70. številka. Ljubljana, v ponedeljek 26. marca. XXI. leto. 1888. Izhaia vsak dan zve*er, izimsi sedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avBtro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki\ — Za Ljubi j ano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt, leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kakor poštnina znaSa Za oz na ni la plačuje se od četiristopne pttit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvoje v Rudolfa KirhiSa hiši, ,,Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse admnistrativne stvari. Avstrija in Rusija. Razmere mej Nemčijo in Rusijo se boljšajo. To je bila neki tudi poslednja želja ranjcega cesarja Viljema. Ta glas bodo z veseljem pozdravljali vsi, katerim je do tega, da se ohrani mir in red v Evropi; ker prijateljstvo mej tema dvema državama je najkrepkejše poroštvo, da ne bo velike evropske vojne. Radovedno se bo vprašalo, kak nasledek bi imelo tako prijateljstvo za našo avstrijsko državo. Zakaj brez velicega pomena bi taka prememba za nas gotovo ne bila. Naša misel v tej reči sicer ni merodajna, a vender se drznemo brez okolišen izreči, da bi nasledki bili za nas ugodni Prvič bi se tisti strah, da bomo .imeli spomladi vojno z Rusijo polegel, ka bi bilo nam kakor vsakdanja skušnja kaže, v največjo korist vsem, ki so v kakoršnikoli zvezi z državnim kreditom. Visel je ta strah doslej, kakor Damokle-žev meč, nad našimi glavami, ter težil in zadrževal vsak poskus kakega plodonosnoga podjetja. Na dalje bi se ohladila tudi preživa domišljija tistih avstrijskih šovinistov, ki se nadejajo s pomočjo silne nemške vojne potisniti Rusijo nazaj tja v Azijo, da bi potem za nekaj časa mir imeli od skr-bij, katere jim prizadeva doma ravnopravnost zahtevajoče Slovanstvo. Tac zadnji čas bi bil, da se takim šovinistom ustavi raba in odtegne upliv, ki nikakor ni blagodejen državi, temveč" tira našo politiško lodijo v vihar in valovje, kjer se ona lahko razbije. Nastaja pa za nas in naše diplomate še pre važno drugo vprašanje, namreč, ne bi li mogla tudi Avstrija s svojo nekdanjo zaveznico in pomočnico Btopiti v prijaznejše razmere ter z dobra poravnati se zastran Balkana, zavolj katerega baje imamo z njo prepir. S tem bi si .utegnila Avstrija utrditi mir in varnost mnogo bolje, nego nam to zagotavljajo naše sedanje alijance in prihranila bi si morebiti milijone in milijone denarja, ki se zdaj troši za vedno novo in novo oboroževanje. Vemo, da se oglasijo precej naši omenjeni šovinisti ter poreko: To je nemogoče. Za obe dve Avstrijo in Rusijo — tam doli ni prostora. Mero-dajuost in izključnost avstrijskega upliva je tamkaj tako važna, da ne trpi nobenega ruskega zraven sebe. Ali imajo pa ti šovinisti tudi prav? S pravega avstrijskega stališča nikakor ne. Oni si domi-šljujejo, ko bi mski upliv bil odstranjen, da bi oni potem balkanske Slovane po svoje mešali in delali ž njimi, kar bi hoteli. Ali oni zabijo, da bi se i tem Slovanom, akoprav je mej njimi še mnogo kratkovidnih , neizkusnih in skaženih elementov, znale kedaj oči odpreti, ter bi nam našo nepoklicano prijaznost grdo odplačali. Tudi ni dobro prodajati kože, dokler ni medved ustreljen. Po drugi strani pa tudi ni res, da bi se ruski in naš npliv na balkanskem poluotoku ne dala sjediniti. Ako imajo Rusi odprt pot skozi Dar-danele, kaj škoduje to Avstriji? In ako ima Avstrija prost pot do Soluna in trdno pozicijo ob Jadranskem morji, kaj če to boleti Rusijo? Ne na-vskrižni, temveč paralelni so prav lahko interesi avstrijski in ruski ob Balkanu in prav lahko obstojajo jedni zraven druzih v obojo korist Po krimski vojni je bila Rusija, ne brez naše pripomoči, dobro odtisnena od Balkana. Pa kaj je bil nasledek? Angleži so se tam doli prav dobro počutili in polnili žepe od bogatih dobičkov svoje trgovine. A kaj je imela Avstrija od tega? Nič, ko dobre pol miljarde več državnega d'dga in mržnjo Rusije, katera nam je leta 1859 in 186G prav z^lo na pot hodila. In ako smo po zadnji rusko-turški Vojni zaseli Bosno, vemo li, če bo kaj koristi od t'ga, dokler se ne pogodimo z Rusijo? Vemo, da mi Slovani za zdaj pri visokoj državnej politiki nesmo merodajni. Preverjeni pa, da bi državi bilo jako koristno, ko bi nas naši državniki ne prezirali in ko bi se oni raji otresli tistih iiisofobnih šovinistov, katerih lojalnost se je v letih 1848, 1859 in 18P)G v nekem Čudnem svitu pokazala. Na drugi strani, pa nikakor ne verujemo v odkritosrčno prijateljstvo najnovejšega našega zaveznika, Italije, koje državniki z veliko virtuoznost jo postopajo tako, kakor jih je lokavi Machiavelli učil, dočim je Rusija doslej vedno bila jako lojalna S. Siavncsti Djakovske. *) (Dalje.) Za tem napije v imenu Slovencev dr. Ivan Tavčar tako- le: „Vaša prevzvišenost! Visoka in slavna družba! Dovolite mi, Vttša prevzvišenost, da v imenu navzočih Slovencev spregovorim in da pred vsem naglašam, da za nami pri ti slovesni priliki stoji ves narod slovenski, če tudi se nas je danes le malo število oglasdo v to starodavno bosensko-sremsko stolico! Vaša prevzvišenost ste v pismu, koje ste ravnokar pisati blagovolili mestni občini Ljubljanski primerjali Jugoslovanski rod s trpinom, na križi visečem. V istini, jednake muke moral je prenašati ta rod, ko mu je stoletja in stoletja turšk: meč mesaril telo ter ga v prah teptala neusmiljenega tujca