PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	jn . .
Abs postale i gruppo - Lena 441 lir
Leto XXI. St. 275 (6253)
TRST, petek 19. novembra 1965
VEDNO VEČJE ZAOSTROVANJE V JUGOVZHODNI AZIJI
McNamara je novih vojakov
napovedal odhod v Južni Vietnam
Se vedno polemika o odklonitvi pogajanj - Francoski diplomat pojde v Peking, kjer bo poizvedoval tudi o možnosti pogajanj
WASHINGTQN, 18. — Ameri- namu zaradi stalnega narašča- v Južnem Vietnamu.
.1 t.fl.imlr 70 ^Vtro tV»V\n liinMnmn v->šr*	__________Sit______• i .	mr.ar.______
žki tajnik za obrambo McNama-ra je sporočil, da se predvideva nadaljnje zvišanje števila ame riških vojakov v Južnem Viet-
nja vojakov osvobodilne vojske. Vlada bo zahtevala januarja od kongresa nadaljnje zvišanje proračuna za večje vojne stroške
McNamara je sporočil, da je sedaj v Južnem Vietnamu 160 tisoč ameriških vojakov. Pripomnil je, da je osvobodilna vojska utrpela
McNamara na eni svojih tiskovnih konferenc o Južnem Vietnamu
""■'iiiiiiiniii,,,,, mini.a.i..
PELO V ODBORIH ZDRUŽENIH NARODOV
Razprava o razorožitvam konferenci z udeležbo vseh držav sveta
Sovjetski delegat predlaga, naj bi konferenca ne bila v okviru OZN - ZDA konferenci «$edaj» nasprotujejo - Predlog o financiranju operacij OZN
NEW YORK, 18. — V političnem odboru OZN se je danes nadaljevala razprava o resoluciji, ki predlaga sklicanje med-rt=irodne konference o razorožitvi. Včeraj je govoril italijanski oeiegat Cavalletti, ki je izjavil, da je italijanska delegacija na-
'on j ena tej pobudi v upanju, '-------
Ha bo pomenila
----------- spodbudo za
Ptošno razorožitev in da bo »(preizkusni kamen o želi Kitajske po miru«. Pripom-i- pa je, da se ne sme pozabiti ki pritiče Združenim na-no?°m Slede razorožitve in pešk) anjem v Ženevi.
Danes sta govorila sovjetski in lntfriški Predstavnik, Prvi je v ce-i 1 Podprl afriško-azijski predlog Predlagal, naj bo konferenca v P yi polovici prihodnjega leta in t , v okrilju Združenih narodov, da 1)1 se ie mo£le udeležiti k”T države, ki niso članice OZN, , 01 n- Pr. Kitajska in obe nem-, ' državi. Pedorenko je obžaloval, r ženevski razorožltvenl odbor
se ni do sedaj pokazal koristen za konkretne rezultate.
Ameriški delegat Foster je izjavil, da ZDA načelno sprejemajo udeležbo Kitajske pri razorožitve-nih pogajanjih, ponovil pa je, da Kitajska «ni pokazala nobenega znaka, da Je pripravljena odpovedati se svoji napadalni politiki)). Zaradi tega se zdi sedaj in v bližnji prihodnosti bolje nadaljevati pogajanja na ženevski konferenci, rajši kakor da bi sklicali novo kon. ferenco z udeležbo Kitajske.
Predstavniki Cejlona, Gane, Irske, Slonokoščene obale, Liberije in Nepala so predložili v posebnem političnem odboru resolucijo, ki določa, naj bi stroške za prihodnje
političnem odboru OZN je darske sankcije konec koncev ni-
^iški delegat izjavil, da se «zdi na 1 -in v bližnji prihodnosti bolje h daljevati pogajanja na ženevski nfcrenci kakor pa sklicati novo ednarodno konferenco o razgreje v* * udeležbo Kitajske«, ki so jo .odlagale afriško-azijske dežele, n er'b predlog je sovjetski delegat P Uprl in predlagal, naj bo konfe-nca v prvi polovici leta 1966, in 'cer ne v okrilju OZN, tako da v s®. te lahko udeležile tudi drža-tai i n'so članice kakor n. pr. Kite** in obe nemški državi.
tuGlede razprave v varnostnem sve. na « ®°de*yi P» je britanski zu-nnK^ minister Stewart dejal, da ni skl .Cne m°žnosti, da bi odobril i *'b 7a ustanovitev oborožene si-,av°, ’ ber je že britanska vlada rahi a °dločno stališče proti upo-B * v°jaštva. Predsednik Wilson B te dejal, da bo britanski guver-včo’ ,aterega je kraljica Elizabeta .raj odlikovala, ostal v Rodeziji, le	"kraljici všeč*. Medtem
J« Naser sporočil, da je ZAR v Jnem stanju z Rodezijo ter da n..PrRP°vedala prevoz blaga name-nJr»^a v Rodezijo po Sueškem j, °PU- V sami Rodeziji je več vč i namcščencev na železnicah raJ stavkalo proti rasistični raz-«asttvi neodvisnosti. Predstavnik a,riškega ljudstva Zimbabve So Jon v Londonu izjavir, da šti i med demonstracijami ubiti r *”e dornačini, mnogi drugi pa seri i. *n aretirani. Rasistični pred-sk n,k Smith Je spričo gespodar-ta bojkota samozavestno dejal, •sgodovina dokazuje, da gospo-
majo nobenega učinka.«
V	Južnem Vietnamu so tudi včeraj ameriški vojaki doživeli precejšen poraz in ameriški obrambni minister McNamara je izjavil, da se število vojakov osvobodilne vojske nenehno veča in da bo zaradi tega v januarju vlada zahtevala od kongresa nadaljnje zvišanje proračuna za večje vojaške izdatke v Južnem Vietnamu, kjer je sedaj že
160.000	ameriških vojakov. Glede možnosti pogajanj o Vietnamu pa ameriški tisk sporoča, da se je stališče ZDA glede pogajanj precej zaostrilo, odkar so se zaostrili boji. Neki komentator pa piše, da se ne ve, ali ZDA želijo v sedanji fazi začeti pogajanja in ali bi v primeru poizvedovanj postavile takoj po. goje, kajti na ta vprašanja lahko odgovori samo Johnson.
V	Riu de Janeiru se je začela Izredna konferenca Organizacije a-meriških držav, na kateri so navzoči predstavniki 19 članic, katerim je predsednik konference Castelo Branco predlagal, naj razpravljajo o vzajemni obrambi, gospodarskem razvoju in »zaščiti temeljnih demokratičnih ustanov«. Konferenca nadaljuje delo pri zaprtih vratih in bo trajala verjetno do konca novembra.
Bonski zunanji minister Schroe-der je prišel na obisk v London, kjer se bo pogovarjal o nadzorstvu atlantske Jedrske oborožitve, o dvo. stranskih odnosih, o britanskih četah v Zahodni Nemčiji ter o nemški združitvi in evropski varnosti.
mirovne operacije Združenih narodov nosile stalne članice varnostnega sveta (Francija, Velika Britanija, SZ, ZDA in Formoza).
Načrt določa, da bi morale stalne članice varnostnega sveta, ki bi glasovale za morebitne mirovne o-peracije, prispevati s 70 odstotki stroškov. Ostalih 30 odstotkov bi razdelili takole: druge industrializirane države 25 odstotkov, države v razvoju 5 odstotkov.
Načrt resolucije poudarja dalje pravico glavne skupščine, da odloča o mirovnih operacijah, kadar varnostni svet ni sposoben nastopiti.
V imenu 29 držav v razvoju je včeraj v odboru za gospodarska in finančna vprašanja generalne skupščine OZN predložil jugoslovanski predstavnik osnutek resolucije o ustanovitvi sklada OZN za kapitalni razvoj. Pravkar so uspešno spojili posebni sklad za neinvesticij-ska financiranja ter program tehnične pomoči, zdaj pa so države v razvoju napravile nov korak z namenom, da bi OZN razširila svojo pomoč državam v razvoju tudi pri financiranju investicijske izgradnje.
Član jugoslovanske delegacije Mirčeta Cvorovič je v obrazložitvi osnutka resolucije poudaril, da nova politika gospodarskega razvoja, katerega temelje je položila mednarodna konferenca v Ženevi, ne more biti uspešna, če tudi mednarodnega financiranja ne spravijo v sklad z načeli in zahtevami te politike, OZN ne bo mogla izpolniti svojega poslanstva na torišču gospodarskega razvoja, če bo mednarodno financiranje ostalo zunanj njenega delovnega območja.
Države v razvoju stoje na stališču, da je ustanovitev sklada OZN za kapitalni razvoj zgodovinska nujnost. Jugoslovanski predstavnik je govoril tudi o odporu, ki ga kažejo nekatere industrijske države proti temu programu-
Gromiko sprejel ameriške senatorje
MOSKVA, 18. — Senator Mike Mansfield in ostali štirje ameriški senatorji, ki ga spremljajo, so začeli davi pogovore s sovjetskim zunanjim ministrom Gromlkom. Pogovor Je trajal dve uri in pol. Pozneje so senatorji izjavili, da Je bil pogovor «zelo informativen in zanimiv«. Govorili so tudi o Vietnamu.
WASHINGTON, 18. — Bivši ameriški podpredsednik Henry Wallace Je danes umrl v starosti 77 let. Umrl je v bolnišnici, kamor so ga bili pripeljali sinoči. Že več let je trpel za arteriosklerozo.
hude izgube med ofenzivo od maja do oktobra, vendar pa se število njenega vojaštva veča. Zaradi tega bodo povečali tudi število ameriških vojakov.
Včeraj je v Južnem Vietnamu padla v zasedo večja skupina ameriških vojakov. Po srditih spopadih so se morali ameriški vojaki umakniti, potem ko so utrpeli precejšnje izgube. V zadnjih 24 urah Je ameriško letalstvo zelo aktivno; v enem samem dnevu je izvedlo 522 napadov. Ameriški bombniki «B-52» so danes popoldne dvakrat bombardirali področje Plei Me. A-merlška letala so ponovno bombardirala tudi razne kraje Severnega Vietnama. V Sajgon sporočajo, da so od 7. februarja letos izvedli tri tisoč letalskih napadov na Severni Vietnam.
Predstavnik Bele hiše Bill Mojrers je na vprašanje časnikarjev danes ponovil, da je predsednik Johnson pripravljen «vsak trenutek začeti mirovna pogajanja brez pogojev z vietnamskimi komunisti«. Dodal pa je, da do sedaj «ni znakov, da bi bili komunisti pripravljeni na pogajanja«.
■ Neka ameriška tiskovna agencija piše danes, da se je ameriško stališče glede pogajanj precej zaostrilo, ,odkar so se tudi boji zaostrili. Agencije pravi, da Je ameriška vlada obljubila sajgonski vladi, da ne bo sprejela nobene sporazumne rešitve, «ki bi pustila komunistom kakršen koli položaj politične odgovornosti v Južnem Vietnamu«.
Komentator «New York Timesa« Arthur Krock poroča o glasovih, ki se širijo v Washingtonu, in sicer, da državni tajnik Dean Rusk ni poročal predsedniku Johnsonu o možnostih pogajanj. Isti list piše v dopisu iz Washingtona med drugim: »Navdušenje in iskrenost, s katerima je Severni Vietnam medlr sprejel idejo sestanka z ameriškimi diplomati, je še vedno predmet u-gibanj tudi med bolje informiranimi funkcionarji v ameriški upravi. Ne ve se, ali ZDA želijo v sedanji fazi začeti pogajanja o miru in ali bi v primeru poizvedovanj postavile takoj pogoje. To so vprašanja, na katera bi mogel odgovoriti samo predsednik Johnson.«
Po informacijah, ki krožijo v OZN, je U Tant zaprosil lani podporo Sovjetske zveze, in njeno posredovanje v Hanoju Je bilo odločilno. Spočetka se je namreč Severni Vietnam upiral U Tantovim predlogom, toda jih je na posredovanje Moskve sprejel. Ko je Kitajska zvedela za U Tantove poskuse, «je bila zelo razjarjena«. Peking je reagiral z ostrimi napadi na OZN in na njenega tajnika.
Bivši francoski poslanik v Londonu Jean Chauvel, ki ima sedaj 68 let, bo konec tega tedna odpotoval v Peking na posebno odposlanstvo v imenu francoske vlade. Chauvel bo odpotoval z letalom v Peking, kjer bo zastopal francoskega zunanjega ministra na razstavi francoske tehnike. Po mnenju diplomatskih krogov bo Chauvel odpotoval v Peking z namenom, da izboljša odnose med Parizom in Pekingom in da prouči možnosti o začetku pogajanj za mir v Vietnamu. Nekateri trdijo tudi, da se bo Chauvel ustavil tudi v Hanoju med povratkom v Pariz.
Medameriška konferenca
RIO DE JANBIRO, 18. — Sinoči Se je začela druga izredna meda-meriška konferenca Organizacije ameriških držav pod predsedstvom brazilskega zunanjega ministra. Navzočih je 19 delegacij iz držav članic QAD, ki jih vodijo zunanji ministri. Delo bo trajalo dva tedna.
Brazilski predsednik Castelo Branco je v svojem govoru zahteval konkretne ukrepe za latinskoameriško gospodarsko integracijo. Med priporočili Castela Branca so: 1. Vzajemna obramba »proti vsem oblikam napada« s kolektivnimi varnostnimi ukrepi. 2. Gospodarski razvoj latinskoameriške celine «v socialni pravičnosti«, 3. Zaščita temeljnih demokratičnih ustanov.
Danes so delegati nadaljevali delo pri zaprtih vratih in so imenovali za predsednika konference brazilskega zunanjega ministra Da Cunho. Sklenili so, da se bo konferenca zaključila 30. novembra. Ustanovili so štiri komisije, da proučijo načrte, ki so jih bile predložile države članice.
V	diplomatskih krogih konference trdijo, da je mogoče, da bodo marca prihodnjega leta sklicali izredno konferenco, ki bo vnesla spremembe v medameriško pogodbo, zlasti da se glavnemu tajniku sveta OAD prizna večja oblast.
V	Rio de Janeiru so aretirali osem oseb, ki so demonstrirale proti diktaturi med govorom Castela Branca.
IZJAVE PREDSTAVNIKA VLADE SFRJ
Blagojevič o Morovem obisku Drugi razgovor Tito-Gomulka
Zahodnonemške oblasti niso pripravljene zatreti protijugoslovanskega delovanja
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadevo Dušan Blagojevič je na današnji tiskovni konferenci ocenil nedavni obisk predsednika italijanske vlade A'da Mora kot uspešno manifestacijo prisrčnih odnosov in prijateljskega sodelovanja, ki so dali določene rezultate tako z dvostranskega kakor tudi z mednarodnega vidika. «Ta obisk,« je poudaril Blagojevič, «ki je rezultat večstranskih medsebojnih odnosov, je prispeval tudi k zboljšanju razumevanja in ozračja prijateljstva in dobrega sosedstva. S tem so ustvarjeni pogoji za še intenzivnejše sodelovanje, na katerem so zainteresirani narodi o-beh držav. To razvojno pot je delno že označil obisk in skupni dogovor o sklenitvi vrste za obe strani koristnih sporazumov.«
Potem ko je poudaril, da je o-bisk Alda Mora tudi na širšem področju dal pobudo za še večje
zbližanje med narodi Jugoslavije in Italije, je zastopnik državnega tajništva ugotovil, da enakost pogledov, ki je bila v razgovorih u-gotovljena v mnogih mednarodnih vprašanjih življenjskega pomena za vse narode na svetu, priča, da razlike v družbenih sistemih niso ovira za uresničenje in napredek sodelovanja in razumevanja med narodi.
Dušan Blagojevič je nadalje obvestil novinarje, da je jugoslovanska vlada predložila italijanski, da bi se 2- decembra pričeli razgovori o ukinitvi vizumov med obema državama Jugoslavija je doslej sklenila sporazume o uki-nitv. več vrst vizumov z Marokom, Poljsko, Tanzanijo, Dansko, Švedsko, Norveško, Finsko, Islandijo, Romunijo, Češkoslovaško, Bolgarijo, Alžirijo, Tunizijo in Kubo. Trenutno se vodijo razgovori o ukinitvi vizumov z Madžarsko in Avstrijo.
V zvezi z ravnanjem sodnih o-
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiintiHHMimumnHmimMiiiHmiiHmmHiHHMniiiimiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Guverner Humphrey Gibbs bo ostal v Južni Rodeziji
Več tisoč Afričanov demonstriralo proti Smithu - ZAR prepovedala prevoz blaga za Rodezijo po Sueškem prekopu
LONDON, 18. — Britanski zunanji minister Stewart je po povratku v London izjavil, da ni nobene možnosti, da bi varnostni svet OZN odobril resolucijo, ki bi odvzela Veliki Britaniji odgovornost za rodezijske zadeve in da bi ustanovil oboroženo silo OZN. Dodal je, da je Velika Britanija zavzela odločno stališče proti uporabi vojaštva v Rodeziji.
Nato je Stewart dejal, da so gospodarski ukrepi, ki jih je sprejela britanska vlada, že zmanjšali za 70 odstotkov britanski izvoz v Rodezijo, in če bi vse druge države storile, kar je storila Velika Brita-
nija, prepovedati uvoz petroleja in njegovih izdelkov v Rodezijo.
