Štev. 23. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 7. junija 1923. Leto II, Izhaja vsak četrtek popoldne V slučaju praznika dan poprej Cena: za en mesec....................Din. 4 za četrt leta................... „ za pol leta..................... „ Posamezna štev. stane 1*25 Din, Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/1II, Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo 12 24 PRAVIC GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Inserati, reklamacije in naročnina na upravo „Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Inserati se računajo :: po dogovoru. :: Delavstvo, centralizem in zakonodajna avtonomija Slovenije. V glavnem prihaja v Sloveniji v poštev troje delavskih .strank : »Socialistična stranka Jugoslavije« (S. S. J.), »Nezavisna delavska stranka Jugoslavije« (NDSJ) ter naša »Delavska zveza za Slovenijo«, ki je sicer včlanjena v S." L. S., a je v svojih svojstvenih funkcijah Popolnoma avtonomna stanovsko - politična organizacija vseli, ki pretežno žive od svojega osebnega zaslužka. Z drugimi socijalistično - nezavisnimi strankarskimi frakcijami se tu ne bomo bavili, ker za dogledno dobo ne prihajajo resno v poštev. Obe navedeni stranki tako socijalistična kakor nezavisna sta si enaki v tem, da sta obedve centralizirani, da imata vodstvi in osrednjo blagajno v Belemgradu ter da dobivata glavne načelne in organizatorične smernice iz državnega središča. Naša »Delavska zveza« pa je vzrastla pred-30 leti po inicijativi ranjkega dr. Kreka Popolnoma iz slovenskih tal, upoštevajoč predvsem slovenske razmere ter težnje in zahteve slovenskega delavstva. Pristala je obenem na načela krščanstva, ki je Po svojem bistvu mednarodno bolj kakor katerakoli dru-Kih international. Politika je boj, v katerem se meri moč načel in Gospodarskih programov posameznih strank. Čisto naravno je torej, da si stoje tudi naštete stranke v več ali •nanj ostrih nasprotstvih. V kolikor se to zaenkrat še ne udejstvuje, je sad gotovih razmer, do boja pa pride sigurno v hipu, ko se bo delavstvo v svoji pretežni večini moralo odločiti za politiko in gospodarski program ene izmed teh treh strank. Kajti jasno je, da delavstvo spričo organiziranega kmetskega' in obrtnega stanu, da niti ne govorimo o sijajno organiziranem kapitalu, ne •nore in ne sme več ostati sprto med seboj, marveč •nora prej ali slej zbrati svoje raztresene ude ne le na strokovnem, temveč tudi na političnem polju. Vse do-J^danlc delavske pridobitve so se izvojevale v politiki pomočjo politike. Tudi dvoboj med delom in kapi-taloni se bo v glavnem odbojeval na političnih tleli. Naša »Delavska zveza« naletuje tako v socija-‘jstičnem kakor tudi v nezavisnem časopisju na ugovore, ~a je avtonomija pogibelj za uspešno delavsko gibanje, *er centralizem zagotavlja na eni strani delavstvu eno-en nastop v celi državi, na drugi strani pa morajo de-^vski pkoretaši stremeti za tem, da združijo na podlagi ^arksovega manifesta proletarce celega sveta, kaj šele ene same države. To je bil menda tudi glavni vzrok, da Se Marksistične stranke Jugoslavije niso. odločno izrekle za ali proti zakonodajni avtonomiji Slovenije, marveč sj-> v tem življenskem vprašanju celokupnega slovanskega naroda ribarile v kalnem toliko časa, da so doži-Vcle pri letošnjih državnozborskih Volitvah popoln po-raz na celi bojni fronti. V volitvenem boju sta ti dve franki še nekam šarila z neko megleno avtonomijo, se-■a5 Pa sc tako v svojem časopisju kakor tudi po svojih rajevnih voditeljih na politjčnih shodih naše »Delavske 2veze« izrekajo za centralizem iz zgoraj navedenih raz--lQgov. ^ V interesu jasnosti je, da si protirazloge naših to-^ arišev od nasprotnih političnih strank nekoliko podrobne ogledamo. Prvič pravijo sodrugi, da centralizem jam-1 za enotno fronto proletarijata, dočim bi zakonodajna , vtonomija ali pa federalistična ureditev Jugoslavije de-s ystv0 razbila na troje front : slovensko, hrvaško in st O- — Mi vsi vemo, da vlada od prevrata sem v t opnjujoči meri v naši novi državi čim dalje strožji cen-j^hzem. Ako bi bile trditve naših nasprotnikov istinite, jL]koralo logično slediti iz tega, da bi morala od počitka *>°slavije obstojati enotna fronta združenega proleta- rijata in se jačiti tem bolj, v kolikor bolj raste dosledno izpeljavani centralizem. Dejstva pa so nam dokazala nasprotno. Čim bolj se je razcvetal centralizem, tem bolj so se cepile marksistične stranke vseh vrst v razne partije in frakcije toliko časa, da je delavstvo v sedanjem parlamentu ostalo skoro brez svojega zastopstva in svojih zaščitnikov. Res je, da je n. pr. bivšim komunistom v mnogih ozirih silno škodoval prosluli zakon o zaščiti države, ali prav na uho naj bo povedano njihovim voditeljem, da nobena obznana ne bi vrgla krščanske delavske organizacije, ki bi štela 50 poslancev, od tega števila na nič. Jasno torej, da centralizem ne druži delavstva v enotno fronto sam kot tak. Ako bi bilo to res, od kod ta silna razceplenost marksističnega proletarijata ? Stvar mora šepati kod drugod, o čemer se bomo pogovorili morda ob primerni priliki v .kolonah našega glasila. V isti sapi, ko nastopajo marksistični voditelji zoper zakonodajno avtonomijo Slovenije z votlimi argumenti, češ da avtonomija onemogočuje skupne nastope državnega proletarijata, demagogirajo ti ljudje z Mar-ksovim manifestom, ki kliče proletarijat vseh držav in vseh narodov v enotno bojno fronto. Čudno se nam zdi, da se sodrugi, ki so vendar misleči, študirani, inteligentni in nekateri med njimi globoki ljudje, ne zavedajo, da s tem pobijajo svojo prejšnjo trditev o škodljivosti avtonomije za Slovenijo. Kdor zna šteti še vsaj do pet, mora nujno priti do sledečega sklepa : Marks torej poživlja delavstvo vseh narodov in vseli držav v enotno fronto. Taka fronta je v gotovih mejah tudi mogoča. Ako pa je mogoča enotna fronta proletarijata vseh držav in vseh narodov, potem je jasno, da je še bolj mogoč enoten nastop proletarijata ene same države. Če se socija-listi in nezavisni lahko združijo na podlagi svojih inter-nacijonal z delavci vseh drž4av in vseh narodov, če se istotako na podlagi krščanskega programa, ki je mednaroden po svojem bistvu, družimo lahko mi z Italijani, Nemci, Angleži, Francozi, Španci, Rusi, Culukafri, itd. itd. itd., — kdo more trditi potem, da bi se ne mogel slovenski delavec v obrambo svojih živjenjskih gospodarskih vprašanjih združiti v federalistično urejeni Jugoslaviji s svojim hrvaškim in srbskim sotovarišem ?! »Delavska zveza za Slovenijo« je stala, stoji in bo stala na programu.zakonodajne