trda peta. Resnica pa je tudi, da smo imeli mej Jugo-sovani mi Slovenci najrevnejše stališče, in še pred malo časom se je menilo, da se nikdar ne bodemo probudili iz stoletnega spanja, in da bodemo vsak hip kot suha veja odpadli od slovanskega debla. Ali saAot ni zgodilo, in drevo, ki je imelo pasti pred viharjem, stalo je krepko v svojih koreninah, in pričelo se je krasiti z uovim zelenjem. In pro-bujenje našega naroda, Vam pievzvišenost, je tako mogočno, da je danes ni slovenske vasi, in naj je še tako pozabljena, kjer bi se ne Culo ime pre-niiiostivega bosensko-sremskega vladike, kjer bi se z veliko hvaležnostjo ne spominjali njega, ki je bil tudi nam Slovemcem prvak in apostelj narodnega prebujenja 1 V resnici! od tedaj, ko se je pričelo v Slovencih narodno gibanje razvijati, čulo se je mej našimi prvimi imeni tudi ime Vaše pievzvišenosti. Podpirali ste z vašo predobrotljivo roko naša narodna podjetja, ali še bolj ste pa s svojo besedo, katero smo začuli sto- in stokrat iz Vaših prevzvi-šenih pisem, ogrevali naša srca, ter v njih vzbujali *) V sobotuo poročilo urinila so jo tiskarska pomota. „Sokola1 namreč v Djakoveiu m zastopal Ivan Hribar innpak 1'ran Hribar. LISTEK. Otci in sinovi. Kliski Hpiaal J. S. Turgenšv, preložil Ivan Gornik. XXIII. (Dalje.) — Evgenij Vasiljič, zajecljal je s trudom Peter'(drhtel je, kakor da bi bil mrzličen), le strite, kar hočete, jaz bom stopil nekoliko na stran. — Štiri . • • pet ... Le stopi, bratec, le stopi; skriješ se tudi lahko za drevo, zatisneš ušesi, le očes mi ne zapri; ako pa kdo pade, hiti pobirat. Šest . . . sedem . . . osem ... — Bazarov je obstal. — Ali je dosti ? vprašal je obrnivši se k Pavlu Petroviču, — ali naj še dva koraka primaknem? — Kakor hočete, odgovoril je, utikaje drugo krogljo. No, pridenimo še dva koraka. — Bazarov potegnil je s koncem čevlja črto po zemlji. — Tu je stališ. Vender: koliko korakov gre vsak od naju od stališa? To je važno vprašanje. Včeraj o tem nisva govorila. — Mislim, da deset, odvrnil je Pavel Petrovič ponujajo Bazarovu oba samokresa. — Blagovolite izbirati. — Prosim. Pa povejte, Pavel Petrovič, ali ni najin dvoboj nenavadno smešen ? Le poglejte obraz najinega sekundanta! — Vi se vedno šalite odgovori je Pavel Petrovič, — nikakor ne trdim, da ni najin dvoboj nenavaden, a zdi se mi dolžnost, da vam naprej povem, ka sem pripravljen resno se biti. A bon enlendeur salut! — O! tega niti ne dvojim, da sva se odločila drug drugega uničiti, a zakaj bi se malo ne smejala ter združila utile dulci? Tako: vi meni 1'rancozko, a jaz vam latinsko! — Bil se bom resno, ponovil je Pavel Petrovič ter se odpravil na svoje mesto. Bazarov odštel je na svoji strani deset korakov od stališa ter obstal. — Ali ste gotovi? vprašal je Petrovič. — Popolnoma. — Začniva torej! — Bazarov korakal je počasi naprej, tudi Pavel Petrovič stopal je proti njemu, utaknivši levo roko v žep in lahno dvigaje tok samokresov . . . „Ravno v nos mi meri", mislil si je Bazarov, „in kako skrbno mežika, razbojnik! Sicer je pa to vender neprijeten občutek. Meril bom na njegovo verižico" . . . Nekaj je rezko zapiskalo mimo ušesa Bazarovljega in v istem trenotku čul se je strel._ „Slišal sem, torej ni nič", šinilo mu je v glavo. Stopil je še jedenkrat in, ne da bi meril pritisnil je petelina. Pavel Petrovič zatrepetal je izlahko ter se zgrabil z roko za nogo. -• Sraga krvi polila se je po njegovih belih hlačah. Bazarov vrgel je samokres na stran in pohitel k svojemu protivniku. — Ali ste ranjeni? vprašal je. — Imeli ste pravico, da bi me pustili priti do stališa, rekel je Pavel Petrovič, — a to je vse jedno. Po dogovoru imava še po jeden strel. — No, dovolite, da ga odloživa na drugikrat, odgovoril je Bazarov in prijel Pavla Petroviča, ki je začel bledeti. — Sedaj nisem več dvobojnik temveč zdravnik in pred vsem moram pogledati vašo rano. Peter, pojdi sem! Peter! kam si se utakuil ? — Saj ni nič . . . Jaz ne potrebujem nikake pomoči, rekel jo počasi Pavel Petrovič, — in . . . treba zopet ... — Hotel si je pogladiti brke, a roka mu je oslabela, očesi sta se zavrtili in izgubil je zavest. Da e prih> zaup v našo bodočnost. Naravno je, da smo morali imeti pri tem prepričanje, da stvar, ki se je smela postaviti za Vas zaščit, prevzvišeni vladika, ki je štela mej svoje branitelje, tudi Vas, ekscelencija ni mogla biti drugačna nego sveta in pravična. In danes smo tu, da pričamo o tem, da je ta sveta stvar tudi zmagonosna postala, d*» živi naš narod v zavesti, da ima Vam, prevzvišeni vladika, radi tega ravno tisto hvalo dajati, kakor jo daje Bleiweisu, Tomauu, in drugim prvakom in probuditeljem svojim, ki sedaj že davno v zemlji spe. Slovenci pa dolžujemo Vaši prevzvišenosti še Sz drugih razlogov najglobokejšo zahvalo. Ekscelencija ste svoj rod obsipali z darovi, ki se le s tistimi primerjati dajejo, katere je zlival nekdaj slavni Mecena nad rimsko umetnost. Vse .ste blagovolili podpirati, kar je imelo namen provzbuditi hrvatskega naroda zavest. Hrvatska zgodovina bode Vaši prevzvišenosti odprla najkrasnejši list, ter do vekov dni piipovedovala o mnogoštevilnih spominkih, ki ste jih, prevzvišenost svojemu narodu zapustili, ter so vsi aere perenius! Slepi pa bi morali biti mi Slovenci, če bi Vam, prevzvišenost, za vse te dobrote skazane hrvatskemu narodu, ne izrekali kipeče zahvale. Mi Slovenci