VESTNIK
enhal
Poštni urad 9020 Celovec
Vertagspostamt 9020 Klagen
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov
P. b. b.
LETNIK XL.
CECELOVEC, PETEK, 5. APRiL 1985
ŠTEV. 14 (2220)
Boroveljski delavci so odločeni
z ostrejšimi sredstvi braniti deiovna mesta
Takoj po velikonočnih praznikih, namreč v torek 9. apr., se bo men-odločila usoda boroveljske ži-carne in njenih delavcev. Tega dne bedo pri kanclerju Sinovvtzu srečali vodilni predstavniki podržavljene industrije in koncerna, v katere-9a sklop sodi tudi žičarna v Borov-<ah, da skupaj s predstavniki de-avskih ustanov ter boroveljskega delavstva še enkrat pretresejo vsa
Prihodnji četrtek, 11. aprila 1985, °do zastopniki Narodnega sveta °roških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij v ustavnopravnem odboru koroškega deželnega rj*ora tolmačili stališče koroških . ovencev v zvezi z dvojezičnim otstvom. Znano je, da se je ko-r°§ki deželni zbor odločil za širšo 'azpravo o manjšinskem šolstvu, P°tem ko sta KHD. KAB in svobod-iaška stranka zahtevali spremem-e sedanje ureditve v škodo slo-e^ske narodne skupnosti.
vprašanja okoli ogroženega podjetja v spodnjem Rožu. Na tem sestanku naj bi padla tudi odločilna beseda, ali bo žičarna ostala v Borovljah, ali pa bodo njeno proizvodnjo ..preselili" na Štajersko.
Z večurno blokado ceste v Podljubelju pa so boroveljski delavci že minulo soboto nedvoumno povedali, da se ne pustijo še naprej vleči za nos. Njihova demonstracija
Zastopniki slovenskih organizacij bodo tolmačili pred deželnim zborom predvsem mednarodna stališča v pojmovanju pravice staršev, seveda pa bodo ponovili vse tiste argumente, ki jih koroški Slovenci že vedno navajamo v korist ohranitve in izgraditve obstoječe dvojezične šolske ureditve. Pred zastopniki slovenskih organizacij so svoja stališča v korist dvojezičnega šolstva povedali že zastopniki Deželnega šolskega sveta in znanstveniki celovške univerze.
je bila nepreslišna tako za pristojne dejavnike na zvezni ravni in za odgovorni „management", kakor tudi za koroške politike, ki v podporo upravičenemu boju boroveljskih delavcev doslej še niso pokazali dosti več ko h abre besede in prazne obljube.
Boroveljski delavci, ki jim grozi brezposelnost ali v najboljšem primeru „preselitev" na Štajersko, so v minulih mesecih pokazali zvrhano mero potrpežljivosti. Zaupali so obljubam, ki so jih dobili od vodstva podjetja in od politične strani — sedaj je njihovega potrpljenja konec, ko morajo ugotoviti, da na izpolnitev teh obljub očitno nihče resno ni mislil. Posebno pa jih razburja dejstvo, da bi morali zdaj oni z izgubo delovnega mesta ..plačevati" za napake in nesposobnosti vodstvenih krogov podržavljene industrije.
Razmere, ki vladajo v teh krogih, res potrjujejo pravilnost znanega pregovora, ki pravi, da začne riba pri glavi smrdeti. Ne delavci, temveč vodstvo podjetja je očitno nesposobno, če se izkaže, da je obrat, ki je bil še pred dvemi leti ..vreden" večmilijonskih investicij, takorekoč čez noč baje ..dozorel" za ukinitev.
Za takšno „ reševanje" prizadeti delavci upravičeno nimajo nobenega razumevanja. Sobotna demonstracija v Podljubelju je bila začetek zaostritve njihovega boja; za primer, da bi v torek na Dunaju izrekli smrtno obsodbo za boroveljsko žičarno, njeni delavci napovedujejo stavko in druge oblike boja, „ki pa bodo širše odmevale", kakor je slišati. Ko so lani za tak primer razmišljali med drugim tudi o protestni ..zasedbi Dunaja", so se koroški politiki delali še zelo junaške v svojem solidariziranju z Borovljami in njihovo tovarno — ali bodo ostali hrabri tudi tedaj, ko bo što zares?
SLOVENC! PREO DEŽELNIM ZBOROM
Siovenci v dežeinem zboru
Podjunski TV-pretvornik
!e ni „piratski oddajnik"
Seja koroškega deželnega zbora prejšnji teden se je začela z napadom na koreške Slovence in njihovo dejavnost: FPO-jevski poslanec Schretter je terjal od deželnega glavarja kot pristojnega referenta za šolstvo odgovor na vprašanje, ali je žitrajski šolski ravnatelj Kukoviča „zaradi svojih c robih protizakonitih dejavnosti v zvezi s postavitvijo slovenskega oddajnika" sploh še sprejemljiv kot vodja šole. In tudi nadaljnje vprašanje je veljalo pretvorniku, kakor da bi bili koroški Slovenci s to akcijo samopomoči postali največji kriminalci ali sploh sovražniki države.
V svojem odgovoru je glavar stvari pomaknil spet malo bolj na pravo mesto. Glede ravnatelja Kukoviče je dejal, da bi ga mogli odstaviti le na podlagi disciplinarnega postopka, takšen pa proti njemu ni bil uveden. Predvsem pa je VVagner povedal, da samo na Koroškem deluje 17 TV-pretvornikov, ki jih ni postavil ORF, temveč so bili nameščeni na pobudo zasebnikov ali občin (v našem listu smo prejšnji teden omenili le šmohor-ski primer - op, ured.) - torej tudi pri podjunskem pretvorniku ne more biti govora o neenakem obravnavanju ter je računati s tem, da bo naknadno izstavljeno potrebno dovoljenje.
Ob tej priložnosti pa je VVagner tudi opozoril, da je še vedno v te-
ku proces, ki so ga leta 1983 sprožili proti Kukoviči predsedniki treh deželnozborskih strank. Kakor znano, so se čutili prizadete, ker je Kukoviča kot podpredsednik ZSO v nekem govoru načrtno jemanje obstoječih pravic in neuresničeva-nje tistih, ki bi morale biti samoumevne po členu 7 avstrijske državne pogodbe, označil za „poli-tični zločin nad slovensko manjšino na Koroškem". V tem je trojica VVagner-Knafl-Haider videla žalitev časti in je vložila tožbo proti Kukoviči, ki pa je predlagal delegiranje procesa izven Koroške. Po odločbi vrhovnega sodišča se bo s to zadevo bavilo sodišče Ried im Innkreis in je po VVagnerjevi napovedi prvo obravnavo pričakovati še letos jeseni.
VESELE
VELIKONOČNE
PRAZNIKE
BRALCEM, SODELAVCEM IN PRIJATELJEM
ZELI
VESTNIK
PREBER!TE
Hrani
^ O odmevih rta občinske voiitve ^ Mnogi si še vedno žoiijo „majhnega Hitierja"
3 Predstavitev nove knjige
Ftorjana Lipuša
^ Ocena „Tedna siovenskega fiima"
5 izkušnje z dvojezičnimi šotami vZR Nemčiji 3 SAK visoko premaga! Sentandraž
Gradiščanski Hrvati v sosvet Namesto poioga sedaj taksa ?
Čf/?r<iw	grM/ščdM^/ A/Mžar;,
Ms/c; f<//n/	fsc/j	v
v4tv(r;';Z .soM/oiM; rMoZwfMof4?!;7;
SOSVCr//), M4 /)Oč//;!g; wo-
;;7? ZzMšcH/ že ponosno ji^r/// prtV
tfw;	KifgnovdMM,
zM;	grMišč^nsL; /Zrpgf/ po
M/gcw o^otfiv/jgnjK /;o7/cg/; pnbs^M, Tv gg	tMM tozadevno ;z-
Vgjd 7M	Žf o7 Zzg/grOfi!-
njc ?woČMo o^porcMMfga zMona o na-roM;7)
.Sco;o oMoč;7w	//rvgf/
$ fc?M, M jf v/dM	Zzpo/nM
ncM; pogojev, $ Mrer;?w $o poveza/; to vprašanje,- LovTvetno je Mo v MjZ-/?ovew g/as<7« ,,/Vrvaf^e nofZne" govora o 7vcZ? ž/viT? M^vene/ja/) Zn fnern avfofHoMa za 7/rvaf^o rZ^ar-s&o t/rtJfvo. /mena svojZT; za^opnZ-Lov v sosveta pa je /VrvafsM La/tar-no Jrasfvo na Gra7ZšeansLem sporo-eZ/o zveznerna Tranr/erja prav ZsfZ Mn, T:o so „//rvats^e novZne" ve/Z^o po-roča/e o tem, TraM sta OVP Zn 57*0 v o/nrZnZ Va/Mprot/rsto/ zavrnZ/Z zahtevo tamMjsnjZ/? staršev po aveMZ JvojezZenostZ v o/nfZns^cm otroškem vrtca.
Časovno sovpadanje je v tem prZ-mera gotovo na^/j"<?"0, toda zaradZ
tega nZč manj zgovorno. O/? tem Zn se mora/Z zamZs/ZtZ tadZ mZ, MrosTv ^/ovencZ, ^Z smo prav ta&o že vsa Zeta „de/ežnZ" na;raz/ZčnejšZ7 oMA prZ-tZs^a Zn ZzsZ/jevanja, pa tadZ /epZZ) Zn-sed Zn oZ*/jaZ' — samo da Z^Z s/Z v sosvete.
O tem vprašanja je Zn/o govora prZ zadnjem srečanja z zveznZm Mnc/er-jem, L;cr so zastopnZ^Z oZ^e/r osrednjZZ; s/ovens^/Z? organZzacZj ponovZ/Z že znano sta/Zšče, da mora v/ada najprej Zzpo/nZtZ do/očene pogoje Zn s tem Mroš^Zm tZ/ovcncem povrnZtZ zaapa-nje, L; so ga zgaZ<Z/Z zaradZ dosedanjega nerazamevanja oz. restnAtZvne-ga reševanja /g/e; zaZ?on o narodnZ/? sMpZna/^J odprt;/? vprašanj s/ovens&e manjsZne. ^e/e tedaj, če Zn spet mog/Z verovatZ v resnZčno prZprav/jenost v/a-de, da ta vprašanja rešZ sMpaj Zn spo-razamno z manjšZno /na zadnjem danajskem sestanka ;e Zn/o med dragZm govora o vprašanjZk otroškega varstva, dvojezZčne trg. akademZje, enakopravnejšega apoštevanja koroškZk S/ovencev v avstrZjskem radZa Zn te-/evZzjZ ter o sakvencZonZranja ka/tar-nZk dejavnostZ manjšZne j, k Z Zn/Z or-ganZzacZjZ prZprav/jenZ razmZs/ZtZ tadZ o vstopa v sosvete.
Od ukinitve pologa, ki so ga morali plačevati jugoslovanski državljani pri potovanju čez mejo, so minili komaj trije meseci, pa je v Jugoslaviji že v teku razprava o novih ukrepih, ki bi podobno kot svo-ječasni polog neprijetno zadeli Jugoslovane. Gre menda za uvedbo posebne takse na potovanja v tujino, znašala naj bi 1000 dinarjev za vsako potovanje čez mejo, tako zbrani denar pa bi porabili kot enega dopolnilnih virov za pokrivanje negativnih tečajnih razlik.
Vesti o uvedbi takega ukrepa uradno še niso bile potrjene in tudi datum, kdaj naj bi ta ukrep začel veljati, menda še ni določen, vendar je za primer, da bi res prišlo do tega, že precej gotovo, da bi takso uvedli še pred začetkom turistične sezone.
V jugoslovanski javnosti se je okoli teh načrtov razumljivo razvila živahna diskusija in tudi tisk se je že precej razpisal. Pri tem so v ospredju pomisleki, zgrajeni pred-
vsem na slabih izkušnjah, ki so jih imeli z ..neslavnim" pologom: državi menda ni prinesel dosti koristi, državljanom pa je precej ško doval, saj je občutno omejeval njihovo ustavno zajamčeno pravico svobodnega gibanja. Tako so tudi glede morebitnega novega ukrepa večinoma skeptični; dvomijo, da bi uvedba takse prinesla državni blagajni res toliko koristi, kolikor bi na drugi strani povzročila škode ugledu Jugoslavije, ki spada med najbolj angažirane zastopnice politike odprtih meja.
O tem, kako v Jugoslaviji mislijo o uvedbi takega ukrepa, govori tudi komentar, ki ga je v ljubljanskem Delu objavil lija Popit pod zgovornim naslovom „Taksa za 90 let": Če bi bil krog plačnikov takse enak tistemu v času pologa in bi na mesec računali le eno potovanje čez mejo, bi morali potovati dobrih 90 let, da bi s takso pokrili stroške, ki nastanejo v enem letu zaradi padanja dinarske vrednosti.
Ne damo se preštevati in ne smemo se sami odštevati
Od občinskih voiitev je miniio že nekaj tednov, vendar se razprava o rezuitatih, o uspehih enih in neuspehih drugih še nadaijuje. To je tudi prav. Voiitev namreč ne moremo in ne smemo giedati kot nekaj enkratnega, na dotočen trenutek omejenega — voiitve so nasprotno )e ena izmed neštetih in najraziičnejših akcij, ki vse skupaj sestavijajo družbeno dogajanje. Zato je tudi povsem praviino in razumijivo, da se s posameznimi pojavi tega širokega družbenega dogajanja podrobneje bavimo, jih anaiiziramo in si iz tega deiamo nauke za bodočnost, da bo naš deiež v tem dogajanju v prihodnje iahko še boij uspešen.
Vsake volitve imajo svoje specifičnosti, tako tudi občinske volitve, pri katerih odločamo o možnostih sooblikovanja politike v ožjem, „do-mačem" okviru. Ravno na tej ravni, kjer vsak vsakogar pozna, je odločanje volilcev toliko bolj odvisno od posameznih kandidatov in njihovega dela in šele v drugi vrsti od list ali strank ter njihovih programov. Volitve 17. marca so to potrdile: tisti, ki so nastopili s stvarnimi argumenti in predvsem s solidnim delom, so vzbudili zaupanje in uspeli; zgolj puhle fraze pa očitno niso bile dovolj prepričljive.
Za nas imajo volitve brez dvoma tudi določen narodnopolitični pomen. Toda ne samo zgrešeno, temveč naravnost škodljivo bi bilo, če bi nas pri pogledih na volitve in zlasti pri ocenjevanju volilnih rezultatov vodili samo narodnostni vidiki. To bi namreč pomenilo uspeh naših narodnih nasprotnikov, ki bi nas ne nazadnje tudi potom volitev želeli stisniti v nacionalni geto, nas skrčiti na peščico ..poklicnih Slovencev", sicer pa izriniti iz vsega soodločanja v družbenem življenju.
Prav zaradi tega se je Zveza slovenskih organizacij v svojem volil-
nem proglasu nedvoumno izjavila proti trditvam, da samo Slovenec, izvoljen na slovenski listi, lahko zastopa slovenske interese. Poudarila je, da se mimo vseh škodljivih sek-tašenj in vrednotenj, kdo je menda boljši in kdo zato slabši Slovenec, zavzema za koristi celotne naše narodne skupnosti, za pravice vseh njenih pripadnikov, za enakopravnost našega človeka in njegovega jezika na vseh področjih javnega življenja in družbenega dogajanja.
V tem smislu je vodila ZSO tudi svoj ..volilni boj" in samo v tem smislu je Slovenski vestnik tolmačil njena stališča javnosti in volil-cem. Pa so bili nekateri kljub temu ..razočarani" nad pisanjem našega lista in se je drugim volilna propaganda (ki je Slovenski vestnik v resnici nikdar ni delal!) zdela „zelo smešna". Ali tako odkrivanje vzrokov in krivcev za volilni neuspeh le ni preveč poenostavljeno? Ali takšno ocenjevanje politične linije le ni preveč „na liniji" prav tistega etiketiranja Slovencev, s katerim smo si koroški Slovenci že v zgodovini napravili nepopravljivo škodo in ki nam tudi danes niti jutri
Mnogi si še vedno želijo „majhnega Hitlerja"
Svojo	J, J% M MrollM SPd
z%o$fr;7d TMro^Mostno po/iiiM, Mr pr; z-zJu;;^ vo/ztvgj' M; 7Mgr%;e?M
5VOJO JcMf J%MJO „7?cvr7*%/720$t" v
VpraMMjK, je JeŽe/M g/<w%r	ponovi/ tM; v rgJ;H.
