V tornk {plitek .Ji -.»I-.1.
I2>laja m »-lil t Mariboru tre. |i -.Ijjiij i na MM     m leto n i(l. - k,
ia jiul \tu
.a četrt leta . Z .. tfO M
i'n  (»■>-) i I
Za »»« leto 10 g I - k. ,a pol lrU - ,.
M Mrl letu 2  ..   M ,.
Vieilniitvo in ntraraUtt«
j« t gonpnakiii uliiah i llerien^ f>e| št. 11T.
V Mariboru 29. oktobra 1SC>8
Slovenski tabor pri Šempas-n na Korišteni.
(Konec)
Za 6. točko st* oglasi za govornika g, Ž i vir, posestnik na Skopem.
Oznanila:
Z.i navadno ilfett >pn>
vr.to ne plačuje Vr , N »» n ii i-ii- Ikrat ki. H <» liika jkral, kr. t» M tiika .Ikiut
e. f pismeni* se plaru • j»j» p-i pl.Ut.ilu.
vuk tisek j* plačali lik (»tempelj) ia SO k
■"i »<• no »racajo, nuj ko lilatfuvoljn • frulikujejo.
Tecuj I.
tarji, mi tirjaino nale pravico po postavnem potu in ni nas treba v strah devati s kanonami in bajoneti. Potem bere došle telegrame: iz Celja (či-tavnioa), iz Ljubljane (dr. Hlciueis in Costa), iz Barkole (čitalnica), iz Ljubljane (društvo za hr;miho> narodnih pravic), iz Dunaja (slovenski
Kakor poprej  g. Klavžar-ja, je ljudstvo zdaj tudi g. Zivič-a pozdravljalo tipravniki), iz Gradca (slovanska beseda),  iz Maribora (čitalnica
živahnimi živio-klici. (J. Zivič pa je govoril: ..Slovenci! Le-ta točka je prav važna, a mislim , da ni treba veliko o njej govoriti in jo obširno razlagati. Navdušenost , s ktero ste glasovali , bratje mi domorodni . za zedinjenje Slovenije našo predratne ali ljutu raztrgane, za veliku ..>lo ali akademijo v Ljubljani, navdušilo me je, ker sem spoznal \eliko potrebo po slovenskih glavnib šolah na slovenskem Goriškem , da Rpregovo« rini nekoliko kratkih besedi o tej stvari. Imamo sicer ljudske (iole , ktero mnogo basnijo, ali kakoršne so zdaj, ne zadostil jejo tirjatvam sedanjega časa. Otroke pa na velike stroške v mesto pošiljati, je le noktoiiin bolj preinož-nini kmetom mogoče. Da pa moremo z druzimi omikanimi narodi v tuku sedanje ljudske izobraženosti napredovati, sila potreba nam je sredstev in pripomočkov, ktere lo dosežemo, ukn si osnujemo dobrih glavnih šol po deželi. Veliko penezov so potirja za deželno potrebe iz kmečkega žepa, sploh smem trditi, da izdržuje kmet celo državo, zakaj bi se mu torej ne napravili zavodi, v kterih bi se učil potrebnih vednosti, da bi si potem svoj stan izboljšal in sebe ter svoje srečne storil. Da je dosegel saksonski kmet stopinjo njemu zadostujoče omike, komu drugemu ima on tu zahvaliti nego glavnim šolam? Da je on izveden v vseh svojih opravilih, ne izvira mar to iz tega, da je vlada V njegovi mladosti skrbela za poduk in mu v srce vtisnila hrepenenje do omike in do većega ter večega izobraževanja samega sebe V Zato pa tudi vidimo, da priprosto ljudstvo tam v vsakem obziru napreduje, bodi si v kmetijstvu ali v obitniji. Srečna tudi država, kjer kmetijstvo cvete , in obrtnija pospešuje. Tudi v kronovinnh našo državo imajo glavnih šol ue le po mestih, ampak tudi po trgih: naj ne podeli: tudi nam, ki jih neobhodno potrobujenio posebno na Tominskein iu v Ajdovskem okraji na Krasu. Take šole so nam tembolj potrebne, ker bi moralo zraven družili v glavnih šolah navadnih predmetov posebno obzir jemati na kmetijstvo. Da hi se kmetijstvo tako kakor pri Francozih iu druzih v tem obziru na visoki stopinji stoječih narodih povzdignilo, to za neobhodno potrebno spoznamo, to tirja tudi čas, ki je čas napredka in omike.
Tabor soglasno Sprejme (i. resolucijo. Zdaj je bilo končano posvetovanje.
G. dr. Lavrič se zahvaljuje zbranemu ljudstvu za lepi red, ki ga je zdrževalo. in pravi:
Kedar smo bili še na vseučiliščih, brali smo o narodnih shodih na Angleškem, in čudili smo se Angležem, jaz pa sem živo želel, da bi saj enkrat videl kak Meeting ali tabor. Videl sem ga, in na Slovenskem! Zagn-tovljarn Vas, da je ta naj lepši dan mojega življenja. (Živin). Radostno naznanjam tedaj konec tabora, iu navdušeno kličem:
i f Živila Avstrija, živila Slovenija in svoboda! (gromoviti: živio.)
• L.Tudi g. dr. Tonkli šc spregovori nekoliko besedi: — Mi nismo puu-
Lj ubijane (Sokol), iz Pivke (43 rodoljubov, ki obetajo, prihodnji tabor sklicati na Pivki).
In tako je bil tabor končan. Večidel ljudstva se je zd;.j odpravilo na pot, vse jtopet v najlepšem redu. kakor so prišli, prepevajo slovanske pesmi. Sploh se je ljudstvo tako zmerni iu lepo obnašalo, da so žandarji sami pri-poznali, da so prav po nepotrebnem poslani bili na taborišče. Tudi politični komisar je hvalo izrekel osnovatoljoin tabora za vseskozni lepi red, mi naj jo tu javno izrekamo g, dr. Lavrič u iu E. K lav žar ju, deželnemu uradniku, kterih netitrudljivi delavnosti se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da so jo osnoval :;. tabor na Goriškem.
Zvečer je bilo razsvetljeno taborišče s bakladami, umetahu ogenj je razveseljeval še zbrano ljudstvo, tominski in razdrški pevci so prepevali lepe in krepke slovanske pesmi: kresi pa, ki so okolo po gorah plamteli, na-znanjevali so daljnemu svetu, da praznuje Slovenec na slovenski zemlji usta-fenje svojega naroda.
.Živila Slovenija!" ta klic me je razveselil še pozno ponoči, ko smo se vozili z razdrskiini rodoljubi po ipavski dolini: Živili Slovenci! Živila Slovenija! nam je nasproti donelo iz vsake hiše, kjer so počivali in se krep-čali nnši vrli taboriti, Živila Slovenija! v to pomozi nam Hog iu sreča junaška.