stojimo na skrajni meji slovanstva, in obdajajo nas od spodej in zgorej narodi, hlepeč, odvzeti nam materin jezik ter zaliti nas s tujstvom, da bi v pokrajiuah, kjer so naši očetje živeli, ne bilo spominov na nekdaj mogočno slovanstvo. Samo na jedno stran imamo zaslombo na narodu, ki prebiva oudu, kjer ponehajo naše planine ter se prično obsuvske ravniue. Narod hrvatski je to, ki je bil od nekdaj nam Slovencem v zaslombo , ter je s svojo krvijo branil nas stoletja pred krivimi meči surovih barbarov. Če mi je dopuščena primera, imenoval bi narod hrvatski srce, od katerega vodi mogočna žila — odvodnica do navoda slovenskega, razširjajoč ondu kri narodue zavesti , narodnega mišljenja. Po ti odvodnici priplule so naše dežele hrvatske pesni, koje so nas nauduševale, in prihajale besede Vaših prvakov, ki so tudi nas osrče-vala, tako da smo zmagonosno prestali boje ter utrdili jez, ob katerem se razbijajo brez moči raz-lučeni valovi nemškega in laškega morja. Nikakor ni fraza, Vaša prevzvišenost, če tr- I dim, da živimo vsi Slovenci v zavesti, da je bo- I dočnost slovenskega naroda ohranjena samo tedaj, če stoji za njim mogočna in zavedna Hrvatska. I Ž njo imamo Slovenci jednako prihodnjost, nakazani smo na njo, in če Hrvatska pogine, ne preostaje nam druzega, nego poiskati si grob, kamor bi se slovenstvo za vedno zakopalo. Zategadel velja tu izrek, da vse tisto, ekscelencija, kar ste storili narodu hrvatskemu, storili ste tudi narodu slovenskemu. Opravičeno je torej, I če je Slovencev hvaležnost brezmejna. j Zatorej predrznem se z dovoljenjem Vaše pre- I vzvišenosti dvigniti kupo, ter vsklicati: Bog ohrani Vašo ekcelencijo ne samo hrvatskemu, nego tudi slovenskemu narodu!" j Že mej govorom oglašal se je vladika pogo-stoma: „prekrasno!" „vrlo liepo!"; a ko je dr. Tavčar končal, tedaj je naglo ustal s svojega sedeža pohitel k njemu ter ga objel in poljubil. Burno odobravanje potreslo je palačo, kajti vsakdo je čutil velelepo harmonijo. Ko se je odobravanja vihar polegel, dejal je vladika: „Jestu-li čuh gospodo! Jeste-li čuli? Ta to Vam je govornik nad Bossueta!" In zopet je zabučalo odobravanje in naudušeno klicanje, katero je to pot veljalo našemu rojaku. Vladika pa je nadaljeval nekako takole : „ Slovani imamo mnogo sovražnikov. Pa ni čuda. Boje se nas. Za duševno svojo supremacijo tresejo se. Mi nismo še prav stopili na svetovno poprišče; a veuder čutijo že povsod, da je v nas tako ogromna elementarna sila, kakeršne svet še ni videl, in res, poglejte le mali, toliko let zatirani in stiskani slovenski narod, glejte, kakšni možje se mu porajajo. On, dasi neznaten, poklican je dobrodejni svoj upliv vršiti na ostalo slovanstvo, in tako tudi oni sijajni darovi, katerih mu je dal Bog v takej obilici, ne bodo izgubljeni za celoto." (Konou prth.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 2G. marca. V aprilu bode v državnom ■boru prvo brauje Liechtensteinovega zakona. Toliko je že gotovo, da se bode izročil šolskemu odseku. Za Lienbacherjev šolski predlog pa ne bodo glasovali i niti vsi nemški konservativci. Tirolcem predlog I dvornega svetnika ne ugaja, ker se preveč ujema I s sedanjimim šolskimi zakoni ter veje po njem preveč centralističen duh. Ta predlog se torej naj- I brž niti šolskemu odseka v pretres izročil ne bode. I HrvatNka vlada bode precej predelala svojo I predlogo šolskega zakona z ozirom na spomenico I srbskega kluba. Ozirati se hoče kolikor se da na I želje zastopnikov srbske narodnosti, kar je čisto I naravno, kajti brez srbskega kluba bi v deželnem zboru večine ne imela. Baš s tem se je tako utr- I dila sedanja vlada, da se je vedno bolj ozi I rala na želje Srbov, nego so bile pripravljene to I storiti opozicijske stranke. Nikdar bi ne bila moč vlade tako silna, ko bi stranka prava bila se bolj ozirala na pravoslavno prebivalstvo in v tem oziru nekoliko odjenjala od svojih velikohrvatskih idej. i \ nanje «Irzav«\ Beda v 4 riiij" gori je bila že poprej velika, sedaj je pa še zadnji sneg in mraz napravil mnogo škode. Zlasti mnogo ovac je poginilo. V Bar je došlo dosti žita, pa ga dosedaj neso zaradi snega niti v gore spraviti mogli. i Sprva so mislili sklicati srUsk« skupščino kar s kraljevim ukazom, a so se premislili in jo bodo otvorili s prestolnim govorom. To so želeli radikalci, ker poslednji prestolni govor, kateri je sestavila Rističeva vlada, popolnem jim ne ugaja. V prestolnem govoru bode vlada jasno razvila svoja načela. Vsa poročila o premikanji rus'iiii čet na zapadu so baje izmišljena. Raztrosili so ja poljski listi, ki bi radi vzbudili v Nemčiji in v Avstriji ne-zaupnost proti Rusiji. Poročali so, da se je na Poljskem ustavil promet z blagom, ker morajo železnice imeti pripravljene vozove za prevoz vojakov. ! Promet blaga bil je za nekaj dnij res ustavljen, pa \ le zategadel, ker so bile vse železnice zametene, vojakov pa prevažali neso. Turško sodišče v Skadru je osvobodilo morilce jezujita Pastore. Ta stvar se že dolgo mota. Jedenkrat so je že bili osvobodili, a so na energično zahtevanje avstrijskega in italijanskega zastopnika znova začeli preiskavo, ki se je res precej strogo vršila. Pri glavni obravnavi sta bila vedno prisotna zastopnika avstrijskega in italijanskega konzulata. Ko je bila obravnava končana iu se je imelo sodišče umakniti, da se posvetuje o razsodbi, poprosila sta