Po^eMf g/ejf Jvo)fz;'cMfg% HoTuva je Mo njegovo sMzTce precej neJo/o-čeno; „MZ?M 77 se M; sprewew:/o, M; p% nnjno, M se fnor% M; sprewe-nifi." AMnjhMM vprdMnje so po njegov; izjnv; /e Jrnge sfrgnM po-st4v(jg/e v ospredje, seMj M p4 SPO poMzn/%, M pr%v r7c ne zaostaja, Mr zadeva Jo?nov;MM zvestobo — M je ce/o pravo torišče JomovZn^M ZjKMznZ.
V s&/opH JofnovMM Z/n^ezn;, o M ter; je govori/ Wagner, pa je očitno fežM najti pravo tnesto mJ; za
Visoko
odlikovanje
Simonu
Wiesenthalu
iovcu na nacistične zločince
Zvezna republika Nemčija je odlikovala Sinoma VViesenthala, znanega „lovca na nacistične vojne zločince", s križem za zasluge, enim najvišjih odlikovanj, ki jih podeljujejo za izjemne zasluge za narod.
Odlikovanje so VViesenthalu izročili na Dunaju, kjer je tudi znani židovski dokumentacijski center, ki ga je ustanovil VViesentha! in kjer imajo zbrano najbolj obsežno dokumentacijo o zločinih, ki so jih zagrešili nacisti. Tudi VViesenthalu so nacisti med drugo svetovno vojno pobili vse sorodnike.
Ob podelitvi odlikovanja je VViesenthalu brzojavno čestital tudi za-hodnonemški kancler Kohl, ki je poudari), da je VViesenthal vse svoje življenje posvetil odkrivanju vojnih zločincev.
?%M i?nfnov<zno ,,%/cro .M Jer" ;'n vse tisto, Mr ;e povezano z njo. W4gner o ten! noče več govoriti, Mr ;e „ta piošča že oMa/J;en%". 5p/o/? ;e poM-zai oMatijivost za očitM, Ja čforošM preJnjači prej Jragitni avstri;sMn:i Ježeia?ni, Mr zajeva naciona/istično in nacistično mise/nost. Po so /e preJ-soJM, M pa niso atente/jeni, ;e ntenii Wagner, M j ti „n?; nistno /asistična Ježe/%, pri nas je več svoMJe Mt JragoJ . .."
PozaJevne raziskave so seve Ja pri-š/e Jo JragačniT? za^ijač^ov. Pa^o je na primer na vprašanja, ^i so ietneiji-ia na mnenja, Ja /?i /;;/ včasih spet potreben „majMn 7/itier", v vseav-strijs^en! poprečja pritrJi/no oJgovo-riio M "/o PprašaniT?, meJtem ^o je na ččoroŠMn! Josege/ ta Je/ež 24 "/o (največ po posamezni/; JežeZaM), me J pristaši svo^oJnjaš^e stranke pa ceZo JO "/o. PoJo^no je gZeJe mnenja, Ja se stvari, ^i p7 je zagreši/ nacizem, priMzajejo pretirano a/i sp/o/; napačno; v avstrijskem poprečja je takšnega mnenja 3/? "/e vprašanik, na koroškem venJar 44 "/o (voJi/no mesto zavzemata Piro/tka in PreJ^rZ^M s 4J oJstotkij; razJe/jeno po strankarski pripaJnosti pa sega ta oJstotek o J 33°/o pri ze/enik preko 37 "/o pri OVP in 42 "/o pri SPO Jo 39 "/a pri PPO.
V Zači takik agotovitev je pač težko govoriti o premagani nacistični pretek/osti. Pa pretek/ost je nasprotno še povsoJ ze/o živa ter marsikJaj izkrakne na Jan z intenzivnostjo, kot smo to Jožive/i oko/i vprašanja Pe-Jerja. Pa vzroke gotovo ni iskati samo pri starik nacistik — krivJa je taJi in preJvscm pri tistik po/itičnik Jcjavnikik, ki so vsa JesetZetja po vojni z gojenjem ZegenJe o „prvi žrtvi" zavestno prikriva/i resnico o v/ogi in Je/eža ve/ikega JeZa Avstrijcev pri aresničevanja z/očinske po/i-tike nacizma.
A/i ko ok 40-Zetnici zmage naJ fašizmom končno Ze priš/o Jo spremem-keš Vsaj na AoroiMm je to ma/o verjetno, kajti takaj ne komo praznova/i poraza nacizma, temveč kontinaiteto ok/asti, ki so jo novi ok/astniki pre-vze/i neposreJno oJ nacistov — z njihovo oporoM vreJ.
ne bo prineslo nobene koristi? če se bomo že sami odštevali samo zaradi tega, ker imamo svetovnonazorsko pač različne poglede, potem namreč ni več daleč dan, ko za odštevanje nič več ne bo ostalo in bodo naši narodni nasprotniki res lahko potegnili zaključno črto pod našo zgodovino.
Toda v resnici ni vzrokov za takšen pesimizem, če bomo ostali na stvarnih tleh, če se ne bomo zgubljali v nevarni evforiji zaradi volilnega uspeha, niti zgubljali razsodnosti zaradi volilnega neuspeha. Kajti potem ne bo težko najti pravo smer in pravo vsebino za delo v bodoče, pri čemer se strinjamo z mladima avtorjema volilne ocene (ki pa sta lahko brez skrbi zaradi žaganja veje, na kateri sedimo) ter skupaj z njima pozivamo vse naše občinske mandatarje, „naj z intenzivnim delom v naslednjih šestih letih pokažejo, da jim naši volilci niso zaman izkazali zaupanja". To seveda velja tako za tiste, ki so bili izvoljeni na samostojnih listah, kakor tudi in morda še posebno za one, ki so prišli v občinske odbore preko strankarskih list.
Ene in druge bomo ocenjevali po njihovih delih in ne po etiketah, ki so si jih obesili oz. so jim bile nalepljene. Vrednotenje in razlikovanje zgolj po takšnih kriterijih se nam zdi namreč prav tako škodljivo, kakor morejo biti samo v škodo našim skupnim prizadevanjem tudi razni poskusi, da bi drug drugega ..očrnili" z neutemeljenimi očitki ali podtalnimi obrekovanji. Pri tem ne mislimo le nestvarne kritike na račun ZSO in njenega glasila, češ, da sta napram socialistom vse preveč prizanesljiva in nikdar ne napadata njihove proti-manjšinske politike; mislimo prav tako tudi početje tistih „kulturni-kov", ki hodijo po vaseh in rotijo ljudi, naj vendar ne dajejo svojih otrok v Mladinski dom Slovenskega šolskega društva v Celovcu, ki je po izjavah dvomljivih „misijonar-jev" menda leglo brezbožnosti, pre-grešnosti in komunizma.
Mislimo in smo prepričani, da je naše ljudstvo zrelo dovolj in bo takim in podobnim farizejem dalo zasluženi odgovor. To svojo zrelost pa dokazujejo ljudje tudi pri posameznih volitvah, kjer z glasovnico demonstrirajo svoje soodločanje tako v družbeno-političnem kot tudi v narodnopolitičnem pogledu.
„Skupno ali ločeno?"
Nova publikacija o manjšinskem šolstvu na Koroškem
CEDRI (Evropski komite za zaščito beguncev in tujih delavcev) je izda! poročilo o položaju slovenske manjšine na Koroškem s posebnim ozirom na razvoj in sedanjo eskalacijo šolskega vprašanja.
Jeseni lanskega lata se je za nekaj dni mudila na Koroškem mednarodna komisija opazovalcev, ki jo je inicidral CEDRI v Baslu (Švica). Udeleženci iz Francije, Švice, Zvezne republike Nemčije in Finske (pravniki, pedagogi, jezikoslovci, zgodovinarji, umetniki, politiki) so se na štiridnevni ekskurziji po dvojezični Koroški posvetili vsem mogočim vidikom dvojezičnega pouka, začenši pri konkretnem izvajanju le-tega pa vse tja do analize političnih procesov, ki so jih sprožili nsmškonacionalnii napadi na dvojezično šolo.
Poročilo te komisije je CEDRI zdaj založil in izdal v obliki posebne publikacije. Knjiga je posvečena tako teoriji kot tudi praksi dvojezičnega pouka. Izhaja iz zgodovinskih osnov dvojezične šole na Koroškem, analizira manj-šinsko-šolsko politiko koroških strank v povezavi s političnim razvojem Koroške od leta 1945 dalje, ha vi se s socialnimi vidiki narodnega vprašanja na Koroškem ter z izvorom nemškega nacionalizma in njegovim učinkovanjem. Avtorji povzemajo svoje vtise in zaključke v naslednjih ugotovitvah:
E Trenutno obstoječa šolska ureditev na južnem Koroškem nemško govorečih otrok prav gotovo ne diskriminira. Taka trditev naj bi zameglila dejanske politične interese tistih, ki jo postavljajo.
E Šolski referendum heimat-dlensta pomeni zlorabljanje demokratičnega načela.
E Vsak korak v smer nacionalne segregacije — apartheida ne bi ogrožal le slovenske narodne skupnosti na Koroškem; v primeru, da bi postal zgled podobnemu ravnanju proti manjšinam in tujim delavcem v drugih državah, bi vsak tak korak postal izzivanje demokracije v Evropi.
Knjiga, ki zaključuje z dokumentacijo reakcij koroških medijev na obisk komisije, na preprost in lahko razumljiv način posreduje informacijo o narodnopolitičnem položaju na Koroškem. Kot taka je vsekakor zelo pripravno sredstvo za informiranje zlasti takih ljudi, ki se s to problematiko še niso podrobneje ba-vili.
CEDRi GEMEtNSAM ODER GETRENNT?
heit in KHrnien am Beispie! der Schvi-irage. 93 strani. Base), marec 1935.
Cena 50 iiiingov.
Opomin ob dvajsetletnici
prve žrtve avstrijskega neonacizma
Pred 20 leti je v svoji krvi obležat Ernst Kirchweger, prva žrtev avstrijskega neonacizma. Dunajski antifašistični komite je 28. marca organizira) spominsko manifestacijo.
Pred dvajsetimi leti, 31. marca 1965, sta se pred dunajskim hotelom Sacher srečala dva demonstracijska sprevoda: 5.000 antifašistov in okoli 1.000 protidemon-strantov - večinoma desničarskih študentov svobodnjaške študentske zveze. Antifašisti so demonstrirali za odstavitev nacističnega profesorja zgodovine Borodajkewycza; protidemonstranti so izzvali provokacijo ter obmetavali antifašiste z gnilimi jajci, barvnimi vrečami in drugimi predmeti. Sredi ceste je 20-letni funkcionar FP-jevske mladine Gunther Kumel podrl na tla 67-letnega upokojenca in komunl-
Strokovni sejem ,,Prosti čas" že desetič na celovškem sejmišču
S postopnim skrajševanjem deiovnega časa in obenem s podatjše-vanjem dopusta ima danes deiovni čiovek na razpoiago že dosti več prostega časa, ki ga je seveda treba tudi smotrno izkoristiti. Namenu, da bi ijudem prikazati razne možnosti in obtike takega koriščenja prostega časa, siužijo med drugim tudi razne strokovne sejemske prireditve. V Ljubijani je to strokovna razstava „Č)ovek in prosti čas", ki jo prirejajo v okviru vsakoietnega mednarodnega sejma Aipe-Adria. V Ceiovcu pa imamo že tradicionaini strokovni sejem „Prosti čas", ki ima svoje važno mesto med raznimi sejemskimi prireditvami na ceiovškem sejmišču.
Letošnji jubiiejni 10. sejem „Prosti čas" bo trajal od četrtka 18. do nedelje 21. aprila in je pričakovati, da bo ponovno potrdi! kontinuiteto svojega nenehnega razvoja; giede števiia sodeiujočih podjetij je to menda že zagotovtjeno, kajti letos bo udeleženih že 400 razstavljalcev. Prireditelji pa upravičeno pričakujejo tudi ustrezen obisk, saj so pripravili res pester In zanimiv spored najrazličnejših prireditev, razstav In drugih privlačnost). Krog bo segal od predvajanj padalcev in kolesarskih akrobatov preko frizerskih spretnosti in plesnih tekmovanj do modelarstva In športa; zastopana bo prav tako folklora kot dejavnosti mladinskih organizacij, katerim se bodo pridružita še tekmovanja cvetiičarskih vajencev in govorniški nastopi Lige za Združene narode itd.
Torej spored, ki bo lahko nagovoril vse starostne skupine in raziične sociaine sioje obiskovaicev, katerim bo nudii bogat izbor ponudb in pobud, kako je možno preživijat) prosti čas čim boij koristno, smotrno In prijetno. S tem pa izpolnjuje strokovni sejem „Prosti čas" brez dvoma važno nalogo tako v kuiturnem In športnem kot tudi v gospodarskem )n družbenem pogledu.
sta Ernsta Kirchvvegerja. Starec ji obležal v svoji krvi in tri dni nato je bil mrtev.
Avstrijska sindikalna zveza je dala takrat za pet minut ustaviti vse stroje širom Avstrije in pogreb pf' ve žrtve avstrijskega neonacizma je bil mogočna protifašistična manifestacija z več kot 25.000 udeleženci. Borodajkewycza so kmah* nato sicer res odstavili, toda P°' vsem na tihem, ne da bi ga kdo' koli obtožil in obsodil zaradi prot ustavnega oživljanja nacistične m selnosti. Morilec Kumel pa je dob'' le 10 mesecev zapora — kajti sodišče je radevolje verjelo v boks" izvežbanemu neonacistu, ki se ji branil s trditvijo, da je starca ob'' v samoobrambi^).
To se je zgodilo 20 let po konc" nacističnega 3. rajha. Avstrijski način ukrepanja proti novim pojavom fašizma pa je do danes ostal isti-Dvajset let po tem dogodku je neonacistom dovoljeno nastopati Pl volitvah. Vlada se do sedaj še hj odločila za ostrejše ravnanje prot' njim, kaj šele za prepoved njihovih organizacij. Geslo opominjevalnB straže, ki so jo organizirali dunaT ski antifašisti ob dvajsetletnic' Kirchvvegerjeve smrti, se je za^ glasilo:	Prepoved neonacističnih
kandidatur! Ta zahteva je aktuai* na ravno zdaj, ko se na avstrijskih univerzah spet pripravljajo na visO' košotske volitve in ko s strani pb' stojnega ministrstva za znanost vedno ni konkretnih navodil za P**^ poved kandidature neonacistov.
Pri spominski manifestaciji C opominjevalni straži so poleg antifašističnega komiteja, sodelovati tudi razne mladinske in študentski organizacije, med njimi Klub ste venskih študentov in študentk hi Dunaju.
I. Sch-
Jaiov pelin - nova knjiga Florjana Lipuša
Predstavitev nove knjige na Koroškem ni vsakdanja reč, čeprav — Po zaslugi Založbe Drava — to nikakor ni več redek pojav. Seveda smo tembolj veseli, če pri predsta-
^itvi nove knjige gre za delo pisatelja iz vrst naše narodne skupnost'- saj je to že poseben dogodek. Posebno nas veseli, da smo lahko Prisostvovali predstavitvi nove krtji-9e pisatelja Florjana Lipuša, ki je svojemu proznemu delu dal naslov Jalov pelin.
yabi!u Založbe Drava in Založništva tržaškega tiska, ki sta Lipu-sevo knjigo izdali v skupni založbi, se je odzvalo veliko število predstavnikov koroškega tiska in tiska ^ matične Slovenije, prišli pa so udi koroški pisatelji in pesniki, med gosti pa smo videli tudi predstavnico generalnega konzulata ^FRJ v Celovcu konzuljo Marijo Skorjak. v imenu obeh založb je vsem izrekel dobrodošlico dr. Franci Zwitter. Veliko zanimanje za Li-Puševo novo knjigo pa potrjuje, da le šlo za predstavitev dela enega
izmed najboljših pisateljev slovenskega kulturnega prostora. Koroški Slovenci (ali vsaj del od njih) smo lahko ponosni, da je Florjan Lipuš naš rojak, ki s svojim literar-
nim delom inovativno posega v sodobno slovensko literaturo tu in onstran meje, še več, njegova dela prevajajo tudi v druge evropske jezike; to pa je za pisatelja že lepo priznanje.
O novem Lipuševem delu je spregovoril urednik Založbe Drava Peter VVieser in dejal: ..Slovenci še nismo imeli proze, ki bi bila tako dosledno proza besed, in te besede s svojimi zvočnimi in slikarskimi posebnostmi slikajo dogodke in položaje ter jih nizajo drug ob drugega ali pa prepletajo med sabo na najbolj čarobne in včasih turobno grozljive.
Tako smo zapisali novi knjigi Florjana Lipuša na zavih. Mislim, da je to dobra označitev Lipuševe-ga pisanja. Tudi Jaiov petin odlikujejo vse značilnosti Lipuševega pisanja: jezikovna inovativnost, bese-
dotvorna poetičnost mnogoplastna metaforika, skratka, izrazito jezikovno mojstrstvo.
