103. (Posamezna Številka 8 vlnaijev.) Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredi: i i*, o: Ulica Sv. FrznčiSka Asiškega št. 20. L nadstr. — Vsi dopM naj se pošiljajo uredništvu lista. Nef'ankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Ipfaj.nelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj Usti .F.dinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AfiSkega št. 20. Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 31'20 Za pol leta.................15 60 za tri mesece..................... 780 z m nedeljsko Izdajo za celo leto . 620 za pol leta................. 3"60 V Trstu« v soboto, 14. aprila 1917 Letnik XIII. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta ............. 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije sc pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se mhajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. — Poštnohranilnlčni račun št. 841.652. Avstrijsko uradno porotno. DUNAJ. 13. (Kor.) Uradno sc razglaša: 13. aprila 1917. Vzhodno In jugovzhodno bojišče. — Nič važnega poročat«. Italijansko bojišče. — Topovski boi na kraški planoti in v vipavski dolini sc ob dobrem razgledu traiao nadaljnje. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fnil. taško uradno poročilo. BEROLIN, 13. (Kot.) Veliki glavni stan. 13. aprila 1917. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Na severnem krilu bojišča pri Arrasu so bili prv otni uspehi močnih angleških napadov na Angres in Givenciiy en Gohelle z qašim protinapadom uničeni. Sovražne divizije, ki so dvakrat napadle ob cesti Arras— (javrelle do Scarpe, so bile izgubonosno odbite. Jugovzhodno Arrasa se je izjalovilo več napadov, tuđ konjeniških. Ob cestah, ki vodijo iz Peronna v Cainbrai in le Catetet. so bili manjši boji pri Gou-/eaucourtu in Harglcourtu. Živahno obstreljevanje St. Ouentina in južnih sosed-niiM črt se je nadaljevalo tudi včeraj. Pripravljalo je namreč francoske napade, ki so bili izvršeni danes zjutraj na obeh bregovih Somme. a so se Izjalovili. — Arma-Ja nemškega prestolonaslednika: Srditi opovski boj ob Alsni in v zapadni Saniran« se nadaljuje z menjajočo se silo. Na već krajih tipajoči Izvidni oddelki so bili odbiti. Pri tem smo ujeli 100 Francozov. \ rmada vojvode Albrehta Virtember-SkCiia: Položa« je nešzpremenjen. Na vzhodnem In na m a c e d o n-% k I fronti nobenih posebnih dogodkov. Na zapadu je izgubil sovražnik 13. na vzhodu 2 letali. Prv: generalni icartirniojsterr pl. Ludendorff. EolccrsKo uredno prročilo. SOFIJA. 12. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Med Ohridskim in Prespanskim jezerom streljanje straž s puškami in strojnicami. V kolenu Čeme hud topovski ogenj v presledkih. Severo-za^adno Dojranskegi Jezera in v nižini Sercsa so poizkušali angleški oddelki prodirat: proti Kopru, a so bili pognani nazaj. — Romunska fronta: Pri Tulcejl in Isaceji Posamični to-povsfcl streli. Turiko uradno poročilo. CARIGRAD. 12. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Severno Di/2!e smo tudi včeraj iznova napadli sovražno konjeniško divizijo in Jo vrgli dalje nazaj, čeprav je dobila eno brigado ofa-Čenja. — Kavkaska fronta: Južno Van-skega jezera so naše patrulje, podpirane cd strojnih pušk. pregnale pol stotnije močni sovražni oddelek. Na levem krilu odseka se je sovražen izvidni napad ponesrečil. — Na ostalih frontah nič novega. O bojih na zapadu. BLKOLIN, 12. t Kor.) \Volffov urad po-i jfca: Tudi tretji dan bitke pri Arrasu se angleški predor ni posrečil. Potem ko so sc nemške črte elastično v polnile in so l>ili Angleži prisiljeni. «da prelože nakopičene topovske mase, ki so jim omogočile začetni uspeh 9. t. m., se zamore smatrati sedaj položaj kot izenačen. Oba nasprotnika sta v težki borbi, ki se ie razvila na posameznih toriščih v srdito bitko. Kljub zastavitvi cel:h mas tankov in konjenice Angleži, ki ;>e niso strašili niti največjih žrtev, da bi izvofevaii odločilen uspeh, priborili komaj imenovanja vredne uspehe. Imeli s< povsod izgube. Angleški tanki, ki so posegali v boj, so bili večjidel kmalu odpravljeni. Tri četrt'me oklopnih vozov je bilo uničenih. Med Soissonsom in Sam pa njo Jivja izredno huda topovska V ozemlju Braonella so Francozi ob P O O L I S T E k. MiI;iov?ar, ki ie izginil. Roman. Franc ski spisal Evgen Chaveite. liočim ie vladala prej v krasni palači na Bethunskein nabrežju dolga leta največja sreča n ra Jost, je postalo sedaj v njej zelo ža1 stno, da, tako žalostno, da se je Bri-chet po dveletnem vdovstvu začel povpraševati, ali bi se izgubljena sreča ne c'u!a morda zopet najti v drugem zakonu. Siel j? vc iaj petinštirideset let in v tej starosti postaja človek nava Ino sebičen. Ne da bi se oziral na svojo že precejšnjo starost, se je hotel poročiti s čtsto mlado ženo. Da bi pa opravičil sam sebe zaradi t. norosti, se je skušal uveriti, da bi bila mlada njegova soproga obenem tudi prijateljica in tovarišica njegovi hčerki Pavlini. Kkal je neveste tako pridno, da je že 8 zvečer po enournem bobnajočem ognja napadli v širini enega kilometra. Napaki je bil brez izjeme odbit v boju z ročnimi granatami, mestoma s protisunkom. Napravili smo ujetnike. Portugalci na francoskem bojišču. MADRID, 13. (Kar.) »Abc« poroča iz Lizbone, da se glasom poročila portugalskega vojnega ministra del v Franci-ji se nahaiajočega ekspedicijskega armadnega zbora na angleški fronti aktivno udeležuje boja.__ Dogodki im morju. DUNAJ, 13. (Kor.) Dne 13. t. m. pred dnevnim svitom so naša pomorska letala napadla s težkimi bombami črepaftilce Codlgoro ob izlivu Pada m napravila več zadetkov. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Brodovno poveljstvo. LONDON, 12. (Kor.) Admiraliteta razglaša, da je v sredo neka patruljna latfja v Kanalu zadela na mino in se potopila. 