konzulsku zastopnika, da se seja malo pretrga, da se posvetujeta s konzuloma. Jedva sta pa. odšla, že je sodišče porabilo priložnost, da je osvobodilo zločinca. ItiiiiiinisUi kralj je jako zadovoljen s svojim vsprejemom v Berolinu in na Dunaji. V Bero-linu je zvedel od Bismarcka, da se nadeja, da bode v miru sklenil svoje dni, na Dunaji si> je pa kralj preveril, da Avstrija želi dobrih odnošajev z Runi unijo. Novi nemški cesar bode baje v kratkem pomilostil mnogo političnih zločincev in s tem pokazal svoje liberalno mišljenje. Želeli bi, da bi se liberalno mišljenje novega vladarja kmalu pokazalo tudi nasproti Poljakom, katere na vse mogoče načine zatirajo in raznarodujejo. Konservativna vlada augleftkn je v velikej zadregi. Brez pomoči jednega dela liberalcev bi se niti jeden dan držati ne mogla. UnijonistiČni liberalci so dosedaj sicer verno podpirali vlado, a začeli so zahtevati sedaj za svoje usluge tudi plačilo. Chamberlain in tovariši že davno žele, da se lokalna uprava preorganizuje bolj po demokratičnih načelih. Vlada je res izdelala predlogo o reformi uprave V8aj za Anglijo in VVales, za Irsko in Škotsko pa ne. Ž njeno predlogo, s katero se bodo jako pristrigle pravice zgodovinskega plemstva, so liberalci jako zadovoljni in žele samo, da se razširi kmalu še za ŠkotBko in Irsko. Konservativci pa ne najdejo niti dobrega lasu na vladnej predlogi. Vsi konservativni listi zaradi te predloge obirajo vlado. Če si konservativci kaj ne premislijo, bode vlada pala. Če predloge ne umakne, jo bodo vrgli konservativci, če jo pa umakne, pa unijonistični liberalci. Najbrž si bodo pa konservativci še premislili, I kajti če jim unijonistični liberalci odpovedo pomoč, nikdar ne pridejo več na vladno krmilo. Dopisi. Iz In i ni «ii a na P oh o rji 20. marca [Izv. dop.] Polagoma se uzbuja narodna zavest tudi tukaj ob severni meji Slovenstva, kar je tem bolj veselo, ker so si bili naši nasprotniki te kraje že skoro popolnoma prisvojili. Naši ljudje so bili namreč popolnoma v rokah nemških in nemškutarskih lesnih trgovcev, ki so torej tudi jedini povsod gospodarili in ukazovali, ter tako svoj močen upliv povsodi širili med ljudstvom. Da se je to v zadnjem času nekoliko spremenilo, in da ljudje čedalje bolj samostojni postajajo tako pri svoji kupčiji, kakor tudi drugod, zato se imamo največ zahvaliti mnogim blagim rodoljubom, ki se vedno in neprestrašeno bore za naše pravice, kakor tudi za naš vsestranski, du Seval in grno« ni napredek. V našem kraji dobe ljudje denar jedino le za les, druzih pridelkov tu- kaj skoro ni. Poprej kedaj po kmetje lesno blago navadno davali trgovcem, ki so pri tej kupčiji v kratkem času siluo obogateli. Danes pa jih je mnogo, ki brez posredovanja lesno blago prodavajo in so pri tem gotovo na boljem. Še bolje bi pa bilo, ko bi bi se osnovale trgovske kmetske družbe ali zadruge, ki bi potem tržile z lesom na skupni dobiček. Tako bi bilo mogoče lesu nastaviti pravične cene in nikomur bi ne bilo treba lesa davati pod ceno, kajti bi mu zadruga pomagala s posojilom, ako bi bil v sili, ne da bi se mu radi tega les ceneje zaraćunil. Ako bi se v našib krajih več takih zadrug osnovalo in bi le-te potem stopile v ožjo mejsebojno zvezo, tedaj bi bilo to nam vsem v veliko korist. Nadalje bi bilo dobro, ko bi se slov. župani vsaj jedenkrat v letu shajali v zborih, kjer bi se posvetovali o skupnih občinskih zadevah ; kjer bi v imenu vseh druzih občanov izrekli svoje želje, ter bi namreč razkrili velike napake v nekaterih postavah, ki so največ krive, da se občna beda tako širi in da kmetski stan Čedalje bolj propada. V prvi vrsti bi bila sedanja domovinska postava, ki je jako krivična. Mladi ljudje, dokler so za rabo, gredo od doma, ko se pa postarajo, prihajajo nazaj in domača občina mora sedaj skrbeti za tiste, ki jej niso nič koristili, temveč so vse svoje moči žrtvovali tovarnarjem in bogatinom po mestih. V tem iu še v mnogo druzih rečeh, bi se bilo še veliko kaj koristnega dobro pogovoriti, ter potem dotične izjave izročiti našim poslaucem, da jih na merodajnem mestu predložijo. — Ker se vsako leto prepričamo, da se nemški liberalni poslanci v štaj. dež. zboru za kmetski stan in njegove potrebe kaj malo brigajo; njim je več zato, da so z dolzimi j govori proti našim pravicam, ne pa za nas in cele — dežele blagor; za to je pa potrebno, da mi kmetje sami povzdignemo glas, dokler je še čas. 6e pojde pa tako tiho naprej, tedaj jbodemo pa 8 časoma tako zagazili, da bode težko več misliti na rešitev. Stopimo torej na noge in povejmo pred svetom, kaj želimo, in kaj bode treba storiti v obrambo in ohranitev našega stanu. ! Izpod zanosa 22. marca. [Izvirni dopis.] „Državna podpora za napravo kalov ali napajališč živinskih". Pod tem naslovom prinaša dobro ure-dovani gospodarski list „Kmetovalecu v zadnji, to je 5. št. v prvem članku, mnogim pridnim gospodarjem dobrodošli spis ali pojasnilo. Pravim, da bode to poročilo dobro došlo nekaterim gospodarjem, ker dobro vem, da jih je mnogo, ki bi prav radi iskali podpore za napravo tako potrebnih napajališč, kiilov in vodnjakov, ali kje in kako potrkati, to jim je bilo neznano. Dotična poučila, koje je c. kr. dež. vlada nekdaj razposlala občinam, so se večinoma pozgubila, ne da bi bila dosegla namen. V početku omenjenega članka čitamo: „Država da vsako leto deželni vladi v Ljubljani po več sto goldinarjev, da jih porabi v podporo onim občinam, ki menijo napraviti živinska napajališča. Žalibog mora deželna vlada skoro vsako leto vrniti velik del te podpore, ker se nobena občina ne oglasi na njo. Ravno te dni nam je pravil dotični vladni referent, da podpore za 1. 