Toda kakšno metaforo nam je napisal zdaj? sem se spraševal. To opisovanje pogreba, podeželskih pogrebnih ritualov, prepleteno z neštetimi zgodbami, denimo tisti o pogači ali o pajku ali o vrancu, ki ne pojde več čez klanec — kakšna podoba je to, koga, kaj je hotel Lipuš s tem poslikati? Pa tudi naslov - Jalov pelin. Pelin poznamo, grenka rastlina je, ki jo imamo za zdravilo. Toda kaj, če je pelin jalov? Ali ni več grenak, ali ni več zdravilen? Ali oboje? Ali nam avtor daje piti jalovega zdravila? Ali pa nemara hoče povedati, da nam drugi ponujajo zdravilo, ki je jalovo? Ali pa morda dolgo pogrebovanje v tej knjigi namiguje na stanje naše skupnosti? Odgovori na ta vprašanja, razvozlovanje Lipuševih metafor naj bo prepuščeno vam, ki boste Jalov pelin prebirali. Tedaj si boste lahko tudi odgovorili na vprašanje, ali iz knjige dejansko veje zadah umirajočega ljudstva v vsej njegovi grozljivi poetičnosti in usodnosti — ali ne."
Florjan Lipuš je navzočim prebral tudi kratek odlomek iz svoje nove knjige in odgovarjal na vprašanja novinarjev. Pri tem je, kot po navadi, bil zelo redkobeseden. Povedal je, da je Jalov petin nadaljevanje (če bralec to tako smatra) Odstranitve moje vasi. Lipuš v svoja besedila vgrajuje stare, domače besede in je tozadevno menil, da jih pač povezuje z določenim okoljem, kjer se zgodba dogaja, da pa je sicer primaren jezik, tista oblika, ki avtorja zanima, ki ga oblikuje tako dolgo, da ga dokončno zadovolji, ko se na zapisanem ne da nič več popraviti. Sicer pa je Lipuš še povedal, da se ljudje vedno manj zanimajo za branje umetniških tekstov, ki so seveda drugačni od časopisnih člankov, saj je prozo treba brati drugače, njen pomen in izpoved je treba iskati med vrsticami, posebnimi zgradbami besedila, s katerim avtor riše svoj svet.
Vodja Založbe Lojze VVieser je povedal, da je Lipuševa knjiga izšla v nakladi 3.000 izvodov, da znaša cena posameznega izvoda 98 šilingov, kar je z ozirom na opremo (Matjaž Vipotnik) — vezano v celo platno - izredno nizka in zato dostopna najširšemu krogu bralcev. Prepričani smo, da bodo s slednji množično segli po njej.
Hanzi Reichmann razstavlja v Tinjah
Hanzi Reichmann, k! je po pokiicu teievizijski tehnik, se je uveijavii 'udi na področju umetniške fotografije. Predstavi) se je na raznih raz-stavah doma in v tujini in kot tak preje) tudi več nagrad. Pretekii teden v izobraževainem domu „Sodaiitas" odprti njegovo samostojno raz-s*avo, ki bo odprta do 26. aprita ietos.
Reichmann v Tinjah razstavija vrsto fotografij, ki jih je izdeiai v ladnjem obdobju. Miadi fotograf se ne zadovoijuje ie z umetniškim *tačajem svojih posnetkov, ampak te-tem v taboratoriju daje dokončno **°dobo. Pri tem se posiužuje tehnike dodajanja senc in večkratnega ko-Mfanja raznih posnetkov in tako s svojimi fotografskimi izdeiki dosega svojski umetniški izraz. Njegove pokrajine so povsem drugačne kot v 'esnici, v njih Reichmann giedaicu posreduje svet kakršnega vidi sam. J* ta svet je čudovit, čeprav ga Reichmann prikazuje v črno-beii tehniki. ^ "jem upodabija pokrajinske motive, biizu pa mu je tudi portret - čio-vekov obraz v raznih razpoioženjskih situacijah.
Ljubiteijem umetniške fotografije priporočamo, da si Reichmannovo 'sestavo v Tinjah ogiedajo.
Jugoslovanski pisatelji se pripravljajo na 9. kongres
V Novem Sadu bo od 18. do 20. apirla 9. kongres jugoslovanskih pisateljev — dogodek, ki mu časopisi v Jugoslaviji že nekaj časa posvečajo nenavadno veliko pozornost, napovedujoč mu izredno velik pomen. Kongresa se bodo udeležili seveda pisatelji iz vseh koncev Jugoslavije, se pravi delegacije vseh republiških in pokrajinskih pisateljskih društev, pri čemer so se v Zvezi pisateljev dogovorili, da bo sleherna delegacija, ne glede na število članov kakega republiškega ali pokrajinskega društva, štela po 15 članov. Sleherno republiško ali pokrajinsko društvo bo k delegaciji lahko povabilo še nekaj gostov - kajpak iz vrst svojega članstva. Prav tako so se dogovorili, da bodo na kongresu lahko razpravljali člani delegacij in gostje. Gostje bodo torej v Novem Sadu imeli takšne pravice kot člani delegacij — le da ne bodo mogli glasovati. Da bi društva po Jugoslaviji zares bila enakopravna, bodo njihove delegacije imele vsaka po en glas - sklepe bodo na kongresu sprejemali z večino glasov vseh delegacij.
Znano je, da so nekatera pisateljska društva v zadnjem času bita zelo aktivna in javno spregovorila o ne samo književ-niških rečeh v državi. Med najaktivnejša sodi Društvo slovenskih pisateljev (okoli 250 članov), ki je prav tako že oblikovalo svojo 15-člansko delegaci-
jo, trije izmed nje — predsednik društva Tone Partljič, Miioš Mikeln in Ciril Zlobec — pa bodo imeli v Novem Sadu pomembne referate: o položaju pisatelja v družbi, družbenoekonomskem statusu pisca in knjige, literaturi in jeziku v usmerjenem izobraževanju. Sicer pa predvidevajo, da bo tem na kongresu več; v Beogradu se med drugim zavzemajo za to, da naj bi kongres zlasti afirmiral jugoslovanstvo in plediral za državno enotnost. V zvezi s pripravami na kongres je mogoče brati različna pričakovanja: od tega, da bo to naposled srečanje pisateljev nove generacije, do pesimističnih, po katerih naj bi v Novem Sadu bila poražena jugoslovanska pisateljska Jevica". Pričakovati je torej, da bo razprava zelo burna, vsekakor pa — glede na predlagane teme — tudi zanimiva. Slovenska delegacija bo na srečanju imela pomembno, a tudi težavno delo: med drugim bo posredovala misel o vlogi pisatelja v našem času in spregovorila o pomenu literature in jezika v šolstvu (pri malem narodu).
Predvidoma bo ob koncu kongresa za novega predsednika Zveze pisateljev Jugoslavije z enoletnim mandatom izvoljen slovenski pesnik, urednik Sodobnosti Ciril Zlobec. — Zadnji kongres jugoslovanskih pisateljev je bit pred 10 leti v Beogradu.
J. Horvat
RAZPIS GLASBENEGA IEKMOVANIA
„Rock na
Kot v lefu 1984 se Glasbena zadruga iz Novega mesta, ki deluje pod okriljem OK ZSMS, tudi letos loteva prirejanja različnih pop in rock glasbenih prireditev, povečini na vrtu gostišča na Loki ob Krki. Poleg rednih štirinajstdnevnih nastopov znanih ansamblov pa se 14. in 15. junija obeta obsežnejša dvodnevna prireditev, namenjena predvsem manj afirmiranim skupinam in kantavtorjem, četudi v tem pogledu omejitev ne bo in že znani ansambli v nobenem primeru ne bodo zavrnjeni! Glasbena zadruga Novo mesto sprejema prijave do 30. aprila 1985, med prijavljenimi glasbeniki pa bo posebna komisija izbrala okrog 15 finalistov, ki bodo zatem razporejeni v enega izmed omenjenih terminov. Finalno prireditev utegne Glasbena zadruga tudi posneti,
Loki 85"
kajti obstaja zamisel o izdaji kompila-cijske kasete s te prireditve. Vsi prijov-Ijenci morajo do določenega roka poslati demo kaseto z vsaj 5 skladbami, najmanj 5 fotografij, podrobnejšo biografijo z imeni članov skupine ter naslov zastopnika, skupinam, ki že imajo za seboj izdane plošče, pa seveda demo kasete ni potrebno prilagati.
Naslov za prijave: Glasbena zadruga Novo mesto, OK ZSMS, Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto s pripisom ,Za rotk na Loki 8S". Naj za konec sporočimo le še, da si prireditelj želi predvsem napredne, kakovostne, izvirne glasbene zamisli, ki naj bi tudi po tekstovnih plateh odsevale aktualni utrip družbenih razmer doma in po svetu.
(NdJd/jevgnje iz zadnje števiihe) Društveno dejo je povsod, kjer je bi!o ži-ohranjajo predvsem jezikovno zavest, prodna zavest in tudi politična je pri vsakomur, kdor se je vkjjučevat v stovensko prometno društvo, prišla sama od sebe, tudi če kdaj ni bita čisto po volji temu ati drugemu Roditelju kake organizacije ati narodne stranke. Tako se ustvarjajo pogoji za uspešno dejo ^ sojj. Otroci, ki že od doma prinesejo nekaj 3manja stovenščine, morejo s pomočjo prizadevnih učitetjev v šoji znanje jepo izgraditi, '4ko da v sjovenščini pridejo do čednih učnih "Špehov.
.Šotski pouk nikakor ni izojiran od življe-okrog šoje. Vsak prizadeven učitetj bo s^usaj poživiti svoje poučevanje s pomočjo, mu jo nudi domače stovensko prosvetno društvo, pa tudi podjetja, obrtniki, umetniki, j* deiujejo in živijo v tistem kraju. Zivljenj-.4 bližina ter naravnost pouka kot didak-'cni načeti veljata tudi za dvojezični in slo-^cr*ski dej pouka. Društva in prosvetne organizacije pa naj nudijo učitejjem kot pripo-"ioček pri njihovem učnem in vzgojnem detu '"di izbor fijmov, kaset, knjig, slik, ki mo-^4)° vsekakor imeti tako vsebino, da jih more yjtejj brez pomislekov dati učencu v roke 4h uporabiti v razredu. Aprobacija pripomočkov in učit, ki jih učitetj vkjjučuje v Pouk, po novem šolskem zakonu ni potreb-f*4, pač pa učitejj sam odgovarja, da po vse-. "d in obtiki ustrezajo učnim in vzgojnim na-°R4m avstrijske šoje kakor tudi razvojni in s'4rostni stopnji učencev. Zaradi strukture manjšinskega šolstva in izredno borne ponud-" so učitelji, ki poučujejo tudi v stovenskem
jeziku, prisijjeni, da sami izdelujejo delovne pripomočke. To ni povezano le z dodatnim delom, temveč tudi s tehničnimi težavami in gmotnimi izdatki. Kulturne in izobraževalne organizacije so dolžne, da tem poklicno angažiranim pedagoškim delavcem nudijo vsestransko potrebno in zaželeno pomoč.
KDO SMO IN KAJ SMO?
Slovenska prosvetna zveza je osrednja kulturna organizacija, ki ne izključuje nobenega Slovenca zaradi njegovih nazorov ali načel. Dejstvo je, da se Slovenci na Koroškem vključujemo v razne strukture: ali v narod-
in tudi v domačem društvu lahko več prispeva k obstoju in preživetju slovenskega jezika in narodove kulture, kakor tisti, ki se imajo zaradi svojega političnega in narodnopolitičnega angažmaja za boljše Slovence, za tako imenovano narodno smetano. Zal šteje in se vrednoti prepogosto le delo tistih, ki stojijo v luči javnosti, ali se na vse pretege skušajo tja postaviti.
Slovenska prosvetna zveza pa se mora vedno znova boriti proti krivičnemu glasu, češ da je povsem levičarska ali celo komunistična, kar je v okoliščinah, v katerih živimo, že skoraj psovka. Do tega je prišlo zato, ker

Naše kulturno delo
TOMAŽ OGRIS
na volilna združenja, drugi v avstrijske politične stranke, verni ljudje se močno angažirajo v cerkvenem življenju, nekateri pa spet v alternativnih gibanjih. Pa tudi z drugimi skupnostmi iščemo stik in povezavo. Tako naj tudi ostane, kajti koroški Slovenci smo integralen del družbenega življenja na Koroškem in v Avstriji. Strankarske politike v naši zvezi ni. Nihče tudi nima pravice, da bi ocenjeval narodno zavednost našega človeka po njegovi politični ali svetovnonazorski pripadnosti. Marsikdo namreč s svojim vestnim in mirnim delom v službi, soseščini
se je vseskozi priznavala k najtežjemu obdobju zgodovine slovenskega naroda, k narodnoosvobodilnemu boju in kulturi, ki je rasla iz njega, pa tudi zato, ker iz svojih struktur tudi komunistov ne izključuje. Diskriminacija, ki jo zaradi tega doživljajo posamezni člani, nekatera včlanjena društva in tudi zveza, je še vedno očitna. Zaradi ^enotnosti", ki jo naj navzven izkazujemo, pa naj o tem ne govorimo.
Ker je Slovenska prosvetna zveza zbirna organizacija ljudi različnih svetovnonazorskih gledanj, prihaja včasih znotraj nje do ži-
vahnih razprav. Za vsakogar, ki ni preveč zaverovan vase, so take razprave zanimiva spodbuda k razmišljanju in novemu ustvarjanju. Kultura je poleg umetniške ustvarjalnosti tudi mnogoliko izražanje človekovega stremljenja in hotenja. Slovensko prosvetno zvezo pravila zadolžujejo, da podpira kulturne težnje koroških Slovencev povsod tam, kjer je to zaželeno, in to ob spoštovanju svetovnonazorskega, političnega in verskega prepričanja naših narodno zavednih ljudi, ne da bi jih kdo skušal preusmerjati ali celo manipulirati. Stvarno soočanje z idejami in tokovi pa je izredno visoko kulturno dejanje.
Poenotenje slovenske kulturne ponudbe na Koroškem bi bilo žalostno obubožanje naše kulture sploh. Tudi Slovenci nismo monolitni blok, tako da take težnje nimajo dosti iz-gledov za uspeh, četudi ponekod obstajajo. Obstoj dveh kulturnih administracij na Koroškem, Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze, ki upravljata eno in isto kulturo, pa je vendarle vprašljivo stanje. Dogodki, ki so privedli do politične in kulturne ločitve koroških Slovencev, gotovo sodijo med najbolj žalostne nečastne v zgodovini našega naroda. Tudi ugotovitev, da zanje niso odgovorni koroški Slovenci sami, je bolj revno opravičilo. Po desetletjih pa vendarle moremo reči, da so sicer zapustili rane in brazgotine, pa so vendarle preživeti, so zgodovina. Osebe, ki so jih ti dogodki neposredno prizadeli ali so bile pri njih dejansko udeležene, danes niso več med živimi ali pišejo spomine ali pa čakajo, da vse to prerase še nekaj trave.
(Mzdg/jfvnjf PrihodnjičJ
Slab obisk slovenskih filmov
Tretjič zaporedoma so bdi ietos „Dnevi slovenskega filma" na Koroškem. V štirih kinodvoranah — na Čajni, v Šentjakobu v Rožu, v Borovljah in v Velikovcu — je prišlo do predstav slovenskih filmov. Poleg tega letos prvič tudi v Alternativnem kinu v Celovcu. Zanimanje je sprva — leta 1983 — bilo veliko, lani je že pojemalo. Letos interes ni bil zadovoljiv, če izvzamemo Šentjakob v Rožu.
Res da so film že zdavnaj izpodrinile televizija in sodobne vizuelne naprave (video idr.), toda kljub temu so kinofilmi doslej konkurenci bolj ali manj uspešno upirali. Pri Slovencih pa pride še to, da njihova tržna produkcija ne more ponuditi toliko kakovostnega filmskega gradiva kot je to npr. mogoče v nemškogovorečem prostoru. In še dodatno breme pri koroških Slovencih:	želimo zamašiti
prav to vrzel, da bi vsaj enkrat, dvakrat letno videli slovenske filme.
nudijo terminski koledarji in nedogovorjeni sestanki koroških Slovencev. Številnost prireditev brez kakovostnega napredka pa nič ne bo prinesla, ne bo stimulirala, ampak bo le dokazovala, da smo v stiski, da z vsakdanjimi kulturnimi prireditvami hočemo krčevito reševati našo narodnost.
