69. Številka. ichaja vsak dan neier, izimSi nedelje in prazni*., ter velja po pol tt prejeman za »vstro-ogetske dežel* za vse leto 15 gld., z» pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedeo auec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dona sa VBe leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. -><> kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom racnna se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko ve&, kolikor postu inu znaša. Za oznanila plačuje se od fetiristopne peti t-t rute po H kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po '< kr., £e se dvakrat, in po 4 kr., 6e se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednifttvo innpravnistvoje na Kongresnem trgu fit. Vi. D p r n v n i j l v u uaj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Bilanca slovenske koalicije. v. Pri razpravi o notranjem ministarstvu imela je v razgovor priti politična uprava v slovenskih pokrajinah, ki je večinoma v rokah mlađih in starih aristokratov. Povsod je slabo, ali gotovo najslaheje so v tem pogledu razmere na Kranjskem. Poslanec Šuklje je že pod baronom Winklerjem to upravo močno grajal in grajal pred vsem, da je Kranjska kro-novina nekak eldorado sinovom ubožanih plemičev, kojim je nada vojvodina nekaka lestvica, po koji hitro in brez posebnega truda — ker slovenščini vešči niso, ne morejo se jim izročati važna opravila — v ministeretvo zlezejo! Tako je poslanec Šuklje govoril pod baronom Winklerjem, ali sedaj pod baronom Heinom je molčal. Se ve, le ta zadnji gospod baron dal mu je pa v vsakem oziru potrebnega poroštva : v deželo je prišel, ker je nemška levica tako zahtevala, kakor pridobitev te levice — baron Hein spada sedaj „zum deutschen Besitz-stand", — da bi nasproti ogromnemu slovenskemu prebivalstvu pokazal se posebno naklonjenega, ni se vpisal niti v jedno narodno društvo mej tem, ko je vpisan pri nemških društvih; de lege ferenda je mnenja, da naj bi se slovenščina pri uradih samo kolikor neizogibno in prav malo rabila, mej tem, ko naj se nemščini vse drugo odkaže. Še mnogo bi radi pisali, pa ni potreba, ker so to reči, kakor znana dijaška afera i. t. d. — ki jih vsak pozna in tudi lahko po svoje tolmači. Ravnokar izšel je dekret, s kojim deželni predsednik baron Hein celo vrsto svojih uradnikov potisne na višje mesto. Kako done ta imena? Prav kakor bi ležala Kranjska kje gori na severu ter bi v nji sami Nemci prebivali! Razven j e d n e g a so prej kot ne vsi drugi izven naše dežele rojeni! In melanholično srao se v očigled temu dekretu povpraševali: koliko jih je iz-mej povikšanih, ki bi ti p r a v i 1 n o in brez napake zapisali kratek slovenski stavek, če bi ga jim na pero narekoval ? Niti jednega ni mej njimi, ker iz zanesljivega vira vemo, da izmej imenovanih niti jeden slovenščine pravilno pisati in govoriti ne ume ! Na drugo stran pa se je nekaj dnij po dekretu barona Heina izvedelo, da je mlad, miren in sposoben uradnik izstopil iz politične službe ter prestopil v službo deželnega odbora. In če vprašate, kako to, odgovarja se Vam, da je mož obupal nad svojo prihodnostjo, češ, da mu pri politični upravi ni mogoče priboriti se do višje službe. Rojen ni bil v aristokratski hiši, kjer se skoro celi dan druzega ne je, nego Čaj pije, bil je slovenske krvi in slovenskega mišljenja, ali sprevidel ju, da mu ne kaže pri politični upravi ostati, kjer bi ko-nečno postal pri kakem okrajnem glavarstvu nekak petrefakt pozabljenega, neznatnega političnega uradnika ! Mlademu možu tedaj nikdo ne zameri, če je spremenil službo ter prestopil v kroge, kjer upa hitreje — o moj Bog, kako počasno se avan-zuje pri našem deželnem odboru! — avanzirati, nego bi bil avanziral pri politični upravi! Ničesar več ne omenjamo, ne govorimo tudi o tem ne, kako se slovenščini sploh in posebej godi pri naših političnih uradih bodi si na Kranjskem, bodi si po drugih kronovinah! Toliko se ne da tajiti, da ni vse v redu na tem polju, in da se posebno na Kranjskem prikazujejo razmere, ki so vse drugo, nego zdrave. Obilo je bilo torej povoda, da bi bil spregovoril poslanec Šuklje, ali molčal je ter zopet vse prepustil svojemu Goriškemu tovarišu dr. Gregorčiču, ki je bolan in utrujen prihitel na Dunaj, samo da bi v proračunskem odseku spregovoril vse tisto, kar se jo v imenu Slovencev spregovoriti moralo. Da ni bilo dr. Gregorčiča na Dunaju, bi se pri politični upravi v proračunskem odseku ne bila besedica spregovorila, in naši ministri bi lahko živeli v mnenji, da vlada povsod na Koroškem tako, kakor v Primorji največja zadovoljnost mej srečnim narodom, in da še posebej Slovenci na Kranjskem, ničesar nimajo opraviti, nego da prav urno praznijo egipčanske lonce, koje baron Hein za nje k ognju pristavlja ! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. marca. Minister skd kriza? Prej kakor vsi DunajBki listi javili smo, kaka scena se je primerila v nekem državnozborBkem od* seku mej trgovinskim ministrom grofom Wurm-brandom in posl. Kozlowskim. „Wiener Allg Zei-tung" javlja sedaj, da je vsled tega prišlo mej Ja-worskim in "VVurmbraodom do diferenc, katere bo le težko poravnati. Wurmbrand se je pri tej priliki uvenl, da pri svojih tovariših nima tiste podpore, katero sme zahtevati in da so mu zelo zamerili njegov programoi govor, o katerem ni bil mini-sterskega sveta obveatil. Celo pristaši Wurmbraodove stranke bi bili zadovoljni, ako bi se Jaworski ne dal potolažiti. Tudi ministra Schonborn in Falken-hayn sta nezadovoljna. Ministerski predsednik je namreč prosil grof* Schonborna, naj odgovori na Eimov govor. Schonborn tega ni storil in to se je Windischgraetzu zamerilo. Imenovani list pravi, da