališča«, je priobčil Evgen Heltai sledečo krat-kočasno pripovedko: Veliki, vplivni žurnalist je umrl. Angeli so takoj vzeli njegovo dušo na svoja krila in tako je bil ta znamenit mož kmalu pred nebeškimi vrati. Hotel je vstopiti, toda sveti Peter mu je zaprl pot. »Vaš poklic?« ga je vprašal z vojaško odločnostjo. »Žurnalist!« — »Ni prostora!« je kratko rekel Peter in zaprl vrata. »Ali bi se vam morda ne hotelo do pekla?« je svetoval žurna-listu neki dobromiselni angel, -t »Meni je to vseeuako,« je rekel žurnalist ter odšel proti peklu. »Žurnalist?« je vprašal prestrašeno hudič-vratar in z besedo »Prenapoljneno« zaloputnil vrata. Zunalist pa ni obupal. Odjadral je na neko neobljudeno zvezdo jn ustanovil tam časopis. In že čez teden dni je imel prosto vstopnico v nebesa kakor tudi v pekel. * Islam. Pri sedanjih razmerah je zanimivo vedeti, kako je razširjen islam. K islamu se prišteva v Aziji 158,142.730 duš, v Evropi 12,925.000, v Afriki 51,045.000, v Ameriki 56.600, v Avstraliji 18.000. — Na posamezne države pripada sledeče Število vernikov: Sprednja Indija 15,000.000, Kitajsko 23,000.000, Azijska Turčija 11,140.000, Perzija 8.900.000, Afganistan 4,380.000, Arabija 3.500.000, Siam 1,000.000, Ru- sija 8,400.000, Turčija 3,300.009, Bolgarska 600.000, Bosna n Hercegovina 500.000, Grška 60.000, Romunska 50.000, Srbska 15.000, francoske kolonije 16,500.000, Egipt in Sudan 8,500.000, Maroko 7,800.000, angleške kolonije 7,900.000, nemške kolonije 8,500.090, Kongo 7,000.000, Ha-beš 800.000 in Liberia 45.000. * Konjederec kot Izdelovalec klobas. V Augsburgu je konjederec Stocker mestnega zavoda za uničevanje živalskih mrtvih trupel že dolgo uporabljal meso bolnih ali crknjenih živali, med temi tudi psov in mačk, pri izdelovanju klobas ter tudi meso prodajal po 30 fenigov funt. Prodajal ga je delavskim ženam in kakim dvajsetim do tridesetim gostilničarjem. Ker je zbolelo več otrok, so prišli celi stvari na sled. Zdravnik je zadevo ovadil. * Otroška igrača povzročila smrt. Iz Gere poročajo: Štiriletna hčerka hotelirja Puff se je igrala z majhnim štedilnikom, ki ga je dobila od svojih staršev kot božično darilce in ki se je kurilo s špiritom. Plamen je švignil proti deklici ter ji zažgal obleko. Opekla se je tako zelo, da je kmalu nato navzlic zdravniški pomoči umrla. * Zastonj dobi vsakdo po vseh trgovinah s Čevlji in usnjem umetniško odlično opremljeni Bersonov stenski koledar, ki so ga izdali tvor-ničarji gumijevih podpetnikov Ber-son p. n. odjemalcem za novoletno darilo. Telefonska in brzojavna poročila. Oproščen »veleizdajalec«. Kovo mesto, 2. januarja. Pri današnji obravnavi je bil obtoženi finančni paznik Josip češnik oproščen. Akti se odstopijo politični oblasti. Državni pravdnik je prijavil ničnostno pritožbo. Današnje priče so porazile obtožbo ter izpoved glavne priče gospe Hadviger. Parlamentarna straža. __ Budimpešta, 2. januarja. Prihodnji teden se ustanovi tu parlamentarna straža, katere statut je dobil že kraljevo dovoljenje. Straža bo vojaško organizirana ter bo načelnika straže imenoval predsednik zbornice sporazumno z ogrskim domobranskim ministrom. Volilci in poslanec. Budimpešta, 2. januarja. Volilci poslanca Frana Szekelvja so čestitali svojemu poslancu, da je izstopil iz vladne stranke. Hrvaška stranka prava in dr. Unkel-hauser. Zagreb, 2. januarja. Z ozirom na vesti, da je imenovanje sekcijskega šefa dr. Unkelhauserja v zvezi z naznanjenimi pogajanji s hrvaško stranko prava, objavlja hrvaška stranka prava, da ji ni nič znanega o takem namenu ogrske vlade. Pogajanja bi se mogla vršiti šele. Če izgine Čuvaj popolnoma s političnega površja. Vseučilišče v Bernu in balkanska vojna. Belgrad. 