Laski časniki po
taboru.
t Morebiti se še nikoli niso laški listi toliko pečali s Slovenci, kolikor se pečajo ž njimi, odkar se je 10.000 Slovencev V Scmpaski dolini zbralo in soglasno sprejelo resolucijo o zedinjimji Slovencev veno kronovino. „Ossor-vatore triestino" je prinesel izviren popis, Šcmpaskega tabora, v kterem je precej objektivno povedal, kar se je tam godilo. Se ve, da je navdušenost, s ktero so govorniki tam govorili, in skteio so bili njih govori sprejeti, morala Lahonc nemalo v nos zbosti. Za to so nam hitro začeli laški listi dobre sveto dajati, naj ne homo prenapeti v svojih zahtevah. „Diavolctto" je dokazoval, kako hi z ustanovo Slovenije raztrgali in razkosali sedanje kronovine, da Lahi se ne bi nikdar hoteli podvreči Slovencem, da bi torej na samem ostal laški del (ioriškega, Trst in nekaj isterskih pokrajin, iu kaj se bi neki hotelo početi s temi kosci?
Da bi se tako brez vseh težav dala osnovati Slovenija, to so Slovenci pač že prej vedeli, prodno jim jo „Diavolctto" prižgal svojo svetiluico. Da bi Nemci zadovoljni bili, če se jim gospodarstvo nad Slovenci v dveh deželah vzame, kdo si bi mogel kaj takega misliti? Pa mi smo so naveličali njih jarem nositi, zato no ostane drugega, kakor da se ločimo. Zastrau Lahov, mislim da jih Slovenci nikdar silili ne bodo, da bi se ž njimi zdru-
Nemika kultura in mi.
Beseda kultura se denašnje dni toliko po časopisih, parlamentih iu v vsakdanjem življenji rabi, da ne bo odveč, če ktero rečemo o kulturi sploh, posebno pa o razmeri nemško kulture nasproti nam Slovencem Naši politični iu narodni nasprotniki so v zadnjih, tako rekoč še le na pol pretočenih časih pojem kulture kot orožje proti nam obrnili. Rekli so naime, da smo mi za kulturo, na temelj našega narodstva postavljeno, nesposobni, da smo to kar vemo in znamo, lo iz izvirka nemške kulturo zajeli; da o slovnnski kulturi še govora ne more biti, in da ima tedaj nemška kultura humanitarni poklic, nam to milostljivo podeliti, česar nam slovanstvo dati ne more. Tako in enako blodenje se vsak dan brati in slišati more. Čas je tedaj, da v tem pogledu z našimi nasprotniki na čist račun pridemo. Iz njih blodenja o kulturi se vidi, da oni nimajo pravega pojma o bitji kulture, in to posebno zarad tega ne, ker oni kulturne težnje s politiškimi težnjami mešajo. Kaj je tedaj kultura? Po Itotteku je kultura ono isto. kar jo izobraženost. Od leta 1824, ko je llottek to pisal, do denašnjih dni -se je ta definicija malo premekiiila, in denes sta kultura in izobraženost dva pojma, ki nista več ni v svojem obsegu, ni v svojem sodržaji kongruentna. Tako se govori n. pr. o kulturi poljedelstva, o kulturi ribstva, kot neki skrbni in razumni gojitvi polja in rib. Analogno se rabi tudi v dušnem obziru beseda kultura kot razumna gojitev človeških dušnih darov iu zmožnosti. Izobraženost pomeni pa nasproti gojitbi, ž.e doseženo neko stopinjo omike. Kultura je tedaj neprestana zmerom napredujoča gojitev omike. Čeravno na tej teoretični razliki pojmov izobraženosti in kulture ni toliko ležeče, jo vendar in sicer iz obzira na popolnomost toga spisa tukaj konstatiramo. Sploh se beseda izobraženost bolj za omiko poedincev, beseda kultura pa za gojitev omike pri celih narodih rabi. In po tej razločnosti se govori o izobraženih in neizobražen'1 " o kulturnih in nekulturnih narodih.
Nemški profesorji imajo neko manijo, da vse klasificirajo, in po tej svoji maniji so tudi narode v dve veliki klasi razvrstili v kulturne in nekulturne. Ali v merilu za to klasificiranje niso složni. Zdaj govore o kulturi amerikanskih in polinezkib divjakov, zdaj zopet o ueknlturi slovanskih narodov. Iz tega, da nas Slovane, kteri smo bili nekdaj učitelji nemškega naroda v poljedelstvu, v kulturnem obziru pod amerikanske šiunako stavljaju, se vidi, da Nemci nam nasproti pojem kulture radi krčijo. Pa zakaj to? zato. ker jih o razsojevaiiji naših zadev večidel vodi le politiška strast. Pa ue motimo jih v tem početji, ne kalimo jim veselja! kaj nas to briga, ali mislijo o nas tako ali inako. Pravični nam niso bili in nam ne bodo! S tem pa, da oni sobe,nam nasproti za visoko kulturne imajo, s tem hočejo opravdati humanitarni poklic svoje kulture, da nas gladne in žejne siti iu poji, da nas obsije in presveti s svojimi blagodarninii žarki! Ali prozaično govorjeno, oni se čute od previdnosti za to poklicani1, da nas kakor Italijan medveda po svoji piščali zmuštrajo. In res, oni so se podstopili, pokorni izmišljenemu poklicu, tega dela, tor nas žo tisoč let s svojo kulturo pitajo iu muštrajo. Pa oni morajo ali slabi učitelji biti, ali smo pa mi trdoglavi učenci; eno ali drugo mora biti, zakaj njih vadba je do zdaj tako malo vz-peba imela, da nas še zmerom v klas nekulturnih narodov mečejo.
Za tem njihovim poklicem pa čisto nekaj drugega tiči nego kultiviranje nas slovanskih kuštravoglavatih Kariatidov. Njih slabo skriti namen v tem poklicu je, da nas hočejo ponemčiti, njih liumanitizem se nam odgrinja kot največi egoizem. Dokler se namreč popolnoma v Nemce ne spreobrnemo, nam boje ne more hrana njihove kulture prav tekniti, iu slovenska grba s kratka ui za viŠO omiko.
Enkrat j1' on nemški knUuronosec djal, da mora Gcrmanija nas Slovane za gnoj upotiebiti, s kterim se ima nemškemu plemenu v njegovo speš-nojo rast iu večo plodonosnosl pognojiti. Germaniji je boje treba „blutauf-frisehunge", in ker je kulturonosec videl, da smo Slovani na telesu čvrsti iu Lavi, na duhu bistri iu nepokvarjeni, je devici Germaniji predložil, naj i' i  za grm zapelje.   In (iermanija nas jo zares začela v inesnlianso zape-
285019
žili. Naj se ti koščeki združijo, kot samostojne deželice (!), če morejo, če pa ne, pa so naj združijo z nami. zagotovimo jih. da Slovenci jim njihovih pravic kratili ne bodo; zakaj skozi mnogo let trpljenja so se naučili, kako ne sinejo ravnati večine z manjšinami. - Posebno pa je razveselilo našega „djavolečka", ko je pri svojem premišljevanji našel, da Slovence in Cehe celo nič ne druži, da imajo celo nasproten program; češ, da Cehi branijo svojo zgodovinsko pravo, Slovenci pa jo s svojo „Sloveniju" ravno podirajo, kor hočejo sedaj obstoječe zgodovinske skupine razkosati. To veselje, ki ga ima s svojo bistroumno iznajdbo, bomo mu tu skusili malo skaliti.
