številka 43 četrtek, 30. oktobra 1997 160 tolarjev Suho in mrzlo bo. Dan reformacije, dan mrtvih Dva spominov polna dni Jutri bomo Slovenci doma, saj je dan reformacije državni praznik, dan vseh Slovencev, dan slovenske besede in slovstva. Zato to ni le verski, protestantski praznik, ampak dan, ko se zavemo svojih korenin. V soboto, 1. novembra, pa bo mnogim hudo, ko bodo postali pred grobom tistih, ki so jim veliko pomenili, pa jih, žal, ni več med nami. Drobne lučke na milijonih svečk bodo grele spomine, lepe in boleče. Rože bodo govorile o ljubezni, ki je tudi bela smrt ne more ugasniti. Ki živi v naših srcih, pa čeprav delček nas umre z vsakim, ki smo ga imeli radi... | bš, foto:vos ISSN 0350-5561 Radio Velenje Najboljša poročila RADENCI - Z osmega festivala lokalnih radijskih postaj Slovenije smo se velenjski radi-jci vrnili zadovoljni. V kategoriji dnevno informativnih oddaj, smo bili najboljši, kar je za novinarsko ekipo, ki ustvarja tudi časopis Naš čas, vsekakor zelo velik uspeh. Uspešni smo bili tudi v kategoriji reportaž, kjer smo zasedli tretje, v epp produkciji četrto in med samoreklamnimi spoti peto mesto. Ravne pri Šoštanju Srečen dan za Pungartnikova Jutrišnji dan (petek) bo za Pungartnikova, mamo Antonijo in njenega sina Simona, iz Raven pri Šoštanju zagotovo eden od najsrečnejših v njunem življenju. Iz rok župana občine Šoštanj dr. Bogdana Meniha bosta namreč prejela ključ od nove hiše, ki so jo zgradili zanju s pomočjo donatorjev, dobrih ljudi, občine Šoštanj in seveda ob velikih prizadevanjih članov gradbenega odbora oziroma tamkajšnjih aktivistov RK, krajanov Raven Kdo za državni svet v 6. volilni enoti? ....................................................... Tudi zastopniki občinskih svetov osmih občin, ki za volitve 22 predstavnikov lokalnih interesov v državni svet, sestavljajo 6. volilno enoto, so opravili svoje delo ter volilnim komisijam do roka, ponedeljka, 27. oktobra, opolnoči, sporočili imena izvoljenih elektor-jev (ti predstavljajo volilno telo za volitve predstavnikov lokalnih interesov) in kandidate za svetnike. Vsaki od 147 občin v Sloveniji pripada po najmanj en elektorski sedež, na vsakih dopolnjenih 5.000 prebivalcev pa še po eden; vsaka občina pa je lahko za svetnika predlagala le enega kandidata. Volilna komisija je zakonitost vloženih kandidatur v minulih dneh še preverjela, seznami kandidatov pa bodo uradni in dokončni šele 10. novembra. Zbrali smo podatke za 6. volilno enoto. Volilno telo v mestni občini Velenje predstavlja 7 elektorjev: Herman Arlič (SLS), Mirko Lorger (SDS), Franc Sever (nestrankarski), Franc Blatnik (ZLSD), Ludvik Hribar (DeSus), mag. Peter Kovač (LDS) in Marko Vučina (LDS), kandidat je Drago Martinšek (LDS); v občini Šoštanj sta elektorja Magdalena Menih (SDS) in Silvester Mežnar (SKD), kandidat dr. Vladimir Korun (SDS); v Šmartnem ob Paki je elektor Frančišča Krbavac (SKD), kandidat dr. Jože Robida (LDS), Mozirje ima 2 elektorja: Andrej Presečnik (SLS) in Maksimilijan Lipnik (SKD), ni pa predlagalo kandidata; v Nazarjah je elektor Toni Borštnak ( brez stranke), kandidata za svetnika niso predlagali; v občini Ljubno je elektor Primož Budna (SLS), kandidatka Anka Rakun (SDS); v občini Luče je elektor Kristjan Germelj (brez stranke), kandidata niso predlagali; v občini Gornji Grad je elektor Jakob Filač (SDS), kandidat Toni Rifelj (SDS). Včeraj (sreda, 29. oktobra) opolnoči se je iztekel tudi rok za vložitev kandidatur za predsednika države, pred tem, znani so nam podatki do torka, sta bili vloženi dve kandidaturi - dr. Bogomirja Kovača in Milana Kučana, najbrž pa so bile tokrat nekatere kandidature vložene še tik pred zdajci. ■ Milena Krsiič - Planine in območne organizacije RK Velenje. Ključ jima bo predal ob 10. uri. Kot smo že poročali, sta do sedaj živela v nemogočih razmerah, v hiši, za katero bi bila boljša oznaka podrtija. S skromno pokojnino sama komajda povežeta začetek in Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki V pripravi je novi Almanah V m V informativno založniškem podjetju Naš čas smo pričeli z zbiranjem vsebin za novo izdajo Almanaha občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1998. Želja ustvarjalcev publikacije je zajeti življenje in dejavnost gospodarskih podjetij, zavodov s področja državne in javne uprave, političnih strank, raziskovalnih, vzgojnih in kulturnih inštitucij, športnih društev, ljubiteljskih združenj ter posebej občanov v letošnjem letu. Tudi tokratni almanah, že peti zapored, nastaja v sodelovanju podjetja Naš čas in skupine Trim Team Ouartet. Ne glede na dejstvo, da nas do zaključka letošnjega leta loči še okoli 60 dni, smo ustvarjalci almanaha v teh dneh že odposlali dopise in vprašalnike več kot 200-tim naslovnikom, s prošnjo, da predstavijo svoje delo in uspehe. Matjaž Šalej, član skupine Trim Team Ouartet: "Glede na dosedaj zbrano gradivo v poglavju Kronologija, kjer so zabeleženi dogodki za vsak dan v letu, sklepamo, da bo tudi letošnja izdaja Almanaha pravo bogastvo podatkov. Upamo na dober odziv vseh povabljenih in jim kar najbolje skušamo predstaviti pomembnost sodelovanja v projektu Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1998. Dejstvo je, da z almanahom dolgoročno nastaja strnjena zbirka podatkov, ki bo z leti postajala vedno pomembnejši orientir vsem, ki bodo iskali odgovor na vprašanje, kdo je kaj počel." Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1998 bo tudi letos izšel okoli 20. decembra, seveda pa tudi preko teh vrstic velja vabilo in pobuda vsem tistim, ki svoje dejavnosti do sedaj v almanahu še niste predstavili, da to storite letos. konec meseca, za nujno potrebno obnovo nista mogla nameniti niti tolarja. tp V Paki poginilo 5.000 rib ŠOŠTANJ, 23. oktobra - Med Termoelektrarno Šoštanj in Tovarno usnja Šoštanj, v razdalji približno 300 metrov, so ljudje okoli 14. ure opazili mrtve ribe. Bilo jih je blizu 5.000 različnih vrst. Do pogina je, kot so ' • s " J' r>. ■ J » V > ^ Tak kasneje ugotavljali preiskovalci, prišlo najverjetneje zaradi zelo nizkega vodostaja in pomanjkanja kisika v vodi. Ribiči so nastalo škodo ocenili na okoli 500.000 tolarjev. ■ mkp, fotografija: S. Vovk Lblizu ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 Nova poslovalnica SKB banke v Velenju, Prešernova 22 Odprta je vsak delavnik od 8.30 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, razen sobote lllll m SKB BANKA D,D, 9770350556014 2 ms VAS DOGODKI 30. oktobra 1997 Ustanavljanje nove občine Solčava Zdaj Luče ne izpolnjujejo pogojev V krajevni skupnosti skladno z napotki državnega zbora nadaljujejo postopke za ustanovitev lastne občine. Izvedli so predpisan zbor krajanov, svoje mnenje pa je seveda moral izoblikovati tudi svet občine Luče. Občinski svet novi občini Solčava ne nasprotuje in je le potrdil sklep, ki ga je službi za reformo lokalne samouprave poslal že 3. oktobra lani, s katerim v celoti upošteva večinsko voljo prebivalcev krajevne skupnosti Solčava. Ob tem pa so se razmere nekoliko zapletle in nanje opozarjajo lučki občinski svetniki. Državni zbor je namreč sprejel dodatne sklepe in jih občinskim svetom poslal 1. oktobra letos. V enem izmed njih določa, da naj občinski sveti pri oblikovanju svojih mnenj v celoti upoštevajo določbe zakona o postopku za ustanovitev novih občin ter določitvi njihovih območij in zakona o lokalni samoupravi. Občinski svet torej zahteva, da vlada oblikuje ustrezne kriterije za uveljavljanje izjem iz 13. A člena zakona o lokalni samoupravi, na podlagi katerih je občina Solčava sploh lahko ustanovljena. Prav na podlagi teh izjem bo namreč lahko obstala nova občina Luče, saj po ustanovitvi občine Solčava ne bo več izpolnjevala kriterijev, med ostalim bo imela samo 1600 prebivalcev. Takšno mnenje so seveda poslali državnemu zboru. Mjp Občinski svet Nazarje Ob osnovni še glasbena šola Nazarski občinski svetniki so se na petkovi seji soočili z obsežnim in zahtevnim dnevnim redom, uvodni del pa so namenili izgradnji popolne osnovne šole. Najprej so v drugi obravnavi sprejeli odlok o ustanovitvi osnovne šole Nazarje in imenovali gradbeni odbor za izgradnjo, prav na olo pa se je navezovala tudi dodatna točka dnevnega reda. Svetniki so namreč obravnavali načrt, po katerem bo v novi šoli dobila prostore tudi nazarska glasbena šola. V ta namen morajo dopolniti sicer že izdelane pro- jekte, zato bodo gradnjo pričeli takoj na začetku pomladi. Pomembno je, daje ministrstvo za šolstvo in šport odobrilo sredstva tudi za glasbeno šolo, kar pomeni pocenitev te novogradnje. V nadaljevanju so najprej sprejeli sklep o izdaji zbornika ob 750 - letnici prve omembe grada Vrbovec, kar bodo obeležili prihodnje leto, to slavje pa bodo združili z občinskim praznikom, ki ga bodo prihodnjo jesen slavili prvič, za določitev datuma praznovanja pa so imenovali poseben odbor. Seznanili so se tudi z izdelavo dolgoročnega plana občine Nazarje in prvič obravnavali odlok o razširitvi PUP-a za področje podjetja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Razpravljali so tudi o pripravi delitvene bilance bivše skupne občine Mozirje in potrdili premoženjsko bilanco občin Mozirje in Nazarje na dan 31.12.1997. Na tajnih volitvah so izbrali predstavnika v volilno telo za volitve člana Državnega sveta, to je Toni Boršnak, o kandidatu za člana pa niso razpravljali, ker enostavno ni bilo predloga zanj. Na koncu seje je župan Ivan Purnat ocenil v letošnjem letu opravljene in začete naloge, pri čemer je na mestu ugotovitev, da so v nazarski občini letos zares veliko naredili. Posebej zanimiva je bila točka glede priključitve naselja Prihova k občini Nazarje. Svetniki so izrekli soglasno podporo krajanom tega naselja in obenem zahtevali, da se jim omogoči izvedba referenduma, na katerem bi se lahko izrekli. ■ JP V Mislinji brez kandidata za državnega svetnika Končno o delitvi premoženja bivše občine Prejšnjo sredo so se sestali mislinjski svetniki in opravili kar dve seji naenkrat. Na prvi, 34. po vrsti, so obravnavali in sklepali o predlogu pravil za izvolitev predstavnikov za volitve člana državnega sveta in elektorje, v nadaljevanju pa so določili le kandidata za elek-torja, saj kandidata za državnega svetnika sploh niso imenovali. Presodili so namreč, da bi njihov kandidat imel premajhne možnosti za izvolitev. Svetniki so za eno elektorsko mesto, ki jim pripada, imenovali Milana Časa. Največ časa pa so posvetili oblikovanju predloga občine Mislinja za sporazum pri delitvi premoženja bivše občine Slovenj Gradec med novonastale občine. Pravila so dokončno oblikovali in jih tudi sprejeli, ker pa se v nekaterih točkah razlikujejo od tistih, ki so jih pripravili v MO Slovenj Gradec, bodo sledila pogajanja in usklajevanja. V njih so namreč predlagali kriterije za delitev na posameznih področjih, ki se v večini ujemajo s slovenje-graškimi pravili. Razhajajo pa se na področju delitve stanovanj in poslovnih prostorov ter delno pri delitvi premoženja komunalnega podjetja. V Slovenj Gradcu namreč predlagajo delitev po legi, s čimer bi bila občina Mislinja precej prikrajšana. Tako bi jim namreč pripadlo le 8 odstotkov skupnega fonda stanovanj in poslovnih prostorov. Zato so predlagali načelo delitve po plačani dohodnini. Če bodo uspeli, jim bo tako pripadlo 17 odstotkov tega fonda, če pa bi se odločili za delitfev glede na število prebivalcev, bi jim pripadlo 21 odstotkov. Na 35. seji pa so svetniki obravnavali še vrsto tekočih zadev, med drugim so sklepali o odstopu deleža občine Mislinja v last veterinarske postaje Slovenj Gradec in se odločili, da ga prenesejo direktno na ta zavod in ne najprej na občino Slovenj Gradec, kot je predvideval predlog. S tem so dani pogoji, da se veterinarska postaja olastnini. Svetniki so določili tudi začasna plakatna mesta v času državnih in občinskih volitev. K prvotnemu predlogu so dodali še nekaj mest, tako da bo v občini Mislinja za tovrstno propagando, če bo seveda zanimanje, do- bro poskrbljeno. Ob koncu so v svet izpostave državnega sklada za izvajanje ljubiteljske kulture, kar smo včasih imenovali zveza kulturnih organizacij, imenovali Cveta Herlaha in Petra Tovšaka. ■ bš Papir veliko prenese Denarna nadomestila in pomoč za čas brezposelnosti Novi pravilnik zaostril pogoje VELENJE - Na velenjski območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje izplačujejo tudi denarna nadomestila (pravica brezposelnih, ki izhaja iz dela) in denarne pomoči. Do prejemanja denarnega nadomestila je upravičenih blizu 2.100 brezposelnih (v vseh šestih upravnih enotah), 320 pa jih prejema denarno pomoč. Nov pravilnik, ki je v veljavi od septembra, prejemnikom precej zaostruje pogoje za ohranjanje teh pravic in določa kriterije, po katerih lahko brezposelnim preneha pravica do prejemanja teh sredstev. Med drugim lahko ta pravica ugasne, če brezposelni odkloni zaposlitev, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim; če po preteku treh mesecev prejemanja denarnega nadomestila odkloni vključitev v katerega izmed programov aktivne politike zaposlovanja (s katerim se mu zagotavlja ustrezno delo), če odkloni napotitev na usposabljanje ali izobraževanje ali če se ne javlja na zahtevo zavoda pri njih ... Višina denarnega nadomestila in denarne pomoči je naravnana na zajamčeni osebni dohodek, denarna pomoč je za vse upravičence enaka, znaša 21.063 tolarjev neto. Denarno nadomestilo, kije odvisno od zaslužkov delavcev, preden so izgubili delo, je različno, najnižje je, denimo, nekaj več kot 28.000 tolarjev in najvišje v velenjskem primeru 112.552 tolarjev bruto. ■ mkp Občinski svet Mozirje Proti izločitvi Prihove Mozirski občinski svet je na redni seji prejšnji torek obravnaval vrsto točk. Med ostalim so se svetniki soglasno opredelili proti izločitvi naselja Prihova iz občine Mozirje in priključitvi v občino Nazarje, kar so v skladu z zahtevanimi postopki seveda posredovali naprej Državnemu zboru. Sprejeli so tudi statute osnovne šole Mozirje, krajevne skupnosti Moziije in Zavoda za kulturo Mozirje, med drugim pa so obravnavali še problematiko obstoja krajevnega urada na Rečici ob Savinji. Dejstvo namreč je, da na krajevnem uradu svoje zadeve ureja le četrtina krajanov, vsi ostali pa neposredno na mozirski upravni enoti. Dogovorili so se, da do novega leta zadeve ne bodo spreminjali, do takrat pa naj bi našli skupno in primerno rešitev. ■ jp Modna konfekcija Elkroj Štefka Kučan na obisku Minulo soboto je Modno konfekcijo Elkroj obiskala Štefka Kučan. Ogledala sije proizvodnjo v tem uspešnem podjetju in se z gostitelji zadržala na daljšem tehtnem in sproščenem pogovoru. Gostiteljice soji na kratko predstavile 50 - letno pot in razvojna stremljenja Elkroja. Posebne pozornosti v pogovoru jc bila deležna problematika žensk v današnjem trenutku, od delavk v proizvodni do vloge in uspešnosti žensk na vodilnih mestih v podjetjih in drugod. Direktorica Marija Vrtačnik, njene sodelavke, načelnik upravne enote Mozirje Darko Repenšek in Štefka Kučan so v razgovoru nanizali vrsto ugotovitev in koristnih napotkov. ■ foto; jp Nekatere seje ne nosijo zaman imena, da so izredne. Niso take le zato, ker na njih obravnavajo zadeve, ki niso bile predvidene za redna zasedanja, ponekod se na njih res tudi zgodi kaj izrednega. Kot se je v petek v Velenju. Če smo doslej večkrat rekli, da papir vse prenese, bomo po tej seji lahko še pripisali, da lahko papir tudi ponese. Tokrat je bil leteči papir nadaljevanje političnega prepričevanja z drugimi sredstvi. Se dobro, da je bil le papir. Medtem ko eni že izvoljeni svetniki na take in podobne načine izražajo svoja stališča in se zoperstavijo nasprotnim, se za svetniška mesta na višji ravni ljudje šele pripravljajo. Kaže, da so tudi stolčki v državnem svetu izredno mamljivi. Res pa je tudi, da ne gre le za prizadevanja posameznikov, da pridejo do tega položaja. Tudi med strankami se bijejo bitke in sklepajo zavezništva, da bi med posameznimi kandidati izvolili takega, ki bi bil primerne barve. Tudi tu gre za merjenje moči. Tudi med tistimi, ki so doslej vedno zagovarjali, da je to državni organ brez pomena in moči. Podobno kot velja za predsednika države. Tudi za to funkcijo nekateri trdijo, da nima nikakršne moči, pa je vendarle izredno veliko ljudi, ki bi se rado videlo na tem položaju. Da o strankah, ki želijo za predsednika svojega človeka, niti ne govorimo. Po izredni gneči kandidatov se zdaj vendarle že kaže, da jih nima prav veliko možnosti, da nasitijo svoj apetit. Posamezniki se namreč že lahko visoko ocenjujejo, ampak končno oceno dajejo ljudje. Po tem, ko sta se za predsedniško mesto dolgo potegovala le dva kandidata z našega širšega območja, pa še oba iz Velenja, se je pred dnevi pojavil še en Krjavelj, kot bi porekel prvak ene od naših strank. Ta prihaja iz zdraviliškega območja, iz okolice Rogaške Slatine. Oblečen v vojaško uniformo in obdan s plakati in zastavami se zavzema za dobro oboroženo državo, v spominu ljudi pa bo verjetno ostal bolj po tem, da se zavzema tudi za izredno spolno svobodo po arestih in psihiatričnih bolnišnicah. Ljudje ga kaj resneje ne jemljejo. Pa saj ni edini tak. Za poživitev pa so tudi taki eksotični kandidati dobri. Za nekatere naše vodilne je kar dobro, da se ljudje zabavajo s to množico predsedniških kandidatov. Tako vsaj malo pozabljajo na resnejše stvari. Med Slovenci namreč tli iskra varčevalskih ukrepov. Vse bolj se kaže, da so imeli prav tisti, ki niso verjeli, da bo šel ta kelih mimo navadnih ljudi. Je že res, da se zdaj nekatere stranke kažejo, kako ljudske da so in želijo zaščititi pred varčevanjem "svoje", a tako preprosto verjetno le ne bo šlo. Pa saj so prav te stranke, predvsem tiste na oblasti, izredno stremuške, ko gre za proračunski del, ki je namenjen "njihovim". Same se ne bi bile pripravljene odpovedati zahtevam in ker drugi tudi ne popuščajo, se stvari denarno razbohotijo in če se hočemo pokriti s proračunskim plaščem, se moramo pač vsi malo bolj stisniti. Predvsem pa bi morali skrčiti ude tisti, ki najbolj štrlijo. To pa so po mnenju mnogih državna birokracija v vseh najrazličnejših pojavnih oblikah. Draga država vse bolj obira državljane. In vse manj drži tista misel iz gnilih časov, da država odmira. Država še kako živi! Na obroke umiramo državljani. mk Gorenje Servis Jože Dolinar, novi direktor Poročali smo že o stiskah Gorenja Servis, kjer še niso uspeli nadomestiti izgube trga republik nekdanje Jugoslavije. Prav nič drugega jim ne bo preostalo kot racionalizacija na vseh področjih, Jože Dolinar dopolnitev proizvodnega programa ali pa - tisto najmanj želeno - odpuščanje delavcev. Z vsem tem se spopada novi direktor tega hčerinskega podjetja Gorenja, Jože Dolinar, ki pripravlja programe racionalizacije dela in zmanjšanja stroškov. To je prva naloga, ki se je je lotil, ob tem pa trdno upa, da do odpuščanja delavcev ne bo prišlo, število zaposlenih bodo, v kolikor bo to potrebno, skušali zmanjševati postopno in kar najbolj neboleče. ■ mz 3. izredna seja sveta MO Velenje na meji verjetnega Izbruh strasti in medsebojnih obtoževanj V petek dopoldne so se na tretji izredni seji sešli velenjski svetniki. Na dnevnem redu so imeli po tem, ko so prejšnji torek potrdili nova pravila za izvolitev elektor-jev in člana državnega sveta, le eno točko dnevnega reda - njihovo izvolitev. Ko so to po neverjetnem začetku seje, ki je spominjal na gostilniški prepir, tudi storili, jim je zmanjkalo energije, da bi končali prekinjeno 29. sejo. Po tem, kako se je seja začela, to niti ni bilo čudno. Republikanec Darko Zupan je namreč obsodil predsednika sveta Draga Martinška, daje hotel kupiti njegov glas za državnega svetnika s tem, ko so mu izplačali sejnino za (prejšnjo) 28. sejo sveta. Sekretarka sveta Edita Stropnik -Mravljak se je namreč odločila, da ne bi bilo pošteno do drugih svetnikov, ki so bili na tej seji ves čas prisotni, če mu jo izplačajo, saj je sejo kmalu po prihodu zapustil, vmes pa se je vrnil le enkrat. Domnevno naj bi bil zaposlen z zbiranjem podpisov za Štormanovo kandidaturo za predsednika države. Zupan se je seveda pritožil in sejnino potem tudi dobil, bojda ob Martinškovih besedah, da naj pravilno (beri: zanj) da svoj glas. Njegove obtožbe je Drago Martinšek glasno zanikal. Zato je Zupan izgubil samokontrolo, udaril je proti Martinškovemu obrazu, a je udarec prestregel mikrofon pred njim. Pričel je glasno zmerjati in preklinjati, pri čemer je bil zelo »sočen«. Vse skupaj je, žal, izpadlo zelo pritlehno, svetniki pa so bili " temu primerno zmedeni. Po krajši zadregi so sejo nadaljevali in jo tudi izpeljali. Strankarskega kolega je pozneje za govorniškim odrom podprl tudi Adolf Štorman, kije izpostavil dejstvo, da se je prvič zgodilo, da nekomu niso hoteli izplačati sejnine in daje bil namen očiten. Sekretarka je napovedala, da bodo že v bližnji prihodnosti razpravljali o spremembi pravilnika, ki naj bi svetnikom prinašal sejnino glede na dejansko udeležbo po urah in ne le po jutranjem prihodu na zasedanje ... Drago Martinšek kandidat za državnega svetnika Že pred pričetkom tretje izredne seje sveta se je sestala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je na podlagi pravočasno sprejetih kandidatur pripravila sezname kandidatov za elektor-je in za člana državnega sveta. Kandidati za elektorje so bili Herman Arlič, Franc Blatnik, Ludvik Hribar, Jože Zupančič, Marko Vučina, Peter Kovač, Mirko Lorger in Franc Sever, kandidaturo pa je umaknil Glavna »zvezda« izredne seje je bil tokrat Darko Zupan. Mnenja o tem, ali je imel prav, so sicer deljena, njegov izbruh pa je bil zagotovo na najnižjem nivoju razprave v vsej zgodovini velenjskega sveta. Tone de Costa. Svetniki so na tajnem glasovanju izmed osmih kandidatov morali izvoliti sedem elektorjev. Zadostne podpore ni dobil Jože Zupančič, vsi ostali pa so bili potrjeni. Pred glasovanjem za člana državnega sveta, kjer sta bila kandidata dva, in sicer Drago Martinšek (LDS) ter Franc Sever (neodvisni), je slednji želel odpreti razpravo. Sejo je zaradi kandidature predsednika sveta Draga Martinška vodil podpredsednik sveta Tone Lovrec, ki se je s tem strinjal. Franc Sever je za govorniškim odrom ponovno odprl vprašanje spornega izglasovanja pravil za te volitve, ki jih je razveljavilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, in izrazil mnenje, da Drago Martinšek kot prvopodpisani pod ta dokument ni primeren kandidat. Izpostavil je kazensko odgovornost, saj naj bi funkcija prinašala tudi materialne koristi. Ob tem se je skliceval tudi na njegovo izjavo v zadnji številki Našega časa, da je ustavno sodišče v tem primeru odločalo ad hoc in da si to upa trditi kot svobodni državljan ne glede na morebitne odgovornosti v svetu. Na seji je nekajkrat poudaril, da izjave ni podal kot predsednik sveta, ampak kot državljan. Francu Severju, ki je med drugim izjavil, da tudi sam ni najbolj primeren kandidat, so se v mnenju o njegovem protikandidatu pridružili tudi drugi svetniki iz vrst strank slovenske pomladi. Sekretarki sveta Editi Stropnik - Mravljak je Sever očital, da dela bolj po politični kot strokovni plati, zato se je tudi sama pridružila Dragu Martinšku, ki je povedal, da se bo o tem pogovarjal le še preko sodišča. Sledilo je tajno glasovanje. Glasovalo je 31 svetnikov, 17 jih je podprlo Draga Martinška, 12 Franca Severja, dve glasovnici pa nista bili veljavni. Kandidat mestne občine Velenje za člana državnega sveta je torej postal Drago Martinšek. ■ Bojana Špegel Seja sveta občine Šoštanj So si v Velenju dovolili preveč? Šoštanj, 22. oktobra - Dnevni red za sejo sveta minulo sredo ni obetal tem, ki bi šoštanjske svetnike posebej razvnele. Povsem drugače pa je bilo, ko so bile uvrščene dodatne točke. Menih, Mežnar, dr. Korun Izidi volitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta in volitve kandidata za člana državnega sveta niso bili presenečenje. Šoštanjski svetniki so namreč od treh predlogov za elektorja morali izvoliti dva, na tajnem glasovanju pa so določili, da bosta to Magdalena Menih, za katero je od 19 prisotnih glasovalo 10 svetnikov, ter Silvester Mežnar. Ta je dobil 15 glasov, tretji predlagani za elektorja Jaro Vrtačnik pa 9 glasov. Za člana državnega sveta je kandidiral dr. Vladimir Korun. Zanj je glasovalo 14 svetnikov, kar je pomenilo, da je izvoljen. Brez posebnih pripomb V nadaljevanju seje so brez pripomb sprejeli predlog odloka o dopolnitvi odloka o upravnih taksah občine Šoštanj, o odkupu dveh tretjin nepremičnine na Cankarjevi 2 v Šoštanju v prihodnjem letu, ko bodo za te namene predvideli denar v občinskem proračunu. Zelo malo besed so namenili tudi spremembam pravilnika o nadomestilih plač oziroma izgubljenega zaslužka ter povračilo stroškov plače za nepoklicane funkcionarje občine Šoštanj, . čeprav je ta med drugim nekaterim znižal znesek upravičenega nadomestila. Reklamni mejnik buri duhove Kar precej živahna in tudi polemična razprava se je razvila pri dodatni točki dnevnega reda. Predlagala jo je skupina 8 svetnikov, ki se je v svoji pobudi zavzela za pokrenitev aktivnosti glede določitve mej med občinama Šoštanj in Velenje. Po besedah razlagalca pobude Antona Ocvirka je bil glavni povod zanjo betonski mejnik, ki gaje postavila mestna občina Velenje ob cesti Velenje - Šoštanj. Po mnenju mnogih občanov Šoštanja naj bi stal ta mejnik na ozemlju njihove občine. Slavica Škrubej, predstavnica občinske uprave, je povedala, da je to dejanje razburilo številne Šoštanjčane. Tudi sama je že poiskala odgovore za takšno početje pri velenjskem županu Srečku Mehu. Ta jo je menda seznanil, da gre za reklamno tablo, ki naj bi označevala vstop v občino Velenje in ji zatrdil, da ne stoji na meji med občinama. Za postavitev naj bi imel soglasje Direkcije za ceste republike Slovenije. Vsi, ki so se zvrstili za govorniškim odrom, poleg svetnikov je bil to tudi občan Zvone Čebul, so ostro obsodili ravnanje velenjskega občinskega vodstva, menili, da so si v občini Velenje dovolili preveč, ker zadeve glede meja še niso dogovorjene. Vnovič so naglasih, da so se do sedaj sporazumeli le pri delu knjigovodske delitvene bilance. V sklep, ki so ga naslovili na svet mestne občine Velenje, so tako zapisali zahtevo po takojšnji odstranitvi mejnika. Ne glede na to, da je župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih - po izjavah predsedujočega Antona Skornška -že vložil na Državni zbor pobudo o začetku postopka za določitev meje med občinama, so se šoštanjski svetniki zavzeli za čim- 0 /O j banka velenje Banka Velenje d. d., Velenje bančna skupina Nove Ljubljanske banke TO ZNAMO SAMO Ml! BANKA VELENJE, d.d., Velenje Bančna skupina Nove Ljubljanske banke je še v tem letu pripravila zelo ugodno kreditno ponudbo za upokojence po najnižji ceni: kratkoročne in dolgoročne gotovinske kredite z odplačilom do 5 let, obrestna mera pri kratkoročnih kreditih do enega leta je T + 5,99 % letno, pri dolgoročnih kreditih od 2 do 5 let se giblje od T + 6,99 % do T + 9,99 % letno, z gotovino lahko uveljavljate popuste pri nakupu blaga ali za plačilo storitev, lahko jo tudi uporabite za odplačilo kreditov, najetih po manj ugodni obrestni meri. Kredite dobite TAKOJ. NE POZABITE! PONUDBA VEUA SAMO DO KONCA LETA. Informacije: telefon 063/854-251, interno 249 in 303, faks 063/859-106. prejšnji začetek aktivnosti in to ne le za najbolj sporno področje Preloge, ampak za področje celotne občine Šoštanj. Referendum ali volitve? Druga točka, s katero so razširili predviden dnevni red, je bila pobuda svetnika Marjana Vrtačnika, v kateri je predlagal razpis referenduma za ustanovitev KS v občini Šoštanj. Izvedli naj bi jih skupaj z volitvami za predsednika države. V razpravi so nato ugotavljali, da v občini Šoštanj imajo ustanovljene krajevne skupnosti, ki pa niso pravne osebe. Iz obrazložitve pobude so bolj razbrali Vrtačniko-vo zavzemanje za volitve članov v KS. Po mnenju nekaterih razpravljalcev bi prihranili stroške, če bi namesto referenduma prej spremenili statut občine. Svetnik Boris Gomboc je ob tej pobudi seznanil svetnike, da v nekaterih KS že zbirajo podpise za spremembo statuta njihovih KS. Vrtačnikovi pobudi o načinu izvedbe volitev v KS bodo sedaj dali v presojo pravni službi in na naslednji seji sveta naj bi obravnavali njeno mnenje. Kadrovska vprašanja Majda Zimic je nova članica sveta javnega zavoda Lekarne Velenje, Polona Kodrun pa sveta Vrtca Šoštanj. Tako so glasovali o predlogih komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Pozitivno mnenje pa so dali tudi h kandidaturama Jožice Andreje in Darka Meniha za mesto ravnatelja osnovne šole Karla Destovnika Kajuha. ■ tp S seje sveta občine Šmartno ob Paki Volitve in KRS Šmartno ob Paki, 22. oktobra -Na drugi seji v mesecu oktobru so šmarški svetniki pozornost namenili dvema temama, in sicer volitvam elektorja in kandidata za člana državnega sveta ter informaciji o izgradnji kabelskega TV-omrežja. Elektorja določil žreb Imeni dveh kandidatov za eno mesto elektoija za izvolitev člana državnega sveta je glede na razmerje moči v svetu po svoje.