1887. sploh neso mogli porabiti" itd. Komur so dobro poznate razmere o napaja-liščih in sploh vodovodih, o potrebni pitni vodi ter ve, kakšna pomankljivoBt kraljuje v tej zadevi še po mnogih krajih, mora se čudom čuditi, to čitajoč. Teško je verjetno, ali žal, popolnoma resnično. Radi tega pa ne smemo kar na mah obsoditi vseh dotičnih odbornikov, županov in občinskih svetovalcev ter jim podtikati, da so sami malomarneži, ne, tega ne smemo in tudi ne moremo, ako stvar bolj natanko pregledamo in preiščemo. Glavni uzrok, da se te podpore tako prezirajo, je gotovo ta, ker so naši občinski zastopniki v tem veliko premalo ali celo nič poučeni. Večina njih je, koji o tej podpori čisto nič ne vedo. Kako naj bi pa tudi za to vedeli, ker jih mej njimi mnogo, ki niti čitati ne znajo, pa če tudi znajo, kaj jim vse to hasne, ker neso naročeni na noben časopis, iz katerega bi mogli to poizvedeti, sicer jim pa tudi ne dojde nobena taka knjiga, nikako tako pojasnilo v roke. Ne da se sicer tajiti, da je mnogim znano za te podpore, pa kaj to pomaga, ker neso zmožni napraviti potrebnega načrta, proračuna in prošnje. V tej zadevi pomoči iskati pri kakem veščaku se boje ali pa nečejo, ker jih plašijo troški, to je, plačilo, katero se v istini često, pretirava. Zopet drugi napravijo prošnjo, toda tako pomankljivo, da se jim vsled toga, kar >> čisto umevno, zopet vrne. Napravi se v drugo, a Se vedno ne prav, torej še vedno brez uspeha. V tretje se pa navadno že naveličajo in stvar zaspi za vselej, četudi v veliko škodo dotičnih občanov. Tako je pa tudi res, da se vsled pomankljivo napravljenih prošenj , oziroma proračunov dobi primerno premala podpora, to je, obljubi se premala podpora, katera se naposled ne vzame in tako tudi potrebno delo ne izvrši. Se ve da se ne manka tudi taeih občanov, koji so vedno pripravljeni protiviti z vsemi močmi dobrim namenom županovim, oziroma obč. odbora v korist občine in žal, da ne malokrat je taka, vse graje vredna nagajivost uspešna, ker taki zlobni ljudje ne nehajo, dokler ne uničijo vse dobre volje onih, ki nameravajo kaj koristonosnega za občino napraviti. Vse hvale \redno je torej, da je „Kmetovalec" zopet pojasnil, kako da je ravnati s prošnjami za gori omenjeno podporo. Ali še neko željo, bolje rečeno prošnjo imamo do uredništva B Kmetovalce vega", in sicer, ako se hoče namen popolnoma doseči, je gotovo potrebno, da bi „Kmetovalec", ki donaša vedno lepe ilustracije, prinesel tudi nekaj načrtov za kale iu druge občinske napajališča, kakor tudi malih občinskih vodovodov, kajti mnogo je občin še na Notranjskem in tudi na Dolenjskem, kjer nedostaje celo pitne vode. Take občine morajo skrbeti, da si napravijo potrebne vodovode ali pa vodohrane, iz katerih potem voda dotaka v korita, iz katerih se živina napaja in kjer se pitna voda in za kuho v škafe ali drugo posodo nataka. Poleg načrtov bi bili potrebni tudi obrazci proračunov. Uspehi takih natančno;-, napravljenih pojasnil, vsled katerh bi mogli tudi netehniki napraviti potrebne načrte in proračune, bi se kmalu pokazali in te gotovo v taki meri, da podpora, katero daje država, ne bi niti zaostavala, ako bi se htelo ustrezati vsem prošnjam. Da nam bode gosp. urednik „Kmetovalca" v tej zadevi ustregel, smo uverjeni. Prav bi pa bilo, da bi ga v tem tudi c. kr. vlada vsestranski podpirala, kar se tudi nadejamo. H in ko. Domače stvari. — (Vladika Strossmaver) poslal je g. Ivanu Hribarju lastnoročno pismo, iz katerega pri-občujemo sledeče : Vele štovani in vele mili prijatelju! Nemožete misliti, kakvu su ugodnu i upravo slavnu uspomenu kod nas ostavili braća Slovenci .... Bog Vas blagoslovio i Bog Vam naplatio! Mene i sad suze radosti obliju, kad se na Vas sie-ćam i kad pomislim, da smo, hvala Bogu, srdcem, dušom i sviesti jurve jedno. Molim Vas, da svud i svagdje medju braćom moju najdublju zahvalnost iz-rečete. Jedno sam, kad ste ovdje bili, zaboravio. Mi Hrvati, a i ja, idemo odmah poslie UBkrsa u Rim, da se Sv. Otcu poklonimo. Kako bi bilo, da se nje-koji od brace Slovenaca nam Hrvatom pridruže, da i tom sgodom slogu i jedinstvo našeposvedo-čimo? Ja mislim, da bi to dobro i za nas .probitačno bilo. Naše družtvo polazi kraj Ljubljane. G. braća Slovenci mogli bi Be tom sgodom priključiti Hrvatom, naravno, pod istima pogodnostima. Ja nje-što ranije polazim u Rim. Još jednom: hvala i slava Vam i svoj braćii koja su ovdje bila, pače slava i hvala viečita cie-lomu slovenskomu narodu, koji mije ovom sgodom toliko sjajnih dokaza svoje ljubavi pružio, ko nijedna druga grana Slavjanstva. Pozdravite svu braću a preporučujem se i na dalje Vašoj ljubavi i molitvi Vaš prijatelj D j ako var 25. marca 1888. Strossmaver, biskup. — (Za Levstikov spomenik) je nabranih 489 gld. 84 kr. Čisti dohodek predavanja g. prof. Levca o Levstiku znaša 90 gld. Pri zabavnem večeru „Ljubljanskega Sokola" nabralo se je 15 gl. — (Za revne barjane) se je iz podpore deželnega odbora nakupil živež ter razdelil rodbinam, ki trpe največje pomankanje. — (Umrl je) zadnjo soboto na Dunaji No-vomeščan gosp. Josip