avtonomije za Slovenijo. Ona bo zbrala v svojih vrstah delovno ljudstvo cele Slovenije. To delavstvo se bo borilo ramo ob rami s slovenskim kmetom, obrtnikom, uradnikom in z vsemi drugimi produktivnimi stanovi za samostojnost Slovenije toliko časa, dokier ta ideja ne zmaga, dobro zavedajoč se, da centralizem ne pomenja samo pogibeli delavstva, ampak pogibelj slovenskega naroda vobče. Svojo politično organizacijo bo izpeljala tako dosledno in strumno, da v Sloveniji ne bo nikoli mogoča politika enega samega stanu, ampak bo morala biti taka, kakršna je sestava slovenskega naroda v glavnem : Delavsko - kmetska, ker delavec in kmet v glavnem tvorita slovenski narod. Nikdar pa nas ne bo to oviralo, da bi neprestano ne nudili hrvaškim in srbskim tovarišem svojo roko, po-vabivši jih na enoten nastop v skupnih interesih. V trpljenju smo si enaki trpini vseh narodov. To dejstvo predvsem podpira med in nad nami značaje krščanstva. Politična organizacija pa naj ne bo nič druzega, kakor udejstvitev krščanskih načel in smernic v dejanskem javnem življenju. Močnejše internacijonale je ni bilo, je ni in je nikdar ne bo. To nas v našem težkem delu bodri, krepi in poživlja do konca. Francd Žužek. Beograd, 4. maja 1923. čin* . e*£rad se nahaja sedaj pod pritiskom grozne vro- yelik ■n »velikega« parlamentarnega dela. Zgodila se je aprj| ^uda, da je Narodna skupščina, ki se je sešla 16. So . a’ Prišla srečno do tega, da je konstituirana in da sec ^V°^cn* odseki. Za to delo se je potrebovalo en me-klubln D°l- Sedaj je tu vse »homogeno«. Vlada, radikalni teni 'n zb°rnično predsedstvo. Če sedaj ne bo šlo, po-»ho ni leka. »Sporazum« primerno dremlje, predsednik 10genški« menda slabo sliši pa cela stvar zaostaja. Pod'ii^*aC*a v Parlamentu v takozvani »deklaraciji,« cjj ‘ a p£°gram parlamentarnega dela, skrb za repara- česa/1 » °r° notranjepolitičnega — namreč onega, zdi S° .na^°lj Pričakuje. Najvažnejši zakon se vladi vo>ni zakon, zato ga je tudi najprvo predložila, kislo inm a-n! tak° vazno- Demokratje se drže precej ko sn 1 ™zmišljai° o preteklih »plodnih in debelih letih« resnim ?na v'acH- Poslanci Jugosl. kluba so pričeli z &im nori.C om p°tom intervencij, dela v odsekih in z dru- *vPit« arne?tarnim delom. Poslanec Kremžar je vložil llublian i!1 ,]™ls1fra financ zaradi namere demontiranja u‘ianske tobačne tovarne. Posl. Gostinčar je vložil sledeče, kmetsko ljudstvo, delavstvo, železničarje, javne nameščence, invalide itd. zadevajoče vpite ali vprašanja : 1.) Na vojnega ministra, v zadevi odpusta letnika 1899 iz vojne službe ; 2.) Na ministra za šume in rude, v zadevi paše in pašnikov v Bohinju ; 3.) Na ministra za šume in rude, v zadevi bratovskih skladnic, da iste do konečne ureditve vrše nadalje svoje posle ; 4.) Na ministra za socijalno politiko, v zadevi zavarovanja delavcev pri bratovskih skladnicah ; 5.) Na ministra železnic, v zadevi ureditve delavskih razmer na drž. železnicah ; 6.) Na ministra vojne in mornarice, v zadevi povrnitve selilnih stroškov, ki so jih imeli vpokojeni in nevsprejeti oficirji, bivše avstro - ogrske vojske, oziroma njih vdove in sirote, po preobratu in selitvi v domovino ; 7.) Na ministra pošte in telegrafa, v zadevi pod-uradnikov in slug poštnočekovnega urada v Ljubljani ; 8.) Na ministra financ, v zadevi zboljšanja polo- žaja raznovrstnim drž. vpokojencem ; 9.) Na ministra pošte in telegrafa, za ureditev telefona v Sloveniji in Hrvatski, po sklepih trgovske zbornice v Ljubljani ; 10.) Na ministra financ, v zadevi reguliranja provizij tobačnega delavstva v Ljubljani (skupno s posl. Kremžarjem) ; j 11.) Na ministra železnic v zadevi požara pri po-i sestniku A. Dremelj na Laverci, da se mu takoj izplača že priznana odškodnina (skupno s posl. Stanovnikom); 12.) Na ministra javnih del, glede pomanjkanja cestarjev ; 13.) Na ministra železnic, v zadevi doklad za dvojno gospodarstvo železničarjem, ki ne morejo dobiti stanovanj, in so bili premeščeni ter morajo živeti ločeni od družin v dvojnem gospodarstvu. (Zagreb) ; 14.) Na ministra železnic, zaradi porazdelitve železničarskih zdravniških okrožij ; 15.) Na ministra železnic, zaradi uvrstitve »pisarniških slug« (železničarskih) v 11. kat. služb, pragm. in spremembo naziva v »uradni sluga« ; 16.) Na ministsrtvo financ, v zadevi reguliranja razmer državnih nameščencev (z spomenico) ; 17.) Na ministra za socijalno politiko, v zadevi od-tegnenja doklad invalidom, ki so za 50 ali manj odstotkov sposobni za delo. Pravno varstvo. Pravno pojasnilo. — Na vprašanje neke strokovne skupine, če ima delavec, v kakšnem obsegu in koliko časa pravico do mezde v slučaju bolezni, priobčujemo sledeči odgovor Jugoslovanske strokovne zveze : ' Obči državljanski zakonik, ki je za Slovenijo še v polni moči in veljavi, določa v S 1154 C — »Služboje-malec ima pravico do mezde, če je bil vsaj 14 dni v službi, — kadar je zadržan od dela po bolezni ali nezgodi razmeroma kratko, en teden ne presegajočo dobo, če tega ni zakrivil namenoma ali po veliki zanikrnosti. Prav to velja, če je zadržan po drugih važnih, njegovo osebo zadevajočih vzrokih (n. pr. nabor, poziv kot priča itd.) brez lastne krivde od dela. < Prejemke, ki gredo službojemalcu za dobo zadržanosti na podlagi, javnopravnega zavarovanja, sme služ-bodajalec odtegniti v tisti višini, ki odgovarja razmerju; dejanskega prispevanja k skupnemu zavarovalnemu znesku«. Ker mora plačevati po zakonu o zavarovanju delavcev za bolniško zavarovanje polovico zavarovalnine delodajalec, polovico delojemalec in za nezgodno zavarovanje delodajalec polno zavarovalnino, izplača delodajalec prvi teden delojemalcu mezdo, odštevši polovico boleznine, hranarino za slučaj nezgode pa v celem znesku. To velja le za prvi teden. Nadaljnje tedne prejema zavarovanec polno boleznino, odnosno hranarino, rento in druge prejemke iz zavarovalnine, seveda brez mezde. Določilo § 1154 C obč. drž. zak. ni prisilno. S pogodbo sc lahko izpremeni in določi drugače, kar se je v posameznih slučajih že zgodilo pod manj ali bolj ugodnimi pogoji za delojemalce,, odnosno delodajalce. Tobačno delavstvo. Vprašanje posl. Kremžarja, Gostinčarja in tovarišev na gospoda finančnega ministra v zadevi odpusta deJavstva v ljubljanski tobačni tovarni ter v zadevi monopojske uprave v obče. V ljubljanski tobačni tovarni se sporadično vrše odpusti mlajšega delavstva. Sedaj pa hoče uprava monopola odpuščati tudi starejše in že stalno nastavljene delavce pod pretvezo, da se ima ročno delo v tovarnah popolnoma ustaviti ter vsled mašinelnega delavstva odvisno delavstvo kratkomalo