Potrebno bo premisliti, kje so prvotne in glavne naloge kulturnega dela. Vsekakor naj bi imel slovenski film svoje mesto v naši kulturni dejavnosti. Predvsem se bomo morali bolj poslužvati sodobnih tehničnih naprav, npr. dela z videokamero in snemanja slovenskih filmov na video-aparate. Verjetno bi predvajanje slovenskega filma prek videoekrana v posameznih društvih pritegnilo več interesentov kot predstava slovenskega filma v kinodvorani v Velikovcu, kamor mora od blizu in daleč vsa
podjunska okolica, če želi videti slovenski film.
Toda bistvo problema slej ko prej še ostaja to, da bo moralo postati naše delovanje nekoliko bolj pregledno in načrtovano, da bo več koordinacije in dogovarjanja. Človek pač dobivaš vtis, da so termini kulturnih prireditv hkrati termini, ki posameznega člana narodne skupnost spravljajo v dilemo, za kaj naj bi se odločil. Konec koncev je pa le tako, da so navadno tisti, ki hodijo na kulturne prireditve tudi aktivni na narodnopolitični, gospodarski in v drugih panogah družbenega življenja koroških Slovencev.
Za vse pa vsakogar izmed nas vedno ni mogoče in bo vedno manj možno nagovoriti. Najbrž je s predstavami slovenskih filmov prav tako, še posebej, če so v času raznovrstnih drugih aktivnosti.
jtHle
Kotmara vas
Toda očitno tudi za to zmanjkuje motivacije. Obisk letošnjih filmskih predstav je bil nezadovoljiv. Morda tu in tam propaganda ni bila primerna in zadostna. Na izbiri ponudbe ne bo ležalo, saj je večina naših ljudi celo želela npr. starejši slovenski film Vesna. Morda tudi čas ni bil ravno primeren za predvajanje filmov.
Na vsak način pa bo veljalo, da je ponudba na področju kulturnih dejavnosti zelo številna — eni in isti ljudje težko „konzumirajo" vse kar
Koroška In Furlanija-Julijska krajina nameravata na področju Mo-krin/NaBfelda, znanem smučarskem središču v Karnijskih Alpah, na meji med Avstrijo in Italijo urediti brezcarinsko smučarsko cono. O tem in ae drugih skupnih načrtih so se predstavniki obeh dežel pogovarjali pred nedavnim na Mokrinah.
Obe strani sta zainteresirani dati turizmu na tem območju čim več poudarka. Tako bodo tudi Italijani zboljšali cesto na Mokrine in gradili žičnice. Mejo bodo „prestavili" s sedla Mokrine v dolino, tako da bo hribovski del tega območja brezcarinsko območje. S tem ukrepom bodo Mokrine še bolj obiskane in koristno služile obema regijama.
Dobrososedske odnose krepi tudi dejstvo, da se bosta v kratkem pri Trbižu spojili avtocesti, ki sta v gradnji na obeh straneh državne meje. Na območju meje naj bi se ta avtocesta imenovala „Alpe-Jadran-avtocesta".
Obe strani avstrijska kot italijanska se prizadevata za izgradnjo cestnega predora pod sedlom Ploče/Plok-kenpaB. Finanoe za gradnjo tega predora niso problematične, tako da
V četrtek 14. marca smo pospremili k zadnjemu počitku na kotmir-ško pokopališče Uršulo Kulnik pd. Kulnico z Novega sela. Kljub trdemu delu in včasih tudi pomanjkanju je dosegla kar lepo starost 80 let. Rodila se je pri Vrenu na Reki pri Kotmari vasi.
Uršula Kulnik je bila narodno ža-
bo Avstrija v kratkem imela opraviti z gradnjo kar dveh cestnih predorov — pod Karavankami in Karnijskimi Alpami.
Na področju Alpe-Jadran je torej mnogo projektov, ki jih bo treba uresničiti. Naj v zvezi s tem omenimo tudi prizadevanje vseh treh dežel — Avstrije, Italije in Jugoslavije, da bi na območju Beljaka, Jesenic in Trbiža v latu 1992 izpeljali zimsko olimpiado. Čeprav ni preveč izgle-dov, da bi se dalo to uresničiti — kandidatov je še celo vrsto, je pač le potrebno, da se to namero publicira in s tem široko javnost zainteresira za ta projekt. Tudi med Italijo in Jugoslavijo obstojajo načrti za zboljšanje smučarskih možnosti in sicer na območju Kanina, kjer sta na obeh straneh državne meje dva dobro razvita smučarska centra — bovški in nevejski, ki bi, če b'i ae ju povezalo, predstavljala izredno privlačen smučarski center. Oba omenjena centra bi se dalo povezati preko 2076 m visokega sedla Preval-a ali pa, kar je še višje zastavljen načrt, skozi Prestrelnikovo okno. Z realizacijo tega projekta, bi oba smučarska centra kot celota dobila šele pravo veljavo oziroma turistični pomen.
vedna žena in kot taka tudi aktivna prosvetna delavka predvsem na odrskem področju v domačem SPD ..Gorjanci". Bila pa je tudi srčna žena, ki se je upala tvegati stvari, ki bi jo lahko stale glavo. To je bilo v zadnji vojni, ko je podpirala partizane v boju za osvoboditev izpod nacisitčnega jarma. Bila je srčno dobra žena, plemenitega značaja in vedno pripravljena pomagati, kjer je bilo to potrebno. Zato je bila zelo priljubljena in spoštovana. Od nje se je poslovilo mnogo pogrebcev, kar je lep dokaz njene priljubljenosti. Pogrebni obred je opravil domači župnik Maks Mi-chor.
Kulnikovo mamo bomo ohranili v nepozabnem spominu, otrokom z družinami ob težki izgubi izrekamo naše globoko sožalje.
Štefan Cigoj -50-letnik
V nedeljo je predsednik Komisije za manjšinska in iz-seijeniška vprašanja pri ZSDL Siovenije, Štefan Cigoj obhajal svoj 50. življenjski jubilej. Za to priložnost mu je Zveza slovenskih organizacij poslala brzojavko, v kateri mu iskreno čestita z najboljšimi željami, številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo.
Turizmu velik pomen
Slovensko prosvetno društvo ..Borovlje" vabi na
SLAVNOSTNO PRIREDITEV OB 80-LETNICI DRUŠTVA
(115-letnica slovenskega katoliško konstitucionalnega društva v Borovljah)
v nedeljo 14. 4.1985 ob 14. uri v občinski hiši v Borovljah.
Častni gost: Zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager.
Sodelujejo: Moški zbor SPD „Borovlje", mladinski zbor iz Borovelj, zbor slovenske gimnazije, Stadtchor Ferlach, Doppelquin-tett „Singerberg", ansambel „Drava" in „Trio Oraže".
Srečanje
s Slovenskim klubom v Kanalski dolini
Pretekli teden je Slovenski klub v Kanalski dolini vabil na informativni razgovor, katerega so se udeležili predstavniki RK SZDL iz Ljubljane in občinske zveze z Jesenic, SKGZ in ZSKD iz Trsta, ZSO iz Celovca in SPD „Zi!a" iz Ziljske Bistrice.
Predsednik Slovenskega kluba Niko Erlich in tajnik Rudi Bartalot sta goste seznanila z razvojem in nastankom SK v Kanalski dolini, ki so ga osnovali v teku zadnjih dveh let. Povedala sta, da je namen SK zbirati v svoj krog tudi take ljudi, ki še znajo slovensko in jih vključevati v svoje kulturno delo. Ena izmed nalog Slovenskega kluba je tudi, da se povezuje s slovenskimi organizacijami in društvi v Italiji, v matični Sloveniji in na Koroškem, zlasti v Ziljski dolini. Slovenski klub torej želi biti odprt na vse strani, sodeloval bo tudi z italijanskimi društvi in Furlani.
Povod srečanja je bila razstava Zgodovina kmečke arhitekture v Kanalski dolini v Trbižu, za katero je pokroviteljstvo prevzel tamošnji župan. Otvoritve se je udeležilo mnogo ljudi, med njimi tudi številni rojaki iz Ziljske doline, ki jih je za ogled razstave pridobil predsednik dr. Ludvvig Druml.
Srečanja v Trbižu se je udeležil tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle, ki je ob tej priložnosti pokazal pripravljenost, da naša kulturna, kakor politična organizacija s Slovenskim klubom želi sodelovati. Tako se bodo kmalu spet srečali s predstavniki SK in pregledali konkretne možnosti za obojestransko kulturno sodelovanje.
GLOBASNICA
MOLITEV PRED KRIŽEM
na veliki petek 5. 4. 1985 ob 21. uri. Prireditelj: Kat. mladina Podjune.
Glede obiskov zasebne umetniške gaierije v Svečah v Rožu izjavljam podpisani kipar France Gorše, da naj se v bodoče sporazumevajo z t. č. dejavniki (mojimi dediči) Slo-vensko prosvetno društvo Kočna -* Sveče 144, tel.: 0 42 28 - 23 73.
France Gorše, kipar, I-
Tone Umek umrl
Včeraj smo spremili k zadnjem" počitku na škofiško pokopališče velikega rodoljuba Toneta Umeka iz Škofič. Z njim smo zgubili moža, ki je vse svoje življenje živel in ti* pel za svoj ljubljeni narod. Bil j" navdušen prosvetaš in dolga leta član upravnega in tudi nadzornega odbora Slovenske prosvetne zveze-
Pogreb pokojnega Toneta Umeka je bil včeraj ob veliki udeležbi pogrebcev. Ženi in svojcem ob težki izgubi izrekamo naše globoko sožalje. Več bomo poročali ph* hodnjič.
Slovenska kmečka zveza vabi na
STROKOVNO PREDAVANJE
v torsk 16. 4. 1985 ob 19. uri pd Kovaču na Obirskem.
Temi: Pogozdovanje in oskrbovanje gozdov, Gozdarska študijska potovanja po Švedski in Finski Predavatelj: Schmiedler (Kmetijska zbornica)
Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza in Slovenska študijska knjižnica v Celovcu vabijo na
KNJIŽNIČARSKI SEMINAR
v petek 12. 4. 1985 ob 19. uri v Študijski knjižnici v Celovcu, Miksch-allee 4. Tema:	Tehnično-upravno
znanje, ki je potrebno za ureditev i" vodenje društvene knjižnice. Oprema prostorov, dostopnost knjig, pd-prava knjig za izposojanje, uredite^ katalogov, evidentiranje izposodb it"' Referentka: mag. Marija Malle.
PHUREDtTVE
DRUŠTVO GLASBENA ŠOLA
sporoča, da bo pisarna v Mikschallee 4 v Celovcu odprta ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 8. do 12. in od 12.30 do 16.30 ure.
Galerija Tinje
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Hanzija Reichmanna je odprta še do 26. aprila 1985.
CELOVEC
Razstava
JUGOSLAVA VLAHOVIČA
grafika in karikaturista odprta do 8. aprila 1985 v poslovnem času Mohorjeve knjigarne.
Prost vstop.
RAZSTAVA ROČNIH DEL,
ki so jih naredile žene iz Šmihela, so razstavljene v izložbenem oknu Posojilnice v Šmihelu do 12. aprila 1985.
Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu vabi na
II. ŠAHOVSKI TURNIR na velikonočni ponedeljek 8. 4. 1985 ob 10.30 uri v gostilni Seher v Veli-njivasi.
[Menjava denarja
Stanje v četrtek 4. aprila 1985
Za 100 dinarjev dobite 8 00 šil. Za 100 dinarjev plačate	10.00	šil.
Za 100 lir dobite	1.07	šil.
Za 100 Dr plačate	1.15	šil.
Za 100 mark dobite	694.00	šil.
Za 100 mark plačate	710.30	šil.
Slovensko prosvetno društvo „Radi-še" vabi na
VELIKONOČNO BAKLADO
Zbrali se bomo v soboto 6. 4. 1985 (na krstnico) ob 21. uri pri Žnidarju (Lampichlerju) na Radišah.
Prosimo, da po možnosti že sami prej pripravite ali priskrbite baklo. Velikonočni kres je pripravljen v Zgornjih Rutah.
Vesele velikonočne praznike želi SPD ,,Radiše"!
Slovensko prosvetno društvo „Radi-še" vabi na
STROKOVNO PREDAVANJE O SADJARSTVU
ki bo 8. 4. 1985 (velikonočni ponedeljek) ob 14.30 uri pri Metavarju v Spodnjih Rutah.
Predava: dipl. inž. Tine Benedičič.
BRNCA
Komedija Carla Goldonija
LAŽNIVEC
v nedeljo 14. 4. 1985 ob 19.30 uri v Kulturnem domu na Brnci. Gostuje igralska skupina SPD „Radtiše". Prireditelj: SPD ..Dobrač" na Brnci.
Prireditev v velikonočnem tednu v okviru akcije AFS (Ausitauschpro-gramme filr soziales und interkuitu-relles Lernen)
v nedeljo 7. 4. 1985 ob 15. uri rolkanje pred farno dvorano v Šmihelu. Prinesite jajca s seboj!
Unbehagen, Streti, Einsditafstorungen KtoRprtrau
Mf)i!Ten$Pi!t
das Hausmittel aus der Natur
Fragen Sie thren Apotheker oder Drogisten, er wird thnen seine Erfahrung gerne vveitergeben!
Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu in Slovenska prosvetna zveza vabita na ogled lutkovne predstave za odrasle
MARTIN KRPAN v petek 19. 4. 1985 v Ljubljanskem lutkovnem gledališču.
Prijave sprejema Posojilnica Šentjakob in Slovenska prosvetna zveza. Odhod avtobusa ob 17. uri iz Celovca oz. Šentjakoba v Rožu.
Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu in Slovensko planinsko društvo Celovec vabita na skioptlčno predavanje
„Po pešpoti E 6 YU - od Drave do Jadrana"
v petek 12. 4. 1985 ob 20. uri v društveni sobi nad šentjakobsko Posojilnico. Predavatelj: Zoran Naprudnik, ki je že prehodil vso evropsko pot E 6 od Jadrana do Baltika.
Krajevno združenje Zveze slovenske mladine Škocijan vabi na
4. tradicionalni veiikonočni NAMIZNOTENIŠKI TURNIR
na velikonočni ponedeljek 8. 4. 1985 ob 13. uri v Kulturnem domu v Šent-primožu. Prijave na licu mesta.
Nato vabijo ORF - slovenski oddelek, KZ ZSM ikocijan in SPD „Danica" na
pies in izbor popevk
za mesečno hit parado slovenskih popevk. Izžrebali bomo tudi nekaj nagrad.
ŠMARJETA
Uprizoritev komedije C. Goldonija
.LAŽNIVEC
na velikonočni ponedeljek 8. 4. 1985 ob 19.30 uri v farni dvorani v Šmar-jeti. Gostuje igralska skupina SPD „Radiše". Režija: Nužej Wieser.
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Turistično društvo Dravograd iščeta
PAR ZA KOROŠKO OHCET
ki bo 29. junija 1985 v Dravogradu. Par naj ne bi bil starejša od 30 liet. Prijave v pisarni Slovenske prosvetne zveze.
Komunistična partija Avstrije vabi "" proslavo za
40. OBLETNICO OSVOBODITVE AVSTRUE
vnedeljo 14. 4. 1985 ob15. urivveli^'
dvorani Delavske zbornice v Cetovc ' Spored: 40 let zgodovine v slikah (m" timedialna uprizoritev) — Plesni in ps'' ski ansambel sovjetske armade —- ^ rotki partizanski pevski zbor.
Govorila bosta
Hans Kalt in Mirko Messner
C%"BtA4z,
VESTNIK
Izkušnje s skupno dvojezično
šolo v Nemčiji
Narodnostno ločevanje oz. integracija povezana z Bermanizacijo, to sta bita v Nemčiji do pred kratkim "ajboij poznana načina šoiske poiitike za otroke tujih delavcev. Toda poieg teh dveh neuporabnih vzgojnih načinov se v Zvezni repubiiki Nemčiji uveijavija nov Mp vzgoje, ki je boij živijenjski: interkuiturne šote, mi b' rekli skupne dvo- ati večjezične šoie, ki so obogatitev tako za nemške otroke kot tudi za otroke prisebnih turških, jugoslovanskih, španskih in drugih delavcev.
Dr. Jurgen Zimmer, vodja Inštituta za medkulturno ^Bojo in izobrazbo (Freie Universitat Berlin), je pred batkim predstavil to novo pot na celovški univerzi; Marsikatera izkušnja in misel je tudi koristna v tre-"utni koroški šolski razpravi, čeprav se razmere v Marsičem razlikujejo.
Z vodjo berlinskega inštituta dr. Jurgenom Zimmer-jem, smo se pogovarjali, da bi nekoliko več zvedeli o nemških šolskih, o socialnih in političnih razmerah in da bi spoznali nove težnje vzgojnih ved.