Da je sedanji češki deželni zbor, se ve da, ako ni krivično sestavljen, pravni naslednik nekdajnih in da mu gredo vse te pravice, ktere so nekdajni zbori imeli, o tem pač nikdo nc dvomi, komur ni strast razuma oslepila, kajti, dasiravno so v prejšnjih zborih malo da ne zgoli plemenitaši sedeli, se mora vendar oziraje so na tedajne razmere trditi, da so oni bili reprezentanti svojega naroda, ker so se šteli za u d e tega naroda, iii narod jih je imel za svoje prvake; kar so tedaj oni sklepali, je vezalo tudi narod. Kdo pa je sedel v stanovskih deželnih zborih po slovenskih pokrajinah ? Naši plemenitaši V Naše plemstvo so pobili že davno davno Franki, in če ga je kaj ostalo, izgubilo se je v teku časnem ali se povsem ponemčilo.
Nemški vladarji so poklicali mnogo tujcev na slovensko zemljo, da so se tu po gradovih naselili in brzdali in pokorščino učili Slovence. Ti tujci se nikdar niso šteli za ude tega naroda, od kterega žuljev so živeli, (nekaj malo je častnih izjem) oni so bili vedno le naseljenci, tujci med nami, in kot taki so se tudi v nekdanjih deželnih zborih obnašali. Vprašam, so li to bili reprezentanti slovenskega naroda? — Ne! — In če je v novejšem času svitli cesar poklical slovenski narod, naj si izbere svoje zastopnike, ali je kaka zveza med temi narodnimi zastopniki in onimi tujimi naseljenci? Je za Slovenec kaka pravna zveza med sedanjimi in nekdanjimi deželnimi zbo'-i? — Ne. — Ako bi slovenski poslanci zahtevali, naj se obranijo sedanje dežele in bi se pri tem zahtevnnji na zgodovinsko pravo opirali, oni bi prvič zahtavali krivico, ker krivica je narodu biti razkosanemu, in opirali bi se drugič na pravo, kterega nimajo, ker niso pravni nasledniki tistih, kteri so to pravice (pa tudi le po krivici) imeli. Naj se tedaj ne očita Slovencem da so nasprotniki zgodovinskega prava, ako ga ni za nas.
Da bi enakost naših in čeških političnih načel dokazali, se ve da ne bomo opirali se na staro Korotanijo, ki smo jo imeli pred 1000 leti, ki je segala, dokodar je segal slovenski narod; pa rekli bomo: Cehi bi so rudi združili pod svetovaclavsko krono, in imajo od vladarjev potrjeno in priseženo pravico to zahtevati, Slovenci bi se radi združili, ker je zgodovinska krivica, da so bili tako dolgo časa razdružoni in razdeljeni. Itekli bomo, tudi Cehi so naši bratje, mi jim iz srca želimo, da hi zadobili svoje pravice, kakor vemo da tudi oni nam isto želijo, in če bi nam bilo mogoče, bi si vzajemno tudi pomagali.   Jo li treba veče vzajemnosti, kakor jo bratovska ljubezen?
Da je tudi naš ljubeznjivi prijatelj „Cittadino" po svoje zinil o nas, se samo po sebi razume. Najprej je nekaj zelo imenitnega izteknil; čujte Slovenci! tukajšnji okoličani niso razumeli slovenskega oznanila oSonipnskeni taboru; in so komaj pričakali, da gaje on v italijanski prestavi prinesel in še le iz njega so izvodili, kaj in kako.
Odkar so jo pa tabor v najlepšem redu izvršil, mu ušesa bobnijo „čitaoniku (kakor jih imenuje) in taborov iu ruskih agentov iu rubljov itd. in velik strah je moral popnsti hišo Izrael pred panslavizmom, ker se je v uvodnem članku trudil dokazati, da jo panslavizmu utopija. Rusi in Poljaki so mu hudi sovražniki, Cehi hodijo svoja pota in se le nekoliko na Kuse opirajo. Jugoslovane pa zmerom bolj zajema nemška in laška kultura — tedaj ne hoj se hiša Izrael!
Na koncu omenjenega članka pograja Slovencem modri svet, ki ga jim jo „Agramerica" dala, da naj si no prizadevajo novo domovino si sestav-
ljavati. Poglejte Prustvo! Po čem drugem je tako čvrsto in žilavo, kakor po tem, da je v njem nemška krv po slovanski pognojena. Južni Nemci, Bavarci itd. so pač dobri kričači; kakor pa nas predlanska vojska uči, za hoj no veljajo nič.
Kultura je na celem svetu v svojem bitji ena ter ista, ali po svoji formi jo raznolična. Mi Slovani nismo protivniki ali celo sovražniki kulture, kakor nas naši nasprotniki obrokovalno po svetu razvikujejo. Mi smo le protivniki kulture, ki ima nemško obleko, nemško barvo in nemški okus. Kultura, po kteri mi težimo, mora imeti slovansko obleko, slovansko barvo in slovanski okus, druge nočemo. Ce je slovanska kultura za nemške kusturo-nosce nekultiira, naj jim bo, kaj nas to briga. Oni naj nas na svojih univerzah klasificirajo in determinirajo kakor si hočejo; kaj nas to briga, samo naj nas s pitanjem svoje kulture pri miru puste. Mi smo njen sad dosta grenko okusili in dosta drago plačali. Kar je slana v pomladi za nežno rastlinske klijce, to je nemška kultura za nas. Ona nam sobice kaže, na nas z ledom bije, ona nam mesto hrane strup podaje, ona, je za nas tema namestil svitlobe. Nemški kulturonosoi nas dolže nehvaležnosti proti nemški kulturi, ter zahtevajo, kakor je hudič od Boga tirjal, naj pred njo na kolena pademo in jo molimo. Mi pa glasno očitujemo, da kar vemo in znamo kot narod, vemo in znamo samo iz lastne sile iz lastne nauke, in da bi šo . veliko več vedeli in znali, ko nas nc bi bila nemška kultura, ktero so oblastniki kot bič vihtili nad nami, v našem dušnem razvijanji zavirala; mi tedaj zahtovanje hvaležnosti proti nemški kulturi nimamo za opravičeno. Od sužnja more gospodar zahtevati, da se zalivali za batine, od naroda, ki živi samo-svestno v ustavni državi pa ne. Kultura, kakoršno kulturonosoi iz rajha k nam importirajo. no more že zato humanitarnoga namena imeti, ker jo očito na našo narodno smrt namorjena. Mi s kratka ne pripoznavamo poklica nemške kulture nas s pomočjo nemškega jezika kultivirati. Zakaj nas nemška kultura rajo ne kultivira na temolji našega narodnega jezika, kar hi gotovo mnogo krajša pot bila? Ce je poklic vaše kulture res humanitaren, potem vam mora vsako kulturno sredstvo povoljno biti, tedaj tudi naš jezik!
ljati iz kosov, ampak po izobraženosti naj se skušajo povzdigniti na ono stopinjo, na kteri stoje narodi, kterim so sosedi v posnmcznih deželah. Ali imata „Agramerica" in rCittadinn" take možgane, kakor mi drugi smrtni ljudje, tega na vemo; zato tudi ne vemo ali bi kaj pomagalo, jima reči. da ravno zato ker se hočemo na višo stopinjo izobraženosti popeti, in nam tega namena, razkosanim in nasprotnikom podvrženim, ni mogoče doseči, ravno zato hočemo se zediniti.