odpustiti. In sicer.se ima v kratkem zopet odpustiti 100 delavk in delavcev. Ne samo delavstvo, ampak celokupno prebivalstvo Slovenije vidi v teh odpustih prikrit namen, ljubljansko tobačno tvoarno, ki je svoječasno zaposlovala do 2000 delavcev, polagoma demontirati, osobito, ker se govori, da se dragoceni stroji iz ljubljanske tobačne tovarne demontirajo ter prevažajo drugam. Pa ne glede na to, ukrep uprave monopola grozi še povečati socialno bedo. ki je med ljudstvom že itak velika. Ljubljanska mestna občina in okoliško občine so se svoj čas ravno iz socialnih in gospodarskih ozirov potegovale za to, da se v Ljubljani zgradi tobačna tovarna. Vlada je tedaj te momente vpoštevala. Sedaj pa, ko je socialno in gospodarsko stanje našega ljudstva mnogo težje, pg. prihaja uprava monopola ter pričenja z demontiranjem tobačne tovarne v Ljubljani. Ze danes je mesto 2000 delavcev, kakor nekdaj, zaposlenih le še okrog 1000. In sedaj naj se še ti polagoma odpuste. Tq postopanje uprave izziva odpor vsega ljudstva. Prizadeta je tu obrt in torgovina, posebno pa delavstvo, ki si drugače ne more poiskati zaslužka vsled razmer, ki vladajo sedaj na Slovenskem. Uprava monopola se izgovarja, češ, da je treba delavstvo odpustiti zato, ker se izdeluje preveč cigar, katere pa ne gredo pri nas v denar. Toda vprašam gospoda ministra, zakaj se pa še do danes ni nihče pobrigal za to, da bi se cigare naše tovarne, ki so priznano dobri izdelki, izvajali v inozemstvo. To bi bilo brez dvoma koristnejše za državo in delavstvo kot pa nezmiselna in kruta redukcija delavstva. Pa tudi, če bi odpusti bili res potrebni, bi se morali vršiti na drugi način. Ko bi uprava monopola imela vsaj malo socialnega duha, bi bila že davno izboljšala revnim in siromašnim vpokojencem tobačne tovarne njihov položaj. Sedaj morajo ti reveži, ki so delali po 20, 30 in več let, živeti vsi onemogli za borih 200 din. mesečno. Vsled tega je naravno, da se starejši delavci in delavke boje iti v pokoj, mlajši pa pokojnine ne dobe. Ko bi se uprava monopola vendar že enkrat po tolikih prošnjah odločila, da uredi položaj vpokojencev pravično in človeško, pa bi bilo tudi predmetno vprašanje hitro rešeno. • Sicer se pa tudi v drugih ozirih kaže, da uprava monopola hoče ljubljansko monopolsko upravo popolnoma zatreti. V svrho popolne centralizacije uprave se nameravajo ukiniti oblastne direkcije ter vse agende centralizirati v Belgradu. Brez ozira na to, da med Slovenci in Hrvati vsaka centralizacija izziva najjačji odpor vsega ljudstva, je tudi s stališča uprave-same tak poskus nespameten ker uprava monopola za tako centralizacijo ni sposobna. Saj imamo še danes 6 monopol-skih sistemov, ki so med seboj različni, nimamo pa v centrali dovolj sposobnih tehničnih in upravnih uradni- i kov, pač pa le preveč diletantov. Kaos, ki je v tej upravi : že itak velik, bi se po tej centralizaciji le še povečal. Iz vseh teh razlogov si dovoljujem vprašati g. ministra finadc 1. Ali mu je znano, da uprava monopola namerava reducirati večje število delavstva v ljubljanski tobačni tovarni ? 2. Ali mu je znano, da se pripravlja demontiranje te tovarne ? 3. Ali mu je znano bedno stanje vpokojencev in delavcev tobačne tovarne ? 4. Ali mu je znano, da sc hoče izvesti centralizacija v upravi monopola, ko za njo ni ne tehničnih ne drugih predpogojev ? 5. Kaj misli gospod minister proti vsemu ukreniti, da se zaščitijo pravice prebivalstva, delavstva in vpokojencev ? Prosim pismeni odgovor. V Belgradu, 31. maja 1923. Kremžar s. r. nar. posl. Gostinčar s. r. nar. posl. Politika je boj — organizacija je moč! Doma in po svetu. Naša notranja politika se je v zadnjem tednu razvijala nekoliko hitreje. Parlament je pričel z rednim delom. Po izvršeni volitvi predsedstva, o kateri smo že poročali so se izvolili posamezni odbori. Pokazala se je radikalna večina. 130 poslancev (s Turki in Nemci), ki je dobila vsled proporca tudi večino v vseh odsekih in more torej popolnoma po svoje gospodariti. Pisali so bili zadnje čase o razpadu federalističnega bloka in o nesoglasjih med Lozannskimi mohamedanci, ki jih vodi Spaho in SLS in ž njo združenimi Bunjevci. Volitve v odseke so pač dokazale, da so to praznje marnje. Po konštituiranju odsekov, kjer so tudi samo radikalni predsedniki, se je pričelo takoj delo. Finančni odbor je moral sklepati o naknadnih kreditih, ker je znani Kumanudijev proračun bil tako temeljit, da je bilo treba kar 1 miljardo 200 miljonov novih kreditov, če so hoteli izplačati postavno zajamčene državne dajatve. Opozoriti moramo namreč, da je znameniti demokratski poročevalec finančnega'odbora Šečerov lani kar črtal posamezne postavke proračuna (zlasti tudi za Slovenijo), ker je hotel Kumanudi izdelati proračun brez primanjkljaja. Pri glasovanju o naknadnih kreditih je zlasti član odseka Vesenjak (SLS) odločno naglašal opozici-jonalno stališče Slovencev in so naši zastopniki glasovali proti naknadnim krediton. Ljubljansko »Jutro« pa je že zopet vedelo lagati, da so klerikalci za te kredite. Ker je kralj bolehen, ni sam slovesno otvoril skupščine, temveč je Pašič podal posebno vladno izjavo glede splošnega stališča vlade. Prav zvito je šel kakor mačka okoli vrele kaše okoli težkih vprašanj notranje in zunanje politike. Glede notranjih težav pravi, da jih je treba odpraviti z raznimi zakoni, ki naj zboljšajo vse notranje razmere, naštel jih je kar osemnajst. . Za zunanje razmere, ki tudi niso posebno ugodne, pa pozna vlada menda samo tisti lek kakor stari voje-valni Rimljani, ki so rekli : »Če hočeš mir, pripravljaj se na vojsko«. Zato je tudi naša vlada takoj predložila parlamentu vojaško postavo, ki kliče na boj za domovino cel narod od 18—60, oziroma od 21—50 leta starosti. To ni ravno malo. Čudijo se Amerikanci, ki imajo samo 100.000 mož stalne armade, nam ki jih imamo 140.000. Neki ameriški žurnalist je našega zunanjega ministra vprašal, zakaj rabimo tako veliko vojsko, Ninčič pa mu je odgovoril, da za obrambo. Seveda je za to stalno armado treba opreme, orožja, municije, kosarn, itd. to je pa vse silno drago. Treba bo novih davkov, ki naj krijejo miljardne izdatke. Bomo videli, kako se bode ta teden izvršila debata o vladini izjavi. Opozicija se pripravlja, da pove vladi, kako je kaj zadovoljna s tako notranjo in zunanjo politiko. Italija - Jugoslavija. V zunanji politiki je važen dogodek, da so se v Rimu sešli zopet naši zastopniki (dr. Rybar) z Italjani na konferenco o reškem vprašanju. Niso se še pričeli pravi razgovori, toda že se nam poroča, da Lahi nočejo nič slišati o izpraznitvi Baroša