2. januarja. Vseučilišče v Bernu v Švici je poslalo obvestilo, da bo vsem srbskim in bolgarskim diiakom, ki so vpisani na tem vseučilišču, vštelo v študije tudi čas, ki ga prebijejo v vojni. Ruski vohuni. Lvov 2. januarja. V tukajšnjih ječah je interniranih sedaj 42 ruskih vohunov. Železniška nesreča. Varšava, 2. januarja. Na postaji Goskovice se je raztrgal vlak. 22 vagonov je bilo popolnoma razbitih, 3 potniki usmrčeni, mnogo teško ranjenih. Brezžični brzojav. Pariš, 2. januarja. Brezžična brzojavka oddana z Eiflovega stolpa je bila sprejeta od postaje Arlington (Severna Amerika) tedaj na razdaljo 7000 km, kar pomeni rekord v brezžičnem brzojavljenju. Novo špansko ministrstvo. Madrid, 2. januarja. V novem španskem kabinetu prevzame Ro-manones predsedstvo. Homeruie. London, 2. januarja. V debati o homeruli so predlagali konservativci, da naj se izloči mesto Ulster iz tega zakona. Mornariški minister Churchii je izjavil, da ,pomeni ta predlog konservativcev, kakor da naj se mesto Ulster izioči kaki tuji državi. Končal je svoja izvajanja z besedami: Sedaj imamo dokaz, da bi videli konservativci Ulster raje v rokah Nemčije, kakor v angleških rokah. Med govorom mpfn; ministra 'is prišlo opetovano do hudih spopadov med člani kabineta in vladno stranko na eni in konservativcev na drugi strani Na daljnem Vzhodu. Petrograd, 2. januarja. Iz Lhasse je dospel v Urgo zaupnik Dalaj Lame, ki ima naročilo pogajati se z mongolsko vlado zaradi mongolsko-tibetske prijateljske pogodbe. Razen tega naj se sklene tudi z rusko vlado pogodba, glasom katere prevzameta Rusija in Angleška pokroviteljstvo nad Tibetom. V tem slučaju naj imata Rusija in Angleška pravico do trgovine v Tibetu in do carine prostega uvoza ter pravico izkoriščati naravno bogastvo teh pokrajin. Tudi se jima prizna pravica graditi železnice in izpopolniti brzojavno omrežje. Španski parlament. Madrid, 2. januarja. Včeraj je naznanilo 92 konservativnih poslancev, da odloži svoje mandate. Perzija. Tebris, 2. januarja. Tukajšnje perzijsko prebivalstvo je zahtevalo od vlade, da odpokliče s Teherana Bachtijare. 15.000 Nomadov je na potu proti Teheranu. Kan iz Make je brzojavil prezijski vladi, da se pridružuje revolucijonarjem. Urmija, 2. januarja. Ob turški meji se vrše obmejni boji. Obmejni boji se vrše tudi s perzijskimi pristaši Turčije. MED VOJNO IN MIROM. Mirovna pogajanja. Berolin, 2. januarja. Politični krogi so trdno prepričani, da se bodo mirovna pogajanja v Londonu ugodno končala. London, 2. januarja. Zastopniki balkanskih držav izrekajo svojo za-dovoljnost nad potekom včerajšnje konference delegatov. Dunaj, 2. januarja. Vsled ugodnih včerajšnjih poročil glede poteka mirovnih pogajanj kaže borza trdno tendenco. Carigrad, 2. januarja. V mestu je razpoloženje precej mirno. Javnost sprejema tudi vest, da bo Turčija izgubila svoje evropske province popolnoma hladno. Samo zaradi Odrina bi bilo mogoče razburiti javno mnenje. Stališče Kiamil paše je omajano. Kiamil paša se vzdržuje samo na ta način, da oddaja važne vojaške službe Mladoturkom. Če je to v dobro vojaški organizaciji, je drugo vprašanje. London, 2. januarja. Delegati balkanskih držav so pritrdili turškim predlogom glede Albanije. Turško oboroževanje. — Priprave za nadaljevanje vojne. Carigrad, 2. januarja. Število dnevno sem prihajajočih vojakov se vedno množi. Dne 30. decembra dospelo je s črnomorskimi parniki 5000, z anatolsko železnico pa 8000 mož. V Oskiidar je dospelo 6000, v Izmid 15.000 in v Konio 30.000 mož. Iz Iz-mida je dospelo v Carigrad 7000 zabojev po 10 pušk. Pomorska oblast je naročila v Nemčiji velike množine municije. Dve vojni ladji, ki sta bili v zadnji vojni poškodovani, sta v Iz-midu V popravilu. Ostanek turške vojne mornarice je dobil povelje, da se zasidra pred Čekmedžo, da podpira ofenzivo turške vojske, ki bi se pričela pri Ganahori. Vojni minister je odpotoval s šefom generalnega štaba v Hademkej. Enver beg je bil imenovan za šefa četrtega armadne-, ga zbora pri Čataldži. Carigrad, 2. januarja. Vojni minister Nazim paša se je vrnil v štabnimi častniki v glavno taborišče Hademkej. Sultanov obisk v Hadem-keju izostane za sedaj. Carigrad, 2. januarja. Tu se govori, da je Bolgarska