Nastanek „tretje interkuiturne poti" in razvoj omenjenega inštituta v Berlinu pa dokazuje še nekaj: kljub veliki lenobi večinskih narodov za razvijanje pozitivne manjšinske oz. narodnostne politike se povezuje vedno več znanstvenikov večinskega naroda z ogroženimi manjšinami in se trudi za pozitiven preobrat manjšinske politike. Zimmer pravi: „V takih šolah in otroških vrtcih v Berlinu skušamo etnične manjšine podpreti in jim pomagati, da se same artikulirajo ... damo jim lahko nekoliko zaščite pred posegi nemške šolske uprave, v javnosti pa lahko zagovarjamo ta razvoj."
Časopisni naslovi pričajo, da teče tudi v ZRN živa razprava o skupni vzgoji nemških otrok in otrok drugih jezikov.
SV: Povejte nam nekaj o vašem Mštitutu in o njegovem položaju v ^ezni republiki Nemčiji (ZRN) in v Evropi.
J- Zimmer: Inštitut je na „Svo-°dni univerzi" v Berlinu in je edi-v ZRN. V Evropi je malo inštitu-ki podobno delujejo. Inštitut je [Mstal, ker se je ZRN razvila v dr-2avo priseljencev. Najprej so prišli SRnio možje, pričakovati je bilo, da se vrnejo, sledile pa so jim družine, ako da imamo trenutno nekaj nad . milijone priseljencev, predvsem ^ Turčije, Grčije, Jugoslavije in jugih sosednjih držav. Poprečni cas bivanja v Nemčiji je danes že nad 10 let.
Politika do priseljencev je nihala jjtalno med rotacijo in integracijo. °°tacijo so prakticirali na Bavar-j^em in v deželi Baden-VVurttem-erg. računali so s hitrim odhodom delavcev, zato otroke priseljencev ^Ploh niso spravili v kontakt z nemimi šolarji, poučevali so jih po Šolskih načrtih domovine, da bi jih botem poslali domov. V zveznih delati s socialdemokratsko vlado te otroke že kmalu ..integrirali", e Pravi, da so ustanovili priprav-lalne razrede, kjer otroke navajajo J nemški jezik, da jih nato vklju-'lo v normalne nemške razrede, a slovenski problem je zanimiva redvsem naivna integracijska po-'ka, ki je izhajala iz tega, da se °rajo otroci priseljencev enostav-° prilagoditi normam nemških merilo za šolski uspeh pri-s jenih otrok je bil nemški učni lačrt.
Pred šestimi, sedmimi leti pa se je začela razvijati interkulturna vzgoja. Vzgoja, ki zavrača segregacijo, ločevanje in politiko rezervatov za inozemce; zavrača pa tudi integracijo za vsako ceno in prilagoditev. Ta zahteva po prilagoditvi ima svoje zgodovinske korenine v
dr. Jurgen Zimmer
germanizacijski politiki napram Poljakom, ki so se ob začetku stoletja priseljevali v področje Ruhr. Da bi politično uničili Poljake so tedaj pojmovali integracijo kot germanizacijo.
Medkulturna vzgoja je torej poskus zaustaviti to kulturno invazijo večinskega naroda proti manjšinam, s tem da krepiš manjšine in jim dopustiš, da osvojijo šolo. Manjšina se mora v šolah večine močneje uveljaviti. To pomeni, da morajo nemški in inozemski učenci
v šolah živeti najprej skupaj, hkrati pa morajo inozemski otroci imeti možnost vnašati v nemško šolo svoj posebni kulturni razvoj. Pri tem izhajamo iz eksistenčnega položaja teh otrok, (ne gre samo za jezik), ti otroci imajo vrsto težav, imajo konflikte glede vrednot, uveljaviti se morajo v tuji državi, socialno so diskriminirani itd. Te težave je treba upoštevati, hkrati pa je treba bogastvo inozemskih kultur uvajati v nemško šolsko resničnost.
SV: Kako ste to napravili?
Zimmer: Najprej smo se oprijeli vsebine, rekli smo, da se izobrazba ne sme osredotočiti samo na nemško resničnost. Najprej smo medkulturno razširili nemške predmete. V glasbi ni težko uvesti tudi turške ali španske glasbe, tudi pri zgodovini ni težko, težji je že pri športu, a tukaj je treba samo vprašati po gibalnih igrah in šolarji ti pokažejo igre, ki jih poznajo od doma. Še težji je pri fiziki in kemiji; vendar spet ni tako težko, če pomislimo, da morajo inozemci v teh slabih ekonomskih pogojih, v katerih živijo, inštalirati električne vode, izmenjati puhle tramove idr., vidimo, da imajo vrsto spretnosti, ki jih je mogoče upoštevati pri pouku. Takšen pouk dobiva vedno bolj značaj delavnice, in otroci se lažje učijo, če se jim ni treba učiti samo z glavo!
V pouku pa obravnavamo tudi predsodke, probleme, ki nastajajo npr. zaradi tradicionalne vzgoje turških otrok in podobno, v ta na-
men pa si je treba ogledati tudi razmere v katerih družine živijo.
Spremenjena šola vleče kot magnet
Ne zadostuje spreminjati učnih vsebin, treba se je lotiti inštitucije šole, ki se brani proti temu novemu kulturnemu osvajanju. Če pa postane šola center mestne četrti, kjer sta povezani šolska izobrazba in izobrazba odraslih, potem doživiš v teh šolah proti večeru kulturne prireditve mednarodnega značaja, katerih se udeleži vsa družina; mati in hčerka obiskujeta tečaj šivanja, stari oče se uči brati, očetje in sinovi se tehhično izobražujejo, za mlade otroke je kraj v jaslicah. S tem izgubljajo šole negostoljubnost, šola se mora spremeniti tudi v zunanjosti, da rad vstopiš. Nekatere šole imajo v avli celo kavarne. V mestni četrti Kreuzberg (v berlinskem „Harle-mu") so se prej odseljevali srednji sloji, tam so ustvarili takšne šole z novim mednarodnim profilom, posledica tega je, da tvorijo sedaj ti odseljenci vozne skupnosti, da njihovi otroci lahko obiščejo te šole. Kljub nazadovanju rojstev ima letos ena izmed teh šol 400 prijav za prihodnje šolsko leto, sosednja šola, ki pa dela po starem kopitu ima celih 5 (pet) prijav!
Pedagog Jurgen Zimmer razlaga, kako se šolska uprava skuša upirati takšnim spremembam, ki postajajo vedno zanimivejše za nemške in priseljene starše ter otroke. Z zadovoljstvom pa pripomni, da
ravno nazadovanje rojstev pomaga, da se direktoji trudijo za čim večjo atraktivnost in sodobnost šol.
SV: Kako oblikujete pouk, če so v razredu otroci s popoinoma različnim znanjem jezika in raziičnimi življenjskimi izkušnjami?
J. Zimmer: Ločiti se moramo od frontalnega pouka. Pri frontalnem pouku je treba takorekoč z vsemi šolarji ravnati enako, in paziti na to, da je ves razred vedno na isti ravni, to pa ne gre! Ker se Eische, ki je prišla s tremi leti iz Turčije, razlikuje od Sengula, ki se je že rodil v Nemčiji. Ker imamo tako različne pogoje pri otrocih se poslužujemo odprtega pouka, se pravi, da so šolarji razdeljeni v majhne skupine, ki ob istem času delajo različne stvari. Uporabljamo torej individualizirano metodo, tako da začneva z Alijem tam kjer je včeraj nehal, ob koncu pa so približno vsi šolarji na isti ravni.
SV: Kako ste se z učitelji znašli z večjezičnim poukom?
J. Zimmer: Najprej smo imeli takšen položaj, da so nemške šolske oblasti dejale: inozemski otroci se morajo naučiti nemški jezik, če se še naprej učijo materinski jezik, nam je vseeno.
Zahteva naprednih nemških učiteljev in inozemskih učiteljev pa je seveda zahteva po dvojezičnosti. Seveda vemo, če se opiramo na pedagoška raziskovanja, da je boljše, če se otrok nauči najprej dobro materin jezik; potem naj sledi šele
^ranc Petek
SPOMINI
5
. Hazen teiovadbe me je žejo 'veselilo risanje, za kar sem j^.- .Precej daru. Dosegel sem celo to, da so mi dovolili odha-]L 'ij Internata k risarskim učnim uram, kar sicer niso dovo-kil) - ' Imeli smo pouk dopoldne in popoldne, samo ob četrt-Itite abotah popoldne pouka ni bilo. Ni mi prijalo, da je se J^tski red zahteval toliko neprestanega učenja. Jaz sem d^rJeroma lahko učil, ne rečem, da sem bil kak genij, ven-Ute 1^ učenje šlo zlahka. Zato so mi tiste neprestane učne Jrttraj, opoldan in zvečer že kar presedale. Te ure sem po-' da sem bral, kolikor se je dalo in nabral sem se toliko, Poznejših letih sploh nisem mogel več. Prebiral sem vse, dalo dobiti, tudi slovenske knjige.
So . JNekoč sem dobil knjigo modernih pesmi, zdi se mi, da 1 Prmesli omenjeni Borovčiči. Bila je to slovenska knjiga, lj^ opremljena, moderna poezija, med njimi seveda tudi kkfp^ske pesmi, ne spominjam pa se več avtorja. Martin ^Orn c' kil prefekt, je prišel k meni ko sem ravno skri-^'to ] Žnčel je ogledovati knjigo in me vprašal: „Kje pa r,- bil? Veš kaj, to bom pa kar s seboj vzel". In tako knji-videl nikoli več. Zaradi takih in podobnih neprijetne^ ?K°dkov sem se že v tretjem razredu malo udaril s stri-kraj sem se upiral in nisem hotel nazaj v Marijanišče. Ta-3e nisem mogel izvesti in se je vsa stvar zavlekla, je bj. °Ma pač nisem mogel pričakovati nobene podpore in to tjj^jjdavni razlog, da sem se iz leta v leto vračal nazaj v Ma-
te^.^ vestem razredu smo se spet nekaj trčili z vodstvom in ^ mi dali eno leto časa, da bi se popravil. Konec sedme-Ve];^^da sem pa izstopil kar na lastno pest. To je povzročilo tm^^ski polom s stricem. Pozneje smo tisto nasprotstvo sicer Prelepili, posebno tedaj ko sem že bil gotov s svojim JM, ampak odpustil mi tega nikoli ni. Sicer mi je tudi ^Je, ko sem bil že na Dunaju, pošiljal včasih kaj denarja
pa to in ono, tudi jaz sem ga pozneje večkrat obiskoval, še potem, ko je bil bolan, sem hodil k njemu, ampak zares mi ni nikoli odpustil, da sem ga razočaral. Po lastni izkušnji lahko zato presojam, kako težavna je za mladega človeka takšna odločitev, če so zaradi nje njegovi bližnji tako prizadeti. Mojih staršev stvar ni zadela, posebno očeta ne pa tudi mati ni bila razočarana, kakor je to sicer navadno na kmetih. Vsaj rekli niso kaj, mogoče bi pa bili radi videli.
Osmi razred gimnazije sem potem moral z lastnimi močmi opraviti v Celovcu. Moj položaj je bil lažji, ker sem bil vse doslej odličnjak in s pomočjo nemških kolegov, ki so me poznali, sem končno našel primerno zaposlitv. V Celovcu je imel nek profesor svoj privatni inštitut, v katerem so bili v oskrbi razni študentje, in tja sem prišel za prefekta. Tudi tu je bil seveda internat, vendar ne tak kot Marijanišče. Kot prefekt v tem inštitutu sem končal osmi razred in napravil maturo.
Takrat so v Celovcu na gimnaziji poučevali tudi slovenščino, bila je obvezna za študente, ki so se priglasili za Slovence. Poučevala se je v dveh delih: za nižjo gimnazijo sta bila dva oddelka, prvi in drugi razred in pa tretji in četrti razred skupaj, enako tudi v višjih razredih peti in šesti ter sedmi in osmi. V nižji gimnaziji je poučeval znani profesor Šajnik iz Borovelj, v višji pa je v mojem času poučeval pisatelj profesor Šket. V prva dva letnika so lahko stopili tudi Nemci, vendar je pri pouku, kakršnega so takrat izvajali, zanje bilo brez poprejšnjega znanja zelo težko, tako da je le ta ali oni zmogel uspeti. To je bil pač pouk za Slovence. Bili sta tedensko dve uri. V nižji gimnaziji so v glavnem poučevali slovnico, v višji pa književnost.
Šket kot literat je bil poznavalec slovenske književnosti, razen tega je poučeval tudi staro slovenščino. Prestavljali smo staroslovenske evangelije in take podobne stvari. Imel je tudi knjige iz protestantske dobe, ki jih je našel na Koroškem in nam jih kazal in razlagal med poukom. Tako je naše obzorje bilo kar precejšnje. Tudi v letih po vojni so na celovški gimnaziji še poučevali slovenščino in učila sta se tudi moja otroka, med tridesetim in devetintridesetim letom. Tedaj sta jo poučevala Nemec iz Borovelj Gratze, pozneje pa nek Widder, brat univerzitetnega profesorja botanike v Gracu. Pozneje je skoraj popolnoma oslepel. Moja otroka sta ga imela in mora se
reči, da se je mož potrudil. Za Gratzerja bi to manj veljalo. Vendar pa je treba rači, da se tudi za čas Šajnika in Šketa slovenski dijaki nismo naučili gladko govoriti v knjižnem jeziku, narečje smo seveda znali, tekočega izražanja v knjižnem jeziku pa se nismo naučili. Bilo je to zaradi tega, ker je občevalni jezik med dijaki bil že tedaj po večini nemški.
Seveda je bilo precej takih dijakov slovenskega pokolenja, ki se niso prijavili kot Slovenci, da bi se pač izognili obveznosti obiskovati slovenski pouk, vendar je število prijavljenih bilo precejšnje. Seveda, slovenska stvar je tedaj, lahko bi rekli, bila v pohodu in slovenščina je kljub odporu v politiki imela določeno naravno tehtnost. Toda takrat v tem pogledu še ni bilo tako slabo. In razen tega sta seveda tudi oba profesorja bila zelo dobra. Vendar pa smo občutili, da je tisti, kdor je ime! malo pisateljske žilice, pač imel posebno protekcijo, zlasti pri Šketu. Ta nam je dajal razne naloge in kdor se je pri teh nalogah dobro izkazal, ta je pri njem užival posebno podporo. Še danes se spominjam, da je nekdo napisal prav lep spis z naslovom „Ura na steni", ki je pozneje bil menda nekje objavljen. Jaz seveda takega pisateljskega daru nisem imel, mene je bolj zanimala stara slovenščina. Kljub temu sem imel dobre rede, a kak poseben ljubljenec Šketov nisem bil.
Oba profesorja sta imela nemški ženi, ki se nista v svojem življenju dodobra naučili slovenščine. Vendar sta obe z njima zahajali v slovensko družbo in tudi sicer bili prav prijazno razpoloženi do slovenskih stvari. Sketova žena je bila iz znane celovške rodbine Seeland, njen oče je bil rudniški svetnik. Njegov konjiček je bila glaciologija in še danes se na Grolšglocknerju imenuje neka črta za merjenje ledenika „See-land Linie". Sketova žena je pozneje, ko se je delila literarna zapuščina, bila profesorju Podboju zelo na roko in mu dala vse, kar je bilo. Profesor Šket ni imel nobenega otroka. Šajnik pa eno hčerko.
Nekaj podobnega je bilo tudi pri profesorju Apihu, ki je poučeval na učiteljišču. Tudi njegova žena ni znala slovenski in njegova dva otroka sta se usmerila čisto drugače. Sin, ki je bil profesor in je zdaj že v penziji, je postal hud nemški nacionalist. Zdaj živi v Celovcu. Hči profesorja Apiha pa je ostala Slovenka in živi menda v Jugoslaviji, kjer ima posestvo, oziroma hišo.
^ - Štev. 14 (2220)
ZA DOM IN DRUŽINO
5. april 1985
Antibiotiki niso le zdravilo
Vino in zdravje
Prešlo nam je v navado, da za vsako malenkost vzamemo zdravilo, in to zdravilo je ponavadi antibiotik. Zdravnik sede in zapiše: penbritin, ospen, ambramycin, ali še kaj drugega, saj je antibiotikov veliko.
Nič hudega, slišimo včasih, če se na ta ali oni antibiotik navadimo in postanemo re-zistentni (po domače povedano: zdravilo ne pomaga več, ker so ga bakterije že vajene in jih ne uničuje več). Tu je še cela paleta drugih antibiotikov, eden ali drugi bo pomagal, če nas doleti tudi kaka hujša bolezen. Tako trdijo celo nekateri zdravniki, ki brez premisleka predpisujejo antibiotike za vsako anginico ali kašelj. Povejo sicer, koliko časa naj bolnik jemlje zdravilo, toda nadzora nad uživanjem antibiotika pri najboljši volji ne morejo imeti. In potem jemljemo zdravilo po svoje. Dokler nas praska po grlu, se še spomnimo nanj, ko nam po dveh dneh odleže, smo prepričani, da nam zdravila ni treba več jemati.