V spodnji zbornici je predsednik vlade Wilson izjavil, da bo britanski guverner ostal v Rodeziji, dokler «bo všeč kraljici« in da se guverner lahko odstavi samo na ukaz kraljice
Bivši rodezijski zunanji minister Dupont, ki ga je Smith imenoval za «namestnika vladnega upravitelja« namesto britanskega guvernerja Gibbsa, je dal namestiti danes na sedežu parlamenta knjigo za zbiranje podpisov «vseh, ki hočejo poudariti lojalnost do kraljice«. Kakor Je znano, Je guverner Gibbs dal namestiti v svoji palači podobno knjigo, v katero se vpisujejo vsi, ki nasprotujejo enostranski razglasitvi neodvisnosti. Seveda gre samo za bele priseljence in med temi je večina rasistov, ki podpirajo Smitha. Zato je Jasno, da bo morda Dupont dobil več podpisov.
Več tisoč domačinov, nameščenih na železnicah v Bulavaju je danes stavkalo proti enostranski razgla-sitivi neodvisnosti, številni vlaki, ki jih upravljata skupno Rodezija in Zambija, so bili ustavljeni.
Rodezijska opozicijska stranka «enotna ljudska stranka« Je sporočila, da ne bo diskutirala s Smithom enostranske razglasitve neodvisnosti, ker je ta nezakonita. Ta stranka ima v parlamentu enajst poslancev od skupnih 65.
Južnoafriška vlada Je sporočila, da bo obdržala redne diplomatske odnose s Smithom in da se ne bo pridružila nobenemu bojkotu. V Londonu je predstavnik «zveze a-
frišega ljudstva Zimbabve« (ZAPU) objavil izjavo, ki pravi, da so bili med demonstracijami v Salisburyju in Bulavaju ubiti štirje domačini, mnogi drugi pa ranjeni in aretirani. Dalje pravi izjava, da uporniške čete in Smithova policija vodita kampanjo terorja proti domačemu prebivalstvu.
lan Smith pravi v izjavi agenciji France Presse, da Rodezija ne bo za sedaj dala nobene pobude in da se zdi, da gre vse dobro, «bolje, kakor bi si mislili«. Na vprašanje, kaj misli o gospodarskih sankcijah, je Smith odgovoril, da Je Rodezija dežela, ki Je gospodarsko močna in prideluje blago, ki ga svet potrebuje in ki se bo še dalje prodajalo, če bodo cene primerne. «Sicer pa, je pripomnil Smith, zgo. dovina dokazuje, da konec koncev nimajo gospodarske sankcije nobenega učinka.« Na vprašanje, ali pri. čakuje pomoč od Portugalske in Južne Afrike, je Smith odgovoril, da upa, da bo dobil pomoč od vseh prijateljev, «ki so številnejši, kakor se misli«.
Smith je ustanovil danes pose ben odbor, ki bo proučeval in pobijal učinke gospodarskih in finančnih sankcij. Odbor bo odvisen neposredno od finančnega ministrstva.
Predsednik Naser je v Kairu sporočil, da je ZAR prepovedala prevoz blaga, namenjenega v Rode. zijo po Sueškem prekopu, ker je mnenja, da Je v vojnem stanju z Rodezijo.
Angleška delegacija na konferenci FAO v Rimu je sporočila glav nemu tajniku te organizacije, da umika svojo zahtevo za sprejem Južne Rodezije v FAO kot pridružene članice. Konferenca FAO se
bo začela v soboto, 20. novembra v Rimu. V ponedeljek bodo sprejeli nove člane.
Nocoj so v Londonu Javili, da je kraljica odlikovala rodezijskega guvernerja Humphreyja Gibbsa z redom kraljice Viktorije. Humphrey Gibbs, ki ima 63 let, živi v Rodeziji od leta 1928 in je guverner od leta 1959.
Sovjetske rakete
OB NAVZOČNOSTI PREDSEDNIKA VLADE MORA
V senatu razprava o protislovni italijanski zunanji politiki
«Pravda» o socialističnem kongresu
RIM, 18. — V senatu se je ob navzočnosti predsednika vlade Mora nepričakovano pričela debata o Italijanski zunanji politiki v okviru razprave o proračunu ministrstva za zunanje zade-ve.
Razprava se je pričela z izvajanji komunističnega senatorja Va.
lenzija, ki je govoril o stališču I-talije glede vključitve Kitajske v OZN in ki je ostro obsodil stališče italijanske delegacije. Istočasno pa je tudi priznal kot »pozitivni« potovanji predsednika republike na Poljsko in predsednika vlade v Beograd, čeprav se pri teh potovanjih opažajo tudi »sence, ki se izražajo s poudarjanjem popolne zvestobe NATO«.
Edini govornik, ki je v senatu ♦ pogrel« vprašanje cone *B», je bil misinski senator Gray, ki je govoril o raznih vladnih dokumentih, v katerih je govora o »o-zemljih, prepuščenih Jugoslaviji, bivši coni B». Drugi misinski govornik pa se je omejil izključno na splošna politična vprašanja.
Zanimiv govor je imel socialistični senator Vittorelll, ki je predvsem obravnaval odnose med Ita lijo in vsemi zahodnoevropskimi
državami in državami »tretjega sveta«. V zvezi z raznimi konkretnimi vprašanji Rodezije, Kitajske in OZN pa je zagovarjal napred na stališča. Demokristjanski senator Januzzi je zaključil politično debato z daljšim govorom, med katerim ni bilo nič posebno novega.
V	poslanski zbornici se je nada ljevala razprava o pomoči tekstil ni industriji, med katero so bila ponovno izrečena nasprotujoča si mnenja levičarske in desničarske opozicije, ki pa se je zaključila z glasovanjem, med katerim je vlad na večina sprejela predloženi zakonski načrt.
V	skladu z zaključki kongresa PST je senator Tolloy v svojstvu predsednika socialističnih senatorjev pismeno pozval predsednika socialnodemokratskih senatorjev Viglianesija, naj bi obe senator-
ski skupini tesno sodelovali pri razpravi o raznih vprašanjih. Senator Viglianesi je prav tako pismeno odgovoril, da je priprav tjen na čim tesnejše sodelovanje. To je prvi konkretni primer neposrednega sodelovanja političnih predstavnikov PSI in PSDI.
»Pravda« objavlja daljši članek o 36. kongresu PSI, o čemer govori stalni dopisnik, in torej ne gre za uraden uvodnik lista. Do pisnik Jermakov pravi, da pome nijo zaključki 86. kongresa PSI resno škodo za enotnost delavskega razreda ter za sodelovanje vseh italijanskih demokratičnih sil.
Tajnik KPI Longo je zaključil obisk v Pragi, kjer je bil tri dni in kjer se je razgovarjal o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. Italijanska delegacija se bo jutri zadržala na Dunaju in se bo nato vrnila v Rim. Tako če škoslovaška kot italijanska partija sta bili soglasni glede vprašanj Vietnama, ameriškega in zahodno-nemškega imperializma, kot tudi glede enotnosti delavskega razreda.
MOSKVA, 18. — Sovjetski maršal Nikolaj Krilov, ki Je vrhovni poveljnik sovjetskih enot za strateške izstrelke, je danes izjavil, da ima Sovjetska zveza izredno močne raketne izstrelke, ki lahko iz-streljajo jedrske konice na določen cilj po balističnem ali pa orbitalnem tiru, ki se lahko menja med letenjem.
General Lavrenov, ki je načelnik političnega ravnateljstva enot strateških raket, odgovarja danes v (ilzvestijih« na kritiko nekaterih zahodnih strokovnjakov, češ da rakete, ki so jih pokazali na vojaški paradi 7. novembra v Moskvi, dokazujejo, da Sovjetska zveza ne spoštuje sklepov OZN, ki prepoveduje uporabo satelitov kot Jedrske, ga orožja.
General Lavrenov ugotavlja predvsem, da sovjetske globalne rakete niso bile izstreljene v vesolje, in dodaja: «Ce se je to orožje pokazalo na Rdečem trgu, je bilo to štor. Jeno zaradi tega, da se znova opozorijo avanturisti, ki bi hoteli spremeniti Zemljo in vesolje v jedrsko areno. Ko govorimo o moči naših raket, nočemo strašiti nikogar, temveč samo pokazati nesmisel na. Črtov morebitnih napadalcev, ki upajo, da bodo porazili Sovjetsko zvezo in socialistične države v jedrski vojni.«
Kakor poročajo iz Washingtona, je ameriški državni departma zahteval od Sovjetske zveze pojasnila v zvezi z resolucijo OZN od 17. oktobra 1963, ki jemlje na znanje sporočilo Moskve in Washingtona, da ne bosta postavljali na tir okoli Zemlje jedrskega orožja. Predstavnik državnega departmaja je dejal, da bi morala Sovjetska zveza sedaj znova pojasniti svoje namene v zvezi s to resolucijo, ker so na vojaški paradi pokazali orbitalne rakete.
Sovjetski poslanik v Washingto-nu Dobrinin se je danes pogovarjal 45 minut v državnem departma, ju s Thompsonom. Dobrinin je pozneje izjavil, da sta govorila o tekočih zadevah in da nista govorila o zahtevi ZDA za pojasnila glede uporabljanja satelitov kot atomskega orožja.
blasti v Zahodni Nemčiji, ki so za atentat na jugoslovanskega kon. zula Klariča začeli sodni postopek samo proti neposrednemu izvršil-ou atentata Kardumu, je Dušan Blagojevič ugotovil, da to ne kaže, da so zahodnonemške oblasti pripravljene zatreti protijugoslovansko delovanje. Blagojevič je dodal, da je zahodnonemška vlada v prejšnjih notah izjavljala, da protijugoslovansko emigrantsko de. lovanje ni v skladu z zakoni Nemčije in da moti odnose z Jugoslavijo. Zato jugoslovanska vlada zahteva, da bi se proces proti Kardumu vršil tudi proti tistim posameznikom, ki so povezani z atentatom in fci so dejansko tudi glavni organizatorji protijugoslovanskega delovanja v Zah. Nemčiji.
Na lovskem posestvu v Doba-novcih blizu Beograda so se danes nadaljevali razgovori med. Go-mulko, Cyrankiewdc*em in Titom, ki so se zjutraj vrnili iz Skopja v Beograd. Razgovorov se je a jugoslovanske strani udeležil danes tudi podpredsednik republike Aleksander Rankovič. Pričalku. je se, da bo jutri objavljeno skupno sporočilo o razgovorih, ki potekajo v prijateljskem in prisrčnem ozračju in v duhu medsebojnega razumevanja.
Gomulka in Cyrankiewicz sta ne coj v hotelu «Metropol» priredila slovesen sprejem v čaet predsednika Tita.
B. B.
Akademija v Beogradu za Dantejevo 700-letnieo
BEOGRAD, 18. — S slovesno a-kademijo, katere so se udeležili politični, javni in kulturni delavci Beograda, študenti in dijaki, so nocoj na Kolarčevi univerzi proslavili Dantejevo sedemstoto obletnico. O Dantejevem delu sta govorila predsednik Srbske akademije znanosti Velibdv !&Hfrori{ in italijanski pesnik prof. Eros Se-qui. V umetniškem delu programa so sodelovali beograjski umetniki in zbor beograjskih madrigalistov.
V Zagrebu obsojena dva italijanska državljana
ZAGREB, 18. (Ansa) — Sodišče v Zagrebu je obsodilo italijanska državljana Antona Floriana in A-lojzija Ragusina, oba bivajoča v Trstu, na sedem let zapora prvega in na dve leti zapora drugega, ker ju je spoznalo za kriva protizakonite dejavnosti.
Na razpravi, ki je bila tajna, je bil kot obtoženec tudi neki jugoslovanski državljan iz Pulja, ki je bil obsojen na osem let zapora. Italijanska državljana sta bila aretirana sredi avgusta letos.
Papež predlagal beatifikacijo Pija XII. in Janeza XXIII.
VATIKAN, 18. - Papež Pavel VI. je danes govoril koncilskim očetom o nalogah Cerkve in je med drugim predlagal, naj se prične kanonski proces o blaženosti papeža Pija XII. m papeža Janeza XXIII.
V istem govoru je papež dejal, da je proces beatifikacije dolgotrajen in da ne dopušča krajše poti. Papež se je dotaknil tudi nekaterih važnih vprašanj katoliške Cerkve, ko je govoril o reformi rimske kurije, po papeževem mne. nju je kurija skoro v ceioti izpolnila pričakovanje Cerkve.
Schrocder v Londonu
LONDON, 18. — Zahuiinonem-ški zunanji minister Schroeder je prišel nocoj v London, kjer bo jutri začel posvetovanja z britan skim zunanjim ministrom Stevvar-tom. Govorila bosta med drugim: 1. o nadzorstvu jedrske oborožit-ve NATO, 2. o odnosih med Anglijo in Zahodno Nemčijo ter o bivanju britanskih čet v Zahodni Nemčiji, 3. o nemški združitvi in evropski varnosti
V Londonu ugotavljajo, da prihaja Schroeder v britansko prestolnico na izrecno vabilo Stewar-ta in verjetno Je v zvezi z bližnjim Stewartovim obiskom v Sovjetski zvezi. Stewart bo na obisku v Sovjetski zvezi od 29. novembra do 3. decembra. V četrtek prihodnjega tedna pa ho prišel v London bonski minister za obrambo von Hassel na izrecno vabilo angleškega ministra za obrambo.
Ameriški baker
WASHINGTON, 18. - Na svoji tiskovni konferenci Je ameriški taj. nik za obrambo McNamara sporočil, da so ZDA sklenile postaviti na trg dvesto tisoč ton bakra iz državnih zalog. McNamara je izjavil, da je bilo to potrebno, ker grozi pomanjkanje bakra na svetovnih trgih. Dalje je dejal, da so to sklenili tudi znradi razširitve vojne v Vietnamu.
Zatem je državni tajnik izjavil, da sklep ameriške vlade ni v nobeni zvezi z rodezijsko krizo, in je zanikal, da bi ukrep pomenil «duping», da se prepreči nevarnost zvišanja cen bakra v industriji. Pripomnil je, da so sklenili postaviti na trg omenjeno količino bakra po številnih posvetovanjih z glavnimi ameriškimi proizvodniki bakra, »ki se zavedajo, da bo novi ukrep tudi njim v korist«. Sedanje ameriške zaloge bakra znašajo približno 800 tisoč ton. McNamara je povedal, da znašajo potrebe obrambe približno 250 tisoč ton bakra in ta potrebe se bodo še povečale za sto odstotkov prihodnje leto zaradi razširitve vojne v Vietnamu.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11.4, najnižja 8.4, ob 19. url 10.4: zračni Mak 1005.2 raste, vlaga 86 odst., veter 10 km Jugovzhod-nik nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 15.6 stopinje.
Tržaški dneva
Danes, PETEK, 19. novembra
Liza
Sohce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31. Dolžina dneva 9.22. Luna vzide ob 2,33 in zatone ob 14.9» Jutri, SOBOTA, 29. novembra
Srečko
SKLEP VČERAJŠNJEGA SESTANKA PRI RAVNATELJSTVU
Pospešili bodo akcijo za vključitev
podjetja GRANE-ORION v Finmeccanico
V ponedeljek manifestacijski pohod delavcev in uradnikov po mestu ■ Vprašanje svetovalca dr. Pincherleja županu
Včeraj dopoldne je bil v prostorih ravnateljstva podjetja CRANE-ORION sestanek med sodnijskim komisarjem, ki upravlja podjetje, sindikalnimi predstavniki in člani notranje komisije, na katerem so razpravljali o položaju v tovarni. Proučili so vsa vprašanja, ki se tičejo uprave, finančnega in lastninskega položaja podjetja. Ugotovili so, da so perspektive za obstoj zelo majhne in da je podjetje v veliki nevarnosti, da ga zaprejo zaradi negativnega stališča, ki ga je zavzela vsedržavna ustanova Fin-meccanica, na katero so se že svoj čas obrnili, naj bi prevzela lastništvo tovarne, da bi lahko nadaljevala s proizvodnjo, kakor tudi zaradi dosedanjih negativnih pogajanj z neko zasebno nemško skupino, ki se je zanimala za podjetje.
Na sestanku so ugotovili, da tovarna dela predvsem za inozemski trg, kar priča tudi dejstvo, da so v mesecih sodnij ske uprave prodali v tujino za 400 milijonov lir proizvodov. Na seji je bilo tudi sporočeno, da so propadli tudi poizkusi predsednika tržaške trgovinske zbornice, da bi v Trstu ustanovili konzorcij delničarjev, ki naj bi prevzel lastništvo CRANE-ORION.
Po daljši razpravi so sklenili, da bodo pospešili akcijo pri vladi in raznih ministrstvih, da to podjetje, ki je specializirano za izdelavo varovalk za petrolejsko industrijo, prevzame vsedržavna ustanova Fin-meccanica. ker bo samo tako življenje tovarne, v kateri je zaposlenih 400 delavcev, rešeno. Seveda ne bodo opustili kakršnih koli drugih stikov z zasebniki, če se bodo zanimali, da prevzamejo podjetje ln mu zagotovijo obratovanje.
Sklenjeno je bilo tudi, da bodo vsi delavci in uradniki tovarne v ponedeljek dopoldne priredili manifestacijo po mestu. Ob 9.30 bodo zapustili tovarno in se napotili po mestnih ulicah na Trg Unitš, da ponovno opozorijo prebivalstvo na veliko nevarnost, ki preti temu podjetju, in da še enkrat pozovejo vladnega komisarja, naj z vso odločnostjo zahteva v Rimu vključitev CRANE-ORION v ustanovo Finmec-canica.