se bode ta razpor lahko ugodnu dognal. JPš'etnemba volilnega reda* Hohenwartev načrt volilne reforme ugaja, kakor se je pokazalo doslej, jedino Poljakom in češkim veleposestnikom. Vse druge strauke uštevši slovensko in nemškoklerikalno frakcijo Hohenv/arto-vega kluba so se z vso odločnostjo izrekle zoper ta načrt, tako da je pokopan, Še predno se je o njem v parlamentu razpravljalo. Grof Hohenvrart menda tudi sluti, kaka uBoda utegne zadeti njegov načrt, in da se izogne pretečemu parlamentarnemu porazu, namerava, kakor javlja .Przeglond", umakniti sam svoj načrt, tako d* o njem niti razprave ne bo. Veliki shodi na Dunaj i. Na Velikonočna praznika bila sta na Dunaji dva velika shoda in sicer kmetski shod, za kateri se je oglaBilo nad 4O0O udeležoikov in pa shod socijalistične stranke. Poročila n razpravah na teh dveh shodih nam še niso došla. Na socijalist'čki shod je prišlo tudi več nemških državnih poslancev, mej temi Bebel. Glavni namen tega shoda je, določiti, kaj naj stori stranka v dosego splošne volilne pravice, ali naj se odloči za generalni štrajk ali ne. To je tudi moment, ki obrača splošno pozornost na ta shod in ki zamore eventuvalno postati zelo velikega pomena. Kossuth. Truplo KosButovo se bode pokopalo na troške Budimpeštanske občine in tudi ostanki njegove žene in njegove hčere so se že ekshumirali in se prepeljejo iz Genove v PeSto. O demonstracijah, ki so se primerile v petek, govorili smo na kratko £e v soboto. Bile bo velikanske in imele očitno protidina-stičen karakter. Dunajski listi in soveda madjarski tudi skušajo vse te demonstracije predstavljati kot nedolžne izgrede, da pa niso bili tako zelo nedolžui, Hvedoči to, da je bila na raznih krajih Pešte raz- LISTEK. Kako se čitajo verzi. (Češki Bpisal Svatopluk Čoch, preložil M. Žilni k.) Marlittova je mej priljubljenimi mojimi pisateljicami ; že zategadelj, ker tako rada opisuje ljubezen mladih deklic do mdž mojih let. Žena razumi gotovo najbolj žeusko srce in zato ne smatram onega čudnega su gena ženske pomladi k možki jeseni za golo izmišljotino pisateljice, hrepeneče le po novih motivih — zato vkrade se mi vselej pri čitaoji njenih romanov v prsa sladka nada, da morda tudi jesenska gube mojega čela še kedaj ogreje omlajajoč poljub kake utelešene vesne . . . Veudar nočem govoriti o sebi. Hočem vam predstaviti dve osebi pred skromnim župnim dvorcem, ki bo skriva sramožljivo v gost zelen zavoj divje vinske trte. Sedita na brezovi klopi ob brezovi mizi v malem vrtu, iz katerega je videti na dve gozdnati strani in mej njima vhnek češkega srednjega gorovja, ki se razprostira v daljavi liki progasta grba modre megle. Jedna teh oseb ie mož vitke raBti z resnim, nekoliko bledim obrazom, s silnim orlovim nosom, na katerem se blišče' z zlatom okovani naočniki, s črnimi lasmi in brado, v katerih je pri uatančnejem pozorovanji tu in tam že opaziti lahen bel odsvit bodoče zime življenja. Ipak je še ta zima v dostojni oddaljenosti — prisojali bi mu četirideset in nekaj let. Poleg moža opazite deklico okoli šestnajstih let, čilo in krasno, v jasno zeleni domači obleki, ki sicer ne svedoči o strokovnjaških študijah modnega žurnale, ki se pa vendar lepemu nežnemu njenemu telesu čarobno prilega. Ko povzdigne včasih obraz, sklonjen nad nekakim sivilom, imaš jednako prijeten utis, kakor bi se dvignil pred teboj iz sence zelene trave ljubezniv obrazek pomladanske cvetlice. Glavica njena dviga se čimdalje češče ter pogleduje z modrim očescem nekamo zvijačno in z malim po* Bmebom po resnobnem gospodu, koji so zaporedoma grabi za brado in potem poravnava naočnike na orlovem nosu. Tako sedita molčć dolgo Časa. Naokoli vlada mil blag mir poletnega večera. Le brčenje žuželk čuti je pri njiju nogah, le kaka ptica zaf ofota včasih s perutnicami nad njiju glavama, skakljajo od vejice na vejico, le iz daljave čuti je včasih slabe glasove iz gozda ali s polja. Ali ta globoka sveta tišina začenja možu z naočniki delati očividno tesnob). Na lahno zardelem njegovem obličji kaže se zadrega; temna brada njegova dobiva mej grabljivima rokama divje fantastične oblike in pogled njegov zaletava se tu in tam nemirno v deklico, kakor bi upal, da bode ona pretrgala nadležne spone tajinstvene tišine. Toda deklica molči in še bolj globoko sklanja krasno glavico. Situvacija ta nastala je na ta-le način. Profesor Ostr^ odzval se je vabilu prijatelja župnika ter prišel k njemu na počitnice. Bival je tu že 14 dnij. Zjutraj hodil je s knjigo pod pazduho v gozd; pri kosilu razpredel je vselej z Župnikom učen pogovor; po-poludne pohajal je zopet s knjigo v gozd in čas po večerji kratil si je zopet v družbi župnikovi z učenimi razgovori. Prva sprememba v tej prijetni vrstitvi je bila uprav situvacija, v kateri ga v vrtu pred župnim dvorcem nahajamo, in uzrok te spremembe je bila mlada nečakinja župnikova, gospodična Ražena. Kakor znano, je vsaka deklica več ali manj koketa, bodisi tudi nedolžna. Njih glavice spletajo vedno, če tudi nevedoma, mrežo ljubimstva ter ovi • jaju nežne njene nitke okoli vsake jim ugajajoče možke prikazni, koja se pojavi v njih obzorji. Tako tudi gospica Ružena. Zrasla je, kakor lilija v samostanski celici, pod vednim nadzorstvom resoega strica in pobožne matere, koja je oskrbovala njegovo do postavljena cela vojaka, kakih 600O mož pešakov in konjikov. Ranjenih je bilo nad 70 osob, zaprtih pa nad 200. Kako bode šele v četrtek pri pogrebu. Vnanje države. Vatikan in Poljaki* Papež je izdal na poljske škofe posebno enci kliko, ki obuja splošno zanimanje. V njej omenja najprej slavno preteklost poljsko in udanost poljskega naroda za katoliško cerkev, potem pa razlaga miHijo papeštva, ki