Pa morda sta rCittadinoa in „Agramerica" umetna jezdeca in dobro znata, na konji proti repu obrnena sede, in ga namestu za uzdo za rep drže, naprej jahati, t. j. na tisto stran, na ktero sta z licem obrnena, in ker znata to umetnost, sodita, tudi druge razmero iz tega stališča.
Bovori poslancev v (lezHniii /borili.
Govor uoNlancu dr. VoNiijalin v zadevali m«.,« ansltili sol v 20. »eji dež. * boru .,liisK«i>a :*«».-s< pl. t. 1.
V manjih mestih nupravljnti meščanske šole, zdi se mi že na prvi pogled prav dvomljivo početje (oho! veselost), in skušnja nekterih let bo moje mnenje potrdila. To mnenje ni samo moje, deli ga z menoj mnogo mož, ki deželo in njene potrebe poznajo. Meščanske šole imajo, ali prav za prav bi morale imeti namen vcepiti učencem nekoliko splošne omike; izključeno pa je, da bi se v njih pripravljali za više tehnično šole, izključeno, da bi se v njih pripravljalo za tako Imenovane biimanitetne ali vseučiliščne študije. Brez dvombe je torej meščanska šola prav enostransko osnovana; ona sili dijaka, da se mora zopet v meščansko življenje povrniti, ko je v '.i letih šolo dokončal , da se mora lotiti kupčije, obrtnije ali tudi kmetijstva, ne glede na lo, ali ima za tako življenje tudi veselje in sposobnost. Jasno je, da je to trda sila, da se s tem življenje v zelo oske mojo vklepa! Kavno med šolanjem se lebko pokaže, da učenec opravila meščanskega ali kmečkega stanu črti in da bi rad svoje učenje nadaljeval; med tem časom 90 utegnejo pri učencu razni talenti razviti in se mu veselje do više vednosti izbuditi; Učenec se je toliko naučil, da čuti, da se mu jo šo prav mnogo učiti; sicer že mnogo vć ali vedeti vse želi.   Vendar zastonj!
Dve overi mu zapirajo pot: Meščanska šola jo s premišljeno umetnostjo tako osnovana , da ne more nobeden učenec učenja nadaljevati, če noče 8 let izgubiti in okolo l'l let star pričeti s prvim razredom srednjih šol. A temu ne dovolj; še drugo o v ero so mu vrgli na pot; meščanske šole naj bi ne smele dajati d rž a v n o v e I j a v n i h spričeval; tako določilo, tako overanje samemu sebi, zdi se mi, je že skoraj smešno. Dandcnes, ko naj bi se razvijanju človeškega duha vsa svoboda dajala; dandenes, ko nuj bi razločki med stanovi, kakor pravijo, nehali, ko naj bi vsi ljudje bili samo državljani, zdi se mi ustanovljenje enostranskih UčiliŠČ zelo nevarna poskušnja ; taka učilišču dajo le polovičarsko omiko, a branijo učencem svoje učenje nadaljevati.
Čemu so torej meščansko šole? Odsek pravi! Da bi dajale učencem nekoliko splošne omike, da bi mogli neposredno prestopiti v praktično življenje. Odsek pa ob enem pravi, da imajo te šolo hraniti, da bi so učenec no mogel dalje šolati, ko bi te zvršil. Brez ugovora so tnke šole prav pripravne in praktične v deželah, kjer je že dovolj srednjih šol, kjer jo preveč tako imenovane inteligence, kjer se nahaja več ko preveč doktorjev medicine in kirurgije, profesorjev, uradnikov, duhovnikov itd.; pri nas pa imamo še premalo sredfljih šol, Meščansko šole snovati torej nikakor no zadostuje, ker nam pomanjkuje srednjih šol, posebno tam ne zadostujejo, kjer srednjih šol celo ni.
Od teh splošnih vodil bom prestopil na posebno razmero naše deželo iu našega prebivalstva.   Obrtnija in kupčija je po mestih našo dežele še na
Vi ga pa le zametujete. Na tak način pa mi vero v humanitarnost vaše kulture celo izgubljevamo, ali s kratka rečeno, izgubili smo jo žo popolnoma. Hvalite vi blagosti svoje kulture kolikor hočete, mi teh blagosti kot Slovani vživati ne moremo. Za nas hi bila nemška kultura tista blagodat, po kteri bi se nam vsaka stvar v zlato premenila, taka blagodat nas pa ubije. Le edino kristjanstvo ima zares humanitarni poklic kulturo raz-širjevati, pa tudi le tam, kjer no stoji v službi politike. Kristjanstvo jo že sto iu sto narodov kultiviralo, ali narodnosti ni še nobenemu vzelo. Nemška kultura je pa še zmerom v službi politiko stala, in vsak narod, s kterim je koli v dotiko prišla, je htela germanizirati, in zato ni nikdar in nikoli humanitarna bila. Ce se mi tedaj zadavljenja po nemški kulturi bruinino, iz-polnujemo le naravni zakon vzdrževanja samega sebe. Pa če bi nemška kultura še res kaj veljala, če hi mi žrtvujoči njej svojo narodnost za to žrtvo na drugi strani, na strani človečanstva knkošuo takošno odškodo zanj dobiti, hajdide naj bi bilo, zamenili bi eno dobro z drugim boljim, in tako vsaj v tem neko tolažbo imeli! Ali nemška kultura je tako puhla, tako iz-guljcna in izlizana, iu po vsakovrstnih boleznih izjedena; da se nam po pravici govorjeno nje gabi. Narod, kteri je šo pred 150 leti copernice na grmadah požigal, se ne more z visoko kulturo ponašati. In poglejmo, knkošen je vzpeli nemške kulture pri nas? Njen najbolji sad jo hermafroditno nem-škutarstvo, ki je spredaj ptič, zadaj miš, po sredini pa nič. Od kompetentnih sodnikov, in sicer Nemcev, pritrdilo se je že večkrat to, da ima nemška kultura svojo najvišo stopinj 1 žo za seboj. Pa tudi v svojem najvišem vrhuncu ni Grko in Rimljane, od kterih je kulturonositeljstvo nasledila, dosegla, nikii celo prekosila. Ce to germanski kulturi v Ameriki tudi ne bo za rokom iš!o, potem je germanstvo kot kulturonositelj svojo nnlogo slabo izpolnilo, zakaj vsak sledni narod, kteremu se je po previdnosti kultura poverila, jo mora do više stopinje vzdigniti, nego je bila tista, do ktero jo je predhodni narod prinesel, drugače jo človeštvo na izgubi.       (Kon. prib.)
prav slabih nogah, ako izvzamemo Gradec in morebiti Maribor; sploh ni prebivalstvo mest in trgov niti tako številno niti tako znamenito, da bi potrebovalo ali tudi le zahtevalo meščanskih šol. Pa saj so namenjene te šole tudi kmečkemu ljudstvu! Gospoda moja, razmer na Gorenjem ne poznam tako natanko, da bi si upal soditi, kar pa se tiče dolenje .Štirske, n. pr. okolice Celjske in Ptujske, smem že trditi, da bi kmečko ljudstvo okolo teh mest take šole prav poredkoma ali celo nič ne rabilo. Kaj tacega se kmetu tudi ne more zameriti; kmet, ki po dokončani ljudski šoli svojega sina z najvećim! stroški v više šole pošlje, gotovo si ne bo sam pota zapiral, dano bi mogel sina dalje šolati pustiti, ko bi se med učenjem njegove sposobnosti razvile; on so torej ne da siliti, da bi moral sina v treh letih zopet domu v/eti.