dovolila uvoz zdravil in obvez v Odrin. Prva poši-ljatev je že odšla. Carigrad, 2. januarja. Enver beg se je odpeljal proti Čataldži, kjer prevzame poveljništvo svojega oddelka. Afera Prochaska. Berolin, 2. januarja. »Vossische Zeitung« opozarja, da zadoščenje za afero Prochaska še ni dano. Pred Skadrom. Belgrad, 2. januarja. Glasom uradnegr. poročila je bilo v zadnjem boju pri Lešu ubitih 119 Turkov, med njimi mnogo častnikov, in 147 Turkov je bilo ranjenih. V Niš so odpeljali 544 turških ujetnikov. Pomanjkanje srbskih častnikov. Belgrad, 2. januarja. Vsled srbskih izgub na častnikih je srbska vojna uprava aktivirala več sto reser-vnih častnikov. Rdeči križ balkanskih držav. Sarajevo, 2. januarja. V Bosni so nabrali do sedaj 510.000 kron za srbski Rdeči loS. Kios. Carigrad, 2. januarja. Glasom poročil listov je turška posadka na Kiosu zavrnila poziv, da naj se vda, in izjavila, da se bo borila do zadnjega moža. Iz Epira. Atene, 2. januarja. General Sa-punzakis brzojavlja iz Philippiadesa: Naši oblegovalni topovi so obstreljevali ponoči obsežno šotorišče Turkov ob cesti proti Janini in turške pozicije pri Bizarni. Turki niso odgovarjali. Nekako ob 3. zjutraj je sovražnik napadel naše središče in naše levo krilo, vrgli pa smo ga nazaj. Sultan. Carigrad, 2. januarja. Tu se širijo vesti, glasom katerih namerava sultan takoj po končanih mirovnih pogajanjih odstopiti. Sultan si želi miru. Njegov naslednik Jusuf Izzedin bo izpremenil prestolonasledstvo tako, da bo nasledoval vedno najstarejši sin. Kolera. Carigrad, 2. januarja. Dne 30. decembra je zbolelo za kolero zopet 23 oseb. Do sedaj je po uradnih izkazih za kolero zbolelo 2243 in umrlo 1140 oseb. Egipt. Rim, 2. januarja. »Corriere della sera« poroča, da namerava Angleška dati sultanu odškodnino za aneksijo Egipta. V tem slučaju preneha sultanova sucereniteta nad Egiptom. Tripolitanija. Pariš, 2. januara. V Sirti je prišlo do krvavih bojev med Italijani in Arabci. Prečitane napredne časopise zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Izvrševalci odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg: tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju. Rmečka pisarna narodno-napredne stranke Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbi nski h in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 33 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova nlica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. Lj tabli ani POZIV! Načelstvo jezdnega odseka poživlja brate jezdece, začetnike, da se čim preje zglase pri bratu blagajniku H o d k u (Gričar & Mejač), da jim da natančna Dojasnila glede udeležbe jahalnih vaj in to z ozirom na bližajoči se Vsesokolski zlet. Načelstvo. Umrli so v Ljubljani: Dne 30. decembra: Matej Štu-cin, trgovski potnik, 24 let, Zaloška cesta 11. — Amalija Seunig, zaseb-nica, 72 let, Igriška ulica 6. V deželni bolnici: Dne 29. decembra: Katarina Galjot, mestna uboga, 56 let. Naprednjak!, prispevale za Narodni sklad! SLOVENSKI NAROD. Stran 7. Gospodarstvo. Pospeševanje obrtništva v poštni praksi Prometna sredstva imajo dandanes v gospodarskem življenja posebno in izrazito važnost. Ob točnem in brezhibnem poslovanju občil zavisi prav pogosto uspevanje marsikatere kupčije in marsikaterega obrtnega podjetja. Ne le železnice in pa-roplovna podjetja, tudi pošta, brzojav in telefon so naprave, katerih pomen in vrednost posega globoko v praktično kupčijsko poslovanje. Na dlani leži, da je za prebivalstvo sploh, osobito pa za kupčijske sloje dalekosežne važnosti, kako je urejena uprava občilnih sredstev in komu je zaupana. Za malokatero napravo je tolike pomembnosti dobro in strumno vodstvo, kakor pri prometnih sredstvih. Deželo Kranjsko Te žaiibog, kakor glede nekaterih drugih upravnih strok tudi glede uprave pošte, brzojava in telefona zadela nemila in kvarna sreča, da pripada področju poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. Nesrečna ta