Le od časa do časa prisluhnemo svarilu, ki postaja vse glasnejše. Antibiotiki niso le zdravilo, če jih jemljemo lahkomiselno, se sprevržejo. Če že ne premislimo, kadar vzamemo antibiotik odrasli, ga vsaj otrokom ne dajajmo brez zdravnikovega navodila in za vsako figo. Kajti:
Antibiotiki uničujejo le bakterije, proti virusom so brez moči. Zato moramo najprej k zdravniku, da ugotovi, kakšna je bolezen. Če imamo gripo ali nahod, antibiotiki ne bodo pomagali, saj so povzročitelji bolezni virusi. V takšnem primeru antibiotik celo škoduje. Zdravnik ga predpiše le, če se virusnem obolenju pridruži še infekcija z bakterijami.
Antibiotiki zdravijo, lahko pa so tudi povzročitelji bolezni. Kot vsa močna zdravila imajo lahko tudi antibiotiki stranske učinke. Ne zmorejo namreč razlikovati med dobrimi in slabimi bakterijami, pa uničujejo ene in druge. Uničujejo tudi bakterije v črevesju, ki so silno pomembne za prebavo. Organizem postane zaradi uživanja antibiotikov dovzetnejši za glivična obolenja, pojavijo se tahko tudi kožne alergije, če jemljemo antibiotik dlje časa. Na vse to pomislimo, preden vzamemo antibiotik. Ko gre za hujšo bolezen, seveda ne moremo drugače. Če pa je bolezeni lažja, se antibiotikom raje odpovemo.
Antibiotiki torej uničujejo bakterije. Lahko pa tudi nasprotno, bakterije tako okrepijo, da postanejo neuničljive. To je tudi poglavitni razlog, zakaj naj bi zdravnik predpisal
VZGOJA
Tudi s palico?
.Sem Zd ttrogo vzgojo. Otrok mord k;t;
c? je zdt/dži/, je trekd prijet; tdd;
zd pd/ico."
.Vte dok/er v to/; ne ko (z&o/jidnd diteip/:-nd, ttdrti ne smejo tpdttiti pd/ice iz rok."
.Če k; ndt nekdo teddj, kot tfdrejte /jddi, vprdtd/, če so ndt; ttdrti kdj Zdgresj/r, ker so Mds kot otrobe pretepd/i, (n /e redki odgovori/; pritrdi/no. Sevedd, kesedd .pretepd/i" zven; ze-/o neprijetno, todd pri vzgoji to pomdgd. Sd-mo vedeti mordmo, zdkdj tepemo in kdko. Če otrokd preimn^dte po krivici, vds to pregdnjd vse živ/jenje."
.Če in k;7i strožji z otrobi in ji A mdnj rdz-vdjdii, ki ve/iko več doteg/i."
7*o so od/omki iz pisem rdznik /jddi. Vsi pd imdjo eno tkdpno točko, isto ttdrtevtko Zdk/o-do. odttopdnje od teiesne kdzni pomeni Zdni-kdnje strogosti v vzgoji.
Koreni td^šnegd pojmovdnjd izvirdjo iz std-re drdžine, kjer je ime/ ndčin živ/jenjd in vzd-jemnik odnosov popo/nomd drdgdčno osnovo in </rdgdčen zndčdj.
Drdžind ndsii? dedov, kjer je oče v/ddd/ ne sdmo otrobom dmpdk tdd; njihovim mdterdm, in kjer so ki/i pds, pd/icd in tikd dniverzd/nd vzgojnd tredttvd, imd ze/o md/o s^dpnegd z ddndtnjo ičrdžino. Kdj jo je tpremeni/of
Pog/ejmo oko/; teke/ Kdktne ogromne spremembe so se pojdvi/e v po/ovici stoietjd nd vtek področjih. Kdj se nismo tdd: mi, /jddje, ndt: pog/edi nd svet, ideje, medsebojni odnosi in ndčin živijenjd — spremeniiif Pride ddnes komer ko/i nd mite/, dd bi okžd/ovd/, ker ni več rd/d in motibe, dmpdb ndtd poijd okde/d-jejo bombdjni in trdbtorjič /e bomd ždi, ber imdmo e/ektrično rdzsvetijdvo ndmesto petro-/ejk/
Kdj pd se je spremeniio v živijenjd drdžine,
antibiotik le, ko je to res potrebno. Vzemimo za primer devetletnega Petra. Zbolel je za virusno gripo. Za vsak primer so mu začeli dajati antibiotik. Prvi dan, drugi dan, nato je vročina padla in Peter je prenehal jemati antibiotik.
Starši, ki so mu prenehali dajati zdravilo, niso pomislili, da ima vsak človek, predvsem pa otrok, v organizmu vedno mnogo bakterij, ki bi lahko sprožile bolezen, pa jih organizem s svojimi obrambnimi močmi drži v šahu. Kadar jemljemo antibiotik, vpliva zdravilo na vse te bakterije. In če ga ne jemo dovolj dolgo, ali če jemljemo količino, ki ni dovolj močna, ostanejo mnoge teh bakterij žive. In te preživele bakterije postanejo odporne proti antibiotiku. Obložijo se s posebno beljakovinsko plastjo in antibiotik jim ni več kos.
Ko otrok potem zboli, so bakterije odporne proti zdravilu. Zdravnik mora predpisati drug, močnejši antibiotik, ki ima seveda tudi več neprijetnih stranskih učinkov.
Vse več odpornih bakterij, vedno močnejši antibiotiki, tekma, ki ji ni ne konca ne kraja.
Zdravniki in bolniki bi morali z antibiotiki ravnati previdno, da se ne bodo obrnili proti nam.
Antibiotik jemljemo vselej le pod zdravniškim nadzorstvom, od zdravnika zahtevamo, da nas najprej temeljito pregleda. Predvsem pa skrbimo, da bodo otroci jemati predpisano dozo toliko časa, kot določi zdravnik. Samo tako bodo antibiotiki ostali zdravilo, ki zares pomaga in zaleže.
organizem:
ne presega
mineralnimi
(npr. flouof. zastopane v človeškega organizma-vinu obstojnejši kot v
V	očeh marsikoga, še zlasti pa vsakega fanatičnega borca proti zaužitju slehernega alkohola, sta vino in zdravje dva pojma, ki se povsem izključujeta. To je enako neutemeljeno kot neomajno prepričanje tistih, ki nikakor ne priznajo, da bi lahko bilo tudi vino škodljivo. O nasprotnem bi jih morala prepričati Paracelsova (1493-1541) trditev, ki je še zmeraj absolutno veljavna: „Vse reči so strup in nič ni brez strupa, samo količina je tista-ki določi, ali kaka snov ni strup."
Danes poznamo v vinu že 350 sestavin, ki ugodno vplivajo na človeški pri tem ni izključen niti alkohol, seveda če n egova skupna dnevna količina 70—80 g, kar ustreza 0,8 I vina, zaužitega v enem dnevu.
V	vinu je toliko mineralnih snovi, da ga lahko primerjamo z najboljšimi vodami. Tako vsebuje 1 liter vina 2—5 g minarainih snovi z 22 oligoelementi silicij, jod, brom, bor, mangan, kobalt itd.). Nekatere od mineralnih snovi so takšni količini, da krijejo celotno ali dobršen del dnevnih potreb Vino vsebuje več kot polovico vseh 20 znanih vitaminov, ti pa so v sadnih sokovih.
Organske kisline v vinu, zlasti s severnih področij, kislost vina (ph 3—3,75) najbolj pl'* bližajo kislosti želodčnega soka, bolj kot katerakoli naravna pijača. Ta lastnost nam p°* maga razložiti zgodovinsko dejstvo, da je epidemija kolere še najbolj prizanesla ravno vinogradniškim področjem. Ta učinek so poznali že v antiki in še prej. Tako je bil del rednega obroka rimskega vojaka tudi vino.
V	današnjem času je pomembnost kalorične vrednosti vina nekoliko v ozadju, zaželeno je celo, da bi bila kar se da nizka. Bolj je zaželen splošni blagodejni učinek vina. v katerih obdobjih človeškega življenja, zlasti pri starejših in oslabelih ljudeh ter pri nekaterih bolnikih, pa je kalorična vrednost vina celo zelo dobrodošla, saj lakho organizem vino energetsko zelo hitro izkoristi, in to celo brez sodelovanja insulina. Tako doseže kalorična vrednost 1 litra polsladkega vina (12 vol. % alkohola in 30 g sladkorja) približno 792 kalorij, pri specialnih vinih (npr. pozna trgatev) pa dvakrat več. Podobnih argumentov^ ki dokazujejo, kako koristno je vino za zdrav e, bi lahko našteli še veliko več. Imenovali d' lahko vrsto strokovnjakov, ki ne spadajo med zanesenjake in ljubitelje, temveč med „sU* hoparne" znanstvenike, ki so na osnovi razširjenih statističnih raziskav dokazovali daljšo življenjsko dobo zmernih pivcev od abstinentov in veliko daljšo od nezmernih pivcev. Temu niso oporekali niti zagrizeni, toda učeni antialkoholiki. Morda zato. ker so ločili med vinom in alkoholom in ker pravi alkoholiki praviloma niso žrtve vina, ampak raznih koncentriranih alkoholnih pijač, kot so ..naravni" pelinkovci, slivovke, tropinovke...
Tako nikakor ne izzveni prenapeto izjava častnega predsednika francoskega psihiatričnega združenja dr. Angladeja, ki pravi: ..Priporočamo zmerno uživanje vina v borb' proti alkoholizmu!"
o<<ooooooooooc.o<^oooo<^o^ooo^oo^<x>ooooc«c OO^O^-OOOOO^OOOC-C-OO^OOO^OOOO^OO^O^O-OOOOOOOO^O^C-OOOOOOOO^
ZDRAVILNI NAPITKI
Zeliščni sokovi so pravi vir zdravja. Pijemo jih, da se izognemo bolezni, ali da nam pomagajo k hitrejšemu okrevanju. Nekatere sokove dobimo v lekarni, nekatere nia trgu, pri zeliščaricah. lahko si jih pripravimo tudi sami, z iztiskanjem zelišč ati kuhanjem čajev. Poglejmo, katera zel pomaga za to, katera za ono težavo.
Odrasli naj pijejo paprikin sok. Vzbuja tek, pospešuje prebavo, ker povzroča povečano izločanje želodčnih sokov.
Za otroke pa je priporočljiv korenčkov sok.
Poapnenje žil
Dober je česnov sok, ker širi žile, znižuje krvni pritisk, povečuje prožnost žil, ugodno pa deluje tudi pri prebavnih motnjah.
Priporočajo tudi artičokin sok, ker znižuje stopnjo holesterola v krvi.
Napenjanje
Proti napenjanju pomaga komarčkov sok, ker pomirja in blaži krče. Dober je tudi rma-novsok.
Visok krvni pritisk
Priporočljiv je sok iz gloga (beli tm), ker krepi srčno mišico. Česnov sok širi žile in znižuje pritisk.
Nizek krvni pritisk
Rožmarinov sok poživlja krvni obtok in srčni utrip. Ribezov sok iz listov, poživljajoča grenčica. Rmanov sok je posebej učinkovit za ženske.
Prebavne težave
Česnov sok je najbolj priznano naravno zdravilo za vse vrste motenj v črevesju. Brusnični sok pospešuje in krepi prebavo.
Driska
Pri driski pomaga šipkov sok, ki blaži vnetja in zdravi črevo. Dober pa je tudi sok iz črnega ribeza.
Prehlad in gripa
Ljudje ki se jih pogosto loteva nahod, naj redno pijejo sok črnega ribeza.
Izčrpanost, osiabeiost
Šipkov sok vsebuje mnogo vitaminov. Zelenin sok vrača
moči. Sok rdeče pese je naravno krepčilo za starejše ljudi. Glogov sok jača srce.
Hujšanje
Ce želimo shujšati, je dober sok iz brezovih listov, ker pospešuje izločanje vode. Prav tako učinkuje tudi peteršiljev sok. Regratov sok pospešuje odvajanje. Zelenin sok pa daje občutek sitosti v želodcu.
Žolč in jetra
Jerebikin sok pospešuje delovanje jeter. Regratov sok je primeren za pospešeno delovanje žolča. Artičokin sok je dober za jetra.
Kožne boiezni
Česnov sok čisti kožo in odstranjuje mozolje.
Srce
Glogov sok povečuje prekrvavitev srčne mišice in zato jača njeno delovanje. Rožmarinov sok je primeren za vse z nizkim krvnim pritiskom, nasploh pa ugodno deluje na krvni obtok. Baldrijanov sok učinkuje kot pomirilo pri nervozi srca.
Vnetje dihai
Pri suhem kašlju pomaga timijanov sok.
Krčne žiie
Sok iz brezovih listov pomaga pri obolenju žil.
Želodčne težave
Sok iz kislega zelja pospešuje prebavo in je dober za črevesje. Pri preveč kisline in pri krčih v želodcu pomaga krompirjev sok. Za pomiritev želodca pa vzamemo kamilični sok.
Živčnost
Baldrijanov sok je dober za pomiritev in proti nespečnosti. Melisin sok pomirja živčnost želodca in srca.
Ledvice in mehur
Sok iz brezovih listov pospešuje izločanje vode. Prav tako primerna sta peteršiljev in zelenin sok.
Revma
Proti revmi pomaga regratov sok, brinov sok, zelenin sok, koprivni sok. sok iz brezovih listov in sok iz čmega ribeza.
Nespečnost
Baldrijanov sok pomiri, melisin sok povzroča zaspanost, glo-
gov sok odstranjuje manjše motnje, ki nam kratijo spanec.
Pomanjkanje vitaminov
Korenčkov sok vsebuje mnogo vitamina A, pijemo ga zaradi rasti. Dober in vitaminsko bogat je šipkov sok. Veliko vitamina C vsebuje sok iz črnega ribeza.
HUJŠANJE S ČEBULO
Čebulna d-ieta je odlična shujševalna kura, ki pa zahteva svoj čas. Ce ste pripravljeni poskusiti s čebulo, se lahko v enem mesecu znebite odvečnih maščobnih blazinic.
Recept za čebulno shujševalno kuro: Čebulni izvleček pripravimo le za dva dni skupaj, ne za dlje. Veliko čebulo drobno narežemo in jo damo v lo-
Za notranjo uporabo: Med pomaga pri zaprtju, učinkuje kot blago odvajalno sredstvo in pospešuje izločanje vode. Je lahko prebavljiv, in predvsem za starejše ljudi primernejši od sladkorja. Pravijo, da med tudi čisti kri. Medene kure, ki trajajo nekaj tednov, ugodno vplivajo na živce, srce in krvni obtok. Zaradi visoke hranljivosti priporočajo med okrevajočim bolnikom, porodnicam in ljudem, ki so izpostavljeni izrednim telesnim naporom.
Medena kura: V začetku (1 do 2 tedna) jemljemo po 2 žlički medu trikrat dnevno pred jedjo. Kasneje trikrat dnevno po 1 žličko medu.
Pri prehladu, kašlju gripi, hripavost!., vzamemo 1 žlico medu na skodelico lipovega ča-
Zdravila iz zelene lekarne
nec z mrzlo vodo (približno 1 liter). Kuhamo počasi, dokler ni čebula kuhana. Nato precedimo prelijemo sok v lončeno posodo in postavimo v hladilnik.
Zjutraj na tešče pred spanjem popijemo po en kozarec tega soka. Vonja po čebuli ne bo, ker kuhana čebula ne smrdi.
Da bo čebulna dieta uspešna, moramo upoštevati še nekaj pravil: ves mesec ne smemo popiti niti kaplje alkohola, ne jemo močnatih jedi in pečenega mesa, ter le malo kruha. Dieto jie izumil francoski zeli-ščar Maurice Messegue, ki zagotavlja, da je čebula tudi sijajno sredstvo za moškega, ki mu pešajo moči. Torej: čim več čebule, in upajmo, da letos ne bo predraga!
MED
Med dobra, preskušema in nadvse učinkovita naravna zdravila prištevamo tudi med. Veliko vitaminov vsebuje, mineralnih snovi, encimov, pa tudi 70 do 80 odstotkov grozdnega in sadnega sladkorja.
ja. Tudi vsak drug čaj lahko sladkamo z medom, razen če nimamo opraviti z želodčnim in črevesnim katarjem.