že napovedalo izid prvega kroga tajnega glasovanja. Pet svetnikov iz vrst LDS-a je podprlo kandidaturo svojega predstavnika Bojana Kladnika. Prav toliko glasov je zbrala tudi njegova protikandidatka Frančiška Krbavac, ki jo je predlagala svetniška skupina SKD-ja. Žreb, opravil gaje predsednik volilne komisije Rudi Ježovnik, pa je določil za elektorja Frančiško Krbavac. Komisija za volitve in imenovanja je prejela le eno kandidaturo za kandidata za člana državnega sveta. Jožeta Robida, dr. medicine, specialista splošne kirurgije, iz vrst LDS-a je prav tako na tajnem glasovanju od 10 navzočih podprlo 9 svetnikov (ena glasovnica je bila neveljavna). Nobena beseda ni bila odveč Izgradnja kabelskega TV-omrežja je med krajani občine Šmartno ob Paki že burila duhove. O tem so na seji že spregovorili tudi šmarški svetniki. Na tokratni seji pa so vzeli pod drobnogled pogodbo, ki jo je z izvajalcem - podjetjem Signal Ljutomer - podpisal šmarški župan Ivan Rakun. Kot so ugotavljali v razpravi, za to ni bil pristojen, ker naložbe ne bo financirala občina, ampak lastniki priključkov. Ko so dobili zagotovilo Janeza Godca, direktorja podjetja Signal Ljutomer, da bo sistem zgrajen v skladu s tehnološkimi smernicami 1997 Združenja kabelskih operaterjev Slovenije, da bo to sodoben sistem, so izrazili zadovoljstvo, da se kljub nekaterim začetnim težavam prizadevanja za izgradnjo kabelskega TV-omrežja niso ustavila. »Čeprav je jasno, da se mora z zadevo ukvarjati stroka, ni bila nobena beseda o tem odveč,« je menila svetnica Frančiška Krbavac. Menili so še, da bi se morali čimprej organizirati lastniki sistema oziroma priključkov, določiti, kdo bo pravni nosilec posla, podpisati novo pogodbo, saj obstoječa ne zdrži pravnih norm. Po pogodbi naj bi kabelski TV-priključek veljal lastnika približno 1.000 nemških mark. Vprašanja, pobude članov sveta ter župana Za obnovo doma v Gorenju so v letošnjem občinskem proračunu namenili milijon tolarjev, kar pa je glede na predračun za nujna obnovitvena dela premalo. Vsaj približno še enkrat toliko bo znašal strošek. Šmarški svetniki so dali soglasje za takojšen pričetek sanacijskih del, seveda pod pogojem, da bo izvajalec pristal na plačilo v dveh delih. Tako naj bi letos poravnali račun za milijon tolarjev, ostalo pa prihodnje leto. K vlogi za pomoč občine pri sanaciji plazovitega zemljišča pri Centrihovih v Malem Vrhu , ki naj bi po ocenah strokovnjakov veljala približno 20.000 nemških mark, so ob koncu obravnave pripisali mnenje, daje možna rešitev tega vprašanja le s pridobitvijo republiških sredstev. Vprašanje svetnika Franca Korberja, kaj je res in kaj ne glede postavitve bencinskega servisa v Letušu, je ostalo brez odgovora. Svetnik Rudi Ježovnik je celo menil, da se je z zadevo zavlačevalo v šmarški občini zato, ker je nekdo hotel črpalko tam, kjer si jo je zamislil. Razpravo o tej temi so sklenili z ugotovitvijo, da je potrebno k aktivnostim pristopiti takoj. Med drugim pa so se še dogovorili, da bodo morda že na prihodnji seji podrobneje spregovorili o stanovanjski problematiki v občini. mtp Velenje končno - v prenovljenem hotelu Paka - dobiva kino! Gorenje prisluhnilo, Kino navdušeno Velenje je eno večjih slovenskih mest in z marsičem se lahko ponaša. Nekaj pa je tudi stvari, ki mu niso ravno v ponos. Recimo to, da Velenje zadnjih pet let, odkar je pogorel stari kino na Koroški cesti, ne premore kinodvorane. Vsa ta leta začasno s kinopredstava-mi, le nekaj jih je na teden, gostuje v Domu kulture. Stroški najema dvorane so precejšnji in več predstav, kot jih je, ne zmorejo. Preprosto jih nimajo s čim pokriti. Že 4 predstave na teden ali 16 na mesec jim predstavlja precejšen denarni zalogaj. Zaposleni v Kinu Velenje se vsa ta leta spogledujejo z mislijo, kako bi v Velenju le zgradili novo kinodvorano. Po vsem tem času jim je prisluhnilo Gorenje. Beseda je meso postala in Velenjčani končno dobivajo kino. V pravem času! Zdaj, ko so se ljudje po nekajletni odsotnosti začeli znova vračati v kinodvorane. Direktorica Kina Velenje Milena Breznik je že pred leti, ko so obiskovalci kino zamenjali z udobnim foteljem in gledanjem filmov ob video-rekorderjih doma, trdila, da bo prišel čas, ko se bodo vračali. »Cisto nekaj drugega je pogledati film na velikem platnu,« je trdila in prav je imela. »Po tistem, ko so se začeli okoli leta 1992 naenkrat množično vračati, slovenski kinematografi zdaj spet beležijo rahel upad, vendar pa jim gre ta tokrat malo na roko. Ta čas izkoriščajo za prenovo kinodvoran, za opremljanje z zvokom, za boljšo ponudbo. Vse to se bo slej kot prej obrestovalo z večjim obiskom,« pravi. Ne samo da bo Velenje zdaj dobilo kino, dobilo ga bo v centru mesta in namesto ene bo imelo dve kinodvorani, manjšo s 60 sedeži in večjo z 250 sedeži, obe sodobno opremljeni in obe v prostorih prizidka hotela Pake. Celoten objekt pospešeno prenavlja in obnavlja Gorenje. Odprli pa naj bi ga, če bo šlo vse po načrtih, že prihodnje leto maja. O tem, v kakšnih odnosih bosta investitor Gorenje in uporabnik, Kino Velenje, se va filmska dvorana z vso potrebno zvočno opremo, udobnimi sedeži in pravimi razmaki med vrstami, dvorana, ki bo imela dušo,« navdušeno opisuje Breznikova. Že od samega začetka prenove in dozidave hotela pa je investitor načrtoval polno izkoriščenost obeh dvoran, ki bosta lahko služili tudi v konferenčne namene, s čimer bodo hotelu dali novo vsebino. ■ Milena Krstič - Planine Direktorica Kina Velenje Milena Breznik je navdušena. Velenje bo končno dobilo primerno dvorano. bosta ta dva še dogovarjala, sama, brez javnosti in tako, da bo prav obema. »Računamo pa, da bo naš del dveh kinodvoran in poslovnih prostorov vreden okoli 2 milijona nemških mark,« je povedala Breznikova. »Staro dvorano počasi prodajamo, da bomo s tem denarjem lahko prispevali k novogradnji. Velika dvorana bo pra- Velenjčani obožujejo komedije Okus se spreminja. Minili so časi, ko so si Velenjčani najraje ogledovali akcijske filme. Zdaj se navdušujejo nad zahtevnejšimi komedijami, pravijo v Kinu. Vse to so izjemno dobro obiskane. Slovensko poprečje - 60 obiskovalcev na predstavo Na eno kinopredstavo je lani v Velenju prišlo poprečno 81 obiskovalcev. »To je glede na slovensko poprečje, ki je nekaj več kot 60 obiskovalcev na predstavo, precej veliko. Ampak to gre, moramo biti pošteni, tudi na račun manj predstav,« pravi Breznikova. Letošnje štetje pa je pokazalo, da pride na eno predstavo v poprečju 62 obiskovalcev. V prizidku hotela bosta ena manjša in ena večja dvorana, prva s 60, druga z 250 sedeži. I Otroški vrtec na Kardeljevem trgu res postaja geto? Za ograjo skrit anonimnež protestira Ponedeljkovo dopoldne. Med množico klicev, običajnih za take dneve, tudi anonimen: »Ne bom se predstavil, kličem pa v imenu stanovalcev Kardeljevega trga 11. Si lahko mislite, da bo vrtec na Kardeljevem trgu postal geto, okoli in okoli njega bo visoka ograja? Kako si lahko v času, ko funkcionalna zemljišča sploh še niso razdeljena, nekdo privošči kaj takega? Pojdite si pogledat, kaj se dogaja! Neverjetno in adijo.« Tak približno je bil ta klic. Ker nad geti v mestu tudi mi nismo ravno navdušeni, smo šli pogledat, za kaj gre. Na eni strani vrtca Lučka, tako se imenuje, pa odkrili - nekaj lukenj, dve lopati, eno samokolnico in nikjer nikogar. Slikamo in stopimo k pomočnici ravnateljice vrtca Sonji Ferme. Povemo za klic in ogorčenje, potem pa vprašanja niso bila več potrebna. »Ja, gotovo vas je klical Marko Bauman, bivši predsednik sveta krajevne skupnosti, ker je bil malo pred tem pri meni, vendar zadeva ni niti malo sporna. Lučka je vrtec, ki je neprestano izpostavljen objestnežem, ki lomijo in uničujejo, pozimi se celo sankajo po strehah, daje bil v tem vrtcu tudi že požar, pa je znano ... Atriji so nadvse primerno zbirališče psov in mesto, kjer ti najraje kakajo ... Dolgo smo opozarjali na ta problem in ga skušali rešiti s krajevno skupnostjo, a ni šlo. Zdaj, ko smo se vrtec in svet staršev obrnili na občino, da nam pomagajo postaviti lično, 1,60 metra visoko ograjo samo v enem delu vrtca, s čimer bomo preprečili pot objestnežem in psom, pa ogenj v strehi. Za postavitev ograje je pokazal posluh tudi zdajšnji predsednik Jani Kovač. Poudarjam pa, da zaradi ograje vrtec gotovo ne bo geto, se bodo pa zaradi nje naši varovanci lahko veliko bolj varno igrali.« ■ mkp Ograje še ni, so pa luknje, ki nakazujejo, da ta bo. foto: vos Kmetijska zadruga Šaleška dolina Rekordna letina jabolk Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina so načrtovali, da bodo letos pridelali približno 400 ton jabolk. Ob koncu sezone ugotavljajo, daje v njihovem sadovnjaku, ki se razprostira na 23, 5 hektarjih, zraslo kar 700 ton pridelka. Precej jabolk, ki se ponašajo z znakom siničke, so že prodali. Največ na domačem trgu, nekaj so tudi izvozili na Hrvaško, preko Ere na Češko, v dogovorih pa so še z Bosno. Ocenjujejo, da bodo ti trgi tradicionalno zanimivi za prodajo njihovih jabolk. Glede na lansko dobro in letošnjo rekordno letino na zadrugi razmišljajo o izgradnji hladilnice. Ce bodo deležni kakšnih spodbud države, se bodo naložbe gotovo lotili. Izključili pa tudi niso možnosti glede lastne predelave industrijskega sadja. ■ tp Gorenje Orodjarna na pomembnem sejmu Fakuma 97 -priložnost za prikaz unikatnih Na specializiranem mednarodnem sejmu za predelavo umetnih mas FAKUMA 97, ki je v nemškem mestu Friedrichshafnu potekal od 14. do 18. oktobra letos, so sodelovale štiri vrhunske slovenske orodjarne. Na sejmu se je uspešno predstavilo tudi velenjsko podjetje Gorenje Orodjarna, kjer od 30 do 50 odstotkov proizvodnih zmogljivosti zapolnjujejo z izdelavo orodij za predelavo plastičnih mas. To je bila njihova prva predstavitev na tem uveljavljenem in uglednem mednarodnem sejmu. V tej velenjski orodjarni, ki zaposluje 180 ljudi in je v 100-odstotni lasti Gorenja, tudi letos uspešno nadaljujejo s tradicijo izdelovanja različnih manj ali bolj zahtevnih orodij. Čeprav je orodjarstvo drago, ga industrija nujno potrebuje in tega se v Orodjarni zavedajo. Vsako njihovo orodje je unikatni izdelek, narejen po naročnikovih željah in potrebah, ki na koncu, ko na njem proizvedejo milijone izdelkov, ni več tako velik strošek. V organizaciji mariborskega podjetja Step in ob podpori gospodarske zbornice so se na sejmu predstavili še celjski EMO Orodja in naprave, Iskra kondenzatorji iz Semiča in Kovinoplastika Lož. Ubš Gorenje Orodjarna je svoje izdelke na sejmu Fakuma 97 predstavilo prvič. S predstavitvijo so bili zadovoljni. »OfO Oirto "tl^V-ŽSt* R3U3T2»3Hk S1-K3 / i _ i ai ,'?r4 1 Poslovne novice Vse podjetnike in podjetja vabimo na seminar SLOVENSKA DAVČNA ZAKONODAJA IN PRIPRAVA NA ZAKLJUČEK DAVČNEGA LETA 1997, ki bo 14. novembra v Velenju. Prijave do 10. novembra. Vsa podjetja in podjetnike, ki so zainteresirani za poslovanje z Italijo ali če želijo izboljšati to sodelovanje, vabimo na predstavitev Storitvenega centra - Centro servizi, ki so ga ustanovili Gospodarska zbornica Slovenije in Mondimpresa iz Rima. Predstavitev bo potekala v sredo, 5. novembra, ob 11. uri v sejni sobi Celjanke na Celjskem sejmu, Dečkova cesta v Celju. Gospodarska zbornica Celje ponovno organizira seminar oziroma PRIPRAVO NA PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA PRIDOBITEV LICENCE V CESTNEM PROMETU. Potekal bo od 17. do 20. novembra. Prijave na Območni zbornici Celje, tel.: 443-277. Vse podrobnejše informacije in prijavnice so na voljo na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje, tel.: 063/856-920 ali 855-645. 111II1111 HI n 30. oktobra 1997 AKTUALNO Velenjski grad Nama predstavila modne novosti Kakovost in velika izbira gotovo najbolj vplivata na to, v katero prodajalno bo vstopil kupec in za kaj se bo odločil. Najbolj neposredna oblika predstavljanja oblačil so vsekakor modne revije, na katerih se lahko obiskovalci resnično na izviren način prepričajo, kako izgledajo modne novosti v živo. To vedo tudi v veleblagovnici Nama v Velenju in minuli petek so v prijaznem okolju velenjskega gradu predstavili povabljencem letošnje najnovejše jesenske in zimske kolekcije Elkroja, Mure, Laboda, Gorenjskih oblačil, Triglava, Lisce in Skinyja. ■ Foto: vos KRS, d. d., Velenje Kaj se dogaja v kabelskem omrežju? "To, kar delamo, je samo uresničitev usmeritev, zapisanih v že pred dvema letoma sprejetem programu KRS, d. d., Velenje -obnova tehnološko zastarelega omrežja za sprejem čimveč kakovostnih televizijskih ter radijskih programov in hkrati tudi možnost uporabe sistema za druge namene," je odgovoril na zastavljeno vprašanje član uprave družbe KRS, d. d., Velenje Slavko Korenič. Pri tem je imel v mislih predvsem novosti na tehničnem in tudi programskem področju, nad katerimi, zlasti na slednjem, vsi uporabniki kabelsko-razdelilnega sistema niso najbolj navdušeni. Razburila jih je zlasti prestavitev programov iz začasnega paketa na zgornje področje. "Spodnje kanalno področje smo morali sprostiti zaradi mejnega področja z ostalimi uporabniki sistema in tudi zaradi uporabe teh kanalov za povratne pasove. Tako so v osnovnem paketu danes vsi najbolj gledani programi (programi slovenske TV, lokalnih postaj, temu sledijo programi sosednjih držav in satelitski programi)." Ob tem je Korenič še povedal, da bodo programski paket do konca leta dopolnili še s 4 radijskimi programi. Druga novost je, po navedbah sogovornika, oprema za internet po kabelskem omrežju. Šolski center Velenje Projekti vpeti v mednarodno sodelovanje Bruselj, 21. oktobra - Šolski center Velenje s svojim razvojno-inovativnim delom na področju vzgoje in izobraževanja že nekaj časa prestopa občinske, regijske in tudi slovenske meje. To med drugim zgovorno potrjuje novica, ki je v začetku prejšnjega tedna prispela iz Bruslja. Evropska koordinacija je namreč med prispelimi kandidaturami za sodelovanje v projektu Evropske unije za področje poklicnega izobraževanja Leonardo Da Vinci v hudi mednarodni konkurenci izbrala kar dva projekta Šolskega centra Velenje. Gre za računalniško podprt pouk, ki ga razvijajo na Poklicni in tehniški strojni šoli (nosilca projektov Albin Vrabič, profesor na omenjeni šoli, Igor Razbornik, direktor velenjskega podjetja PIA s sodelavci) ter za računalniško podprto učno mesto za pouk strokovnih predmetov, ki ga razvijajo na Poklicni in tehniški elektro ter računalniški šoli (nosilca Srečko Podvržen in Darko Lihtineker - oba inženirja z omenjene šole s sodelavci). Pri tem pa nikakor ne gre prezreti tudi sodelovanja dijakov. Oba projekta tečeta že 5 let. Kot poudarjajo, pri tem ne razvijajo le gole učne tehnologije, ampak tudi izobražujejo učitelje, dijake, pripravljajo zanje delovne zvezke, učiteljem potrebno učno podporo in podobno (paket cour-sever). Z obema omenjenima projektoma se je Šolski center Velenje do sedai že predstavil na uglednih domačih in mednarodnih razstavah, sejmih s področja vzgoje in izobraževanja, in to vedno zelo opazno. Zavidanja vreden mednarodni uspeh zagotovo ni naključen. Na Centru si namreč že nekaj let prizadevajo za ustvarjalen pouk, kakršnega omogoča tehnologija, ki spodbuja tako dijake kot učitelje k zavzetejšemu vzgojno- izobraževalnemu delu. Kako zgodaj so se zavedli, da so tabla, kreda, zvezek za sodobno obliko izobraževanja in želene uspehe že zdavnaj premalo, med drugim dokazuje tudi gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki poteka že 14. leto. Projekt Leonardo Da Vinci To je projekt Evropske unije na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Zanimivo je, da ni le šolski, ampak temelji na aktivnem sodelovanju vseh, ki posegajo na omenjeno področje: od gospodarstva, zaposlovanja do drugih socialnih partnerjev v družbi. Za zdaj so v Leonardu Da Vinciju sodelovale le članice Evropske unije, letos prvič pa je ta povabila k sodelovanju tudi Slovenijo. Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje je tako pred 14-imi dnevi poslal 12 izstopajočih projektov slovenskih srednjih šol, ki so v zadnjih 5-ih letih na področju razvojno-inovativnega dela naredile največ. Evropska koordinacija je izbrala 3 slovenske projekte in, kot smo že zapisali, sta od teh kar dva projekta Šolskega centra Velenje. Prvič je torej v regiji dosegla mednarodni uspeh še kakšna negospodarska organizacija. Izbor pa za nosilce projektov še zdaleč ne pomeni konec aktivnosti. Predstavniki Šolskega centra Velenje so namreč povabljeni 14. in 15. novembra na borzo izbranih projektov v Baslu, kjer se bodo dogovaijali za konkretno partnerstvo pri mednarodni izvedbi omenjenih projektov. Pogoj za postavitev, oblikovanje in mednarodno izvedbo je namreč sodelo- Računalniško podprt proces vzgoje in izobraževanja je gotovo tudi rezultat zagotavljanja dobrih materialnih pogojev ter spodbujanja ustvarjalnega ozračja. vanje najmanj 3 držav Evropske unije, izvajanje pa poteka od enega do treh let (začetek prihodnje leto). 80 % vseh predvidenih stroškov za te namene prispeva Evropska unija, preostalih 20 % naj bi prispevalo republiško ministrstvo za šolstvo in šport. Za posamezen projekt namenja Evropska unija do 100 000 ekujev ali približno 18 milijonov tolarjev. Mtp Rekli so: Peter Robida, direktor Šolskega centra Velenje, o doseženem uspehu: "S temi dosežki, priznanjem na mednarodni ravni in učnimi nadpovprečnimi uspehi naših dijakov v slovenskem prostoru, pa tudi s skrbjo za pedagoške pristope, učno tehnologijo in ostalim dokazujemo marsikaj. Med drugim negiramo izjave nekaterih, da vlagamo le v zidove in materialno sfero. Seveda pa se zavedamo, da so dosežki rezultat nesebičnega sodelovanja okolja, šol in šolske oblasti." Prvi testni rezultati so spodbudni, saj kažejo na številne prednosti interneta po omenjenem omrežju, o njih pa bodo spregovorili več po končanem 3- do 4-mesečnem testiranju. Ob tem je Korenič omenil še polaganje optičnih vlaken v smeri proti Lipju in Bevčam, kar naj bi po predvidevanjih omogočilo sprejem programom KRS Velenje v tamkajšnjih gospodinjstvih v začetku prihodnjega meseca. Pred dvema mesecema so to možnost izkoristili tudi krajani zgornjega dela Pake. "S ponudbo našega programskega paketa prestopamo občinske meje tam, kjer to omogočajo tehnične možnosti. Smo eden od nosilcev razvoja v okviru družbe Slovenski kabel in Združenja kabelskih operaterjev Slovenije.Ocenjujemo, daje naš prodor zanimiv komercialno in programsko, čeprav tudi tu konkurence ne manjka." Kljub obilici ponudb za zdaj programske ponudbe zakupljenih programov ne bodo širili, saj so ti dragi, programsko pa morda za širši krog uporabnikov manj zanimivi. Za vse zapisane novosti uporabnikom kabelsko-razdelilnega omrežja ne bodo zaračunavali višjih cen, razen takrat, ko bodo to terjali od njih tuji producenti za programe v obstoječem programskem paketu KRS, d. d., Velenje. Do konca tega leta načrtujejo prestavitev še nekaterih kanalov in dokončanje del pri obnovi sekundarnega omrežja na področju Desnega brega, Stare vasi in dela Konovega. Obnova omrežja bo prednostna naloga družbe tudi prihodnje leto, v katerem naj bi postavili kontrolni sistem v celotnem omrežju, da bodo lahko vsak izpad daljinsko nadzorovali. Med drugim nameravajo osvežiti določene programe. Če bodo dane tehnične možnosti, za zdaj še niso, bodo ponudbo obogatili s programom Gajba. Čisti filmski program, ki ga zdaj usklajujejo v okviru Združenja kabelskih operaterjev Slovenije, pa bodo najverjetneje lahko prodajali šele konec prihodnjega leta. Mtp Era Vis a Vis Zdaj Nakupni center V Eri, d. d., Velenje, pravijo zaposleni, so vedno v koraku S časom in pripravljeni na izzive v prostoru. To dokazujejo z nenehnim odpiranjem novih, prenovljenih ali razširjenih tr- prestavili oddelek tekstilnih talnih oblog, iz Sodobne opreme pa oddelek Black & Decker. Temeljito prenovljena in razširjena je kletna etaža, ki se ponaša s 700 kvadratnimi letve, vse za kopalnico, stavbno pohištvo, karnise ...). Tisto, zaradi česar bo Nakupni center Vis a Vis postal kupcem še zanimivejši, pa so parkirni prostori. S 40 parkirn- Med plačljivimi programi, kar je prav tako ena od novosti v ponudbi KRS Velenje, so uporabniki za zdaj pokazali največ zanimanja za nočni program. Mesečni zakup takšnega programa velja 1200 SIT + davek, zakup dekodeija pa 9030 SIT. Če se bo zanimanje za plačljivi program nadaljevalo tako, kot se je začelo, je Korenič prepričan, da jim bo omejeno število dekoderjev pošlo do konca tega leta. Na novo pošiljko iz uvoza bo potrebno počakati 2 do 3 mesece. govinskih prostorov. Tako so, denimo, ob 40-letnici prenovili Namo, v četrtek, 23.oktobra, pa točno opoldne odprli Nakupni center Vis a Vis z bogato ponudbo, dopolnjeno z vsem tistim, kar v tak center sodi. Med drugim z lesnim oddelkom, iz Standarda so Erin Nakupni center Vis a Vis je bil že ob otvoritvi poln. Da bi bil tak tudi v prihodnje, si želijo zaposleni v njem. metri prodajnih površin (tekstilne, lesne, keramične, talne in stropne obloge, laminati in parket različnih vrst, stenske, talne, zaključne in profitne imi mesti večje nakupni center potrošniku zdaj bližji in veliko bolj prijazen. Gradnja ceste Ljubno - Luče »Ta vlada je ne bo zgradila! « Takšno trditev je besen in močno razočaran prejšnji teden izrekel poslanec Državnega zbora in lučki župan Mirko Zamernik. Razlog za razočaranje je bilo glasovanje v parlamentarnem odbora za infrastrukturo o amandmajih na predlog proračuna za področja, kijih pokrivata ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za promet in zveze. »Skupaj z nekaterimi sopodpisniki iz koalicijskih in vseh opozicijskih strank sem vložil amandma za nadaljevanje gradnje ceste med Ljubnim in Lučami ter za gradnjo ceste do Pavličevega sedla. Za obe cesti sem predlagal po 150 milijonov tolarjev. To seveda za izgradnjo ne bi bilo dovolj, vendar smo predlagatelji upoštevali določbe zakona o javnih naročilih. Ta zakon namreč določa, da pri naložbah do vrednosti 150 milijonov tolarjev ni potreben predhodni javni razpis, ki seveda postopke močno zavleče. Na vso nesrečo dopolnilo ni bilo sprejeto, čeprav so tudi koalicijske stranke podpisale podporo, torej te prepotrebne gradnje ne bomo nadaljevali. Kaj se bo zgodilo v bodoče, ne vem, trajno pa sem prepričan, da ta vlada ceste ne bo sposobna zgraditi. Žalostno je, da se vsi strinjajo glede nujnosti izgradnje, ko je treba odobriti sredstva pa najdejo tisoč in en razlog proti. Če bi mi v občinah tako vztrajno iskali razloge za neizgradnjo, ne bi zgradili ali posodobili niti metra ceste, kaj šele toliko kilometrov kot smo jih v letošnjem in minulih letih,« trdi Mirko Zamernik. Dodajmo še to, da je dodelitev teh sredstev preprečila Direkcija za ceste Republike Slovenije, kateri najvidnejši predstavniki na obiskih in ogledih po Zgornji Savinjski dolini tako odločno trdi- jo, da nadalnja gradnja sploh ni sporna, občina mora le zagotoviti sredstva. Ko je občini to skoraj že uspelo, so bili proti, ker..Ker teh sredstev letos ne bi mogli porabiti, ker že pripravljeni projekti še niso bili »recenzirani;« Kot, da se izvajalci naravnost otepajo predujmov in drugih možnih oblik. Naj se torej sramujejo svojega leporečja in nasmeškov s katerimi licemerno obljubljajo, zagotavljajo in počnejo še marsikaj drugega. Seveda jih ne bo sram, kot jih ni bilo sram, ko so v predlog proračuna za gradnjo ceste Ljubno -Luče zapisali nepojmljivih 5 milijonov tolarjev. Majhen obliž na takšno rano je dejstvo, daje parlamentarni odbor tem 5 dodal še 20 milijonov, kar bo seveda komaj zadoščalo za odkup zemljišč. mjp Luče ob Savinji Plin za čistejši zrak V središču Luč ob Savinji so že pred časom zgradili manjši vzorčni del sistema za ogrevanje s plinom. Na podlagi izkušenj se je veliko število krajanov »ogrelo« za ogrevanje na plin. Občina je na podlagi javnega razpisa za izvajalca izbrala podjetje Europlin. Z njim so konec minulega tedna podpisali koncesijsko pogodbo za dobo 25 let, z njo pa tudi časovno opredelili gradnjo. Tako bodo najprej zgradili osrednje skladišče in razvod v kraju Luče, to dela pa naj bi