dispozicija je rodila že premnogo grenkega gorja za našo deželo. Trpka ogorčenost se mora po-laščati vsakogar, kdor ima neprijetno priliko, opazovati pobližje upravo poštnega, brzojavnega in posebno še telefonskega prometa. Vse-povsod se namerja na veliko zaostalost in škodljivo nedostatnost. Naglo ie opaziti, da na tem polju ni ne le nikake pozorne pazljivosti za potrebe živega prometa, narobe videti je hudo zapostavljanje ter nedostajanje dolžne skrbnosti in obzirnosti. Člo-eka, ki je vide1 skrbne in napredne uredbe v bližnjih krajinah, se pola-: i naglo prepričanje, da pri vodstvu poštne uprave v Trstu vlada za potrebe kranjske dežele popolna brezbrižnost in apatičnost. Načelo in vodilo velja, da je za Kranjsko deželo dobro vse. Gledati je le na to, da parat med stokom in vekom vege-*;ra dalje. Ne le, da ni nobene inici-fativnosti celo dolgoletnim, ponov-'"enim prošnjam se ne ustreza, pa naj imajo se tako prepričevalno utemeljitev zase. Neštetokrat smo že •meli priliko vsled kričečih primerov, i so se dogajali, ostro kritikova-ri poslovanje poštne uprave v Trstu, li vsa graia, kakor vse prošnje izven evaf o brez učinka in brez odno-;<*. Leto za letom, dekado za deka-gre gnjili in prenereli zistem dalje. Pri nas smo se zistematičnega zapostavljanja in kvarne brezbrižnosti od ^trnni poštnega tn brzojavnega vod-:va že tako, recimo privadili, da nas zajelo ponolno mrtvilo v toliki me-ri. da se niti več ne čudimo, če na-•vlic sramotno slabi upravi ne nride 'o nobenih izpremb pri ravnateljstvu v Trstu. Naši interesi, notrebe do-e industrije in trgovine, obziri do dskega prometa v deželi, vemo, da kale spanja sloviti brezbrižnosti še blažene centrale na Dunaju, pr nas pa vendar še čudi. je to. da 1?oČi!na gospoda na Dunaiu gleda mere pri tržaškem ravnateljstvu apatično navzlic temu, da gre upravi pošte, brzojava in telefo-• ^endar še tudi za druge stvari, ' or za itak pozabljene promotre iterese kranjskega vilajeta. Priha-' tu nemalo v poštev vojaški inte-Flede katerih smo sicer celo pri ,rinkostih navajeni pri nas minuci-*e čuječnosti. Ali o tem ne bomo ffaji besed, želimo samo, da nre-rii\nnje o potrebi reforme in capite :n membris ne pride, kakor se to !o dogaja, prepozno. V tej zvezi d pr[bijemo samo dva vzgleda iz ličnega življenja, ki kažeta na-vzgle ino črvivost in izjede-naše noštne uprave. Prvi slučaj idnji izdnii uradnega seznama ročnikov državnih telefonskih ; v Trstu, na Primorskem in na ''ranfskem. Briga nas pri današnji i I »ki samo zaglavje Ljubljana. V i nogledu je seznam tako obilen ::k in pogreSkov in sicer bistve-b, dn mora naiponižnejši podložnik 'rmeti nad izzivajočo nredrznostjo, |o ima postno ravnateljstvo v tem, se navzlic javno grajani neredno-i seznama še ni odločilo, da nravi sramotno nerednost. Ali je /rok morda zagonetna obzirnost tiskarne v Trstu, ki je pod ronanco vodstva zagrenila ta ti-; nestvor? Drugi slučai se do-' i nrav te dni in tako živo ilustrira ■/erfehto nerednost pri poštnem i itelfstvn v Trstu, da ni treba pi-komentaria, P.vo ga v vsej pri-stotti. Dne 18. dec. 1. 1. je poštom ravnateffstvo razpisalo dobavo —»r^VJH del za novi poštni urad v ' 'dm. V svoiem oficiielnem razgla-i nravi, da le nripomočke za šesta-oonnHb dobiti pri ravnateljstvu m. Ti pripomočki so opisi in ris oprave ter uradno natisnjeni fmilarii za sestavo ponudb. Termin za vlaganje ofertov se je določil a 4. januarja. Časi so slabi in kup- čije medle. Pobrigali so ^se zategadelj različni obrtniki za to javno dobavo, ki predstavlja znatno denarno vrednost. Oglasili so se tudi interesentje s Kranjske ter že štiri dni po izdanem razglasu pismeno prosili pri poštnem ravnateljstvu v Trstu, naj jim, kakor to obljublja razglas, do-pošlje pripomočke, ki so potrebni za pravilno sestavo ponudb. Ko po preteku teden dni niso dobili odgovora, so poslali celo svojega zastopnika osebno v Trst, da jim preskrbi osebno, kar je za sestavo ponudbe abso-< lutno