ničesar ne ud, kar bi bilo naperjeno zoper moč vladarjev in srečo narodov. Olede poljskih katolikov na Ruskem pravi enciklika, da je papež I. 1882 sklenil dogovor, s katerim se je škofom zagotovilo neomejeno vodstvo semenišč, nad škofu Peterburškemu obsežna jurisdikcija in več drugih ugodnostij za duhovšć no. To se je doseglo s puBebou prošnjo na carja, čegar pravičnost slavi enciklika z iskrenimi besedami. Papež opominja potem poliske Škofd na Ruskem, nai čuvajo pravice katohške cerkve, a uplivajo uaj tudi na vernike, da ne bodo žalili ruske viade m se držali konvencije, sklenjene mej Rusijo in Vatikanom. Avstrijskim Poljakom priporoča papež, naj hvaležno priznavajo versko gorečnost svojega vladarja, ter naj pospešujejo interese Krakovskega vseučilišča in cerkvenih redov, zlasti bazilijanskega redu, od 'katerega pričakuje papež, da bo pripomogel, da se zopet oživi slava ro&lorusktt cerkve. Pruske Poljake tolaži papež b tem, da jth ojmzarja, da imajo sedaj narodnega nadškofi. Žito jih opornim«, naj spoštujejo zakone in naj Be zatia&ajo na dobrohotnost cesarjevo. Rusija in Kemcija „Uamburgischer Correspondent" vzdržuje z vso odločnostjo svojo vest, da je ruski car naznanil nemškemu cesarju svoi obisk, ter pravi, da jo je izvedel iz naj*erodontojnejše^a vira. Tudi Peter-burški dopisoik LmdooBkega lista „Dai'y Niwi" javlja, kar se govori v politiških krogih Peterbur-škib, da se snideta ruski car in nemški cesar še letos in to poleti ali pa začetkom jeseni. Cas še ni določen, gotovo je le, da se suideta ali tedaj, ko po de car v Kodaoj ali pa ko se vrne na Rusko. I ieff/i jaka min iste raka kriza Čim 86 te belgijski kralj vrnil v Bruselj, Bešel s■1 je ministerski svet, da 18 posvetuje o Beer-naortovi demisiji. Mmistri bo Beernaerta prosili, naj oBtane na Hvojem mestu, ali on bo glasom zadnjih poročil nikakor ni dal pregovoriti, tako d* je megov odstop zmatrati za gotovo stvar. Na njegovo mesto utegne stopiti de Burlet, vsi drugi ministri pa ostanejo Definitivno se bo kriza šele danes rešila. Be ne zgodi nobena druga prememba nego označena, potem ho nova vlada ne bo od prejšnje glede principov skoro nič razlikovala. Hevolucija v 'Braziliji. Nekaj dnij je šele minolo, kar so listi nazna njali konec dve leti trajajoče braziljske revolucije, m že nam dohajajo zopet vesli o novih nemirih. Ustafki vodja admiral de Mello, ki je iz R>o de Jane I ni jedva utekel, nastanil se je v Desterru, glavnem mestu provincije San Katarina in se dal razglasiti načelnikom provizorične vlade Ker je Mello odločen, nadaljevati vojuo zoper republičaosko vlado, pričakovati je krvavega in dolgotrajnega boja, zlasti ker ima DeBterro dobro utrjen pristan, v kateri je sila težko priti. Dopisi, Iz Belega gra«la9 24. marca. [Izv. dop.J (Odpuščeni uradniki. — Srbske finance. — Milan in Natalija.) Znano je, da je novo Simićevo ministerstvo inavguriralo svoje delo- mačnoet, v zatišji žujmega dvorca in prišla ni v nikako dotiko b Bvetom, a vendar je bila njena glava napolnjena z jednakimi mislimi, kakor glave devojk, vzraslib sredi romanov in ničemurnih posvetnih zabav. Profesor Ost r^ še ni prekoračil dosihdob onega razpotja v živlienji, za katerim tudi mož brez poročnega prstanu, kakoršen je bil on, nehava za n mati dekliške misli, a resnuba in hladna miruoBt njegova dražila je mlado nedolžno koketo le še tem bolj. Ni mu nastavljala zaojk ljubezni, pa želela si je vendar, naj bi se ne pečal samo s stricem župnikom in svojimi knjigami, nego vsaj trohico tudi z njeuo vabljivo osebico Čutila je v aebi poluuezavedno hrepe nenje po kaki romantični epizodi v jeduoličnem župnijskem življenji, v koji bi imel profesor ulogo dvornega viteza, a ona uloga njegove dame — bodisi Batno za šalu. Pietla je mrežo previdno, ali vztrajno, in danes je zadrguiU prvo nitko okoli svoje žrtve. Župnik m ujegova sestra odpeljala stu se v bližnje mesto, in ko bb je bil Ostr^- na večer vrnil iz gozda, našel je gospodično Riiženo Bamo v vrtu pri mizi, kjer je navadno z župnikom večerjal. Pozdravil jo je z nemim poklonom ter prisedel k njej na brezovo klopico. Kaj se je potem dolgo časa godilo, pripovedoval sem vam že poprej natanko. (Konec prib.) vanje s tem, da je odstranilo celo krdelo radikalnih državnih uradnikov. Tako je doslej postopala še vsaka vlada. Ko so prišli liberalci za Ristidevega regentstva na krmilo, odstavili so več sto radikalnih uradnikov ali jih pa degradovali tako, da so sami pobrali kopita in poiskali drug krnh. Po državnem preobratu in odstopu Ri stide vem dobili so zopet radikalci oblast v roke in ravnali ravno tako, kakor Avakumovid in Ribarac. Za primero naj navedem le to, da je radikalna vlada tajnika poslaništva v Berolinu, Krstića, čegar lepa soproga je bila svoj čas razkralja Milana dobra prijateljica, odstavila in ga imenovala poštnim uradnikom najnižjo kategorije v nekem zakotnem mestecu. Simid torej ni grešil zoper srbske tradicije, ko je odstavil razne uradnike, mej njimi poslanika v Carigradu in konzula v Solunu. Najraje bi se seveda znebil poslanika v Peterburgu in vodje radikalne stranke, Pasida, a odstaviti ga ne more, ker je poslanec, poslancev pa v zmislu ustave ni smeti odpustiti iz državne službe. Največjo senzacijo je obudilo suspendovanje generalnega konsula v Londonu Nikole Jovanovida-Amerikanca, tem večjo, ker sedanji finančni minister Čedo mil Mijatovid visoko ceni Jovanovićeve zasluge za srbske finance. Nekateri listi ho trdili, da je Nikola Jovanovid bil odpuščen na ljubav avstrijskemu poslaniku baronu Thomelu. To je prav verojetno. Dunajski in Peštanski listi so namreč pred kratkim raznesli vest, da so radikalci zapustili srbske finance v sila slabem stanji. To je uplivalo na razne borze in bi bilo znatno oškodilo srbske interese da ni Jovanovid v „Standartuu dokazal, da so vse re'ene vesti lažnjive in izmišljene. Londonski trg se je uprl proti srbskim papirjem obrneni akciji Dunajskih in Poštanskih listov. Za to gre zasluga Jovanoviću, ki je s to zaslugo postavil v malo čudno luč iskreno prijateljstvo Avstro-Ogerske napram Srbiji, zajedno pa doprinesel dokaz, da hočejo b takimi lažnjivimi in Srbiji škodljivimi poročili izvestni krogi opravičiti Milanovo nezakonito navzočnost v Srbiji. To vedno [ponavljanje, da je bilo gospodarstvo radikalne stranke slabo in da je stanje srbskih financ žalostno, dočim so radikalci dejan jaki jako dobro gospodarili, to je napotilo tudi finančnega ministra Cedomila Mijatoviua, da je začel misliti na svoj odstop Mijatovid je sicer unet naprednjak, a prijateljstva Avstro-Ogerske ni več vesel, niti Milanovega počenjatija. — Glasilo metropolita Mihajla „Mir" je priobčilo odločbo arhi-jerejskega zbora glede zakona mej Milanom in Natalijo. Iz nje je vidno, da poročila nemških listov o tem aktu niso natančna. Govorili so namreč o tej .stvari tako, kakor da bi bil metropolit prejšnje svoje stališče glede tega zakona iu njega ločitve premenil. To se ni zgodilo, metropolit ni zato razveljavil ločitve, ker sta Milan in Natalija izjavila, da hočeta zopet živeti kot zakonska, ampak spoznal je ločitev za neveljavno, ker jo je izrekla neprava instanca in ker je bila kraljica Natalija obsojena, ne da bi bila prej zaslišana. Izrečena ločitev tega zakona se je torej razveljavila kot nezakonita, izreklo se je, da zakon mej Milanom in Natalijo sploh ni bil nikdar ločen. S tem se je dalo zadoščenje Nataliji, in prebivalstvo Beligrajsko se nadeja, da bode v kratkem moglo pozdraviti nekdanjo svojo kraljico na srbskih tleh. Domače stvari. — (V e 1 i k a n o č. ) Kakor običajno, vršile so se velikonočne procesije v L ubijani tudi letos na jako slovesen uačiu. NajsijajnejSa bila je procesija iz stolne cerkve, i afero je vodil ob veliki asistenci gospod knezoške f dr. M i as i a sam in katere so se ud.d. žili civilni in vojaški dostojanstveniki v gala-uuiformah. Cerkveni slovesnosti prisostvovala je nepregledna množica pobožnega občinstva. Zelo slovesno vršile bo se tudi procesije v ostalih Ljubljanskih cerkvah ter so bile ulice, koder so se pomikale procesije, polne občinstva — Vreme bilo je zadnje tri dni sicer nekoliko neprijetuo, ker je veter dvigal cele oblake prahu, vender tu ni motilo uaftik kmsot c, da so se pokazale v novih spomladanskih toaletah, katere | ričajo že o boljem ukusu, nego li morda polupreteklega časa. V mestu in okolici bilo je oba praznika jako živahno življeuje, povsod bilo je videti mnogo sprehajalcev; odvaž-nejši pa so napravili že daljše izlete ter je več skupin izletelo deloma na Gorenjsko in Dolenjsko, deloma pa tudi v Opatijo. Nekateri člani „Slov. planinskega društva" so bili Veliki ponedeljek na Rožici (poleg Golice 1595 m nad morjem), od koder so imeli krasen isgled. Zaradi silnega vetra pa ni bilo moči muditi se dolgo na vrha. Na vrhuncu leži seženj visoki sneg, malo nižje pa so našli iz* letniki cvetoči teloh. — (V s n a m e n j i koalicije.) Pri poli-tični upravi na Kranjskem se oddasta dva adjutuma, kar je dež. vlada naznanila v uradnem lista. Glasom tega razpisa morajo prosilci imeti teoretično-politično drž skušnjo in morajo doprinesti dokaze o svoji »Sprachenkenntnis*. Ta stilizacija je očividno namenoma nejasna in je zato obudila našo pozornost. Doslej se je od političnih uradnikov na Kranjskem vsaj formalno zahtevalo znanje slovenskega in nemškega jezika, dasi je nastavljena cela vrsta takih uradnikov, ki so slovenskega jezika povsem nezmožni. Kakor se pa vidi iz rečenoga razpisa, se visoka dež. vlada v naprej tudi te navade, ki itak ui nikdar imela pozitivnega pomena, ne misli več držati. Kako „Sprachenkenntnis" pa prav z* prav zahteva? Ali je vse jedno, če znajo prosilci angleški, arabski ali slovenski? Prav hvaležni bi bili za primerno pojasnilo, kajti kaže se, da koalicijska vlada niti iormelno ne zahteva več znanja slovenskega jezika od svojih uradnikov! —(Pot k vodopadu Nemiljšice.) Uradni list prinesel je v soboto dopis o krasnem vodopadu Nemiljšice in, izrekši željo, da bi se pot k njemu za'.namenuval, opozarjal na to seveda nemški „Alpenverein", ki z nemškimi napisi slepi ljudi o pravem značaju naše slovenske kronovioe. Da se obrača uradni list do tega tujega društva, temu se ne čudimo, saj vemo, da ima list v prvi vrsti deluti germansko propagando, a prav neumestno se nam vidi, da opozarja rečeno društvo baš na to pot, katero je .Slovensko planinsko društvo" od postajice Št. Jošt pa do slapa Žo lansko jesen zaznamenovalo, dočim bo, kakor splošno znano, pot od slapa do Podnarta letos zazoamenovalo in se vrb tega potegovalo za to, da se pot prikladno uredi in pri slapu tako spelje, da bo vsakomur mogoče, ogledati si slap, kar si daj še ni mogoče. Nepotrebno je torej, da bi nemški „Alpenverein" tod kaj storil, kakor je nepotrebno, da na Kranjskem sploh kaj stori. Sicer pa mislimo, da bi „Laiba-cherica" že lahko prestala biti to, kar je zadnji čas, „eiu deutscbes Hetzblatt". — (Osobne vesti.) Gosp. dr. Fran Z basni k, c. kr. okrajni komisar v Radovljici, je imenovan prvim tajnikom pri deželnem odboru kraniskem. — Policijski ravnatelj v Trstu vladni svetnik Josip Tschernko je dobil naslov in čin dvornega svetnika. — Poštnima asistentoma v Ljubljani sta imenovana praktikanta Alojzij Po t o kar in Ivan Zadnik. — Naš rojak dr. Vladimir Glo-bočoik pl. Sorodolski, podtajnik v finančnem ministerstvu, imenovan je ministehjalnim tajnikom ? finančnem ministerstvu. — Začasni c. kr. okr. živino-zdravnik Adalbert Rotter v Slovenjem Gradci je dobil stalno službo istotam. — (Benefična predstava.) Jutri sredo, 28. t. m. je predzadnja operna predstava letošnje sezone. Pela se bode mična Bendlova komična opera v 8 dejanjih „Stari ženin", ki se je s tako dobrim uspehom uprizorila na našem odru. Ker se opera že nekaj časa ni pela in ker je predstava na korist zaslužnemu članu naše opere, tenorista g. V. Benešu, ki poje prvikrat ulogo Vojteha, se je nadejati, da bode gledališče prav dobro obiskano. — (Slovensko gledališče.) Sinočna predstava „Prodane neveste" je jako dobro uspela. Občinstvo je odlikovalo soliste in zbor, zlasti pa gdč. Leščinsko in gdč. P o I a k o v o ter gg. Beueša, VaŠičeka in Pavšeka večkrat s burnim ploskanjem. Gledališče je bilo razprodano. — („Radogoju") poslal je gospod Matija Jon k o, veleposestnik v Bovcu, znatno vsoto 200 kron z dopisom, v katerem priznava veliko važnost imenovanega društva za vzgojo značajnoga naraščaja v Slovencih. Iskrena zahvala bodi izrečena temu najmlajšemu ustanovniku, ki obeta i v bodoče tega društva se spominjati ter je po svojih močeh podpirati. — (N a m e s t u venca na krsto gospe Murnikove) daroval je g. J. G o r u p v Reki za „11 a d o g o j a" 100 kron. — (Za „Narodni dom") v Ljubljani so poslali uredništvu našega lista: GdČna. Ivanka Primožič 2 kroni, nabrani v gostilni „Pri kroni" v Ljubljani. — G. Umberger 4 krono, katere je složilo „narodno omilje" „Pri kolovrata". — V Martin jak u nabral je v veseli družbi dam in gospodov v gostilni g. Premrova g. Josip Dacar iz Ljubljane 31 kron; darovali so: Rodbina Premrov 4 krone; g. Jože Mi lave, gospa Marica Milavc in g. Jurij Meden, vsak po 2 kroni; gospe Švigel, Cer jak, Stergulec, Gosar, gdč ne. Mici Veri i, Pepca Bianzani, Marija Meden in neimenovana, vsaka po 1 krono; gg. Mat. Zaversaik, Cerjak, Tratnik, Joa. Verli, Iv. Stergulec, Adolf Lunacek, stud. iur. Kozina, Žitnik, Ei. Pogačnik, Leop. Meden, Fran Meden, Jos. KlemenSič in Jos. Dacar, vsak po 1 krono. — Skupaj 37 kron, katere izručimo vodstvu. Živili vrli darovalci in darovalke in njih nasledniki t — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslala: Gdčna. Ivanka Primožič 1 krono, nabrano v gostilni n pri kroni". — Živila t — (Nj. Vel cesar v Opatiji.) V Opatiji in v vsej okolici se delajo velike priprave, da se slovesno vzprejme Nj. Vel. cesarja, ki dospe tja pojutrišnjem, da poseti nemško cesarsko dvojico, ki biva že nekaj časa v Opatiji. Opatija, Volovako in vse bližnje vasi ob morji bodo nakičene z zastavami in cvetjem, na gorah bodo Be pa prižgali kresovi. Mu dil se bode cesar le nekaj ur v Opatiji, ter ostane na krovu jahte „Fantaste*. V veliki dvorani vile Angiolina pa bode slovesen obed, katerega se poleg nemške carske rodbine in cesarja udeleži še kakih 100 oseb. Dvorni posebni vlak, s katerim se vozi cesar, dospe v Ljubljano v četrtek zjutraj ob 4. uri 13 minut in se ustavi na tukajšnji postaji samo 5 minut. — (Električna razsvetljava v Ljubljani.) Te dni pride v Ljubljano vodja firme Ganz in dr. v Budimpešti ter bode predaval o električni razsvetljavi in o porabi električne moči. O uačrtih , katere je predložila imenovana firma občinskemu zaBtopu, se vrše natančna posvetovanja ▼ dotični komisiji. — (Važno za obrtnike.) Upravno sodišče izdalo je te dni vsled ueke pritožbe principijelno važno razsodbo, da vajenci in pomočniki ne »mejo biti člani zadružnih bolniških blagajnic, ker bo le-te samo mojstrom namenjene; vajenci in pomočniki pa mo-r ajo biti osigurani pri okrajni bolniški blagajni. — (Obiskovalcem Opatije.) Več Ljubljanskih narodnjakov, ki so velikonočne praznike iz« leteli v Opatijo, se je ustavilo v hotelu in penzijonu poleg postaje v Matuljab, katerega posestnik je hrvatski rodoljub dr. Ivan Krstić ter so se izrazili jako pohvalno o izborni postrežbi, katero so tam našli. Priporočajo torej omenjeni hotel vsem Slovencem, ki pohajajo v Opatijo. — (Deželna posilna delalnica.) Vsled ■klepa dež. zbora kranjskega bode od dne 1. aprila naprej uprava deželne posilne delalnice prenehala in stopi na nje mesto „vodstvo deželne posilne dt-Uloice" ; istotako se je spremenil naslov upravitelja, ki se odslej zove vodja. — (Zamude poštnih vlakov iz Trsta.) Vsled še vedno trajajočega prihajanja laških in furlanskih delavcev skozi naše kraje, imajo Tržaški poštni vlaki že nekaj časa prav znatne zamude* Delavcev-zidarjev nam torej ne bode manjkalo to pomlad. — (Vreme.) Naš vremenski prorok jo je dobro pogodil. Imeli smo lepe praznike. Vreme je ■icer za spomladni čas nekoliko rezko in so tudi ■pomladanske sapice bile prav čvrste in mrzle, a ■nega, ki ga je bilo, kakor smo čuli po drugod pred prazniki v izobilji, vender nismo imeli. Tudi danes imeli smo jako lep solnčen dan, le temperatura je še vedno primerno nizka, kar ni nikako čudo, ker ■o gore globoko doli pobeljene od svežega snega. — (Zdravstveno st an je.) V Ljubljanski okolici se je v nekaterih vaseh okolu Studenca zopet pojavila škarlatica. Zbolelo je 22 otrok, izmej katerih jih je 6 umrlo. — (Dolenjska železnica.) Glavno nadzorstvo avstrijskih železnic je dovolilo podjetnikom g pl.Cecooiuin drugovom v Novem Mestu, da smejo začasno s lokomotivami prevažati potrebni materijal tudi na ostalem delu od kilometra 62 79 do 67 proge GroiupUe-tfovoMeato^traža. — Glavno ravnateljstvo državnih železnic ukrenilo je vsled vedno množečega se prometa na dolenjski železnici —■ zlasti ob mesečnih živinskih Bejmih, — da se vozne karte ob imenovanih dneh prodajejo ne le pri bla- gajni nego tudi na drugem, vto svrho urejenem prostoru v postajinem poslopji. Vsled bližajoče se otvoritve Ljubljansko-Novomeške proge se bode pa promet teh železnic podvojil in s tem tudi p&sel uradniškega osobja na dolenjskem kolodvoru, zbog česar bode treba de o pravem časa ukreniti, kar je treba za olajšanje odprave občinstva. Kakor smo poizvedeli, dela direkcija državnih železnic zdaj že na to, da se postavi in priredi za oddajo voznih kart na kolodvoru pod zelenim hribom še pravočasno primerna koliba. — (Bohinjska železnica.) Kakor znano, namerava nek konzorcij, kateremu na čelu je gosp. Prasohniker v Kamniku, zgraditi lokalno železnico od postaje Lesce-Bled državne železnice do Bohinjske Bistrice. Konzorcij predložil je te dni podrobni projekt te železnice vladi v odobrenje ter ob jednem prosil, naj se odredi revizija traBe. Dolžina projektovane železnice iznaša 31 kilometrov, stroški pa so proračunjeni na 1,410000 goldinarjev. — (Požar.) Na Dobravi v občini Ihan uničil je ogenj dne 23 t. m. ob polu SeBtih zvečer posestvo Antona Hribarja. Sreča, da je bilo posestvo na samem, ker pri takem vetru, kakor ga imamo zdaj, bila je nevarnost velika. Zažgal je domači najmlajši otrok. — (Električna razsvetljavav Škofji Loki.) Tovarnar g. Alojzij K r e n n e r v Škofji Loki namerava uvesti v svoji tovarni v Škofji Loki električno razsvetljavo in je predlagal mestni občini, da razsvetli mesto na svoje stroške, ako mu občina za 36 svetilk plača letno vsoto 320 gld. za dobo 30 let. Po pretečeni dobi bi vsa naprava prešla v last občine in bi le morala skrbeti za napravo nekaterih novih svetilk. V tovarni hoče g. Krenner napraviti 118 svetilk, vodna moč pa bi zadoščala še za 180 svetilk za zasobno rabo. Napravo električne luči oskrbela bi firma Siemens in Halske. — (Iz Novega Mesta) se nam piše: Letos se bode tukaj nekoliko novih in, kakor z radostjo konstatujem, za uradniška stanovanja pripravnih poslopij zidalo, meseca maja pa bode novo ustanovljena mestna hranilnica svoje delovanje pričela. Ako se na delovanje mestne občine v preteku nekoliko let nazaj zamislimo, sprevidimo, da je ona v tem času mnogo za povzdigo in zboljšanje tukajšnjih razmer Btorila. Nje najvažnejša naprava je pa za-snovanje tega zavoda, kateri je mestni odbor fundira! z glavnico 10.000 gld. — (Samomor.) V Novem Mestu se je UBtrelil na veliki petek orožniški postajovodja Smetana. — (Iz Št 1' h >■ 1 a v S a v i n j s k i d o 1 i n i) se nam piše: Na korist stavbenega zaklada za stavbo nove župne cerkve v St. Pavlu bode pri nas v nedeljo, dne 1. aprila 1894. v 1. nadstropju gostilne Janeza Langerja v St. Pavlu gledališka predsUva. Program: I. Pol vina, pol vode. Gluma v jednem dejanju. II. Beli laBJe, mlado sred Solo prizor. III. Kje je meja? Vesela igra v jednem dejanju. IV. Sam ne vo, kaj hoče. Dramatična gluma v jednem in v l/s dejanja. Po predstavi bode prosta zabava. Začetek točno ob pol 8. uri zrečer. — (Goriške novice.) Poslednja številka „Soče", ki prinaša mnogokrat tudi prav dobro pisane dopise iz Ljubljane o na sem narodnem življenji, bila je zaplenjena zarad članka „Od Drave". — Ka-žip< t po deželi GoriškoGradiščanski izšel je pred prazniki in se razpošilja naročnikom, a tudi drugi ga dobe na og'ei. Cena tej koristni knjigi, katere sestavljanje je prizadevalo ogromen trud je 1 gld. 10 novč. s poštnino vred. — V zadnji seji mestnega zbora Goriškega je vprašal obč. svetnik Len as i, kdo je poslal trojico dr. M a r a n i j a, dr. V e n u t i j a in KUrnerja na Dunaj, kjer so pod pretvezo, da se pogaujajo za železnico Javornik-sv. Lucija-Gorica, na tihem rili proti nekaterim zahtevam Goriških Slovencev. Nikdo ni vedel pravega odgovora. Ko nečno Be je stvar nekako uravnala tako, da se počaka, dokler se ne izve, kake novice so prinesli gospodje z Dunaja. — .Slovanske knjižnice" izšel je 13. vezek, ki nadaljuje poljudno pisano „Odiše jo", katera Be zaključi v 14. vezku. Vsi štirje vezki „Odiseje" bodo za razprodajo vezani v jedno knjižico. Naj bi slovensko občinstvo pridno sezalo po tej knjižici. Doslej izišlih 13 Bnopičev ob-seza 16 poveBtij iz raznih slovanskih jezikov in „Odi-Bejo", torej raznovrstnega gradiva dovolj. Podjetje se pa pri izreduo nizki ceni more le tedaj obdržati, ako najde vsestransko podporo. — (Nadepoleo mladenič.) V Trstu prijel je mestni redar 12letnega ddčaka F. Z* chinija, ker je nadlegoval na ulici ljudi z beračenjem in Be uporno obnašal proti redarju, ki ga je svaril. Mej potom, ko ga je gnal na policijo, pa je dečak zbežal v neko hišo v Via Cavana in skočil z druzega nadstropja na dvorišče. Težko poškodovanega so ga odnesli v bolnico. — (Hrvatsko stenografsko društvo) v Zagrebu imelo je nedavno svoj občni zbor pod predsedstvom g. Frana Mag d i ca. Društvo je izdavalo kot svoje glasilo list „Stenograf", katerega je vlada naročila 100 iztisov za revne učence srednjih šol. Dalie je pozvala vlada društvenega predsednika, da sp še šolsko knjigo o stenografiji. Društvena knjižnica se je pomnožila za 50 knjig stenografike stroke. Dohodkov je bilo 696 gld., stroškov 429 gld. Predsednikom je bil voljen zopet --- Slovenol in Slovenke! ne z&bite družbe sv. Cirila in Metoda 1 j k *-v— -■-:-A ■ Razne vesti. * (Nove tiskarske črke.) Knjigotržec Rudolf Abt v Pasovu je dobil patent za izdelavanje tiBkarskih črk iz neke mase. Nove črke so jako trpežne in elaBtičue in imajo še to prednost, da so mnogo lažje nego dosedanje svinčene in zdravju popolnoma neškodljive. ♦(Zarad socijalističnih agitacij) zaprla j4 polici jh v O Jesi nad 100 osob, kakor poroča Lavovska „Gazeta Narodov/d". * (Dva krvnika umrla.) OgerBki deželni krvnik Koza rek je umrl te dni v starosti 51 let. Kot saroostalen krvnik je izvršil kakih 80 smrtnih obsodb, poprej pa je kot pomočnik pomagal njegovemu predniku Korapergerju. — V Parizu pa je umrl nedavno znani krvnik Deibler. Poslednjo smrtno obsodbo je izvršil nad anarhistom Vaillantom. Star je bil 60 let in je o bg lavi I v 15 letih 90 oseb. *(Krst na biciklu) V mestecu Nogara blizu Padove vršil Be je nedavno originelen krat. Meščan Germanu Ferrari vozil je svojega prvorojenca na biciklu v cerke» h krstu Šestdeset bicik-listov B|>remljevalo ga je od cerkve do doma. * (Najdalje ulice na svetu.) M>»j velikimi mesti ima Filadeltiia najdalje ulice. Tako je SecondBtreet dolga 15 angleških milj, ulica Ger-mantovvn in Riegavenue po 10 angleških mifj. B-^r-vadstreet je dolga 98/i angleških milj, Frankfurt-avene pa 8 angleških milj. Angleška milja je dolga nekaj nad poldrugi kilometer. Dunaj 27. marca. Socijalističkoga shoda se je udeležilo 150 odposlancev in se izrekel za sedanjo organizacijo. Dr. Kllenbogen je poročal o generalnem štrajku povdarjajoč, da vladni načrt volilne reforme ne sme postati zakon in da ga je le z generalnim štrajkom preprečiti. Budimpešta 27. marca. Kossuth leži v Turinu v protestanski cerkvi na odru. V sredo dopoludne se prenese na trg Carlo Felice, kjer ga izroči Turinski župan odposlanstvu Budimpeštanske občine. Zvečer se odpelje truplo na Ogersko. Na meji bode vlak čakala posebna deputacija. V petek pride vlak v Budimpešto in se dene na mrtvaški oder v narodnom muzeju. Pogreb bode v nedeljo dopoludne. Ker primas ni dovolil, da se Kossuthu kot luteranu zvoni, pokopali se bodo ob isti uri tudi sem preneseni zemski ostanki Kossutliove žene in hčere. Budimpešta27.marca. Govorica, daje zaradi zadnjih demonstracij in zaradi tega, ker so se na nekaterih javnih poslopjih razobesile črne zastave, nastala ministerska kriza, se sicer de-mentuje, pa vzlic temu ne utihne. Skrajna levica se je razcepila. Predsednik Justh in njegovi privrženci zahtevajo, naj glasujejo stranke zoper cerkvenopolitične predloge, ker Wekerle nekih obljub glede Kossuthovega pogreba ni izpolnil. Rim 27. marca. Oficijozno se javlja, da so časnikarska poročila o nekih pogajanjih glede trgovinske pogodbe mej Francijo in Italijo povsem neosnovana. Bruselj 27. marca. Kralj je vzprejel demisijo ministerskega predsednika Beeruaerta, čegar naslednik postane dosedanji minister notranjih del Burlet. Finančnim ministrom je imenovan poslanec Desmet-Denaver, pravosodnim ministrom poslanec Begerem. Listnica uredništva Goap. dopisnik iz Sodraiice: Dopisa o novem nemškem občanu ne moremo natisniti, če nam ne naznanite imena. Oantno domaČe zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja ae priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega Moli ove^a Seidliti-praska", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse tež k ote prebavljenja. Originalna Skatljica 1 gld. a. v. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuch-lanben 9. V lekarnah na deželi jo izrecno zahtevati MOLL ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (16—6) „LJUBLJANSKI ZTOF* •ton ca vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. t* IVffVffffffP 0BsV~ Začetek ob ',,8. uri zverter. fJtjB stev. 57. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.685 ¥ Bredo, dne 28. marca 1894. Na korist prvemu tenorju .Dramatičnega društva" Vaclavu IIcii«*w-ii. Fred plačani aedeii ne veljajo in to predstavo! Komična opera v treh dejanjih, zložil Karol Bendel. Po K. S. besedah poslovenil A. F. Kapelnik g. prof. Fran (Jerbič. Režiser g. Jos. Nolli. Začetek točno ob litB. uri, konec po 10. uri zvečer. Dramatično društvo. Pri predstavi svira orkester slavnega pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev Št. 27. ITHt«>pulnn s Parterni sedeži od I. do III. vrste 1 gld. — kr., od IV. do VIII vrste — gld. 80 kr., od IX. do XI. vrste 70 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 70 kr., II. vrste 60 kr., III. vrste 50 kr. — Galerijski sedeži I. vrste 40 kr., II. do V. vrste 30 kr. — Ustopnina v lože 60 kr. — Parterna stojišča 50 kr. — Dijaške in vojaške ustopnice 30 kr. — Galerijska sto- jišča 80 kr. Sedeži, lože in nstopn ce se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Selenburgovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici. Blagajnica se odpre ob 7. ari sveder. Prihodnja predstava bode v sohoto, dne. 31. marca 1894. 1. Umrli »o v lijtibljaiil: 23. marca: Alojz Rebolj, delavčev sin, 8 mesecev, StreliŠke ul ce št. 11. 24. marca: Marij« Savenec, Šivilja 17 let, Cesta v uiettni o£ št. 4. 25. marca: Franc Semič, agent, 26 let, Kravja dolina št. 11. — Irene KeeHbacIier, dež. vlade svetniku va žena, 54 let, Turjaški trg št. 6. — Jera Šinkovic, delavka, 74 let, Kravja dolina št. 24. — Adalbert Feldstein, železniški delavec, 4^ let, Kravja dolina št. II. — Manja Potisak, gostiju, 73 let, Karlovška cesta št. 7. — Alojzij* Rudolf, delavčeva hči, y mesecev, Sv. Petra cesta (5t. 70. — Jernej .Jonu m, hlapec, 48 let, Karlovska oerta fit. 4. V dežoini bolnici: 22. marca: Magdalena Bizjak, gostija, 77 let. — Pavel Oaredkar, gostač, 72 let. 23. marca : Gregor Dragar, delavec, 48 let. 25. marca: Anton Kober, posestnikov sin, : m let. Meteorologično poročilo. Dan | Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo kfo-krina v mm. o a i a o« * *> j— 1 * a !•<$ 7. sjutraj 2. popol. 9. zvečer 740 5 n. 740 2 mm 740-9 mm, —12° C 8 8° C 4-6" C s), vzh.; obl. si. vzh. jasno si. vzh. jasno 0-OO-ir. 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 740-3 mm. 738-3 mm. 739 2 mm. 0 8° C Ll. vzh. 9 6° C Isl. Tih. 5 4° C si. vih. obl. jasno jasno 0 00 m«. 1 Srednja temperatura 41' in 5'38T za 07 pod in 0*2° nad oormaloni. due 27 marca t. 1. Skopni državni dolg v notah. . . Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijska alata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . Ogerska zlata renta 4°/0 .... Ogerska kronska renta 4°/0 • • • Avstro-ogerske bančne delnice . . Kreditne delnice....... London vista......... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 80 frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini . . ...... Dne 24 nvrca 4' „ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz l. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5° u po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4' 1°/„ zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld. . ... . Ljubljanske srečke......, Rudolfove srečke po 10 gld. . . . Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v. . Papirnati rabelj........ 98 gld. 20 kr 98 s 05 , ■ 65 „ 97 95 . . 117 R 85 : 95 n . 1022 ~~~ ff . 371 s 50 „ a 50 „ . 60 ■ 92V, , ■ 18 . ■ 89 » 40 „ ■ 85 „ . 149 gld. — kr . 196 ■ 5<> . . 126 m 75 n . 122 n n 197 m 50 „ 23 s g * 28 « T5 „ . 154 • p 93 n 1 n 34«/4 l Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vos', da }e naša nepozabna soproga, odnosno mati, babica in tašča, gospa Irena Keesbacher ponj. Stutz po dolgi in težki bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj v nedeljo due 25. marca ' b 7. uri zvečer, blaženo v Gospodu zaspala Pogrebni sprevod krenil bode jutri v torek dne 27. marca ob '/,(>. uri popolmlue cd hiše žalosti na Turjaškem trgu š*. 6 tui pokopališče pri »v. Krištofu. (327) V Ljubljani, dno 26. marca 1894. Dr. Friderik Keeabacher, c. kr. duž. vlade svetovalce, (tež. zdravstveni iziestitelj, soprog. — KlavdJJa Gorup poroj. Ksesbaoher, Meta Relndl porojena Keesbaoher, Marta Keeabacher, Friderika Keezbaoher, hčere — Josip Oorup, zasebnik, Ljudevit Relndl, c. kr. nadporočnik, zeta. — Val vnuki. C. tr. glavno ravnateljrtvu mir, dri, železnic. Izrod iz voznega reda veljavnega ocL 3.. oktobra 1893 Kulopao omenjani prihajal »1 in nilhajalni ćmi označeni »o * »r«4i^«*vvopatc*n* osebni Tlak a Dunaja via Amatetten, Draidan, Prage, Franoovih varoT, Karlovih ▼arov, Bgra, Marijinih Teror, Plsnja, Budejerio, Solnograda, Isdhla, Omundena, Linaa, Htejra, Parisa, OeneTe, Ouriha, Bregnioe, Zella na jaiera, Lend-Oatteina, lao-mosta, LJubnega, Celovca, Pontabla, Trbiža. Ob 4. uri 83 *niH. papeftsetTM osebni Tlak s Dunaja, LJubnega, Beljaka, Celovca, Fransensfeete, Pontabla, Trbiia. Ob B. uri 97 m i rs. arvefter osebni vlak s Dunaja, LJubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod Is LJubljane (jnž. kol.). Ob 0. uri 98 min. mfutraj v Kočevje. „ 19. „ OO „ opotudn« „ n ,, 8. 10 ,, mvoftr „ „ Prihod ▼ LJubljano (juž. kol.). Ob 8. uri 10 m«rs. mjutrmj is Kočevja. ,, 1. M Ot „ popolutlne „ „ »» a. ,, 48 ,, sfeV^r n „ Odhod Is LJubljane (dr*., kol.;. Ob 7. uri 1» min. mjutroj r Kamnik. „ 9. . 08 „ popotudnm „ , „ 6 . 80 „ mveier „ n Prihod v LJubljano (dr*, kol.). Ob 0. uri 81 min. njutraj ta Kamnika, a li. » M • dopoludnm a „ m 6. ,, 90 ,, mvtibrr „ ,, 4- 67) Učenec dobrih Btarišev, močan, priden, se vzprejme v prodajalnico z mešanim blagom. Predstavi naj se osebno. (324—S2) Izve se pri upravništvu .Slov. Naroda". as duhovi iti SjpocijaELlitetanii v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg. Vsak dan zvečer ob 8. uri predstava. V srealo. četrtek I si petek slue' 28., 20. I u »O. marca Orijentalske čarobije črna umetnost pred 1000 leti itd. itd. Več povetbj lepaki. — Vsak tretji dan nov program. Z vclespoStovanjem (329—1) Xj- Geni, ravn;telj. A A. Jm> JaV Jh> A Ja ^ Jk> t9o je odredio z o Ilokom z dre 13. marca t. I, st. 392, da se vrAi petdnevni poučni tečaj za ribče po predlogih HamnatalnHRa riharskrga od^pku podpisane družbe in da pouču-lettt gospoda Ivan Franke, c kr. profesor ter naČelDik imenovanunu odseku in elOMlp Hllleatla c. kr. umni. profesor. Vsled trga razglasili« podpisana družba sledeče: 1 ) Tečaj se bo vrai! 4 m I 15. do 90. aprila t. 1. v riborejnem zavodu imenovanega odieka trn Hi 11 il«»■■«• 11 pod IJnliljano. 2 ) V teftaj s« vzprejmo le ribci, drugi pa izjemno le v kakem uvažavanja vrednem s'u6aji. 3 ) Vsak obiskovalec tečaja dobi |io 9 gici. na dan ter z ozirom da oddaljenost njegovega doma od Ljubljane primemo odškodnino za pot. 4.) Prošnje za vzprejem v tečaj je predložiti najkasneje do dne 8. aprila t. 1. podpisani družbi. Prošnjam je priloži potrdilo pristojnega Županstva, da se prosilec z ribfltvom živi. C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani, 23. matCA 1894. (b2b) I Cedre (citronat), Arancine i (3-u.lcaitira.n.e in 3s:etn.d.Ix3in.o priporoča po najnižji oenl (278—6) JOSIPINA ŠUMI v Ljubljani. NOVO! W (321-2) Kranjska vinopivnica v Ljubljani, Slonova ulica štev. 52 toplo priporoča namizno vino: iNtri.jaiica rudečkastega......liter po 94 kr. „ rudečega........„ 98 „ * belega.......» „ W n Xlroijea rudečega........„ „ 9* „ belega .........„ „ W „ ■ •olt>iiJ«k«'Ka cvičku rndečkastega n „ S9 „ bfllega ... „ „ 3* „ Specijalno vino s " lllirpr;iiii«lerja rudečega .... liter po 40 kr. -'f SlOtlj n IIC rja belega......, . IO n ** r#iCl€knlkc (lil«kMlln^ > belega . . . „ k\H „ * Termini rudečega........ „ mm „ Pivo: Fino HavarNko crno. iz občeznane pivame Kundl (ustanovlj. 1658) bavarski bokal (Vi litra) ff kr. V množini nad 10 litrov, v steklenicah v hišo stavljen, ceneje liter po 1 kr., nad 50 litrov po 2 kr., in zunaj mesta nezadavčeno po 6 kr. '&mWf~~ Na debelo mnogo ceneje. "3Mf P&afr Za pristnost vsako jamstvo. T£«3 One z # xaKiiaiiiovitiic vrste so Iz olicc-znanc^a vlnolalctarstva kne^liijc lffciliculolic. NOVO! Izdajatelj in odgovorni urednik: J>>aip No II t. Laotiiiua in tisk .Narodne Tiskarne". 1840