sklenili do začetka naslednje kurilne sezone. Naslednji sel sistema naj bi dogradili leto kasneje. Priključek za stanovanjsko hišo bo veljal 120.000 tolarjev, v večstanovanjskih stavbah pa bo za priključek treba odšteti 80.000 tolarjev. Skupna vrednost te naložbe je okrog 65 milijonov tolarjev. V Lučah so prepričani, da so se odločili prav. Kurjenje na trda goriva namreč v zimskem obdobju močno onesnažuje zrak. To včasih že kar neznosno nadlogo bodo z ogrevanjem na plin seveda odpravili in s tem zagotovili boljšo kakovost življenja. Mjp Župan in direktor Europlina sta dolgoročno pogodbo podpisala v petek Gaberke Klub harmonikarjev Frajtonerji Tovrstnih klubov je v Sloveniji zelo malo. Zelo mlad pa je klub harmonikarjev z imenom Frajtonerji, ki deluje pod vodstvom harmonikarja, zmagovalca Ljubečne 96, Roberta Goličnika. V klubu trenutno nastopa devet harmonikarjev: Robi, Vili, Igor, Peter, Toni, Mirko, Klemen, Luka in Tone. Radi nastopajo na prireditvah in zelo hitro napredujejo. Cesta iz Luč v Krnico Oporni zid in nato slavje V občini Luče so letos veliko postorili, med najpomembnejše pridobitve pa štejejo veliko kilometrov posodobljenih cest. Nov del posodobljene ceste proti Loki pod Raduho so že slovesno odprli, ostale pa bodo v prihodnjih dneh. Tu velja omeniti pre-plastitev ceste skozi Luče in kakšna dva kilometra naprej, najbolj veseli pa bodo gotovo krajani zaselka Krnica, saj so pridobili skoraj pet kilometrov asfaltirane ceste. Odprli jo bodo v prvih novembrskih dneh, ko bodo izvajalci postavili še velik oporni zid na začetku te ceste. ■ foto:jp Kulturno društvo Šmartno ob Paki Novo ime, novi predsednik, nove sekcije Šmartno ob Paki, 25. oktobra -Od minule sobote dalje v Šmartnem ob Paki nimajo več Prosvetnega društva Jože Letonja, ampak Kulturno društvo, ki je dobilo novega predsednika in postalo bogatejše za novo sekcijo. Vse to so sprejeli zbrani šmarški kulturni zanesenjaki na občnem zboru, na katerem so med drugim polagali račune o delu v preteklih dveh letih Kot je v svojem poročilu o dejavnosti sekcij društva v zadnjih dveh letih ocenil dosedanji predsednik Martin Hrastnik, je bilo delo vseh tesno povezano s pripravami in nato tudi praznovanjem častitljivih jubilejev: 90-letnice kulturnega delovanja v kraju, 20-letnice delovanja folklorne skupine Oljka in Gledališča pod kozolcem. Vsak po svojih močeh so si prizadevali, da bi jubileje primerno zaznamovali s pre-miero odrske predstave, naštudiranimi novimi spleti običajev, s koncerti, s priložnostnimi nastopi doma in drugod po Sloveniji, s sodelovanjem na revijah, srečanjih, nenazadnje pa tudi s povabilom drugih skupin na gostovanje v Šmartno ob Paki. "Dejavnost vseh sekcij in društva kot celote je bilo zlasti lani zelo plodno. Veseli smo, da so prizadevanja članov opazili tudi drugi, kar dokazuje priznanje župana, ki smo ga dobili ob lanskem prvem praznovanju občinskega praznika," je med drugim menil Martin Hrastnik. Kaj pa meseci do letošnjega oktobra? Ob proslavah, kamor so pritegnili tudi tiste, ki znajo in so najbolj prisrčni, velja omeniti gostovanja gledališčnikov z deloma Izgubljeni sin in Mačja preja, sedaj se pod režijskim vodstvom domačina Jožeta Krajnca pripravljajo na premiera novega odrskega dela; odmevno prireditev Šmarčani Šmarčanom in priprave na že peto prireditev Večer ljudskih pevcev in godcev, ki bo sredi prihodnjega meseca; vse uspešnejše nastope članov moškega pevskega zbora. Zanje bo prihodnje leto jubilejno, saj bo minilo 40 let od začetka delovanja zbora. Jubilej bi radi med drugim zaznamovali z upanjem na svojo pevsko sobo in s kakšnim novim članom; za folkloristi je prav tako že kar nekaj nastopov, predvsem v gosteh. V skupini ne le plešejo in obujajo stare običaje ter navade, ampak v zadnjem času vse glasneje razmišljajo še o ustanovitvi tamburaške skupine; najmanj je čutiti delovanje članov likovne sekcije, za katero - so ugotavljali - niso naredili tega, kar so si zadali. V svojih sklepnih mislih je Hrastnik izrazil zadovoljstvo, ker je postalo društvo bogatejše za novo sekcijo - plesno skupino, ki jo vodi Maja Bubik in ki se je do sedaj že izkazala na nekaterih prireditvah. Tudi skupina Eme Goršek je polna idej in ustvarjalnosti, zato bi jo kazalo povabiti v njihovo druščino. Žavzel se je za ustanovitev mladinskega pevskega zbora, za nadaljnje tesno sodelovanje med občino, šmarško osnovno šolo, tudi cerkvijo in Zvezo kulturnih organizacij Velenje (po novem območno izpostavo Sklada Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturno dejavnost s sedežem v Velenju), kajti tudi to je precej prispevalo h kulturnemu utripu kraja. "Ne moremo delati velikih stvari. Lahko delamo le male stvari z velikim srcem. Hvala vsem, ki ste imeli veliko srce tudi za kulturo," je sklenil poročilo Martin Hrastnik. V razpravi so udeleženci občnega zbora menili, da mora društvo ostati odprto za nove sekcije, ki seveda morajo delovati v skladu s pravili in novim statutom društva. Pozdravili so idejo in prizadevanja kulturnih zanesenjakov v Gorenju, ki so interese na kulturnem področju združili v svojem društvu. Ob tem so le menili, daje škoda drobiti moči in ideje in da bi bilo bolje narediti kaj več glede kakovosti. Zavzeli so se še za nadaljnja prizadevanja pri obstoju oddelka glasbene šole v Šmartnem ob Paki, za oživitev dejavnosti na letnem odru. Omeniti pa velja tudi razmišljanja o aktivnosti za ohranitev etnološke kulturne dediščine. Ob koncu zbora so sprejeli okvirni delovni program ter izvolili novo vodstvo. Novi predsednik društva je Peter Podgoršek, član Gledališča pod kozolcem, podpredsednik pa je dosedanji predsednik Martin Hrastnik. Mtp | L. Ojsteršek Šaleški študenti odprli vrata svojega hrama Klub - Galerija Plač ima novo obleko V petek zvečer so se ponovno odprla vrata v prenovljenem klubskem prostoru članov Šaleškega študentskega kluba. Študenti v njem obljubljajo v novi sezoni kar nekaj sprememb, prva očitna pa je prijetna poslikava sten hodnika in klubskega prostora, kjer je svoja občutja s pomočjo barv na stene (in delno tla) zlila obetavna umetnica Neda Hafner. Druga sprememba je, da je študenstko podzemlje po novem precej razširjeno, vstop vanj pa bodo po novem imeli le člani kluba. Zato študentom priporočajo, da čim prej obnovijo članstvo v ŠŠK-ju, saj to zagotavlja tudi druge ugodnosti. Novost je tudi to, da bo Plač odprt tudi med tednom in ne le ob vikendih, še ena pa galerijska dejavnost, ki je bila sedaj kar nekaj časa zapostavljena. Ob otvoritvi Plača so tako otvo- rili tudi prodajno razstavo mladih velenjskih umetnikov. Novo pridobitev, še en precej velik prostor, so študenti poimenovali zgodovinska soba, v njej pa bodo do pomladi uredili pregledno razstavo 40 let ŠSK-ja. Tako visok pa je tudi jubilej, ki ga bo organizacija slavila v letošnjem akademskem letu. V soboto, 8. novembra ob 18.00 uri pripravlja ŠŠK redno letno skupščino, ki bo potekala v prostorih Mladinskega centra. Brucovanje pa bo letos potekalo v Max-u, kamor vabijo vse študente, še posebej bruce in še posebej tiste študente, ki še niso člani ŠŠK-ja. Mbš 30. oktobra 1997 KULTURA Koncert črnskega zbora v Rdeči dvorani navdušil Glasba, polna dinamike, živahnosti in upanja Sredin večerje bil nekaj čisto posebnega za vse, ki so se odzvali vabilu in obiskali »Večer evangelija in glasbe« v velenjski Rdeči dvorani. Glavni organizator dogodka, evangelijski bap-tistični duhovnik Marjan Hlastanje namreč po dolgih letih uresničil svojo veliko željo in kot ljubitelj glasbe pripeljal v Slovenijo črnski pevski zbor iz Dallasa v Teksasu. Na odru so se jim pridružili še Edvin Fliser, prikupna in lepa solistka Linda ter pevci okoliških pevskih zborov. Glavna zvezda večera pa je bil, upravičeno, zbor »Mission Of Priece«. Večerje bil sicer posvečen jutrišnjemu dnevu reformacije, glavno sporočilo pa ni bila vera, ampak odlična glasba. Rdeča dvorana je ta večer gostila več kot tisoč ljubiteljev dobrega petja. Slovenska zadržanost tokrat ni bila vidna, saj je nastop 40-članskega črnskega zbora, ki ga je ob petju spremljalo še 5 odličnih instrumentalistov, tako navdušil, da ploskanje ni hotelo utihniti, med posameznimi vložki, kjer si res dobil kurjo kožo, pa so najbolj navdušeni zboru ploskali stoje! Pevce in njihove spremljevalce je popoldne sprejel tudi župan Srečko Meh, ki jih je tako navdušil, da so se mu javno zahvalili, direktor zbora, tudi odličen pianist, pa je nekaj solo vložkov odigral samo zanj! Že pred nastopom, ki ni bil edini v Sloveniji, saj je bil zbor na majhni turneji po deželi, sem se pogovarjala z organizatorjem Marjanom Hlastanom in predstavniki zbora. Maijan je zelo zanimiv, topel človek. Iskreno bi človek kar težko verjel, da je duhovnik. Pa je to že 28 let. Bil je misionar v Makedoniji, Holandiji... Šolal se je na mnogih koncih sveta. Ima štiri odrasle otorke, pred kratkim je dobil vnukinjo, ki živi v Ameriki. Že dolga leta se ukvaija z glasbo. Je prvi krščanski pevec na naših tleh, ki je posnel ploščo v svojem jeziku. Predstavil jo je na mnogih krščanskih radijskih postajah po svetu. Ravno pred kratkim je izšla v Dallasu v Teksasu njegova zgoščenka v slovenskem jeziku, ki jo sedaj predstavlja na koncertih ... Veliko dela je bilo vloženega v to, da mu je po nekaj letih uspelo sestaviti črnski zbor in ga pripeljati v Slovenijo, saj prav. nihče od njih še ni slišal za našo deželico. Vsi so izvrstni glasbeniki, zbrani iz 13 baptističnih cerkva iz Dallasa, ustanovljeni prav za nastope v Sloveniji. Eric, dirigent in direktor zbora nam je zaupal, da vsi ljubijo gospel glasbo, ker je polna energije in upanja, kar želijo na koncertu dati vsem v dvorani. Zagotovo jim je uspelo. Joy, njegova sestra in ena od solistk v zboru je povedala, da ima zelo rada to glasbo, ki jo tudi največ posluša. Slovensko je slišala šele v dneh gostovanja in tudi ta jo je navdušila. Pevci so si pot in bivanje v Sloveniji plačali sami, zato so se odločili, da bodo gostovanje preživeli tako, da deželo tudi dodobra spoznajo. Koncerti so se sicer vrstili, a je tudi njim energijo dalo navdušenje publike povsod, kjer so se ustavili. Ubš Evangelijska črnska glasba, imenovana gospel, je navdušila številno publiko v dvorani. Energija teles in glasbe je preplavila prostor in duše tako vernih kot nevernih. Tokrat je govorila glasba ... Mladinski abonma V torek, 4. novembra, ob 18.00, bo v domu kulture Velenje prva predstava v okviru Mladinskega abonmaja. Damir Višič in Borut Žerdoner se bosta predstavila na indijskih klasičnih instrumenith »sarodu« in »tabli«. Težko je izraziti z besedami prvotno globino in mističnost, v tančico skrivnosti zavite nekaj tisoč let stare tradicionalne klasične glasbe. Borut in Damir bosta to tančico razkrila in predstavila tradicionalne indijske »rage« ter jih izvajala na originalnih glasbilih, kot sta sarod in tabla. Glasbena šola Velenje Seminar za trobila in trobilne sestave V dneh od 23. do 25. oktobra je v prostorih glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju potekal seminar za trobila in trobilne sestave. Sodil je v okvir stalnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja Slovenije. Na njem je sodelovalo 34 učiteljev trobil iz slovenskih glasbenih šol, vodil pa ga je mednarodno priznani strokovnjak Richard Steuart-redni profesor na Konservatoriju »Hermann - Zilcher« v Wurzburgu (Nemčija). Hkrati je tudi gostujoči profesor na mednarodnih seminarjih. To je bila njegova prva tovrstna šola v Sloveniji. Na seminarju v Velenju so udeleženci pozornost namenili tehniki igranja na trobila, umetniškemu izpopolnjevanju, spoznavanju literature za trobila in trobilne sestave iz vseh obdobij. Ob koncu so pripravili koncert, na katerem so se širšemu občinstvu predstavili profesor Richard Steuart, ki je zaigral na trobento, trobentar David Spec - Jezernik in orglavec Klaus Linsenmeyer. Utp ' j. 1 v :-S Razstavišče Premogovnik Velenje Narcis Kantardžič in metafizični duhovni prostori V razstavišču Premogovnika Velenje si lahko vse do 10. novembra ogledate zanimivo razstavo sarajevskega slikarja Narcisa Kantardžiča, ki trenutno živi in ustvarja v Celju. Likovno akademijo je končal v Sarajevu leta 1982, bil pa je tudi eden od iniciatorjev Likovne skupine »ZVONO«. Slikarje znan tako doma kot v tujini, veliko pa je razstavljal prav po slovenskih razstaviščih. Je tudi prejemnik številnih nagrad za svoje umetniško delo. Marko Košan, ki je s spremno besedo opremil katalog, ki spremlja razstavo na Premogovniku, je o njegovem delu zapisal: » Slikarska praksa, prekrita s patino preteklih obdobij in obrasla z bršljanom nekakšne klasične duhovitosti, je zlasti v pogojih postmodernega stanja družbe postala vzvod ponovnega (in bržkone večnega) samoizpraševanja o umetnikovem poslanstvu, statusu umetnine in moči izpovedanega konteksta umetniškega izdelka. Historicistično spogledovanje z likovnimi deli iz velikih obdobij zgodovine umetnosti je način prodiranja v ta skrivnostni svet s pomočjo identifikacije. Škuša se prepoznati logika nepretrganega toka umetnosti in njene zgodovinske legitimiranosti ter postati del neprekinjene tradicije... ■ bi Festival neodvisnega filma in videa Najlepša oda Družmirju Od 23. do 25. oktobra je v Ljubljani potekal Festival neodvisnega filma in videa, kjer je v konkurenci dokumentarnih filmov zasedel prvo mesto film Basist in njegova zgodba, avtorjev Damjana Kljajiča in Toma Conkaša. Govori o potopljeni vasi Družmirje. Film je, kot je zapisano v obrazložitvi strokovne žirije, v njej pa so bili med drugim Marko Sajko, Toni Tršar in Naško Križnar, najlepša oda Družmirju in film, ki bi mirno lahko tekmoval v vseh profesionalnih natečajih. Predpremierno je bil film predstavljen ob letošnjem prazniku občine Šoštanj in že takrat ogrel dlani in srca vseh, ki so ga videli, predvsem pa razseljenih ljudi, nekdanjih prebivalcev Družmirja. ■ mkp Andrej Jemec v Velenju V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju razstavlja svoja najnovejša likovna dela priznan slovenski slikar in grafik Andrej Jemec. Andrej Jemec je v poznih petdesetih letih študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Mariju Preglju, Gabrijelu Stupici, Božidarju Jakcu in Riku Debenjaku, ki so mu dali čvrsto osnovo tako v risbi kot kompoziciji ter v bogatem barvnem koloritu. Svoje znanje, ki si ga je po končanem študiju leta 1958 nenehno izpopolnjeval tudi v tujini (Pariz, London), že dolga leta podaja kot profesor slikarstva na ALU v Ljubljani vedoželjnim študentom. Vso svojo energijo in raziskovanje je slikar posvetil osnovnim izraznim sredstvom - kot so svetloba, barva, linija in pika - s katerimi na vedno zanimiv in svež način oblikuje ploskev, pa naj si je ta majhna ali velika, iz platna, papirja ali kartona. Slikarja odlikujeta premišljena barvna in linearna kompozicija. Med razstavljenimi deli glavno mesto zavzema t. i. Dunajski ciklus, ki je nastal pred mesecem dni na Dunaju in se tematsko veže na njegovo ustvarjanje v zadnjem letu v Sloveniji. Slikar niha med nefiguralnim in figuralnim slikarstvom. Figuralika, ki je v njegovih zadnjih delih Dunajskega ciklusa vse bolj aktualna, je izredno abstraktna, a kljub temu izjemno ekspresivna. Posebno zanimiva so dela Jutro, Dan in Večer, ki vsa skupaj (trilogija) predstavljajo in razvijajo občutke človeka skozi ves dan, od svežega jutra preko z energijo nabitega dneva do noči, ko se vse umiri, ko se dan prevesi v noč. Razstava, ki jo je izjemno uspešno postavila in predstavila kustosinja Milena Koren Božiček, je nedvomno vredna ogleda. Dela akademskega slikarja Andreja Jemca bodo na ogled v prostorih Galerije do 13. novembra. Vljudno vabljeni. ■ Darja Povše Winkler KUD Ravne in Vandrovčki vabijo Prijeten večer v kulturnem domu Kulturno umetniško društvo in Folklorna skupina Vandrovčki iz Raven pripravljajo v soboto, 8. novembra, v šoštanjskem kulturnem domu prijeten večer, poln glasbe in plesa. Prireditev se bo pričela ob 18. uri, na njej pa se bodo predstavili: Moški pevski zbor, dramska skupina, harmonikaši, ljudski godci, učenci podružnične osnovne šole in folklorna skupina s slovenskimi ljudskimi plesi. Vstop bo prost, zato vas še posebej vabijo, da se jim pridružite in tako motivirate delo ljubiteljskih kulturnikov. ■ bi Sr^H g Utrinek s seminarja Zgodilo se je... 30. vinotoka Leta 1962 V teh dneh bo v vseh slovenskih časopisih veliko novic s podobno vsebino, kot je tudi vsebina novice, ki je bila leta 1962 objavljena v mariborskem Večeru. Novica ima naslov "Za dan mrtvih": "Otroci obeh osnovnih šol v Velenju te dni čistijo in urejujejo grobove padlih borcev. Hkrati se pripravljajo na svečano komemoracijo, ki bo na dan mrtvih pred spomenikom padlih borcev v starem in novem delu Velenja. Mladina se bo tako najlepše oddolžila vsem tistim, ki so prelivali kri za svobodo." Želim si, da se nam letošnje urejenosti teh grobov in spominskih obeležij ne bo treba sramovati! 30. oktobra leta 1962 so v Večeru zapisali novico z naslovom "Tudi ob nedeljah bodo kopali premog": "Na množičnih sestankih je kolektiv rudnika lignita v Velenju sklenil, da bo do konca leta uvedel tudi nedeljsko delo v treh izmenah. S tem bi radi rudarji povečali proizvodnjo lignita, ki ga zadnje čase tržišče vse več potrebuje. Zanimanje za lignit se je povečalo tudi zaradi suše, ki je pognala v pogon termoelektrarni v Velenju in Šoštanju, največja potrošnika velenjskega premoga." Zopet se približuje čas, ko bodo oči slovenske javnosti uprte v šoštanjsko termoelektrarno in velenjski premogovnik, saj bo od njunega uspešnega delovanja odvisno veliko porabnikov električne energije. Velik del Slovenije se šele takrat zave, da je na zemljevidu Slovenije tudi Šaleška dolina, ki je sicer velikokrat popolnoma prezrta in pozabljena. Tudi naša zadnja novica z naslovom "Poučni izlet večerne ekonomske šole v Velenju" je bila objavljena v Večeru, kije izšel na današnji dan pred petintridesetimi leti: "Večerna ekonomska šola v Velenju pripravlja poučni izlet v železarno Štore in steklarno v Rogaško Slatino. Te dni pa so si ogledali zbirko rudnin v ekonomski šoli v Celju." Prav zanimivo bi bilo od udeležencev tega izleta izvedeti, ali je izlet zares bil poučen in zanimiv, kot so to napovedovali v časopisnem poročilu. ■ Damijan Kljajič RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... Festival - PRVI pri poročilih, TRETJI pri reportažah! V deželi ob Muri, v Radencih, je v dneh od 22. do 24. oktobra potekal 8. festival nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, kjer smo na tridnevnem srečanju radijci primerjali plodove svojega celoletnega dela. To je vsakoletna priložnost za srečanje radijcev, spoznavanje, izmenjavo izkušenj. Festival ima tekmovalni značaj, ali drugače: letos smo radijci v Radencih iskali zlato koruzno zrno. Koruzna letina je bila namreč v Pomurju izjemno bogata in v tem je bila simbolika nagrade, ki jo je podelil organizator, radio Murski val. Tokrat se je petnajst nekomercialnih radijskih postaj pomerilo v devetih tekmovalnih kategorijah, ki so budnim ušesom treh strokovnih žirij dale v poslušanje in presojo kar 112 posnetkov! Velenjski radijci smo se s festivala vrnili več kot zadovoljni: 1. mesto v kategoriji dnevno-intormativna oddaja in 3. mesto v kategoriji reportaža! Nagrajena poročila je uredila Mira Zakošek, brala Irena Berzelak (bila je posebej pohvaljena), pripravili pa novinarji Radia Velenje: Bojana Špegel, Tatjana Podgoršek, Milena Krstič - Planine, Stane Vovk in Janez Plesnik, tonsko jih je realiziral Marjan Slapnik. Nagrajeno reportažo je pripravila Bojana Špegel in v njej prikazala vso pestrost dogajanja na letošnjem Pikinem festivalu. Prav nič ni manjkalo v njej! Letos so bili prispevki radijcev vsi po vrsti izjemni, komisije so imele resnično težko delo. Morda bo zvenelo kot obrabljena fraza, ampak nas ti dve lepi priznanji, ki smo jih dobili, utrjujeta v prepričanje, da smo na pravi poti. Čeprav ne delamo prispevkov za žirije, ampak za poslušalce, smo bili teh priznanj izredno veseli. Dnevno-informativne oddaje, komentarje in intervjuje so ocenjevali Boris Dolničar, direktor ČZD Kmečki glas, Lenart Šetinc, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, in Branko Kastelic, novinar Slovenskega radia BBC London; reportaže in kontaktne oddaje novinar in fotograf Jurij Popov, novinar Jože Jerman in svobodni novinar Aleksander Lucu; samoreklamne spote, oglase, glasbene in humoristič- Rekli so: Mira Zakošek, odgovorna urednica Radia Velenje: »Vesela sem in ponosna, še posebej, ker predstavlja dnevno-informativna oddaja timsko delo celotnega uredništva in je torej rezultat vseh, ki ustvarjamo informativni program na Radiu Velenje. Zelo vesela sem tudi 3. mesta za reportažo, ki je ena najzahtevnejših novinarskih zvrsti.« Irma Benko, predsednica GIZ nekomercialnih radijskih postaj Slovenije in direktorica radia Murski val, ki je bil tudi letos v skupni razvrstitvi proglašen za naj radio: »Festival ponazarja bogastvo slovenske radijske produkcije, ki se še zdaleč ne dogaja le v dveh ali treh slovenskih mestih, in je dokaz, da se na mnogih slovenskih radijskih postajah, navkljub komercializaciji, ki je na pohodu, še ukvarjajo s programom, še negujejo najžlahtnejše novinarske zvrsti in še verjamejo, da je radio lahko še vedno najaktualnejši informator.« ne oddaje pa Ivanka Mulec -Ploj, vodja glasbene produkcije RTVS, Mojca Randl, direktorica agencije Formitas, in Evgen Jurič, novinar, pisatelj, satirik in humorist. ■ Milena Krstič - Planine SOUL FINGERS Max club, 25. 10. '97 Že videno, bi lahko rekli za petkov nastop zagrebške skupine Soulfingers v velenjskem klubu Max. Soulfingersi so v organizaciji ekipe iz omenjenega kluba nastopili že petič, tretjič pa je bil prizorišče njihovega nastopa oder kluba Max (enkrat so nastopili na terasi velenjskega bazena, enkrat pa v Rdeči dvorani). V skladu s pričakovanji so se tudi Soul fingersi po nekajletnem, bolj ali manj enakem, preigravanju istega repertarja nekoliko izpeli. To je bilo čutiti že na nekaterih njihovih zadnjih nastopih, še posebej na zadnjem nastopu v Velenju v začetku poletja v Beli dvorani. Naveličalo se jih je tudi občinstvo, ki jih za razliko od prvih nastopov, ni prišlo poslušat v ravno velikem številu. Poleg tega občinstva tudi ni bilo več mogoče presenetiti s čim novim, tako da so Soulfingersi potrebovali kar nekaj časa, da so publiko spravili v gibanje in jo pripravili do sodelovanja. To pa še zdaleč ni bilo tako kot nekoč. Aplavzi so bili sprva medli in šele proti koncu nastopa so nekoliko oživeli, tako da si je publika kljub vsemu prislužila (in tudi dobila) dva dodatka. Soulfingersi so nastop odigrali tako kot vedno. Profesionalno, morda celo še z več energije kot sicer, so se trudili in kljub začetnemu medlemu odzivu vztrajali do konca v ostrem tempu. Menjave v njihovi zasedbi in različne dejavnosti izven benda ter sodelovanja z drugimi skupinami, počasi dajejo slutiti, da se Soul fingers bližajo bodisi velikim spremembam, ali pa celo svojemu koncu. Nekaj sprememb bi bilo morda dobrodošlih, kajti šablonski obrazec njihovih, sicer perfektno pripravljenih in izpiljenih nastopov, je postal dolgočasen. Kljub temu, da jih je od časa do časa še vedno lepo slišati. ■ M/Č dogajanja v naši državi. Slovenskemu občinstvu se bo namreč predstavila trenutno najbolj trendovska skupina na svetu - Prodigy. Britanci bodo k nam prišli iz Budimpešte, kjer se bodo danes predstavili madžarski publiki. Organizator njihovega nastopa v Ljubljani je kdo drug kot ŠKUC ROPOT, ki bo skupino k nam pripeljal ob pomoči Ballantine-sa in Ljubljanske banke. Zanimanje za nastop te skupine je zelo veliko, tako da vstopnic zanj menda že nekaj časa ni mogoče več dobiti. Pred časom so se pojavile celo govorice o odpovedi koncerta, ki pa so jih pred dnevi iz štaba skupine tudi uradno zanikali. DOMINIK KOZARIČ Dominik Kozarič alias Dominic De-vero, pod katerim imenom ga je v zadnjem času tudi mogoče srečati, v studiu Metro končuje snemanje svojega novega albuma. Na njem bo izšlo deset skladb, ki so vse njegovo avtorsko delo, pri aranžmajih in studijskemu delu pa mu je pomagal nepogrešljivi Sašo Fajon. Eno od Država v malem LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 26. oktobra: 1. FRAJ KINCLARI: Kaj mi nuca planinca 10 glasov 2. VESNA: Florjanska polka 7 glasov 3. MODRI VAL: 4. SLOVENIJA: 5. ŠTAJERSKIH 7: Predlogi za nedeljo, 1. BARDORFER: 2. ČRNA MAČKA: 3. HENČEK: 4. LIPOVŠEK: 5. STANKA: Na šagri 6 glasov Moj fant je muzikant 4 glasovi Naša glasba je iz srca 2. novembra: Jesenska Rododendron Henčkov Abraham Kmečki rocker Na mojo pot... 3 glasovi ■ Vili Grabner ALENKA GODEC Pri založbi Corona je izšla nova plošča slovenske pevke Alenke Godec z naslovom "Čas zaceli rane". To je prva plošča te odlične pevke, ki je izšla pri založbi Corona. Na njej najdemo deset skladb, ki so plod ustvarjalnosti različnih avtorjev, zato je tudi slogovno plošča precej različna in sega vse od jazzovskih balad, do nekoliko hitrejših plesnih skladb. Največ skladb (3) je prispeval znani kitarist Primož Grašič, poleg njega pa na plošči sodelujejo še Janez Bon- čina Benč, Jani Hace, Blaž Jurjevčič, Matjaž Zupan, Igor Potočnik in drugi. Večino besedil je napisala pevka sama, ki se je kot avtorica tekstov tokrat preizkusila prvič. PRODIGY Jutri, 31. oktobra, bomo v ljubljanski dvorani Tivoli priča verjetno najbolj aktualnemu dogodku letošnjega leta na področju koncertnega skladb ("Sanjaj lepe sanje") je Dominiku pomagala zapeti celo njegova stalna spremljevalka Petra Kramer. Naslov albuma za zdaj ostaja še skrivnost, znano je le to, da bo izšel v začetku prihodnjega meseca pri založbi Corona. FAITH NO MORE Sredi novembra, točneje 19. (sreda) bomo spet lahko priča nastopu odlične ameriške ročk skupina Faith No More pri nas. Po slabih petih letih, ko so se FNM prvič predstavili slovenski publiki, tokrat ponovno prihajajo v dvorano Tivoli. Na svojem prvem koncertu se je skupina predstavila občinstvu ravno v času največjega vzpona njihove glasbene kariere, ko je izšel za mnoge najboljši izdelek skupine, album "Angel Dust". Tokrat prihajajo Američani v Ljubljano predstavljat svoj nov izdelek, album z naslovom "Album Of The Year", ki je izšel letos poleti. Z njega je evropski publiki znan predvsem komad "Ashes To Ashes", ki se je v Evropi pojavil kot prvi single in video s plošče. Kot predskupini pred nastopom Faith No More bosta v Ljubljani nastopili domači skupini Psycho-path in Odpisani. Mladinski center, 25. 10. 