potrebno. Ubogi optimisti! V uradu se jim je povedalo, da pripomočkov ni več dobiti, ker so jim pošli. Tako se pri nas v državni upravi ravna z obrtniki. — Na Dunaju imajo menda še urad, ki si je nadel hvalevreden namen, pospeševati obrtništvo. Temu bi svetovali, da spiše navodilo za poštno ravnateljstvo v Trstu, kako se v urejeni državi postopa pri oddaji javnih del, ki so bila javno razpisana in razglašena. Zaključno vprašanje le še to, ali bo ravnateljstvo v Trstu skrbelo, da se domačim interesentom popravi storjena krivica ter omogoči udeležba pri dobavi. Verjeti vendar še ne moremo, da so razmere v Trstu po-vilajetile že tako daleč, da se skuša neljube konkurente na ta način uradno izločiti iz konkurence. — Društvo »Verein Hamburger Spediteure«, ki mu pripadajo skoro brez izjeme vse velike spedicijske tvrdke v Hamburgu, je sestavilo zbirko pogojev, običajnih v hambur-škem spedicijskem prometu, ter jih izdalo pod naslovom »AHgemeine Bedingungen, festgestellt vom Verein Hamburger Sped5teure«. Nekaj iztisov teh pogojev je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na razpolago. — Pasivum naše zunanje trgovine. Kakor je razvidno iz statističnega izkaza trgovskega ministrstva, je znašal uvoz v Avstro-Ogrsko meseca decembra 2SS milijonov kron, izvoz v carinsko inozemstvo pa 246*4 milj. kron, od meseca januarja pa do konca novembra uvoz 3157 milj. kron, izvoz pa 23S7*4 milj. kron. Trgovinska bilanca izkazuje torej pasivum 7696 miSj. kron napram 654*3 milj. kron v taisti lanski dobi. Današnu list obsega 8 strani. Izdajaiel.i in odgovorni nrednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne . Uli M otročičeh že hodi? Ali ste svojemu otročičku, ki še ne zna hoditi, že kdaj dali Scottove emulzije? Scot-ova emulzija malega krepi in zlasti njegovim kostem dovaja potrebni škrob, da se bo kmalu postavljal na nožice, za nekaj čnsa pa shodil. SCOTTOVA EMULZIJA ie zato tako uspešna v takih slučajih, ker je nenavadno bogata redilnih snovi in obsega zlasti za tvoritev kosti neobhodno potrebne rudninske soli. Ribjega olja ni mogoče nuditi v nobeni boljši obliki kakor je Scottova emulzija, ki je tako lahko prebavna in slastna, da jo celo najmanjši radi uživajo in tudi dobro prenašajo. pristni Scottova emulzija. C-na originalni steklenici 2 K 60 v. Dobiva se po vseh lekarnah. Proti vpoSilj^tvi *o v v pismenih znamkah dobite od tvrdke SCOT 8c BOWNE, d. z. o. r. na Dunaju VII. skiicevaje se na naS list enkratno vpoSiljates poizkušajo od k ke lekarne Mnenje gosp. dr. Biaiowiesijskega v Varšavi. Gosp. J. Serravallo Trst. Jaz sem večkrat rabil Vaše že-leznato kina - vino Serravallo v moji privatni praksi. V slučajih slabokrvnosti, poapnenja žil, rekonvalescence in sploh pri oslabelih osebah sem dosegel zelo dobre uspehe. Varšava, v januarju 1911. Dr. Blalowiesi]ski. Biti pa mora Ustna voda Zobna krama Vabilo na narodno. Slavno a. a. obflMtte vijadeo vaMao it ■•t• narett«, stare a. ■. urotnike pa, uterini je potekla koncem neteča aaro&iaa, prosimo, da je o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha in da doke vse številke. I 44 velja v Ljubljani na dem dostavljen: Vse leto. . . E 14-— I Četrt leta... S •■— Pol leta . . . n tt-— | En mesec. . . „ 2,— V upravništvo prejemaš na mesec E 1*90* S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto . . . E 25«— I Četrt leta .. E 6-90 Pol leta ... „ 13-— I En mesec . . n 2-30 Za Nemčijo vse leto 30 E. Za Ameriko in druge dežele vse leto 39 E. MT Naroča se lahko i vsakim dnevom, a hratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično narorlo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. ggJT list se ustavlja 10. dan po potekli naro čnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o 11 t ■ im 111 mm* wiiiwn *'c;*mPMmuinaRHaMH«uwaai pravem časn. Cpravnislvo jjgjg jajf Borzna poročila. Lfnblfanska h Kreditna banka v Ljubljani *. Uradni kirzi dunajske borze 2, januarja 1913 ■•!•»•■! n.plrjl. 0e"r" I B,a?°" 4% majeva renta . - . 8570! 85 90 4-2% srebrna rent« .... 87 85 8805 4«/, avstr. kronska renta . . 8590 86 10 4«/t ogr. ,..... 84-40 84 60 4% kranjsko deželno posojilo 9450 4<7, k. o. češke dež. banke . Srečke Iz 1. 1860 % . . 450 — 454 — „ „1864..... 650 tiske...... 293-- 299- zemeljske I.izdaje . 273 - 279- „ II. . 255- 261- odrske hlpotečne . . 242 — 248- — dun. komunalne . 478 — 482 — avstr. kreditne . . . 474 - 486 - ljubljanske .... 66*75 7275 avstr. rdeč. križa . . 54— 60 — op. . . 32*— 08 — „ batMka..... 28 50 30-50 I, turške...... 214*50 21750 Oolnioe. Ljubljanske kreditna banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne Železnice .... Državne železnice . . . Alpfne-Montan .... CJTkc sladkorne družbe . Zivnostenske banke. • . Vala ta. Cekini........ 1144 1149 Marke........118*— t 118-30 Frank!....... 9575 95 95 Ure......... 94 20, 94 60 R..MH......... 253-50 i 25450 Žitne cone v Budimpešti Dne 2 januarja 1913. Termin. 439 — 617 25 ,509-50 10275 706-60 1039-50 364-— 269-50 441 — 618 25 1050 1^3 75 707 60 1040 50 366 — 270-50 Pšenica za april 1913 Pšenica za sept. 1913 Pšenica za oktober 1913. Rž za april 1913 . . . Oves za april 1913 . . Koruza za mai 1913 . . Koruza za julij 1913 . . za 50 kg 11-51 za 50 kg 1166 za 50 kg 1169 za 50 k$ 10-17 za 50 kg 10 53 za 50 kg 7*54 za 50 kc 7 68 MetgoroSoilčno mmilte Višina nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 736 mm januar. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm 1 Tempera-1 turav C Vetrovi Nebo 31 »» 2. pop. 9. zv. 746-1 746J 1-0 -06 si. jug: si. szah. oblačno megla 1. 7. zj. 744-2 -2-3 oblačno » »» 2. pop. 9. zv. 742-5 7428 1-4 1-2 si. sever sr. szah. • 2. 7. zj. 740-9 -1-8 sr. sever ■ Srednja predvčerajšna temperatura 00e, norm. —2 6° in včerajšna 01°, norm. —27°. Padavina v 24 urah 00 mm in 00 mm P. % 9 ra * at u * umetniške/, u * 1 pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v Prešernova ulica 7. ročaja ti ptfflia pa peta ooizetio Iv. Bonač v Ljubljani. Gena sliki 5 kron. 372 Trgovski poslovodja, star 25 let, vojaščine prost, z dobrimi referencami, želi prevzeti na račun ali pod ugodnimi pogoji v najem i Položi se lahko kavcija. Prijazni dopisi pod „&t. 600" na upravništvo „Slov. Naroda". Več navadnih delavc Proda se lepa dobroohranlena kompletna za jedilno sobo. Cena K 800*—. Naslov pove upravni« Štvo »Slovenskega Naroda«. 4803 Zatekel se je 17 velike postave temno rjave barve ena nega bela, sliši na ime Mavrin na lovu v Dobrunjah. Odda naj se proti nagradi pri Ferdo Scve?, LJnbljanaf Wolfova ulica štev. 12. kakor tudi 4812 za nGvo veliko podjetja v biižim Reke lahko doki takoj delo za več mesecev in tudi stalne službe, Plača po dogovoru Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«, v Ljubljani. Obvestilo. Ker se je večletni društveni predstojnik gosp Franc Maier vsled oslab ljenja predsedništvu odpovedal, prevzame začasno do novih volitev vse posle njega namestnik gosp, Fran Je-ločnik. 4 Uradovalo se bode od novega leta naprej v društveni hiši, Hrenova ulica št. 6, vsako nedeljo od 11. do 12 dop. in od 1. do 3. pop., kjer se bode tudi pobiralo o Svečnici letne doneske skozi 3 dni. Franc Jeločnik t. č predsednikov namestnik. Đobrotvoriteljno društvo ^Blagodatg v Ljubljani se slavnemu občinstvu priporoča kot edino društvo te vrste na Kranjskem. Društvo Ima namen Izplačati velike podpore in velike po-smrteine svojim redn. članom. Cim več je članov, tem večji znesek izplača društvo v vsakem smrtnem slučaju. Te vr>te društva so pokazala na Dunaju, Pragi, Gradcu in v drugih avstrijskih mestih, da so najboljša humanitarna podporna društva, katera na podlagi vza-emnosti za male prispevke članov izplačujejo velike posmrtnine. Prospekte in natančna pojasnila daje brezplačno društvena pisarna 4265 i Ljubljani, Mestni trs M13.1. nadstropje. sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z raanjšajočimi se 12 vplačili. iz poštene rodbine, z dobro šolsko izobrazbo, zmožna slov. in nem. jezika, se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. Josip E2sneB*, Litija. 2 starejša prva moč, solidna in verzirana oseba, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoii. Več pove špecerijska in galant. trgovina in trgovina z deželnimi pridelki ter c. kr. glavna zaloga tobaka J. KUŠLAN, Kranj. 4807 se sprejme takoj v službo. Prednost imajo absolventi kmetijske šole na Grmu. Izpričevala naj se pošljejo na oskrbništvo Severin na Kolpi Hrvaško. 14 Starejšine Udeležite se polnoštevilno z ženami sestanka v soboto zvečer. 16 Prvi predsednik« s trgovsko prakso, zmožna slovenskega in nemškega jezika 3 \l S0EH» l Ozira se na one, ki so bile v enaki službi. Ponudbe na upr. »SI. Naroda«. Fino domače kislo zelje v sodčkih po 50 in 100 kg. razpošilja vedno in vsaki čas trgovska tvrdka J. Koš lan. K3*3raj,, Ooreaijsko- sprejme v trgovino z meš. blagom Otto Homan v Radovljici, „SI.AVIJA" ■s - •". vzajemno zavarovalna banka v Pragi« .'• -Rezervni fondi B SS»4SI.4S1*M — Uiilaftane odškodnin« in kapttaU|e K 113,857.69577 Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ' *aa pojata*!« daja, , totalen igttum i liuljMl ^i^il i faioski uliti M M Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in n&jkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje, Pozor I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! IKaoBuH UB 80 B$$B 89 74420^4203 225 90 Mestni trg št. 19. Ljubljana 3331 Krasne novosti slmsklli oblek In površnikov d.om.a,6@g*a, izid-ellrs. m _. « Za naročila po meri največja Izbira ta- In inozemskega blaga. **■ Brez konkurence. Najnižje cene. Solidna postrežba. lefon žtev. 16, 427 Telefon štev. 16. Leta 1837. ustanovljena delniška družba KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbnotehniika delaj tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina delan opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. Pozor! m lun m ■ m galanterijsko blago In pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca v Prešernovi ulici pod tvorniškimi cenami. Svetovno znani! Originalni motorji „Otto" 3497 za bencin, bencol, petrolin, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin i. t. d Motorji za surovo olje „sistem Diesel". Bencinove lokomobile Mafmoderaejša konstrukcija, Jfaj večja tvornost! Jfajvarcnejsi obrat! 7 :: Cez 111.600 doslej prodanih, n Specialni prospekt 541 gratis. Langen & Wolf, Dunaj X., Laxenbnrgerstr. 53. sL Zastopstvo Heckl & Pohl, Trsi, Via Torre Bianca 10, V. Parma ska koračnic ki se je igrala prvič 24. t. m. v slovenskem deželnem gledališču in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala ponoviti, je ravnokar izšla v založbi anodne knjigarne. Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu. [ena K1711, i poštnino 10 v vsL Cenjenim gostom in odjemalcem najine restavracije (pri Zajcu) v Ljubljani, Sodna ulica štev, 6, kakor vsem prijateljem in znancem želiva srečno novo leto! proseč nadaijne naklonjenosti. Avguštin in Poldka Zajec. 4728 BBSHBaBBHBMKMBMMIiBB Odvetnik dr. Boleslav Bole :: odprl je pisarno :: v Trstu, Via S. Giorgio 10 m Telefon 10.28. 4 Telefon 10.28. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i r krila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike, otroške oblekice plašćke, klobučke, havbice, čepice, higiienične potrebščine za novoroleotke In vsako modno blago pošilja na izbiro M. Krištofič-Bučar LJubljana, Start trg it 9. | m UraK HDsrauH ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi nomočki odpovedo. Škatlja (100 kom.) K 5'—. 2 škatlji za 13 eno zdravljenje. — Izdeluje Delta' Laboratoire de Prcduits [himipsa Pariš Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko: Lekarna MarlaHilf. IMaptfta, VI. Liszt Ferenc-tor 20 po povzetju ali ako se znesek pošlje naprej. Resna ženitna ponudba. 