Pa j ni ć, stud. medicinae, v 23. letu Bvoje dobe. Bil je pokojni zelo darovit mladenič, rodoljuben Slovenec in blag zuačaj. Zato so ga čislali tovariši njegovi, zlasti „Slovenijanci" v katerih sredi je razvijal mnogo svoje delavnosti. Žalibog, da mu skromna sredstva niso dopuščala re- šiti se dolge in mučne bolezni, ali vsaj podaljšati si življenje. Bodi mu sedaj zemljica lahka! — (Avstro-Ogerska v besedi in podobi") Jutri bode v Ljubljani pod predsedstvom dvornega svetnika \V e i 1 e n a seja, v kateri se bode dogovorilo o illustracijah za zvezek cesarjevičevega dela, ki bode obravnaval Koroško, Kranjsko, Goriško in Gradiško. Povabljeni sa k seji umetniki gg. brata Jurij in Janez Šubic, J Sturm iz Novega mesta, J. Vesel, Zoff, Benesch in brata W i 11 r o i d e r. — (Predavanje o Levstiku.) Kolikor se spominamo, ni bilo še nobeno predavanje tako mnogobrojno obiskano, kakor včerajšnje, a tudi nobeno še ue tako izvrstno. Predmet predavanju bil je najsijajneji predstavitelj sedanje naše literarne dobe, pokojni Levstik, predaval pa je gospod prof. Leveč, prvi naš literarni historik. Naravno torej, da je bilo zanimanje veliko in da je obširno dvorana bila polna odličnega občinstva, mej katerim so bili: deželni predsednik gosp. baron Winkler, deželnega sodišča predsednik g. Koče v ar, župan Grasselli, razni drugi odličnjaki, in izredno število narodnih dam. Gosp. proi. Leveč risal nam je s posebno ljubeznijo pokojnega Levstika markantno individualnost, predstavljajoč ga kot jezikoslovca, nedosežnega pesnika, izbornega kritika in genijalnega trpina. Navajal je glavne dogodbe in podatke iz njegovega trnjevega življenja in z rezko odločnostjo bičal krivice, ki jih je pokojnemu veleumu prizadela njegovih rojakov zavist in slepa strast. Potem je v kratkih, a jedrnatih potezah ocenjeval njegovo delovanje na jezikovnem polji in njegove velikanske zasluge za slovenskega jezika razvoj, njegove pesniške umotvore in njegove sicer ostre, a vedno poučne kritike blagodejni upliv na našo književnost, s kratka slikal ga nam je tako pristno in završeno, da je bilo predavanje vsem poslušalcem pravi užitek. Predavanje trajalo je jedno uro, ki pa je le prehitro potekla. Občinstvo odlikovalo je g. predavatelja v obilnim odobravanjem in slava-klici, kot glasnimi dokazi izredne hvaležnosti in zadovoljnosti in čestitalo se mu izbomem uspehu. — (Slovenska predstava) na korist ig.alki gdč. Gostičevi in igralcu g. Danilu bode v ponedeljek dne 2. aprila t. 1. Na reperto:rji je: „Ženska borba". Vesela igra v treh dejanjih. Po Olfersovi nemški prestavi E. Scribejevega dela po slovenil R. P. Zasluge omenjenih igralnih močij pozna naše občinstvo in nadejati se smemo, da bode ta večer dejanski pokazalo, kako ve ceniti trud omenjencev za napredek slov. gledališča. Zadnja večja igra, ki ima iti letos še raz desk, bode premijera: „Gosi in goske", burka v petih dejanjih; in sicer na korist igralki gdč. Zvonarjevi in igralcu g. Kocelju, 22. aprila zaključi dramatično društvo sezono. Opozarjamo že pri tej priliki, da bode pr -stanek gledališnih vaj in dram. Šole trajal le tri mesece. Od 1. maja do 1. avgusta t. 1.; zato naj se blagovolijo gospodične in gospodje, ki žele usf -piti v omenjeno šolo oglasiti in upisati pri dia-štvenera odboru vsaj do 15. julija. Želeti je, da bi udeležite v v dram. šoli bila mnogobrojnoj ša, kakor je b*la tekoče leto in dolžnost vsakega domoljuba je uplivati po svojih močeh, da naraste število slušateljev in slušateljic slov. Talije. Pismena oglasila oddajajonaj se pri čitaln ičnem k us-tosu (trafika.] — Odbor dramatičnega d uštva dovolil je svojemu režiserju g. Borštriku, da odide po končanej letošnej sezoni nadaljevat za nekaj časa svoje gled. študije na Dunaj in v Prago. — („Sokola" jour-fix) prirejen na čast starosti gosp. Ivanu Hribarju bil izredno dobro obiskan. — Obširni program izvršil se je prav ugodno in zabava bila je prijetna. Z veseljem moramo pritrditi, da se je „Sokol" pričel takoj, ko je dobil pravega moža na čelo, {oživljati ter, da ga je prešinil pravi duh, da dobi oni pomen in bode zavzemal ono mesto v društvenem, kakor tudi v političnem življenji za probudo naroda, koji mu pripada. Udeležili so se jako odlični gostje in upati je, da bode po nazoru in reorganizaciji, kakor je razkladal g. starosta, pridobil simpatije vseh krogov Ljubljanskih. Nadejati se je tudi, da ona mlačnost in nebriga inteligencije naše za „Sokola" preneha ter da bodemo pri prihodnjem „Sokolskem večeru" videli zopet vse tiste gospode, ki so kedaj živeli zanj. — „Sokolom" pa bi še posebej pokladali na srce krasne besede gospoda staroste in gospoda inženerja Hraskega. — Pri licitaciji za fond Levstikovega spominka nabranih je bilo 15 gld., kateri znesek smo takoj izročil gospodu dr. J. Vošnjaku, kot blagajniku. — Za lepi uspeh večera pa moramo še posebe priznati ti ud gg. rediteljema Dragotin Hribarju in Franu Dežmanu. — S tem večerom bili so zaključeni zimski zabavni večeri. — (Gerbičev koncert.) Gospod profesor Gerbič priredil je koncert, pri katerem je narodno občinstvo pokazalo, da dostojno ocenjuje g. Ger-bića, njegove gospe soproge in gospodične svakinje zasluge za našo glasbo, za naSo opereto, kajti dvorana bila je razprodana do zadnjega prostora in beneticijantu poklonila sta se dva prekrasna venca. Jednega izročila mu je v imenu