Kar se torej kmečkega prebivalstva tiče, prav poredkoma se bo posluževalo meščanskih šol; ostaja nam tedaj le še prebivalstvo mest in trgov. Ali tudi to no bo nad tem zavodom preobilega vesolja imelo; ono tega ne tirja ; od nnjvečih strani so celo došle prošnje, ki ravno nasprotnega žele. Tam, kjer ni nobene srednje šole, stavile bi se te šob- proti želji prebivalstva ; iu vendar nam hočete meščanske iole skoraj šiloma vriniti.
Da imate vendar toliko veselja ljudskim željam nasproti ravnati (ugovor), in da nočeto nikomur dopustiti, da bi se po svoje izveličal! (Veselost).
Ubogi Ptujčani in Ljubničani! Zakaj niso meščanskih šol prosili V Jaz sem prepričan , ko bi bili kaj tacega zahtevali, dovolili bi jim bili celo nekoliko doneskov za prve priprave v šoli; zdaj pa tirjajo realne gimnazije. „Realne gimnazije? — Za te naj skrbi država, a no dežela". Kako nenavadna varčnost! Ko bi svet ne vedel, da se vsako leto iz deželne blagajnice plača 27.000 gl. za višo realko v Gradcu, da se plača več kakor 70.000 gl. za tehnični zavod in za Dunišče in da konečno deželna blagajnica šteje znamenite denarne doneske za vseučilišče — in ti zavodi so \cn-dur visi ućilni zavodi, »a ktere naj skrbi država, a ne dežela — ko bi vsega tega svet ne vedel, moral bi hvaliti očetovsko skrb za one. ki davke plačujejo; zdaj pa in ker bi so pri meščanskih šolah le kaj malega, kakih 1000 — 1000 gl. namreč prihranilo, gotovo nI vsemu temu vodilo varčnost, in hočeš nočeš misliti moraš, da hočete še enkrat realne gimnazije odriniti .laz sem prepričan , da se visoka zbornica temu odlašanju ne bo vdala . nego sprejela nasvete, ki se bodo v specijalni debati v tej zadevi stavili.
I) o \) i s i.
Iz Izubijane, 27. oktobra. A. |Izv. dop.j (Razpis volitev; ko ne ona obravnava; ko ns t i t ue i j o nel n o d ruš t v o i n „Slo ven ij a"). Cital sem zadnjič da še nič ni čuti o volitvah za mestni zbor, ter da se ne delajo še nobene uradne priprave. Med tem je razpisalo c. k. deželno predsedstvo to volitve ter dalo ukaz mestnemu magistratu, da on preskrbi vse, česar je treba ter nnpravlja volilne imenike. Ob enem se ima ozirati na novo postavo, ktero jc sklenil letos naš deželni zbor, in ktero je potrdilo Njih Veličestvn. Ta postava preminja nektere paragrafe občinskega statuta ljubljanskega od leta 1860, ter daje volilno pravico tudi takim, ki sicer nimajo domoviuske pravice v ljubljanski občini, v kteri so pa vendar naseljeni in plačujejo toliko davka da jim daje ta pravico vdeležovati so volitev. Po tem takem se bode število volilcev pomnožilo nekoliko in bode treba delati nove imenike, torej bodo vendar le volitve brž ko ne še le po novom letu, kakor sem pisal zadnjič. Ali bode nova postava nam v prid ali ne , zdaj ni lehko reči, preden se ne izdelajo imeniki voldcev na podlagi to nove postave.
Konečna obravnava zarad znanega pretepa na Jezici bode 11. novembra in utegne precej dolgo trajati. Zatoženih je 18 kmetiških fantov zarad hudodelstva javnega posilstva po §. 85, in dva dijaka pa 1 ljubljanski mesar zarad pregreška hujskanja po tj. -102 k. z., skupaj tedaj 21. Prič je poklicanih r>8 med temi več: oficirjev.
Konštitucijonalno društvo napoveduje prihodnji občni zbor na fi. novembra, ter je postavilo med drugim na dnevni red „vprašanjo ali je stvar-jenje nove kronovine" „Slovenije" potrebam in interesom kranjske dežele primerno. Iu denes naznanjam le toliko, da tedaj hočejo tudi konštitueionalei v pretres vzeti to važno stvar.
Se ve da bodo stvar pri njih dobila skoraj gotovo ves drug obraz, kajti njim, kteri vidijo najvišjo stopinjo ustavnosti v nemčevanji, njim gotovo ne bode po volji želja, da se izkopljejo enkrat vsi Slovenci iz nasprotnih krempljev, ter vsaj poskušnjo narede razvijati se in napredovati na podlagi ktera edina moro narod spraviti do više omike iu blagostanja.
Prav radovedni smo kako bodo vendar modrovali in dokazovati skušali, da je „Slovenija" nepotrebna, ali morebiti za nas Kranjce celo nevarna. Kajti da se bode v teh mejah sukalo vse njih govoričenje, to dobro vemo že naprej, saj poznamo „svoje papenhajmerje" od nog do glave. Poročati Vam hočem o tej stvari na drobno.
Iz Slovenjegagradca, 23. oktobra. [Izv. dop.j (Okrajni za-stop; staro in novo; potreba zedinjenja.) Najpred zvedite, da se je naš vrli dež. poslanec g. dr. Vošnjak zelo motil, ko je v deželnem zboru, za odobrenje g. Vinc. Globočnikove volitve se poganjajo, njega med narodnjake štel. Kakor je naveden g. okrajni poglavar sicer zares pošten, pravi-coljuben in značajen mož, ter si je za ta okraj že mnogo zaslug pridobil, vendar je, kar narodnost zadeva, če ne njen očitni nasprotnik, vsaj oviralnik, kedar gre narodnim tirjatvam pravičnemu biti. Takošnega se jc g. Vinc. Glo-hočnik pokazal Janezu Ovčjaku nasproti, županu v Verheb — ki je slovensko dopisovanje zahteval, kterim zahtevam je pa gosp. poglavar šo le po ovirnem obotavljanji ustreči obljubil.
Peticijo za slovensko uradovanje in zedinjenje Slovencev je poslnla, kakor znano, tudi občina Vrhe; — pa komaj smo brali to v novinah in — že jo stal tudi Verhejski župan kakor kakošen zločinec pred okrajnim pogla-
varjem, ki gaje zarad peticije — po kterih pravilih? nc vemo, pa bi radi zvedeli — sem pa tje ekserciral. To so ve. da mož poštenjak mu je brez strahu resnico povedal   Takošnih županov korenjakov nam je treba
v tem okraji, da bi jih g. okrajni poglavar ne stiskal vce tako pod klobukom kakor dozdaj! Zakaj on smo le ziniti, in večina teh bojczljivcev se /e trese kakor šiba na vodi — ter mu pusti veljati, kar je govoril.