Občinski svetovalec dr. Pincherle (PSIUP) pa je poslal županu dr. Franzilu vprašanje, v katerem ga vprašuje, kaj Je odgovoril predsednik vsedržavne ustanove IRI Pe-trilli na brzojavko, v kateri je župan zahteval takojšnje posredovanje te ustanove za rešitev podjetja CRANE-ORION, ker je sedaj zelo malo možnosti, da bi ga prevzeli zasebniki.
Svetovalec opozarja župana, da bo Jutri na sodišču sestanek odbora upnikov tega podjetja in da preti nevarnost, da se bo zaradi enega od prizadetih bančnih zavodov zaključil z izjavo o stečaju podjetja.
Tudi minister Tremelloni podpisal koncesijo SIOT
Za ministroma za industrijo in trgovino L. Stamutijem in za trgovinsko mornarico Spagnollijem je tudi minister za finance Tremelloni te dni podpisal koncesijsko listino, po kateri bo smela Italijanska družba za čezalpski naftovod SIOT uresničiti to zamisel na odseku od Zavelj do italijansko - avstrijske meje pod prelazom Monte Croce Camico. S podpisom finančnega ministra je koncesija postala polnoveljavna, s tem pa je bila premostena še zadnja birokratična težava pred pravim pričetkom gradnje naftovoda proti Ingolstadtu.
nišča zaradi finančnih težav Javnih skladišč, o zavlačevanju ustanovitve Pristaniške ustanove, ki jo določa posebni deželni statut, o velikem razburjenju med prista-niščniki zaradi odobritve funkcionalne avtonomije podjetju Italsi-der v Skednju in o zapostavljanju potreb tržaškega pristanišča pri razdelitvi 75 milijard lir za razvoj pristanišč.
Poleg tega so proučili tudi vprašanje ladjedelnice Sv Marka, ki je ustanova Fincantieri ni niti o-menila v svojem letnem upravnem poročilu, kar daje slutiti, da so popolnoma opustili vsako pobudo za modernizacijo te ladjedelnice. Tajništvo CGIL je zagotovilo, da se bo o vseh teh vprašanjih resno zanimalo in da bo v najikrajšem času sprejelo najbolj primerne pobude v tem pogledu.
Drevi seji občinskega in pokrajinskega sveta
Drevi bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Na dnevnem redu Je še mnogo upravnih vprašanj, o katerih bodo svetovalci razpravljali in sklepali. Na zadnji seji občinskega odbora so vnesli dosedanjemu dnevnemu redu še nekaj upravnih točk.
Tudi pokrajinski svet se bo drevi sestal. Svetovalci bodo razpravljali predvsem o letošnjem proračunu, o katerem morajo glasovati najkasneje do 24. t. m. V nasprotnem primeru, kot je to sporočil vladni komisar predsedniku pokrajinske uprave, bo nadzorna oblast imenovala komisarja za odobritev proračuna.
PODPIS POGODBE S CRDA
Poljska odkupila k dve tovorni ladji
Na sedežu osrednjega vodstva Združenih jadranskih ladjedelnic so sinoči podpisali pogodbo, s katero je varšavsko podjetje Centromor (Centrale Morska Importowo-Ers-portovva) kupilo dve ladji za prevažanje razsutih tovorov, ki jih CRDA gradijo pod industrijsko šifro 1899 odnosno 1900. Obe ladji spadata v serijo šest enakih enot, ki so jih Združene jadranske ladjedelnice v zadnjih mesecih pričele graditi na svoj lasten račun. Doslej je Poljska kupila štiri ladje iz te serije, in sicer poleg omenjenih dveh v gradnji še «Ziemio Szocze-cinskon, ki so jo splavili 2. oktobra letos, ter «Ziemio Libusko«, ki so jo postavili na kobilico 26. junija.
Gre za ladje, ki so opremljene z najsodobnejšimi napravami za vkrcanje in izkrcanje razsutih tovorov. Njihova nosilnost znaša 24.000 ton, trup pa je razdeljen na sedem skladišč s skupno prostornino 30.400 kub. metrov, v katera lahko spravijo hkrati do 22.100 ton žita ali rudnine. Ladje so opremljene s pogonskim strojem vrste Diesel CRDA-Fiat B 758 S z osno močjo 11200 KS, gradijo jih pa v ladjedelnici Sv. Marka.

SEJI PRVE DEŽELNE KOMISIJE
Začetek razprave o osnutkih zakona o nadzorstvu nad krajevnimi ustanovami
Deželno nadzorstvo nad pokrajinami, občinami in drugimi ustanovami bo pomenilo korak naprej v okrepitvi njih avtonomije
VČERAJ PREMIERA SG V KULTURNEM DOMU
«Janko in Metka» za male in za odrast le gledalce
Skrbna režija, prisrčnost mladih nastopajočih in zavzetost poklicnih igralcev, okusna scena, dobra glasba in mnogo otroške radosti
NA SESTANKU CGIL V RIMU
Poročilo Calabrie o krizi pristanišča
Nova delavska zbornica CGIL »poroča, da je bil na njeno prošnjo preteklo sredo v Rimu sestanek, ki mu je predsedoval tajnik CGIL Luciano Lama in katerega sta se udeležila vsedržavna tajnika federacij pristaniščnikov in kovinarjev Na sestanku je glavni tajnik Nove delavske zbornice iz Trsta Calabria podrobno obvestil tajništvo CGIL in omenjeni federaciji o vprašanjih tržaškega gospodarstva
Se posebno so razpravljali o resnem položaju tržaškega prista-
Prva stalna komisija deželnega sveta je začela razpravljati o zakonskem osnutku deželnega odbora o nadzorstvu dežele nad krajevnimi ustanovami in o podobnem zakonskem predlogu skupine komunističnih svetovalcev. Gre za zelo važno vprašanje, saj se bo nadzorstvo nad delovanjem in sklepi krajevnih ustanov, ki ga sedaj opravlja prefektura, demokratiziralo ln poenostavilo, kar pomeni tudi okrepitev avtonomije.
Uvodno poročilo o zakonskem osnutku je imel svetovalec Coloni, ki se je najprej skliceval na pravno plat vprašanja ter omenil tudi zakone, ki so jih v tem pogledu sprejele druge dežele s posebnim statutom. Cplopj je nato orjsal številne pozitivne novosti, ki jih predvideva zakonski osnutek glede nadzorstva, saj se- bodo morali deželni nadzorstveni organi tudi hitreje izrekati o sklepih in aktih krajevnih ustanov, kakor so doslej delali pokrajinski upravni odbori (prefekture). Po zakonskem osnutku bo med drugim lahko tudi vsak državljan vložil priziv, proti kateremu koli sklepu. V sistemu, ki ga predlaga odbor, se bo tudi postopek o meritornem nadzorstvu nad najbolj važnimi sklepi, finančnega in gospodarskega značaja ter sklepi o pravilnikih precej olajšal v odnosu dosedanjega postopka, ki ga na podlagi zakonov zahtevajo prefekti, pokrajinski upravni odbori in pokrajinski odbori za podporno dejavnost in dobrodelnost. Zakonski osnutek pa Je tudi skrčil število zadev, ki so sedaj podvržene meritornemu nadzorstvu.
Coloni Je nato dejal, da se strinja z odborom, da mora biti za nadzorstvo pristojen samo en organ, saj se s tem poenostavi celotni postopek. Zatem je Coloni orisal zakonski predlog komunistov, o katerem hkrati razpravljajo, ter dejal, da se njegove točke bistveno ne razlikujejo od točk osnutka deželnega odbora. Za Colonijem sta na kratko spregovorila predsednik Berzanti in odbornik Vicario.
Na naslednji seji komisije so spregovorili razni svetovalci in med njimi tudi komunist Baclcchi, ki je izrekel številne pridržke glede vsebine dveh predsedniških odlokov o krajevnih in javnih ustanovah za socialno skrbstvo in dobrodelnost. Baclcchi Je rekel, da ostaja državi preveč pristojnosti glede krajevnih ustanov, ki že dolgo zahtevajo okrepitev svoje avtonomije.
Priprave KPI
za vsedržavni kongres
Tržaška federacija KPI sporoča, da se je zaključilo zasedanje po-
■IMtUIIIIMlIttiUiiiiilillillIlillMillllIiiiliiiiiiiiiilillIHnimiiimiiiiiiiiiiiiniiliiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiH
NA ODSEKU MED SESLJANOM IN PREDOROM
Velika skala padla na cesto in povzročita trčenje furgona
Pri trčenju v obcestno skalovje so se ranili vsi potniki v furgonu, vendar na srečo ne preveč hudo
Dež, ki že nekaj dni nepreneho-mu moči mesto in okolico, je tako razmočil zemljo, da se je včeraj ponoči s skalovja nad obalno cesto, med naravnim predorom in Sesljanom, odkrušila precejšnja skala in se zavalila na cestišče. Ovira sredi ceste pa je bila kriva nesreče, ki se je pripetila okrog 6.30 zjutraj.
Ob omenjeni uri je 29-letni delavec Lucio Fragiacomo s Scale Sante 4 vozil proti Tržiču avto-furgon «romeo» TS 9057. V furgonu so se peljali tudi 45-letni delavec Enrico Guerrini s Scale Sante 160, 44-letni mizar Mario Cattunar iz Ul. Capitelli 3, 25-let-ni mizar Sergio Marin iz Ul Val-maura 2 in 38-letni Lucio Rama-ni iz Ul. del Veltro 8. Bila je še tema in ko je Fragiacomo privozil na odsek ceste, kjer je stala skala, se ni pravočasno zavedel nevarnosti V zadnjem trenutku je skušal zaviti vstran, da bi se Igognil kamnu, toda manever mu
ni uspel in furgon je silovito treščil v skalo ter se zaradi močnega sunka prevrnil.
Nekaj trenutkov potem so privozili mimo nekateri avtomobilisti in ranjencem pomagali iz razbitin furgona. Medtem so na kraj nesreče prihiteli tudi karabinjerji. Vseh pet ranjencev so odpeljali v bolnišnico, kjer so Fragiaco-ma in Cattunarja pridržali na ortopedskem oddelku. Prvi se je pobil in ranil po rokah kolenih in levem gležnju ter se bo moral zdraviti 8 dni šest dni pa se bo zdravil Cattunar, ki se je pobil po medenici in levem sencu.
Ostalim so v bolnišnici nudili prvo pomoč. Marin, Guerrini in Ramani se bodo morali zdraviti od 5 do 6 dni. Vsi so se ranili in pobili po udih.
Poškodovani furgon so potem odstranili s pomočjo žerjava cestne pomoči. Tudi skalo so premaknili na rob ceste.
krajinskega federalnega odbora in pokrajinske federalne nadzorne komisije. Na zasedanju, ki mu je predsedoval Lino Crevatin, so člani federalnih organov razpravljali o poročilu tajnika Paola Seme o tezah za XI. kongres KPI. Poleg tega je bil odobren tudi osnutek poročila o strankini dejavnosti. Dokončno poročilo bo sestavila posebna komisija, ki bo zbrala vse predloge in popravke, ki so jih predlagali tovariši v razpravi. Federacija sporoča, da bo tretji kongres tržaške federacije KPI 16., 17„ 18. in 19. decembra letos.
V DEŽELNEM SVETU
Odgovor odbornika o sporu v Italsider
Na eni izmed zadnjih sej deželnega sveta ko so razni odborniki odgovarjali na številna vprašanja in interpelacije svetovalcev o pretežno furlanskih zadevah, je odgovoril tudi odbornik za delo Giust na vprašanje komunista Seme glede krivičnega odnosa ravnateljstva Italsider do notranje Aomtsijc. V svojem odgovoru je odbornik najprej navedel stališči ravnateljstva in sindikatov. V zvezi z različnima stališčema obeh strank je odgcrnik najprej omenil medzvezni sporazum iz maja 1953 o ustanovitvi in delovanju notranjih komisij ter o ravnanju Italsider glede svobode gibanja članov notranje komisije. Zatem je dejal, da je potreben za odstranitev sedanje napetosti med ravnateljstvom in notranjo komisijo veder sestanek prizadetih strank na sindikalni ravni.
V tem smislu izraža odborništvo željo, da bi se stranki sestali v upanju, da bosta na sestanku razčistili zadevo, za kar je tudi pripravljeno posredovati.
Tržaška delegacija pri ministru Colombu zaradi med. fakultete
Zakladni minister Colombo je v sredo sprejel tržaškega župana dr. Franzila, predsednika pokrajinske uprave dr. Savono, predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija, rektorja tržaške univerze prof. Origoneja in poslanca Belcija in Bologno, s katerimi je proučil vprašanje nove medicinske fakultete v Trstu.
Tržaški predstavniki, ki jih je spremljal ravnatelj pristojnega oddelka ministrstva za šolstvo dr. Casaburo, so ministru obrazložili načrt o ustanovitvi medicinske fakultete na tržaški univerzi za prvi dve leti na osnovi sredstev, ki jih jamči konvencija med občino, pokrajino, trgovinsko zbornico, Tržaško hranilnico, Združenimi bolnišnicami in univerzo ter posebno nakazilo vladnega komisariata. Ustanovitev medicinske fakultete za prvi dve leti se torej naslanja na omenjeno konvencijo, ki pa jo mora odobriti zakladno ministrstvo.
Minister Colombo je pohvalil to pobudo tržaških ustanov, ki bo zagotovila takojšnji začetek delovanja medicinske fakultete, ne da bi obremenili državo z novimi stroški. Izrazil je upanje, da bo ta pobuda dokončno uresničena z vstopom v veljavo načrta za razvoj šolstva, od katerega ie odvisno nadaljnje delovanje fakultete. Zagotovil je svoje zanimanje za čimprejšnjo odobritev ustanovitve fakultete, ki je v pristojnosti njegovega ministrstva.
Telefonske zveze z Ljubljano prekinjene zaradi neurja
Val mraza, ki je zajel v teli dneh naše ozemlje, ie povzročil že včeraj zjutraj prekinitev telefonskih zvez med našim mestom in Ljubljano. Okvare na telefonskih vodih so se pripetile baje na jugoslovanskem omrežju Za pojasnila smo vprašali tržaško poštno upravo, ki nam ie pojasnila, da je okvara nastala onstran meje. Pozneje smo ponovno skušali dobiti zvezo z Ljublj ino toda brez uspeha. Upoštevajoč številne po-
datke o vremenskem stanju na prizadetem področju, menimo da je do te neljube prekinitve telefonskih zvez med našim mestom in Ljubljano prišlo verjetno zaradi hude poledice, ki je prizadela področje med Postojno in Vrhniko.
C Jutri ob 20.45 bo v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina št. 19 kulturni večer, ki ga priredi Tržaška federacija KPI na temo: ((Imperializem ZDA — vojna«. O položaju v Vietnamu bo govoril prof. Šema, skupina «Teatro - Cro-naca« bo uprizorila ((Umazano vojno«, skupina ((Canzoniere popolare Veneto« pa bo s sodelovanjem Gualtiera Bertellija, Alberta D’Ami. ca in Paola podala «14 pesmi miru«. Vstop je prost.
Slovensko gledališče je včeraj popoldne uprizorilo v Kulturnem domu premiero otroške igre «Janko in Metka«, ko jo je po znani Grimmovi pravljici priredil Saša Škufca. Kljub delavniku je bila dvorana skoraj polna živahnih in radovednih otrok in njihovih spremljevalcev, pa tudi sicer je bilo med občinstvom precej odrastlih oseb. To samo potrjuje, kako prav in potrebno je, da naše gledališče vključuje v svoj reden repertoar o-troške in mladinske igre, ki nimajo namena samo zabavati, temveč tudi vzgajati mladino in jo navajati na gledališče, kar je v naših razmerah in pogojih še zlasti važno.
Seveda ni treba niti posebej poudarjati. da so se otroci prijetno zabavali in da so tudi starejši prišli na svoj račun bodisi ob pogledu na vzradoščene otroke med publiko, bodisi ob pogledu na mlade nastopajoče, in ne nazadnje zaradi deleža, ki so ga pri uprizoritvi imeli poklicni igralci.
Delo je z njemu lastno prizadetostjo in vnemo pripravil član SG in že preizkušeni režiser otroških iger Jožko Lukeš. Kdor se le malo spozna na gledališko dejavnost, ve kako težko in naporno je pripraviti dobro otroško igro, saj pri o-troških igrah režiser običajno nima opravka samo s pravimi igralci, temveč z otroki, ki ne zahtevajo od režiserja samo posebnih prijemov in poznavanja otroške nastrojenosti, temveč tudi izredne potrpežljivosti in končno ljubezni do njih samih in do mladinskega gledališča. Lukešu vsega tega ne manjka in to je dokazal tudi s pripravo te igrice, ki je sicer slonela na igri številnih poklicnih članov ansambla, kateri pa so otroški čar vtisnili predvsem palčki in zajčki s svojo prisrčnostjo in prikupnostjo.
Da so otroci z živo z«	'osijo
spremljali tegobe in doživi Janka in Metke, ki sta ju podala Franko Žerjal in Miranda Cahari-ja z vso otroški duševnosti primerno vnanjostjo, so dokazovale njihove reakcije med predstavo samo, prav tako pa so bili deležni njih pozornosti vsi ostali nastopajoči kot Danilo Turk v vlogi strica Jerna-ča, Adrijan Rustja kot palček Nagajivček, Edvard Martinuzzi kot zajec učitelj, Stane Raztresen kot boter Slama, Leli Nakrstova kot hudobna čarovnica, katere kaznovanje so otroci sprejeli z vidnim o-lajšanjem za usodo Janka in Metke, ter še vsi ostali nastopajoči.
Scena debutanta D/emetrija Ceja je bila zelo okusna in dojemljiva otroškim predstavam, prav tako pa tudi glasbeni vložki Viktorja Fabiana, ki jih je izvajal mali orkester pod vodstvom Oskarja Kjudra.
S Generalni vladni komisariat za
deželo Furlanijo . Julijsko krajino, oddelek za zunanjo trgovino, obvešča vse imetnike pooblastil, ki
S,b;s„ST	Prijavljen sodišču
velesejma Alpe-Adria 1963, da zapa-	1	1
de veljavnost vseh odlog na orne- Lah 5a ii L ril (Ih) avfft njena pooblastila nepreklicno 30.	Jt IIMUUII (IVIV
novembra letos. Na komisariatu bodo izjemoma upoštevali najkas- Te dni so agenti letečega od-neje do 15. decembra še pooblasti- delka aretirali in prijavili sodišču la, ki se nanašajo na tekoče posle 27-letnega delavca Silvana Buligut-(za blago na poti, ali na carini), ta iz Ul. Baiamonti 4, ker je u-
iii»iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiftMiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiii mm i um nmiiiiiimiiiiimiiiiiiimiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Po žalitvah v javnem lokalu fizično obračunavanje na cesti
Glavnima krivcema so v prizivu nekoliko znižali kazen, ker so sodniki upoštevali, da sta bila izzvana
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, generalni prokurator Fascoli, zapisnikar Parigi, obramba Antonini in Padovani, zastopnik zasebne stranke Cuccagna) sta se morala zagovarjati včeraj 34-letni Ignazio Di Lemia iz Ul. delle Doc-ce 5/1 in Livio Gei, star 24 let z Lonjerske ceste 175/11.
Tako Di Lemia kot Gei sta že stara znanca policijskih oblasti in sodnih dvoran. Di Lemia se je moral tudi zagovarjati pred časom zaradi tihotapstva z inozemskimi cigaretami.
Zaradi zadnjega prekrška sta ob. toženca v zaporu že od maja letos. Dogodek pa, ki Ju je pripeljal pred sodnike, se je odigral v zgodnjih jutranjih urah 12. aprila letos. Bilo je nekaj čez 1. uro o-menjenega dne, ko je prišel na leteči oddelek kvesture Francesco Ferro, ki je povedal, da sta ga malo prej, ko je bil v družbi s prijateljem Carlom Montisanom, napadla dva neznanca. Ferra so policisti odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je utrpel razne poškodbe na zobeh in ustnicah.
Po precej zapleteni preiskavi so policisti ugotovili, da sta omenjena mladeniča napadla prav Li Ler-nia in Gei. Zakaj pa so se mladeniči spopadli, pa Je ostalo bolj ali manj zavito v meglo. Gotovo je, da se je Di Lemia znašel dan prej v nekem javnem lokalu v družbi z dvema dekletoma. On sam je izjavil, da Je neki mladenič izustil nekaj kvantarskih ocen na rovaš deklet, ki sta bili z njim. Pozneje je prišlo v bližini gledališča Fenice do fizičnega obračunavanja. Med pretepom je Ferro utrpel več poškodb na zobeh in na desnem uhlju. Policisti so ugotovili tudi, da sta Di Lemia in Gei grozila svojima nasprotnikoma (Ferru in Montisanu) z nožem.
Ferro in Montisano pa nista poznala mladeničev, s katerima sta se spopadla. Šele po vztrajni preiskavi se je policistom posrečilo, da so ugotovili istovetnost neznanih napadalcev.
Policisti so aretirali Di Lemio v lokalu «Whisky Gogo» naslednji večer. Neki agent ga je pozval, naj mu sledi na poveljstvo policije. Agent je še opazil, da je Di Lernia izročil natakarju, 26-let-nemu Romanu Varesanu, majhen zavojček. Kmalu potem pa je Di Lernia stisnil agenta med podboj in vrata ter zbežal. Beg pa se mu
ni posrečil, kajti policijska agenta sta ga kmalu dohitela.
Tako se Je Di Lernia znašel v zaporu. Preiskovalne oblasti so ga obtožile, da je poškodoval Ferra, da mu je grozil z nožem ter da je neupravičeno nosil izven domačega stanovanja hladno orožje in seveda tudi upora proti agentu. Tudi njegovega prijatelja Geia so obtožili, da je grozil z orožjem v rokah Montisanu. Varesana so končno obtožili, da je skušal pomagati zlikovcema, da bi se izognila kazni. Policisti so namreč u-gotovili, da je Di Lernia, ko je opazil, da ga policisti zasledujejo, izročil 2 noža natakarju Romanu Varesanu. Ta je pozneje priznal, da je prejel noža od Di Lemie ter ju skril v kleti.
Kazensko sodišče je spoznalo vse tri obtožence za krive ter jih obsodilo 25. junija letos na razne zaporne kazni. Di Lemio so obsodili na 1 leto in 6 mesecev zapora ter na 2 meseca pripora, Gei pa je prejel 9 mesecev zapora ter 1 mesec in 15 dni pripora. Varesanu so končno prisodili 10.000 lir globe.
proti tej razsodbi sta se pritožila Di Lernia in Gei, ki sta zahtevala, naj se jima prizna pravica do raznih olajševalnih okoliščin. Prizivno sodišče je deloma upoštevalo njuno zahtevo ter je znižalo kazen Di Lernii na 1 leto, 3 mesece in 15 dni zapora ter na 2 meseca pripora. Gelu pa so znižali kazen na 6 mesecev in 15 dni zapora ter 1 mesec pripora. Pri vsem so sodniki upoštevali, da sta ju Ferro in Montisano izzvala. Poleg tega so sodniki priznali Gelu splošne olajševalne okoliščine v zvezi z obtožbo nošnje hladnega orožja.
Vzvod stroja ga je udaril v glavo
Žrtev nesreče na delu je postal včeraj popoldne 33-letni zidar Er-menegildo Gerebizza iz Ul. Val-maura 25, ki je uslužben pri gradbenem podjetju Rostirolla. Gerebizza je delal na gradbišču v Glinščici in upravljal motor za vitel. Nenadoma se je pri stroju sprožil vzvod in Gerebizzo, ki je bil tedaj blizu, udaril po glavi. Ponesrečenega delavca so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na nevrokirurški oddplek. Zdraviti se bo moral 20 dni zaradi ran in udarcev po glavi, obeh sencih in zatilju.
kradel avtomobil in ga vozil brez predpisanega šoferskega dovoljenja.
V’ ponedeljek ponoči je patrulja agentov prometne policije v Ul. Salata, na vogalu Istrske ulice, zagledala sredi ceste ustavljen fiat 600	TS	60672. Agenti	so	se
približali avtomobilu in v notra-njosit zagledali Buligatta, ki se je trudil, da bi avto spravil v pogon. Prijeli so ga in zaslišali. Buligatto je izpovedal, da je avto malo prej ukradel pred salezijansko cerkvijo ter se spustil navzdol po Istrski ulici brež prižganega motorja.
Policisti so potem poiskali lastnika avtomobila 42-letnega Maria Bona iz	Ul.	Marco Praga	21,	ki
je povedal, da je avto pusti! na parkirnem prostoru z zaprtimi vrati. Buligatto pa je trdil, da avto ni imel	zaklenjenih vrat	ter	da
ga je prav ta okoliščina premamila, da je stopil vanj in se spustil navzdol po cesti
Agenti	so	izpolnili zapisnik	in
Buligatta odpeljali v zapor.
Dim zadušil psa in mačko
Neprevidnost lastnice stanovanja na Erti Sant’Anna 70 je bila kriva, da sta njena mačka in pes poginila, ker sta se zadušila z dimom. Predvčerajšnjim popoldne je stanovalka postavila drva blizu peči, da bi se osuši'a. Potem je zapustila stanovanje, toda med njeno odsotnostjo so se drva ne le osušila, temveč tudi vnela.
Ogenj je zajel tudi bližnje zavese in stanovanje se je kmalu napolnilo z dimom. Prihiteli so gasilci, ki so požar kaj kmalu pogasili, ko pa so prezračili prostore, so na tleh zagledali že pogi-njeni živali. PoHar je v stanovanju povzročil približno 50.000 lir škode.
Tovor lesa zmečkal delavcu mezinec
V Novem pristanišču se je včeraj popoldne pri delu ponesrečil 35-letni delavec Raffaele Marsich iz Zavelj, Grič sv. Ivana 24. Marsich je za pristaniško podjetje «ex Huetter« delal v podpalubju ladje «Sonia», ki je za*;drana ob pomolu pri skladišču št. 69 S pomočjo žerjava so tedai spuščali v podpalubje težak tovor lesa. Ko je Marsic.h prijel tovor za rob, da bi ga uravnal, je ta zanihal in u-daril v železno ogrodje ob katerem si je Marsich zmečkal in polomil desni mezinec.
Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico z zasebnim avtom ter ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 30 dni.
Na ortopedski oddelek so včeraj okrog poldne s pridržano prognozo sprejeli 72-letnega upokojenca Francesca Couriera iz Ul. Capodistria 30, ki je predvčerajšnjim v svojem stanovanju postal žrtev nerodnega padca Pri nesreči si je Courier zlomil desno stegnenico in spodnji del hrbtenice. Priletnega moškega so v bolnišnico odpeljali z rešilnim avtom.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub »L. Košir« bo imel v nedeljo. 21. trn. v prostorih kluba, Ul. Montecchi 6, redni sestanek od 10. do 12. ure. Cia ni, ki imajo svoje zbirke pripravljene za razstave, naj prinesejo vse podatke, ker jih mora klub dostaviti Filatelistični zvezi. Vabljeni na sestanek tudi filatelisti nečlani.
SAK Jadran vabi akademike In navijače na nogometno srečanje Jadran-UGI (Unione Goliardica Itallana). Tekma bo ob vsakem vremenu v soboto ob 14.30 na občinskem igrišču v Boljuncu.
Nadaljuje se vpisovanje za ztmo-vanje na Livku, ki ga bo priredilo SPDT od 26. 12. 65 do 2. 1. 66. Na razpolago so skupna ležišča (za fante) ln dvoposteljne sobe (za dekleta). V popoldanskih urah bo na razpolago tudi smučarski učitelj Kdor nima potnega lista lahko pride s pro-pustnlco, ker je meja tako1 tam Dli-zu. Vpisovanje se vrši v Tržaški knjigarni kjer dobite tudi podrobnejša pojasnila, in bo trajalo samo do 25. tm. Pohitite z vpisovanjem I • * *
Mladina prosvetnega društva Ivan Cankar priredi 27. tm. izlet na Col-lt Euganel z obiskom rojstne hiše F. Petrarke. Vabljeni stari tn mladi.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. novembra 1965 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 55-letnl Francesco Viler, 74-letna Etena Grosgnach por, Sgubin, 68-letna Antonia Benete por, Germanis, 76-letni Romeo Cossutti, 57-letni Ettore Brandoltn, 66-letnl Marco Radin, 76-letni Giovannl Dio-nis, 57-letni Marcello Maniago, 60-letni Francesco Iellenz, 76-letni Mas-simlliano Simonetiji, 43-letna Darinka Cuchez por, Garaffa, 74-letni Gto-vanni Mahnič. 90-letna Ida Plttoni, 81-letni Rodolfo Droker, 87-letnf Do-nato Moise detto Attilio Morpurgo 76-letni Umberto De Luca.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN 05. 11. - 21. U.)
AlFAngelo d’oro. Trg Goldoni 8; Cipoila, Ul. Belpoggio 4: Marchlo, Ul. Glnnastica 44; Nlcoll, Ul. Servo-la 80 (Skedenj); Alla Baslllca, Ul. S. Giusto 1; Busollni, Ul. P. Revol-tella 41; INAM Al Cedro, Trg O-berdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane št. 2.
Od 13. do K. ure
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Bu-solini. Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl. Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlFAngelo d’oro, Trg Goldoni 8: Cipoila, Ul, Belpoggio 4: Marchlo, Ul, Ginnastlca 44; Nicoll, Ul. Servo-la 80 (Skedenj).
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
JUBILEJNA SEZONA 1965—66 SAŠA ŠKUFCA (Po Grimmu)
JANKO IN METKA
Otroška spevoigra v treh dejanjih
Režija: JOŽKO LUKEŠ	Scena: DEMETRIJ CEJ
Glasba: VIKTOR FABIANI Orkester vodi: OSKAR KJUDER Korepetitor: SERGIJ RADOVIČ
Osebe: Janko — Franko Žerjal; Metka — Miranda Caharija; Oče — Alojz Milič; Mačeha — Zlata Rodoškova; Tonček — Edvard Žerjal; Stric Jemač, piskrovez — Danilo Turk; Nagajivček, palček — Adrijan Rustja; Učitelj, zajec — Edvard Martinuzzi ; Cmokec — Jasna Rodošek; Storžek — Adrijan Obersnel; Sladkosnedec — Tanja Volčič; Cipek — Sonja Jazbec; Boter Slama, ptičje strašilo — Stane Raztresen; Čarovnica — Leli Nakrstova; Škrat — Silvij Kobal.
Kot gozdne živali nastopajo še: Borut Deško, Patrizia Dom, Saška Dom, Rosana Hrvatič; Marta Ivasič, Branko Jazbec, Egi-dija Kos, Maja Pahor, Bruna Mahne, Franko Perko, Igor Sancin, Stojan Sancin, Boris Siega, Ana Marija Suban, Marino Suban.
(ABONMA PRVA PONOVITEV)
(ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI) (ŠTUDENTSKI ABONMA) (SINDIKALNI ABONMA) (ABONMA ZA OKOLICO)
V	soboto, 20. novembra ob 16. uri
V	nedeljo, 21. novembra ob 16. uri
V	sredo, 24. novembra ob 20. uri
V	petek, 26. novembra ob 16. uri
V	soboto, 27. novembra ob 16. uri
V	nedeljo, 28. novembra ob 16. uri
Ker je Slovensko gledališče planiralo mladinsko predstavo v popoldanskih urah obvešča svoje cenj. abonente, da kljub normalnemu razporedu predstav lahko z abonentsko izkaznico obiščejo katero koli predstavo «Janka in Metke« seveda pod pogojem, da prej telefonsko obvestijo (tel. 734265).
REZERVACIJA VSTOPNIC ZA VSE PREDSTAVE NA TEL. 734265 VSAK DAN OD 11. DO 14. URE. PRODAJA VSTOPNIC ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA.
PROSIMO CENJ. OBČINSTVO, DA DVIGNE REZERVIRANE VSTOPNICE VSAJ PETNAJST MINUT PRED PRIČETKOM. MED PREDSTAVAMI DELUJE BAR KULTURNEGA DOMA.
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE SV. IVAN — TRST
proslava ob
20. OBLETNICI USTANOVITVE
v veliki dvorani na stadionu «Prvi maj« Vrdelska cesta 7 v soboto, 20. novembra 1965 ob 20.30 uri
ČLANI DRUŠTVA BODO IZVAJALI KULTURNI PROGRAM
Vljudno vabljeni!	Deloval lio buffet.
MLADINSKI KROŽEK OPČINE
priredi danes, 19. t. m. ob 20.30 uri v dvorani Prosvetnega doma predavanje
0 OLIMPIJSKIH IGRAH V TOKIU
Govoril bo Bruno Križman
Sledil bo film in razgovor o 8. slovenskem športnem tednu.
SPDT priredi danes 19. novembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani
DRUŠTVENI VEČER posvečen spominu pok. predsednika Z. JELINČIČA
Predvajani bodo filmi o izletih, katerih se je udeležil tudi pok predsednik. Ob koncu bo predvajal A. ŽERJAL svoj zadnji film, ki je bil nagrajen na letošnjem natečaju v Sesljanu.
Gledaljšča
VERDI
Danes zvečer ob 20.30 za red C v vseh prostorih tretja predstava Donizettijeve opere «Ljubavnl napoj« z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah.
Jutri ob 20,30 zadnja predstava Verdijeve opere «Luisa Miller« za red B v vseh prostorih.
Nazlonale 15.00 Todd AO 70 mm barve De Luxe In Alberto Sordl v filmu «Quel temerarl sulle m&cchl-ne volantl« Sarah Miles, Irina De-mich.
Arcobaleno 16.00 «Le Ollmpladt dl Tokio« Eastmancolor. Scopc Size.
Excelsior 15,00 «Ciao Pussycat» icch-nicolor. Peter Sellers Peter 0’Too-le, Romy Schneider, Capucine. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.30 «Thrllling» VValter Chla-ri, Nino Manfredi, Alberto Sordl, Silva Koscina, T«no Buazelll.
Grattaclelo 15.00 18.30 22.00 «My fair lady» Technicolor. Panavision, 70 mm. Audrey Hepburn, Rex Harrisom
Alabarda 16.00 «La tua pelle o la mia» Technicolor. Frank Sinatra, Kllnt VValker.
Fllodrammatico 16.00 «La conqutsta del VV t« Colorscope. Gregory Pečk James Stevvart, John Wayne.
Aurora 16.30 «Un dollaro Ducato*.
Crlstallo 16.00 «Vaghe stelle delFOr-sa» Claudia Cardinale. Prva nagrada v Benetkah. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.00 «Sedotta e abbando-nata« Stefanla Sandrelll, Saro Ur-zl.
Capitol 15,30 »Tempo dl guerra tempo d’amore» James Garner. Prepo vedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «La doppia vita di Silvia Syms» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vlttorio Veneto 16.00 «Quando Parno-re se n'e andato« Technucolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «1 due sergentl del generale Custer» Franco Franchl, Clc-oio Ingrassla.
Astra 16.30 «1 tre spletati«
Astoria 16.30 «Nude, calde e pure« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazla 16.00 «Splonagglo a Glbllter-ra« Gerard Barey, Lisa Montes.
Ideale 16.00 «La mia signora« Alberto Sordi, Silvana Mangano.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu Prijavijo se labko otroci od 10. do 14. leta. Vpisovanje vsak dan od 0. do 12. ure v Ul. Geppa 9.
TRŽAŠKA OBČINA
OBVESTILO
Splošni mestni regulacijski načrt, ki je bil sprejet s sklepom občinskega sveta z dne 12. Julija 1965, štev. 248, in katerega Je odobril pokrajinski upravni odbor dne 25. septembra 1965,
položen v tajništvu občine z možnostjo, da si ga lahko vsakdo ogleda.
ŽUPAN
upoštevajoč svojo prošnjo od 8. novembra 1965, naslovljeno na ministrstvo javnih del, da bi odobrilo splošni mestni regulacijski načrt, ki ga Je sprejel občinski svet s sklepom 12. julija 1965, štev. 248, in odobril pokrajinski upravni odbor na seji 25. septembra 1965, pod štev. 2—2/18—21134 Div. IV,
na podlagi in v smislu člena 9 urbanističnega zakona od 27. avgusta 1942 štev. 1150
sporoča
1.	da bo ta splošni regulacijski načrt položen pri občinskih uradih (soba štev. 508 pri ravnateljstvu XII. oddelka javnih del — Prehod Costanzi 2, peto nadstropje) za dobo 30 dni od 18. novembra 1965 do 18. decembra 1965;
2.	da si ga v tem razdobju lahko vsakdo ogleda med uradnimi urami (ob delavnikih od 8. do 14. ure, ob praznikih od 9. do 12. ure);
3.	da lahko ustanove ln zasebniki v roku 30 dni po zadnjem dnevu izločitve regulacijskega načrta, to Je do 17. januarja 1966, lahko predložijo «pripombe», napisane na predpisanem kolkova-nem papirju, tako da bodo lahko občani aktivno sodelovali pri spopolnitvl tega regulacijskega načrta.
Trst, 10. novembra 1965
ZUPAN
Franzil
Glavni tajnik Carminelll
SE ENA NEPRIJETNA AFERA V BONNU
To pot je eksplozijo ‘bombe3 omogočil grof Huyn
Vzrok afere so nasprotna si zunanjepolitična stališča Erharda in Schroederja na eni ter Adenauerja in Straussa na drugi strani - Izdajanje uradnih tajnosti grofa Huynar proti kateremu je bil uveden disciplinski postopek
Zahodna Nemčija ima spet svojo veliko afero. Glavni protagonisti v njej so najuglednejše osebnosti bonske republike, njen objekt pa zunanja politika. «Bomba» Je eksplodirala pred nekaj dnevi, e njeno eksplozijo je povzročil doslej skoraj nepoznan funkcionar zunanjega ministrstva, grof Huyn.
Vzroke afere so nasprotne si zunanjepolitične koncepcije kanclerja Erharda, ministra zunanjih zadev Schroederja in večjega dela CDU (Krščansko-demokratske unije) na eni in predsednika CDU, Adenauerja, predsednika CSU (Kr-ščansko-socialne unije), Straussa, ter celotne CSU na drugi strani.
Zahodnonemški «degolovci» o-kr°g Adenauerja in Straussa postavljajo zahtevo po vzpostavitvi osi Berlin-Pariz, z očitnim namenom, da bi Zahodna Nemčija obrnila hrbet ZDA ter skupaj s Francijo razvila svojo moč in se prebila do jedrskega orožja.
Zahodnonemški «atlantovci« pa sicer v glavnem streme po istem, vendar ne v sodelovanju s Francijo, ki jo smatrajo za »preslabotno«, temveč z ZDA.
Ti dve fronti sta se v Bonnu ustvarili že takrat, ko je Adenauer sklenil sporazum o sodelovanju s Francijo, njim antagonizem pa čedalje bolj rase vse od dne, ko je Adenauer moral zapustiti kanclerski stolček. Izbruh najnovejših sporov ima, potemtakem, zelo stare vzroke, le povod je nov.
Ugotoviti ga je moč v zadnjih zunanjepolitičnih korakih Erhardo-ve vlade. Minister Schroeder se je namreč pred kratkim vrnil iZ Pariza, a njegovi razgovori s Cou-ve de Murvillom so v Berlinu bili sicer enoglasno ocenjeni kot »zelo vljudni«, vendar pa tudi kot «povsem neuspešni«.
Bonska vlada namerava, torej, Parizu še bolj obrniti hrbet in vsa svoja jedrska stremljenja u-smeriti nroti Washingtonu.
Glede na to, da so ZDA z določenimi pridržki, oziroma omejitvami, že izjavile, da bi bile — Pod pogojem, da to sprejme tudi velika Britanija (a tudi nekatere dvuge manjše članice NATO) — Pripravljene Zahodni Nemčiji omogočiti sodelovanje v atomski oborožitvi NATO, je Bonn zdaj na-Pel svoje sile, da bi še pred sestankom med Erhardom in Johnsonom do «največje mere« okre-PH prijateljske odnose z Londonom
In prav v tem preskoku s pariških na londonske tirnice, je bila ®krita mina, ki jo je bil sprožil Krof Huyn. V tem trenutku je, namreč, grof Huyn, sicer svetnik v evropskem oddelku zunanjega ministrstva, podal na svoj položaj ostavko, nakar ga je predsednik pSU, Strauss, še v istem trenutku Imenoval za svojega osebnega referenta.
šele danes pa se je izvedelo, da Se je vse skupaj začelo že 21. septembra, torej dva dni po parlamentarnih volitvah, ko je v zunanjem ministrstvu prišlo do tajnega političnega posvetovanja, na katerem se je baje razpravljalo o metodah preobrata bonske politike do Londona.
Navzlic tajnosti posvetovanja, je Huyn o njem nemudoma obvestil grofa Guttenberga, zunanjepolitičnega strokovnjaka CSU in najtesnejšega Straussovega sodelavca. Ta Pa je zaupne informacije takoj posredoval Adenauerju in Straussu, nakar je stari bivši kancler na vrat na nos zgrabil telefonsko slušalko in poklical ministra Westric-ka, zaupnega svetovalca konclerja Erharda.
"Stari gospod« je še zadnji trenutek hotel izkoristiti in za vsake ceno preprečiti, da bi resor za zunanje zadeve ponovno dobil osovraženi nasprotnik Schroeder, zatrjujoč, da se Schroeder za Er-hardovim hrbtom želi tajno sporazumeti z Londonom. Westrick Je spletko posredoval Erhardu, s čimer je afera že bila v polnem teku. Vendar pa je, preden je *anj° izvedela javnost, moralo pre-eči šest tednov.
Medtem je Schroeder izdal u-kaz, da se proti Huynu uvede disciplinski postopek. Sicer pa je ta e v preteklem poletju bil dele-en nečesa podobnega, in to za-tega, ker je tudi tedaj bil sumljen, da Je neki osebi iz Adenauerjevega kroga izdal ne-atere druge uradne tajnosti. Grof Huyn zdaj na ves glas kri-!zira razmere v svoji bivši de-nvni ustanovi, vtem ko postopke Proti njemu označuje za «inkvi-»ttorske metode«.
Guttenberg in Strauss pa se prav nič ne pomišljata javno braniti svojega varovanca. Obstaja splošno mnenje, da bo primer prav kmalu postal predmet debate v Bundestagu.
Se preden je afera prišla v javnost, je tudi med Erhardom in Straussom prišlo v preteklem tednu do hudega posrednega spopada. Kakšen je bil razlog? 10. novembra ponoči je v Straussovem organu «Bayem-Kurier» že bila dokončana stran, na kateri je imel biti objavljen tudi članek z izredno žaljivimi izrazi na Erhardov račun. Sele zadnji hip je Strauss poklical odgovornega urednika in mu ukazal, da nekatera mesta v članku ublaži.
Erhard se je navzlic temu uža-
lil. Na sestanku parlamentarne frakcije CDU-CSU je ves ogorčen vzkliknil: «Ne nameravam nadaljevati s sodelovanjem na podlagi takšnih odnbsov.« Strauss pa je to z nespremenjenim izrazom sprejel brez besede.
Takšen razvoj odnosov med dvema ((sestrskima« krščanskode-mokratskima strankama navaja zdaj bonske komentatorje na najrazličnejša ugibanja o bodočem poteku bitke za oblast na Renu. To, da obstajajo med CDU in njenimi socialdemokratskimi tekmeci v opoziciji znatno manjše zunanjepolitične razlike kot pa med samimi krščanskodemokrat-sktmi partnerji v koalicijski vladi, pa samo še bolj spodbuja domišljijo okrog omenjenih ugibanj.
K. K.
Sinoči je bila na vrsti druga letošnja premiera Slovenskega gledališča, ki je v Kulturnem domu uprizorilo otroško spevoigro »Janko in Metka«, ki bo na sporedu še v soboto, nedeljo in prihodnji teden
^STRANSKI PROBLEMI« INDUSTRIALIZACIJE IN MOTORIZACIJE
Velikanska rafinerija, ki ogroža zdravje
milijonom Nizozemcev
Strahotne številke o količini plinov iz avtomobilskih izpuhov - V londonskem Oxford Streetu trikrat več strupenih plinov, kot je dopustno
Štirje mogočni reakcijski motorji dvigajo letalo «Thunderbild —2» visoko v zrak, nad gore, nato začno delovati drugi reakcijski motorji, ki dajo letalu nadzvočno brzino. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da tudi »izpuhi« vedno številnejših letal, vplivajo na ozračje in celo vremenske razmere. Skratka, vsa motorizacija in mehanizacija se pridružujeta industriji pri vedno hujšem zasmrajevanju zraka
Cim bolj je neka država ali dežela industrijsko razvita, tem višjo življenjsko raven ima njeno prebivalstvo .To je že zdavnaj ugotovljeno Zato se v nerazvitih in manj razvitih deželah trudijo, kako bi čimprej razvili lastno industrijo, da bi tudi njihovo prebivalstvo uživalo njene rezultate, da bi imelo višjo življenjsko
raven, bogatejše življenje. Toda z razvojem industrije nastajajo tudi tako imenovani stranski problemi, ki se vedno bolj vsiljujejo, čim močnejša postaja industrija. V državah z visoko industrializacijo postajajo takšni stranski problemi« celo življenjske važnosti. Navedli bomo konkreten primer:
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
F. Galli v «La Bora»
Galerija «La Bora» je predstavila prvič v Trstu milansko u-metnico Federico Galli, ki mojstrsko obvlada tehniko suhe igle in jedkanja, kot nazorno pričajo nje sorazmerno veliki in lepi odtisi. Teh je trinajst in predstavljajo pokrajine, večinoma jesenske in pod snegom. Niso pa to vsakdanje pokrajine cenene lepote.
Umetnica išče povsod čim bolj nenavadne razglede drznih perspektiv, ki razen tega zahtevajo od nje še veliko risarsko spretnost zaradi obilice podrobnosti. In prav le-te pravilno vskladiti v prijetno učinkovito celoto ni tako lahko, ako se vse istočasno vsiljujejo naši pozornosti.
Toda Gallijeva rešuje to nelahko nalogo tako, da enako vestno obdela vse posameznosti s tisoči drobnih potez. S kakšno potrpežljivostjo dovršuje svoje plošče, kaže zlasti list z meglo, ki se vali med mestnimi hišami. V njem je poltonsko senčenje, doseženo edinole z neštetimi drobnimi pičicami.
Njena potrpežljivost v podajanju natančnih odnosov oblik, jas-
nosti in svojstvenemu poenostavljanju ter urejevanju gledanega, sliči v marsičem mojstrom črno-bele umetnosti Daljnega vzhoda. Približuje se jim močno v sliki nešpljevega drevesa; približuje pa se tudi onim mojstrom preteklega stoletja, ki so delali na okrasitev knjig, kajti ravno v knjigotisku odpade zaradi odsotnost i umetnikovega posega, ki ga nadomestuje tiskar, ono poltonsko ojačevanje slikovitosti potom puščanja sledov razmazane barve na obrisanih ploščah. Plošče so morale biti slikarsko popolne, tako, da jih je lahko dovršeno tiskal vsakdo. In take so tudi plošče milanske umetnice. »Grško morje*, «Kostanji nad jezerom», »Cesta v Guado», »Skale«, »Zimski večer*, ki spominja na severne mojstre ujedank, »Samota*, .Sneg* z globoko izpeljanim pogledom proti nevidnemu vrhu gore, »Posekano drevo* — so naslovi nekaterih listov, ki jih omenjamo le za boljše spoznavanje obdelane snovi, kajti vsi tu razstavljeni listi so po kakovosti res na enaki višini.
MILKO BAMBIČ
l,,"|"""|llllllllll1l|||||||||||||)||||||||||||||M||||a|||lm|||M||||,|,|||U|u|||||||||||||1||)||||||||||||||||||ll|||,|M||lltl,„„,lmi,„l,IU|^||„„,|,|„l|l|,l|l|,l|l|l||||||,||||||||,||
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Današ-Pogajanja vam bodo zagotovila v,„?,er rezultat. Po dolgem času se srečali s starim prijateljem.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Izkorb !?te. Priložnost, ki se vam nudi, in M bolj utrdite neko zavezništvo.
Točju mo^nje na čustvenem pod-
ao?VOJCKA fod 21.5. do 21.6.) Za-5:,'■ovite si ustrezno podporo in po-tr°c, da bi koristno izpolnili svoj i®°Kram. Odlična zamisel za reši-v nekega psihološkega problema.
RAK (od -22.6. do 22.7.) Potrudite , da bi odpravili nasprotovanje,
„esnjuje vaše poslovne možno-hurl’hvost 'te bo,'e krotiti svojo raz-
EEv (od 23.7. do 22.8.) Ne opi-ajte se v svojem delu na jalove
obljube. Vaše razumevanje z ljubljeno osebo se bo še bolj utrdilo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Obvladujte samega sebe v svojih odnosih s tekmeci. Boljše razpoloženje v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Obstaja nevarnost, da s pretirano ostrostjo svojih besed ogrozite neki sporazum. Ne pripovedujte vsem o svojih težkočah.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Odločno se postavite po robu onim, ki bi skušali omadeževati vaš ugled. Prišlo bo do dogodka, ki bo raz-
buril vse družinske člane.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Sreča bo danes na strani onih, ki se odlikujejo s svojo drznostjo. Manjše nevšečnosti v družini, ki pa bodo kmalu odpravljene.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nove ugodne priložnosti za vse, ki se ukvarjajo s kakim specializiranim delom. Izredno zadoščenje v zvezi z nekaterimi starimi prijatelji.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pazite se pred tveganimi finančnimi podvigi. Možno izboljšanje družinskih odnosov
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V nobenem primeru ne zlorabite svojega položaja in pooblastil. Ne načnite ponovno nekega vprašanja, ki ste ga skupno z družinskimi člani že rešili.
Nedaleč od Rotterdama, v mestecu Pernisu, je največja čistilnica nafte v Evropi, ki je hkrati po velikosti četrta na svetu. Gre za rafinerijo «Schell Ne-derland Raffinerie N. V.», ki pripada veliki petrolejski družbi «Royal Dutch — Schell«. Da bi prikazali, kako je ta čistilnica obsežna, bomo povedali, da njene naprave zavzemajo 500 ha površine, da merijo ceste in poti, ki povezujejo posamezne oddelke, 110 km, da se v tej čistilnici izdeluje 1200 naftnih derivatov itd.
Kadar imamo pred očmi te številke, si ni težko zamisliti, koliko dima in dušljivih plinov uhaja iz njenih dimnikov in drugih naprav. (Zaradi primerjave si oglejmo ob kakem meglenem vremenu, koliko dima uhaja iz bližnje čistilnice nafte v Žav-ljah, ki je v primerjavi s to čistilnico na Nizozemskem razmeroma majhna).
Količine dima, ki uhajajo iz omenjene nizozemske čistilnice nafte, ne dušijo le domačega t. j. prebivalstva mesteca Pernis, pač pa tudi vse prebivalstvo sosednega mesta Rotterdam in celo nad milijon ljudi Haaga, ki je oddaljen od Pemisa kakih 24 kilometrov. Veter, ki veje od Pemisa in Rotterdama proti Haagu, prinaša s seboj toliko plina in tako neznosen smrad, da dobesedno duši milijonsko prebivalstvo Haaga in njegovih predmestij.
In to še ni vse. Zaradi za-dušljivosti zraka in zaradi plinov, ki uhajajo iz čistilnice v Pernisu, je v nevarnosti zdravje milijonov Nizozemcev. Ta nevarnost postaja še večja, ker porabi čistilnica v Pernisu na dan ,2 milijona 100.000 kub. m vode, ki se iz čistilnice steka spet v prekope in reke. In ta voda je po iztoku tako zasmrajena, da širi neznosen smrad, ki se razteza daleč od prekopov po deželi. Po rekah in prekopih od Pemisa navzdol ne bo niti najbolj potrpežljiv ribič našel ene same ribice. Poljedelci in vrtnarji, ki so nekoč namakali svoja polja in vrtove z vodami iz prekopov in rek, so se temu morali odpovedati, ker je voda zaradi svojega smradu celo za to neuporabna.
Zaradi tega je nizozemska vlada pod pritiskom javnega mnenja zahtevala od vodstva tovarne, da korenito reši ta problem. Da bi filtrirala dim in pline, ki uhajajo iz dimnikov in ventilov in da bi očistila odpadno vodo smradu in strupov, je izdelala načrt, ki bi zahteval 7 milijonov dolarjev (skoraj 4 milijarde in pol lir) stroškov. Družba se sicer temu upira, nizozemska vlada pa je postavila svoje zahteve v zelo ostri obliki.
Konkreten primer velike nizozemske čistilnice zelo nazorno prikazuje te »stranske probleme« industrializacije. Toda večjih in manjših čistilnic in drugih industrijskih podjetij, ki so tako več ali manj nevarna, je veliko in jih bo vedno več. Danes so posamezna področja, kot na primer Porurje, že pravi gozdovi visokih dimnikov, iz katerih se noč in dan vijejo oblaki dima. Ustaviti ali vsaj zavreti to, bi bilo nesmiselno, življenje se ne more ustaviti. Zato pa se iščejo najrazličnejše rešitve in kongresi, simpoziji, konference o tem problemu so tako rekoč na dnevnem redu.
Pred dnevi se je v Eastbourne-ju na Angleškem vršil kongres o »čistem zraku«, ki se bo v prihodnjem letu spremenil v mednarodno ustanovo z istim namenom. To je eden zadnjih kongresov te vrste in se bomo ob njem ustavili zato, ker je prinesel dve zanimivi novosti. Na tem kongresu je bilo ugotovljeno, da je akcija angleških oblasti proti plinom in dimu, ki u-hajajo iz tovarniških dimnikov, skoraj v celoti uspela, da pa se je treba čim prej in čim bolj temeljito lotiti problema — avtomobilskih izpuhov.
Strokovnjak, ki je govoril o nevarnosti, ki jo predstavljajo plini iz izpuhov, ni navajal angleških podatkov o tem, pač pa je svoja izvajanja utemeljil s konkretnimi podatki, ki veljajo za ZDA, Kakor je znano, kroži po ZDA okoli 75 milijonov avtomobilov, ki tako rekoč ves dan puhajo v zrak pline in strupe, ki so človeškemu zdravju škodljivi. Konkretni podatki: Vsako leto uide iz izpuhov ameriških avtomobilov v zrak 90 milijonov ton strupenega — ogljikovega monoksida, 12 milijonov ton raznih več ali manj strupenih sestavin, ki jih vsebujejo avtomobilska goriva, 13 milijonov ton drugih strupenih plinov, ki prav tako izhajajo iz nepravilno zgorelega bencina. Količine drugih izrazito strupenih, celo kanceroznih plinov so sicer manjše, vendar pa prav nič manj nevarne. Pomislimo le na količino 115 milijonov ton in na kub. metrov plinov.
Res je, da so ZDA po svojem obsegu velikanske, toda te tone, spremenjene v kub. metre, so tudi že zastrašujoče, kakor je rekel omenjeni strokovnjak. Posebno nevarni so glede tega avtomobilski Diesel motorji, ki izločajo skozi izpuhe večje količine plinov.
V Londonu, kjer je promet prav tako gost, kot v raznih središčih ZDA, so v znanem Ox-ford Streetu izmerili zrak ta u-gotovili, da ob določenih urah naj večjega prometa vsebuje trikrat več strupenega ogljikovega monoksida kot ga zakon dovoljuje kot najvišjo dopustno mero.
(V ilustracijo, kako je avtomobilizem v tem primeru akutna zadeva, bomo navedli sledeče podatke: v Ženevi pride po en avtomobil na 3,5 prebivalcev, v Luganu na 3,9, v Milanu na 4, v Parizu na 4,5, v Stockholmu na 4 prebivalce. Približno enake številke veljajo še za celo vrsto velikih in tudi ne tako velikih mest Zahodne Nemčije, Holandske, Belgije itd.)
Da bi se temu odpomoglo, se že dolgo ukvarjajo s problemom, kako te pline nekako ukrotiti. V laboratorijih v Warrenspringu se konkretno ukvarjajo z izdelavo posebnega filtra in ki bi ga priključili avtomobilskim izpuhom, dosedanji rezultati kažejo, da so tehniki na dobri poti. Poleg tega se z istimi načrti ukvarjajo tudi v čistilnicah nafte, kjer se teži za tem, da bi sestavo motornih goriv prilagodili tem zahtevam. Skratka, vsi se trudijo, da bi rešili problem ((čistega zraka.«
t ____________
mmi
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. narodni motivi; 11.35 Radio za šole; 11.55 Ital.
pevci in ansambli; 12.15 Pomenek Vreme na ital. morjih; 15.15 Film-
s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje;
17.00	Ansambel C. Pacchiorija; 17.25 Radio za šole; 17.45 F. Ghisi: Divertimento danzato; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Opera v očeh libretistov; 19.00 Zbor «Tita Birch-ebner«; 19.15 Tone Penko: Zlata žlica; 19.30 Glasbeni kontrasti;
20.00	Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Pesmi brez besed;
21.00	Koncert operne glasbe; 21.55 Saba pripovednik; 22.30 Variacije v jazzu; 23.00 Romance.
ske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Otroške pesmi; jug. mladinski zbori; 16.30 Simf. glasba; 17.25 Zasebne diskoteke; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 Orkester; 18.30 Moderna klavirska glasba; 18.50 Gorni Kramer; 19.10 Oddaja za delavce; 21.00 Sibeliusove skladbe; 22.10 Knjige tedna; 22.30 Plesna glasba.
II. program
7.30 Jutranja glasba; 9.35 Zanimivosti in pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.15 Vesela glasba; 12.09 Zvočni trak; 14.05 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. narodne pesmi; 15.35 Koncert v miniaturi, s sodelovanjem Skladbe S. Chieregina; 14.05 Le- zagrebških solistov; 16.00 Album
pesmi; 16.38 Orkestri; 16.55 Sre-
12.05	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Casamassima; 13.50
gende naših Alp; 14.40 Ansambel «The Jets«.
Koper
'7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Pesem za pesmijo;
11.30	Orkester RTV Ljubljana; 11.40 Iz turistove beležnice; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Melodije; 14.00 Popularne sklad-
čanja; 17 35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Pisan glasbeni spored; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Orkester De Martino; 21.00 Operetni svet; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz.
III. program
_ ,	.	18.30 Pregled sodobne zgodovi-
be, 15.00 Ljubljanski komorni ne: 18.45 Malipierovi Dialogi; 18.55 zbor; 15.45 Domače viže, domači Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični ansambli; 16.00 Kulturni zapisnik; tisk; 19.30 Vsakovečerni koncert; 16.20 Operni dueti; 17.00 Današnje 20.30 Revija revij; 20.40 Dukasov teme:	francoska politika; 17.10 Plesni poem; 21.20 A. Strindberg:
Glasbeni spored; 17.45 Današnji «Ne igraj se z ognjem«; 22.20 So-
pevci; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Bos-sa nova; 22.35 Mali večerni koncert.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Glasbeni spored; 9.45 Pesem za pes-
stakovičeva simfonija št. 4.
Slovenija
8.05	Glasbena matineja; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Domače viže — domači ansambli; 9.35 Nova pesmica; 10.15 Umetniki na pihalne inštrumente; 10.35 Novost na knjiž-
Božanska komedija med Srbi in Hrvati
Ob 700-letnici rojstva velikega pesnika
Kjijižica «Dante i mi», ki je iz-1 šla ob 700-letnici rojstva velikega pesnika, vsebuje štiri govore, s katerimi je jugoslovanska Akademija znanosti in umetnosti 26. maja 1965 proslavila 700-letnico rojstva pesnika Danteja Alighierija. Predsednik akademije Grga Novak je govoril o temi «Dante Alighieri v zgodovini», akademik Mirko Dea-novič je govoril o temi «Dante in mi», Danteja kot pesnika, je predstavil akademik Ivo Frangeš, akademik Cvito Fiškovič pa je obravnaval umetnostne odnose med Italijo in Dalmacijo v Dantejevi dobi.
Poleg članov Akademije znanosti in umetnosti so bili na pantejevi proslavi tudi predstavniki oblasti, generalni konzuli Italije, Združenih držav in Švice, nadalje častni predsednik akademije Crusce prof. Bruno Migliorini iz Firenc ter mnogi drugi povabljenci.
V veži akademije na Zrinjskem trgu je bil postavljen bronast kip Danteja, razstavljenih pa je bilo tudi več akvarelov akademika Vanje Radauša, ki so jih navdihnile scene iz Dantejeve Božanske komedije. Razstavo Radauševih del je odprl tajnik sekcije za sodobno slovstvo pri jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti akademik Marjan Markovič, ki je v svojem nagovoru poudaril neprestano zanimanje umetnika Vanje Radauša za čudoviti svet velikega pesnika.
Predsednik jugoslovanske akademije Grga Novak, ki je znan tudi v tujini po svoji monumentalni «Zgodovini Splita», je obujal žalostne razmere Italije v XII. stoletju, da bi v tem okviru prikazal tudi velikansko osebnost pesnika, ki je s svojo Božansko komedijo, napisano v tako imenovanem vulgarnem italijanskem jeziku, ustvaril italijanski literarni jezik in s tem dokončno združil vse Italijane v en narod. Prepuščajoč drugim akademikom, da govore o veličini Božanske komedije in drugih Dantejevih del, je akademik Grga Novak smatral za svojo dolžnost, da ob tej priložnosti omeni odnose med Dantejem in Hrvati. Dante je omenil Hrvatsko le v 103. in naslednji tercini 31. speva ccParadi-ža», kjer beremo:
«Qual č colui che forse di Croazia viene a veder la Veronica nostra che per 1’antica farna non si sazia.
Ma dice nel pensier, finchč si
[mostra:
«Signor mio Gesu Cristo, dio
[verace,
or fu si fatta la sembianza vostra?«
Grga Novak je kar v prozi prevedel gornji dve tercini, kajti Alojz Gradnik je pred nedavnim pri Državni založbi Slovenije objavil šele »Vice«, ne pa »Paradižav. ki sem ga videl prevedenega že leta 1960, vtem ko je Olinko Delorko, ki je zaključil klasični prevod Danteja, ki ga je začel Mihovil Kombol, takole prevedel gornji dve tercini:
»Ko čovjek možda iz Hrvatske stati, Sto zna, kad vidi našu Veroniku, pa je se s glada ne zna nagledati.
Veleč u sebi, dokle motri sliku:
«Isuse Kriste, bože istiniti,
to li si ti u svome pravom liku?«
Tako «dokle motri slikun Delor-ka, kot tudi «idok gleda sliku» Novaka ne zajemata pravega smisla Dantejevega «fin che si mostra», kajti po mnenju nekaterih komentatorjev se Kristusov lik, odtisnjen na ruti Veronike, obiskovalcem pokaže le med Postom. Spominjam se. da sem na domu pri Gradniku dolgo uro razpravljal z njim o tem, vendar se z Gradnikom nisva o tem sporazumela. Grga Novak se postavi proti Scartazziniju-Vandel-liju (založba Hoepli, Milan, 1907) in proti drugim komentatorjem, dokazujoč, da je Dante dobro poznal Hrvatsko, ker je svoji dve slami tercini napisal v Ravenni, ki je 250 km oddaljena od dalmatinskih otokov in le nekaj več od hrvatske obale pod Velebitom. Dokazujoč, da je Dante dobro poznal Hrvatsko in Hrvate, zgodovinar Novak omenja prijateljstvo, ki je povezovalo Danteja s Carlom Mar-tellom, sinom kraljice Marije Neapeljske, sestre hrvatsko-madžarske-ga kralja Ladislava, ki je njegovega sina Karla imenovala za edinega zakonitega dediča hrvatsko-ma-
n!7
g Y//A Vy V/M
te
PETEK, 19. NOVEMBRA 1965
mijo; 10.05 Operna antologija; 10.30 Ital. melodije; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Godala; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55
ni polici; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti.; 12.05 Iz Haendlovih oper; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola: Za toplo peč; 14.35 Zbor Madrigalistov iz Celovca; 15.20 Napotki za turiste; 15.30 Od vasi do vasi; 15.45 V svetu znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Plesni orkester; 18.45 Kulturne diagonale; 19.05 Glasbene razglednice;
20.00	Operetne melodije; 20.20 Zunanjepolitični pregled; 20.30 Naši skladatelji: Primož Ramovš; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.10 Jazz; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	F. Berwald: Simfonija št. 2.
Ital. televizija
8.30	šola; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Koncert pianistov Roberta in Gaby Casadeusa; 19.30 Vatikanski koncil; 19.55 šport In ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 A. Colantuo-ni: «1 fratelli Castlglioni«; 22.35 Samostan sv. Marka in blaženega Angelika; 23.10 Zadnje športne vesti.
II. kanal
21.00	Dpevnik; 21.15 Druga svetovna vojna — september 1943; 22.15 Studio 1.
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 15.15 Rezerviran čas; 16.40 Govorimo po rusko;
17.00	Učimo se angleščine; 17.30 TV v šoli; 18.00 Klub Hi, Ho, Ha — oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Tribuna; 19.15 S kamero po svetu: Jemen; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Nož v vodi — poljski film; 22.00 šahovski komentar; 22.10 Poročila.
džarske krone. Omenjajoč tudi srečanje, do katerega je prišlo z dovoljenjem Beatrice v Paradižu, kjer Carlo Martello pravi Danteju:
«Fulgeami gia in fronte la corona di quella terra che il Danubio riga, poi che le ripe tedesche
[abbandona«,
akademik Grga Novak zaključuje takole:
«Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti se ob 700-letnici rojstva velikega sina Italije in sveta globoko klanja pred velikanskim bleščečim likom Danteja Alighierija.»
Odmerjen čas mi ne dopušča, da bi se ustavil pri govoru akademika Frangeša, kot tudi ne pri govoru višjega skrbnika za likovne umetnosti akademika Cvita Fi-skoviča. Že ob drugi priložnosti sem naštel vrednote Božanske komedije, kakor jih je navedel prof. Ivo Frangeš. Kar pa zadeva akademika Cvitkoviča, bo bolj obsežna in dokumentirana študija o odnosih Dalmacije z Benetkami, Mar-cami in Romagno v dobi Danteja izšla v italijanščini v «Atti delta giomata internazionale dantesca», ki jo bo objavilo v Ceseni združenje sSocieta di studi romagnoli».
Sloviti italijanist zagrebškega vseučilišča prof. Mirko Deanovič,
ki mu je bilo za njegova pomembna dela dano tudi ustrezno priznanje s strani italijanske akademije znanosti, ki mu je podelila nagrado Sanremo, v svojem predavanju «Dante in mi» poudarja predvsem, kako so Primorci, t ). prebivalci obalnega področja, predvsem Dalmatinci bili nekoč med prvimi Slovani kot poznavalci italijanske kulture, jezika in slovstva.
V slovanskem svetu pa so jih glede prevajanja Danteja prehiteli tako Poljaki, kot Cehi in Rusi. in to že v dobi, ko je splitski humanist Marko Marulič v začetku Cin-quecenta v latinskem distihu prevedel prvi spev Dantejevega «Pekla».
Ne le od Istre pa vse do Boke Kotorske, pač pa tudi na severu, v Panonski Hrvatski se je Dante bral v izvirniku in so bila njegova dela dobro znana starim hrvaškim pisateljem, ki so ga skušali tudi posnemati, kot na primer Vetra-novič v svojem «Pelegrinu» in Z o-ranič v svojih *Plantnah.». Z dobo romanticizma pa se pojavijo tudi prvi pogumni srbski in hrvatski prevajalci, ki se lotijo prevajanja Božanske komedije in hkrati skušajo izpopolniti pesniško izraznost srbsko-hrvatskega literarnega jezika.
Prvi hrvatski prevod, epizoda grofa Ugolina. ki jo je prevedel neki neznani avtor, je izšla leta 1845 v Zadru v «Zori dalmatinski», v kateri se prvič pojavlja tudi hrvatski pesnik Petar Preradovič. Istega 1845. leta izide v beograjskih «Srpskih novinah» epizoda Francesce da Rimini, ki jo prevede Konstantin Nikolajevič.
Komaj leta 1910 se pojavi popoln prevod leta Božanske komedije z naslovom «Divna gluman izpod peresa škofa Uccellinija. ki jo Deanovič smatra za dovolj zvesto izvirniku. vendar pa premalo poetično, melodiozno in polno arhaizmov. Med leti 1912 in 1915 izideta v de-settisočih izvodov dve izdaji Božanske komedije, ki ju je prevedel v prozi in za ljudstvo komentiral znani dantolog dr. Izidor Kršnjavi. In tako je Dante preko knjig slavne »Matice Hrvatske» prišel t vsako naselje, v vsak zaselek.
Leta 1929 je Dragiša Stanojevič izdal v Beogradu svoj prvi prosti prevod vse Božanske komedije, le ta 1943 pa je Matica Hrvatska iz dala «Pekel», ki ga je prevedel Vladimir Nazor.
Ko je leta 1955 Mihovil Komboj umrl, je zadnjih 16 spevov »Paradiža* prevedel Olinko Delorko. Ob tem odličnem hrvaškem prevodu smo se že nekoč ustavili, ko smo v članku «Dante in Slovani» pisali v prvem in drugem zvezku «Riječ-ke revije» ter v devetem zvezku mariborskih »Dialogov*. Tu je dovolj, da omenimo, kar je zapisal Deanovič:
«Ta prevod Dantejevih tercin v rimastih enajstercih dela čast tudi našemu literarnemu jeziku zaradi svoje poetičnosti, zvestobe izvirniku, metriki in rimi in se lahko meri z najboljšimi prevodi na sve-tu.» Prevod Kombola-Delorka z ilustracijami Sandra Botticellija je izšel v treh izdajah v Zagrebu, «Pekel» pa je prav tako trikrat izšel tudi v Beogradu. Vi ti hrvaški prevodi in sicer prvotni prevod Kršnjavija, nato Nazorjev in prevod Olinka Delorka — piše Deanovič — «ki nas dostojno predstavljajo v Firencah na razstavi rokopisov izdaj Dantejevih del, dolgujemo Matici Hrvatski*.
Zal mi je, da se ne morem bolj na dolgo ustaviti tudi pri drugih prevajalcih in pisateljih, pri katerih zasledimo Dantejeve sledove, kot na primer pri Petru Petroviču Njegošu, Mažuraniču. Senoi, Ma-tošu, Krleži in Ivi Vojnoviču, ki je bil ob začetku vojne 1914 zaprt in interniran, iskal tolažbe v Božanski komediji, ki jo je sam imenoval «najlepšo knjigo».
Omeniti bi hotel tudi slikarje, kiparje, miniaturiste in predavatelje po vseh šolah, ki so s svojih kateder za italijanščino, ustanovljenih na zagrebškem in beograjskem vseučilišču leta 1930, na zadrskem pa leta 1956, razširili po Jugoslaviji Dantejevo ime.
Poleg četrte izdaje Kombolove Božanske komedije bodo izšli še prevodi Dantejevih del «Vita nuo-va», «Convivio» ter «De vulaari elo-guentia*. Beograd pripravim Dantejev zbornik, zagrebška filozofska fakulteta pa posebno številko revije «Studia romanica et anglica zagrebiensia», ki jo je ustanovil akademik Mirko Deanovič, ki upa, da bo tudi v Zagrebu čimprej ustanovljeno združenje Dante Alighieri.
UMBERTO URBANI
novembra ltfto
Goriško-beneški dnevnik

S SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Posebna delegacija bo v Rimu zahtevala uvedbo mednarodnega železniškega prometa
Raztegnitev krožnega sklada na Furlanijo bi škodila gor iške mu gospodarstvu - Pobuda za odbor Andrejevega sejma
Izvršni odbor trgovinske zbornice je na svoji zadnji seji dne 17. t. m. pod predsedstvom inž. Rigonata razpravljal najprej o preklicu dovoljenja za promet z živino in drugim blagom preko železniške postaje v Gorici z Jugoslavijo in drugimi državami podonavskega baze-pa. Preklic želežniške uprave, pa čeprav le začasen, Je bil znan v Gorici in pri prizadetih gospodarskih operaterjih šele tik pred njegovim uveljavljenjem Izvajati bi ga morali zadeti v ponedeljek dne 15. t. m. Sorido tega so utrpeli obdutno škodo tisti operaterji, ki so že sprejeli primerne ukrepe za uvoz blaga iz srednje in vzhodne Evrope skozi Gorico. N « t 'tojšen protest trgovinske zbornice še ni prišel odgovor, ki naj bi opravidil nesmiselni ukrep.
Poleg tega so vzroki, ki so privedli do njega, v medsebojnem nasprotju, ker Je dobila trgovinska zbornica že pred časom zagotovila, da pristojne jugoslovanske oblasti niso postavile nikakih omejitev s tem v zvezi.
Odbor je soglasno obsodil tako podetje odgovornih uradov ter sklenil, da bodo sestavili posebno delegacijo, ki bo odšla v Rim, kjer bo pri pristojnih ministrstvih zahtevala razdišdenje te zadeve in njeno takojšnjo rešitev v skladu s krajevnimi gospodarskimi koristmi. Goriško gospodarstvo bi si lahko vsaj deloma opomoglo s ponovnim razvojem mednarodnega prometa, ki Je bil prekinjen zaradi umetnih politidnih ovir.
Odbor Je razpravljal nato o zakonskem osnutku, ki naj bi raztegnil krožni sklad, ki sedaj velja za Gorico in Trst, tudi na vso videmsko pokrajino. Izrekel se Je proti njemu, ker bi škodil goriške-mu gospodarstvu, saj je bil doloden za razvoj industrije v naši pasivni pokrajini. Z raztegnitvijo nu Videm pa bi izgubil sleherni pozitiven udinek.
Ob koncu so sklenili, naj bi se dimprej ustanovil odbor za sejem, ki naj bi dal pobudo za uskladitev raznih dejavnosti v okviru Andrejevega sejma.
zagotavlja, da se zadeva za klasifikacijo tržiškega pristanišda dobro razvija. Nadrt za razdelitev pristaniških stroškov med prizadete ustanove že prouduje višji svet za Javna dela, ki se bo izrekel o njem še ta teden. Nato ga bo proudil višji svet za trgovsko mornarico, nakar ga bodo nujno poslali ministrstvu za javna dela, ki bo izdalo odlok o klasifikaciji.
Odbornik Vezil je nato porodal o zadevi odloka uvedbe mednarodnega želežniškega prometa preko go-riške železniške postaje z Jugoslavijo in z drugimi državami. Po teh zagotovilih je državni podtajnik Mannironi tudi ostro obsodil zavlačevalni ukrep.
Sklenili so tudi, da bodo sklicali sejo pokrajinskega sveta v soboto 4. decembra ob 16. uri in pripravili dnevni red zanjo.
Kazen za prestopek na cesti pri Jantljah
Med raznimi obtoženci, ki so se morali vderaj zagovarjati pred okrajnim sodišdem v Tržiču, je bil tudi 60-letni Vittorio Mattioli iz Tr. sta, Ul. Vico. Karabinjerji iz Doberdoba so ga ustavili na državni cesti štev. 55, in sicer na nevarnem ovinku pri Jamljah, ker je med vožnjo prečkal neprekinjeno drto, ki deli cesto po sredini in je vozač v nobenem primeru ne sme prekoračiti. Istočasno so ugotovili, da mu je zapadla šoferska knjižica. Zaradi šoferske knjižice bo moral plačati globo 10.000 lir, za prekoračenje črte pa ni bil obsojen, ker je že plačal denarno ka. zen. Branil ga je odv. Venier.
* * *
Včeraj popoldne je padel na cesti v Tržiču s skuterjem 24-letni Lucino Leghissa iz Tržiča, Ul. Por-porella. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 15 dni zaradi udarca v glavo in odrgnjenja po rokah in nogah.
srečenca odpeljal v bolnišnico, kjer so Onoria Montanarija iz Vil-less, starega 23 let, pridržali na zdravljenju za 20 dni, De Cortija Virgilia, starega 41 let, tudi iz Vil-less, pa za 15 dni; oba sta se pobila po glavi in rokah.
De Corti in Montanari sta se iz mesta peljala z avtom fiat 500 proti ločniškemu mostu. Preden pa sta zapeljala na most sta se zaletela v fiat 600 27-letnega Et-tora Frezzinija iz Tardenta, ki je bil ustavljen sredi ceste, namenjen v Ul. LungTsonzo. Obe vozili sta utrpeli precejšnjo škodo.
Razpis natečaja za najlepšo izložbo ob Andrejevem sejmu
Zveza trgovcev razpisuje natečaj za najlepšo izložbo, pripravljeno za bližnji Andrejev sejem. Prvim trem nagrajencem bodo podelili zlato medaljo občine Gorica in 25 tisoč lir za vsako izmed treh kategorij; druga nagrada srebrna medalja pokrajinske turistične ustanove, tretja nagrada srebrna medalja pokrajinske uprave.
Trgovci imajo pri urejanju izložb proste roke, vendar bo razsodišče upoštevalo, če bodo obravnavale naslednje teme:	Andrejev	sejem,
stara Gorica, mestni spomeniki. Prijave sprejema zveza trgovcev na posebnem obrazcu najkasneje do 23. novembra. Izložbe morajo biti urejene do nedeljo 28. novembra ter morajo takšne ostati do 12. decembra.
Trgovci bodo razdeljeni na tri kategorije; oblačila, jestvine, razno (sem spadajo trgovine, ki niso zastopane v zgornjih kategorijah).
BOKS
V ponedeljek za svetovno krono
Hladni F. Patterson proti divjemu C. Clayu
Sedanji svetovni prvak težke kategorije favorit 3:1
|
....................................
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Oproščena je bila obtožbe da je zanemarjala hčer
Po prometni nezgodi sta avtomobilista pobegnila
Ugodne vesti za klasifikacijo Portorosege
Na običajni tedenski seji pokrajinskega odbora je predsednik dr. Chientarolli obvestil odbornike, da je prejel pismo ministra za trgovinsko mornarico Spagnollija, ki mu
v Gorici
CORSO. 17.15: »Castelli di sabbian. E. Taylor in R. Burton; kinema-skopski film v barvah. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
VERDI. 16.30: «La tua pelle o la mia», Frank Sinatra. Ameriški ki-nemaskope v barvah.
MODERNISS1MO. 16 00 «OSS 117 Furia a Bahia», S. Stafford, M. Demongeot in R. Pelegrin; ameriški barvni kinemaskopski film.
VITTORIA. 17.15. «L’arte di ama-re», James Gamer in Elke Som-mer, ameriški barvni film; zadnja ob 21.30
CENTRALE. 17.15; (cšfida infema-le», H. Fonda in V. Mature. Ameriški čmobeli film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprte v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korao 57, tel. 28-79.
Trčenje avtomobilov pred ločniškim mostom
N3 križišču pped lqčpiškim mostom sta se v sredo ob 22.40 zaleteli dve vozili; vse kaže, da je trčenje nastalo zaradi izsiljevanja prednosti. Alfonso Corsi je pone-
Pred goriškim okrajnim sodnikom se je morala včeraj zagovarjati 39-letna Jolanda Cijan, ki je lani stanovala še v Gorici, Ul. Ca-puccini 2, sedaj pa biva v Bergamu, kjer se je zaposlila. V obtožnici je rečeno, da Je odšla za več dni zdoma in prepustila svojo 12-letno hčerko brez varstva in nadzorstva.
Prijavo v tem smislu Je dne 18. oktobra lani vložil proti njej na policiji njen mož Anton šapla. Iz policijskega zapisnika in včerajšnje razprave pa je bilo razvidno, da je žena v resnici odšla v Trst za delom, potem ko je obljubila hčerki, da pride po njo, čim bo dobila zaposlitev. Dne 2. novembra se Je v resnici vrnila in povabila hčerko s seboj. Ta pa je odklonila, ker želi obiskovati šolo v Gorici. Hčerka je tudi izjavila, da skrbi zanjo v času materine odsotnosti njena teta, ki ima gost 1-no «Croee d’oro» v Gorici. Izkazalo se je tudi, da Je mož predan pijančevanju ter da Je bil že le sec dni na zdravljenju v pokrajinski umobolnici. Tudi včeraj ni prišel na razpravo, ker je moral ponovno v umobolnico. Cijanova J« poleg tega oktobra lani dobila od
LAS VEGAS, 18. — Floyd Patterson bo v ponedeljek zvečer skušal v dvoboju proti sedanjemu prvaku že tretjič osvojiti naslov težke kategorije. Dvoboj bo v Las Vegasu, kjer je Patterson 22. julija 1963. leta že drugič gladko podlegel Sonnyju Listonu.
ljenje, da lahko živi ločeno od moža. Spričo vseh teh dokazov jo je sodnik oprostil s polno formulo.
Branil Jo je odv. Mavo.
Dne 13. marca letos je Giovanni Panzera iz Krmina prijavil policiji 41-letnega Guerrina di Biaggia iz Ul. Morelli 14, ker je s svojim avtom v Ul. Crispi toliko manevriral, da je poškodoval njegov avto in skušal potem pobegniti. Panze-1 vak na svetu in je'bil tudi edini, ra je šel za njim in si zapisal šte- ki s’ Je ponovno osvojil naslov v vilko evidenčne tablice. Sodnik je Povratnem dvoboju s Švedom In-
Slednji ni mogel ohraniti prestiža tega svetovnega prvenstva, ki je bil vedno na naj višji stopnji. Tega pričakujejo sedaj prav od matcha Clay . Patterson, ki bo brez dvoma tudi, kot običajno, obsežen «trgovski poseli), saj je znano, da za podobne dogodke, ki praktično trajajo dobro uro, zabeležijo inka-se do petih milijonov dolarjev (nad tri milijarde lir).
S tehničnega vidika imata tako Clay kot Patterson vse možnosti, da se v tem dvoboju izkažeta. Oba sta tehnično na izredni višini in oba imata za seboj precej izkušenj. Morda nimata tako silnih pesti kot sta Jih imela Poe Louis ali Rocky Marciano; po slogu in tehniki pa v ničemer ne zaostajata za svojima predhodnikoma. Clay in Patterson sta brez dvoma zelo popolna boksarja, kar sta pokazala že kot amaterja in sta z odličnimi karierami dosegla najvišje vrhove profesionalnega boksa. Patterson 1952 in Cassius Clay 1960 sta osvojila «zlato rokavico«, kasneje pa sta postala olimpijska prvaka: Patterson v srednji, Clay pa v srednjetežki kategoriji.
Čeprav Je danes Patterson le Iz-zivač, je ta 31-letni boksar že prišel v zgodovino «noble arta». Z 21. letom je bil najmlajši svetovni pr
Pattersona, prav zaradi ranljivih točk na obrazu, s k. o. Clay, ki ima izredno igro nog, se stalno vrti okoli nasprotnika in zna izrabiti priložnosti, da ga s silovitimi udarci spravi iz ravnotežja. Patterson je manj gibčen, vendar je hitrejši pri udarcih in lahko s svojo visoko obrambo nasprotnika popolnoma zmede. Ta način boksanja pa ima šibko točko v tem, da ga lahko nasprotnik z lahkoto rani z
upercutom. Pattersonove karakteristike so silovit udarec in predvsem točnost. Prav zaradi tega se nekateri sprašujejo, kako bo odgovoril Clay, če se bo Pattersonu posrečilo zadeti ga z desnim ero-chetom. Clay ni bil namreč nikoli v težavah, z izjemo ko se je spoprijel z Dougom Jonesom in z Britancem Henryjem Cooperjem, ki ga je spravil na tla preden je on sam končal k. o.
Patterson je imel do sedaj 46 dvobojev. V 42 je zmagal (30 s k. o.), štirikrat je bil premagan in sicer trikrat s k. o. Clay pa Je do sedaj nepremagan in je 17 od 21 dvobojev zaključil s k. o.
Floyd Patterson — nekoč prvak in nikdar več?

obtoženca obsodil na pet dni pripora pogojno in brez vpisa.
Pri naslednji razpravi se je moral zagovarjati 37-letni Bruno Pa-squini, ker Je vozil avto v pijanosti. Dne 31. maja letos, nekaj pred 13. uro, je z avtom fiat 1100-103 podrl na križišču ulic Rossini in Aosta mopedista Francesca Cremo-nesija iz Ul. Marconi. Mestni straž nik, ki je napravil o nezgodi, pr: kateri ni bil nihče ranjen, zapisnik je ugotovil, da je bil Pasquini moč no vinjen. Ko se je stražnik ,a trenutek oddaljil, mu je Pasqumi z avtom pobegnil. Popoldne so ga iztaknili v gostilni «Da Rosa» na Trgu Battisti in ga prijavili sodišču. Sodnik ga Je obsodil na 10 dni pri pora in 20 tisoč lir globe. Branil ga
gemarjem Johanssonom. Tudi Cassius Clay, ki ima 23 let, je znan v boksarskem okolju ne samo zaradi ekscentričnosti, temveč predvsem, ker je res izreden atlet. Čeprav ima 96 kg in je visok 190 cm, je brez dvoma tako hiter kot atlet s 70 kg. Po sposobnostih in po moči bi lahko Clay napravil kariero tudi v drugih profesionalnih športnih panogah kot v košarki ali ameriškem footballu, kakor bi bil brez dvoma odličen tudi v atletiki in sicer v metih ali deseteroboju.
Za ameriške bookmakerse je Clay favorit v razmerju 3:1. Za nje je gotovo, da bo ohranil naslov, vendar je treba tudi pripomniti, da ni malo izvedencev v Ameriki, ki menijo, da je Patterson sposoben premagati Mohameda A-lija, kot se Clay imenuje v svoji verski sekti. Zavedati pa se je tudi treba, da Clay lahko premaga
■EGB33Z— MOŠKA B LIGA
Goriziana letos brez tekmecev?
Razveseljiv nastop goriškega Safoga
Petorka Goriziane je že v uvodnem kolu letošnjega prvenstva B lige Jasno pokazala svoje namene. Kljub temu, da je igrala v Vicen-zi, je s precejšnjo lahkoto in povsem nepričakovano, vsaj glede rezultata, odpravila tamkajšnje moštvo, ki se je v pretekli sezoni še kar dobro odrezalo na tem tekmo vanju.
okrožnega sodišča v Gorici dovo- je uradno odv. Mayo.
..........................................mit..•mn.....................murni..............................