1997 V sobotnem večeru so v Mladinskem centru najprej otvorili novo razstavo fotografij, v nadaljevanju pa smo bili priča še hardeore punk "veselici". V Galeriji KJB v Mladinskem centru je do 8. novembra odprta razstava Država v malem, dveh avtorjev, Sandija Zakoška in Armina Korena. Organizator je najprej predvidel dela enega avtorja, takšno je bilo tudi vabilo, očitno pa je pri postavljanju eksponatov bila odkrita nova možna pot, nova Država v malem. Armin Koren je pri postavljanju razstave fotografij Sandija Zakoška s pristopom tako močno posegel ne le v prostor, temveč v dopolnitev samih del, da je bilo razstavo možno opazovati resnično le še kot delo dveh avtorjev. Dinamičnost izbranih motivov, velenjska glasbena skupina Država v malem in velenjski deskarji, nudi obema dovolj prostora. Zakošek ga izkorišča s podaljšanim časom osvetlitve in so akterji zabrisani, s sledjo, nikoli na mestu ali pa jih na pol izpusti iz kadra, jim dovoli pobegniti, ker je to "njihovo naravno stanje". Koren takšnemu "naravnemu stanju" sledi s postavljanjem fotografij bodisi izven okvirja, ali pa izven meje, ki jo določa okvir, vleče črte, vrv, film ali pa kar fotoaparat sam. Ocena: Mladostno sveže Koncert v nadaljevanju večera (mlajša generacija se drži napovedi organizatorja glede začetka, 21.00, in je bila dvorana polna že pri prvi skupi- ni - vsekakor pohvalno) kjer so se predstavile štiri skupine, Riot - Celje, Država v malem - Velenje, Sulo - Ljubljana in Scum Element - Vancouver (Kanada), je bil res veselica v malem. Izpostavimo domačine Državo v malem, ki ne samo, da znajo "udariti", s ska vložki, potegnjenimi iz naftalina, zazibajo dvorano, s simpatičnimi priredbami (denimo Danielove Ouli) pa privabijo smeh in naklonjene komentarje tudi starejših obiskovalcev. Ustvarjalno, hitro in simpatično. Kanadčani Scum Element so na koncu sobot dodali I in piko nanj. Več o Scum Element vsekakor v enem od prvih izdaj "funzinov" Mladinskega centra Velenje. ■ ao ŠPRIH Redko se zgodi, da na Hrvaškem kateri od izvajalcev posname album s skladbami izključno slovenskih avtorjev. No, to se je pred kratkim zgodilo. V sosednji državi je namreč izšla plošča z naslovom "Kuča prema suncu" hrvaškega izvajalca Špriha. Gre za album s skladbami slovenskega avtorja Petra Lovšina, ki jih je v najboljši tradiciji hrvaške pop glasbe, v hrvaški jezik prepesnil omenjeni izvajalec ob pomoči znanih hr- vaških glasbenikov (producent in aranžer vseh skladb je bil znani Nik-ša Bratož). Nam znane Perotove uspešnice "Julita", "Greva punca v južne kraje", "Čist nor" in še nekatere druge (skupaj 9), zvenijo v novi preobleki popolnoma drugače, bolj šlagersko, pač v maniri hrvaške popevke, kar je po besedah Pera Lovšina, izrečenih na promociji te plošče, tudi čar priredb. Plošča je izšla pri slovenski založbi Nika, na Hrvaškem pa je distribucijo prevzela Croa-tia Records. M MiČ 30. oktobra 1997 VI PIŠETE NAŠ i AS 9 Helena Urlep Letni časi, ugodne prilike lahko pridejo in gredo, upanje lahko odleti kot ptica, strast si lahko polomi svoje peruti na železnih drogovih usode, samotnost nas lahko obda kot neizmerni pesek puščave, lahko se menjajo solze in smeh na naših obrazih; življenje pa teče dalje. Toda sleherno življenje se prej ali slej dovrši. Zal se je iztekla pot življenja tudi naši sošolki Heleni Urleb, ki je to poletje tako tragično preminula, še preden se je lahko veselila svojega 17. leta in še preden je postala dijakinja 3.A Gimnazije Velenje. Nevidna sila jo je vzela iz naše sredine, a s tem smo se samo še bolj zavedli, kako dobra prijetcljica je bila in kako velika je z njeno smrtjo naša izguba. Zato se dijaki 3.A čutimo dolžne, da Heleni namenimo par besed v slovo, ki naj povedo, kakšna Helena osta ja v očeh s\>ojih sošolcev. "Smrt raje pije svežo medico kot staro vino." Zakaj je bila izbrana tvoja čaša, ne ve nihče. Bila si polna optimizma, energije in mladosti - ni prav. Ni prav, da je ostala samo ta strašna, boleča praznina. Toda za vselej bo v srcih tistih, ki smo te imeli radi, živela podoba tvojega obraza z nasmehom na ustnicah in tvoje iskrive oči, ki so stremele v bodočnost, katero si si predstavljala kot nekaj, kar ti je zagotovljeno in za katero si bila prepričana, da ti je nihče ne more vzeti. Vselej si vedela, kaj hočeš in imela si toliko načrtov za prihodnost. Težko je verjeti, da vsi cilji in načrti niso dovolj.... Helena, pogrešamo tvojo živahnost duha, tvoj čut za organizacijo, vse tvoje drobne "muhe"; pogrešamo te. A zavedamo se, da četudi je bilo tvoje življenje mnogo prekratko, bilo je srečno, saj si sleherni dan znala sama ustvariti in si vselej želela odkrivati kaj novega. Šport ti je veliko pomenil in svoj prosti čas si vedno do popolnosti izkoristila. Oba z Rokom sta ljubila sonce in morje. Toda ko sta zadnjič stopila v objem morja, nista slutila, da bosta v njem našla prerano smrt. In zdaj je morje tudi vajin grob, ki ga bodo sleherno jutro znova obsijali žarki vzhajajočega sonca. Težko je izraziti občutke v trenutku, ko bi bilo treba povedati, kakšna si bila, saj se tvojega srca ne da odtisniti na kos papirja. Zato lahko rečemo le še to - še zmeraj si in boš naša Helena, še zmeraj te imamo radi takšno kot si bila, čeprav ne sediš več z nami v šolski klopi in čeprav si tako daleč, daleč proč od nas. Ne bomo mogli vsakič, ko se bomo spomnili nate, položiti bele vrtnice na tvoj grob. Toda vedi, draga prijateljica, da je spomin nate neumrljiv in četudi te je smrt lahko iztrgala iz naše sredine, nihče nam ne more vzeti tistega, kar si pustila med nami. m 3.a Dobitki za humanitarne namene Društvo invalidov in revmatikov celjske regije pripravlja vsako leto prireditve, na katerih se združuje več sto članov tega društva. Letos je bilo to v Lokrovcu pri Celju. Razgovor in kulturni program sta povezana s srečelovom. Zanje zbirajo člani dobitke po vsem celjskem področju. Mnogi so se odzvali tudi v Velenju, saj vedo, da z izkupičkom srečelova pomagajo bolnikom v zdravljenju bolezni, ker jim omogočijo obisk zdravilišč. Mnogi Velenjčani so tudi tokrat namenili svoj prispevek. Med njimi naj se društvo posebej zahvali gospodu Francu Skazu in Karlu Speglu iz Velenja ter gospodu Janku Povšetu iz Smartnega ob Paki. Društvo na celjskem področju vodi dr. Radoslav Komadina. V imenu celotnega odbora društva se posebno trem omenjenim in vsem ostalim iskreno zahvaljujem. Tudi ta akcija je izrazito humanitarna in gotovo je največja sreča pomagati v življenju bolnim, ki to pomoč najbolj potrebujejo. Hvala! ■ Viš Za dan spominov Po cesti proti zadnjemu domu se vije procesija starih in mladih. Vsakdo z mislijo na trenutke, ko so prijatelji še uživali slasti tega norega sveta. Ne smejo jih pozabiti. Otroci se na grobovih zresnijo ob žalostnih in tudi objokanih obrazih svojih staršev. Za nekaj trenutkov se zresnijo, ker se je v njih vžgala iskra usmiljenja. Starše bi vedno radi gledali le vesele ... Koliko dnevov mrtvih je že poteklo! Toda življenje teče z vso neizprosnostjo dalje. Gladko in uspešno, pa tudi neusmiljeno in surovo. Vsemu navkljub prehitro mine za vsakogar od nas. Pred nedavnim sem prebiral misli velikih umetnikov in znanstvenikov. Vsi so se smrti bali... Lahko ti še toliko "zabijajo" v glavo, da je smrt zakonitost življenja, pa vendar stopaš vsak dan hitreje tja, kjer se končajo vsi upi. Ni potem ob vsem zlaten-ju dneva in vseh besedah človeka edina tolažilna misel, da je večnost treba najti, odkriti. Da, gotovo, večnost obstaja in človek se spremeni. In Absolutum ga bo sprejel vase. Absolutum - Bog?! Hitro sem se poslovil od dragih in še hitreje odšel med svoje v zemeljsko bivališče. Toda - nikoli ne bom pozabil nanje! In misel bo vedno gorela in želela, da so tam, onstran, tudi srečni in mimi, saj so si zaslužili blaženstvo! m viš Slap pod Menino planino Sonce je še bliskalo z vročimi strelicami, ko sem sredi popoldneva prispel v prijazno Bočno, tja, kjer je vsak košček zemlje lepota zase. Naivno sem razmišlja! in predvideval, da bo v taki vročini omizje kulturnega hrama prazno. Kako sem se zmotil! Zveza kulturnih organizacij za Zgornjo Savinjsko dolino je sklicala srečanje vseh pišočih. Dvanajst starejših in mladih ustvarjalcev seje zbralo. Sicer jih pa to področje zmore več kot 16. Sklenili so, ustanovili društvo ustvarjalcev in takoj začeli. Mape popisanih listov so dokazovale, koliko pesmi in proze je že zajete v njih. Društvo so poimenovali SLAP (Društvo savinjskih ljudskih amaterskih piscev). Posrečeno, kaj? Vsak pisec je prebral svoje eno ali dve deli. Med temi je bila tudi Štefka Petek, ki je že izdala tri knjige. V takem zavzetem vzdušju je moški ustvarjalec celo zapel svojo pesem. Vse te drobne pesmi opevajo ljubezen in predvsem ljubezen do pokrajine pod tamkajšnjo Menino planino. Gospa srednjih let že zbira ljudsko blago, predvsem tisto verzifi-cirano. Nedvomno bo njihovo delo rodilo uspeh! Ljubiteljev za tako žlahtno pesem ne bo težko najti. Knjiga pesmi in proze bo po lektorskem čiščenju zagledala beli dan pod Menino planino, ki je ne moreš zlahka pozabiti. ■ Viš Proslavili 80-letnico KRS v Mislinji - Že v tem letu Že kar nekaj časa, te dni pa še posebej, pospešeno potekajo v mislinjski občini zaključna dela kabelsko-razdelilnega sistema. V tej prvi fazi se dela predvsem v osrednjem delu Mislinje in delu Šentilja. Osnovo za izgradnjo tega sistema, ki je hkrati tudi koncesijska pogodba s firmo Turnšek Celje, je namreč že 1994. leta sklenila bivša občina Slovenj Gradec, mislinjska pa se sedaj z izvajalcem dogovarja še o sklenitvi aneksa k sami pogodbi. Tako bodo, trenutno je to 401 naročnik, lahko gledali prve programe, teh bo v začetku kar trideset, že konec letošnjega leta. V občini Mislinja deluje tudi posebni odbor, ki spremlja samo delo, hkrati pa načrtuje tudi razširitev sistema. V začetku prihodnjega leta bodo na primer z deli nadaljevali še na širšem območju Doliča, Vovkarij in Dovž, tako da bo postopoma pokrita s kabelskim sistemom celotna občina, razen dela Završ. » ■ Silvo Jaš Se bliža selitev Obiskovalke in obiskovalce velenjske knjižnice so zadnje čase gotovo zbodli v oči kupi knjig, ki so se s polic preselili na delovne mize ali celo na tla. Kljub prislovični prostorski stiski naj bralke in bralce pomirimo: ne gre za množično izločanje, ampak za dopolnjevanje in popravljanje evidenc, za neke vrste inventuro. Ob prehodu na novi program računalniško podprte izposoje se je namreč izkazalo, da so zlasti starejši kataložni zapisi o knjigah pogosto potrebni obnovitve ali popravkov. Razlogov za to je več: v zadnjih desetletjih je prišlo do nekaterih sprememb v klasifikaciji oz. katalogizaciji, knjižnica seje od leta 1952 dvakrat selila (leta 1962 v današnjo Ljudsko univerzo, leta 1971 pa v sedanjo zgradbo), pa še prvi prehod na računalniško podporo ob prelomu zadnjega desetletja je bil izveden na vrat na nos, kar se da razbrati iz netočnih in pomanjkljivih zapisov tistega časa. Pravzaprav si je težko predstavljati, kolikšno delo terja takšno prečiščevanje pri 90.000 knjigah, ki jih je treba posamično vsej pnJUftUpji poprpvljajijy pisov pa večkrat vzeti v roke ter preveriti ustreznost podatkov in jih po potrebi dopolniti ali spremeniti. Bralke in bralce zato prosimo za razumevanje, če katere od knjig, ki so sicer na policah, trenutno tam ni, pa tudi za to, da knjižničarke zaradi obilice drugega dela včasih nimajo potrebnega časa za temeljitejši pogovor o tem, kaj bi bralec ali bralka želela. To obsežno in neprijetno delo je namreč pogoj za nemoteno vključitev knjižnice v slovensko knjižnično omrežje COBISS/OPAC, kar bi se naj zgodilo predvidoma z novim letom. Takrat bodo tudi bralci dobili možnost neposrednega dostopa do terminalov, se pravi možnost, da bodo preko računalniškega omrežja lahko sami iskali literaturo bodisi v velenjski bodisi v drugih slovenskih ali tujih knjižnicah. Kljub občasni dodatni pomoči ostaja največji del teh opravil na že tako ne ravno razvajenih knjižničarkah. Velenjska knjižnica namreč po obsegu izposoje sodi med večje slovenske knjižnice in je po tem - zelo stvarnem - merilu že dosegla in ,cqlo pce^egjajit^tefepc} ofrcjd- knjižnice? njih (bivših študijskih) knjižnic, kot sta knjižnici v Kopru ali Ravnah na Koroškem. Slednja je s 16 zaposlenimi v letu 1995 izposodila 123.000 knjig, v koprski knjižnici pa so za izposojo enakega števila knjig kot v Velenju, namreč 180.000, potrebovali natančno dvakrat toliko zaposlenih (28) kot v Velenju (14). Po domače rečeno: Velenjčani so - sodeč po iz leta v leto večjem obisku - knjižnico že temeljito vzeli za svojo, manj pa to velja za spoznanje o pre-potrebnih vlaganjih v prostore in zaposlene. Pri takšnem obsegu dejavnosti je namreč za normalno delovanje knjižnice potrebna še vrsta opravil, za katera pri tako skromnem številu zaposlenih preprosto zmanjkuje časa. Da bo slika popolnejša, dodajmo k temu še znane težave s prostori (za primerjavo: velenjska knjižnica razpolaga s slabimi 700 kvadratnimi metri, koprska s 1.400 kvadratnimi metri, ravenska z več kot 1.700 kvadratnimi metri površine), ki ne samo onemogočajo povečevanje ponudbe, ampak povzročajo tudi docJat,nq cjelp jn .cc.lo, škodo na knjigah. Občasna nezadovoljnost bralcev je tako sicer upravičena in razumljiva, vendar leti na napačni naslov, če je naslovljena na zaposlene v knjižnici. Spoznanje, da je skrajni čas za nove ali pa vsaj za dodatne knjižnične prostore, je v zadnjih mesecih povzročilo intenzivno iskanje novih možnosti. Mestni svet je konec septembra podprl na ministrstvo za kulturo naslovljeno vlogo za sofinanciranje adaptacije, s katero bi pridobili nove knjižnične prostore, in zadolžil župana za sprotno poročanje o zadevi. V igri je trenutno več variant, od začasne dodatne lokacije do ve-likopoteznejših adaptacij, tako da nihče več ne razmišlja o gradnji novega objekta. V samem centru mesta se v tem trenutku namreč pojavlja višek poslovnih prostorov, v perspektivi treh ali štirih let pa še dodatni, čeprav še ne čisto jasni višek prostorov na osnovnih šolah. Odločitev bo seveda povezana s financami in glede na odprte možnosti ne bo prav lahka; želimo si lahko le, da bo do nje prišlo čimprej. UL.P Gasilci Tovarne usnja Šoštanj jo. Tudi pri lastninjenju novi lastniki ne kažejo vedno posluha za gasilstvo, čeprav jim to nalaga zakon. Jubilante je nagovoril tudi predsednik Gasilske zveze Velenje Stane Tepej. Veliko lepih in vzpodbudnih besed pa jim je namenil še župan občine Šoštanj v svojem govoru. Na koncu so podelili priznanja vsem, ki so zaslužni za to, da je društvo še vedno živo, spomnili pa so se z enominutnim molkom tudi vseh tistih članov, ki so veliko doprinesli k delu društva, pa jih ni več med njimi. ■ L. M. Malo je industrijskih gasilskih društev, ki bi se lahko pohvalili z 80-letnico delovanja. Eno takih je Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo IUV PE Šoštanj, ki je bilo ustanovljeno leta 1917 v takratni Vošnjakovi Tovarni us- nja. Za počastitev tega jubileja so v društvu izbrali mesec oktober - mesec požarne varnosti. V torek so skupaj z gasilskih poveljstvom občine Šoštanj v tovarni izvedli veliko vajo. Na klic sirene so na pomoč prihiteli gasilci iz gasilskih društev Šoštanj - Lokovica, Topolšica in Gaberke. Iz 5-ih gasilskih društev je pri vaji, ki ni bila napovedana, sodelovalo preko 60 gasilcev. Po mnenju poveljnika Gasilske zveze Velenje Borisa Lambizerja je vaja povsem uspela. V petek, 24. oktobra, pa so imeli slavnostno sejo. Za popestritev jim je zapel Moški zbor gasilskega društva Lokovica. Predsednica društva Marija Lebar je pozdravila številne goste in v govoru preletela delovanje društva v 80-ih letih. Poudarila je, daje društvo živo, kot so živi ljudje, ki ga sestavljajo. Ima svoje vzpone pa tudi padce. Gostom je predstavila tudi prapor iz leta 1929, ki ga še vedno hranijo. Slavnostni govornik je bil predsednik Gasilske zveze Slovenije gospod Ernest Oery, ki je poudaril, v kakšnem težavnem položaju se je znašlo marsikatero industrijsko gasilsko društvo, ker gredo tovarne v stečaje in društva zato propada- NAŠI KRAJI IN LJUDJE 30- oktobra 1997 Veliki prometni zamaški burijo kri Mislinjski klanec bo še nekaj časa Urejenost naših cest je zagotovo ena od tem, o kateri se da vedno kaj povedati. Bolj malo od tega je pozitivnega, pa čeprav vsi trdijo, da se v državi trudijo, da stvari čim prej spravijo na boljše. Mnogi, ki se vsakodnevno vozijo na Koroško in skozi ozko grlo Mislinjske doline nazaj proti Velenju, izgubljajo živce in potrpljenje na Mislinjskem klancu. Tu se, še posebej ob prometnih konicah, nabere velika gneča, promet pa postane skoraj nepretočen. Izguba časa, če hitiš v službo ali domov, je velika. Zato mnoge zanima, kdaj se bo tam kaj spremenilo. Za odgovor smo prosili župana občine Mislinja Mirka Grešovnika, ki nam je povedal: »Magistralna cesta M 10-8 Dravograd-Arja vas je državna cesta, s katero upravlja Direkcija republike Slovenije za ceste. Vzdržuje jo Cestno podjetje Maribor. Občina ima na upravljanje državnih cest majhen in posreden vpliv, ker pa so uporabniki državnih cest tudi naši občani, se trudimo, da bi s predlogi in zahtevami pri državnih oblasteh in upravljal-cih ceste dosegli izboljšanje stanja tudi na sami magistralni cesti. Po uspešni rekonstrukciji ceste skozi Hudo luknjo je sedaj prav gotovo na vsej relaciji od Arje vasi do Dravograda Mislinjski klanec in odsek skozi naselje Mislinja najožje grlo. Dnevno pelje po tem odseku magistralne ceste preko 6 tisoč motornih vozil, od tega okrog 950 tovornjakov in 250 avtobusov. 8-odstotni klanec povzroča težjim vozilom precejšen padec hitrosti in zgoščevanje vozil v občasno kolono, v zimskih razmerah pa prihaja pogosto tudi do popolnega zastoja prometa. Mislinjčani si že več let prizadevamo za rešitev teh težav. Že leta 1993 sta bila izdelana dva idejna projekta, dve varianti rešitve prometa skozi naselje in po klancu. Zavzemamo se za varianto obvoznice, ki bi obšla naselje in vzpon na Mislinjskem klancu zmajšala na vsega 4 odstotke. Ker je zaradi visokih stroškov nerealno pričakovati, da bi obvoznico lahko v kratkem obdobju zgradili, je Direkcija za ceste RS že pridobila idejni projekt za rekonstrukcijo ceste skozi Mislinjo in idejni projekt rekonstrukcije Mislinjskega klanca. K idejnemu projektu za reševanje klanca smo dali negativno mnenje, ker ne predvideva pasu za počasna vozila in tudi ne prometne varnosti kolesarjev in pešcev. Klanec pa bi se celo povečal iz sedanjih osem na devet odstotkov. Po našem mnenju ne rešuje hitrejše in varnejše prevoznosti. Pričakujemo, da bodo načrtovalci pri pripravi projekta vendarle upoštevali naše želje in zahteve. Ker v letošnjem predlogu državnega proračuna ni predvidenih sredstev za rekon- strukcijo magistralke na tem odseku, je vložen amandma, da bi se vendarle vnesla manjša vsota denarja za reševanje tega problema. Upam, da bo amandma upoštevan. Letos naj bi uredili vsaj projektno dokumentacijo, spomladi pa začeli z deli.« Izločanje tovornjakov ne pride v poštev Mnogi razmišljajo o tem, da bi do takrat, da se klanec uredi, promet pomagali urejati policisti, vsaj ob prometnih konicah. O tem nam je župan povedal: »Izločanje tovornjakov iz prometa je lahko učinkovito, če se lahko umaknejo s ceste. Direkciji za ceste smo že predlagali, da uredi parkirišče za tovornjake na območju Gornjega Doliča, da bi jih lahko izločali, kadar je v klancu sneg oziroma so večji zastoji. Zaenkrat pa je izločanje nemogoče.« Iz občine Mislinja se dnevno vozi na delo ali v šolo v Velenje 600 ljudi v šolo in na delo. Tudi kar nekaj Velenjčanov se vozi na Koroško, tu pa je še ves tranzitni promet. In vsi ti bodo morali še nekaj časa imeti predvsem potrpljenje in dobre živce, kajti Mislinjski klanec prav kmalu še ne bo prometu prijazen. ■ Bojana Špegel Srečanje Ivan Koiar Ivana Kolarja iz Velikega Vrha v občini Šmartno ob Paki je že nekaj let soudeležen pri vseh dogajanjih v svojem kraju -sam pravi, da že vsaj 8 let. »Nisem se določil sam, ampak so me predlagali drugi,« je povedal. Najbrž ga niso predlagali zato, ker bi imel veliko prostega časa, ampak zato, ker so vedeli, da je mož dejanj. Cesar se loti, po najboljših močeh tudi izpelje. » Prevzel sem zato, da bi res kaj naredili. Ni mi vseeno, ali se vozim po makadamski ali asfaltni cesti, ali pijem zdravo ali oporečno pitno vodo. Ko si enkrat v tem »špilu«, pa ne moreš kar tako odnehati. Moram pohvaliti sokrajane, ki so pri naši zadnji pridobitvi pokazali izredno zanimanje in sodelovali pri posodobitvi ceste. Lani so bili pridni v vzhodnem delu Velikega Vrha, kjer so vse potrebno prevzeli kar Pa vedno ni tako. Niso vsi ljudje enakega mnenja o določeni stvari, težko je včasih kaj uskladiti, ker nekateri jemljejo zadeve preveč enostavno. Tovrsten napor Ivana stane kar precej »živčkov«. »Zabolijo me očitki, kot je, zakaj mora biti kmet predsednik vaške skupnosti, in ne- pa je najbrž bolj krivo delo na 22 hektarjev veliki kmetiji z gozdom vred. Sploh zelo zahtevna je proizvodnja mleka, ki je pri Kolarjevih prednostna panoga. V povprečju oddajo na dan več kot 300 litrov mleka. Pri delu Ivan ni sam, pomagajo mu žena, sin, hčerka in snaha. Tistega malo prostega časa, ki ga ima ali si ga utrga Ivan rad nameni lepi domači pesmi. Že dolgo prepeva v domačem moškem pevskem zboru. Po slovesnosti ob otvoritvi 2 kilometra posodobljene ceste v Velikem Vrhu je pozabil na napor in se veselil z drugimi krajani. Znebili so se enega bremena, ostaja pa jim še nekaj neuresničenih potreb. »Nimajo še vsi med drugim boljših cest.« Prihodnje leto se mu Ivan Kolar:» Lepo je delati, če so izteče mandat predsednika krajani za predvideno akcijo in so vaške skupnosti Veliki Vrh. pripravljeni tudi sofinancirati.« Zaradi bolezni v družini jo bo rade volje prepusti komu drugemu. »Naj še mlajši upravičena kritika. Jezo ob poskusijo in tudi mi bomo takih trenutkih največkrat radi prihajali na njihove de-potlačim v sebi in si rečem: lovne zmage, »je povedal ob Le kaj bi bilo, če bi bili vsi koncu klepeta Ivan Kolar. taki.« ■ tp Da je možak suh in klen, Mislinja Cerkvena umetnost v Šaleški dolini Nikoli "bogu za hrbtom" V četrtek, 23. oktobra, smo redki poslušalci v Vili Široko doživeli bogato popotovanje skozi čas in umetnostne zaklade cerkva v šaleški dolini. Na pot nas je popeljal Rok Poles, absolvent Fakultete za arhitekturo, njegovo predavanje pa je organiziral Odbor za kulturo Premogovnika Velenje. Simboli slovenske pokrajine - bele cerkvice na hribčkih - so gosto posejani tudi po šaleški dolini. V tem se naša dolina ne razlikuje od drugih delov dežele, v umetnostno-zgodovinskem pogledu pa se lahko enakovredno kosa ne le s slovensko, ampak tudi z evropsko cerkveno umetnostjo. V dolinskih cerkvah najdemo vsa evropska stilna obdobja, ki so si ponekod sledila le z malenkostnimi časovnimi zamiki. O prvotnih podobah naših cerkvah je malo zapisane literature - še največ podatkov dajejo zapisniki cerkvenih dostojanstvenikov in upodobitve cerkva na risbah - zato se do podatkov morajo dokopati strokovnjaki na terenu. Ti podatki kažejo, da so cerkve v šaleški dolini gradili izvežbani mojstri, jih z okrasno umetnostjo opremljali mojstri evropske slave, pa tudi, da v tem pogledu šaleška dolina nikoli ni bila "bogu za hrbtom", žal je mnoge slike, oltarje in kipe močno načel zob časa, mnoge so poškodovale ali celo uničile prezidave cerkva. Rok Poles je svoje raziskovalno delo o razvoju cerkvene umetnosti v šaleški dolini začel pred petimi leti. Gradiva ima zbranega za zajetno knjigo, katere natisa pa se rie upa lotiti nobena založba, saj naj bi bila tematika premalo komercialna. Res je, zgodovinskega spomina naroda se ne da prodajati na trgu. ■ Diana Janežič G D Luče Dom pod streho do božiča V središču Luč so staro, neugledno in nekoristni poslopje gasilskega doma izvajalci že podrli in opravili zahtevna zemeljska dela s temelji vred. V minulih dneh so že pričeli gradnjo, saj morajo dom spraviti pod streho do letošnjega božiča. Stavbo bodo dogradili pomladi, v njej pa bodo seveda prostori za gasilce, zraven pa še pošta, večnamenska dvorana in stanovanja. ■ (foto.jp) Šmartno ob Paki Cesta Lukner -Fajdiga v vaški skupnosti Podgora je po nekaj burnih razpravah dočakala asfaltno preobleko. Najbrž ne le v zadovoljstvo vodstva občine, ampak še bolj njenih koristnikov. Po predračunu je naložba veljala približno 12 milijonov tolarjev, od tega bo zanjo ^Bfjl^HHHH^^H gradbeno podjetje Gradiš prispevalo 5 milijonov, ostalo občina Šmartno ob Paki in glede na razpravo na šmarškem občinskem svetu tudi koristniki. Naložbo naj bi v celoti pokrili prihodnje leto. Minulo soboto dopoldan so se nekateri krajani takole trudili pri urejanju bankin. mtp Studenec spet dobil nekdanjo podobo Ludvik Krebl zna biti včasih posebnež svoje vrste. Dolga leta je delal na mislinjski žagi. Sedaj pa navkljub letom, 71 jih že šteje, počenja še marsikaj. Bodisi da plete koše ali pa izdeluje metle, pa pozimi keglja na ledu in še bi lahko naštevali. Pred kratkim se je v neposredni bližini svojega doma izredno vneto in domiselno lotil še obnove značilnega Blaževega studenca. Ta studenec je stal kar nekaj stoletij in je hkrati tudi ena od značilnosti Mislinje ter njenih ljudi. Njegova voda je izredno bistra in čista. V poletnih mesecih zna biti neverjetno hladna, naravnost ledena, pozimi pa je presenetljivo topla. Ludviku je pri obnovi, še zlasti žleba, ki je kombinacija kamna in kovine, pomagal njegovi sin Rudi. Tako ima sedaj ta studenec, h kateremu hodi veliko ljudi, povsem novo, bolj svežo podobo. Še naprej bo ostal del Mislinje, del njene posebnosti, prav tako kot Ludvik, ki ga je obnovil. ■ Silvo Jaš 30. oktobra 1997 crPo temeljitem premisleku je postalo tudi nam jasno, zakaj je bil letos vpis v prvi razred osnovne šole (med velenjskimi šolami) daleč največji prav na OŠ Mihe Pintarja Toleda. To je namreč šola, ki izobražuje kandidate za predsednika države. Obiskovala sta jo kar dva od letošnjih kandidatov (za kandidata) za predsednika - Adolf Štorman in Matjaž Gerlanc. Hkrati izobražuje tudi kandidate za državne svetnike, saj sta na njej gulila klopi tudi Drago Martinšek in Franc Sever, ki celo s ponosom pove, da je ni končal. Vsekakor je lokalno imenovanje kandidata za državnega svetnika našega kandidata precej izčrpalo. Slišali smo, da si bo novih moči skupaj z družino nabral v enem od slovenskih zdravilišč. H3*V redakciji dobivamo v teh dneh veliko več pošte kot običajno. Avtor številnih faksov in obvestil za javnost pa je kandidat za kandidata Matjaž Gerlanc. Če