ženskega zbora z jako niičniin nagovorom gospodična Hofbauer-jeva, druzega z lepim darilom njegovi častilci Vspored obsezal je 7 točk, ki so vse bile vspre-jete z izredno pohvale Poleg čvrstih mešanih zborov, F o e r s t e r j e v e „Domovine" in G e r-b i če ve g a „Bučelarja", čuli smo gospe Ger-bićeve in gospodične Daneševe dvospev iz opere „Giocouda" in ltossinijevo „La regata vene-ziana", jako karakteristično skladbo, ki je občinstvu posebno ugajala. Gospodična Šuinanova igrala je na glasoviru R. Schumanovo fantazijo v C duru s popolnim efektom. Isto velja o g. VVagneji, ki jO godel Vieuxtemps-ovo „Revurie", pri čemer ga je spremljal g. pl. Janušovskv. Gospod Gerbić sam pa je pel romanco iz Meverbeerove opere „Hu-genoti" ter s svojim izvrstnim petjem izval burno odobravanje. — (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zbolel: Nobeden. Ozdravela: 2 moška, 1 otrok. Umrl: Nobeden. — (Okrajna hranilnica v Slovenski Bistrici) zaradi prepičlih hranilnih ulog ne daje nobenih posojil na zemljišča. To slabo stanje ihra-nilnično pa ni zabranilo ravnatelju,da si je s privo-voljeujem odbora izposodil večjo svoto na menico, katera ni podpisana, kakor zahtevajo pravila, od registrovane kupčijske firme. Zares čudno ravnanje! Od okrajnega odbora, ki je odgovoren za poslovanje hranilnice, pričakujemo da se bode ustavljal takemu samovoljnemu postopanju ravnateljstva. Tudi pri posojilnici (uems ki) ni vse v redu. Tako vsaj poroča „Sudsteirische Post", ter nasvetuje, da se osnuje slovenska posojilnica. — (Iz Posto j ine) Be nam piše: Pri volitvi občinskega starešinstva v Postojini dne 24. marca t 1. prodrla sta samo dva narodnjaka, in sicer: kot župan Pric Vičič in kot svetovalec trgovec Franc Kutin; drugi trije svetovalci, to je I no cente Josip, Ditrich Anton iu dr. Deu so nemškutarji, večina torej uemškutarska. Nasprotni kandidat žu panu Vičiču, Alojzij Lavrenčič, ki je z na-pprotno kandidaturo prouzroćil, da je izišla nem-škutarska večina, dobil je 11 glasov. — (V Gorenjem L o g a t c i) odprla se preteklo soboto s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. — Za brzojavni promet mej postajama Gorenji in Dolenji Logatec velja lokalna tarifa, to je: 1 kr. od vsake besede, več 12 kr. prvotne pristojbine. — Zgradba fabrike za solita r v Kamniku.) V četrtek dne 5. apiila 1888 bode se vršila v pisarni c. kr. vojaškega inženirskega ravnateljstva v Trstu (Via di Mercato vecchio štev. 3. II. nadstropje) ob desetih dopoludne pismena ponudbena obravnava za zgradbo fabrike za solitar v Kamniku. Pogoji in ponudbeni obrazci se dobe pri vojaškem inženirskem ravnateljstvu v Trstu v navadnih uradnih urah, a razpis je na ogled tudi v pisarni trgovinske in obrtue zbornice v Ljubljani. Res čudno, da se pogoji in ponudbeni obrazci morejo dobiti le v Trstu, a ne tudi v Ljubljaui, kamor imajo tukajšnji podjetniki mnogo bliže. — (C. kr. ministerstvo za deželno bran) namerja gotova oblačila in oborožila, narejena iz ovčje volne, bombaža in platua, potem iz usnja zagotoviti si po društvih zasobnih obrtnikov od leta 1889 poćenši za daljnjih pet let. Vsa potrebščina k skupini a) (ovčja volna) spadajočih vrst znaša Jdo 150.000 goldinarjev, b) (platno) do 40.000 goldinarjev , c) (usnje) do 120.000 gold. Ponudbeniki imajo poslati pismene, kolekovane in zapečaćene ponudbe najkasneje dol6. aprila 1888 ob poludne neposredno predsedništvu ces. kr. de-želnobramskega rainisterstva. Pogoji so tudi na ogled v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. — (Spored besedi), katero priredi podružnica sv. Cirila in Metoda za Žužemberk in okolico dne 12. aprila t. 1., na korist ubogi šolski mla- deii tukajšnji in podružnifni blagajnici v prostorih predstojnika krajnega šolskega sveta g. Frana Flor-jancica v Žužemberku. 1. Nedvfd: nZveznau, moški zbor. 2. Nagovor. 3. G. Ipavic: BPod lipow, mešani zbor in „Dramilo mojim rojakom", mešani zbor. 4. Iz slavčka: „\Iajnikova pesem", poj o-učenci in učenke s spremljevanjem glasovirja. 5. Krek: „Nate podobic, otroci!", deklamacija. 6. Nedved: „Domovina", moški zbor. 7. Iz slavčka: „Plevica", pojo učenke. 8. H. Satner: „Na pla nine", mešani zbor z bariton- solo. 9. Valjavec: „Najlepši nasmebljaj", deklamuje učenka. 10. Iz slavčka: „Kranjska dežela", pojo učenci in učenke. 11. Hajdrich : „Jadransko morjeu, moški zbor. 12. Gledališna predstava: „Čarovnik", igra v dveh dejanjih. Spisala It. Kosova. — Začetek ob 5. uri popoludne. — Ustopnina za posamezne osobe 30 kr. Šolska mladež je ustopnine prosta. — Preplače se hvaležno vsprejemajo. Odbor podružnice. Telegrami „Slcvenskemu Narodu": Pariz 26. marca. V Marseille-u izvoljen Pvat z 40.204 glasovi. Konservativec Hervč dobil 23.638, Fonquier 12.440, Bou-langer 983 glasov. V Laou-u bode ožja volitev. Ondu dobil Boulanger 45.089, radikalec Coumer 26.808, konservativec Jacquemart 24.670 glasov. Rim 2 6. marca. Finančni minister dal svojo ostavko vsled predvčerajšnega glasovanje v senatu. Ker kralj in ministarski sovet ostavke nesta vsprcjela, jo je zopet umaknil. Javna zahvala. Podpiralui zalogi slovenskih vseučiliščnikov v Gradci so vnovič darovali: Visoki deželni zbor kranjski 200 gld., visoki deželni zbor štajerski 150 gld ., slavna kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani 10 gld., gospod dr. Guidon Srebro, odvet nik v Brežicah, 10 gld., g. Anton