IV. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZD0R0V V GORICI
Sodelovali bodo slovenski zbori s Tržaškega, iz Koroške in Slovenije
Skupno bo sodelovalo 38 zborov iz treb držav s 1.314 pevci ■ Štirje koncerti ■ Mednarodno razsodišče
38 zborov s 1.314 pevci bo '-»tos sodelovalo na 4. mednarodnem tekmovanju zborov, ki ga pevski zbor «Seghizzi» prireja v soboto in v nedeljo 11. in 12. decembra v veliki dvorani Ginnastica Goriziana. Iz Slovenije bodo nastopili štir)e zbori («Slava Klavora* iz Maribora, »Tone Tomšič* iz Ljubljane, «Komorni moški zbor* iz Celja in «Vinko Vodopivec* iz Ljubljane); nadalje boste nastopila slovenska zbora ((Gallus* in «Prosek-Konto vel*, dva avstrijska zbora iz Bočna in dva avstrijska zbora iz Avstrije (Jacopus Gallus-Petelin iz Celovca in avstrijski zbor iz Blei-burga).
Predsednik razsodišča bo prof. Rodolfo Lipizer, člani pa Rado Simoniti iz Ljubljane, Norber; Ari-ner iz Celovca, Bruno Coltro iz Padove in Giulio Viozzi iz Trsta
Celotna organizacija tako obsežne prireditve sloni na prostovoljnem delu članov pevskega zbora, ki bodo vanjo vložili vsa svoja sredstva, dobljena za zborovo dejavnost, na pomoč pa jim bo priskočila pokrajinska turistična ustanova, ministrstvo, pokrajinska u-prava, občinska uprava, prefektura in deželni odbor.
V naslednjih dneh bodo prireditelji, ki Jih bo mogoče spoznati
po znački, v gumbnici, obiskali trgovine, Javne lokale in družine, da bi povsod prodali vsaj po eno vstopnico. S tem hočejo doseči kar največjo zanimanje občinstva in u deležbo na koncertih, kar je dejansko njihova edina želja. V predprodaji bodo sive vstopnice, ki sodo lastniku dovoljevale enkratni obisk katere koli predstave. Prodajali pa bodo tudi ugodne abonmaje za vseh pet koncertov.
V soboto bosta koncerta ob 16. in 21. uri, v nedeljo pa ob 10. in 15. uri. Ob 21. uri v nedeljo bodo razglasili zmagovalce in razdelili nagrade.
Vrsta nesreč na delu
Na delu v podgorski tekstilni tovarni se Je zdrsnilo pri prenašanju bale tekstilnega blaga 32-letnemu Lorenzu Macaponiju iz Ul. sv. Gabrijela 71. V civilni bolnišnici so mu obvezali rano na glavi; okreval bo v 7 dneh.
Leopold Brezigar, 44 let star, iz Ul. Foscolo 22, se je včeraj opoldne ranil v mehanični delavnici ILMU v Ul. Faiti. Na desno nogo mu je padel kovinski zaboj ter mu zlomil prst na nogi; pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Giuseppe Sportiello, stanujoč na Placuti 26, se Je včeraj opoldne pobil na delu v tovarni SILES na Tržaški cesti. Zlomil si je roko, ko je v stiskalnico polagal vezano ploščo. Okreval bo predvidoma v 15 dneh.
Vladivoj Mervič, rojen v Bovcu 1911. leta ter stanujoč v Ul. Rocca 10, šofer prevozniškega poljetja La Goriziana, je v nedeljo tako nerodno stopil iz tovornjaka v Snežniku, da je padel in se udaril v prsi. Včeraj je prišel v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 15 dneh.
Zorzijevi atleti so s prikazano Igro postavili resno hipoteko na končni izid te skupine B lige. Goričani hočejo zabrisati blede nasto. pe v lanski A ligi in so prepričani, da si bodo že v teku tega prvenstva priborili pravico do ponovnega vstopa med najmočnejše ekipe.
Ravno tako razveseljiv Je tudi uspeh drugega soškega moatva Safoga nad tradicionalnim nasprotnikom Snaiderom iz Vidma. Safog se nam je letos predstavil kot dobro organizirana),, petorka, zmožna lastne manevrirane igre, čeprav se v najbolj kočljivih trenutkih dvoboja občuti težnja posameznikov do lastnih podvigov. To Je v preteklosti večkrat onemogočilo ekipi višje dosežke, čeprav Je osebna iniciativa v marsikaterem primeru privedla petorko do zmage.
Videmski Snaldero Je na drugi strani zatajil pričakovanja. Res ni mogoče soditi ekipe po eni sami tekmi, in še težje je, če gre za tradicionalni derby. Ce pa pomislimo, da se je videmska ekipa ojačila in s tem jasno nakazala na svoje cilje, je padec na goriških tleh povsem nerazumljiv in bo brez dvoma zapustil globoko sled.
Tržaška Ginnastica, ki se je odločila za sodelovanje prav v zadnjih dneh, je brez boja prišla do prve točke. Njen nedeljski nasprot. nik iz Barija se je odpovedal B ligi prav v zadnjem trenutku Ta odpoved bo imela važne posledice. Druge šibkejše ekipe bodo namreč lahko zaigrale bolj sproščeno, brez vsakih skrbi do izpada To bo seveda dalo povsem drugačno lice marsikateremu srečanju, ki bi se v drugačnih razmerah pretvorilo v pravcati boj za obstoj.
Veliko presenečenje pa pomeni tudi zmaga Brindisija v Ravenni. Petorka z juga je bila doslej še nepoznana in preden bi sodili njene realne sposobnosti, bi radi počakali še na druge tekme, ki nam bodo pokazale če Je res tako močna ali pa je njen uspeh le sad trenutnega razpoloženja atletov. Sta-
PRIJATELJSKI »ŽOGOBRC*
V soboto ob 14.30 v Boljuncu AK Jadran -UGI
V	soboto se bosta ob 14.30 uri pomerili na nogometnem igrišču v Boljuncu «enajstorici» akademskega kluba Jadran in UGI (Unione goliardica italiana). Za tekmo vlada med akademiki precejšnje zanimanje. Posebno UGI si prizadeva, da bi privabil lepo število svojih navijačev.
V	ekipi slovenskih akademikov bodo igrali naslednji «nogometaši»: Morpurgo, Cebulec, Starc Edvin, Svetina, Grdovič, Kokošar, Drasič, Lasič, Hlabjan, Starec Radojko (bruc), Milič, Vremec, škerlavaj, Gregorič,
Tekmo bodo igrali ob vsakem
ŠPORTNO DRUŠTVO BREG obvešča nogometaše, da bodo odslej treningi ob petkih in sredah ob 19. uri v Dolini ob vsakem vremenu.
mura je v Forliju Se enkrat pokazala svoje meje in njen neuspeh je pripisovati realnemu razmerju moči na igrišču.
Potek tega prvega kola je dovedel torej na pozornico poleg Goriziane, ki se je predstavila z odličnim nastopom, tudi Safog in Brindisi. Prva je brusila svojo orožje že med poletjem z nastopi z vsemi ekipami, ki so potovale mimo soškega mesta in sadovi tega 'dela so prišli do izraza že v prvem kolu. Safog se nam predstavlja skupno z Brindisijem in lahko rečemo z Becchijem kot outsider, medtem ko bi morali videmskemu Snalde-ru, kljub nepredvidevanemu porazu, nuditi še zaupanja za uspešno športno sezono.
I. PATRI ZIO _____________________
ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL 1965 66
5.	in 8. decembra III. kolo turnirja
6.	januarja prihodnjega leta tekme IV. kola
MILAN, 18. Predsedstvo nacionalne nogometne lige je danes izžrebalo tekmece tretjega izločilnega kola turnirja za italijanski pokal 1985/66. Tekme tega kola bodo v nedeljo 5. in v sredo 8 decembra in sicer:	----------
5. decembra
■ Spal L. Vicenza
v Bergamu Atalanta v Vareseju Varese 8. decembra v Firencah Fiorentina - Catania v Catanzaru Catanzaro . Lazlo Predsedstvo Je nadalje sklenilo, da bodo tekme četrtega kola 6. januarja prihodnjega leta. Zmagovalne enajsterice tretjega kola bodo nastopile proti enajstoricam, ki so bile po pravilniku izvzete iz izločilnih kol in sicer Interju, Milanu, Torinu in Juventusu.
LONDON, 18. — V mednarodni
prijateljski nogometni tekmi J® Tottenham Hotspurs premagal danes pred 22 000 gledalci izbrano madžarsko enajstorico 4:0 (1:0).
* * *
NEAPEL), 18. — Nekateri člani vodstva FIGC so si danes ogledali stadion «San Paolo* v Fuorigrotti, kjer bo 7. decembra povratni dvoboj kvalifikacije za svetovno prven. stvo Italija - Škotska.
Predvsem se Je razpravljalo o ureditvi prostora za 8000 ljudi na zavoju, kjer so v teku dela Neapeljski organi so potrdili, da bo za tekmo stadion popolnoma urejen.
FRANCE MAGAJNA
RHiiHtiHiiiliniiiiilliiliiliiiiiiitfliiniiiiiliiilljjj V iji
POD TOČKO «RAZN0»
iiiiiiinHmimiSiHisiiiiHiHiiimiiim-iisiHiniHim
kire, mu je najzgovornejši od nas začel pripovedovati:
Ibi se to dogodilo včeraj. Včeraj sem namreč jaz pestoval in božal Lukčevo ženo!’
• * *
(Pojasnilo: V naši vasi imamo med letom pogostoma skupne seje. Na njih obravnavamo razna važna kapljivo-tekoča vprašanja. Ravnamo se po natipkanih sporedih, ki jih prejemamo od višjih inštanc. Na koncu vsakega sporeda je neizogibna točka «Razno» in te se veselimo še najbolj. Ko pride namreč ta na vrsto, mora vsak od prisotnih povedati najmanj »eno*. Na ta odličen način vzdržujemo navdušenje na višku in — kar je glavno — polno zasedbo stolov! Evo tukaj nekaj teh «enic».)
Prvo pripoveduje predsednik, kot se spodobi: — ((Tovariši! Povem vam, v vsej deželi ne najdete tako mirnega in flegmatičnega človeka kot Je Pe-
harjev Nacl. Nikoli se ne vznemiri, nikoli pritožuje. Ako pobere mraz vso ozimino na polju, ako pomladansko deževje prepreči oranje in saditev krompirja, ako poletna toča vse razbije, Nacl ne obupa. Miren ostane in reče: ’Eh, kaj; še hujše bi lahko bilo.’
Nekega dne gremo v skupni gozd pripravljat drva, ki smo Jih že med zimo posekali. Nacl, ker je priden, je šel tja tri u-re pred nami. Pa smo se mi ta zadnji med potjo pomenili. Rekli smo: 'Moramo Naclu natvesti tako strahotno zgodbo, da ja ne bo mogel spet reči, ■Eh, kaj: še hujše bi lahko bilo.’
In res, ko smo prišli do njega in se je Nacl ves znojen od dela naslonil na toporlšče se-
'Naol, nekaj groznega se Je danes pripetilo v tvoji vasi in to vprav v bližini tvojega doma. Sosed Lukec Je zasačil lastnega hlapca, ko mu Je pestoval in božal ženo. Lukec je zaradi tega naravnost podivjal. Pograbil je puško in ustrelil hlapca. Potem je ustrelil še ženo. Nato je zažgal hišo. Potem je zažgal še hleve, da so mu pogoreli z živino vred. Potem Je veter, ki Je odnašal goreče ogorke, zapalil še njegovo zorečo pšenico na bližnji njivi, da je vsa pogorela. Potem se Je Lukec iz strašnega obupa obesil na bližnji tepki in konec ga Je bilo.’
Nacl je poslušal strahotno zgodbo in mimo kimal z glavo. Potem pa je rekel: 'Eh, kaj — še hujše bi lahko bilo.’
'Kaj hujše, kako hujše?’ so vzklikali navzoči. 'Kako bi neki moglo biti še hujše?’
Nacl se je mirno odkril ter se zamišljeno popraskal po te menu.
Hujše bi bilo,’ Je rekel, ’če
Naslednjo je povedal tajnik.
«Mislim, tovariši, da ne boste zamerili, če vam povem e-no, ki je malenkostno delikatna. Saj bi jo sicer smel povedati tudi v cerkvi, ampak — pa poslušajte sami in presodite!
Znano vam je, da se je pred dobrim mesecem poročila Mi-hačeva Štefka. Bolhačevega Pepeta v Podrobu je vzela. Tistega, ki zna na klarinet. Z Mi-hačem sva bratranca v drugem kolenu in me Je zavoljo tega povabil na svatbo. Morda so bili še drugi vzroki, pa pustimo to. Mislim, da ni nikogar med vami, ki bi Mihača ne poznal. Star cerkveni ključar je in ima v skrinji na cente Mohorjevih knjig ter vezano Grofico beračico, Beračeve skrivnosti in Strah na Sokolskem gradu. Mož je torej zelo načitan pa je tudi odličen govornik. O tem bi vedel vsak mrlič zadnjih let kaj povedati.
No, prišel sem v svatovsko
hišo že dan poprej, da pač pomagam urediti to in ono, kajti ob takem dogodku so domači ljudje kakor brez glave. Ce ne pozabijo nakrmiti živine, jo pa pozabijo napojiti. Zmeraj je kaj narobe. Zdaj, ko je vse že za nami, lahko povem, da je pri Mihačevih šlo tedaj vse v naj lepšem redu. Ne spominjam se, da bi se kje kaj zataknilo. Do mraka tistega dne so bile spečene vse potice, bila sta skuhana oba pršuta in na-cvrte cele grmade krofov in flancatov. Da bodo vsi ljudje, ki so nam pomagali delati do poznih ur, veselo razpoloženi, za to je skrbel hlapec Jaka, ki je neutrudno prinašal iz kleti do roba polne lonce najboljšega.
In ko je pozno v noči postalo vse trudno in vsega naveličano, ko je do malega vsak hrepenel le po spanju, takrat smo se najožji sorodniki zbrali v veliki družinski izbi, da popijemo še skodelico dobre kave in gremo potem spat. Nalivala nam je kavo bleda in | utrujena Štefka, naša nevesta
| in poglavitna oseba jutrišnjega dne, in pri tem so jo spremljale tople oči mame Reze in nič manj tople tiste, ki so se svetlikale pod košatimi obrvmi očeta Mihača.
Prav takrat je pa očeta Mihača pičil poseben bacil. Začel je hrkati in se odkašljevati in vsi smo v hipu vedeli, da bo temu sledil posebno svečan slavnostni govor, kajti Štefka Je bila hčerka edinka in se bo Jutri možila nemara edinokrat v svojem življenju, in ker se tega oče Mihač dobro zaveda, ji bo to reč v svojem govoru tudi čvrsto podčrtal. Zdaj niso več časi, da bi okleval. Na resen način mora zdaj povedati resne stavke, da jih ne bo Štefka nikoli pozabila. In ker smo se tokrat mi vsi z njeno mamo vred zavedali svečanosti trenutka, smo kakor nemi obtičali brezgibno vsak na svojem mestu, in vdano čakali, kaj da bo.
In oče Mihač je res stopil na sredo sobe in se je od tam ozrl na obledelo Štefko in Je po treh ali štirih prasketajo-
čih kašljih takole začel:
'Štefka, hčerka moja edina! Tukaj in vpričo vseh teh zijal, ki te gledajo, kakor da niso še nikoli videli dekleta, ki se predaja popolnoma narav nemu življenjskemu toku; tukaj in danes, ko ti bije enajsta življenjska ura, ti hočem za napotnico v novo življenje povedati nekoliko resnih besed!
Glej, tista žena, ki cmiha tamle v kotu, tista je tvoja mati. Tvoj oče sem pa jaz, če me seveda ni ona takrat pre-petnajstila! Ona in jaz sva torej tvoja roditelja in sva pred mnogimi leti šla skozi vse tisto, kar čaka tebe od Jutri dalje. Dvomim, da bo kaj razlike. Tvoja mati in jaz sva tvoja roditelja. To pa pomeni — oprosti, Štefka, zdaj ni več čas, da bi ti življenjske skrivnosti prikrivali — to pomeni, da sva midva tista, ki sva te nekoč spočela! Midva sva bila tista, ki sva te s težavami nosila pod srcem! Midva sva te tudi v strašnih bolečinah rodila in sva se tega pozneje celo ve-
| selila! In potem, da boš zdravo in veselo rasla, sva te z najinim mlekom dojila in ko sva te pritiskala na najine topi® grudi, sva čutila bolečino m obenem veliko radost!
Štefka, hčerka moja vse to čaka zdaj tudi tebe Življenje se večno ponavlja in nihče ne more tega spremeniti Na pot tega ponavljajočega se življenja boš stopila jutri. Jutri boš naredila ta usodni korak. Ju tri, glej, boš naredila tako velik korak, kakršnega, vsaj lipam, nisi do zdaj še nikoli naredila! Še ko boš stara se ti bodo misli vračale na ta korak. Tudi tvoja mati je morala nekoč narediti tako velik korak — in oh! — kje so zdaj tisti časi...’
In takrat je očeta Mihača ginjenost premagala in ni mogel več nadaljevati. Udaril je v Jok in se obrnil z robcem na očeh v nasprotni kot Tudi mi smo se nekaj cmerili in zares nam je bilo hudo, ker nismo čuli, kako Je bilo takrat ko je Štefkina mati napravila tisti ((velikanski korak*.
(Nadaljevanje sledi)
- Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicite italiana* - Odgovorni urednik: STANISLAV KENKU - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
Ljubljana, Stari trg 3/1.,
beseda. — Oglasi tržaške in goriške pokrajine se naročajo pri upravi.