želite s slednjim komunicirati po telefonu ali v živo, morate imeti detektivsko žilico. V zadnjih 14 dneh nam je sporočil marsikaj »zanimivega«, recimo, da so ga pretepli »štirje Slovenci z južnjaškim pedigrejem« in da bo vodstvo stranke ukrepalo tako, da bo dalo storilce nazaj pretepsti. Ker je moral na nujen operativni poseg (predložil je tudi kopijo napotnice), je za teden dni »zamrznil« vse aktivnosti v predvolilni kampanji, če pa bi slučajno želeli z njim govoriti po telefonu, pa naj si kupimo četrtkov Salamonov oglasnik in telefonsko številko poiščemo pod rubriko 33. Ta je bila ena močnejših! Sicer pa VRTILJAK W VAS 11 Gerlanc sporoča, da ima naprodaj en podpis poslanca državnega zbora, ker ima sam svoje tri dovolj. Bojda jih je že poslal na naslov republiške volilne komisije, in to po pošti. Upamo, da je bila pošiljka trikrat priporočena, da ne bodo poštarji krivi, če bodo podpisi izginili neznano kam. t®°Močna pa je tudi vsota, ki so jo prejšnji teden »prislužili« velenjski svetniki. Tisti, ki niso v nobeni od komisij, ki so tudi pridno zasedale, so zaslužili po 30 slovenskih tisočakov, nekateri pa kar preko 40. Lepa vsota, če pomislimo, da so imeli vsi plačano tudi službo, kjer so upravičeno izostali (razen zasebnikov, seveda), da so med svetniki tudi zdravniki, ki so morali kar dva dni v tednu prenaročiti paciente, da so med njimi ugledni podjetniki, ki se jim pozna vsak izgubljen dan ... In da morajo navadni smrtniki za tak denar hoditi v službo zelo dolgo, nekateri kar cel mesec. Ni čudno, da potem Franc Sever plačuje pijačo prijateljem z besedami, da mu bo občina v enem tednu dala tak honorar, da mu to res ni težko storiti. CifSte opazili, kako drugače izgleda poslanec Bojan Ko nt tč, ki je v soboto meščanom pripravil tradicionalni žur na Cankarjevi? Postal je zelo postaven, saj je izgubil kar nekaj kilogramov. Menda se je zato namerno potrudil, čeprav nekateri trdijo, da se, odkar je v Ljubljani, »kar cedi«. No, glede na to, da članom njegove stranke (ZLSD) nekateri pravijo kar »barbike«, za kar je seveda kriv vedno urejeni predsednik Borut Pahorje morda pri njih sedaj to trend. REZANJE ŠOŠTANJA NAPOLEON Znana je Napoleonova zmožnost visoke koncentracije. Iz anekdote je znano, daje mož v isti sobi in v istem času narekoval dvanajstim pisarjem dvanajst različnih pisem za dvanajst ljudi. Če je to vredno občudovanja, kaj šele porečete, da še danes obstajajo ljudje, ki v istem času obvladujejo več kot dvanajst različnih zadev in to na različnih lokacijah. V Šoštanju imamo junaka, kije sposobnejši od velikega vojskovodje, saj je prisoten na mnogih dogodkih in poleg tega še fizično opravlja vrsto različnih nalog na več krajih, kar postavlja pod vprašaj enega temeljnih aksiomov fizike! Če kdo dvomi, da takšen titan v resnici živi, se moti. Pa naštejmo za začetek nekatere funkcije, ki jih opravlja naš junak. Najprej je član sveta občine Šoštanj, hkrati pa županov svetovalec za komunalne zadeve v eni in isti koži. Je tudi predsednik gradbenega odbora največje investicije v občini in predsednik krajevne službe po odredbi župana. Aktivno sodeluje v skoraj vseh komisijah sveta občine Šoštanj, hkrati pa je najza-upnejši član pomladnikov v kadrovski komisiji občine. Do sedaj je sodeloval še v vseh komisijah za odpiranje ponudb in komisijah za izbiro izvajalcev različnih nalog, ki se financirajo iz proračuna, od vodovodnega rezervoarja v Belih Vodah do novega poda v topolški telovadnici. Poleg tega ima odlične zveze in poznanstva med celjskimi telefonisti in cestarji, pa tako ni enega telefonskega priključka v občini brez njegovega "žegna" in ne metra sveže položenega asfalta v občini, ki ne bi bil pokapljan z njegovim znojem. Samoumevno je, da je edini zastopnik interesov naše občine v komunalnem podjetju, ki ga imamo skupaj z ostalima dvema občinama, naslednicama prejšnje občine Velenje. Jasno je tudi, da edino on lahko oceni, kako in koliko smeti se je v občini pobralo in kako so bile poplete in posajene cvetlične gredice, s katerimi je Šoštanj ozaljšan. Prav tako je uspešno prevzel nadzor nad izvedenimi deli na občinskih cestah, da ne govorimo o tem, da bo on pravično določil, kje, kdo in koliko snega bo potrebno pozimi počistiti s cest. Po njegovi zaslugi v naši občini ne rabimo nobenega podžupana, saj sam opravi delo za tri takšne kaveljce. Samoumevno pa je, da je navsezadnje edini član sveta, ki se globoko in temeljito poglobi v pripravo občinskega proračuna in zato edini lahko odgovarja svojim kolegom svetnikom, kaj pomeni ta in kaj ona številka, pa naj bo to višina plač za upravne organe, potrebe krajevnih skupnosti, občinskega časopisa ali govorcev na grobovih. Človeku se ob njem nehote prikrade v spomin velika osebnost naše zgodovine, ki se je spoznala na vse, od reje pudljev do združevanja milijonov neuvrščenih zamorcev in drugih siromakov tretjega sveta. No, razlika pa vseeno je. Naš junak je namreč tako zaseden, da se s politiko nima časa ukvarjati aktivno. Zato ni član nobene stranke, je pa zgolj pridružen simpatizer šoštanjske četice Janševih vojakov. Ob vsem naštetem ta nadčlovek doma obdeluje še veliko kmetijo in čeprav se sliši čudno, je sreča, da lahko zaradi invalidnosti opravlja svoje poklicno delo samo štiri ure in se lahko vsaj ta čas odpočije od težkega dela, ki ga širokosrčno opravlja za vse nas, sitne davkoplačevalce. Ker vse našteto opravlja sam, ni nikakršnih potreb, da bi s temi zadevami obremenjevali druge, sicer manj sposobne ljudi in šoštanjske intelektualce ter strokovnjake, tako da lahko ti v miru počivajo in snujejo svoje velike projekte za toplimi zidovi svojih stanovanj. Res je, da so nekateri skušali kdaj pa kdaj vskočiti in razbremeniti tega delovnega in nenadomestljivega konja občine, vendar je bilo to brez potrebe, kajti ko drugi za to delo šele poprimejo, je le-to že v bistvu končano in ve se, kdo je za takšno hitrost zaslužen. Poleg vsega pa je nujno potrebno poudariti, da je ta človek tudi najcenejša rešitev za šoštanjski proračun. Naš one-man-band je že pred časom z gnusom zavrnil pogodbo, ki mu jo je ponudila občina in vse delo opravlja povsem udarniško in je govorjenje o milijonih, ki mu jih baje izplačujejo občinski finančniki, zlonamerno in nevoščljivosti polno natolcevanje. ■ Perorez MEGA ŠTOR(OVKA) - Lepa in sončna nedelja je v naravo in gozd zvabila mnoge gobarje in druge ljubitelje užitkov lepe jeseni. Dobrega počutja ni manjkalo, gobarska sreča pa je bila naklonjena enim bolj in drugim manj. Takale štorovka je »plen« posebne sorte, saj je bilo moč v enem samem kosu našteti preko 50 gob, ki so zrasle na pobočjih Gore Oljke. ■foto:jp Šibkost besede In beseda je papir postala - in se iz svetniške klopi pognala! Po kostanj Smo v glavni sezoni kostanja. Eni ga mukoma dobivajo iz ježic. Drugi ga pečejo. A najhuje je vedno takim, ki morajo po kostanj v žerjavico. Domače Naš čas smo spet pomaknili nazaj. In počutimo se nekako bolj domače. Sem in tja Tabor noče k Vranskemu. Vransko noče Tabora. Iz tega bi nekateri sklepali, daje vse v redu. Pa čeprav je v resnici precej narobe. Iz teme Policija je tudi letos pripravila preventivno akcijo Stopimo iz teme. Nič ne bi bilo slabo, če bi tako akcijo povzeli tudi naši politiki. In bi vsi skupaj že enkrat stopili v tako pričakovano in obljubljano svetlo prihodnost. Varčevanje Tudi ob letošnji akciji Varujmo in ohranimo Šaleško dolino učijo mlade, naj varčujejo z energijo. A ne pri učenju. Delitvee Akcije za delitve občin so močno razdelile občane. Še bolj politike. Žensko Še dobro, da imamo brezposelne. Tako vsaj nekje (tudi na našem območju) vodijo ženske. Upanje Vodilni Velenjčani upajo, da bo v Zgornji Savinjski dolini res nastala še vsaj ena občina. Tako naj bi še več občin podprlo Sašo. Dvojno 1. november je dan spomina na mrtve. In predvsem dan cvetličarjev. ■ TO PA JE BILO KRPANJE - Prišli so, malo pokrpali in se odpeljali. Držalo je samo do prihoda prvega težjega avtomobila. Zgodilo se je na cesti v Belih Vodah. Etnološka paberkovanja 39 Piše: mag. Jože Hudales November se začenja s praznikom vseh svetnikov, ki mu 2. novembra sledi še spominski dan na vse umrle - verne duše. Dneva vseh svetih se cerkev spominja že od 7. stoletja dalje, saj je od začetkov krščanstva število mučencev in svetnikov tako naraslo, da vsi niso imeli svojega godovne-ga dne. Sprva so spomin nanje praznovali 13. maja, ko so v Rim prihajale množice romarjev. Leta 835 pa je papež Gregor IV praznik prestavil na 1. november iz zelo prozaičnih razlogov. Maja je namreč, tako kot povsod drugod, tudi v Rimu že primanjkovalo živeža za množico romaijev, zato je bila pozna jesen za tak praznik primernejša. Pomembnost praznika je dokazoval že strogi post, ki je bil nekdaj v navadi po vseh slovenskih deželah; ponekod ves dan niso ničesar jedli in pili, saj bi se bilo sicer treba po stari veri postiti pred vsakim svetnikom posebej - torej kar celo leto. Vendar je povsod po Evropi obredje dneva vseh svetnikov prekrilo obredje naslednjega praznika - dneva vernih duš tako, da se je dan vseh svetnikov povezal z mislijo in spominom na umrle in postal novodobni "dan mrtvih". Staro ljudsko verovanje je namreč pripovedovalo, da se vsi pokojniki na predvečer svojega praznika vračajo iz vic na svoje domove, zato jih je bilo potrebno primerno sprejeti in počastiti. V 16. stoletju so za nekatere slovenske dežele poročali o tem, da so pred dnevom vernih duš vso noč zvonili, da bi zbudili vse mrtvece. Stara poganska vera v vračanje duhov rajnikov, ki je tako dobila krščansko preobleko, saj naj bi na ta dan Jezus spuščal duše iz vic, ki bi jih prav na ta dan živi lahko odrešili s svojimi priprošnjami in molitvami. Zato so po popoldanskih litanijah vseh svetnikov že v cerkvah začeli moliti za rajne, sledila je procesija zanje po pokopališču, na koncu pa še molitev vseh treh delov rožnega venca. Vse tri dele rožnega venca so nekdaj na ta dan in na dan vernih duš kleče molili tudi doma. Seveda pa je krščanska preobleka praznika nudila še vedno dovolj prostora za nekatera stara predkrščanska obredja. Ponekod so tako 1. novembra na večer pustih priprta vrata in močneje zakurili v peči, da bi se duše rajnih lahko odpočile na klopi ob ognjišču in se ogrele. Ob tem je ponekod cvrčanje drv v peči pomenilo stokanje vernih duš iz vic, ki so ga poskušali potolažiti s sko-rjicami kruha ali soljo, ki so jo vrgli na ogenj. Drugje (na Koroškem) nihče ni smel ta dan sesti na klop k peči, da bi bil tam prostor za verne duše, zanje pa so pripravili tople odeje in zimska oblačila. Če tega niso storili, so ponoči baje lahko slišali njihovo ihtenje in šklepetanje z zobmi. Sledovi predkrščanske vere v duhove umrlih se skrivajo tudi v splošno znanem običaju, da so po skupni molitvi marsikje na mizo dali hrano in pijačo za verne duše; hleb kruha, skodelico kuhane kaše, hren, vodo ali pa kupico vina ipd. Druga vrsta darovanja dušam umrlih pokojnikov je ostala ohranjena v običaju, da so na ta dan marsikje (ne samo v slovenskih deželah) otrokom in revežem darovali posebne kruhke, ki so jih imenovali prešice, kržeji, vahtiči itd. Dar je veljal seveda za neke vrste plačilo za molitve, ki so jih ob-darovanci morali nameniti vernim dušam. Otroci in reveži so v tem primeru zamenjali starejše našemljene obhodnike (koled-nike), ki so v davnini na dan, posvečen umrlim, pobirali darove oz. žrtve zanje, ti pa so zato prinašali hiši blagoslov, rodovitnost in dobro letino. Danes je večina teh običajev ob 1. In 2. novembru, ki so si, mimogrede povedano, dokaj podobni in se prekrivajo, seveda že pozabljenih. Ohranja pa se lep običaj obujanja spomina na umrle z obiskovanjem in okraševanjem grobov, ki seje uveljavil šele konec prejšnega stoletja. Šele iz tega časa izvirajo prva poročila o tem, da so se ljudje oblekli v črnino in odšli na grobove, ki so jih preprosto okrasili z jesenskim cvetjem, mahom in svečami... ■ Nekemu nekulturnemu dejanju ob rob Pred nekaj več kot tednom dni so v Pesju podrli graščino Limbar ali morda bolje Lilienberg, kot so ji pravili domačini. Vestička, kije izšla v prejšnji številki Našega časa, je dovolj neverjetna, pogled na preoran prostor, kjer je še pred kratkim stala graščina, pa odvrne vsako upanje na morebitno napako. Ko sem sedel za računalnik, da zapišem teh nekaj misli, sem se bal, da bodo zaradi profesionalne in osebne prizadetosti izzvenele preveč čustveno. V izogib temu se bom zato skušal omejiti samo na čista dejstva. Graščina Lilienberg je nastala verjetno v 16. stoletju. Graščina je bila pravni naslednik gradu Lilienberg, ki je stal na hribu Gradišče nad Pesjem. Ta je eden najmanj poznanih gradov v Šaleški dolini. Ravno tako kot njegov nastanek in zgodnja zgodovina, je zelo misteriozen tudi njegov konec. Viri so tako skromni, da lahko zaenkrat zgolj sklepamo, da je stari grad propadel najverjetneje šele leta 1635 ob kmečkem uporu ter gaje šele takrat nasledila graščina v Pesju. V času od njenega predvidenega nastanka v 15. stoletju pa do leta 1635 je njena vloga neznana. Kakorkoli, ko je pred letom 1681 Georg Mathias Vischer hodil skupaj s svojim slikarjem Trostom po Šaleški dolini ter upodabljal njene gradove, ni več naslikal gradu Lilienberg, temveč že graščino. Zelo nenavadno je, da je graščino upodobil na kar dveh bakrorezih, saj so bili ti prihranjeni le za najpomembnejše gradove in samostane. V Šaleški dolini na primer samo še za grad Velenje. (Ali to mogoče govori celo o neki posebni vrednosti dvorca, ki je nam danes še neznana?) Ravno tako je nenavadno, da ni upodobil ruševine starega Limbaija, saj bi ta zagotovo še moral biti viden, če bi ga res porušili šele kmetje leta 1635 (tak primer je npr. grad Forhtenek v Ravnah). Graščino je posedoval pred prvo svetovno vojno Daniel von Lapp, lastnik premogovnika, ki je stavbo prodal državi, ta pa jo je preuredila v rudarska stanovanja. Takrat je stavba doživela tako velike spremembe, da je danes le še nekaj podrobnosti spominjalo na stari dvor. Kljub temu pa je s svojo lego na nekoliko dvignjeni točki Pesja predstavljala nezamenljivo determinanto v podobi kraja. Danes te podobe ni več in je tudi nikoli več ne bo. Človek se vpraša, kako je mogoče, da se stavba s tako zgodovinsko preteklostjo lahko poruši kar tako, meni nič, tebi nič. Pri iskanju odgovora na to vprašanje sem zgrožen ugotovil, da je prišlo pri razglašanju kulturnih spomenikov do napake (?) ter da v register ta stavba ni bila vključena, čaprav velja načelna opredelitev, da se v register zaščitenih kulturnih spomenikov avtomatično vključijo vse grajske stavbe in tudi vse lokalitete, kjer so stavbe stale, četudi danes ni več vidnih niti razvalin (primer starega Lilienberga). Zaradi te napake (?) je bilo seveda rušenje povsem legalno dejanje, za katerega ni mogoče nikogar klicati na zakonsko odgovornost. Toda! Porušiti stavbo, za katero se ve, da je stara vsaj 500 let, da ni samo odločno najstarejša v Pesju, temveč ena od najstarejših še stoječih stavb v Šaleški dolini, je neodgovorno in barbarsko dejanje; zakoni gor ali dol. Na eni strani je bila v občini Velenje ustanovljena hvalevredna komisija, katere naloga je določiti dolgoročno strategijo, kaj in kako postopati z umetnostno-kulturnimi objekti, po drugi strani pa se te iste objekte brezkompromisno ruši, če zato obstajajo najmanjše možnosti. Res je, da je bila stavba v Pesju že v zelo kritičnem stanju, toda kaj naj potem naredimo z gradom Turn, kaj z graščino v Šoštanju, kaj z graščino Gorica; nenazadnje, ali bomo kar tako porušili grad v Šentilju? Stvar je vendarle preprosta. Če ima graščina Gorica pravico stati in je naša dolžnost očuvati jo tudi za naše naslednike, potem je imela pravico do iste usode tudi graščina v Pesju, ki je predstavljala za Pesje enako vrednost kot graščina Gorica za naselje Gorica. Zavedam se, daje ta zapis zgolj obupan krik nekoga, ki mu ni vseeno, pa vendarle za konec -prošnja. Vsi tisti, ki imate v mislih rušitev še katere kulturno-zgodovin-sko neprecenljive stavbe, vsaj pokličite prej v Muzej Velenje, da bomo to barbarsko dejanje lahko dokumentirali, kot je treba, če smo že nemočni pri preprečevanju pohoda buldožerjev. ■ Tone Ravnikar Uspelo srečanje V KO RK Pesje smo v ponedeljek prejšnji teden pripravile srečanje s starejšimi krajani nad 70 let. Upamo, da smo to kratko popoldne našim starejšim vsaj malo popestrile in polepšale. Da smo to zmogle, so nam pomagali pri DU in KS Pesje s finančnim prispevkom, dali pa so nam na razpolago tudi pristore. Za sodelovanje in pomoč se jim lepo zahvaljujemo, prav tako za prisotnost na srečanju g. Borovniku kot predsedniku DU in g. Koširju, predsedniku sveta KS Pesje. Sodelovanja z njimi ob takih priložnostih si želimo tudi v prihodnje.^ Zal nam je bilo, ker se srečanja zaradi bolezni niso mogli udeležiti iz Območne organizacije RK Velenje, kar smo sprejele z razumevanjm. ■ Članice odbora Zakaj umira velenjski Mastodont in nepravilnosti na stanovanjskem področju 23. oktobra je bilo zapisano nekaj o Mastodontu in o stanovanjskem področju na zadnji in peti strani Našega časa. Ker so trditve Mire Zakošek v uvodnem delu zelo korektne, bi želel le opozoriti na dva spodrsljaja. "Ste bili res nezakonito v upravnem odboru ..." Res ni bil nezakonito v UO, saj je bil potrjen v Skupščini, prav tako tudi g. Lukner. Bila pa sta člana v nasprotju s stanovanjskim zakonom. V večini primerov pa sta prav ta dva glasova bila odločilna, kar je razvidno iz zapisnikov, ker je bilo pet članov in ne bi bili sklepčni. Druga napaka je ta, kar je razvidno iz članka, da sem trdil:"... je želel sofinancirati objekt v privatni lasti." Kar je razvidno iz podpisanega dogovora, dne 19. 10. 95, in je v uredništvu Našega časa. V pravilniku, ki ga nima Stanovanjski sklad mestne občine Velenje, ima lokalna skupnost možnost do dodatnih točk pri točkovanju po lastnih kriterijih do določenega odstotka. G. Rezman res stanuje v rudniškem stanovanju, le zamenjave in investicije za adaptacijo ter dodelitev teh stanovanj so dokaj čudne. In še nekaj besed o Cankarjevi. Mene osebno ne moti, če bi občina sprejela neko strategijo na stanovanjskem področju, ki bi vključevala tudi soinvesticijo za del mesta, v kolikor bi s sredstvi davkoplačevalcev ravnali v duhu dobrega gospodarja. To pa ta občinska oblast gotovo ni, saj ni sposobna urediti svoje lastnine, kot je Vila Bianka, ki je, kot se izrazijo nepolitiki, takšna kot njihov lastnik. Res je teh objektov v Velenju še več. Za soinvesti-ranje bi občina imela finančna sredstva, za adaptacijo lastnih objektov pa ne - volitve se bližajo. Da je stanovanjski sklad prvotno mišljen kot neprofitna organizacija, se strinjam, a kaj ko v Velenju ni tako. Iz zapisnikov je razvidno, da je občina želela s sredstvi stanovanjskega sklada, ki so namenjena izključno za nakup ali gradnjo stanovanj, kupiti poslovne prostore v občini Mozirje v izmeri 248,27 m2 za 29.078.574,10 SIT v letu 1995, za dokončanje bloka na Cesti talcev pa so najeli kredit. Zelo čudno poslovanje. Ko sem predlagal komisijo, da ugotovi nepravilnosti, me je podprl iz številčnega bloka (ZLSD, LD, DeSUS in SDA) samo g. Semečnik, ostali ne želijo, da javnost izve resnico, zakaj ni možno dobiti stanovanja v Velenju. Poslovne prostore pa želijo izločiti iz stanovanjskega sklada samo zato, da ni možna kontrola plačil najemnin ali prodaj in na kateri račun se bo nakazovalo. To je vzrok predloga. In še par vrstic o Mastodontu. Prikaz investicije ni popolnoma točen, ker je potrebno prišteti še ostala plačila, ki niso bila prikazana v investiciji. Na sliki v časopisu je zgolj po naključju vidno ime podjetja Vidadu, ki je dolžno plačati najemnino v višini 646.254,10 SIT. Dolžnikov za poslovne prostore v Velenju je še šest, za katere se ve, katerega političnega prepričanja so. V gradivu za 11. sejo, kije bila sklicana dne 24.3.1997, pa je zapisano polno ime omenjenega podjetja, g. Dušan Ajtnik in ostali dolžniki. G. Brodnik zavaja javnost, da je Vegrad sedaj uspešno saniral ta lokal, kar je v nasprotju z dopisom prej omenjenega g. Ajtnika, ki trdi v dopisu z dne 13. 1. 1997 ravno obratno. Seveda je potrebno pripisati, da so se dopisovanja začela šele takrat, ko je bil prostor za delovno mesto v uradu župana in je omenjena oseba sedaj na tem delovnem mestu. Končni razplet tega mi še ni znan. V članku je tudi zapisano: "... danes, v ponedeljek, je prva seja novega upravnega odbora in mislim, da bomo na njej potrdili razpis za ... Računam, da bomo lokale v roku enega meseca ponovno oddali, saj je interes ..." Da g. Brodnik slabo računa, boste ugotovili čez dva meseca, saj še vedno ne pozna zakonodaje, tako kot večina v svetu mestne občine Velenje, kjer prevladujejo osebni interesi in ne zakonitost. Stanovanjski sklad mestne občine Velenje še nima niti enega pravnega akta o odločanju, razen politično moč glasovalnega stroja. Zavajanje prosilcev stanovanj, ki traja že celo leto, in odločitve, ki so jih želeli sprejeti na sklicani seji, bi bile protizakonite in ponovilo bi se vse, kot se je moralo pri sprejemanju pravil v svetu MO Velenje za dodatni zaslužek predsednika sveta g. Martinška. V upanju, da bo prevladal razum in pravo, bodo v bodoče imeli upanje za stanovanje vsi pod enakimi pogoji. ■ Franc Sever Čakajočega nesrečna tožba Ne vem, ali naj bom jezen ali žalosten. Sem namreč eden tistih, ki bi želel tudi v svojem stanovanju slišati zvonjenje telefona. Toda monopolist Telekom nima posluha zame. Stanujem namreč v ulici, kjer nova priključitev telefonov zaradi prezasedenosti ni mogoča. Če sem prav razumel, bo potrebno položiti nekaj novih kablov. Najprej so rekli, da bo to storjeno v začetku leta, nato avgusta, pa konec leta, danes pa sem izvedel, da bom telefon v svojem stanovanju slišal nekje v sredini naslednjega leta. Tako pravi služba investicij. Ali mislite, da verjamem? Zanima me, kam vlagate denar od (pre)dragih telefonskih priključkov? Verjetno tja, kjer želite obračunati s konkurenco, ki se vam obeta. Toda vedite, da nekateri prav nestrpno čakamo na čudoviti dan, ko bomo lahko telefonske priključke naročili kje drugje. In jih tudi dobili! Sprašujem vas, gospodje s Telekoma, ali se vam zdi nor- malno, da v današnji dobi napredka na navaden telefonski priključek (sredi mesta) čakaš več let? Naj vaša služba investicij razmisli, kam boste investirali denar, saj se zna zgoditi, da vam čez nekaj let tega sploh ne bo več treba početi! M F. A. Pravi naslov za uspešno reklamo! 855 450 Odgovor na pismo ga. Milene Kumer z dne 23. oktobra (Naš čas, št. 42) Pakiranje na prostorih, rezerviranih za invalide, je dovoljeno invalidom, ki imajo na svojih vozilih ustrezno značbo. Ostalim voznikom 16. člen odloka o ureditvi prometa v naseljih na območju občine Velenje (Uradni vest-nik občine Velenje, št. 8/89,6/90,17/92) prepoveduje parkiranje na teh prostorih. V času obhoda občinskega nadzornika je bilo vozilo ge. Kumer na prostoru, ki je namenjeno za invalide, brez ustrezne oznake, zato je nadzornik napisal "obvestilo o prekršku" in nadaljeval svojo pot. Voznica navaja, daje svoje vozilo parkirala nepravilno, ker v bližini ni bilo prostih parkirnih mest in odšla v bližnjo trgovino (kljub temu da je iz fotografije razvidno, da je en pakirni prostor nezaseden). Razumemo, da je velikokrat težko najti prostor za parkiranje, gotovo pa bi bile težave invalida v podobni situaciji še večje. Tudi zaradi tega skušamo z izrekanjem mandatnih kazni odvračati ostale vozike s peščice parkirnih mest za invalide v Velenju. V nasprotnem primeru bi namreč prometni znaki, ki označujejo parkirna mesta, rezervirana za invalide, postali odveč, saj jih ne bi nihče upošteval. ■ Mestna občina Velenje Urad za gospodarske javne službe Služba občinskega nadzora Priokus civilizacije Deževno vreme, bližajoča se noč in vse glasnejše kruljenje v praznih želodcih so nas priganjali, da čimprej najdemo primeren prostor za počitek. Na velikem parkirnem prostoru blizu holmenkol-lenske skakalnice v hladnem deževnem večeru ni bilo težko dobiti prenočišča. Vse kapacitete so ostale nezasedene, zato smo si lahko privoščili najboljše, kar premore tako peščeno razmočeno parkirišče. Zbudili smo se v sveže sončno jutro. Kot bi trenil, je bila naša "borbena" morala na višku. Odločeni, da osvojimo Oslo, smo se spustili v mestno kotlino. Kljub naši "gozdarski in pokrajinski naravnanosti" smo si poleg ostalih mestnih zanimivosti z veseljem ogledali še geološki, mineraloški, paleontološki in zoološki muzej ter Vigelandov park s skulpturami znanega umetnika. Kar težko je verjeti, da ima Norveška tako bogato muzejsko gradivo iz vsega sveta. Obsedel sem pred kraljevo palačo in med opazovanjem mestnega vrveža počakal, da sta se kazalca moje »svočke« postavila v lego za odhod. Še istega dne se je po 250 kilometrih bel kom-bi z za domačine neprepoznavno nalepko SLO ustavili v Brandbuju, kjer smo iskali majhen neugleden odcep za Astjern. Tam so namreč na terenskih vajah prebivali naši kolegi z norveške gozdarske fakultete. Na nadmorski višini okrog 500 metrov nas je v pravem nordijskem mrazu pred leseno gozdarsko kočo v spremstvu prijateljev že čakala naša dopisovalka Mari Blokhus. Sredi divjine smo p§LN«cieeA S*NCA c$) naleteli na udobje, kakršnega nismo pričakovali. Na razpolago smo dobili dve ogrevani sobi z omarami in posteljami, kopalnico, kuhinjo in jedilnico. V sosednji, prav tako leseni hiši je bila učilnica z osebnimi računalniki. Kar preveč civilizacije za nekoga, ki se psihično pripravi na spanje v tesnem stiku z materjo zemljo. Ob pogovoru in toplem ognju smo malo posedeli pod milim nebom, nakar nas je utrujenost kmalu zvabila v prijetno toplo horizontalo. Nastajajoči gozd Norveška ima okrog 12 milijonov hektarov gozdov, kar pomeni, da je 37 odstotkov površine porasle z gozdovi. Le-ti so še sorazmerno mladi in zato slabo razviti. Vegetacija se je začela razvijati po zadnji ledeni dobi. Smreka pa je prišla na Norveško pred približno 2.000 leti in je v osrednjem delu stara komaj dobrih 300 let. V sestavi drevesnih vrst, že po naravi, še bolj pa zaradi velikih golosekov in sadnje, močno prevladujeta smreka in rdeči bor, medtem ko je listavcev le dobra petina. V zadnjem času je določene pozornosti deležna tudi v preteklosti nezaželena breza, ki je tu v naravnem okolju v družbi trepetlike in jelše močno zastopana. Zgornja gozdna meja je na jugu Norveške na 800 metrih, v severnem delu pa na višini okrog 300 metrov nad morjem. Vegetacija je na jugu na 500 metrih nadmorske višine podobna naši v Alpah na 1300 metrih. V zeliščni plasti prevladuje borovnica (Vaccinium myrtillus) s primesjo brusnice (Vaccinium vitis-idaea), ne manjka pa tudi trav in pritlikavih vrb (Salix sp.). Sredi junija so tla v globini 25-200 cm zmrznjena, na površini pa zelo raz- močena. V eno uro vožnje oddaljen Biri, ki leži kakih 25 km južno od Lillehammerja, smo prispeli zjutraj z rahlo akademsko zamudo. Naš gostitelj Jon Pettersen nam je razkazal gozdarski inštitut, nato pa nas po zanimivem predavanju povabil v jedilnico, kjer so nam pripravili "special norvvegian luneh" z lososom, rakci... Polni sladkega zadovoljstva smo se odpeljali v gozd in si ogledali delo z dvema specialnima gozdarskima strojema. Prvi (procesor) stoječe drevo prime, odreže, položi, oklesti in razreže na poljubne dolžine, drugi (vorvarder) pa okrogli les naloži in ga odpelje do najbližje prometnice. Delovni učinki so navdušujoči. Ko pa vidiš, kaj ostane od gozda za takimi megalomanskimi stroji, te prime, da bi poslal k vragu to živalsko nadraso - človeka... Kmetije, podobne slovenskim Kar tri četrtine norveških gozdov je v zasebni lasti. Tipična kmetija ima okrog 20 hektarov kmetijske zemlje in 60 hektarov gozda. Odvisno od nadmorske višine in lege se kmetje ukvarjajo s pridelavo žitaric, govedorejo, kozjerejo ali ovčjerejo. Zelo pomembna je proizvodnja mleka, ki pa tudi na Norveškem ustvarja presežke. Na kmetiji Johanesten v bližini Brandbuja oddajo letno 60 000 litrov mleka, imajo pa tudi precejšnjo čredo bikov in telic. Zaradi pomanjkanja padavin morajo večino kmetijskih površin umetno namakati. Sadijo predvsem koruzo, ki jo uporabi- | Piše: Marko Slapnik jajo za silažo. Les iz gozda prodajo in ga za svoje potrebe kupijo. Podobno je z mesom. Tukajšnji kmetje so veseli, da niso v Evropski skupnosti, saj dobijo tako za svoje pridelke več, kot bi sicer. Enako se godi tudi ribičem. Kljub vsemu pa se vpliv EU-ja močno odraža v njihovi cenovni politiki. Na približno enem odstotku norveških kmetij so se lastniki odpovedali uporabi pesticidov in umetnih gnojil ter se podali na trnovo pot prehoda na ekološko kmetovanje. Profesor Johan Svvardje na svoji kmetiji uvedel zeleno gnojenje z mešanico detelj in trav. Odkar ne uporablja več dušikovih gnojil, pravi, da so rastline bolj odporne in nima več težav s plesnimi. Ukvarja se predvsem s pridelavo krompirja, ki dosega na trgu zaradi ekološkega pristopa pridobivanja kar za polovico višjo ceno. Zanimiv možakar, tale Johan. Vozi se z avtomobilom častitljive starosti in malo za šalo, malo zares preprosto pravi: "Zaenkrat me dovolj dobro prevaža, sicer pa, če se ukvarjaš z ekološkim kmetovanjem, vsaj v začetku nimaš denarja za kaj boljšega." Lepe želje za nadaljnjo pot, obljube, nasmejano slovo od novih prijateljev in že smo spet na poti. Cesta, ki pelje do Nordkappa, nas vodi proti severu. V ogradah ob cesti se pasejo vse manjše črede govedi in vedno večje trope ovac. Ob poti nas spremljajo lesene barvaste hiše pisanih barv. Stene so bodisi bele, rumene, rjave, modre, zelene, črne, okenski okvirji pa praviloma beli. HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Nikar ne mislite, da boste do zastavljenega cilja uspeli priti s silo in na hitro. Preveč nestrpni ste! Naredite si načrt in ga poskušajte počasi izpeljati. Le tako lahko računate na uresničitev svojih sanj, ki pravzaprav sploh niso nerealne. Poskusite partnerja pripraviti do odkritega pogovora, ki bo edini lahko v vajino spalnico spet pripeljal srečo. V torek bodite pazljivi, ko se boste pogovarjali o neki uradni zadevi. Premislite, preden se odločite. BIK OD 22.4. DO 20.5. Pojdite med ljudi, saj nikakor ne morete pričakovati, do se vam bo, če boste ves čas med štirimi stenami, zgodilo kaj lepega. Pri delu se vam bo poznalo, da ste brez energije in naveličani vsega. Polotila se vas bo žalost, saj je jesen precej težak letni čas za vse, ki ne marajo teme. Med njimi ste tudi vi. tudi kakšen šport bi vam krepko koristil. Partner ne bo najbolje razpoložen, zato je pred vami nemiren teden. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Preden boste pristali na ponujeno, pojdite po nasvet k starejši osebi, ki vam je že velikokrat prav svetovala. Pred veliko prelomnico ste, pa ni treba, da se počutite tako izgubljeno, kot se. Res, da se boste na koncu moroli odločiti sami, a vsak nasvet, ki bo seveda iskren, bo dobrodošel. Pogrešali boste nežnost, a boste delno sami krivi, daje bo premalo. Ce ni isker, tudi ogenj ne more vzplamteti, kajne? RAK OD 22.6. DO 22.7. Nekaj precej žalostnih dni je pred vami. Hudo vam bo, pa še sami ne boste vedeli, zakaj. Malce vas bodo razburjali boleči spomini, malce pa strah pred prihodnostjo, ki je precej pretiran. Vse se bo lepo uredilo, vi pa ste na najboljši poti, da to še pospešite. Privoščite si kaj takega, kar vas resnično razveseli. Morda si kar sami kupite kakšno darilo. Počutje bo takoj boljše. LEV OD 23.7. DO 23.8 Neko srečanje vam bo pustilo sledi, če ne kar srčne brazde. Veliko časa boste posvečali razmišljanju o osebi, ki ste jo pred kratkim spoznali, kaj dlje od sanjarjenja pa ne boste prišli, če ne boste sami prevzeli iniciative. lo bo težje za vezane, ki bodo v velikih dvomih, svobodni pa nikar preveč ne oklevajte. Pusti jesenski večeri so v dvoje vsekakor veliko lepši! DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Včasih je močna želja po uspehu premalo, da bi prišli do cilja, tokrat boste potrebovali predvsem veliko zbranosti, discipline in marljivosti, soj je vaš cilj zelo visoko. Vse kaže, da boste zmogli, zato se stvari lotite, dokler so vam zvezde še naklonjene. V naslednjih dneh vam bodo, zato vam bo uspelo tudi marsikaj takega, kar bo presenetilo celo vas in ne le prijatelje. Ljubezni ne bo na pretek, zato boste v dvomih... TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Novica bo dobra in temu primerno bo odlično vaše razpoloženje. Vedeli boste, da je veliko od tistega, kar ste sami želeli doseči, treba pripisati tudi pomoči vašega partnerja, ki se bo v naslednjih dneh ponovno izkazal. Vrnite mu njegovo ljubezen in pozornost, pa bo pred vama nekaj nepozabnih dni. Poleg tega boste finančno dobro stali, zato si privoščite kaj takega, za kar se vam je vedno zdelo škoda denarja. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. [eden bo vsekakor lepši in uspešnejši kot prejšnji, ki ga boste želeli kar najhitreje pozabiti. Ne bo vam uspelo! Nekdo, ki vos ima sicer rad, vam bo ves čas solil pamet z nasveti, ki bodo sicer dobrohotni, a se vam jih ne bo dalo poslušati. Bežali boste v samoto in k ustvarjanju, kar pa vam tokrat ne bo potolažilo žalostne duše. ludi za vas velja, da boste morali večkrat v družbo, sicer se vas zna lotiti depresija. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Ko si boste znali odgovoriti na vprašanje, kaj bi pravzaprav radi od življenja, bo vse lažje, takrat si boste lahko postavili tudi meje, do kam se lahko spustite, ko vas zanese. Nikar ne preizkušajte partnerjeve potrpežljivosti, če se niste odločili, da vam je vseeno, kako se bo v bodoče obnesla vaša ljubezenska zveza, saj ima počosi vsega dosti. Prijatelju, ki vas bo prosil za pomoč, pa vsekakor pomagajte, ne glede na ceno. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Niste vsega, kar se vam dogaja, sami krivi, veliko pa ste! Zato ne tarnajte, saj vas okolica že težko prenaša. Pojdite k zdravniku, če mislite, da drugače ne bo bolje, sicer pa se vzemite v roke in več misli pozitivno zastavite. Judi tako lahko težave minejo in to brez zdravil. Bolje bo, če boste več časa posvečali ljubljeni osebi. Cc je nimate, pa dobro odprite oči. Nekdo vas že nekaj časa opazuje s poželenjem v očeh. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Nekaj mirnih dni je pred vami, ko vam bo še največ energije vzelo to, da se boste morali posvečati sorodnikom, ki jih sicer le redko vidite. Ugotovili boste, daje od časa do časa tudi to prijetno, sploh, ker boste v enem od njih odkrili prijetnega sogovornika in človeka, ki ima dovolj moči, da vam pomaga pri uresničitvi vaših skritih načrtov. Le zaupajte mu jih, potem pa počakajte na odziv. Prišel bo kmalu in za sabo bo potegnil plaz dobrih dogodkov. Nič kaj dobro se ne boste počutili, pa čeprav bodo vsi prepričani, da kar prekipevate od energije in veselja. Vedeli boste, kje je vzrok, zato boste težave lažje premagovali. Že jutri se vam bo zgodilo nekaj lepega, a kaj, ko vam od tega ne bo ostalo drugega, kot sanjarjenje v nočeh brez spanca. Ce boste še dolgo tlačili svoje želje v svojo dušo, ta ne bo več dolgo mirna. Dajte si duška! la čudežna kamilica Kamilico uvrščamo med najbolj znana aromatična in zdravilna zelišča. Že v starem veku so kuhali kamilični čaj. Kamilico so uporabljali za dodatek pri kopanju, za obkladke, pa tudi za sestavino zdravilnih mazil. Kljub _ natančnim kemičnim ^ ' raziskavama kamilica še ni _ W> I U I I [I I čisto natančno raziskana, I ITI I I I niso še ugotovljene vse njene sestavine. Vsi raziskovalci pa se strinjajo, da je nosilec zdravilnega učinka kamilice eterično olje. Nenehno se pojavljajo vprašanja, ali imajo tudi druge sestavine kamilice H tako močan zdravilni učinek kot azulen, eterično olje kamilice. Kamilica ima večkraten blagodejni učinek; zdravi vnetne procese na koži, pomirja, razkužuje. Najučinkovitejše so kamilice v olivnem olju, zlasti za nego občutljive kože na obrazu, laJiko pa nadomestijo tudi kremo. Učinkovite so tudi kot dodatek kopeli, če je koža zelo suha in nagnjena k porde-losti. Čaj iz posušenih kamiličnih cvetov je blagodejen za razdražen želodec, s poparkom si lahko lepo očistimo obraz, če si pripravimo inhalacijo.... eja Stres, živčnost in hitenje pa tudi nasploh nezdravo življenje slabo vplivajo tudi na srce. Posledice so živčne motnje srca, čeprav je organsko zdravo. Za živčno utripanje srca je veliko vzrokov: splošna izčrpanost, duševna preutrujenost, hormonske motnje, na primer premočno delovanje ščitnice, leta mene, motnje pri presnavljanju sladkorja, prebavne motnje in napihmjenost. Znamenja so: občutek krčevitosti in tesnobe, zbadanje pri srcu, razbijanje srca. Zanimivo je, da je pri takih motnjah EKG normalen. Vsakdo ve, kaj mora najprej storiti - živeti bolj zdravo. Ljudsko zdravilstvo priporoča nekatera domača sredstva, na primer Hadne ali izmenične kopeli z mrzlo in toplo vodo, in vlažne obloge na prsi. Pomirjajo tudi svež sok iz šentjanževke in listov gloga. Pijemo kozarec enega en dan, kozarec drugega drugi dan. Proti napenjanju pomaga poparek iz kumine. Dve žlički stolčenega kuminega semena poparimo s skodelico kropa. Skodelico^ poparka pijemo trikrat na-dan, po jedi. sprednji del, vse ostalo je enobarvno. Veliko je V izrezov, še več visokih puli ovratnikov. Dolžine? Vse. Kratke dočevite, dolgi puloverji, več kot prejšnja leta pa je tudi pletenih oblek in jop, ki spominjajo na kratek plašček. Veliko veselja pri delu želim... Že nekaj jesensko zimskih sezon so nepogrešljve; l^etos ponovno. Celo zelo velik delež v zimski garderobi naj bi zavzemale. Vedno udobne, tople praktične pletenine. Če jih boste spletle same, boste zagotovo še raje nosile, saj to ni le delo za stare mame, ampak prava ustvarjalnost, hobi, ki marsikatero navdihuje in ji omogoča izražanje, tistega, kar nosi v sebi. Letošnje zimske pletenine so grobo rečene bolj robusne narave. Torej so spet modni razni irski vzorci - kitke in kite, prepleteni vzorčki, črte in Barve naj bodo seveda jesensko zimske - rdeče v vseh odtenkih, sive, bele, črne, za tiste, ki imate rade žive barve, pa te. Lahko jih tudi domišljijsko pomešate med sabo, kjer boste anredile najbolje, če se boste odločile za raznobarvne črte. I^etos so še posebno moderni puloverji, ki imajo črtast le ČETRTEK, 30. oktobra SLOVENIJA 1 08.15 Ali Capone štrajh trio, glasbena šala 08.55 Bratovščina sinjega galeba, 5/8 09.20 S Kazino do novih plesnih korakov 09.40 Otroci noči, 4/4 10.10 Hoganova druščina, 15/26 10.35 Korenine neba, amer. film 12.35 Divja Avstralija, poljudnoz- nan. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.15 Novice iz sveta razvedrila 14.45 Škof Rožman - zločinec ali žrtev? 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Poslednji dinozaver, 2/20 18.00 PoSloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.10 Podelitev nagrad Frana Milčinskega - Ježka, posnetek 21.30 Fraiser, 20/24 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.40 Odstiranja 01.00 Videoring SLOVENIJA 2 13.40 14.00 15.30 16.00 17.10 17.40 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.30 Filmski triki Koncert simfonikov RTV Grace na udaru, 9/25 KF za EP v rokometu (M), Slovenija:Francija, posnetek iz Celja Karina in Ari, 24/26 Tri krone, 9/13 Očividec, 10/11 Resnična resničnost Karin in Ari, 25/26 Akademija pred dnevom reformacije, prenos iz CD Na lepi modri Donavi, avstrijski film Evropska noč jazza 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Umor je napisala, nan. Na nebu, nan. POP kviz Taksi, nan. Razprtije, nan. Lassie, nan. Umor je napisala, nan. Santa Barbara, nan. POP kviz Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur Z Jonasom brez... Nikita, nan. Prijatelji, nan. Taksi, nan. Na nebu, nan. Poltergeist, nan. 24 ur, ponovitev 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 09.35 KOŠARKA - PIVOVARNA LAŠKO: BROCENI RIGA 10.55 TV IZLOŽBA 11.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 RALLY VETERANOV ŠTAJERSKA 97: reportaža 20.45 SPOROČILO OD HOLLY ameriški film, drama 22.15 REGIONALNE NOVICE 22.20 NAJ SPOT DNEVA 22.25 HOROSKOP 22.30 TV IZLOŽBA 22.35 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 31. oktobra SLOVENIJA 1 08.55 Jesenski počitniški program sledi An ban pet podgan 09.25 Kdo je napravil Vidku srajčico 09.55 Evangelistično bogoslužje, prenos iz Murske Sobote 11.00 Bratovščina sinjega galeba, 6/8 11.30 S Kazino do novih plesnih korakov 11.50 Risanka 12.10 Tri krone, 9/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.35 Na lepi modri Donavi, avstrijski film 15.15 Percussion plus, 2. del 15.45 NP-1, prvi kinoprojektor slovenskih izumiteljev 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 PoSloveniji 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Agencija 21.45 Lažji od zraka, 5/6, dokum. oddaja 22.40 Odmevi, vreme 23.15 Šport 23.20 Newyorška vročica, 1/22 23.50 Molčečnost zagotovljena, koprodukcijski film 01.25 Resnična resničnost SLOVENIJA 2 13.00 Mostovi 13.30 Resnična resničnost 14.00 Zgodbe iz školjke 14.30 Niagara, amer. film 16.00 Fraiser, 20/24 16.20 Karina in Ari, 25/26 16.50 Vžigalice, 4/6 17.40 Jeklene ptice, 1/16 18.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 19.00 Tuja dokumentarna oddaja 19.30 Karina in Ari, 26/26 20.00 Luther, ang. film 21.50 Vlasto Dedovič, plesalec in koreograf 22.55 Perpetuum, tv priredba baleta 23.35 Holywood, ang. dokum. oddaja, 4/12 00.25 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 00.30 02.00 09.00 10.00 10.45 10.50 12.20 12.25 17.55 18.00 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 21.35 22.05 22.10 22.15 22.20 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Umor je napisala, nan. Na nebu, nan. POP kviz Taksi, nan. Nikita, nan. Lassie, nan. Umor je napisala, nan. Santa Barbara, nan. POP kviz Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur Smrtonosni mikrobi, 9. del Milenium, nan. Varuh, amer. film Playboy: Pozno ponoči, erot. serija Mala raketica, erotični film 24 ur DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja RALLY VETERANOV ŠTAJERSKA 97 EPP SPOROČILO OD H0LLY, ponovitev filma TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA MIŠ MAŠ, oddaja za otroke OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU ČLOVEK, KI JE REŠIL MESTO, ameriški film, GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 1. novembra SLOVENIJA 1 08.00 Radovedni Taček 08.15 Taborniki in skavti 08.30 Male sive celice, kviz 09.15 Bratovščina sinjega galeba, 7/8 09.40 Zgodbe iz školjke 10.10 Pelinov med 10.40 Vžigalice, 4/6 11.30 Hugo, tv igrica 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, 25/28 15.05 Taborniki in skavti 15.20 Čarovnica, ki to ni bila, kanadski film 17.00 Obzornik 17.10 Svet odkritij, 7/9 18.05 Na vrtu 18.30 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Smrt v Benetkah, ital. film 22.25 Poročila, vreme 22.35 Šport 22.55 Wycliffe, 5/8 SLOVENIJA 2 10.15 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 10.45 Luther, ang. film 12.30 Pomp 13.30 Karina in Ari, 26/26 13.55 Pariz: tenis ATR polfinale 19.30 Pacific drive, 54. del 20.00 National geographic, 17/20 20.50 Zlata šestdeseta slovenske popevke 21.50 V vrtincu 22.20 Sobotna noč 08.00 Reboot, ris. serija 08.30 Munkci, ris. serija 09.00 Zverinice, ris. serija 09.30 Peter Pan, risana serije 10.00 Morska deklica, serija 10.30 Povver rangers, nan. 11.00 Obraz tedna 11.30 Cosby, nan. 12.00 Rabbitteci!, film 13.30 Mali filmar, nan. 14.00 Beverly Hills, nan. 15.00 Melrose plače, nad. 16.00 Smrtonosni mikrobi 17.00 Highlander, nan. 17.45 Robocop, nan. 18.30 Herkul, nan. 19.30 24 ur 20.00 Nevarna razmerja, amer. film 22.15 Odpadnik, nan. 23.15 TV detektiva, amer. film 00.30 24 ur, ponovitev 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.35 OB 5. OBLETNICI KREKOVE BANKE, ponovitev 11.05 ČLOVEK, KI JE REŠIL MESTO, ameriški film, ponovitev 12.35 TV IZLOŽBA 12.40 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 631. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 KOŠČEK NEBES, ameriški film, drama 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.05 HOROSKOP 22.10 TV IZLOŽBA 22.15 631. VTV MAGAZIN, ponovitev 22.35 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 2. novembra SLOVENIJA 1 08.10 Spreminjajoči stroj, 4/7 08.40 Živžav 09.30 Bratovščina sinjega galeba, 8/8 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Dolenjskega Logatca 11.00 Divja Avstralija, 9/12 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Na vrtu 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.55 Agencija 15.05 Nana, nemški film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, 9/16 17.35 Po domače 18.35 Razgledi s slovenskih vrhov 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 ZOOM 21.25 Večerni gost: dr. Danilo Turk 22.15 Poročila, vreme 22.25 Elvira Madigan, švedski film SLOVENIJA 2 11.55 V vrtincu 12.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke 13.25 Pacific drive, 54. del 13.50 Ekvinokcij 14.55 Tenis ATP finale iz Pariza 17.30 Košarka NBA: Chicago Bulls:Philadelphia, posnetek 19.00 Teniški magazin 19.30 Pacific drive, 55. del 20.00 Sedem smrtnih grehov, 7/7 20.55 Slovenski magazin 21.25 Prelomni trenutki zgodovine, 12/13 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Berlioz 00.05 Slovenski magazin 07.30 Kje je Wally, risana serija 08.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina 08.30 Zvezdne steze, risana serija 09.00 Kasper in prijatelji, risana serija 09.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Povver rangers, nan. 11.00 Herkul, nan. 12.00 Argument 12.30 Brez zavor 13.30 Pobegli princ, amer. film 15.15 Grand prix magazin 16.15 Otroški zdravnik 17.15 Sosedje, amer. film 19.00 Športni krog 19.30 24 ur 20.00 Smrtonosni šepet, amer. film 21.45 Športna scena 23.00 Argument 23.30 Nevarna skušnjava, tilm 01.00 24 ur, pon. PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA: OTROŠKI MIŠ MAŠ 630. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 631. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program OB 5. OBLETNICI KREKOVE BANKE, ponovitev pogovora GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO RALLY VETERANOV ŠTAJERSKA ž97, reportaža EPP/VABIMO K OGLEDU IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV Slovenije; ODDAJA TV PRIMORKA GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI POT V AVONLEA, ponovitev 86. dela nadaljevanke ČLOVEK, KI JE REŠIL MESTO, ameriški film HOROSKOP VIDEOSTRANI do 24.00 08.30 09.30 09.50 10.10 10.45 11.05 11.35 12.10 12.55 13.00 13.30 14.05 17.00 17.50 19.20 19.25 PONEDELJEK, 3. novembra SLOVENIJA 1 10.35 Zmenki, 9/16 10.55 Elvira Madigan, ital. film 12.30 Utrip 12.40 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Večerni gost: senator Misha Lajovic 15.55 Dober dan, Koroška 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.30 Pouka je konec, 10/13 17.45 Mejniki, 23/50 18.00 PoSloveniji 18.30 EPP 18.40 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.10 Pro et contra 21.05 Homo turisticus 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Hudsonova ulica, 18/21 23.05 Biznis, tuniz. franc. film 00.45 Osmi dan 01.15 Videoring SLOVENIJA 2 09.10 Na potep po spominu 11.20 Leteči norci, dokum. oddaja 11.50 Šport v nedeljo 12.35 Pelinov med 13.05 Lažji od zraka, 5/6 13.55 Obzorja duha 14.25 Jaz, Berlioz 15.55 Hollywood, 4/12 16.45 Sedem smrtnih grehov, 7/7 17.35 Pacific drive, 55. del 18.05 Love Joy, 8/13 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi, 89/92 20.00 Banan ni, 8/10 20.55 Kri na snegu - vojna v Rusiji, 10/10 21.50 POMP 22.50 Brane Rončel izza odra 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.30 22.30 23.30 00.30 09.00 10.00 10.05 10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 20.45 21.15 21.50 21.55 22.00 22.05 22.10 Santa Barbara, nad. Ograje našega mesta, nan. Otroški zdravnik, nan. POP kviz Športni krog Lassie, nan. Ograje našega mesta, nan. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Obalna straža, nan. 24 ur Izkoriščevalski najemnik, amer. film Detektivka Lea Sommer, nan. Na nebu, nan. Poltergeist, nan. 24 ur, pon. DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 631. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: Risanke TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU KONVENCIJA PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA MILANA KUČANA; posnetek prireditev v Narodnem muzeju v Ljubljani IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: ODDAJA VTV VELENJE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 4. novembra SLOVENIJA 1 09.50 Love Joy, 8/13 10.45 Dvorni norček in kraljica, češki film 12.40 Razgledi slovenskih vrhov 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 13.55 Po domače 14.50 Pro et contra 15.40 Homo turisticus 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.30 Spreminjajoči stroj, 5/7 18.00 PoSloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Soča - smaragdna reka, dokum. film 20.55 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Martin Luther, 1/5 00.10 Svet poroča 00.40 Studio city 01.40 Videoring SLOVENIJA 2 11.30 Sobotna noč 13.30 Pomagajmo si 14.00 Recept za zdravo življenje 14.30 Newyorška vročica, 1/22 14.55 Osmi dan 15.25 Kri na snegu, 10/10 16.15 Slovenski magazin 16.45 Banan ni, 8/10 17.35 Simpsonovi, 89/92 18.10 Havajski detektiv, 20/25 19.00 Volja najde pot - rodil se je Bog v meni 19.30 Pacific drive, 56. del 20.00 Aprilsko jutro, amer. film 21.40 TNT 22.40 Stare ženske 23.10 V lepi kaši, amer. nemi film I 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Ograje našega mesta, nan. 12.00 Na nebu, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Glavni kuhar, nan. 14.00 Obalna straža 15.00 Lassie, nan. 15.30 Ograje našega mesta, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Varuhi luke, nan. 19.30 24 ur 20.00 V njihovem svetu, amer. drama 21.45 Sedma nebesa, nan. 22.30 Obraz tedna 23.00 Na nebu, nan. 00.00 Poltergeist, nan. 01.00 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 10.05 Havajski detektiv, 20/25 10.55 Aprilsko jutro, amer. film 12.35 Prelomni trenutki zgodovine, 12/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.05 Svet odkritij, 7/9 15.55 Slovenski utrinki 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Ognjeni vir, 1/2 21.05 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.45 Grace na udaru, 10/25 23.15 Doma v Indiji, amer. film 00.55 Made in Slovenia 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 KONVENCIJA PREDSED- 09.00 NIŠKEGA KANDIDATA MILANA KUČANA; posnetek 10.00 prireditev v Narodnem muzeju v Ljubljani 10.20 10.10 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.15 IZ PRODUKCIJE 10.25 ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- 10.45 JE: ODDAJA VTV VELENJE 10.45 TV IZLOŽBA 12.15 12.00 VIDEOSTRANI 12.20 18.55 NAJ SPOT DNEVA 18.55 19.00 OTROŠKI PROGRAM : 19.00 RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.05 19.35 VIDEOSTRANI 19.30 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 19.35 20.05 632. VTV MAGAZIN, 20.00 regionalni informativni 20.05 program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna 20.25 informativna oddaja 20.45 SREČANJE OLIMPIJCEV V 21.25 NOVI GORICI 22.15 NAJ SPOT DNEVA 22.00 22.05 22.20 HOROSKOP 22.25 TV IZLOŽBA 22.30 632. VTV MAGAZIN, 22.10 ponovitev 22.15 22.50 VIDEOSTRANI do 24.00 22.20 SREDA, 5. novembra SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 11.20 Svet poroča 11.50 Volja najde pot 12.20 V lepi kaši, amer. nem. film 13.20 Hudsonova ulica, 18/21 13.45 National geographic, 17/20 14.35 Studi city 15.35 Martin Luther, 1/5 17.05 Pacific drive, 56. del 17.35 Hoganova druščina, 16/26 18.05 Filmski triki 18.30 Karaoke 19.30 Pacific drive, 57. del 20.00 Nogomet: Liga prvakov, 4. krog 23.35 Večer samospevov z mezzosopranistko Marjano Lipovšek 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Ograje našega mesta, nan. 12.00 Na nebu, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Obraz tedna 14.00 Sedma nebesa, nan. 15.00 Lassie, nan. 15.30 Ograje našega mesta, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Varuhi luke, nan. 19.30 24 ur 20.00 Veliki kanjon, amer. film 22.30 Prijatelji, nan. 23.00 Taksi, nan. 23.30 Na nebu, nan. 00.30 Poltergeist, nan. 01.30 24 ur, ponovitev DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 632. VTV MAGAZIN, ponovitev EPP/ VABIMO K OGLEDU ŠPORTNI TOREK, ponovitev SREČANJE OLIMPIJCEV V NOVI GORICI, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/ VABIMO K OGLEDU GRAD PUSTOLOVŠČIN. 1. del nadaljevanke NAJ SPOT, glasbena kontaktna oddaja GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP "IV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 '"Naš čas" izdaja Časopisno, založniška in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji). Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). • ... Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: SRJDIO MREŽA - Naščaad.ao. ■ Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mneniu Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% "profhetfii davek" ' Ponesrečenec umrl Že 9. oktobra, ob 20.15, se je na magistralni cesti zunaj naselja Paka pri Velenju zgodila prometna nesreča, za posledicami katere je ena oseba umrla, na vozilu pa je nastala le manjša gmotna škoda. Iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju je vozil kolo 55-Ietni Mirko Z. iz Velenja. Ko je pripeljal v Pako, je s kolesom zapeljal desno izven vozišča v obcestni jarek in se pri tem telesno poškodoval. Poškodovanega kolesarja so našli mimoidoči, ki so o tem obvestili policijo. Poškodovani je zdravniško pomoč iskal v Zdravstvenem domu Velenje, ker pa so bile poškodbe lahke, so ga napotili domov. V noči na 13. oktober pa je Mirko Z. v svojem stanovanju umrl. Po trčenju se je avtomobil vnel V torek, 21. oktobra, je okoli 23.10 Matej G. iz Florjana z osebnim avtomobilom clio trčil v ograjo mostu čez reko Pako v Florjanu pri Šoštanju. Pri tem je poškodoval sprednji del vozila, vendar je po trčenju nadaljeval vožnjo. Zaradi poškodb na vozilu pa se je po nekaj metrih vožnje vnel motor avtomobila. Požar so pogasili gasilci, na vozilu pa je nastalo za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode. Zaspal s prižgano cigareto V sredo, 22. oktobra, ob 13. uri, je Alojz C. iz Šoštanja v svojem stanovanju zaspal v postelji s prižgano cigareto v roki. Ta mu je padla na tla. Pri tem seje vnela preproga, ogenj pa seje razširil na posteljo. Z nje se je Alojz umaknil, vendar je prišel samo do vrat, kjer je obležal. Rešil ga je občan, ki je prvi pričel z gašenjem, ogenj pa so pogasili gasilci. V požaru je nastalo za okoli 50.000 tolarjev škode, Alojza C. pa bodo policisti ovadili tožilstvu. Dan prej, v torek, 21. oktobra, okoli 7.50 pa je prišlo do požara v stanovanju Štefana P. v Šaleku zaradi varjenja cevi radiatorja. Pri tem se je vnel papir, ki je bil v bližini. Ogenj so domači sami pogasili, povzročil pa je za kakšnih 20.000 tolarjev škode. 6AVINJ&KA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. ŽALEC L' lil PIVOVARNA Laško 3.600,00 SIT SAVA Kranj 6.500,00 SIT POTROŠNIK Celje 800,00 SIT GORENJE Velenje 1000,00 SIT CINKARNA Celje 5.000,00 SIT JUTEKS Žalec (G,C) 1.100,00 SIT JUTEKS Žalec (B,D) 860,00 SIT in druge..., TUDI OZNAKE "B"! Posredujemo pri nakupu in prodaji VSEH vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d. Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani KDD d.d. Ljubljana. Za vse informacije smo Vam na voljo v Žalcu na tel. št. 063/715-572 in 715-573 ali v Ljubljani na tel. št. 061/140-51-11. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v Žalcu v 1. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski cesti 21 (nad bistrojem Tanja). Pretep na hodniku V torek, 21. oktobra, sta se okoli 20.30 na hodniku v stanovanjskem bloku na Kardeljevem trgu v Velenju sprla stanovalca 58-letni Robert K. in 28-letni Sebastjan K. Prvi je drugega večkrat udaril z roko in ga pri tem telesno poškodoval. POLICIJSKA POSTAJA OZIRJE Požar v Glin Nazarje V petek, 24. oktobra, okoli 23.40 je prišlo do požara v Glin Nazarje, v procesu lepljenja ivernih plošč. Požar je izbruhnil v zaprtem delu sortirnega bunkerja, kjer 10 iznosnih valjev potiska zdrobljeno iverko na tekoči trak v nadaljnje lepljenje. Zaradi večjega nezdrobljenega dela iverke je prišlo med valji do trenja, kar je povzročilo požar. Ogenj je povzročil za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode, pogasil pa ga je tovarniški gasilec. Huda nesreča v Rojah V nedeljo, 26. oktobra, seje ob 19.30 pripetila prometna nesreča na lokalni cesti v Rojah. Iz smeri Šešč je proti Šempetru vozil osebni avtomobil 41-letni Alojzij S. iz Šempetra v Savinjski dolini. Ko je pripeljal iz desnega v levi ovinek, je vozilo pričelo zanašati po cesti. Zdrsnilo je levo preko vozišča v hmeljišče, kjer je trčilo v napeljalno žico in drog žičnice za hmelj. Vozilo se je prevrnilo na bok in tako trčilo še v drugi drog. Voznik je pri nesreči utrpel hude telesne poškodbe. Ogenj v pisarni delovodje V petek, 24. oktobra, zjutraj, nekaj minut pred 4. uro, je zagorelo v prostorih podjetja Ferralit Feniks d.o.o. v Žalcu. Ogenj, ki je zajel pisarno delovodje je povzročil za okoli 150.000 tolaijev škode. Kot kažejo ugotovitve, je požar povzročila pregreta termoaku-mulacijska peč. Nesreča ne počiva Da je res tako, kaže nesreča, ki se je pripetila v Šeščah. V petek, 23. oktobra, je ob 16.35 prostovoljni gasilec Alojz Z. hotel iz hidranta napolniti cisterno. Pri delu mu je pomagal 61-letni Jakob B. iz Matk Ko je Alojz odvijal pokrov na hidrantu je pritisk zraka, ki je bil v ceveh, pokrov vrgel v nogo Jakoba in ga hudo poškodoval. Izgubil oblast nad vozilom V petek, 24. oktobra, seje ob 17.15 na regionalni cesti Šentru-pert - Letuš v kraju Topovlje zgodila huda prometna nesreča. 17-letni Matej C. iz Kaplje vasi je vozil osebni avtomobil iz smeri Šen-truperta proti Letušu. Zunaj naselja Topovlje je v levem ovinku izgubil oblast nad vozilom. Avtomobil je drsel levo izven ceste, kjer se je kotalil do žičnice za hmelj. Voznik in potniki so med prevračanjem padli iz vozila. Matej C. in sopotnik 17-letni Luka F. iz Latkove vasi sta se hudo poškodovala, lažje pa 17-letni Franc R. iz Dolenje vasi in 16-letni Gregor H. iz Latkove vasi. Tatjana Šramel - Pirnat rvj Fj Mozirje, Aškerčeva 28 O) LT U UU lb d.0.0. Tel.:063/831-727 * izdelujemo vse vrste GRADBENE DOKUMENTACIJE za stanovanjske in ostale OBJEKTE * pomoč pri LEGALIZACIJI ČRNIH GRADENJ * urejanje GRADBENE DOKUMENTACIJE Mesec protipožarne varnosti se izteka Danes še mokra vaja v Vinski Gori Z današnjo skupno vajo prostovoljnih gasilskih društev iz občine Velenje, ki se bo ob 16. uri pričela pred osnovno šolo v Vinski Gori, se bo tudi v Šaleški dolini zaključil mesec protipožarne varnosti. V njem so gasilci ponovno dokazali, da so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč in da so zato tudi dobro usposobljeni. Res, da v njihovi stanovski organizaciji ni vse tako, kot bi si sami želeli, sploh, odkar se je tudi zanje spremenila zakonodaja. A njihova naloga, ki je ena redkih, ki temelji na prostovoljni bazi, je prav to, da pomagajo. Zato vas danes popoldne še enkrat vabimo, da si vajo v Vinski Gori ogledate in tako date priznanje prizadevanjem gasilcev za visoko raven njihove strokovne usposobljenosti. V petek popoldne ste ga že dali članom PGD Velenje, ki so letos svojo dejavnost predstavili na Zgornja Savinjska dolina Živahni oktobrski dnevi Gasilska društva v vseh petih občinah Zgornje Savinjske in Zadrečke doline so v oktobrskih dneh z veliko vnemo uresničevala obsežen program, ki ga je za mesec varstva pred požarom pripravilo poveljstvo gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Večino vaj gašenja požara so opravili v minulih dneh, pri čemer velja posebej omeniti vajo, ki sojo v podjetju Mali gospodinjski aparati skupno izvedli gasilci velenjskega Gorenja in nazarskega društva v torek popoldne. Seveda pa so bile vaje le del aktivnosti. Med ostalimi velja omeniti preglede ročnih gasilnih aparatov, ki so jih opravljali v pooblaščenem servisu nazarskem gasilskem domu. M (foto. jp) najbolj neposreden način, kar jih je mogoče; veliko svoje gasilke opreme so pripeljali na Titov trg, kjer so prikazali reševanje iz stavbe s cevjo in ponjavo, gašenje z velikimi in malimi curki, pomoč pri prometnih nesrečah... Pri tem je bilo najlepše to, da so lahko vsi, ki so se zbrali na prizorišču, gasilsko opremo tudi sami preizkusili. In ni jih bilo malo... ■ bš Otroci so bili najbolj veseli, ko so lahko gasilsko opremo tudi preizkusili, odrasli pa so z zanimanjem pogledali prikaz usposobljenosti velenjskih gasilcev. kovinOtehna Prodajni center v Velenju Kidričeva 2 b, tel.: 063-863-413 Nemogoče je mogoče! LESTENCI PLAFONJERE □ □ od U JpD PRENOSNE VARČNE ŽARNICE SVETILKE «<27.10. od D UPOKOJENCI POZOR ! 3. novembra 10 % GOTOVINSKI POPUST! Popusti ne veljajo za nakup avtomobilov in računalnikov! Gorenje - Prule 20:19 (9 : 7) Sijajni Borut Plaskan Za oba velenjska prvoligaša -rokometaše in nogometaše vejja, da se počasi, a vztrajno pomikata po lestvici navzgor. Pri tem so rokometaši nekoliko hitrejši, saj so po sobotnem šestem krogu že na četrtem mestu, imajo sedem točk, nogometaši pa so z zanesljivo zmago proti Potrošniku v nedeljo na svojem igrišču prehiteli na lestvici Celjane in so trenutno po trinajstih odigranih krogih z osemnajstimi točkami na šestem mestu. V soboto so rokometaši Gorenja gostili Prule. Zmaga je bila tesna, vendar zaslužena. Tekma je bila ves čas zelo zanimiva, v drugem polčasu pa predvsem zaradi čudnih sodniških odločitev tudi zelo razburljiva. Domači so na začetku drugega polčasa ušli gostom dvakrat za štiri zadetke (11 : 7 in 12 : 8), tedaj pa sta jih Krstič in Ljubič iz Krškega začela izključevati, ko da bi bila zbijala keglje. Velenjčani so ostali celo s samo tremi igralci na igrišču, saj so morali v v 36. minuti in na začetku 37. za dve minuti na klop Sovič, Tome in Bedekovič. Njihov nalet je bil ustavljen, sodnika pa sta morala poslušati ostre proteste gledalcev s tribune in "maščevala" sta se jim s tem, da sta srečanje dvakrat prekinila za minuto. Številčnejši gostje so hitro izničili prednost domačih ter izenačili. Vse do zadnjih sekund je nato zmagovalec "visel" v zraku, dišalo je tudi po delitvi točk. Na začetku 58. minute je Borut Plaskan bil izid namreč znova izenačen -19:19. Kapetan Plaskan je nato minuto pred koncem zadel s sedemih metrov. Pol minute pred koncem se je nato domačim nasmenila tudi sreča, saj je gostujoči igralec zadel vratnico; to napako je popravil vratar Ljubljančanov z dobro obrambo, časa za ponovno izenačitev pa je bilo premalo. Največ k tej zmagi je prispeval prav Borut Plaskan, ki je imel kar 75 odstototno učinkovitost. Od 16 žog, ki jih je vrgel proti gostujočemu vratarju, jih je kar dvanajst obležalo v mreži. Gorenje: Anžič, Tamše 1, Krejan 2(1), Ojsteršek, Bedekovič, Plaskan 12 (4), Khimtchenko 1, Sovič 2, Tome, Rozman 1, Cvetko 1, Senica. ■ vos Mladinska liga Gorenje - Krško 43 : 18 (24 : 8) Gorenje: Lainšček, B. Oštir 3, Gajšek 6, Povh 1, Fricelj 7, Gavriloski 5, Golčman 3, Oprešnik 4, Glavič 3, Majhen 3, Arsekič, Rožič 8. M Degro ■ Vegrad 28:19 (15:9) Spet visok poraz Rokometašice velenjskega Vegrada so v predzadnjem jesenskem krogu doživele nov poraz. V soboto so gostovale v Piranu in z domačo ekipo visoko izgubile. Poraza ni mogla preprečiti niti vratarka Maja Grudnik z izvrstnimi obrambami. Po osmem krogu so so Velenjčanke na zad- njem mestu z dvema točkama, kolikor jih ima tudi predzadnja Ajdovščina z nekoliko boljšo razliko v zadetkih. VEGRAD: Oprešnik, Madjarič 1, Rodič 6, Nojinovič, Krajnc 6, Dešman 3, Ibralič 3, Grudnik, Osmanovič, Stropnik. Slivnica:Elektra 94:101 Ze četrtič zapored neporaženi FRAM - Tudi po četrtem kolu 2. SKL ostajajo košarkarji Elektre neporaženi. Njihova zadnja "žrtev" je bila Slivnica, ki so jo v soboto v novi dvorani v Framu premagali z rezultatom 94:101. Mnogo težje, kot je kdorkoli pričakoval. Košarkarji Elektre so dobro začeli in so povedli že z desetimi točkami razlike, a so jih domačini kmalu ujeli - do konca polčasa so razliko zmanjšali le na točko, tako da se je le-ta končal z rezultatom 47:48 za Elektro. Tekma je bila proti pričakovanjem tudi v drugem polčalu izenačena, v zadnji minuti so bile le 3 točke prednosti za Šoštanjčane (91:94). Domačini so z osebnimi napakami poskušali ujeti gostujoče košarkarje, a so le-ti bili dokaj uspešni pri izvajanju prostih metov, tako da se je tekma končala z rezultatom 94:101. V napadu so igralci Elektre igrali Šoštanj Topolšica : Fužinar 0:3 (-7, -6, -8) Nemoč Soštanjčanov V boju za vrh lestvice v 1.A moški državni ligi je ravenski Fužinar v športni dvorani v Šoštanju dosegel še eno zmago. To je bilo pričakovati, saj so na srečanje prišli z vsemi aduti zmagovalca. Po začetnem vodstvu domačih v prvem nizu je pri izidu 7:7 prišlo do izenačenja. V nadaljevanju so Šoštanjčani popustili. Njihov upor je bil kmalu zlomljen in več kot 7 točk jim ni uspelo osvojiti. Ravenčani so brez težav zbirali nove točke tudi v drugem in tretjem nizu, ki soju zak^učili s 15:6 in 15:8. Fužinar je prišel kot favorit in s 3:0 odšel kot zmagovalec. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Dimec, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Kravcov, Medved, Kugovnič, Mihalinec, Jerončič, Bevc, Zulič. Salonit: Šoštanj Topolšica 3:0 (4, 5, 13) V rednem 6. krogu so odbojkarji Šoštanja gostovali v Novi Gorici. Njihov nasprotnik je bila ekipa Salonita z močnim igralskim kadrom. S hitrimi in dobro premišljenimi akcijami so Kanalci brez težav s 15:4 in 15:5 zaključili prva dva niza. Lahko bi Rudar - Potrošnik 3 : 0 (2 : 0) Nič več domače razprodaje? Nogometaši velenjskega Rudarja igrajo vse bolje, najpomembnejše pa je, da ne razprodajajo več točk na domačem igrišču kot so jih na začetku letošnjega prvenstva. V nedeljo so skupaj z Mariborčani dosegli najvišjo zmago 13.kroga, saj so premagali Potrošnik s 3:0, s takšnim izidom pa je izgubil Protonavto Publikum v Ljudskem vrtu. Velenjčani so zlahka opravili s slabim Potrošnikom, saj so ga povsem nadigrali v vseh elemntiv igre, kot je na novinarski konferenci po tekmi dejal tudi rezervni vratar in hkrati pomočnik trenerja Janko Veselič. Gostje so se ves čas srečanja v glavnem le branili. Z zelo zaprto igro so želeli onemogočiti velenjske igralce pri strelih proti njihjovemu vratarju Stanislavu Kuzmi. Ta je bil v nedeljo njihov najboljši igralec in najbolj zaslužen, da "rudarji" niso nasuli v Potrošnikovo mrežo dvakrat toliko žog. Za to pa so bili "zaslužni tudi nekateri domači igralci (Javornik, Vidojevič, Gajser...), ki ga tudi iz tako imenovanih stoodstotnih priložnosti niso premagali. V 66. minuti pa je Kuzmo rešila prečka. Na tem srečanju v domači ekipi ni bilo Vlada Kokola, ki je moral počivati zaradi rumenih kartonov. 1:0 (32)- Brezič je preigral dva nasprotnikova igralca, poslal v ogenj Vidojeviča, ta je takoj streljal, vendar je Kuzma žogo odbil. Priletala je nazaj do Vidojeviča, ki jo je poslal na desno Jerneju Javorniku . Sledil je močan in natančen strel pod prečko. 2:0 (53) - Javornik je ušel po levi strani in se z lepo po- dajo oddolžil Vidojeviča za sodelovanje pri prvem zadetku. Gostujoči vratar je bil izigran, pred Vidojevičem pa prazna mreža. 3 : 0 (82) -Akcijo je začel prosti branilec Dušan Kosič. Zaposlil je Vidojeviča, ta Gajserja, ki se je lepo otresel vratarja in še enega gostujočega igralca. Nove tri točke so rudarje pomaknile še za korak višje na prvenstveni lestvici Sedaj so na šestem mestu s 16 točkami. Sodeč po zadnjih igrah njihova forma raste, ki pa bo na preizkušnji spet v nedeljo, in to v Murski Soboti. Rudar: Dabanovič, Kosič, Sulejmanovič, Balagič, Hribar, Caushllari, Breznik, Brezič, Javornik (od 80. Miškič), Gajser, Vidojevič ■ vos Jernej Javornik Rudar - SET Vevče 2:0(1: 0) Obakrat Breznik Domači nogometaši so bili veliko boljši tekmec. Njihova zmaga bi bila lahko precej višja, saj sta samo Danijel Brezič in Jernej Javornik zapravila skupaj tri stoodstotne priložnosti, ko sta bila sam pred vratarjem Petrom Koželjem. Vseeno pa so prepričani, da bo ta zmaga dovolj za uvrstitev v polfinale slovenskega pokala. Povratno tekma bo v sredo, 5. novembra. Rudar: Dabanovič, Kosič, Balagič, Hribar, Caushllari, Breznik, Kokol (od 88. Miškič), Javornik, Vidojevič (od 43. Sulejmanovič), Gajser. Strelec: Breznik - 1 : 0 (43 - llm), 2 : 0 (57) ■ vos solidno, zaskrbljujoča pa je bila predvsem obramba, saj nikakor ne bi smeli dobiti 47 točk v vsakem polčasu. Sedaj imajo košarkarji štirinajst dni premora, nato pa 8. novembra ob 17.30 Elektra doma pričakuje Bistrico. ELEKTRA: Brinovšek 8, Kovačevič, Klepec, Rizman 32 (4), Memič, Ručigaj 19, Divjak, Mirt 27 (3), Maličevič , Zupane 8, Medvešek 7(1). ■ Tjaša Rehar Usnjar - Goričanka 2:3 (1:2) Doma ne gre Ljubitelji nogometa v Šoštanju tudi v šesti tekmi njihovih nogometašev na domačem igrišču niso dočakali zmage. Usnjarji so namreč s solidno Goričanko izgubili z 2:3, čeprav so bili gostom najmanj enakovreden nasprotnik, od 35. minute pa so imeli celo igralca več. Nogometaši iz Črešnevcev so nepričakovano hitro povedli z dvema zadetkoma, ki so ju dosegli v dveh napadih v 14. in 15.minuti. Samo pet minut pozneje je Mujakovič znižal na 1:2, nakar je sledilo pravo obleganje gostujočih vrat. Nihče jim ne more očitati, da si niso želeli prve domače zmage. Imeli so kar nekaj priložnosti za preobrat, a je bil zlasti Kovačič zelo nespreten pred gostujočim vratarjem. Sledila je kazen po načelu, če ne daš dobiš, saj so gostje v enem od redkih nasprotnih napadov dosegli še tretji zadetek. Usnjarji se kljub temu še niso predali, znova so nizali nevarne napade proti gostujočim vratom. Tri minute pred koncem je vratar Čanič z enajstih metrov dosegel drugi zadetek, kar pa je bilo seveda premalo za točko, kaj šele za vse tri. Po devetih krogih so na desetem mestu (10 točk), v soboto pa bodogostovali pri predzadnjem Varisu. Strelci: 0 : 1 in 0:2- Andrej Šalamun (13. in 15.), 1:2-Mujakovič (18), 1:3- Kosednar (77), 2:3: Canič (87 - llm) Usnjar: Čanič, Sulejmanovič, Kočnik , Omič, Kraljevič, Daničič, Omerovič , Mujakovič, Puckmeister (od 70. Andrič), Pudgar, Kovačič. ■ vos bilo tudi drugače, če gostujoči odbojkarji ne bi tako slabo igrali v vseh elementih igre. Na presenečenje nasprotnikov pa so po dveh nizih slabe igrali zaigrali neverjetno dobro in zavzeto. Osvajali so točko za točko in si priigrali visoko vodstvo. Šele pri 12. točki je med ekipama prišlo do izenačitve. Prevelika napetost med Šoštanjčani v pričakovanju zaključka pa je bila eden izmed razlogov,da so niz izgubili. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Dimec, S. Sevčnikar, Kravcov, Medved, Kugovnič, Mihalinec, Jerončič, Zulič. Trener Darko Menih "Vprvih dveh nizih so naši odbojkarji zaigrali nekoliko slabše. Kljub svojemu znanju se nekako niso znašli. V tretjem nizu sta pri Salonitu Odšla na klop njihova najboljša. Naši so dobili priložnost za bolj sproščeno igro in si priigrali visoko vodstvo 11:4. Očitno so se visokega vodstva ustrašili, saj se jim je naenkrat ustavilo. Zavedam se, da imajo dovolj znanja in izkušenj, vendar tega ne znajo pokazati.« V nedeljo, 2. novembra (zaradi praznikov), gostuje v Šoštanju A banka Olimpija. mN.R. ESOTECH - Drava 0:0 Spet brez zmage V 12. krogu so v Šmartnem gostovali nogometaši ptujske Drave, ki so eno največjih letošnjih razočaranj v drugi ligi. Domačini so nastopili brez Dolerja, Stojka in Jeseničnika, vendar so igralci s klopi odigrali zelo dobro, Šmarčani so v nedeljo odigrali eno boljših tekem v letošnjem prvenstvu, žal pa so manjkali zadetki, ki edino štejejo. Na začetku so oboji zaigrali previdno in svoje prilike iskali v nasprotnih napadih, ki pa jih je bilo malo, saj sta obe obrambi igrali zelo zanesljivo. Prvo priložnost so imeli gostje v 14. minuti, vendar je bil Magrič na mestu. Domači so resno zapretili v 20.minuti, ko je Polovšak streljal preko vrat, zadnjo priložnost v prvem polčasu za Šmarčane je zapravil Spasojevič v 45.minuti vmes pa sta obe moštvi igrali večinoma med obema kazenskima prostoroma. V drugem polčasu so domačini zaigrali bolj napadalno in imeli v 51.minuti največjo priložnost na tekmi, vendar je Spasojevič s 3 metrov streljal mimo vrat, vse napore gostov pa je zanesljivo zaustavljala domača obramba. Do konca tekme so igralci Esotecha napadali, gostje so se spretno branili in tekma se je končala brez zadetkov. V nedeljo bodo Šmarčani gostovali v Kozini pri ekipi Jadran Šepič. ESOTECH ŠMARTNO: Magrič, Pižorn, Bulajič, Irman, Mernik (Zlodej), Polovšak, Grobelšek, Čurej, Spasojevič, Smajlovič (Kos), Štefančič (Fajdiga). ■ Janko Goričnik Balinanje Zoran prvak še med člani Po naslovu mladinskega svetovnega prvaka in prvem mestu v dvojicah s Sinišem Moravcem na slovenskem prvenstvu je Zoran Rednak letošnje uspehe kronal še v članski konkurenci. Osvojil je namreč naslov državnega prvaka v hitrostnem zbijanju.. V prvem krogu je dosegel 39 zadetkov, v drugem 34 in v tretjem 36; skupaj torej kar 109, kar je za dva več kot v svetu uveljavljeni Uroš Vehar. Drugi velenjski predstavnik Mitja Verlič je bil v članski konkurenci tudi odličen. Uvrstil se je v polfinale in bil na koncu sedmi. Velenjski mladci so torej vredni vsega zaupanja in podpore, obljube namreč ne omogočajo vrhunskih dosežkov. ■ Boris Knavs Atletika Bahitiri in Pozničeva prva, Buč tretji V nedeljo je bil v Ljubljani že drugi jesenski maraton. TVi različne razdalje (7 km, 21 km in 42 km) je preteklo preko 1300 tekačev in tekačic iz Slovenije, Italije, Kenije, Madžarske in Ukrajine. Na 7 km dolgi progi je slavil Bekim Bahtiri pred Grojzdekom in Horvatom (vsi Slovenija). Na 21 km je Slavica Poznič po lanskem drugem mestu letos slavila s časom 1.26.33 pred Sonjo Bučan iz Nove Gorice (1.29.53) ter Olgo Grm iz Kranja (1.30.21). Med člani do 30 let je mladi Boštjan Buč pritekel v cilj kot tretji z novim osebnim rekordom - 1.10.39, absolutno pa je bil v skupnem seštevku na 6. mestu. V velikem maratonu je slavil Kenijec Subano, pri ženskah pa je že drugič slavila Helena Javornik. m v. p. Plavanje Težave na začetku sezone Po zelo uspešni tekmovalni sezoni 1996/97, v kateri so plavalci Plavalnega kluba na prvenstvih Republike Slovenije osvojili 53 medalj, od tega kar 29 zlatih in postavili 7 državnih rekordov, smo trenutno še vedno brez možnosti za treninge v Velenju. Zamuda pri popravilu bazena je klubu povzročila ogromno težav. Medtem ko so že skoraj vsi slovenski plavalci pričeli s treningi v vodi že ob koncu meseca septembra, v velenjskem klubu upamo, da bodo lahko naši plavalci pričeli z redno vadbo v vodi ob koncu tega tedna. Doslej je le manjša skupina naših plavalcev trenirala v vodi v bazenu na Ravnah na Koroškem, ki pa zaradi prezasedenosti ne more sprejeti več plavalcev. Nekaj naših plavalcev je ob koncu preteklega tedna nastopilo na mednarodnem mitingu v Elsenfeldu ob Maini (Nemčija). Na tem tekmovanju je sodelovalo 190 plavalcev iz Nemčije, Češke in Slovenije. Naši plavalci so bili znova v ospredju, saj so osvojili kar 9 prvih mest. Med vsemi nastopajočimi je bila najuspešnejša Tina Pandža, ki je zmagala v vseh svojih nastopih in že tretje leto zapored prejela pokal za najboljšo plavalko tekmovanja. Z rezultati je najbolj napredoval Jernej Ocepek. Od njega je bil hitrejši le Max Herms, ki je sicer najboljši nemški plavalec Jernejevega letnika. ■ Marko Primožič Šahovske novice ŠŠD Velenje v 1. ligi Prejšnjo soboto so v Grižah odigrali zadnja dva kroga 2. slovenske šahovske lige - vzhodna skupina. Velenjski šahisti so v ligi nastopili zelo uspešno, saj so osvojili 2. mesto so napredovali v prvo ligo. Zbrali so 11 točk, prav toliko kot prvo Krško, vendar so imeli slabši količnik. V Grižah so najprej igrali neodločeno s Krškim II; zmagala sta Matko in Brusnjak, remizirala pa Rajkovič in Novak. V zadnjem krogu so tesno s 3,5:2,5 premagali Griže; zmagali so Goršek, Novak in Brusnjak, remiziral pa je Rajkovič. Končni vrstni red: 1. Griže II 11 točk, 2. ŠŠD Velenje 11, 3. Celje 10, 4. Griže 10, 5. Fužinar 10, 10. Šoštanj 9 itd. Tudi Šoštanjčani odlični Šahisti Šoštanja so uspešno sklenili tekmovanje v 2. državni ligi. V predzadnjem krogu so premagali Lendavo s 3,5:2,5; zmagali so Čulk, Kovač, Rupnik, remiziral pa Podlipnik. V zadnjem krogu so z Radenci igrali 3:3; zmagal je Šumnik, remizirali pa so Culk, Stropnik, Kovač in Podlipnik. V končni uvrstitvi so med 30 ekipami dosegli zelo dobro 10. mesto, za prvouvrščenim Krškim pa so zaostali le dve točki. ■ Gregor Rupnik I \ mmm v S@p J v HBI\ 1 Sabljanje Lep uspeli Gregorja Gorjana V soboto je bil v Linzu v Avstriji mednarodni sabljaški turnir za mladince. Udeležil se gaje tudi Gregor Gorjan, član sabljaškega kluba Rudolf Cvetko iz Velenja. Med 31 vrstniki je osvojil 11. mesto. ■ Hinko Jerčič Kegljanje Derbi gostom Derbi 5. kroga v 2. ligi je bil v Šoštanju, kjer so se pomerili domačini in kegljači iz Slovenskih Konjic. Po izenačenem začetku so domačini nekoliko popustili, gostje pa so z dobro igro nadaljevali in povsem zasluženo osvojili dve točki. Srečanje se je končalo z rezultatom 2:6 (4903:4945). ŠOŠTANJ: Kramer 816 (1), S. Fidej 807 (0), L.Fidej 821 (1), Hasičič 837 (0), Križovnik 815 (0), Glavič 807 (0). Šoštanjčani bodo imeli "popravnega" v 6. krogu, ko bodo na domačem kegljišču gostili ekipo Litije. Srečanje bo zaradi praznikov na sporedu 8. novembra s pričetkom ob 16. uri. To, kar ni uspelo fantom, so uresničila dekleta. V Celju so po dobri igri premagale domači Komcel z rezultatom 5:3 (2266:2232) in se utrdile pri vrhu razpredelnice. ŠOŠTANJ: Lesnik 386 (1), Hojan 128 - Krajnc 209 (0), Drev 389 (1), Podbrežnik 418 (1), Lozič 382 (0), Premelč 353 (0). Šoštanjčanke bodo v 6. kolu gostile igralke Sremič Krško. To srečanje bo predtekma fantom. Prvi par deklet bo na steze stopil že ob 13. uri. Uspešno pa so s tekmovanjem pričeli igralci 2. ekipe, ki tekmuje v OK ligi. V Celju so se pomerili z lani drugo uvrščeno ekipo Kovinotehne in jo visoko premagali s 6:2 (4729:4581). ŠOŠTANJ: Aleksič 342 - Secki 344 (0), Sotler 826 (0), Novak 799 (1), Arnuš 813 (1), Žnidar I. 798 (1), Petrovič 807 (1). V 2. kROGU se bodo na domačem kegljišču pomerili z Demit Plus. ■ Livada med najboljšimi v Sloveniji Golte nad Mozirjem Vzdrževanje in predprodaja Na RTC Golte v teh dneh vlada zelo živahen delovni utrip. Opravljajo namreč zelo obsežna vzdrževalna dela na nihalki in ostalih žičnicah, kar bodo sklenili do 10. novembra. S tem seveda želijo zagotoviti kar največjo varnost smučarjem in preprečiti večje okvare in izpade med zimsko sezono. Vzdrževanje bodo nadaljevali tudi pomladi, ko bodo zaščitili stebre in njihove temelje. Pridno delajo tudi na vodovodnem sistemu, saj želijo zagotoviti večje količine vode, s čemer bi zagotovili dobro zasneževanje Medvedjaka in proge Blatnik. Novost v letošnji zimi bo teptalni stroj, s katerim bodo urejali proge za smučarski tek vse do Smrekovca in Komna, kar bo izjemna pridobitev za vse ljubitelje teka na smučeh. S prodajo zmogljivosti so tudi zadovoljni, saj so že sedaj prepričani, da bodo najmanj ponovili lanskih 7000 nočitev, zagotovili pa nj bi jih zlasti gostje iz Rusije, Madžarske, Hrvaške in Belgije. Prav z Belgijci in Nizozemci imajo obetavne načrte za letno sezono, saj se precej zanimajo za ponudbo RTC Golte v poletnih mesecih. V teku je tudi predprodaja smučarskih kart, ki jih po ugodnih cenah ponujajo v podjetjih ter agencijah v Celju, Velenju in Mozirju. Sezonska karta za odrasle do 15. novembra velja 28.000 tolarjev in za otroke 19.000; do 15. decembra bodo veljale 32.000 in 23.000, kasneje pa 37.000 in 27.000). Dnevne vozovnice za odrasle bodo do 15. novembra 2000 za odrasle in 1400 tolarjev za otroke, do 15. decembra bodo po 2300 in 1700, kasneje pa po 260 in 2000 tolarjev. ■ jp Pomembno in zahtevno opravilo je skrb za nosilno vrv Jeseni se zaključujejo tudi osnovnošolska tekmovanja, in sicer z ekipnim področnim in državnim prvenstvom v atletiki. Osnovna šola Livada že kar nekaj let blesti z dobrimi uspehi na področnih tekmovanjih, kjer so tudi letos osvojili prvo mesto pri učencih in učenkah. Svojo kvaliteto so potrdili tudi letos na državnem ekipnem atletskem prvenstvu, kije bilo v Kopru. Med dvanajstimi šolami iz cele Slovenije so pri učencih osvojili odlično drugo mesto za OŠ Šentjernej in pred OŠ Tabor II. iz Maribora. Poglejmo najboljše uvrstitve dečkov: Mitja Repinc je bil zmagovalec teka na 300 m, v skoku v daljino sta zasedla Luka Lampret četrto in Dejan Tovornik peto mesto. V teku na 60 m je Jasmin Husič osvojil šesto mesto, Marko Širše pa sedmo. Štafeta 4 x 100 m je osvojila dobro peto mesto (Husič, Lampret, Medved, Repinc). V teku na 1000 m je Domen Peer osvojil deseto mesto, v skoku v višino je bil Goran Ivič enajsti, Dani Štimac pa osemnajsti, suvanje krogle je prineslo Roku Sevčnikarju osmo mesto, Milanu Stoj niču pa deseto. Pri metu žogice sta se najboije odrezala Dario Brišavec, ki je bil osmi, ter Ažbe Kolenc z devetnajstim mestom. Na koncu je bil seštevek točk zadosten za osvojitev drugega mesta med ekipami učencev. Učenke so bile nekaj manj uspešne, vendar so med dvanajstimi šolami Slovenije osvojile še vedno zelo dobro šesto mesto. Kaj pa ostale velenjske šole? Nobena skrivnost ni, da so tiste šole, ki so povezane z atletskim klubom ter da so po možnosti v atletski klub vključeni tudi njihovi pedagogi, uspešnejše od ostalih. Seveda pa je veliko odvisno od posameznika, športnega pedagoga, s kakšno zainteresiranostjo predstavlja otrokom skrivnosti in lepote atletike. Ne smemo pozabiti, da je atletika osnova za vse ostale športe, tako da je otrok, seznanjen z osnovnimi prvinami atletike, pripravljen tudi za osvajanje ostalih športov. Zatorej, športni pedagogi, prebudite se, da bomo imeli več Li^d, predvsem pa zdrave otroke. ■ V. P Gora Oljka Novi člani gorske straže Odsek za varstvo narave in gorsko stražo so pri mozirskem planinskem društvu ustanovili še pred tremi desetletji, ponovno pa so njegovo delo oživili štiri leta nazaj. Ne le oživili, njegovo delo so že takoj na začetku razširili na planinska društva z Rečice ob Savinji, Ljubnega, Luč in Šoštanja, v aktivnosti pa želijo vključiti vsa društva na področju Savinjskega medobčinskega odbora planinskih društev. To je pomembno posebej zaradi dejstva, da takšni odseki na območju ostale Slovenije praktično ne delujejo. Mozirski odsek redno pripravlja raznolike oblike izobraževanja in usposabljanja, seveda pa v svoje vrste vabi vedno nove člane. Zadnji tečaj za nove gorske stražarje in za varstvo narave so pripravili v soboto in nedeljo na Gori Oljki. Na njem so sodelovali planinci iz novih društev celjskega področja, tako da odsek sedaj že vključuje člane iz 12 društev vse do Rogatca. Udeleženci, 28 jih je bilo, so poslušali predavanja, se praktično usposabljali v naravi, na koncu pa opravili še ustrezen preizkus znanja. Poudariti velja, da ne gre le za skrb za planinsko cvetje, ampak za varovanje narave v vseh razsežnostih. ■ jp Udeleženci z vodstvom tečaja in nedeljskim predavateljem Božom Jordanom 30. oktobra 1997 SVETOVANJE iN PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV - CEDE, Kocbekova 4, te!.: 44 33 95, Del. čas: 9.