naši pa tudi nič o pogajanjih glede prometa z Reko in o raznih gospodarskih zadevah. Vprašanje je, kdo bo odnehal. Stališče naših zastopnikov je ta hip ugodnejše, kakor zadnjič, ker imajo v pogajanjih z Italijo za seboj zastopan v parlamentu in menda tudi trdno vlado, ki pač ne bo odnehala v reškem (baroškem vprašanju). Te dni je tudi naš zunanji minister Ninčič izjavil, da bo naša vlada priznala rusko. V Italiji sc zadnje čase kaže neko razkrajanje v fa-šistovskih vrstah. V parlamentu je fašist Miserdi sam v govoru napadel fašistovsko vlado, kar je Mussolini - ja zelo razkačilo in so drugi fašisti poslanca po fašistovsko pretepli. Poleg ljudske' stranke se tudi laška liberalna stranka noče udati fašizmu, proti kateremu po raznih krajih nastopa odpor. V Lozani se še vedno dogovarjajo o turškem vprašanju, dasi se je grško - turški spor ublažil. Nemčija preživlja sedaj hude čase. Upori komunistov so še bolj oslabili vladno moč. Marka pada od dne do dne in je prišla pod avstrijsko krono. Glede Poruhrja še ni prišlo do nobenega sporazuma z antanto. Francija vedno 'odločneje izjavlja, da mora reparacije dobiti v popolnem obsegu, kar tudi Amerikanci zahtevajo, da Francija in Italija ter drugi dolžniki prično plačevati svoje vojne dolgove Ameriki, češ da je temeljna zahteva gospodarskega razmerja plačevanje dolgov. Nova angleška vlada je pričela delovati popolnoma v smislu prejšnje, posebno kar zadeva financijelno vpra^ šanje. Z Rusijo pa se še vedno nadaljujejo pogajanja zaradi že zadnjič omenjenega spora (konfiskacija ribiških ladij). dr. — p. Delavec je vsakdo, ki živi pretežno od svojega osebnega zaslužka! Vsi delavci v Delavsko Zvezo! Dr. P. A. T. : , Socializem in vera. Galileo Galilei. Ni je menda zgodovinske neresnice, katero bi bili nasprotniki katoliške cerkve tako radi in tako pogosto pogrevali, kakor ono zgodbo o Galileju Galilei. Kljub temu, da je bila ta stvar že nevem kolikrat preiskana, zgodovinska laž dokazana in spodbita, vendar, ker »v sili tudi vrag muhe požira« kakor pravi star pregovor, zato je našim nasprotnikom ob pomanjkanju boljših grižljajev tudi ta stvar dobra, samo da vsaj nekoliko udarijo po katoliški cerkvi. Samoposebi je potemtakem umljivo, da tudi pristaši Socialistične stranke Jugoslavije niso mogli tega prezreti, vsaj je znano njihovo načelo, da je »vera zasebna stvar«. Tako piše n. pr. g. Zvonimir Ber-not v svoji knjižici : Socializem in vera : »V srednjem veku šo ljudi sežigali kot krivoverce, če so trdili, da je zemlja okrogla — danes priznava tudi cerkev, da je tako, da se je takrat motila, ko je rekla, da je zemlja ravna, kakor velika miza. Mora priznati, ker vsi vemo, da je zemlja okrogla. Dokler so ljudje mislili, da je zemlja miza, ki z nje lahko padeš v prepad, če prideš na »kraj sveta«, so verjeli, da je zemlja središče vsega sveta, da sta mesec in sonce zato tu, da dajeta zemlji svetlobo. Da so zvezde zato, da jih občudujemo. Danes pa vsi vemo, d? je solnce tisto središče, okoli katerega se vrti naša zemlja kot prava majhna zvezdica prašek«, (p. 9) V istem smislu piše g. Bernot v Napreju z dne 1. decembra 1922 ; »Tudi Galileo Galilei se je tako zlagal, ko so ga hoteli klerikalci živega sežgati na grmadi! Tako si je ohranil življenje, da je mogel potem še glasneje zaklicati svoj strahoviti : »Eppur si muove !« (In vendar se zemlja suče, ne solnce !) Danes ve ves svet, da so bili takratni katoliški duhovniki lopovi. Galileo pa poštenjak«. Pravtako piše Naprej z dne 2. aprila 1923 : »Zemlja se vrti in solnce stoji,, četudi je dejal, da zemlja stoji in se solnce vrti«. Nič kaj laskave niso te trditve za katoliško cerkev, poglejmo si zato celo zadevo nekoliko natančneje. Galilejeva obsodba. Eden največjih italijanskih naravoslovcev Galileo Galilei je bil rojen 18. (15 ?) februarja 1. 1564 v Pizi. Ker je bil že v mladosti silno nadarjen, ga je oče kljub mnogoštevilni družini dal študirati. Po očetovi volji naj bi bil študiral medicino, toda osebno nagnenje ga je bolj vleklo k matematiki. Pet let po pričetku svojih študij 1. 1586, se je vsled pomanjkanja sredstev moral vrniti domov. Vendar je svoje študije nadaljeval, iznašel mej drugim hidrostalično tehtnico in obelodanil razne spise. L. 1589 je bil imenovan za profesorja matematike v Pizi. Tri leta pozneje je dobil poziv za isto službo v Padovo. Iz tega časa izvirajo prve njegove izjave za kopernikanski zistem. Bil je sicer prepričan o njegovi resničnosti vendar pa ni imel še zadostnih dokazov. Nova doba je zanj nastopila 1. 1608 ko si je po nekem popisu sestavil prvi daljnogled. Bogato mu je bil poplačan njegov trud, ko je leto pozneje prvič obrnil svoj daljnogled proti nebu. Splošno začudenje je izzvala njegova trditev, da ima mesec gore in doline, da madeži v Orijonu ob- Strok. zveza državnih cestarjev. Dne 27. maja t. I. smo ustanovili državni cestarji na ustanovnem občnem zboru v Celju svojo strokovno organizacijo v zaščito svojih stanovskih, kulturnih in gospodarskih interesov, za katere hočemo po svoji organizaciji biti odločen boj. Ker smo spoznali, da so vse naše dosedanje prošnje na merodajnih mestih, da se uredi že enkrat naš položaj in se nam zasigura eksistenca, ostale brezuspešne, smo se že dne 28. januarja t. 1. zbrali v Celju in že takrat sklenili, da ustanovimo svojo strokovno organizacijo v okrilju »Jugoslovanske strokovne zveze«. Sprejeli smo tudi predlagane zahteve, ki jih je nato »Pokrajinsko tajništvo J. S. Z. v Celju« poslalo v podpis vsem državnim cestarjem v Sloveniji. Zahteve so podpisali skoro vsi državni cestarji in se obenem tudi izjavili za našo strokovno organizacijo. Zahteve smo poslali nato na merodajna mesta in tr.cba je sedaj, da izvojujemo z močno organizacijo uresničenje istih, nakar bi bil naš sedaj res žalosten položaj precej zboljšan in naša bodočnost bolje zasigurana. Zato pa vsi tovariši državni cestarji v naše vrste in na delo ! — Predlagani poslovnik in pravila po taj. Gajšeku, so bila po daljši debati sprejeta. Določil se je sistem in načrt dela. V zvezi se osnuje, »sekcija okrajnih cestarjev« z lastnim pravilnikom. Izvoljeno začasno načelstvo poskrbi za odobrenje pravil in izpeljavo organizacije ter deluje v Celju, do novega občnega zbora, ki se vrši takoj po odobrenju pravil od vlade, ter določi končno veljavno sedež centrale ki je začasno v Celju. Vsi, ki prejmejo navodila in pristopnice, naj se točno po njih ravnajo in skrbe, da se v vseh okrajih takoj organizira vsak naš tovariš in osnujejo skupine. Za vse informacije in navodila, sc je obračati začasno do preklica na : Pokrajinsko tajništvo J. S. Z. v Celju, Hotel Beli vol. Na delo : Za začasno načelstvo S. Z. 1). C. ; Košič Miha, predsednik dr. cestar. Deršek Ivan, blagajnik dr. cestar. Gajšek Ivan, strok, tajnik. Na svoje zahteve smo prejeli drž. cestarji dne 1. junija izplačilo znane razlike za meseca september in oktober. Sedaj nam dolguje država še za julij in avgust 1. I. Naše tajništvo bo to urgiralo. I ovariši ! Vsi v našo strokovno organizacijo! Uspehi ne izostanejo, če bomo močni! S. Z. T. D. Goričane - Medvode. »Bernotovci« so nas napadli v »Delavcu« z dne 19. maja, štev. 20. Zelo jih jezi, ker smo v okrožnici razkrinkali njih početje za časa mezdnega gibanja' Očitajo nam, da smo kapitalistični hlapci. Sodrugi, vprašamo vas : kdo je kapitalistični hlapec ? Ali ta, ki vloži zahteve naravnost na podjetje kot to predpisuje veljavni zakon, ali tisti, ki prelomi skupni dogovor delavstva, ter spomenico vloži posebej kar na drugo inštanco, da tako podjetju očividno pokaže ne-edinost. Obenem pa še cel postopek mezdnega gibanja zavleče, kar je zopet lc v korist podjetju. Zato pribi-' jemo ponovno, da Vam je vedno več za vaše politične interese, kot pa za delavske koristi. Dalje vas vprašamo : Je-li večji kapitalistični hlapec tisti, ki zahteva avtonomijo Slovenije, ali tisti, ki glasuje proti, kar je storil vaš vodja v našem občinskem odboru dne 12. junija 1921, potegnivši s samostojno kmetijsko stranko, ki je pribežališče vseh podeželskih buržujev. Ah je kapitalistični hlapec, kdor zagovarja in ščiti s težavo , pridobljene delavske plače, ali listi, ki je šel par dni po pogajanjih protestirati na direkcijo Goričane, ker so bili pri plačah izenačeni zunanji delavci z notranjimi ter s tem protestom doseže, da se zunanjemu delavstvu nekaj kron odtrga od že pridobljene plače ? To je spet koristilo samo kapitalistom ! In to je storil vaš vodja dne 28. aprila 1920 in bi bil on takrat še več odjedel zunanjemu delavstvu na Goričanah in Medvodah, ako bi tega ne bil odločno preprečil zastopnik naše organizacije, ki vam je pripravljen dati vsak.dan še več pojasnil o tej zadevi in to če hočete. V osebnosti se mi ne bomo spuščali. Te ne spadajo niti v politiki, še manj seveda v mezdne zadeve. stojajo iz neštevilnih zvezd i. t. d. Po pravici je zato pisal v uvodu svoje 1. 1610 izdane knjige Sidereus Nun-cius : »Velike reči podajam v tej mali razpravi naravoslovcem v premišljevanje veliko reči pravim, zaradi predmeta samega, kakor tudi radi njihove nezaslišane novosti in inštrumenta, potom katerega jih je možno opazovati«. Stari naravoslovci sploh niso hoteli verjeti temu steklu (daljnogledu) in so smatrali vse skupaj za goljufijo, mlajši pa so bili seve polni veselja nad novimi odkritji. Stari Aristotelov nauk o nespremenljivosti nebesa je bil s tem temeljito omajan. Nov dokaz proti njemu je bil podan v odkritju solnčnih peg 1. 1611, katere so istočasno odkrili Fabricius Scheiner in Galilei. Slednji je 1. 1613 priobčil svoj spis o solnčnih pegah v katerem z absolutno gotovostjo izraža svoje prepričanje o kopernikanskem svetovnem zistemu. Cerkveni krogi, mej njimi kardinal Barberini, poznejši Papež Urban VIII. so bili za knjigo naravnost navdušeni. Agucchio, poznejši tajnik papeža Gregorja XV. je prerokoval Galileju hvalo celega sveta, ni pa pozabil ga opomniti na nevoščljivost in hudobijo njegovih nasprotnikov. Poklicni naravoslovci so bili večinoma njegovi nasprotniki, pisali so razne pamflete proti njemu in zahtevali celo od novonastavljenih profesorjev obljubo, da ne bodo učili novega nauka. Celo Galilejev prijatelj Castelli je moral to obljubiti predno je 1. 1613 nastopil svoje stolico za matematiko v Pisi. Pri ozki tedanji zvezi filozofije s teologijo je stvar morala postatt nevarna, kakor hitro je zašla na teološko polje. Skušnjava je bila res velika zlasti za njegove nasprotnike, ki mu drugače niso mogli blizu. Že rimskim cenzorjem nekatera mesta v njegovem spisu o solnčnift Zabukovca. Ker je večina tovarišev naročena na ' kavico«, opozarjamo teni potom vse člane, da redno 'Plačujejo mesečne prispevke. Ako bodo red držali, ga tudi zahtevajo od organizacij^. To velja tudi za ®Qčnino »Pravice«. Prihodnji sestanek sc objavi v *“ravici«. Skupina S. Z. R. Ravnateljstvo ceni. tov. v Zidanem mostu pravi v Piem odgovoru na našo spomenico z dne 14. maja t. 1. ?c- 6 : »nam je na prosto dano, ali plače znižamo, ali Wi ne«, — mi pa pravimo : »Nam vsem je na prosto Jt>o, ali delamo še za te plače v cementni tovarni, ali iRti ne«. Celjsko okrožje JSZ. Izlet na Goro Oljko celjskih skupin se vrši, kakor I*10 že zadnjič javili, v nedeljo, dne 10. t. m. na katera vabimo tudi bližnje skupine. Celjski izletniki se peljejo Polzele z osmim vlakom iz Celja. Na Polzeli se ^ližimo s Št. Paveljsko' in Zabukovško skupino, na kar -Nemo skupno z ostalimi izletniki na Goro, kjer bo sv. /^a. Po sv. maši bomo zborovali na prostem. Nastopi govornikov — delavcev in, če mogoče, tudi eden e^Vskih poslancev. Po zborovanju prijateljska zabava |azličnim sporedom, ki ne bo združena s stroški. Po-J%e odhod z gore v Polzelo. Vrnemo se z večernim ^oni. Vsem tovarišem od blizu in od daleč: na ve-svidenje ! Zletni odbor. Gibanje Delavske zveze. I Preska. Dne 3. t. m. ob 8. uri zjutraj se je vršil tu iv5n shod I). Z., na katerem je poročal tov. tajnik Pr. o trenotnem političnem položaju ter še posebej j Nujni potrebi močne delavske organizacije izčrpno. r,sotni so izvajanja navdušeno odobrili ter se skoro vsi počili na »Pravico«, ki bo jadrala pri nas v borne do-°ve vseh nemaničev. I Mota. V zvezni občini Cven, to je v katastralni . pini Mota vlada mlad župan, ki je zelo velik prijatelj Parjev. Njegova prijaznost in usmiljenost do revnej-3 soljudi dosega višek v njegovih predlogih, ki jih ,> vlja redifo tedaj, kadar so njegovi vrstniki, uskoki j^etske zveze« najbolj pametni in modri — od vinca. ,pv° je n. pr. predlagal, da mora vsak večji posestnik i^cati 50 kron denarne globe v vaško blagajno, ki bi * le del paše za živino bajtarju na razpolago. Ali pri-bo.dan, ko bo delavstvo, organizirano v D. Z. po-I Olo take župane in samo prijelo za občinsko gospodo. '1'ovariši pa naj iz tega razvidijo, kako je po-močna D. Z., ker na deželi je natrpano po vseh ^|nah čudo gospodarskega liberalizma. Brez naslova. $0 Marksistični socijalisti z znamkami in brez znamk. od S. S. .1. sc še vedno tepo med sabo. Pravijo, boj potreben. Zato so se stepii sedaj radi Zila Un^‘ Mariborčani nastopajo v »Enakosti« za uvedbo g Celjani pa v »Napreju« zoper znamke. — Člani • J- bi po našem skromnem mnenju storili najboljše, ‘ako »Enakovce« kot »Naprejevce« malo priklenejo. v, .. Marksistični socijalisti krog »Napreja pravijo, da s '^eii • • . ... . j*. so He ' "a zacinjeni Kongresu v svoj program tuui absti-^ c°> kar je sicer lepo in prav. Toda ti sodrugi so bili [j, 1 v Program svojčas socijalizem, ki se je v njihovih ro_ &tjn dahoma izspremenil v kapitalizem. Ce bo tudi z ab-er>co tako, bodo morali »Preud« silno povečati... ^ »Naprej« od 31. maja t. 1. piše : »Poznamo naroč-slrA“Napreja«, ki že dva meseca premišljuje, ali bi ob-"Naprej« še dalje ali ne«. — Mi pa vemo, da ta Dl!*,. ■ k 111 osamljen. Še taki so med njimi, ki ne prc-)uiejo mesece, marveč odpovedujejo »Naprej« kar * loč. — j^ Kakršni starši, taki otroci. Kakor čitamo v »Napre-Jljj! s* je neki sodrug prihranil toliko, da si sedaj zida Doj 111 ie vsled tega odpovedal »Naprej«, češ, da ga ne o*i eSe več. »Naprej« je seveda njegovo postopanje 5°sal po krivici. Delavci naj imajo neprestano pred De, očmi Kristanc s sodrugi ter naj si sebi zidajo hiše za svoj denar. Bernot naj si jo pa tudi postavi za svoje solde, če hoče in če jih ima ! Sodrug »Naprej« poroča, da sestoji nova angleška vlada iz samih prejšnjih idiotov. — Človek bi sklepal iz tega, da so ljudje na Angleškem prej neumni, nato pa postanejo pametni. Pri »Naprejevcih« je to narobe. Sodrug »Naprej« ima kot piše — »nova možgane tako sveže, tako iskre kot dva mlada konjiča«. Mladi konjiči pa so štatljivi, štatljivi, a Kerjavelj že davno ni več živ. Sodrug »Naprej« je poslal v Zidanem mostil izgubljene in omejene možgane uredništvu »Glasu svobode« in »Pravice«. — Mi tem potom prejem polovice potrjujemo. Za rabo nam pošiljka ni bila. Vrgli smo jo mački, ki jo je hlastno pogoltnila. Nato je visoko dvignila svoj rep, kakor Krjavelj sabljo, ko je hudiča, presekal in odkorakala po stopnicah. Tri dni in noči je . tako norela, da smo jo izročili šintarju, ki je ugotovil na njej znake pasje stekline in ubogo žival na mestu pobil. »Naprej« od 31. maja t. 1. poroča, da nadaljujejo komunisti v Poruhrju svoje strelne vaje. So pač tiči ! »Naprejevci« pa se uče šele pisati, pisati ! Jjgal. Pr niso bila všeč, ker so v nasprotju s sv. pismom. 3ovod k temu boju pa je dal neki florentinski me-Hjj.Jlz'> ki ie 1- 1611 v Benetkah izdal brošuro proti r^| Galilejevi. Sidereus Nuncius, kjer isto s teološkimi iate)0f Pobija. Galilei se jc zato posvetoval s svojim pri-tneJ^tri kardinalom Conti - jem v Rimu, v kakšnem raz-Sa r ^a st°ji bloška znanost do njegovega svetovne-ftr*stmterna' Kardinal mu je odgovoril, da je sv. pismo ®rotlv m načelom 0 nespremenljivosti nebesa bolj 0 Sib*10 kakor naklonjeno. Druga stvar pa je z naukom Vadtie^u zemlje, če človek sv. pismo razlaga po na-Vzroktt' Poslovnem pomenu, od katerega brez važnega Pisaus? 1,1 roožno odstopiti. Pri nekem obedu na dvorcu Uetj ra 8a '^vojvode so mej drugim obravnavali irofes Zlllerje novega svetovnega zistema do sv. pisma, ce ,,a°r fizike Boscaglia je izrazil tozadevne pomisleki^ veliki vojvodinji materi Kristini. Istočasno fco$te Pr.°fesor Castelli jim po obedu stvar razjasni in ) tetru °flri- Dvor ga je pohvalil in mu celo naročil naj )ri§i0 \i g0clku obvesti Galileja. Kot odgovor na to je 'a$teU V”° pa tuc^ usodepolno Galilejevo pismo na t^kor t y n^em 11111 raz'a^a zg°rai omenjena načela, ian(ia J*' ^ ^ dobil pri kardinalu Conti - ju, in ki so ^sprot^L-813^110 Pr‘znana- Seveda je to pismo moralo '* ie z d ^a^ejeve še bolj razljutiti. Dominikan Carri-!^isteme^+Sfravil. na prižnico in obsodil kopernikan-. ofiet j1 ^ nasProtuje sv- Pismu in razlagi sve- fQčii pref Vt CaCcinijev, Lorini je celo zadevo spo- t6, zravp6 ^mkse kongregacije za prepovedane knji-tem Pa priloži* Prepis pisma Galileja na Castellija. pričenja zloglasna Galilejeva obsodba. DOPISI Trebnje. Ze precej časa je, odkar smo ustanovili tukaj svojo strokovno organizacijo, vendar pa pridemo šele danes pred svoje sotovariše s poročilom o svojem delu. Do danes smo imeli dovolj opravka z notranjo ureditvijo svoje skupine. Sedaj pa bomo lahko poročali tudi širši javnosti, kako je pri nas. .Kot že rečeno, je skupina ustanovljena in se tudi dovolj pridno gibljemo. Imamo pa med sabo še tovariše, ki ne pojmujejo prav strokovnega gibanja, ki ne polagajo nanj dovolj važnosti ; tem tovarišem naj veljajo današnje vrstice. Kaj pomaga delavcu, če ima danes zaslužek za silo, če ima doma posestvo, ko pa je koncem koncev le preveč odvisen. Vsak odvisen pa spada v strokovno organizacijo. Pomislite tovariši, da' en sam ne pomeni nič ; ako sc ne združi z ostalimi tovariši. In taki osamljenci bodo ostali tovariši, ki nočejo spoznati ogromen pomen strokovne organizacije. Vzrok, ki pri marsikaterem danes igra važno vlogo, da se ne organizira je ta, da ima marsikateri tovariš posestvo. Dobro ! Imej ga ! Ali vrašanjc je, če Te to posestvo popolnoma preživlja ; reči si moraš, da ne. Če bi te, bi ti ne iskal dela v tovarni. Tedaj če te posestvo ne preživlja, potem veš, da si boš moral iskat vedno postranskih zaslužkov v tej ali oni tovarni, pri tem ali pri onem delu. Ako pa se tega zavedaš, potem moraš biti tudi nujno organiziran. Tovariši ! Proč z raznimi pomisleki ! Združimo se vsi v novo ustanovljeno skupino ! Vsak delavec se mora zavedati tega ; zaveden delavec ne bo dopustil, da bi se zanj borila samo peščica tovarišev, on pa bo spal spanje pravičnega in čakal, kdaj bo kakega uspeha 011 deležen. Geslo : »Vsi za enega, eden za vse« naj se praktično uveljavi v naši skupini! Francd Žužek : Kaj pa s zakonodajno avtonomijo Slovenije? Belgrajski parlament in njegovo delo je v sedanjem položaju sličen Ribničanu, ki je imel na vozu več loncev, pri ojesu pa preslabo kroto. Ni šlo in ni šlo čez klanec. Radikalna vlada in demokratska opozicija, ki ji je silno žal, da na vlado ne more, se lasata medseboj kakor brata, ki sta si i po naturi i po lumparijah čisto enaka. Vedeti moramo namreč, da so tako radikali kot demokrati v Srbiji enako koruptni. če so na vladi demokrati, jim oponirajo radikali v glavnem zato, ker sami niso na vladi, s pomočjo katere bi delali korupcijo z državno blagajno v škodo delovnega ljudstva in obratno. Prizori za bogove so naravnost, ko čitamo v časopisju, kako demokratje sedaj očitajo radikalom uporabo državnih fondov v strankarske svrhe in kako se radikali zoper te očitke branijo, češ, da se radikalska korupcija z demokratsko niti primerjati ne da. Mi Slovenci sklepamo iz tega samo eno : Čim prej sc od Beograda in njegove korupcije politično, socialno in gospodarsko osvobodimo, tem bolje. Mi nimamo prav nobenega vzroka, da bi lezli tej ali oni srbski stranki pod frak. Če kot do dna segajoča opozicija danes navidezno podpiramo radikalssko vlado, delamo to zato, ker položaj kaže, da bomo na ta način najlažje dosegli sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, na podlagi kojega se bomo od Beograda in njegove^oruptivnosti šele osamosvojili. Če se nam to ne posreči danes, se nam bo jutri, v treh ali petih letih ali magari tudi kasneje. Pri zadnjih volitvah smo delovno ljudstvo pozvali v enotno fronto slovenskega naroda in mu razložili položaj tako jasno in precizno, da smo prepričani, da se' bo ta enotna fronta odbržala do konca. Povdarjali smo, da utegne trajati borba za zakonodajno avtonomijo Slovenije dogleden čas. Recimo, da misli sedanja radikalska vlada popolnoma resno na izpeljavo sporazuma med tremi jugoslovanskimi narodi in da gre celo tako daleč, da misli odstopiti v Zagreb in Ljubljano celo tisti del blagajne, ki ga polnijo hrvaški in slovenski davkoplačevalci. Recimo, da se bodo merodajni politiki vsedli v najkrajšem času za zeleno mizo s tako dobrimi načrti in predlogi, da končajo debato o reviziji ustave v dveh mesecih. Kako dolga bi bila ta najkrajša pot ? To proceduro predpisuje že sedanja vidovdanska ustava. Najprej se mora merodajna gospoda dogovoriti, katere točke sedanje ustave naj se izpre-mene. Kajti cela ustava se po sedanjih določilih izpre-meniti ne more in ne sme. Kaj takega bi bilo mogoče samo z elementarno silo, z revolucijo tako ali tako. Nato se razpusti sedanja zakonodajna skupščina in razpišejo volitve v ustavodajno skupščino po istem volitvnem redu in z istim številom poslancev kakor leta 1920. Šele na novo izvoljeni poslanci nove ustavodajne skupščine imajo končno pravico, skleniti, v kolikor in kako se omenjene točke sedanje ustave ispremene. — Jasno pa je, da se morejo pred novimi volitvami izpeljati nekateri nujni zakoni kakor : Uradniška pragmatika, invalidsko vprašanje itd. Iz omenjenih dejstev sledi jasno : Da bo treba pri prihodnjih volitvah v konštituanto pozvati slovenski narod v še bolj strnjeno enotno fronto kakor letos. Da bo treba pri prihodnjih volitvah še bolj zdrobiti brezpomembne strančice in strankarske frakcije, ki bi hotele cepiti glasove slovenskega naroda. Zmaga proti - centralistov mora biti pri prihodnjih volitvah še sijajnejša, kakor je bila pri zadnjih. Le na ta način bo možno, spraviti v novo ustavodajno skupščino, ki ima izpeljati revizijo vidovdanske ustave, močno dvotretjinsko večino, ki je za izspremembo ustave predpisana. Mislimo, da je nujno potrebno, da delavstvo za ta postopek revizije ustave, ve in ga pozna. Mnogo naših ljudi je, ki mislijo, da se more sedanja zakonodajna skupščina enostavno pretvoriti v ustavodajno, kar seveda pa ni-res. Iz navedenega je nasprotno razvidno, da je celokupni postopek za revizijo ustave v sedanji ustavi že določen in prejudiciran. Zato naj se krščansko delavstvo ne da zapeljavati po hujskajočih demagogih tako iz kapitalističnih kakor tudi iz revolucijonarnih proletarskih vrst. Ni dovolj, da poznamo samo cilj, znana nam morajo biti tudi vsa pota, ki do tega* cilja peljejo. Tako bomo orijentirani na levo in na desno ter pripravljeni vsak hip, da udarimo z uspehom, kamorkoli sežemo. če kdo, mora delavstvo v prvi vrsti biti v takih vprašanjih popolnoma na jasnem. Kajti delavstvo je v ogromni ljudski armadi tista predstraža, ki koraka daleč pred glavno četo, ki prva izvoha sovražnika in njegove postojanke in ki prva dozirne, kje se bo dala prodreti fronta. Tega se je dobro zavedal naš oče dr. Krek. Posvečal je zato delavstvu svojo posebno pažnjo. Naj bi mu sledili tudi njegovi nasledniki! Prav bo za delavstvo, za krščansko ljudstvo in za krščansko gibanje ! Papi irmcarji. Mezdna pogajanja papirniških delavcev Vevče, Goričane in Medvode. Po dolgem času so se. vršila pogajanja papirničarjev dne L t. m. pri Zvezi industrijalcev. Sklenila se je naslednja pogodba : Dogovor sklenjen med delavstvom Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, zastopanim po Osrednjem- društvu kemičnih delavcev in sorodnih istrok iii Strokovni zvezi tovarniškega delavstva na enj strani ter predstavi-tclji podjetja na drugi strani. 1.) Temeljne dnevne mezde se zvišajo iti sicer : Mladoletnim do 18. leta za Din. 3.—, ženskam za Din. 4.—, profesionistom za Din. 6.— in vsem ostalim moškim delavcem za Din. 5.—. Akordne postavke ostanejo ne-izpremenjene, vendar bo podjetje v slučajih, kjer akordni delavec pri povprečnem delu ne doseže dnevne mezde, akordno postavko temu primerno povišalo, da doseže dnevno mezdo. 2.) Podjetje si pridržuje pravico, v slučaju potrebne redukcije ali preureditve obrata odvišno delavstvo odpustiti. 3.) Vsa ostala določila pogodbe od 5. februarja 1923 ostanejo še nadalje v veljavi. 4. Ta dogovor stopi dne 1. maja 1923 v veljavo. Ljubljana, dne 1. junija 1923. Za podjetje : Slede podpisi. Za delavstvo : Slede podpisi. Dalje se je določilo, da se bodo obravnavale interne zahteve za tovarno Vevče v petek dne 8. junija dopoldne v obratni pisarni in za obrate v Goričanah in Medvodah pa v četrtek dne 7. junija tudi v obratni pisarni istotam. K pogajanjem pa samo to : Zaupniki, ako ste imeli odprte, oči, potem veste. Prihodnjič spregovorimo kaj več o gibanju in sklenjenemu dogovoru, ki jasno kaže kam jadramo. Delavstvu kličemo, strni svoje vrste ! Brencelj. VVhistler in Marc Twain. Marc Twain je znani ameriški humorist ; Whistler pa angleški slikar, ki se je prav rad iz drugih norčeval. Zgodilo se je pa kakor pogosto v takih slučajih, da je naletel na ljudi, ki so mu bili kos. Nekoč je slikal doma v delavnici, ko prideta dva gospoda. Eden je bil njegov znanec, drugi mu je bil nepoznan, Amerikanec. Predstavil se je in imenoval svoje ime : Marc Twain. Bil pa ni prav nič tak kakor si ga je bil Whistler predstavljal, narobe, prav abotno je gledal in njegove opombe niso bile nič kaj duhovite. Slednjič se je postavil pred sliko, ki jo je bil Whist-ler že skoraj dovršil, in je rekel : »Ni še tako napačna. Vendar bi jaz onile oblak v levem kotu gori izbrisal, če bi bil namesto Vas«. In napravil je tako, kakor bi hotel s prsti izbrisati oblak proč. .»Pazite !«, je rekel VVhistler v strahu, »ali ne vidite, da je barva še mokra ?