Zunanja uporaba: pomaga pri vnetjih, gnojenjih, čirih, opeklinah in izpuščajih. Vneto mesto namažemo z medom ali s kremo na podlagi medu.
Vnete oči izpiramo z raztopino medu. Vzamemo žličko medu na skodelico vode, dobro premešamo, prevremo, posnamemo. Ko se ohladi, izmijemo oči.
Medica je priznano krepčilo. Ce spijemo trikrat dnevno po 1 kozarček medioe, nam bo to samo koristilo. Medico lahko pripravimo sami: na en del medu vzamemo dva ali tri dele vode. Zavremo in posnamemo smetano, ki se nabere — to so tuje primesi. Sladko medeno vodo napolnimo v steklenice. Cez nekaj dni bo začela vreti, nastala bo alkoholna pijača prijetnega okusa. Zdravilne in krepčilne lastnosti medu se v medici še povečajo. Kdor medice ne mara, jo lahko zmeša s sadnim sokom da zgubi okus po alkoholu.
L(?
ko vp/ivd nd &o/f&t;vMO vzgojo tdme </rKŽ;nf. odgovdrjdm; „7*odd teddj, /h mord/ tdd; ^ Ddnes zdktevamo od m/ddik /jddi vse več td/entirdn ;n krdker č/ovek, kot je Čdp<*/ zndnjd ne tdmo zdfo dd ki K; nd jdkd/teto, preden ki prevze/ poveljstvo ndd ^iviztjo, k"
(n živ; po modermk tfdnovdnj;k/ Oče n; več edini, ki tkrki zd drdžino. Mdti je endkoprdv-n: de/dvec v proizvodnji, v dtfdnovi, ni več tdmo mdterid/no neodvitnd od ntožd drnpd^ je doseg/d tndi end&oprdvnost v družin. Kont-/ortnd Vdnovdnjd to očetd otvo^odi/d /izič-negd, rnoi^egd de/d, &i je prdv td^o ddjd/ Kg/ed gotpoddrjd in gd pri t^Kpnem de/d Zd drdžino z/diževd/ t sinovi.
V drdžini je vte mdnj otro&. Kdtte itevi/o drdžin, imdjo tdmo po enegd otro^d, ^dr t/d-
dmpd& tddi &ot priprdvo Zd ^dtero ^o/i strokovno de/o. Kdko te je to odrdzi/o nd drdžino? Enottdvno te podd/jtdje dokd vzdrževdnjd otrokd. 7*ddi v dd/jti mdterid/ni odvitnotti otrok od ttdrtev okttoje vzroki mnogik tporov. „Moj oče," pripoveduje neki m/ddenič, *mi rdd ddje zd primer Čdpdjevd." .On je v tvojik /e-tik pove/jevd/ diviziji," mi prdvi. /dz md pd

čdti Vojdtko dkddemijo."
/^odokne tprememke v živ/jenjd in v tekojnik odnotik očetov in otrok /dkko ^ krijejo v todokn; drdž;n;, tdd; če tdmo no pog/eddmo. 7*e tprememke to tdko kot?*/^, cirdne, z njimi je povezdnik to/iko novik ^ cid/nik in peddgotkik prok/emov v vzgoj'- ,, je pd/ifd že zddvndj nemočnd, dd ki jik rf*
cC%Me*4&;
VESTNIK
Okvirni program
za gospodarsko delovanje koroških Slovencev
(Dr. inž. Dušan NENDL)
( Agdg/jfugnjf iz zadnje
IV. KAKO /zvcd^d
1)	slovenski znanstveni inštitut za gospodarstvo in tehnologijo;
2)	slovenska trgovska agencija.
znanstveni inštitnt za gospodarstvo in tehnologijo Naloge inštituta
-	znanstveno de!o na tehnološkem ekonomskem področju;
-) posredovati podiplomska mesta o-t razne univerze po svetu;
. -() podpirati in raziskovati nove "*eje in patente;
*1) izdelovati študije o možnostih j^o^jojne slovenske industrije na
^ posredovati tehnološki transfer v tretjega sveta;
p) vzdrževati s stalnimi predavanji EU naših dveh klubih na Dunaju in ti C" zanimanje za gospodarske Probleme slovenske manjšine na Koškem;
.^) sprožiti in vzdrževati zanimanje Pn naših srednješolcih za tehnične po-'ce z organiziranjem poljudnoznan-predavanj na slovenski gim-v Celovcu.
Movenski znanstveni inštitut za go-^°^rstvo in tehnologijo naj bi tesno .. ^'Oval s slovensko trgovsko agendo (glej točk. 5).
Pogoji za direktorja ') 2ivo zanimanje za položaj sionske manjšine v zamejstvu;
Položaj univerzitetnega profesor-^h pa odgovarjajoče število znan-^nih objav na tehnološkem in/ali gospodarskem področju.
SIoMHshig trgovshd ^gettcfj^ Lastništvo in akcije agencije h A, ^venska trgovska agencija naj n t ^ v posesti in kontrolirana po vrste .Svetu Slovencev", ki naj sk Podstavljal interese slovenske Upnosti in katere bi bilo šele treba Ustaviti;
-	A akcije te agencije naj bi bile v
nh te ustanove (ev. zadružbine)
A dividende te agencije bi se raz-int^v^ v smislu potreb manjšinskih eresov, kakršnikoli naj bi že bili.
Neposredni ciljji agencije
tn^ Polagati že obstoječim ali na-^vanim slovenskim podjetjem;
Pristojbine
Koristniki trgovske agencije bi plačevali gotovo odstotno pristo/hiMO za storjene usluge.
Začetni kapital
Začetni kapital za študije možnosti in ustanovitve podjetij naj bi prihajal od posameznih Slovencev in organizacij po svetu kot kapital tveganja (rizika).
V. KDAJ
Po možnosti čimprej/
.Okvirnemu programu" je priložen tudi diagram, ki naj predoči, kako naj bi se oba inštituta, t. j. Slovenski znanstveni inštitut in Slovenski znanstveni inštitut za gospodarstvo in tehnologijo vključevala v celotno našo narodno organizacijsko zgradbo na Koroškem. Organa za narodno politično usmerjanje še nimamo. Na političnem področju služi temu nekoliko koordinacijski odbor, v kolikor še deluje; vendar samo politično delovanje, po mojem, ne zadostuje.
Celotno narodno politično usmerjanje mora nujno vključevati gospodarsko delovanje, sedanji skupni gospodarski odbor temu ne zadostuje.
Tako celotnostno narodno politično in gospodarsko usmerjanje je lahko samo produkt našega notranjega manjšinskega dozorevanja; k temu bi lahko oba znanstvena inštituta, dosedanji Slovenski znanstveni inštitut in bodoči Inštitut za gospodarstvo in tehnologijo, veliko doprinesla.
Ob koncu svojih izvajanj naj navedem misli prof. Hakena, utemeljitelja sinergetike, t. j. nauka o medsebojnem vplivanju sistemov v naravi in tudi v človeški družbi. Ko govori o rasnih, narodnostnih, verskih in drugih manjšin v neki družbi, ugotavlja: .Na žalost ne uživajo te skupine v vseh deželah zaščito države. Da prežive, reagirajo te skupine pogosto z asimilacijo in sicer s tem, da se poskušajo čim manj razlikovati od drugih.
Genialno zadržanje takih skupin se potem razlikuje od zadržanja ostalega prebivalstva. Pri teh skupinah je zaradi preživetja važno predvsem to, da se med seboj podpirajo."
Ta ugotovitev prof. Hakena ne velja samo za slovensko manjšino v Avstriji, temveč za slovenski narod v celoti.




P(Jr finančna podpora, nudeča za-n^njš^ in druge možnosti slovenski
Naloge agencije
]\ p
J 'nančno načrtovanje;
; Marketing — domač in za izvoz; I splošna trgovska posvetovalnica; . J soudeležba pri razvoju novih "i Patentov.
^ VESTMK
o?.?**'! 'atointtu Zv#zo tlovtntMh
Gatom#t#rga"# M*
strn!u!*.*' 2020 C#lov*c, S).-Bwpr#cht#f-'*'??? " ° <1'
20 M tndk a
^ .p	s""""*'*"'
' o i	)n Mttforttta druiba
' °'ava, C#tov#c - Borov))#.
Slovenci smo danes na zgodovinski prelomnici. Stoletja smo stali na prepihu Evrope in stojimo danes bolj kot kdajkoli prej. Prek naše severne in zahodne meje se preliva življenje iz enega družbenega sistema v drugega bolj kot kjerkoli v Evropi, da, celo bolj kot kjerkoli drugod po svetu. Toda prvič v naši zgodovini nam to življenjsko prerivanje nudi neslutene možnosti razvoja. Kajti priložnost imamo, da na podlagi slabih izkušenj tako Vzhoda kot Zahoda najdemo lastno pot, ki ne bo posnemanje ne enega ne drugega, temveč pot, zgrajena na lastnih spoznanjih, lastnih zaključkih in lastnem delu. Skratka, naša samobitna slovenska pot.
Naj zaključim svoj referat s kitico iz Vodnikove pesmi .Pesma na moje rojake":
.Glej stvarnica vse ti ponudi, le jemat' od nje si ne mudi, išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan."
(Konec J
24. MEDNARODNt SEJEM GOZDARSTVA )N KMETUSTVA
KRANJ, 5. -15. 5.1985
#	gozdarska in kmetijska mehanizacija
#	lovska razstava in ponudba celotne lovske opreme
#	razstava sira, mlečnih in prehrambenih proizvodov
#	razstava in ponudba opreme kmečkega turizma
#	gozdarska razstava
#	živinorejska razstava
razprodaja
ugodni pogoji za nakup blaga široke potrošnje
velika izbira na enem mestu pohištvo, dekorativa, gospodinjski aparati in posoda, čevlji, dvokolesa, motorji, sortna vina, suho meso
#	posebna ponudba: dan lovcev 12. aprila
ponudba lovnega turizma za sezono 1985 s posebnim poudarkom za inozemsko področje — lovišča Slovenije in Baranja
$ ves čas sejma razstava in prodaja plemenskih ovac informacije svetovanje v novi hali zunanjega prostora
#	regijska razstava goveje živine lisaste pasme sobota, 13. aprila od 10. ure dalje
na razstavi bo preko 120 glav plemenske govedi
prvič v Sloveniji
nacionalni park BRIONI .otočje" pri Puli celotna predstavitev brionskega področja in neposredna informacija o ogledu brionskih znamenitosti razstavni prostor v dvorani C informacije 5., 6. in 12. marca 1985 obrtniki ponujajo izdelke tekstila, oblačit in pletenin, usnja, galanterije, plastike, igače, kozmetike, suhe robe, zdravilnih zelišč
# pregled in ponudba preko 60 proizvajalcev prehranbene industrije ugoden nakup mesnih proizvodov vsak dan degustacije
postavno
prireditveni
center
gorenjski sejem kranj
vstopnina 10 Asch
Iz planinske dejavnosti
V soboto 23. marca je imelo Slovensko planinsko društvo Gorica v goriškem Kulturnem domu občni zbor in hkrati proslavitev 40-letnice obnovitve in neprekinjenega dela društva.
Iz poročil je bilo razvidno, da so bili najbolj delavni v društvu jamarji, člani speološkega odseka Kraških krtov in smučarji, medtem ko je nekoliko popustilo izletništvo. Predsednik Vlado Klemše se je v svojih izvajanjih med drugim izrekel za še tesnejše povezovanje in utrjevanje stikov s planinskimi društvi in osrednjo planinsko organizacijo v Sloveniji in se krovni organizaciji in nekaterim drugim ustanovam na goriškem zahvalil za veliko razumevanje, da v raznih oblikah podpirajo delovanje društva. Na občnem zboru je predsednik izročil posebno priznanje ob 40-letnici obnovitve društva preživelim članom prvega odbora. Jubilejno prireditev je
popestril pevski zbor KD Oton Župančič.
a
Znani alpinist Reinhold Messner — pred kratkim je imel predavanja na Koroškem, ki so bila, kot po navadi odlično obiskana — se je zopet odpravil v Himalajo, ki mu je postala že nekakšna druga domovina in sicer na 8091 m visoko Anapurno I. Ta vrh, ki ga je prvič leta 1950 premagal Francoz Maurice Herzog po severni smeri, namerava Messner naskočiti s severozahodne strani. Pri tem smelem početju ga spremljajo avstrijska alpinista Reinhard Patscheider in Reinhard Schiestl ter dva italijanska alpinista Kammerlander in Prem Darshand. Želimo jim srečen povratek.
*
Medtem ko imamo v dolini zeleno pomlad, pa je v hribih, predvsem v Karavankah, še prava zima z ogrom-
nimi količinami snega. Naši dežurniki meteorologi so še v nedeljo namerili na Bleščeči, kjer je slovenska planinska koča, ki je na skromni višini 1080 m, 85 cm debelo snežno plast. Kakšne snežne gmote morajo biti v višjih regijah si lahko predstavljamo. Samo en podatek koncem marca — na Zelenici je bilo še 2.5 m snega.
Od 1. maja naprej bodo naši planinci v njihovi planinski postojanki poleg nedelje in praznikov dežurali spet ob sobotah (najkasneje od 16. ure naprej). Kot že vsa leta, tako tudi tokrat opozarjamo obiskovalce slovenske koče na Bleščeči, da le-ta ni oskrbovana (Selbstversorger-Hiitte). Obiskovalci imajo ob zgoraj omenjenih dnevih možnost uporabe koče (prenočevanje, kuhanje, knjižnica ...), člani Slovenskega planinskega društva pa tudi med tednom. Ključ in eventualne informacije se dobijo pri upravniku koče, Tomiju Miki v Svat-nah nad Šentjakobom v Rožu (poleg cerkve), tel. 0 42 53 - 522.
TOVARNA
CELULOZE
OB!R
9133 Miktavčevo
razpisuje za svoje podjetje v Celovcu naslednja delovna mesta:
# VODJO P)SARNE
pogoji: nekaj let prakse pri samostojnem vodenju pisarne; znanje: slovenski, nemški, angleški in event. srbohrvaški jezik.
#2 SAMOSTOJNA KOMERC!AL!STA
pogoji: visokošolska ali srednješolska izobrazba (trgovska akademija), praksa pri nakupu in prodaji,
komunikativnost ter veselje do potovanja v tu-in inozemstvu; znanje: slovenski, nemški, angleški ter event. italijanski in srbohrvaški jezik.
#1—2 PISARNIŠKI MOČ!
pogoji obvladanje strojepisja, stenografije in osnovnega komercialnega pojmovanja, nekaj prakse;
znanje: slovenski, nemški in angleški jezik.
Za vsa razpisana delovna mesta se lahko potegujejo tako moški kot ženske.
Prošnje s kratkim življenjepisom prosimo naslovite najkasneje do 30. aprila 1985 na
ZeHstoffabrik Obir GmbH
TOVARNA CELULOZE OB!R
v roke dipl. inž. F. Wieser
9133 Mik!auzhof/Mik!avčevo
Kmalu bo imel Celovec dvojezično
kulturno taberno
V petek, 26. aprila, bo odprla svoja vrata prva celovška dvojezična gostilna. Na vogalu ceste 10. oktobra in Pavličeve ulice gredo h kraju obnavljalna dela, tako da bo na obnovljenem pročelju bivše gostilne „Bierjok!" kmalu mogoče brati tudi nov napis „pri Joklnu". Kulturna ta-berna — kot jo sami označujejo iniciatorji — bo namreč na vseh področjih uresničevala enakopravnost obeh deželnih jezikov, tudi pri označbah v notranjosti hiše, pri jedilniku, pri postrežbi in seveda pri občasnem kulturnem sporedu. Nastaja torej gostilna, ki skuša v glavnem mestu Koroške povezovati zanimivo kulinarično ponudbo s privlačno kulturno hrano — s slovenskim, nemškim ali dvojezičnim kulturnim sporedom.
Štirje Korošci — dva Slovenca (Monika in Mirko) in dva nemško-govoreča (Franz in Sepp) — so se odločili, da skupaj z gostilničarko Terezijo Picej iz Žamanj uresničijo načrt, ki je marsikateremu Slovencu že dolgo pri srcu. ,, Nekaj takšnega v Celovcu, ki je tudi središče dvojezičnega področja, še ni. Slovenščina se naj pojavlja v javnosti, ko jo drugače potiskajo v ozadje", pravi Franz. „Kot Slovenka sem zaman iskala gostilno, kjer je slovenščina celo zaželena", dodaja Monika, medtem ko Sepp poudarja,
da naj takšen projekt pomaga uveljavljati pozitivnost dvojezičnosti.
Iniciatorji pojmujejo novo gostišče kot kulturno taberno v širšem smislu. Zanimivost in razgibanost naj se bi razvijala pri kuhinjski in pri kulturni ponudbi.
Jedilnik, ki ga bodo spreminjali vsako četrtletje, bo obsegal ožji izbor svežih in kvalitetnih jedi, dnevni meni pa bo izbran predvsem iz domače — seveda tudi slovenske — kuhinje. Pri pijačah je treba omeniti izbor jugoslovanskih vin, ki jih v Celovcu sicer zanemarjajo, to-
čili pa bodo pivo znamke Gosser, ki ga izdelujejo v Štihu pri Pliberku (Sorgendorf).
Kulturni spored, ki bo približno trikrat na teden popestril življenje gostilne, pa bo zaobsegal nastopajoče iz celotnega slovenskega kulturnega prostora, iz širšega nem-škogovorečcga področja in morda še od kje. Samo po sebi je razumljivo, da bodo nastopali z branjem, petjem in drugimi umetniškimi zvrstmi posamezniki in manjše skupine, saj to že narekujejo prostori sami. Kot je tudi samoumevno, da bo za časa kulturnih prireditev kuhinja nekaj časa zaprta in bodo gostje plačali pri takih prireditvah vstopnino. Stalne razstave pa bodo omogočile, da še manj znani ali neznani ustvarjalci razstavijo svoje stvaritve.
V načrtu je torej mesto, ki naj bi služilo komunikaciji med obema narodoma in kjer se naj bi Slovenci počutili doma. „Predvsem ka-
Bivii ..Bierjoki" je bita najRarejža celovška gostilna in znano je, da so to gos«** ljubno gostilno že leta 1898, ko jo je prevzela družina Wretschnig, radi obisk"' vali Slovenci.
SAK zanesljivo ugnal Šentandraž
SAK : ŠENTANDRAŽ 5:1 (1:0)
Koschatovo igrišče, 300, Sintitsch
Gole: Velik (18.. 54., 70.), Urban (73.) in Polanšek (75.)
Postava: Mrkun; Štern, Wieser, Sadjak, Kreutz; Raczynski, Urban, Javiče-vič (Lampichler), Polanšek; Gregorič, Velik
Že kar v prvem spomladanskem kolu so bili izidi vzhodne podlige za Jagodičevo enajsterico zelo povoljni. Prvi zasledovalec SAK-a, Annabichl, je v Žrelcu (0:0) proti „Avdičevi ekipi" pustil točko, pravtako brez golov sta se končali tekmi Dobrla vas : Weitensfeld in Volšperk : Borovlje. V preostalih treh parih so trikrat slavili domačini. SAK je „razdrl" Šentandraž s 5:1, St. Leonhard je premagal Liebenfels s 4:1 in konec koncev je zmagal še KAC proti Velikovcu z 2:0. Slovenski derbi Sele : Šmihel je bil odpovedan in preložen. Zdaj Slovenski atletski klub vodi na lestvici s točko prednosti pred celovškim Annabichlom in že štiri točke pred novincem Wei-tensfeldom. V borbi proti izpadu je celovški KAC osvojil dve sila pomembni točki in se na lestvici poboljšal za nekaj mest. Na repu lestvice pa sta slej ko prej Žrelec oziroma Liebenfels.
tekmi, kajti kljub številnim zapravljenim priložnostim je enajsterica strelila pet golov — to že nekaj pomeni. Veltik in Polanšek sta me presenetila, ker sta zelo zanemarjala treninge in vendar izpolnila moja pričakovanja. Tudi proti Dobrli vasi moramo zmagati!"
J. P.
IZIDI 15. KOLA:
SAK : Šentandraž 5:1 (1:0)
KAC : Velikovec 2:0 (1:0)
Žrelec : ASV 0:0 Volšperk : Borovlje 0:0 Dobrla vas : Weitensfeld 0:0 St. Leonhard : Liebenfels 4:1 (2:0) Sele : Šmihel odpovedano
Ob dveh popoldne se je v nedeljo na Koschatovem igrišču zbralo tristo radovednih gledalcev in pristašev slovenskega nogometa. V prvi vrsti so seveda hoteli videti, kako je SAK fizično in psihično pripravljen za „drugi polčas" prvenstvenega tekmovanja, v drugi vrsti pa zmago slovenskih akterjev.
Tekma sama je bila zanimiva, hitra in kvalitetna, s strani SAK-a se razume. Nasprotniki iz Labotske doline sakovcem niso bili kos, ne v borbi, ne v gibljivosti in še manj v tehničnem .oziru. Resda je v. prvih petinštiridesetih minutah padel le en Siam gol, a zaradi tega gledalcem nikakor ni bilo dolgočasno. Za vodstvo je poskrbel v 18. minuti Marjan Velik. Iz prostega strela je žogo udaril tako močno in spretno, da se je nasprotnikov vratar pustil presenetiti. SAK je napadal še naprej, vendar je zaenkrat ostalo pri 1:0.
Po menjavi strani je sledil šok. Gostje so iz edine priložnosti (v celotnih devetdesetih minutah!) izenačili. Neverjetno — 1:1! K sreči Sadjak in ostali niso resignirali, odgovorili so na najbolj pravilen in učinkovit način. Žs v protinapadu je namreč Velik bil še drugič uspešen in SAK ponovno privedel v vodstvo. Od tega trenutka se je slovensko moštvo povsem razigralo. Napad za napadom se je valil na nasprotna
vrata. Tudi po izrednih prilikah žoga ni našla poti v gol. Petkrat(!) je goste rešila vratnica, šele potem je prišlo do odločitve. Od sedemdesete do petinsedemdesete minute so SAK-napadaloi v slogu „Rapid-četrture" Labodčanom zabili kar tri komade. 70. minuta — Marjian Velik je iz enajstmetrovke (prekršek nad Jovi-čevičem) dal še svoj tretji gol na tej tekmi, 3:1. Tri minute navrh je Rudi Urban po dobro izvedenem kotu in po nezanesljivi obrambi Sentandra-ževega golmana poslal žogo v mrežo — 4:1. Za peti zadetek in zakončni izid pa je v 75. minuti poskrbel Justin Polanšek, ko je odbito žogo porinil v prazen gol — 5:1!
Franc Sadjak je menil po tekmi (novi - „sveži" kapetan ekipe): „Zelo me veseli, da smo zmagali tako prepričljivo, še posebej pa da sem uspešno prestal krst kot novi kapetan. Upam, da bo SAK z menoj vred dosegel cilj in se povrnil v prvo koroško ligo."
Trener Alojz Jagodič pa je pripomnil: „Z vsemi akterji sem zelo zadovoljen. Tekma je bila stoodstotno v redu, edina slabost mojega moštva je bila nedoslednost in nenazadnje tudi smola pri izkoriščanju lepo izigranih možnosti. Taktično, tehnično in borbeno smo bili daleč boljši od nasprotnikov. Kaj vse je SAK zmožen, se je videlo prav na tej
NOGOMETNI TERMIN! Sobota 6. 4.1985
Šmihel - Sl. Leonhard ob 16.00 v Šmihelu
Nedelja 7. 4. 1985
ASV - DSG Sele	ob 10.15
vAnnabichlu
SAK - Dobrla vas	ob 16.00
na Koschatovem igrišču
Ponedeljek 8. 4. 1985 Odpovedana je spet igra med Šmihelom in Selami.
že zanimanje slovensko- in nem-škogovoreča mladina", pravijo pri Joklnu. S celotnim programom pa hočejo pritegniti tako mlajšo in starejšo publiko, pripadnike obeh narodnosti, ljubitelje kuhinje kot tudi prosvetaše.
Zanimivo je, da se dosedaj še nobeden ni lotil podobnega projekta. In tudi iniciatorji Joklna pravijo, da se eden sam nikoli ne bi lotil uresničitve takšnega načrta. Finančni riziko je visok in zgleda, da so tudi slovenske organizacije in posamezniki podcenjevali pomen takšnega projekta, pravijo, „Zače!i
SLOVENSKE ODDAJE avstrijskega radia vsak dan od 18.10 do 19.00 Veiiki petek, 5. 4.: „S križem za Gospodom" (skupina skavtov iz Pliberka)
Veiika sobota, 6. 4.: Velika noč 85 (škof dr. Egon Kapellari)
„Luč vstajenja nam sveti ..." Velika noč, 7. 4.: ..Zveličar naš je vstal iz groba ..." (Polde Zunder) Veiikonočni ponedeijek, 8. 4.: „Od pesmi do pesmi — od srca do srca" (Marica Hartmann)
Torek, 9. 4.: Sožitje mladih na vasi (Štefka Vavti)
Sreda, 10. 4.: Alpe-Jadran: Zvočno pismo iz Ljubljane Četrtek, 11. 4.: Rož-Podjuna-Zila: Radijski sodelavci poročajo Petek, 12. 4.: Zgod. časopis „Ca-rinthia" (dr. R. Vospernik) Slovensko pravorečje (J. Messner)
smo, ker nam gre za uresničitev ideje" zatrjujejo, njihov cilj pa doseči gospodarsko avtonomnost ki bi bila v stanju nositi tudi kul' turno ponudbo.
V upanju na zdrav odziv v ljudj stvu so iniciatorji Mi pripravljen' nositi precejšen finančni riziko tudi kratek rok najemniške pogod' be, za prostore, ki so v lasti Zveze slovenskih zadrug.
Kulturno-politično pa je njihov cilj, da se ideja dvojezične kulturne taberne kot odraz dvojezične Ko* roške integrira kot samoumevnostv celovško vsakdanjost.
Požiganje travnikov je prepovedano
Požiganje travnikov smatrajo m""' gi za koristen agrotehničen ukrep' češ da je pepe) anorgansko gnojilo travnik. Ta majhna korist pa nikok ne odtehta škode, ki jo naredi ogett) na travniku, ker se z njim unicip
tudi živa bitja, kot so to živalski ^
ptičji zarod ter mikrobi v zemlji. P"' leg tega, da požiganje travnikov Ško' duje zemlji pa obstoja še nevarno^ požarov. Kot primer takšnega poz'' ganja travnikov naj navedemo Šen'' i jakobško cerkev v Rožu, ki je ot? takšni priložnosti pogoreladotal.
Na Koroškem obstoja odredba Pf ; želne vlade, ki prepoveduje požiga"!^ travnikov od 15. februarja do P-septembra. V okrajih Spittal in hor pa velja prepoved za požiga"! travnikov od 15. marca do 15. sep tembra.
Izkušnje s skupno šolo...
Spored potovanja po Češkoslovaškem
Zveza koroških partizanov vabi na sedemdnevno potovanje (od 27. 5. do 2. 6. 1985), spored bo takšen:
27.5.	1. dan: Pliberk — Celovec — Breze — St. Michael — Liezen — KZ Mauthausen — Freistadt — avstrijsko-češka meja — Budjeje-vice (večerja, prenočišče).
28.5.	2. dan: Budjejevice — Pisek — Plzen — Karlštajn (ogled enega najlepših gradov na Češkem) — Praga (večerja, prenočišče).
29.5.	3. dan: Praga (ogled mesta z vodičem, popoldne prosto, večerja, obisk pivovarne „Pri Fleku", prenočišče).
30. 5. 4. dan: Praga — vožnja v Lidice, vas ki je bila od nemškega okupatorja, po atentatu na Heydricha iz maščevanja požgana in vsi moški ustreljeni (večerja in prenočišče v Pragi)
31.5.	5. dan: Praga — Podebrady — Hradec Kralove — Svitavy — Brno (večerja, prenočišče).
1.6. 6. dan: Brno — Brečlav — Hodonin — Stražnice — Senica — Trnava — Bratislava — češko-avstrijska meja — Eisenstadt — Ober-pullendorf (srečanje z gradiščanskimi Hrvati, večerja, prenočišče).
2. 6. 7. dan: Oberpullendorf — Gradec — Pliberk — Celovec.
Cena celotnega potovanja na bazi polpenziona, zajtrk, večerja in prenočišče v dvoposteljnih sobah je S 3.700.— za enoposteljne sobe se zaračuna doplačilo S 570.—. Za Češkoslovaško je potrebna viza, ki še posebej stane S 100.—
Potovali bomo z udobnim Sienčnikovim avtobusom, vozil bo, kot vsako leto zelo zanesljiv šoter Hanzej Wutte.
Pismene prijave pošljite na Zvezo koroških partizanov, 9020 Celovec, Gasometergasse 10, ali po telefonu, dopotdne 0 42 22 - 51 37 52, popoldne: 0 42 22 - 59 37 74.
(*Na&J;ev<27!jf s ž. srmm')
drugi jezik. Vendar mi nimamo tega luksuznega položaja, ker morajo otroci znati oba jezika, od vsega začetka. Zato moramo prednost dati raje obema jezikoma, pa čeprav ima otrok tu in tam težave, z učenjem enega jezika se bi otrok v šoli ali doma ne mogel pogovarjati.
V ta namen smo v Berlinu poizkusili kooperacijski pouk: v vsakem razredu sta sodelovala en nemški in en inozemski učiteij in učila dvojezično. Skušali smo nastaviti tudi v otroških vrtcih vzgojitelje, ki so vzgajati v materinem jeziku. Seveda je zaradi tega prišlo do številnih birokratskih težav, ker vzgojitelji niso imeti pogojev in so se morali šele poleg dela izobraževati. V bistvu je pač treba deficite pri jezikovni kulturni nadomestiti s posebnimi pospeševalnimi ukrepi.
Imamo turške otroke, ki pridejo v nežni starosti šestih let v jaslice, in to cel dan, koti pridejo v šolo, skoraj ne obvladajo več turščine. So pa spet drugi turški otroci, ki pridejo s šestimi leti iz družine in skoraj ne znajo nemške besede. Zato moramo delati zelo diferencirano. V trenutku se borimo za dvojezičnost, ki se ne bi nehala pri alfabetizaciji v obeh jezikih, dvojezičnost se mora nadaljevati tja do gimnazije in preko nje do višjih šol. Otroke inozemskih deiavcev ne
smemo še naprej riniti le v glavno-šolsko izobrazbo!
Dvojezičnost ne samo za privilegirance
In še nekaj, v ZRN imamo že dolgo šole, ki vzgajajo dvojezično, to so J. F. Kennedy šole, to je bilo nekaj za privilegirance. Reformno gibanje pa hoče, da bo dvojezičnost dosegljiva za vsakogar, ki živi v takšnih okoliščinah. Mi pravimo, da dvojezičnost ni potrebna samo za turške in druge otroke, turški jezik je treba ponujati kot tuj jezik tudi nemškim otrokom. Se pravi, da skušamo nemške šolarje prepričati o tem, da se učijo regionalne jezike,, srbohrvaško, portu-gagsko itd.
SV: Ati poznate razvoj manjšinskih šo) v drugih industriaiiziranih državah?
J. Zimmer: V Združenih državah Amerike so napredni sociologi in pedagogi v 60-ih letih, ko je še prevladovala filozofija, da je treba vse narodnosti pomešati kot v topilnici — zahtevali posebno oblikovane šole za Indijance, mehikanske manjšine in druge. Zanimivo pa je, da se je ravno pod konzervativno vlado Reagana ojačita podpora za takšne šole, tako da se je treba vprašati kaj tiči za tem! Hiba je v tem, da ti šolski rezervati oblikujejo otroke, ki izpadejo iz ameri-
škega gospodarskega življenja. k^ po obisku teh šol ne morejo konkurenčni. Iz Indijancev se raZ' vijejo muzejski Indijanci, to k° turist lahko ugotoviš
Toda tudi iz prosvetljenega iad' janskega stališča je važno, da njihovi otroci ne izobražujejo v .T' stih" ameriških šolah. Indijanci P° trebujejo šole, kjer še morejo sp° znavati svojo lastno Sioux- ali chavvks-kulturo. Morajo imeti nost, da se naučijo svojo poseb" obliko kolektivnega obdelovali polj, istočasno pa živijo v Združb nih državah in hočejo preživeti k ameriški državljani! Oboje pa J spet mogoče !e v medkulturnih 30 lah, torej v šoiah, ki jasno upoš^, vajo indijanske potrebe, na dr"9 strani pa tudi omogočijo preživi v večinski družbi.
Zato so progresivni sociolog' . pedagogi spremenili svoje stalil J pravijo da nima smista ustanavlja rezervatnih šol ker le obdržuje) diskriminacijo in jo ojačujejo. S"j. se) ima le, da dobi indijanska P^ tična kultura možnost se izob!'k vati v kresanju z ameriško kult"
V toliko sem prepričan, da si di manjšina kot je slovenska Koroškem — ki živi v podobno b^ talnih odstotkovnih razmerjih " ^

more privoščiti nacionalnih šoi. bi s tem nastale samo rezerv šole. Prej, ko so bile vasi od sv^ še odrezane, je bilo to seveda * drugače!