-12. In 14.-18.h, sob. 9.-14.h - CELJE, Lilekova 3, tel.: 44 30 40, Del. čas: 8. -12. in 15. -18. h, sob. zaprto Ukvarjamo se z ORTOPEDSKIMI PRIPOMOČKI in ostalimi materiali za zdravo življenje oz. preprečevanje bolezni! Nekaj večjih skupin: - pomoč INVALIDNIM SKUPINAM Z MOTNJAMI V GIBANJU (sprehajalne palice, bergle, hodulje, toaletni stol, kopalniška in sobna dvigala) - pomoč BOLNICAM PO OPERACIJI DOJKE (proteze, nederčki, kopalke) - pomoč OSEBAM S TEŽAVAMI S STOPALI (pravilna obutev, ortopedski vložki, obutev za diabetike) - pomoč INKOTINENTNIM OSEBAM Z NEKONTROLIRANIM UHAJANJEM VODE ALI BLATA (perilo, pleničke za odrasle) - pomoč OSEBAM S TEŽAVAMI S SKLEPI, HRBTENICO (ščitniki, pasovi, kosmodisk, vibroser, masažni aparati, antirevmatsko perilo) - pomoč OSEBAM S KRČNIMI ŽILAMI (elastične nogavice -preventivne in po meri) - pomoč OSEBAM, KI IMAJO TEŽAVE Z VNETJI DLESEN (zobne paste, ustne vode,zobne nitke) - PRIPOMOČKI ZA NEGO OTROKA (NUK in CHICCO program, PENATEN otroška kozmetika in obutev CICIBAN PETEJAN) OBČINA ŠOŠTANJ Trg svobode 12,3325 Šoštanj Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88) in na podlagi 6. člena Pravilnika o pogojih za oddajo poslovnih prostorov v najem ter o določanju najemnin za poslovne prostore (Uradni list občine Šoštanj, št. 4/97) objavljamo JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je poslovni prostor v pritličju občinske stavbe na Trgu svobode 12 v Šoštanju, kvadrature 8,86 m2 z možnostjo souporabe sanitarij in skupnih prostorov, tako da znaša skupna površina poslovnega prostora 14,46 m2. Izklicna cena za poslovni prostor znaša 11 DEM/m2. Osnova za izračun izklicne najemnine za poslovne prostore je metodologija o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš, predpisana s pravilnikom. Najemnina se bo obračunavala mesečno po srednjem tečaju Banke Slovenije. Poslovni prostor je primeren za poslovne storitve in se oddaja za nedoločen čas. Interesenti naj dostavijo pisne ponudbe priporočeno po pošti na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, s pripisom "Ne odpiraj -ponudba - Javni razpis za oddajo poslovnega prostora v najem" do vključno 14. novembra. Ponudba naj vsebuje dejavnost ponudnika, ponujeno ceno za m2 najemnine ter dokazilo o plačani varščini, ki znaša 3 mesečne izklicne najemnine, v znesku 43.337,50 SIT na žiro račun občine Šoštanj št. 52800-630-10168. Varščina bo obračunana v najemnini ali vrnjena vlagatelju ponudbe v roku 3 dni od izbire najugodnejšega ponudnika. Odpiranje ponudb opravi komisija, ki hkrati izloči prepozno prispele in nepopolne ponudbe. 0 izbiri najemnika bo na predlog komisije odločal župan. Vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni. OBČINA ŠOŠTANJ TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17g (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU ^Mk MOKAT500 25/1 KG 59,90 METLA SIRKOVA 349,00 SLADKOR 50/1 KG 115,90 WEIS. RIESE 6 KG+VEDRO 1.299,00 TESTENINE 500G 89,90 MEHČALEC BOHOR 4L 359,90 KEKSU KG 279,90 T0AL. PAPIR CARLINA 8/1 249,90 RIŽ SPLENDOR 1KG 119,90 KRMNA KORUZA 1 KG 25,90 ČOKOLINO 200G 189.90 PESNI REZANCI 23,90 OLJE ZVEZDA 12/1L 179,00 PŠENIČNI OTROBI 19,90 KAVA BAR 100G 169,90 JERUZALEMČAN 12/1L 419,00 MAJONEZA HELLM. 630G 499,00 MOŠKI ŠKORNJI 1.999,00 SLADKOR V PRAHU 400G 109,90 HLAČE JOGGING 1.390,00 NA ZALOGI MOTORNA OLJA, TRAKTORSKE GUME, VELIKA IZBIRA ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA, TEKSTILA IN PLETENIN. MOŽNOST PLAČILA TUDI S KARTICAMI ACTIVA, VISA IN EUROCARD. *** KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE! *** KINO DOM KULTURE VELENJE MR. BEAN (komedija) Nedelja, 2. 11., ob 10. uri Režija: Mel Smith Vloge: Rovvan Atkinson Dolžina: 90 minut Mr. Bean je zaposlen v angleški umetnostni galeriji kot paznik že vrsto let. Zaradi svoje "splošne" škodljivosti je tamkajšnjim delavcem in vodstvu trn v peti. Želijo se ga znebiti. Toda lastnik galerije ga vneto zagovarja. Ko galerija proda neko posebno umetniško sliko ameriški galeriji, le-ti pripravijo posebno slovesnost. Da bi se Beana za vedno odkrižali in ga očrnili, ga pošljejo v Los Angeles kot njihovega posebnega predstavnika. Zmeda, ki prihaja z njim v ZDA, je nepopisna. Glejte in se nasmejte! Za vso družino! MOJ BIVŠI SE POROČI (komedija) Ponedeljek, 3. 11., ob 20. uri Režija: P J. Hogan Vloge: Julia Roberts, Dermot Mulroney, Cameron Diaz Dolžina: 105 minut Julianne in Michael sta med študijem "hodila", sedaj sta najboljša prijatelja. Obljubila sta si tudi, da če bosta pri 28. letih še vedno samska, se bosta poročila. Kmalu pred iztekom roka pa Michael pokliče Julianne in jo prosi, da mu stoji ob strani kot poročna priča. Ljubosumna Julianne sprejme prošnjo, vendar pride na poroko z namenom, da jo uniči! KINO ŠOŠTANJ MOJ BIVŠI SE POROČI (komedija) Ponedeljek, 3. 11., ob 18. uri KINO ŠMARTNO OB PAKI MOJ BIVŠI SE POROČI (komedija) Torek, 4.11., ob 19. uri Filmi v novembru: Brez obraza, Stik, Mr. Bean, Krik, George iz džungle, Hitrost 2, Willy 3. Rezervacije vstopnic vsak delovnik na št. 856-384 (Kino Velenje) od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 30. oktobra - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Kozorog in dr. Grošelj. Petek, 31. oktobra - dežurni dr. Grošelj in dr. Kozorog. Sobota, 1. novembra in nedelja, 2. novembra - dežurni dr. Lazar in dr. Rus. Ponedeljek, 3. novembra - dnevni dežurni dr. in dr. Slavič , nočni dr. Friškovec in dr. Stravnik. Torek, 4. novembra - dnevni dežurni dr. Žuber in dr. Janežič, nočni dr. O.Renko in dr. Lovrec-Veternik. Sreda, 5. novembra - dnevni dežurni dr. Rus in dr. Urbane, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič. Zobozdravstvo: V nedeljo, 2. novembra - dr. Darinka Šuster v zasebni zobni ambulanti, Stanetova 27, Velenje. Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 31. oktobra do 6. novembra - Franc Blatnik, dr.vet.med., mobitel: 0609/618-117. ČETRTEK, 30. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije - pogovor s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 31. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost - skupina Too foryour; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 1. novembra: . 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 2. novembra: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 3. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avtomoto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 4. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkar-jem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 5. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.50 Strokovnjak svetuje -pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. za uspešno reklamo! Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. Cesta na Lepo Njivo 2, 3330 Mozirje Telefon: 063/ 831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 832-140, 832-272 DDAJA V BLAGOVNICI LJUBNO Tel.: 063/841 -020 - moške bunde že od 5.931 SIT - ženske bunde od 4.606 SIT - otroške bunde - od 4.970 SIT - moške mikice od 3.203 SIT - ženske mikice od 3.619 SIT - moške srajce od 1.239 SIT - otroške trenirke termo flis do 4. let 3.950 SIT - moške kavbojke 4.235 SIT - ženske kavbojke 4.969 SIT - velika izbira ženskih plaščev, kostimov, čevljev Alpina in Adidas, talnih oblog, preprog ... - IZJEMNA RAZPRODAJA TEKSTILA: 20 - 50 % ZNIZANJE - AKUSTIKA IN TEHNIČNO BLAGO: 5 % POPUST - TEKSTILNO BLAGO NAD 5.000 SIT - 5 % POPUST NAD 10.000 SIT- 10% POPUST KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p o. 3320 Velenje, Koroška 37/b, tel.: 063/856-251 Komunalno podjetje sporoča, da bo za 1. november spremenjen prometni režim za dovoz na pokopališče Podkraj od 7. do 17. ure. Enosmerni promet bo potekal v smeri od gostišča pri Hartlu (Partizanska cesta) proti pokopališču Podkraj, proti Podgorju in nato na Šaleško magistralo. Urejena bo prometna signalizacija, kontrolo in usmerjanje pa bodo izvajali policisti Policijske postaje Velenje. ___________ IKOMUNALNO I PODJETJE 1VELENJE i 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 0631856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 mali OGLASI NEKDANJE ČEVLJARSTVO NA KIDRIČEVI 5 poziva stranke, da dvignejo obutev v Šoštanju, Ul. M. Gubca 8, od 8. do 12. ure. Telefon 882-651. SOD, 320 litrov in sekular, 3 fazni, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 856-925. ŠTIRISOBNO STANOVANJE V ŠEMPETRU PRODAM. Telefon 701-468. USNJEN TROSED, raztegljiv v ležišče, ter kuhinjsko okroglo mizo, prodam. Telefon 857-427. PREKLICUJEM VOZNO KARTO za relacijo Škale-Gorenje-Škale na ime Karmen Brezlan. PLATIŠČA S PNEVMATIKAMI, skoraj nova, za džip, prodam. Telefon 069-8.3-446. BREJO TELICO, 8 mesecev, sivorjave pasme, prodam. Telefon 881-756. TELEFONSKO ŠTEVILKO PRODAM Telefon 861-027. PUJSKE, težke 25 kg, po 400 sil/fcg prodam. Telefon 881-764. ODLIČNO OHRANJENO DVOSOBNO PRITLIČNO STANOVANJE v Šaleku prodam, 68 m2, (A-3). Telefon 857-825. R-4, letnik 87, reg. do 10/98, prodam za 1950 DEM. Telefon 063-882-075. KUNTA KINTE PRODAM Telefon 851-680. MALTEŽANE, čudovite, bele, pritlikave kužke, čistokrvne, starši rodovniški, prodam. Telefon 852-913. DVA ARA ZEMLJIŠČA V PESJU (njiva), možna poznejša zazidava, prodam. Telefon 857-627. TRISOBNO STANOVANJE na Šercerjevi prodam. Telefon 858-852. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK ISKRA poceni prodam. Telefon 063-893-226. NUDIM INŠTRUKCIJE MATEMATIKE IN FIZIKE za osnovno in srednje šole. Možnost tudi v dopoldanskem času. Telefon 856-801. LESENO NADSTROPNO POSTELJO, prodam. Telefon 861-969. ODKUPUJEMO DELNICE PODJETIJ IN SKLADOV. Telefon 062-631-164, od 9. do 16. ure. OTROŠKO POSTELJO Z JOGIJEM ugodno prodam. Telefon 892-351, po 17. uri. KUPIM ALI NAJAMEM hišo v Savinjski dolini ali najamem dvosobno stanovanje. Telefon 861-818. RABLJENO KOTNO SEDEŽNO ugodno prodam. Telefon 857-602, zvečer. MOPED TOMOS, 4 brzine, prodam. Telefon 885-938. TELEFONSKO ŠTEVILKO in polico za TV prodam. Telefon 863-360. ZAMRZOVALNO OMARO IN OTROŠKO SOBO PRODAM. Telefon 856-605. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE obvešča, da bo v nedeljo, dne 2.11., prodajala mlade kokoši nesnice rjave, stare 6 mesecev od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. GARSONJERO, 30 m2'v Velenju, prodam. Telefon 862-986, dopoldne ali 0602-43-895, popoldne. PRODAMO ALI ODDAMO PISARNIŠKE POSLOVNE PROSTORE v male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. Tel.: 855 450 Domu učencev. Prostori so delno opremljeni z dvema telefonskima številkama, telefonsko centralo in takoj vseljivi. Informacije Biting d.o.o. Efenkova 61, telefon 851-610. Možno obročno odplačevanje. KUPIM RENAULT 5 CAMPUS s petimi vrati, dobro ohranjen. Telefon 885-986. NAJAMEM GARSONJERO ALI MANJŠE STANOVANJE v Velenju. Mirna, samska in redna plačnica. Telefon 863-083. POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV. Telefon 718-458. PUJSKE 25 DO 60 kg, prodam. Ivan Udrih, Spodnje Grušovlje 13, telefon 702-194. SIVEGA BIKCA, težkega 100 kg, prodam. Telefon 882-702. SVEŽ JABOLČNI SOK, izpod preše, prodamo. Telefon 863-324. KOMPLET, HIDROFOR z elektromotorjem in pumpo, prodam. Telefon 893-154. APARAT ZA BISERNO KOPEL prodam za 80.000 SIT. Telefon 063-856-837. TROSOBNO STANOVANJE v Šaleku prodam. Telefon 864-804. ODDAM STANOVANJE. Informacije na telefon 854-580. TRGOVCI, GOSTINCI POZOR! Prodam večjo količino kvalitetne solate endivije in radiča. Na željo jo pripeljemo tudi na dom. Telefon 062-755-259. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroki: Edina Mahmič, Republika BiH, Zenica, H. Oinde št. 67 in Mirsad Mujkanovič, Velenje, Koželjskega ul. št. 3; Amra Bečič, Velenje, Jenkova c. št. 11 in Dževad Kadrič, Velenje, Šercerjeva c. št. 15. Rozalija Kokovnik, roj. 1929, Založe št. 5; Mile Gajnovič, roj. 1937, Velenje, Šercerjeva c.št. 9; Ana Razdevšek, roj. 1933, Ponikva pri Žalcu št. 36; Simon Napotnik, roj. 1963, Topolšica št. 21; Ivan Žolek, roj. 1932, Trnovlje pri Celju, Poštna pot št. 21; Rudolf Tepeš, roj. 1935, Predenca št. 32; Antonija Škruba, roj. 1912, Topolšica št. 194; Silva Ahtik, roj. 1928, Celje, Drapšinova ul. št. 5/a. Hudo je, ker ne moremo žalosti s solzami pregnati; še huje - prisiljeni smo, brez Tebe v tem življenju ostati.. SIMONU stara mama, teta Mara, Rožfl, Beno in Milojka z družinami. POGREBNA S ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 20. oktobra do 26. oktobra 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na obmoeju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 20.oktobra do 26.oktobra 1997 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. 120.10. D21.10. ■ 22.10. 123.10. □ 24.10. 125.10. 126.10. TEL.: 063/720 ORANA, CVETLIČARNA, KAMN0SESTV0 20 - 003,720 - 660,720 - 662 ZAHVALA ob boleči izgubi dragega sina, očeta, starega ata, brata in prijatelja ALOJZA HOHEGERJA iz Velenja 1951 - 1997 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, bližnjim in daljnim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, ter vsem, ki ste z nami delili hudo bolečino. Iskrena hvala kolektivu Premogovnika Velenje, obratu Škale za darovano cvetje, častni straži, rudarski godbi, pevskemu zboru in Ribiški družini Velenje. Prisrčna hvala tudi pogrebnemu zavodu Tišina. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA Po hudi in neozdravljivi bolezni je 22. oktobra Gospodar življenja poklical k sebi ljubečega moža, očeta, dragega sina in brata SIMONA NAPOTNIKA rojenega 7. februarja 1963 Edino pomembna stvar na zemlji za nas je, da iščemo božjo voljo in jo izvršimo. Celo tedaj, če nam ni všeč, ali če je težko, morda zelo težko. Božja volja ne vpraša zakaj. (M.von Trappj Iskrena hvala vsem, ki ste mu v hudi bolezni bili v pomoč, nam v zadnjih dneh sočutno pomagali in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih življenja. Žalujoči: žena Jana, otroci Polona, Urban in Jošt, mama, oče in sestri z družinama. Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S.Gregorčič) ZAHVALA Za vedno so ugasnile oči naše drage mame, stare mame, tete in svakinje ROZALUE MLINAR rojene Stropnik 7. 9.1913 - 9.10.1997 iz Rečice ob Paki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izrečena sožalja. Posebna zahvala velja dr. Jovanu Stupaiju za dolgoletno zdravljenje, patronažni sestri Dragici, pevcem, govorniku Jožetu Aristovniku in gospodu župniku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, posebno družini Rutnik, in pospremili našo mamo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, stare mame in prababice ANTONIJE ŠKRUBA iz Lajš pri Šoštanju 1912 - 1997 Usoda božja je tako hotela, da že po mesecih dveh, odšli ste v družbo večno, k vnuku Ediju in ostalim Vašim, našim rajnim. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Silvu za lep pogrebni obred, pevcem za lepo petje, gospodu Andreju za odigrano Tišino in gospodu Kompanu za ganljiv poslovilni govor, hvala tudi pogrebni službi Morana. ŽALUJOČI VSI NJENI Bojanov kostanjev piknik začinili Križarji Kostanj in poskočni Pero V soboto dopoldne je na Cankarjevi omamno dišalo. Pq svežem kostanju, ki so ga pekli strankarski prijatelji poslanca Bojana Kontiča, že tradicionalnega gostitelja na kostanjevih piknikih, namenjenih vsem, ki se mu pridružijo pri luščenju in kozarčku dobrega mošta. Letošnji pikinik je bil zagotovo udarec v črno. Ogromno ljudi se je odzvalo vabilu, številka pa je bila z vsakim jutranjim sončnim žarkom, ki je posijal na mrzlo Cankarjevo, večja. Tja namreč niso vabili le omamni vonji, ampak tudi legendarni Pero Lovšin in Križarji. Mraz so preganjali z jutranjo telovadbo v ritmu Perovih uspešnic, ki so jim pritegnili tudi obiskovalci. Ker je bil Pero neutruden, je tudi piknik trajal. Do popoldneva. In edini smo si bili, da takšni dogodki res popestrijo dogajanje v mestu. I bš, foto:vos Kar 70 jih je bilo in vsi so, primerno opremljeni, pokazali veliko spretnosti. In kaj so o samem tekmovanju povedali udeleženci? Renato Mikša iz OŠ Gorica v Velenju se je opremljen s čelado ravno od- pravljal na test vožnje po mestnih ulicah, ko sem ga ustavila. Ni bil ravno gostobeseden, a je vseeno povedal: »Do sedaj sem opravil le teoretičen del tekmovanja. Test je bil lahek, kar me je veselilo. Na to tekmovanje se nisem kaj posebej pripravljal. Tudi sicer zelo malo časa preži- vim na kolesu, saj mi učenje vzame preveč časa. Kadar pa se že kam odpeljem, se ne počutim preveč varno, saj se mi zdi, da imamo v mestu veliko premalo kolesarskih stez.« Vseeno je bil vesel, da se je udeležil tekmovanja. Siniša Radojevič iz OŠ Gustava Šiliha se je pravkar vrnil iz mestne proge, ker mu je odpadla pe-dalka. Kljub temu je bil prepričan, da se bo na tekmovanju dobro odrezal, nam pa je povedal še marsikaj: »Kar precej sem se pripravljal na današnje tekmovanje. Reševal sem testne pole, več sem se vozil s kolesom po poligonu ... TUdi sicer veliko ča- »Letošnji tekmovalci prihajajo iz vseh devetih osnovnih šol v Dolini in iz Šolskega centra. Zato tudi danes osnovnošolci tekmujejo s kolesom, dijaki pa z motorji. Lahko rečem, da so se Srečanje občinskih uprav Na rokometnem igrišču ob osnovni šoli v Šmartnem ob Paki so se minulo soboto popoldne srečale ekipe občinskih svetov in uprav bivše občine Velenje. Pomerile so se v malem nogometu, župani občin Velenje, Šoštanj in gostitelja - občine Šmartno ob Paki - pa v namiznem tenisu. Vsa srečanja so potekala v resnično prijateljskem razpoloženju, vsem je šlo za sodelovan- Velenjski in šmarški župan - "samo" drugi in tretji je in ne toliko za zmago. Kljub temu naj zapišemo rezultate. V malem nogometu so zmagali domačini pred ekipo Velenja in Šoštanjem. V namiznem tenisu pa je najbolj spretno vihtel lopar pooblaščeni predstavnik šoštanjskega župana Tone Lebar, Srečko Meh je bil drugi, tretji pa Ivan Rakun. Na srečanje, ki je sodilo v okvir prireditev ob letošnjem prazniku občine Šmartno ob Paki, jih bodo sedaj spominjali lepi pokali. ■ tp Izbiramo - Naj osebnost 1997! Iz tedna v teden bolj vroče Zunanje temperature postajajo vse nižje in nas vse bolj spominjajo na to, da je prag zime vse bližji. Morda je tudi v tem razlog, da nas iz tedna v teden obllneje zasipate s kuponi, s katerimi predlagate in glasujete za Naj osebnost leta 1997. Danes objavljamo že četrti kuponček in po njem, v prvi novembrski številki bomo, tako kot smo obljubili, že objavili prvi in začasni vrstni red, ki pa se bo v prihodnje najbrž še spreminjal. Napetost se bo stopnjevala, vse do zadnje objave, ko bo odločeno. Naj povemo, da se navdušujete nad različnimi imeni, različnih poklicev, da so zastopani tako mlajši kot starejši, tako ženske kot moški, da so vmes politiki in športniki, pa tudi zakonski možje ... Nad vse zanimive, nekatere prav izvirne in izvrstne so obrazložitve, zakaj bi po vaše naj bil prav ta in ta Naj osebnost leta 1997. Kar tako naprej! Sodelujte tudi vi! Dajte s tem priznanje ljudjem, ki jih cenite in spoštujete. Takih ljudi pa je okoli vas, na območju kjer berete Naš čas, gotovo veliko. Ne pozabite pa pripisati svojega imena, priimka in naslova, kajti tudi vi boste ob koncu akcije, če boste izžrebani, deležni naše pozornosti, za kaj vse se boste potegovali pa več v decembrskih številkah. Vsi glasovalci, ne glede na to, za koga boste glasovali, se boste znašli v bobnu sreče. Kuponček (številka 4!) pošljite na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje. JJAI.;\J Glasujem za: Utemeljitev: _ I/S30R m m i"" Ime, priimek in naslov: mentorji resnično potrudili in izbrali najboljše ter disciplinirane učence. Na testiranju so učenci pokazali veliko znanja, pa tudi pri vožnjah po ulici in na poligonu kažejo veliko spretnosti, morda celo preveč. Morda jim bo tudi zaradi tega treba malce potegniti nazaj in jim povedati, da cesta ni igrišče!« In kakšen je namen te vsakoletne akcije? »V prvi vrsti ugotoviti, kaj so se učenci naučili o pro- gredo na državno tekmovanje In kdo so bili tisti, ki so na medobčinskem tekmovanju pokazali največ znanja in spretnosti. V kategoriji peto- in šestošolcev je zmagal Simon Koneč-nik iz OŠ Bratov Letonje. Drugi je bil Anže Podgoršek iz iste šole. Na tretje mesto se je uvrstil Dejan Škoflek iz OŠ Gorica. Med sedmo- in osmošol-ci je bil najboljši Benjamin Žgank iz OŠ Bratov Letonje, Drugi je bil Urban Mlinar iz OŠ Livada in tretji Matej Firer iz OŠ Gorica. Med dijaki, ki so tekmovali z motorjem, je zmagal gimnazijec Adam Kov-še, drugi je bil Peter Klaus (ŠC PTSŠ), tretji pa Zlatko Pustinek iz iste šole. sa preživim na kolesu, včasih tudi po tri ure na dan. S prijatelji se včasih odpravimo v Šentilj ali pa v Šoštanj. Sam se rad vozim z BMX-om, moj je prav odličen, čeprav si še bolj želim Sco-tovo kolo. Na cesti pa se s kolesom redkokdaj počutim varno. Najbolj ogroženega se počutim, kadar sem na zelo prometni cesti. Včasih se kar ustrašim, saj se mi zdi, da nas avtomobilisti ne upoštevajo dovolj.« Tekmovanje je tudi letos organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Velenje. Zato smo več informacij o poteku tekmovanja poiskali pri predsedniku Julijanu Slemenšku: metnih predpisih, o obnašanju na cesti. Zelo pomembno je tudi spodbujanje želje po učenju prometnih predpisov, usposabljanje otrok za obnašanje v prometu. Iz kolesarjev kasneje zrastejo v motoriste, od tu v šoferje in do tega koraka bi jih radi pripravili tako, kot se spodobi.« Tudi letos so pri izvedbi odlično zastavljenega in izpeljanega tekmovanja poleg šole gostiteljice in članov orgnizatorja veliko pomagali mentorji iz posameznih šol, sodelovale so vse avtošole iz Doline, AMTK in ZŠAM Velenje. ■ Bojana Špegel Mladi se na cesti ne počutijo varno! S kolesi in motorji preko ovir Sobotno dopoldne je bilo hladno, kar pa ni motilo kar 70 udeležencev letošnjega medobčinskega tekmovanja »Kaj veš o prometu«. Tekmovalni duh in malce treme sta jih grela pred osnovno šolo Antona Aškerca v Velenju, pozneje se jim je nasmehnilo še sonce. Vsem organizatorjem, ki so tudi letos poskrbeli za brezhiben potek tekmovanja, pa so se lahko zahvalili za dobro tekmo, ki se je končala zgodaj popoldne. Številne komemoracije ob dnevu mrtvih Svečke in pesmi v spomin V preteklih dneh so člani Območne skupnosti borcev in udeležencev NOB Velenje, tako kot kot vsako leto, pripravili številne komemoracije pri spomenikih, nemih pomnikih druge svetovne vojne. Pri tem so jim pomagali tudi osnovnošolci, ki so marsikje pripravili program, v katerega so vpletli recitacije in nežne pesmi. Veliko svečk je zagorelo ob spomenikih, veliko rož jih zaljša v teh dneh. Prinašajo jih tisti, ki jim ni vseeno, ki se spominjajo padlih za svobodo vseh nas. Spomeniki so ne navsezadnje tisti, ki opominjajo, da se kaj takšnega ne bi več zgodilo... ■ foto: vos