Gregorič, posestnik v Ptuji, 5 gld., g. I. Kotnik v Ljubljani 5 gld., g. Ivan Murnik, ces svetnik in dež. poslanec v Ljubljani, 5 gld., g. R. Perušek, gimn. profesor v Itudolfovem, 5 gld., g. Fr. S Pire, ravnatelj gimn. konv. v Št. Pavlu na Koroškem, 5 gld., g. dr. Josip Sernec, odvetnik in deželni poslanec v Celji, 5 gld., g. dr. Fran Žižek, zdravnik v Gradc,i 5 gld.. g. Fran Bradaška, gimn. ravnatelj v p v Gradci, 1 gld. Za te preblage darove izreka podpisani odbor v imenu vseh podpiranih vseučiliščnikov svojo najtoplejšo zahvalo. V Gradci, dne 17. marca 1888. Za odbor: Dr. Janko Bezjak 1. r., tajnik. Dr. Gregor Krek, vseuč. profesor 1. r.. predsednik. JUIIUIBD Z70H" Mtoji (19;}—260) j £ za vse leto gld. 4.60; za pol Seta gld. 2.30; za četrt lota g;d 1.15. J 1 Tržiic cene v JLjuhljatiBi dne 24. marca t. 1. irl. kr. Pientoa; liktl. . «5 17 Speh povojen, kgr. — 64 Rež, » . 4 B Surovo maslo, „ — 90 Ječmen, X . 4 22 Jajce, jedno : . , — l2 Oves, n . 298 Mleko, liter .... — h Ajda, n . 1 r> (toveje meso, kgr, 56 Pt OHO, n . 4 :v Telečje „ „ — 60 Koruza, • 6 20 Svinjsko „ „ — *>o Krompir, Leča, 2 Koitrnnovo „ „ — 86 _ , 12 Piiaseo...... — 70 Grab, n . ia — Golob...... — i!6 Pi*pi, . ii Seno, 100 kilo . . . 2 67 Maslo, kgr. ■. i — Slama, „ „ . . . 2 4-J R Drva trda, 4 Qmetr. 7 oli Špeh tri Sen » • j [60 „ mehka, 4 „ | 4 60 Meleorologicno poročilo. Čas opazovanju 7. zjutraj 2. popol. 0. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer Stanje barometra v m ni. Temperatura Vetrovi Nebo 729-0 mui. 729*0 mm. 729*7 mm. 7294 mm. 729 H mm. 728 9 mm. lfi° C brezv. 10-0° C si. jz. 6-4° C al. jz. 7 Gu t' si. zali, 104u C ui. jz. 9-B° C m. jz. megla obl. obl. obl. obl. obl. Mokrimi v mm. : 0*01) mru. o-00 mm. DuuciaJslrsL "borza. dne 26. marca t. 1. (Izvirno tele^rafično poročilo.) gld. včeraj 77-36 79-06 M9-10 92*— 856-— 2tf8*60 128*96 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta...... S 1 , marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... C kr. cekini .... NemSke marke..... 4/ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1H64 Ogcrska zlata renta 44/0 . . . . Ogerska papirna renta n°/0 . . . , rV/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 47»°/0 zlati zast. listi . Prio ■. oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. - gld. 1005 _ 5-99 — „ 62-421/, — 260 gld. 130 gld. !00 163 95 >3 105 117 127 99 179 21 100 212 danes 77*46 79-lr. 109-f>5 92*15 854 — 289 76 12690 10-04»/, 5*99 62 37«/, 25 kr 25 70 50 30 30 25 25 Srednja temperatura 6-0° iu 9*2°, za 1*2° in 4-1° nad normalom. A t. ;«<■<• no clrilNlVO „Slovenija" mi Dimu)! javlja vsem članom in prijateljem svojim tužno vest, da je njen večletni član in odbornik, gospod JOSIP PAJNIĆ, stud. med., v soboto di.e 24. marca ob 6. uri zjutraj, po dolgi mučni bolezni izdihnil blago svojo dušo. Truplo nepozahl jivega pokojnika blagoslovilo se bode v ponedeljek 26. marca ob treh popoludne v kapeli občne bolnišnic. •■ cer od ufcdod prepeljalo na osredno pokopališče. (231 Na Dunaji, dne 24. marca 1888. Zahvala. Globoko ginjeni vsled mnogib dokazov sočutja povodom bolezni in bmrti naše ljubljene nepozab-ljene matere gospe TEREZIJE SPOLJARIČ, hišne in zemljiške posestnice, čutimo se dolžne, za to in za mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku in konečno lepe darovane vence izreči najodkritosrčnejšo in najiskre-nejšo zalivalo. Žalujoči otroci. slovenske pravilne pisave tttnftŽen, vsprejni« se v notarsko pisarne. Ponudbe pošljejo se n*aj Mnu uotur-s'io pisarno v Loži." Posestvo v Kutinjski dolini, z lepim poslopjem, s 26 orali zem-[]<■ v ravnini, se saradj družinskih sprememb po jako nizki ceni proda. - Pismena vprašanja z naslovom: „T. II. nI. 1H, poslu Vransko pri C!el|i.»* 'i*---ia»!SJ------ii___ -■- l *Mj V UJI k9 ■ ' ^ "i dolenjsko vino, belo ali rudetie, od leta 1887, po najnižji ceni prodajat Cvenkelj v Sevnici. asi----^ ----gaauii. Da so Jos. OitnpprmaU-OVe pesmi vst'Kii priporočila vredne« treba nam pač ni trd it', o tem so izvostno uver-ji-ni vsi prijatelji leposlovju našemu, ki so kedaj čitali .Dunajski" — in „Ljubljanski Zvon", „Kros" itd. In takisto sod jo n njih tudi prvi književniki naš . Izborni naš pesnk je /.toni plodove svojega uma in srca v skupno, katero tukaj ponujamo vitemu inteligentnemu obolustVU slovenskemu OndeJA «e, d« na« pri našem podjetji izdatno podpira v prospeh in čast književnosti naši. (226—2) Jan. Giontini v Ljubljani. Minetevaleč" j c jedini ^fot^cucifii, go^po3at5fii Cbt 5 po?oC>atvvi. „cKmctovatec" i2»l\aja ovcfnzat 11a ine^ec na celi veti. „3{mei'ovci(čc" ptinaia po tj c dc IVI? c, živ ina z* n c, \"» i nat-yhc in ?£iic]c cfan Ijc, aodppad«-s&c novice Kcx, daje nazctnilioni dvoiittt ?oGto aodpooat^uc mvIv. „9iynctova{cc<(i>\'oj\ na telo 2 q\d,t z>a aa. učile tj e i u knjižnice-tyud$h\\\ hot pa it 1 a\d. 0Ca-^očtltf^i, Tli oM'opijo med (dom, dovć vsa iz>ištc števithe Ible^a ■tctuiUa. {tOB ) METOVALEC. lloit»nn p»(icdihl! list s pnlo$o .Vrtnu". , Uradno „lr slasllo ^ r kr. IptMjik. 4ruwief i.jrt4i.fl kr.ijifc*. _ ki iin>)u. 11 nuniim t*i. r; ,f$iKnavu jc fbt ^ poSoGanvi, -fii finala cianbc. „^tlna^" Vbfoaja dva-4tal- na iik'W. ,/Ttlnatja^ do&ć nazočnih i „dime tova tca"&ašfo*ty. Izdajatelj in oilgo/orni ure'nik: Dr. Josip Vošnjak. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne'