Muhe Urška je v postelji. Zjutraj na iščejo, po stolih, po Urškini obleki, vse zgodaj je bila vzela žlico rici- po kropilniku. Lenuhinje. Še pajek novega olja, prhh! — in nepremično dela. Prede svojo tnrežo tako hitro, opazuje tri muhe, ki so se lotile tako spretno. Zanimivo ga je opa- odlomljenega koščka sladkorja na zovati... od daleč. In čebele! kako mramornati plošči nočne omarice. se jim mudi! Prav za prav so muhe Obračajo se po njem kakor delavci res prismojene. Spodiš jih, pa se v kamnolomu. Sprehajajo se nav- vrnejo. Morda so trmaste? Da, zgor in navzdol po vzboklinah in ampak poleg tega tudi neumne. Če dolinah koščka, ližejo tukaj, sesajo ubiješ eno, prilete druge. Nič jih ne tam; včasih se vstavijo, se pogladijo prestraši, nič jih ne utrudi. Vendar z nožicami preko hrbta in privzdig- ti nagajajo, če jih hočeš ujeti. Člo- nejo krila, ali pa objamejo glavo in vek bi dejal, da imajo povsod oči. si jo umivajo. Stara Micka trdi to. Slepe gotovo Neumne živali! niso, ampak gluhe, morda. Nu! Evo »Muhe!« zakliče Urška ukazu- iih ce] regiment v naskoku, niti naj- joče. manjše beline sladkorja ni več vi- Kaj še. Nobena se ne zmeni za- deti- Kar mrgoli jih. njo, vse tri ji obračajo hrbet in »Zdaj pa, čakajte...« navdušeno ližejo sladkor. Pribrenči Urška jih z velikim zamahom ju- nova, leta sem in tja, se zopet naško prepodi, zgrabi košček slad- dvigne in — kako je to? pravkar korja in ga vtakne pod vzglavje. so bile štiri. Sedaj jih je pa pet. In Tako...! Mar mislite, da bodo tako šesta leze po predalčku. Ne, to je prebrisane in ga poiskale tam? Ne, od sile! vračajo se na prazen prostor, sesa- »Muhe!« zakriči Urška, sedaj res jo maranor in nočno omarico. Ča- jezna. kajo. In Urška misli v svojem ogor- Oh! le kriči! Ena ji sede na nos, čenju, da bi bile najkrutejše muke druga na uho; tretja se sprehaja po premile zanje. laseh. Muhe se ničesar ne boje. In Nekaj pa muhe le znajo. Hodijo brenčijo dzzz! in Urška mora pre- z glavo navzdol po steni in tekajo našati zbadanje njihovega rilčka in po stropu. To mora biti zelo težko. dotik njihovih lahkih, nerodnih tru- Vendar znajo to imenitno. Morda pelc. je treba le vaje. Moj Bog! kako so sitne! Bogve, če ne bi tudi Urška tega Ne smete misliti, da je morda znala, če bi vsako jutro malo va- Urški za košček sladkorja. Če ga dila... Čudno je to, da se jim ne ni pojedla, je to znak, da je pohru- vrti v glavi. Kadar Urška skloni gla- stala že tri po ricinu, da bi pregnala vo k tlom, ji udari vsa kri k sencem slab okus. Uhh! Prhh! — Ampak in zvrti se ji. Nekoč se je bila zlek- ona ne dovoli, da bi se muhe pola- nila po tleh in je dolgo časa nepre- stile tega, kar ni njihovo, ne dovoli mično gledala v zrak in si domišlja- pa zato, ker so ji muhe zoprne. la, da je soba postavljena na glavo, Lenuhinje so. Kaj delajo od da ona visi na stropu, in da je to, jutra do večera, ko tekajo po šipah, kar gleda nad sabo, pod. To ni dol- zavesah, robovih pohištva? Nič! go trajalo. Z izbuljenimi očmi se ji Sprehajajo se. je zdelo, da pada v praznino, s stra- Sprehajajo se po vrču za vodo. hom se je bila oklenila noge mize. Seveda ne zato, da bi se umile. Spre- Od tedaj si ne upa na vrtu preveč hajajo se po zrcalu, — kaj neki tam gledati v nebo, z glavo navzdol, 2O med nogami. Zdi se ji, da se bodo leze kakor muhe. Kdo ve? Morda noge odločile od tal in da bo omah- bo celo zletela! Štrbunk! Hiša se nila v praznino. podira, stol zleti semkaj, pručka To so slabi pogoji za posnemanje tjakaj, svetiljka se razbije, Urška muh. Vendar, če pogumno posku- si... Vsaj poskusi lahko. Kadar mu- JJp> he hodijopo zidu, se neposlužujejo - . • _, svojih kril, ampa le rok in nog. Res, «r ^ X da jih imajo tri pare. Ampak prstov pa le nimajo. Če bi Urška posku- ^—^ Urška poskusi. Dvigne svojo /^^jftb\. > jKm dolgo nočno srajčko in, stoječa v \y/" ° X\ ^^—^^Kf postelji, z dlanmi oprtimi ob steno, /v^^J" »•°\/^^^O?^^^ dvigne nogo, se privzdigne s težavo, ( y 7L9?*V^)' •\0°°/°ir»1 pade. Brez dvoma zato, ker nima ^J^Jt^ti ;SS/^f/ opore. Če bi poskusila v kotu, če ^^K^i^iCD/ bi se oprla na eno steno in splezala ----------------- s5>^7----------'— po drugi navzgor... Hitro oporo! Na vzglavje postavi stol, na stol . rf, . ., . . ,. , \ pručko, na pručko blazino. Morda strmlenu? potem lažja. Rtece ]e' Plane^V,J Urška se trepetaje požene, z no- . ^oraki, šum! Kako naj prizna, da žico se udari ob stol. Stavba ni je hotela Posnemati muhe, umaza- bogve kako trdna, kdo se meni za !?e- neumne muhe Urska je prepri- to. Cuti, da se ji bo posrečilo. Na ^ana, da se u muhe smejejo in se ji vrhu je. Opre se na steno, vpre no- bodo smejale vekomaj! go, se nasloni z dlanmi, se požene, Po P. in v. Margueritteu — P. Ks.