IV dni je tudi naše županstvo pokazalo svoj liberalizem. Kaj je liberalizem? Ljubi svojega bližnega, in kar sam sebi privoščiš, kar sam hočeš delati, to tudi svojemu bljižiijeinu privošči iu pusti, da on po svoji preverje-nostl dela? —Naši župani in veljaki mislijo, da je liberalizem to, da so sila dela. V nedeljo je bil namreč noziv tukajšnjih dobrih katoličanov na cerkvena vrata nabit. Ti liberalci (?) pak so iztrgali in nabili po voglih svoj oklic, v kterem poživljajo , da naj se Slovenjegracanje ne udeležujejo toga rovanja (vvuhlcroi). To je menda enaka pravica za vse, gleiches reeht fiiralle?
Od okrajnega zastopa, kteremu znani g. Lohningcr predseduje, ni ni-česa dobrega pričakovati. Njegov velik zvonec, ki ga v tem okraju ima, naj le količkaj zabrenči, in — že žvenkljajo po njegovem vsi drugi, t. j. njegovi molivci iz Sloveograškega mesta.   (Število mestjanov v zastopu prevladuje.)
Tako jc bil g. Lohninger v zastopa predložil, naj odločijo zastopniki 100 gld.. ktere dobi učitelj, ki bo dceam naj več nemščino v glavo nbijal. Vsaka pametna in pravična beseda pri takošni nemškutarski večini je toliko, kakor bob v steno metati. Zato je letos pri poskušnjah vsaka šola tega okraja imela veseliti se dveh zastopniških komisarjev — ki sta bila Slovenje-grnčana, iu sta nalogo imela potne srage učiteljem na čelu seštevati. In hvala liogu! leto je bilo knj rodovito. Našla sta ta gospoda tri učitelje, kte-riin smeta po svojem v roko seči, in — lepi stotak se je moral v tri koso raztrgati po pO, :'>0 in 20 gld. — Srednji kos jo dolete! učitelju IV. razreda Sloveiijegraške glavne šolo, g. Hafnerju — čeravno bi ta gospod ves stotak smel zahtevati, kajti besedice slovenske njegovi učenci tudi niso spregovorili razen na vprašanja g. kateketova. Ustanovila pa so jo glavna Slov en jcgiaška šola izrazno s to Slomšekovo pogodbo, da se v četrtem ra/redu le slovenski uoi. lic! Slovenjegraščani, ali se to pravi biti mož beseda? Človek prave omike (kulture) svojih obljub no preloinlja.
Konečno pa še stavimo na g. okraj, poglavarja vprašanje: Ho li 011 tudi g, Loboiugerju prod se pozval zarad nemškega, od okraj, zastopa sprejetega, protesta zoper zedinjenje Slovencev v eno celoto — kakor jo storil to s slovenskim župnnom v pravični slovenski zadevi? Gleiches rceht fiir alle! Svetovali bi mu vsemu nepoštenemu postopanju zoper Slovence za vselej se ogibati, in — žel bo hvalo Slovencev, med kterimi živi. Vladi pa, in tistim hinavskim ljudem, ki pravijo, da se nam Slovencem nobena krivica no godi, ki pravijo, da so državne osnovne postave tudi za nas, da ni res, da se naši otroci sistematično neinškujejo, da imamo priliko svoj jezik iu svojo narodnost gojiti, rečemo na podlogi djanskih fakt, ni res ';ar govorito in poznamo se. — Slovenci! Do zadnjega moža moramo stati za zedinjenje, sicer padamo vsdasti mi na meji (in za nami prideto drugi na vrsto), z vsemi po-močki moramo neumorno delati za zedinjonjc. Potem so bomo rešili pijavk, ki nam narodnost izsrebljajo in nam tujo Nemčijo množijo.
Iz Trsta 36, okt, |Izv. dop.j Komaj je preteklo 11 dni, ko je naš vrli rodoljub Cognar odpirajo novo čitalnico v Harkoli, govoril v vidikom številu zbranemu ljudstvu, med drugim te-le znamenite besede:
„Malo dni jo, kar smo slovesno odprli rojansko čitalnico; takrat sem stopil na oder, pozdravil jo s srčnim veseljem, tor vam in vsem okoličanom zaklieal iz dna svojega srca: Vrli okoličani! jaz poznajem vaše rodoljubje, in ako denes izrečem željo: napravite po vseh večih krajih po okolici čitalnice,
vi jih napravite; ako vas prosim: ovijte slovenskih čitalnic, venec okoli Trsta, vi ga ovijete. Jaz so nisem motil, vi ste umoli besede rodoljubnega svojega rojaka; denes ste to potrdili. Denes me je pripeljala zopet zvezda k drugi novorojeni hčerki, pozdravljam jo presrčno in z. menoj vred jo pozdravlja ves slovenski rod. Naj se milo ozre nanjo Hožje oko , da rasto iu se krepi v Božjem strahu iu narodu v blagost. -- Jaz se nisem motil: na Občinah, pri sv. Ivanu, v Rocoli, Kadini, Lonžeri, v Skednji iu Prošeku se zaporedoma odpro čitalnico. Vi ste njih Očetje, skrbite zanje, kakor za svoje hčerke. Ko bode vas krila črna zemlje, one bodo pričevale o vas, ker ste narodu napravili narodne mikalnice.1'
Včeraj pa jo imel žo veselje, da je videl, kako zrnje, ktero je 11. t. m. v Harkoli sejal, ni padlo med skale, ampak na rodovitna tla slovenskega 10-doljubja; včeraj namreč se je slovesno odprla kmečka Čitalnica v Občini, prvem onih krajev, ktere je g. Cognar v Harkoli klical na narodno dele. Svečanost je bila tudi na Občini, kakoršne so drugod pri enakih prilikah; govorilo in pelo se je, posebno je dopadel tajnikov govor in pesem „Slovenka", ktero je deklamovala majhna deklica. Po besedi je bila veselica „na vrhu", kjer se je mladi svet začel sukati iu bil vesel tu dobre volje do pozne moči. „Ves čas je bil najlepši red." Ta fraza bo ostalala menda za naše kraje odsihnial stoječa iu se bo morala prideti vsakemu popisu našega narodnega življenja in gibanja, In da se pri nas tudi vso godi v pravem poštenem redu in miru, policija povsodi nahaja prilike nas nadlegovati, ali vsaj nas opominjati, da tudi se dandeues sme „svobodua" Avstrija ponosno ne prsa trkati in reči: Moje policijsko oko budi! Zadnja veselica v Harkoli bo namreč povod dala tožbi zarad dveh velikih hudodelstev: zarad tega, ker so Hojanci prinesli s seboj svojo slovensko zastavo in pa zarad govorov v čitalnici. Pod kteri §. bodo postavili slov. zastavo, to sam Hog vedi iu oni, ki bodo tožili; kaj hočejo najti v govorih ne morem umeti; ako ni zvestoba do naroda in do države hudodelstvo, dosezadnje svojih tirjatev po postavni poti pa kaljenje javnega miru, potem zasluži g. Cegnar, ki je pomenljivega druzega govoril pohvalo in nagrado, a ne tožbe. Da. no bi se pri veselici v Občini ne mogla zgoditi velika pregreha s slovenskimi zastavami, ostro je prepovedal c. kr. namestnik pevcem, ki so prišli iz drugih vasi, da kratkomalo ne smejo seboj nositi slovenske trojebarveno zastave, češ da je — ruska!
Naši fantje se zarad te prepovedi niso „boli", ampak nataknili vklaij-
jaje se sili na svoj drog avstrijsko zastavo in se v Občini prav srčno radovali, ko so morebiti g. namestnika mučile hude sanje o ruskih zastavah, ra-heljnih iu kozakib, iu hudiču panslavizmu!