4817 39 letni samec, vešč popolnoma poljedelstva in trgovine z 10.000 K premoženja bi se rad priženil na kako ve&je nezadolženo posestvo, trgovino ali gostilno. — Vzame gospico ali vdovo hrez ozira na starost. — Ponudbe s sliko se prosi poste restante štev. 873 :: Maribor. :: J913 Srečno in veselo novo leto! želi vsem p. n. gg. naročnikom, odjemalcem in gostom ter prijateljem in znancem Alojzij Zajec tinhZK in lastnik hotela Jellevne' v Spodji Šiški. 4474 1913 Vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem želim srečno in veselo N0V0 LETO! Val. Scagnetti, Ljubljana, arhitekt is mestni stavbnik. 3701 Greh in smeh... Zabeljene in osoljene kratkočasnice. Brez dovoljenja knezoškofijskega ordinarijata izdal Tinček Hudaklin. ii Cena 1 krono, s pošto 1 krono 10 vinarjev. :: }farcdna knjigarna v Ljubljani, Prešernova ul. 7. C. kr. avstrijske državne železnic®. Izvleček iz vozneoa i*e Veljaven od 1. maja 1912. Postaja; Ljubljana tužni kolodvor. Odhod. 6- 52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj. 7- 32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice 9- 09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-30 dopoldne. Osebni vtak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenteste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice. 3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz g sfeste, Celovec, 6- 35 zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj. 7- 44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo. 10- 00 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenteste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane. Berlin Prihod. 7-23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona; Vlissingena, Monakovega, Solnograda, ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 8- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9- 51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Sulnograda, lnomosta. Beljaka. 11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja. « 3- 00 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 4- 20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta. Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenteste. Beljaka, Tržiča, Kranja. 7-PO zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan. Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna. Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). 5- J5 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9-13 po noči. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega. Kočevja, Grosupljega. 11*33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-rice,Trbiža,Jesenic,Celovca, Beljaka, Kranja Postaja; Ljubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27, 11-50, 3-12, (11-00 ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: G-42, 11-00, 2-41, 6-15f (10-30 ob nedeljah in praznikih). C.kr. državno-železnlško ravnateljstvo v Trstu. se je dr. Dralleja brezova voda za lase že desetletja izborno obnesla. Umne si glavo najprej z dr. Dralleja praškom za izmivanje giave »Kopfrein« (K —.30), ki vsled svoje posebne sestave pot in prah takoj odloči in odstrani. Nato naj se koža na glavi dobro pomoči z dr. Drallejevo brezovo vodo (K 2— in 5—) in naj se glava na vse strani natančno masira s konci prstov. Kdor ima suhe, krhke lase, naj vselej, ko si je lase pomočil z brezovo vodo pozneje Še namaže lase z Drallejevo brezovo briljantino (K —80 in 120), ki daje lasem lep naravni lesk. Mali trud/tega ravnanja (1 ali 2 krat na teden) se bogato izplača, ker zabranjuje izpadanje in pospešuje rast las in zabranjuje teoritev prhljaja. Zdravniki in občinstvo so se popolnoma priznalno izrazili o učinku dr. Dralleja brezove vode za lase. Zahtevajte gratis in franko od firme Juri Dralle, Hamburg-Aitona brošuro z izvidi. Dobiva se po vseh parfumerijah, drogerijah, brivnicah ter v lekarnah. Največja odlika: grand prix na teh-le svetovnih razstavah: St. Louis 1904 — Milan 1906 — Bruselj 1910 — Turin 1911 — Medn. higienska razstava Draždane 1911. Juri Dralle, PodmokBI n. L. K3