2 oficirja in 14 mož se pogreša. Uspehi nemških podvodnikov. BEROLIN, 13. (Kor.) Wol£fov urad poroča: Po novo došlih poročilih je bilo potopljenih nadaljnfh 61.000 ton sovražnih in nevtralnih trgovinskih ladij. Marčni rezultat vojnih odredb osrednjih vlasti znaša torej že sedaj 435 trgovskih ladij, skupno 861.000 ton. Pri tem je vštetih tudi 11 ladij (49.000 t), ki jfti je potopila pomožna križarka »Move«. Končni rezultat meseca marca, ki ga bo mogoče 'določiti sele v zadnji tretjini meseca aprila, pa bo gotovo še višji. Z ozirom na fantastične trditve v sovražnem in nevtralnem Časopisju o izgubah naših podvodnikov konstatiramo izrecno: V prvih dveh mesecih pomorske zapore smo izgubili 6 podvodnikov, število, čegar prirastek je mnogo večji in ki v razmerju s številom našrh podvodnikov sploh ne pride v poštev. KOPENHAGEN, 13. (Kor.) Dansko ministrstvo za vnanje stvari poroča: Danska parnika »Saxo« in »Nancy> sta bila na potu v Anglijo potopljena. Dosedaj je bilo tekom vojne potopljenih 105 danskih ladij.__ Vojna z Ameriko. Ameriški vojni program. BERN, 12. (Kor.) »Petit Parisin« poroča iz Newyorka: V Washingtonu je bil sestavljen muuicijski odsek, ki bo izpre-menjen v ministrstvo. List poroča dalje, da je vlada izdelala sledeči vojni program: Uporaba vojnih ladij za skupno delovanje z zavezniki, dobavljanje municije, predujem treh milijard aHirancent in njih preskrbovanje z živili. Izvežbanje enega milijona v prvem in drugega milijona v drugem letu. Vendar pa čete najbrže ne bodo odposlane v Evropo, dokler ne bo izvežban prvi kontingent in zasigurana organizacija za njegovo vzdrževanje na bojiščih. Vojne odredbe Amerike. \VASHINGTON, 13. (Kor.) Vojni oddelek je ukrenil priprave, da skliče pol milijona prostovoljcev, ki bodo ojačeni z regularnimi četami in nacijonalno garJo. Argentinski odgovor na ameriško noto. BERN, 12. (Kor.) Argentinska vlada se je v svojem odgovoru na noto Unije o napovedi vojnega stanja z Nemčijo omejila s tem, da ie potrdila sprejem note in izjavila, da priznava vzroke, ki so bili povod ameriške vojne napovedi Nemčiji, v kolikor se tiče ameriški sklep kršenja načel nevtralnosti, ki so določena v predpisih mednarodnega prava, velike pridobitve civilizacije. Nova Rusija. Konferenca delavskih zastopnikov. PETROGRAD, 11. (Kor.) Danes je bila v Tavrijski palči otvorjena konferenca zastopnikov okrožnih svetov in delavskih" in vojaških delegatov Rusije. Posl. Cejdze je imel govor, v katerem je med drugim izvajal: Prišel je trenotek, ko morejo narodi sami rešiti vprašanje vojne ali miru. Lahko rečemo, da se pridružujemo vsem >nnn, ki vztrajajo na tem, da naj se vse o preteku štirinajstih dni zaprosil za roko gospodično Avrore Fouquierjeve in je tudi bil uslišan. Nevesta je bila hči kapitana lahke konjice, kateremu je bilo veliko na tem, da si zagotovi zeta, ki je bil sicer starejši kot on sam, torf-la zato pa tudi milijonar. Ko je Brichet povedal svojemu zvestemu Colardu, da se namerava vnovič poročiti, je čutil, da se mora nekako opravičiti. — Glej, ljubi moj Colard, čutil sem se tako osamljen na svetu, — je dejal žalostno, hoteč tako vzbuditi sočutje svojega starega služabnika. — Osamljen! — je vzkliknil Colard, — in svojo hčer____ ali ste jo čisto pozabil? — O ne, kajti s tem, da se poročim z mlado ženo, se ravno žrtvujem za svojo hčer. Ker boste obe skupaj enake starosti, se boste kmalu ljubili kot pravi sestri. Colard je trdno, a obenem žalostno po- vlade tako) odpovedo vsem osvojitvam in izprentene svoje .pogodbe. Mi moramo delovati v tem svetu, ker je naš cilj konec vojne. Baltiško bratov je proti delavskim in vojaškim zastopnikom. PETROGRAD, 11. (Kor.) Svetovalstvo delegatov Baltiškega brodovja je poslalo delegatom delavskega in vojaškega cCse-ka izjavo«, v kateri graja delavce, ki vztrajajo pri neizpolnljivih zahtevah in osemurnem delavniku in zahteva, da naj se v vseh tovarnah Jn delavnicah napno vse sile. V svrho izvedbe teh sklepov stavlja na razpolago svojo službo. Dozdevni sestanek ruskih in nemških socijalk sveta delavskih in vojaških zastopnikov, ki vsebuje delegate vseh socijalističnih strank, pooblastil petrograjsko brzojavno agencijo, da sporoči, da eksekuiivni odbor sveta in vodilni organi socijal i stičnih strank nimajo niti pojma o kaki taki konferenci. Sestanek francoskega h angleškega ministrskega predsednika. PARIZ, 12. (Kor.) Agence Havas poroča: Ministrska predsednika Ribot in Lloyd George sta prispela v Folkestone, kjer sta imela konferenca Francoski vojni minister Painleve je prispel v pondeljek v London, kjer je konferiral z Llovdom George* s katerim, se je naslednjega dne sestal vnovič. Minister }e konferira! z ministroma lordom Derbyjem in Carsonom in generatam Robertsonoan, pri čemer je bilo vnovič konstatirano popolno soglasje gle?c načrtov ob?li vlad o vojaških operacijah na vseh frontah. O priliki povratka je vojni minister Painleve posetil v Calaisu belgijskega kralja. NOVI VOJNI MINISTER. DUNAJ. 13. (Kor.) Ces2r je imenoval generala pehote, Rudolfa Stfiger-Ste'ner pL Steinstetten, za skupnega vojnega ministra. * ♦ > * ♦ General pehote Rudolf Stoger-Stefner je bil rojen leta 1861 v Perneggu na Štajerskem; dovršil |e kadetnico v Liebenau in postal I. 1880 poročnik v lovskem bataljonu št. 9. L. 1910 je bil imenovan za poveljnika armatfne strelske šole. Ko se je pričela vojna, je odšel fml. Stoger na bojišče s 4. pehotno divizijo. Pri zmagovitem prodiranju na južnem Poljskem začetkom vojne je imel velike zasluge. Kmalu po vojni napovedi Ita'ije je dobil en ar-iiK'dni zbor soške armade. Italijani i;r» v mnogih bitkah zaman naskakovali njegove postojanke. Cesarska dvojica odpotovala v Budimpešto. DUNAJ, 13. (Kor.) Cesar in cesarica sta se podala ob 8*30 dopoldne s posebnim »dvornim vlakom v Budimpešto. BUDIMPEŠTA, 13. (Kor.) Vlak cesarske dvojice je točno ob 2 popoldne dospel na kolodvor. Prvi je izstopil iz salonskega voza cesar, ki je pomagal pri tem cesarici. Nato sta se podala oba v dvorno ekvipažo in se odpeljala ob navdušenih vzklikih velikega števila občinstva v dvorni grad. BUDIMPEŠTA, 13. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza je stopil v Pcžunu v dvorni vlak in bil sprejet na potu od cesarja v privatni avdijenci. Inteligenca In mkoJ. i. »Hrvatska Njiva« je priobčila nastopni Članek: „ Razdobje borbe in Cekine s sredstvi Materijalne sile kulminira v sodobnem navskrižju nasprotnih si narodnih in državnih moči. Clovečanstvo išče z vojno nov orijentacije, ustvarja z orožjem v roki nove podlage in predpogoje narodnemu in družabnemu razvoju. Na novih podlagah se razvname potem kulturno tekmovanje gledal svojega gospina, toda odgovoril mu ni niti besedice. Spoštovanje do gospodarja mu pač ni dalo, da bi ugovarjal. Tedaj je spomin na njegovo pokojno ženo tudi že tako zelo izginil Brrchetu, da je celo opustil rento, ki bi jo bil moral poslati čevljarju Pigcotu, svojemu nevidnemu tastu. Pigeotu se je to pač zdelo popolnoma upravičeno, kajti njegov zet odtlej ni več čul o njem. — Je pač umrl, — si je mislil Brichet. iMesec nato je bila poroka, in Viktor Brichet je tako dal svoji osenmajstletni hčerki Pavlini mačeho, ki še ni ttovršila svojega dvajsetega leta. Druga soproga bivšega odvetnika ni imela tako preprostega okusa, kot prva, in zato so prostori v palači na Bethunskeni nabrežju prav kmalu oživeli s hrupom in šumom veselih prireditev, h katerim je prihajal ves svet, da bi občudoval lepoto mlade gospe. Tekom prvih šest tednov novega zar in clovečanstvo se loti ustvarjanja moralnih vrednot nove višje kulture. Ker člo-večanstvo ni samo pojm, ki zajemlje toliko in boliko število materijalnih enot, ampak je tulil moralna sila, ki predstavlja v stoletjih narastlo kulturo duše človeka. In tu bo treba po vojni dodelavati in izpopolnjevati. Vsi narodi kulturne skupnosti so se že merili v borbi in tekmovanju, materijal-neni in moralnem. Vsi so razvili svoje moči tako, da vsak za-se zavzemlje v mednarodnem življenj-u mesto, ki si je je zaslužil s svojim delom, borbo in sposobnostjo. Edino naš narod hrvatski kakor da bi živel, tako rekoč, izven tekme s kulturnimi narodi. Dosedaj ni GiJIočno sodeloval na mednarodnem tekmovanju; ni si izvojeval vidnega mesta kot narod, ne v političnem, ne v kulturnem življenju splošne človeške skupnosti. Le negativa v zavetju velikih gibanj in vprašanj sveta. Naš narod — mal in zaostal — je igral v dosedanji epohi vlogo naroda druge vrste. A tudi za bodočnost in nje velike naloge ni še pripravljen, kolikor bi bilo potrebno — razun, ako bi hotel nadaljevati svoje vegitiranje z vsemi svojimi viharji v čaši vdie. In vendar je naš narod po zaslugi državne organizacije v času svetovne vojne stavil na usodepolno tehtnico člove-čanske usode maksimum svoje fizične moči in bi moral biti vsled tega po naravnem pravu soudeležnik nove človeške epohe. Ali duševne moči mu še mirujejo in nevzbujene nacijonalne sposobnosti še počivajo. In naj je izvedel kolikor mu drago velikih in slavnih Uel, vendar ne bo imel tistega deleža in — kakor v mrno-losti — zažcijene posledice,, a to radi nerazmerja med telesno in duševno kvaliteto. Ta tragični pojav v življenju našega naroda, ki se vleče kot črna nit v zgodovini naši do najnovejega časa, ima svoj vzrok v dejstvu, da inteligenca naša ne Izpolnjuje svoje dolžnosti napram narodu! Naša inteligenca prevzemlje samo vlogo vodstva v vnanji reprezentaciji naroda, dočim — brez ozira na izjeme, ki potrjujejo pravilo — v resnici z narodom ne živi, ne ustvarja. Narod je po veličini prepuščen sam sebi; njegova duša je nemirna in polna hrepenenja, pak sc udaja in zaupa sedaj temu, sedaj onemu, se pokori in podreja vsakemu, in čaka in čaka. Naš narod občuti, da nima pravega duševnega vodstva ter Ua je bil v najkritičnejih časih popolnoma zapuščen od svoje inteligence. Instinktivno sluti, da politika naše inteligence ni narodna, ker ni socijalna, da naša književnost in umetnost nista duša narodne duše naše, nista kri od krvi narodnega življenja našega. Narod občuti, Ja mu je inteligenca tuja, da ne skrbi za njegov gospodarski napredek in pouk, ki je v pogoj za njegov preporod. Z eno besedo: pod imenom enega naroda živita, razdeljena, notranje življenje dva naroda: Inteligenca in ljudstvo. In med tem, ko ljuUstvo izrablja svojo energijo, da utrdi še ohranjeno primarno m(na? o^a, se drži inteligenca kot pasiven opazovalec po tisti znani: laisser faire — laisser passer (naj gre, kakor gre), ter ostala v svoji inerciji (lenosti), bodi iz oporiunitete. bodi iz blaziranosti, ali pomanjkanja idealizma, bodi iz nerazumevanja potreb narodnega življenja, ali ne-razumevaiija duše svojega naroda. In venUar za nas kot narod ni napredka, dokler inteligenca in ljudstvo ne postaneta enotna v svojih težnjah, čustvovanju in ciljih, dokler ne ustvarimo — kot predpogoj za bodoči razvoj — edinstva narodnega življenja s socijalizacijo in demokratizacijo narodne naše kulture! Z drugimi besedami: inteligenca mora prevzeti svojo naravno vlogo vodstva v iiardllu v polni zavesti svoje odgovornosti in z resničnim nacijonalnim čutstvovanjem. Potem šele In samo tako krenemo na pot naše narodne konsolidacije in organične-ga izpopolnjevanja v vseh delih in razrastih narodne družbe. In postanemo živa celica v organizmu človečanstva, — po kor.a se je zdelo, da je že v petdesetih letih se nahajajoči Brichet zelo srečen. Poiem pa je nekega dne hipoma postal žalosten. Prihodnji dan je bil še bolj. Tretji Can ra se je drugače tako veseli Brichet izpremenil v čemernega starca, ki je komaj še spravil besedico iz ust. Nekega lepega dne pa je, ne da bi se dal na kak način pojasniti ta čudni domislek, napovedal svoji rcAlbini, da misli odpotovati, in tako je povedal tudi svojim prijateljem. . . Najzaupnejši njegov prijatelj pa je bil kazenski sodnik, gospod de Badičre, in le-ta je začudeno skočil pokoncu, ko mu je Brichet povedal svoj namen. — Vraga! — je vzkliknil, — ali so te nenadoma zopet obšle tvoje mladostne norosti? Pomisli vendar, Viktor, da jih imaš že nad petdeset in da si pač že nekoliko predolgo čakal, da bi zaliovoljil svoj! mladostni strasti! Brichet se je prisilieno ©osmeial. kakovosti enaka vsem, in vendar različna od drugih s svojimi posebnimi svoj-stvi. Postanemo nov faktor na ustvarjanju više, vsečloveške kulture! Preporodimo se! In to bo naše narodno vstajenje! Razne politične vesti. V seji nemškega »Nationalverbanda« 12. t. m. se je razpravljalo najprej o političnem položaju, potem o stalnem zasedenju mesta poljedelskega ministra in končno o raznih gospodarskih stvareh. Trgovinski minister dr. Urban je večkrat posegel v debato in podal izjave glede namenov vlalie o sklicanju parlamenta in pripravah za to. Posl. dr. Steinwender je kar najodločneje zahteval sekvestracijo Živno-stenske banke, Depozitne banke in Prometne banke. Sprejele so se nato resolucije, tičoče se gospodarskih stvari. Sklicanje _ državnega zbora zopet — odgodeno. Z Dunaja se poroča 12. t. m.: Trgovinski minister 'Jr. Urban je prišel danes k seji nemškega »Nationalverbanda«. Iz njegovega sporočila se da posneti, da je pričakovati naredeb za takozvano preustrojitev Avstrije v zaičetku majnika in da vlada namerava sklicati državni zbor proti koncu meseca majnika ali v začetku meseca junija. Predsednik poslanske zbornice, ki je snoči prispel na Dunaj, se je danes dopoldne posvetoval z ministrskim predsednikom in stopi tekom svojega bivanja na Dunaju v stike z voditelji parlamentarnih strank zaradi sklicanja državnega zbora. — Kakor znano, se je sklicanje državnega zbora oddajalo od meseca do meseca, in še pred kratkim je bilo takorekoč popolnoma gotovo, da se skliče državni zbor v prvi polovici meseca majnika. Sedaj so pa sklicanje odgodili zopet na konec meseca majnika. 17. julija t. I. poteče 'državnemu zboru njegova zakonita poslovna doba in vršiti bi se morale potem nove volitve. Sedanji državni zbor bi imel potemtakem le še poldrug mesec življenja, in v tent poldrugem mesecu naj bi rešil vse, kar je vlada storila tekom skoraj triletne brezustavne dobe, vse one brezštevilne naredbe s pomočjo § 14." in potem naj bi rošil vse d-r-žavne potrebe za bi>dočnost, in kur je največ, preustrojil naj bi sedanjo Avstrijo v tisto bodočo novo Avstrijo, kakor jo hočejo imeti na eni strani nemški nacijonalci in njihovi priveski, ali pa v ono zopet čisto drugačno, kot jo žele vsi 'irugi. V poldrugem mesecu vse to! Ce bi delal državni zbor dan in noč nepretrgoma, ne reši niti ene desetine vsega tega dotlej. In potem? Potem naj bi si ta preživeli, okrnjeni parlament podaljšal sam svoje življenje dotlej, dokler bi ga potrebovala vlada. Nove voKtve so izključene, kajti sedanji mogotci v parlamentu in prav tal • > tudi vlaJ-a vodo prav dobro, da bi prišlo v novi parlament toliko novih mož s tako •novimi mislimi, da bi bilo vse preveč novosti za tisto gospodo, ki hoče tudi v sedanjih časih, da rabimo pristni parlamentarni izraz, — »fortvurštlaritU po staro-avstrijsko. In če se je opravilo že skoraj tri leta brez parlamenta, zakaj bi se ne našel zopet vedno kak vzroček, da se sklicanje parlamenta zopet lahko odgodi za pol meseca, za teden dnij, toliko času, da parlament sploh ne bo imel več pravice, da bi se sestal. No, potem se pa ne razpišejo nove volitve, in stvar Je pri kraju. Ima pač res čudne učinke svetovna vojna: junkerski Prusiji se obeta demokratski preustroj, Rusijo izpremeni vojna iz avtokratske države v Ijudovlado, pri nas pa izpreminja vojna ustavnost v absolutizem! Kaj zahtevajo vsenemci. V Celovcu so 4. t. m. zborovali vsenemcf. Na tem zborovanju je k točki »preustroj Avstrije« govoril koroški deželni poslanec dr. An-gerer m je poudarjal naslednje: Zakonodajna pravica deželnih zborov se iriora odpraviti iz stvarnih m formalnih razlogov, dočim pa je treba, da ostane Ucžel-no zastopstvo s pravico sklepanja. Sedanja draga, obsežna in čas trateča dvojna uprava, državna in samoupravna, naj se nadomesti z enotno upravo tako, da se samouprava organično vstavi v držaVho — O! — je dejal, — pa vas res vse preveč skrbi to moje potovanje nekoliko milj daleč. Ko je Colard dva dni pozneje stopil ziutraj v sobo svojega gospodarja, da bi opravil svoje običajne posle, ni našel v«eč Bricheta v njej. Brichet je ponoči odšel od doma in na levi v velikem salonu, pred sliko gospoda de Vivonna, admirala francoskih galer, je ležalo pisemce, s katerim je v kratkih besedah sporočil Ženi in hčeri, da je odpotoval. Brichet je mogel vzeti s seboj le majhno potno torbo, ker ni ponoči zbudil sluge, ki bi mu bil pomagal nesti težko prtljago, laka majhna prtljaga se je popolnoma strinjala s kratkim potovanjem, o katerem je pripovedoval svojim prijateljem. Prvi mesec torej njegova odsotnost ni vzbujala nikakršnih skrbi, dasiravno ni bilo nobene vesti o»i njega. (Dalje.) Stran 11. EDINOST" štev. 103. V Trstu, dne 14. aprila 1017. ' upravo v smislu »mešanega sistema«. Kot i ji izje upravne enote za upravo po na-CCu mešanega sistema« naj se ustvarijo ckn zja, v katerili naj se okrožni zastop in okrožni odbor ravno tako prideli državni okrožni oblasti kot za deželo de-žl si zastop in deželni odbor državnemu deželnen u uradu. Pri ustvaritvi okrožij na? se tam. kicr je potrebno, kot na Ceš-kc;n. omejitev okrožij izvrši po narodih stu i i mudili. Združenje vseh okrožij ei: '3cc narodnosti v avtonojnen naroi pa se mora pvav iako odklanjati, kot teritorijalna avl ;n< mijj. ker cilj razvoja ne more biti zvezna država, temveč edino le enotna iržava z nemško orijentirano državno mislijo. Samoupravo občin in mest (mesti.) samoupravo) je treba ohraniti, pri čemer bi bilo želeti uredbe poklicnih županov in posebnih občinskih uradnikov s poklicno predizobrazbo. Ovaduška kampanja madjarskega poslanca Szmerccsanyi-a na škodo hrvat- sko-srbske koalicije utegne še dolgo ostati v osprdiju zanhuanj£. Hrvatska delega-c ia v skupnem saboru je podala izjavo, v kateri zahteva najstrožjo preiskavo na p- jlugi vseh ovadb. Pošteno je zasukala b tino proti Madjaru. Izjava je konstatirala. da pri Hrvatih že dolgo obstoji metoda. ki je postala zistem: denuncijacij. zvrasčanj rn falzifikacij. Ta zistem se je razvil vsled intoleranclj strank in — o^cb. k? bi rade kaj postale, ali pridobile. Ti <*> zanesli v hrvatsko politiko strasti in skrajnosti. Kar hočejo oni, je vse sveto, vse idealno. Vse drugo — smra>J. Kar je umerjeno, kar ni hotelo politiko ulice, to je izvestntm ljudem špijunsko, plačano ali podkupljeno. S tem so izzvali reakcijo. — Hrvatski ban Ivan Skerlecz se je napram poročevalcu nekega madjarskega Ihta tako-le značilno izjavil o gori omenjeni kampanji: »Glavno očitanje Szmer-ccsanyi-a proti mojemu zistemu je ta, da se ne opira na vešala in Ječe ter da ne žigosa poedincev enostavno kot vele-izdajalce. ^kcrlecz je sicer zaupnik ogrske vlade, ali ta kirrekteristika je toliko žalostna, kolikor resnična. Velikonočno sporočilo cesarja Viljema, da hoče razširti narodu politične pravice, ker je poslednji dokazal, da zaslužuje zaupanje — to sporočilo je dogodek s pomembnostjo prvega reda. Ne samo radi sporočila samega na sebi, ne samo za to, ker priča, da je vojna prouzročila veliko evolucijo v razpoloženju cesarjevem, ki nekdaj ni bil naklonjen širokim masam, marveč tudi zato, ker je dokazom, da po-menjajo dogodki, da je demokratizacija državnega in javnega življenja povsod že na poti. Nekateri trde sicer, da sporočilo ni toliko izraz osebne volje cesarja Viljema, kolikor posledica pritiska kancelarja Bethmann-HolKvega, ki s pomembno doslednostjo nadaljuje boj proti pruskesiiu Junkerstvu, ki le od gori doli zaničljivo gleda na široke mase. Urugi bi hoteli trditi celo. da je sporočilo prišlo pod vtisom izvestnih dogo^fcov izven Rusiie. No, bodi kakor hoče, dejstvo je tudi, da cesar Viljem slovesno obljublja narodu razširjenje političnih pravic, velijo reformo v notranjem življenju nemške države in da izjavlja obenem — in to je, kar moramo mi Avstrijci poslušati z rdečico v ohrazu —, da te reforme se izvedejo Še le po vojni, ker noče; da bi se kaj — oktroiralo. Dobro pravi »Arbeiter Zei-tung< : Ali moremo mi drugače, nego s sramom misliti na to, «Ja se v Avstriji še vedno vlada brez ljudskega zastopa, da so minoli že meseci od nastopa mladega cesarja, ne da bi bila zagotovljena izpolnitev njegove izrccnc želje, da -položi prisego na ustavo!! In kaj še le načrti, ki gredo za tem, da bi z oktroiranim poslovnikom zadeli zbornico v mozeg!! In kje je kaj opažati, da se hoče napraviti konec ngorčujofii krivici, ki se dela širokim masam v Ucželah in v občini____ Toda vzvišene misli svobode in demokracije tikajo na vsa vrata in zahtevajo neizprosno vstopa. Tudi tu nastane volja, ki napravi prostora za novi čas, o katerem pravi cesar Viljem, da se napoveduje z vzvišeno resnostjo. — Težko mora biti nam Avstrijcem pri srcu spričo zmagovitega pohoda svobode in demokratizacije in posebno še po sporočilu cesarja Viljema. Drugod obljubljajo razširjenje političnih pravic, pri nas pa še izvajanje teh pravic v tistih ozkih mejah hočejo vezati na predr^Eoie malega števila Hudi. ki niso bili nikdar prijatelji svobode in enakosti. Jtižno-atneriške države. Vse kaže, da bi st tudi južno-amerrške države utegnile vmešavati v sedanji svetovni konflikt, ali da vsa' nekateri zadobe na aktualnosti. Naj jih torej omenimo na kratko. Največja jučno-ameriška država je Brazi-Jija, ki je svobodna zvezna država, ki obsega dva'set držav s teritorijem 8,497.540 kvadratnih kilometrov in 24,308.500 pre-' bivalcev. Republika Peru, obsega 1.4.M.296 kvadratnih kilometrov, šteje okoli 55SOO prebivalcev. — Chiie je svobod ;a država, ebsegajoča 750.572 kilo-n: tirov s 3,590.541 prebivalcev. — Panama 'e najmlajša amerikanska republika, ker sc je šek leta 190.3 ločrla od Kolumbije m proglasila neodvisno. Šteje 87.000 kvadratnih kilometrov in le 400.000 duš. \ sa nje vojaka obstoji iz 400 mož policijskih čet. Pomembna pa je postala ta dežela po glasovitem panamskem kanalu, nad katerim pa so si severne Zjedinjcne države zagotovile popolno gospodstvo. Sedanja republika Kuba je bila od leta 1898 španska kolonija, to je: do vojne mdi ZjedmjenHni državami in špansko, ki je Še v živem spominu. Kuba je največji zapadoo-indijski otok ki obsega 119.000 kvadratnih kilometrov in šteje okoli 2V2 milijona prebivalcev.^ Po Špansko-ame-riški vojni je prišla pod protektorat Zjedi-njenih držav ter je ta republika milita- rično popolnoma odvisna od Severne Amerike da-si šteje 11.000 mož stalne vojske. V informativne svrhe! »Venkov« poroča, da pojde minister Baernreither bližnje dni v Prago. Ta minister je ena avstrijskih specijalitet, oziroma, je produkt avstrijske specijalitete. Kakor je že tako tradicija, je tu^i sedanja avstrijska vlada sestavljena po večini iz Nemcev. To bi bila že specijaliteta v državi, ki po večini prebivalstva ni nemška. Druga, še bolj zgovorna specijaliteta je, da nemški manjšini nemška večina resortnih ministrov še ne zadošča in da je tega mnenja tudi kurz avstrijske politike. Zato so nemški večini resortnih ministrov pridodali še dva ministra brez portfelja, ki jima je namen, da podkreipljata pozicijo nemške večine v ministrstvu m pa — nemške rihtlinije. Baernreither je tak minister za specijelne nemške stvari. S to njegovo službo bo menda v zvezi tudi to njegovo potovanje na Češko. Poročilo »Venkova« se glasi le: v svrho informacij! Ali, ravno pri tej besedi se nam ustavlja misel in se začenja ugibanje. Da bi še! na informacijske pogovore s češkimi krogi, to se nam zdi verjetno. Torej se mu bo kaj porazgovoriti z nemškimi krogi. In sicer v stvareh, ki morajo biti važne in nujne, ker sicer ne bi se potrudil na dolgo pot na lice mesta. Tu pa se začenja težava ob vprašanju, čemu, kaj se je zgodilo, kar sili, da hiti ministrski odvetnik k svojim oddaljenim klijentom po informacije?! O meri in vsebini njihovih zahtev je menda že poučen od poprej. Saj je ravno v ta namen prišel k vladi, da zastopa te zahteve! Morda pa zahtevajo — še večjo izmero, ki naj bi jo minister zastopal s potrebnim povdarkom in so mu v to potrebne nove informacije? To se nam pa Venl'ar tudi v časih »izrabljanja momenta« zdi neverjetno. Ali je šel tja gori po nalogu svojega šefa, ker bi mu bila taka licitacija navzgor nekoliko neprijetna in ima zato Baernreither nalog, da od poviška žlici tira maio navzdol? Ali pa — da se dotaknemo tretje eventualnosti — so se stvari v zadnji čas vskd raznih dogodkov začele razvijati tako, da bodo »rihtlmijerji« morali nekoliko djtoehati od prvotne izmere?! To bi bila pa največja in najznačiineja avstrijska specijaliteta: da bi morali ministri šele posredovati v namen, da neka skupina ljudi odneha od zahtev, ki bi jih sploh ne smela nikdar staviti, če bi bile pri nas — normalne razmere! Smo pač specijaliteta skozi in skozi. Senzacijoneleo samomor. Iz Budimpešte javljajo o samomoru kneza Odescal-chi-ja, ki je senzacijonelen kot znak izvestnih razmer, nastalih med vojno v najrazličnejših plasteh družbe — znak, kako so prilike, ki >Hi je dala vojna, okužile Jjtfjj in njih moralo. Knez Odescalchi, Čl?n ogrske magnatske zbornice, je imel velika posestva v županiji Szabolcs. Ko je izbruhnila vojna, se je knez priglasil v vojsko in je služil kot konjeniški kapitan. Kasneje je btf imenovan za šefa dvanajstega oddelka v vojnem ministrstvu. Po nalogu ministrstva je zgradil na svojem posestvu v Denecsu veliko tovarno za izdelovanje kislega zelja. Tu so zgradili tudi tovarno za sušenje in konzerviranje povrtnine. Istotako po nalogu ministrstva je knez priredil napravo za pitanje prašičev, a v šumah postavil tovarne sodov. Kmalu pa se je govorilo po županiji, da je knez s temi podjetji znatno popravil — svoje materijelno stanje. Mi-nolega četrtka je knez odpotoval na Dunaj, od kjer se je v ponedeljek povrnil v Denecs. Istega dne je prišla tja komisija 18 članov, da kontrolira tamošnja posestva. Komisija je bila sestavljena iz vojaških in civilnih oseb. Med tem pa. ko je bila komisija zaposlena s pregledovanjem industrijskih naprav, je knez odšel v neko sobo, kjer si je iz revolverja pognal krogijo v glavo! — Ni treba menda posebne bistroumnosti, da pogodimo vzrok samomoru visokega gospoda. Dogodek je splošne pomembnosti, ker se danes ne tia tajiti, da so prilike vojne prinesle mnogo Odescaichijev, večjih in manjših. Saj je bil šele ravnokar absolviran senzacijonel-ni proces proti Kranzu in tovarišem na Dunaju. Je to zopet dogodek, ki govori, koliko škode na javni morali so izzvale sedanje razmere. Aprovizacilske stvari« Prodajalcem kruha. Aprovizacijska komisija naznanja prodajalcem kruha, da je odrezke krušnih izkaznic, prejete tekom tedna 76.—77., cfi 2. do 13. t m., oddati tekom dni 14., 16., 17. in 1H. t. m. med 8 in pol dop. do 12 op. in med 31/** in 7 zvečer v kontrolnem uradu za izkaznice v ulici Lazzaretto vccchio št. 52. — Obenem z odrezki je predložiti tudi predpisani zapisnik, zaključen s 13. t. m. Domato vesti. Najvišje cene sladkorja v prodaji na drobno. C. kr. namestništveni svetnik razglaša: Temeljem namestništvene odredbe, izdane 29. jan. 1917., štev. Pr. A. 14/16, so se določile najvišje cene za uporabni slalJkor v prodaji na drobno v Trstu in okolici po raznih vrstah sladkorja od K T15 do K 1*21. Pri prodaji množine pod 1 kg se zaračunajo deli 1 vinarja za od vinar. Trgovci na drobno morajo imeti v svojih trgovinah najvišje cene tako razložene, da jih vsak kupec lahko vidi. I^e-stopke kaznuje, ako ne zapadejo kazensko sodnemu postopanju, politično oblast-vo L reda z globo do 5000 K, ali z zaporom Wo 6 mesecev. Puncovaitfe zlatnin in H In al« Pred-sedništvo c. kr. finančnega ravnateljstva za Primorsko, sdJaj v Ljubljani jc odredilo, da eden uradnik c. kr. davkarije v Trstu kol izkušen puncevnt organ pregleduje in nadzoruje trgovce z zlatnino in srebrnino v Trstu, kakor tudi da posreduje pri dražbah predmetov zastavljalnice v Trstu, pctfvrženth puneovanju. Ta urad«nik bo posloval v prostorih c. kr. davkarije v Trstu, Piazza Evangelica št. 2. I. nadstr., levo, od 1. maja t. 1. naprej in bo izvrševal tudi uradno puncevanje od obrtnikov predloženih in še nepuneovanih zlatnin in srebrnin. Odškodnino za oddane kovine, ki so bile oddane II. komisiji v ul. Marije Terezije bo izplačeval statistični anagrafični ura/I v ul. Sanita št. 25/IIL, vrata št. 58, od 3 do 5 pop. in sicer po naslednjem redu: potrdila št. 911 do 1100 dne 16. t. m., od št. 1101 do št 1250 dne 17. t m., od št. 1251 do št. 1400 dne 18. t. m., oki št. 1401 do št. 1550 dne 19. t. m., od št. 1551 do št. 1700 dne 20. aprila. Z drugim razglasom se naznani nadaijno izplačevanje odškodnine. Je ii mogoče? Na dopis dolinskega občinskega odbornika, objavljen pod tem naslovom 12. t. iri. v »Edinosti«, morem danes na podlagi Verodostojnega potrdila naznaniti, da je mlin, v katerem se je ob-delaval ječmen, kakor objavljeno svoje^ časno, oni pod Boljurrcem, imenovan Štranjev. Kako se je izvršila vsa operacija in kdo je pravzaprav krivec, objavim, ko soUišče izreče svojo besedo. — K. Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnišnici Rdečega križa je 13. t. m. umrl pešec strelskega (domobranskega) pp. št. 5, Josip Maver. Pogreb se bo vršil 14. t. m. ob 3 popoldne iz omenjene bolnišnice na vojaško pokopališče. Zaplenjeno imetje. Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo naslednjih oseb: Nikola Derin, rojen in pristojen v Kopru, star 53 let, trgovec, in Pija Derin, njegova žena; idr. Renat Jellersitz, roj. in pristojen v Trstu, star 45 let, bivši tajnik mestnega magistrata in ravnatelj občinskega zavoda za mala stanovanja v Trstu; vsem zaradi utemeljenega suma,. da so zagrešili zločin proti vojni moči države v smislu § 327. voj. kaz. zak., Josip Desenibas, noj. leta 1895. v Trstu, pristojen v Chiopris, rez. praporščak pp. št. 84, zaradi utemeljenega suma, da je zagrešil zločin veleizdaje. Nemške predstave v gledališču »Eden«. Danes se ponovi Solim i tele rjerv ciklus eno-dejank »Anatol«. Začetek ob 8 zvečer. — V nedeljo se prvikrat uprizori Mokiarjev »Vra£«. Poštni promet s Združenimi severo-ameriškimi državami je ustavljen. Prisrčne pozdrave pošiljajo prijateljem in znancem voiaki-brambovci (votna pošta 522): Lucijan Furlan iz Škedirja, Štefan Berdais in^fran Garofolj. Pred lastnim pragom naj pometajo! Naduteži med Nemci radi očitajo — v svoji ignoranci, ker jim ni bilo nikdar, do tega, da bi spoznavali »druge narode in njihove jezike — nam Slovanom, posebno Cehom in Slovencem, da nimamo svojih izrazov niti za najnavadneje pojme vsakdanjega življenja in da si moramo pomagati s tujkami. To očitanje je nekdo v podlistku praške »Unionke« temeljito potisnil nadutežem nazaj v golta-nec. Sestavil je cel nemški odstavek iz samih tujk, ki jih Nemci rabijo dan za drem. Odstavek se glasi: »Der distlnguierte Portier restaurierte i m Korridor unter der Aegide seines Chefs, eines wohlkonser\ierten Gentle-man von soigniertem Exterieur, und unter Asistenz eines livrierten Lakaien des kominandierenden Generals, der Ordon-nanz des Oberleutnants, seines Adjutan-ten und des Liftboys die Paradeuniior-meu und Interimsrocke Uer Offiziere, den Talar des Justizchefs, die Galarobe der Komtesse, seLner Cousine, die Toiletten der eleganten D amen aus dem Parterre und der Aktrice, des Filmstars, der die Beletage okkupierie — die Dress des Sportsmans, Smoking und Pantalons des Stu de nt en, Jacket und GHet des Priva-tiers, bis zu den Pelerinen, Bluseti und Trikots der Artistenfamilie, die in der jMansarde logierte; die Gartderobe aller Passagiere des Hotels war durch die elementare Wetterkatastrophe total ru-iniert.« Pisec pravi potem, da bi mogel še dclgo nadaljevati s to nenemško nemščino, ali boji se, da bi čitatelji izgubili potrpljenje in — sapo. Tudi naši čitatelji, vešči nemščini, se gotovo (uverjeni smo o tem) komaj oddahnejo, ko prečitajo to nemško zbirko nenemških izrazov — ko si ogledajo to galerijo tujk v sestavku, ki naj bo nemški. Za tiste pa. ki ne poznajo nemščine. bdi i povedano, da je v 17 vrsticah nič manje nego — ako se nismo všteli v tem mrgolenju — 56 tujih, neneinških be- \ sed! Pravimo le še: ako bi hoteli hkratu odpraviti iz nemščine vse tuje izraze, morali hi vsaj za nekaj časa zapreti vse svoje tovarne, industrijska m obrtna podjetja, pisarne-in nemški literati in znanstveniki bi morali odložiti pero, ker bi zmanjkovalo besed. Naj le puste nas na miru, ki se lepo in našim razmeram primerno razvftamo in uglaiamo svoj jezik, in pometajo naj raje kupe smeti pred pragom — svojega jezika! Slovenska Šolska Matica. Prejeli smo: Kakor na vseh poljih Človeškega umovanja, tako bo tudi na pcfcfego&kem polju svetovna vojna povzročila velike preobrate. Že sedaj se nam kažejo novi vidiki in novi cilji ter se nam odpirajo nova pota k tem ciljem. Vedno bolj spoznavamo na nrafvno m nabožno podlago se opirajočo značajnost kot edini* pravi in zanesljivi smoter vsake vzgoje. Od nje je zavisna srečna bodočnost ne samo poedinca, ampak tudi družbe, ki vanjo spsfcfa posa- meznik: obitelj, naroda, cerkve, države in nazadnje vsega človeštva. In baš ta vzvišeni, ta idealni smoter doseči ali se mu vsaj približevati, postaja od dne do dne težavneje, ker nam svetovna vojna s svojim krutim nastopanjem dela na vse strani zapreke in težave. Sveta dolžnost vsakega očeta in vsake matere, ki ljubita svoje otročiče. vsakega iskrenega rodoljuba, ki je vdan svojemu narodu, vsakega prepričanega kristjana, ki resnienno ravna po naukih svoje vere. vsakega požrtvovalnega državljana, ki pričakuje samo v mogočni Avstriji srečno bodočnost svojega naroda, in nazadnje vsakega lju-domilega človeka sploh, ki zaupa na zmago višjih človeških idealov, je, da z vsemi močmi podpira vsako resno stremljenje za najvišjimi smotri resnično vzorne vzgoje najširših slojev ljudstva. Slovenska Šolska Matica si je zastavila nalogo z vsemi močmi gojiti teoretično in praktično pedagogiko, ki nam kaže pot, po kateri se približujemo kolikor je to sploh mogoče, najvišjim smotrom človeške vzgoje. Baš v sedanji dobi se ji stavijo najtežavnejše naloge, boš sedaj je treba zbrati vse moči, ki vedejo do tega visokega cilja. In baš sedaj.se ji ta naloga najbolj obtežuje. Pred vsem bi rabila sedaj največ gmotnih sredstev; nasprotno pa se ji krči iz obče znanih vzrokov število članov m torej se krčijo tudi njeni dohdi'ki. Ali je to res neobhodno potrebno? Slabi časi? Gotovo. Nihče ne dvomi, časi so težavni, zelo težavni. Toda: 4 K na leto! Ne veliko več kot en vinar na dan. Ali je res nemogoče, ta mali dar položiti lastni izobrazbi, občni kulturi, domovini na oltar? Naša prošnja velja v prvi vrsti uČi-teljstvu. učiteljem in učiteljicam, naj zastavijo vse moči, naj agitirajo in ne mirujejo, dokler ne bo vsaka šola, vsak znan učile1! in znana učiteljica storila svoje dolžnosti nasproti S. Š. M. To bodi častna naloga vsakega učitelja m vsake učiteljice — na gospodične se najbnLj zanašamo, te to znajo! Drugič pa prosimo tudi denarne zavode, da nam pridejo na poinoč! Razen edine mariborske Posojilnice, ki nam je vsako leto blagodušno žrtvovala svoj dar, nismo dobili še od nobenega denarnega zavdtia ne vinarja, kvečjemu, da je kateri plačal letnrno. Ali se gospodom, ki sede pri blagajni, res zdi matično delo tako malovredno. da rajši podpirajo vsa-kojaka zabavna podjetja, kakor naše tako jasno lil vzvišeno kulturno in nesebično delo? Nazadnje velja naša prošnja vsakemu rodoljubu, ki Se ima kaj srca za narodni napredek in za — narodni obstanek. Bog daj, da bi naš klic ne bil glas vpijočega v puščavi! Prispevki naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Blagajnik S. S. M., gospod Jakob Dimnik, šolski \od?a v Ljubljani. — H. Schreiner. tč. predsednik. Kdo ve kaj? 85-letno užitkarico Marijo Drufovko itz Grgarja pri Gorici pogrešajo Že od septembra minolega leita. Sprejeta je bila v deželno bolnišnico v Ljubljani dne 15. avgusta 1916, kjer je bi'la do 13. septembra 1916. Od tedaj se ne ve nič o njej. Kdor bi kaj vdJel, naj sporoči Amaliji Drufovka v Trstu, Scala Santa št. 263. __ -i- Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša-ljubljena hčerka in sestra L@IJa Samec v nežni starosti 3 let dne 13. t. 111. v mestni bolnišnici mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v nedeljo, 15. t. m. ob 2 popoldne iz mestne bolnišnice na pokopališče pri sv. Ani. TRST, 13. aprila 1917. Janko in Adele Same:, stariši Smlljan in brata v imenu ostalih. Novo pogrebno podjetje, Corsu 47. CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne poŠte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. MALI OGLAS! 52 □□ □□ □□ t« r&iun&jo po 4 atot. benJo. r^ }"1 Mastno tiakmaa btseda ha r»4a- jl^'-fJ naj o enkrat reč. — Naruanjia f _ i-: pristojbina masa 40 atntiuic. .iLjLJ ISfifflflfsI?'"fl /moŽDa lns-atske. i"ulijanske iu UUdPUUlfcltU nemške korespotidfnce ter je izvrstna Btenogriifiaj i išfie primerno službo. Naslov pore Ins. odd Edinosti po i .Št. Ii 51*\ DAROVI. — Gospa Franja Pfeifer v Ljubljani daruje v spomin umrle prijateljice Ide Guzelj 10 K zavodu sv. Nikolaja. IV. izkaz darov, došlih svetovalstvu trgovinske in obrtne zbornice v Trstu v korist odboru za šolske podpore sirotam v vojni padlih: po 1000 K: 'Banea commer-ciale triestina, N. N.; 500 K Past tf i cio Tri-estino; po 200 K: Rastelli & Co., S. Reiss; 150 K S. Thorsch, po 100 K: M. V. Bussa-nich, Ignac Steiner; po 50 K: Emil Farchi, Osrednja banka nemških hranilnic, Fen-derl & Co., Podružnica ogrske prometne banke, Viktor Hugon Pontini, Leopold Vianello, Albert Faber; po 40 K: tvruka Giulio Levi, Pellegrino Cincelli; po 30 K: Karel Martinolich in sin, D. Moller, Fra-telli Fresco; po 20 K: D. Jeroniti, E. Mar-goni 6w Co., G. de Rena1iiy, Gustav Wei-ger, Oton Pollak, Nikolaj Jovanovič; po 10 K: Lazar & Hecbt, Alfonzo Danese, tovarna linoleja, F. H. Schimpff, A. Zelen. Ed. Pick, Ignac Bittmann, Winkler Oblaschiak Co., Albert Mann, Lazar Oblath; 5 K Hektor di D. Luzzatto. Skupaj K 3995. Vsega skupaj se je nabralo doslej K 83.345'—. II?«?«« blizu kolodvora Sv. Ane, z dvema so-liiMl&l bama, veliko kuhitgo z majoiičnim ognjiščem, čemen'irani 2 kleti, vodnjak h p tno vodo. približno 60 klf. že ob -danega vrta (8 krom. pirjem in zelenjavo), z lepim rnz^ledom na moije, prod« za K 18.000. — Obdelano in ogr;ijent> zemljišče 525 klf pri Sv. Ani K 15.00^. Pojasnila daje KolarSiČ, Kavarna C<>wo 9—11. 3--7. Kufinrlca p°jRsn ^ ^^j0 In'». odd. Kdinosti pod Št. 30o6. TIHO K f m izgubil ee je Frclscbeln" in lllllS 7< It III« legitimacija. Posten na diielj naj prinese oboje k blagajni postaje drž. telezn o j pri Sv. Andreja 1052 Pisarja ali plsarko i^Ar^i sprejme takoj dr. i[iniovec, Piazza Caserma 5. — Z^lisiti sc j>o Štirih popoMne. potQdrflf Anton Jerkife_ posluje^opet v »rojem fctev. 10. •tiljeju v Trata, Yla deli« Pocrte 407 ZDRAVNIK Med. Dr. Koral Pernic stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za n«tranj«, nervozna In otroSk« bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Rlunlone Adrlatlca di Sicurta u Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti fikodi, povzročeni po ognja streli in eksplozij ah. Zavarovanja steklenih ploSČ proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pofiiljatev na morju in po suhom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 190,625.992-46 Stmje zavarovalne glavnice na življenje (31 12 1915) K 546,405.940'— Odkar obstoja dražba, je bilo v vseh branflah izplačano na Škodah K 872.451 448 85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važ nejSih krajih Avstro -Odrske monarhije. Rudolf in Kristina Peric roj. Ferfolja poročena. ^ojan-Opat,eselo. 14. aprila 1917. KaiMrii i! Trst - Ola Stadion 10 - Trs? Odprt ođ 8'a zvečer naprsj Ceno: I. vrste K 2. IL vrste K 3. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. {ermik v Trstu, ul. Poste vecchl« 12, vogal ulice delta Posie. Izdiranje zabov brez x bolečine. Plombiranje. :-: UMETNE ZOSJE JADRANSK Trst, Olo Cosso di Rispormio ftsv. 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 8,890.000 — Fiiljalke: Dunaj Tegcthofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Žara. Vloge na knjižice 3 1 a ° 0 Vloga na knjSžice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska trSSča. — Kupuje In prodaja: vrednostne panirje, rente, obligacije, zastavna pisma, pnjoritete, delnice, srečke itd. — Valute In devize, predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. Safe deposlts promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Bozna naročila.--Inkaso. — ^ Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. — Uradne ure s od 9 do 1 popoldne —