Iz Dunaja 26, sept. H. O. |Izv. dop.| Brali ste. da zdaj nemški poslanci državnega zbora delajo klub ali shodiiče , v kterem se imajo zedi-ii i t i v tej misli, da bodo in morajo podpirati zdanje ministrstvo in zdanjo vlado. Ko hi bili Slovenci slepi, pa bi samo slišali, kako to ministerstvo in ta vlada malo ali nič no ustreza tisočkrat povedanim iu v novejem času na razne načine izrečenim željam Slovencev, vedeli bi, kako se jim je zadržati temu ministerstvu in tej vladi nasproti. In kako so zadrže Slovencev zastopniki, državni poslanci? Nečem ponavljati izreke Svetčeve, niti Tomanove, ki kažejo, da se misli od naše strani to „ljudsko" ministerstvo podpirati, in se v strašanskem optimizmu upa od frankfurtskoga govornika Giskra pospeševanja naše slovanske reči; nečem ponavljati, kajti iz novejih časov nimam vzroka obupati, da bodo naši poslanci k spoznanju prišli, in zopet slovan-s k i Slovenci postali.
Br&li ste, da so poljski poslanci v svojem klubu sklenili interpelacije staviti na ministerstvo v smislu resolucije gališkega zbora. — Nikjer pa še niste brali, da bi bili slovenski poslanci v svojem klubu (saj ga še nimajo!) sklenili kako interpelacijo staviti. In vendar gre po Slovenskem še vse po absolutističnem, krivičnem kopitu, v šolah in uradnijah Slovence tujčijo, pa dozdaj ni o nobeni slovenski interpelaciji čuti. — Da se Slovenci že jutri ne bomo zedinili, da tega zedinjenja denašnje ministerstvo ne bo dovolilo, o tem so pameten slovenski rodoljub no moti. Da pa je treba tirjati, in tir-jati, in tirjati, to ve tudi vsak. Počakajmo, ali bodo naši poslanci usta odprli in javno pred svetom povedali da to hočemo in bomo do zadnjega hoteli! Ako bodo, vedeli jim bomo hvalo , magari naj Giskra reče bev ali mev, kajti (Iiskra jc od denes do jutri, naš narod ne. Ako nc bodo, spodkopali si bodo še to mrvico zaupanja, kar ga imajo, in dolžnost bo potlej doletela vsacega Slovenca ozirati se po možeh, ki imajo zraven dobrih „želja za narod" tudi nekaj poguma in brezobzirnosti na drugo kakor edino na ubogi narod slovenski, čigar življenje ali pogrez v Gormanstvu visi na niti.
Ker „brambovski" odsek državnega zbora ni bil prav voljan dovoliti 80.000 vojakov, stopil je oče Heust na noge iu je razkril take strahovito skrivnosti o zunanji politiki, da je državno poslance menda strah obšel in so brž privolili. Nekteri časopisi trdijo, da jo Beust udom zabičil, naj teh razkritij ne porabijo v javnosti; drugi pa jih hote že vedeti in pravijo, da jo povdarjal zlasti to, da mora Avstrija močna biti, ako hoče neutralnost ohraniti, in ako hoče pri bodočem (?) splošnem razoroževji veljaven glas imeti. — Istina je, in vsa znamenja kažejo, da sc črni oblaki zbirajo nad Evropo in tu vzlnsti nad Avstrijo, Morda ni samo pesimizem, če v naši državi, tako vladani, dajo toliko nezadovoljnih elementov, nekteri črno sodijo in ne delajo iz vseh moči za državo, kakor „N. f. P." konstatira tako-le govore: „V vnanji politiki ima bojazen pred strahovi najveno stopinjo. V vsaki gostilnici se v mračnih večerih zvestemu poslušalstvu politikuje, dn nas bo Prusija vzela ... da si bo Busija Galicijo natvozla in bo Ogersko padlo pruski prvi straži Bomaniji v žrelo. Kratko: razdeljenje Avstrije je stvar, o kteri se govori kakor da bi pred vrati čakala in Dunaj bo v 10 letih ena vas." Nova „Presse" pristavlja, da naj državni poslanci delajo in tako te strahove proženo, da se zopet utrdi pogum in vera v naš obstanek. Ko bi bila „N. f. P." le še nasvetovala, naj so vlada skuša hitro pobogati s Čehi in Poljaki, naj sluša vseh ljudstev pravične tirjatve, in ko bi vlada res to storila, potem bi gotovo zginili taki strahovi; to sc ve, ako so Nemci brez supremacije nad druzimi narodi, tako dobri Avstrijanci kakor se je že dostikrat pokazalo, da so, in bi so pokazalo, da bodo Slovauje. Za obstanek vsem pravične Avstrije bi se potem ne borilo le onih .SIl.OOO dovoljenih vojakov, temuč vsa ljudstva. Da Slovenci ne bodo zaostali, to kažejo njih tabori, in tam vidljivo navdušenje z a . n e z o p o r Avstrijo.
Politični razgled.
V 138. seji državnega zbora je bral posl. Groholski interpelacijo •poljskih poslancev o naredbi ministerski, da smejo okrajna glavarstva oskrbovati nektera namestniška opravila. Giskra je obljubil v kratkem odgovoriti. Na dnevnem redu je posvetovanje o zmešanih zakonih med verniki raznih cerkva. Postava obvelja v tretjem branji. Na to se voli Pas-konti v delegacijo. Dr. Sturm poroča v imenu verskega odbora o osnovi postave, kako naj bi se skušalo zakonske pobogati, predno se zakon loči. P. Oreuter pravi, da se bo duhovstvo vedno držalo predpisov tridentinskega cerkvenega zbora in nikdar ne poročalo svetnim sodnijam o poskušnjab pobogati zakonska, ki se hočeta ločiti. Minister Horbst razkazuje, da hi smela država takih poročil šiloma tirjati, da bo pa raje vse te poskušnje duhov-stvu odvzela in jih izročila svetovnim sodnijam, ko sta še govorila Giskra, Sturm in šo enkrat Greuter se potrdi postava po vladni osnovi. — Vsled prošnje deželne sodnije v Pragi se dovoli, da sc sme drž. poslance dr. Roser sodniško zaslišati zarad očitanega mu zločina kaljenega javnega miru. Roser je sam priporočal, naj se da to dovoljenje.   Prihodnja seja v četrtek.
Obe „Pressi" skušati pobiti, kakor sami pravite, splošno nezaupanje do stanovitnosti notrajnih avstrijskih položajev. Ali čem bolj to nezaupanje zametujete, tem bolj ga svetu razkrivati.
V brambovskemu odboru je govoril Bon s t o zunaj ni politiki. Njegova skrb je ohraniti mir; s Francijo in Anglijo je v najboljih razmerah, z Italijo v prijateljstvu, vendar Italija ni toliko sama svoja, da bi vselej smela storiti, kar hi rada. Glede Prusije se drži politike, ktero jc oglasil, ko je stopil v avstrijsko službo; ta politika so vrsti okoli tega, da se mora Avstrija odpovedati vsaki misli na maščevanje. Tudi z Rusijo hoče biti v prijaznih razmerah.
V Pragi je prevzela država vso dosedanjo mestno policijo, ktera je zdaj razpuščena; vse to se po mestnih oglih naznanja. V seji mestnega odbora je poročal župan Kluudv o svoji avdijenci pri ministru Giskri; župan je izrekel ministru upanje, da sedanje izjemno stanje ne bo dolgo trajalo in je povdarjal . da srenja za sedanje policijske stroške ne bo ničesar plačala; Giskra pa je rekel, da ima država pravico te doneske tirjati in da se jim ne bo odrekla.   Mestne volitve so se za 2 tedna odložile.
Ocski časopis „lllas" je ustavljen in Fritschevemu listu „Blaniku"1 ki v Bcrolinu izhaja, je prepovedana pot v Prago in predmestja. Zatrti češki časniki „Politik" , „Zvon" in „lllas" se presele na Dunaj in so sc že oglasili pri dunajskem državnem pravdništvu.
„Pressi" se piše iz Lvova, da so je adresa gališkega zbora na cesarja po pot i izgubila!
Iz Lvova se poroča, da se bo napravila odboru demoktatičnega društva pravda zarad političnega programa, kterega je odbor razglasil.
,, Franki. Zeitg." pripoveduje, da si gališko plemstvo kar je največ mogoče prizadeva pridobiti merodajne kroge za poljski program; francoski in ogerski uplivi ga neki pri tem podpirajo, in tudi cesarski dvor se je jel na poljsko stran nagibati. Po „Fr. Z." so ogerski in poljski politi-karji ene misli , da je lanska pogodba med Cis- iu Translajtanijo le začasna in bila le za silo sklcnena. V ogerskib krogih so zelo nezadovoljni z „me-gleno nemško politiko" Beustovo, zatorej žele, da bi se ministerstvo zunaj-nih zadev Beust u odvzelo in izročilo Andrassiju. Tudi v tej zadevi hodijo ogerski iu poljski velikaši isto pot. — V Pošti jo zdaj nekoliko poljskih voditeljev, te dni sta šla tudi Ziemalkovski iu Rngavski t je in je skoraj gotovo, da se krene notrajna politika Poljakom na korist.
Op o z i c i j o n n I n o č as n i k a rs t v o šo s svojo „svobodo" ni pri kraji. Te dni so sodili vrednika „Oloin. Nov." v dveh zadevah in ga v obeh krivega spoznali; v prvi so mu prisodili 10 mesecev sedeža in 400 gl. pla-teža, v drugi 5 mesecev scdčža in 300 gl. plateža. Tudi dunajski „Vater-land" je bil tožen in obsojen.
Karekteristično za hrvaško „svobodo" je, da g. dr. Matok ni dobil dovoljenja izdajati neodvisni časopis „Hrvat". Tako se je o svojem času godilo tudi bar. llellenbachu s časopisom „Sava" , češ da g. baron ne more dokazati svoje sposobnosti za vredništvo.
Od poljske granice se poroča, da se ho ukazoma v cerkveni službi nadomestil poljski jezik z ruskim.
Kar je dognal španjski upor. začele so zunnjnc vlade kolikor toliko priznavati. V sahoto je sprejemal minister zunajnih zadev zastopnika anglij-skega, francoskega iu portugalskega, kasnejo so bili zastopniki tudi pri mini-sterskim predsedniku, maršalu Serrano. Celo papežev poslanec se jo priporočil prijaznosti začasne vlade. Brž ko ne se bodo po tem izgledu ravnale tudi druge vlade iu ne bo dolgo, da bodo vse države, ki kaj pomenijo priznale razmere, ktere jc stvaril upor. Kako pa se bo v prihodnje vladalo, o tem še ni gotovega. Diplomati in časniki skoraj vsak dan iznajdejo novega ponudnika za prestol, a ga zopet opuste! Tudi to ni gotovo, ali sploh kteri izmed sedanjih in prihodnjih ponudnikov pride na prestol; glasovi ki obetajo, da postane Španija repuklika na federativni podlagi, ne obmolknejo. Začasna vlada je med tem oklicala popolno svobodo tiska in ga postavila pod splošne postave, ob enem je eensuro odpravila in razglasila popolno versko svobodo. Najnovejši manifest oklicuje pravico do zborov in društev, in daje posameznim okrajem večo samoupravo iu še enkrat povdarja, da ho vprašanje o nu-činu vladanja odločeval ustavodajni zbor. Iz tega je razvideti, da bi se tudi Serrano in Prim, ki sta za zdaj še uneta za monarhično vlado, podvrgla zboru, ko bi se izrekel za republiko. Sloga med strankami je neskaljena. Po najnovejših vestih jo v Rimu poprašal papežev poslannec v Madridu, kako se mu je obnašati glede novih razmer.
Blizo Bukarešte so neki Mazzinisti nakupili posestvo, ktero ima postati središče orientalskega vprašanja. Za spomlad pričakujejo tje ne le Menottija in Ricciottija Garibaldija, ampak tudi starega generala Garibaldija samega.
Iz Fl o renče se brzojavlja: italijanski zastopnik v Madridu j začasni vladi tekoj drugi dan , ko mu je bila naznanila, da se je ustanovila, izrekel, da Italija nikdar ni hotela stopiti iz dotike med obema država: )a.
Kazne stvari.
, * (S panj s k a) ima v Evropi z Balearskimi in Kanarskiu i otoki vred 9200 □milj in 1 j,(173.030 prebivalcev. Po prostoru je Španjs'.'i 5. država v Evropi, po številu prebivalcev osma. Po kolonijah imaše 87('>' rj milj zemlje in (i '/« milj. prebivalcev, Evropska Španjska je razdelena v 49 pro-vincij. 4 mesta imajo nad 100.000, 5 med 50—100.000 prebivalcev, vsa druga mesta imajo manj kakor 50.000 ljudi. Leta 1805 je bilo na Španjskcm 072.559 konj, 1,001.878 mul, 1,290.814 oslov, 2.904.589 repov govedi, 22.054.907 ovac, 4,429.57G koz, 4,204.817 svinj in 3104 kamel, tp zapiskih leta 1800 se je obrtnije vdeleževalo 12.471 fabrikantov, 333.28 obrtnikov, G65.G51 rokodelcev, 151.200 fabr. delavcev; razen tega 28.. .18 rudarjev, 5000 železniških služabnikov. Železnic je imela leta 1707 07' milj. Španjska ima 117 luk in je štela 1864 leta 4(i 13 kupčijskih ladij. ljudskih šol je bilo 23.353, ktere jc 1800 obiskovalo 1,101.529 šolarjev. Pisati in brati zna le peti del prebivalstva.
Dunajski borza o«l 'is. oktobra.
&% metalike  .17 ti. :J0 kr. Kreditno akcij« 20'.' fl. 80 kr.
5% metnlike t obresti v moji in nov. .r>8 U. 50 London  110 fl. 80 kr. ")•/„ narod, posojilo   62 fl. 60 kr. Srebro   11.1 fl. 85'kr.
1860 drž. posojilo   84 fl. 40 kr. Cekini   5 fl. 50'/, kr
Akcije narod, banko   780 11. — kr.
l/ihielj in odgovorni vrodnik Anton Tomšič.
Lastniki:
Dr. Jože Vnšnjiik in dnini
'Ink 10 I d mod Jiui/i«