« »Nič ne' de,« reče Marc Twain z uslužnim nasmehom, »saj so moje rokavice stare«. — To se pravi: tvoj oblak je tako odveč, da bi bilo škoda le mojih rokavic, 1 če bi bile nove in bi ga zbrisal z njimi proč. — Od tedaj naprej sta si bila Whistler in Twain najboljša prijatelja. (Twain izgovorimo tvejn, a v je podoben kratkemu u). Še bolj grd. Vojvoda Roquelaure,- ljubljenec Ludovika XIV., je bil zelo grd. Nekoč pride v grad Tuilerije kmet iz Au- vergne s pismeno prošnjo na .kralja. Vojvoda ga vidi, se i začudi, kako izredno grd je in reče, da bo prošnjo pri kralju priporočil. To je tudi naredil, z veliko vnemo, in je rekel kralju, da mora biti kmetu zelo hvaležen. Ludo-vikk ,je prošnji ugodil, a vp.rašal je Roquelaura, zakaj mora biti kmetu hvaležen. »Veličanstvo«, reče vojvoda, »če bi ne bilo tega grdobeža, bi bil jaz najgrši mož na Francoskem«. Prosveta. Zidani most. Na sestanku naše skupine dne 1. t. m. je delavstvo na predlog taj. Gajšeka naročilo odboru skupine S. Z. T. D., da pripravi vse potrebno, da se takoj ustanovi del. izobraževalno društvo v Zidanem mostu. Lokal je že zasiguran. Delo društva bo tukaj velike važnosti. Delavstvo hrepeni po izobrazbi in napredku, zato bo delo hvaležno. Krekova mladina, dramatični odsek vprizori v nedeljo, dne 10. junija ob 4. uri popoldne v »Ljudskem domu« pri D. M. v Polju burko »Babilon«. Prijatelje dramatike opozarjamo na to prireditev. Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1. Zadružništvo. Obratna glavnica konsumnih društev. Zadnjič smo govorili o virih, iz katerih se steka obratna glavnica konsumnih društev. V prvi vrsti smo omenjali deleže članov, pristopnine in izposojila, dalje dividende, ki jih ostavljajo člani v zadrugi kot deležno rezervo in naposled hranilne vloge od članov. Povdar-jali smo tudi, da je konsumna zadruga v stanu izhajati s primeroma zelo majhnim obratnim kapitalom, ako dobi blago od veletrgovca oziroma velenakupovalne zadruge na kredit, dočim ga sama oddaja le proti gotovini in ako se obrat blaga vrši razmeroma hitro. Konsumne zadruge na splošno tudi niso stremele za tem, da zberejo kolikor mogoče velik kapital. Nasprotno sodeč po pravilih moremo govoriti, da so konsumne zadruge takorekoč same omejevale zbiranje kapitala. Večina zadrug na Francoskem omejuje n. pr. število deležev enega člana največ na pet. Ročdalski pionirji in po njihovem vzgledu angleške konsumne zadruge omejujejo običajno število deležev na pet, tako da ima član največ pet deležev po en funt šterlingov, torej pet funtov šterlingov obratnega kapitala. Po avstrijskem zadružnem zakonu je število deležev, kakor tudi višina popolnoma svobodna in se vsled tega more v okviru zakona popolnoma lahko osnovati KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA MIROSLAV BIVIC Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del. VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV. Cene nizke I Postrežba točna I Delo solidno I MT Ustanovljena leta 1911. Hranilnica kmetskih občin Dunajska cesta št. 38 v hiši Zadružne zveze nasproti ..Bavarskemu dvoru". Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hranilne vloge po 5%. Rentni in invalidni davek plačuje od 1. julija 1922 dalje hranilnica sama. — Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastopnika pokrajinske uprave v Ljubljani. Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo. zadruga, ki v bistvu ni nič drugega, kot kapitalistično podjetje. Vkljub svobodi zakona pa je praksa konsumnih društev šla gotovo pot in je prišlo v navado, da ima član konsumnega društva samo en delež, ki pred vojno navadno ni znašal več nego 10 kron. Z ozirom na propad valute so seveda danes razmere v Avstriji in v vseh nasledstvenih državah čisto drugačne in se povsod občuti silno pomanjkanje obratnega kapitala vsled devalvacije valute. Deležna glavnica, v kolikor obstoji na predvojnih deležih, je v primeri s potrebo po obratni glavnici naravnost malenkostna. Kot posebnost moramo navajati francoski zadružni zakon, ki sicer ne omejuje števila deležev in višine deleža za posameznega člana, ki pa določa, da skupni znesek deležne, glavnice pri zadrugi ne sme presegati 200.000 frankov. Seveda priznava potem zakon zadrugi pravico, da deležno glavnico vsako leto za isti znesek poviša. Zadnjič smo že omenjali, da francoski zadružni zakon predpisuje minimum za delež 25 frankov, kar je v predvojni valuti pomenilo za delavca dosti visoko svoto. Vsled tega je bilo ravno pri francoskih konsumnih društvih zelo običajno plačevanje deleža v obrokih. Angleški zadružni zakon predpisuje pa maksimalno višino deleža in sicer 200 funtov šterlingov, dočim minimalne višine kakor francoski ne predpisuje. Seveda je maksimalna višina deleža 200 funtov to je približno 5000 zlatih kron zelo visoka. Iz vsega navedenega vidimo, da se pri zadrugah kaže neko nezaupanje proti kapitalu. Iz česa moremo objasniti to nezaupanje ? Najprej je duh zadružnega gibanja, ki je kapitalizmu protiven. Ako hoče zadružništvo vreči nadvlado kapitala, mu ne sme samo odpreti vrat. Ako bi zadružni zakoni in zadružna pravila glede višine deležev in števila deležev ne postavljale mej, potem bi se zelo lahko in tudi zelo pogosto dogodilo, da bi zadruga prišla v roke buržuja, ki bi vsled višine svojih deležev imel na zadrugo izključen vpliv. Proti temu se dela zlasti z določbo pravil, da ima vsak zadrugar brez ozira na število deležev na občnem zboru le en glas. Drugi vzrok nezaupanja proti kapitalu je v tem, da zadruge prav za prav slonijo le na zavesti solidarnosti svojih članov, ki niso samo klijenti zadruge, ampak so-trudniki. Zadruga ni združenje kapitala, ampak združenje poslovanja oziroma pri konsumnih društvih združenje v svrho skupne dobave gospodinjskih potrebščin. Skupno poslovanje je tisto, ki je v stanu zadrugo dvigniti. Čim bolj člani to skupno poslovanje s strogo disciplino in zadružno zavestjo izvršujejo, tembolj zadruga napreduje, pa najsi ima tudi naravnost malenkostno deležno glavnico. Naposled bi mogli navesti kot tretji vzrok nezaupanja proti kapitalu tudi to, da konsumne zadruge za svoje vsakdanje poslovanje rabijo primeroma majhen k*- pital in ne bi vedele, kaj delati z velikim kapitalom. Ontf' nili smo v prošli številki Pravice, da so zadruge v stanu začeti celo brez obratnega kapitala svoje poslovanje, ako dobijo prvo zalogo blaga na kredit. Znani avtor knjige o konsumnih društvih Karl Gide trdi n. pl' da je povprečno na enega člana 100 frankov obrati glavnice popolnoma dovolj. Seveda misli pri tem m zlato valuto. dr. — s KUPUJTE PRAVICO ! »Pravica se dobi v prodaj v sledečih ljubljanska1 trafikah : Šterkovič, Dunajska cesta. — Šoukal, Pred Škofijo-Sitar, Florjanska ulica. — Bič, Ambrožev trg. — Jelef-Krakovski nasip. — Posamezna številka stane 1 Dinar- Ifavama fAntral" ljubljana, sv. Petra na* N.CI V OI I9)ViWl IU Ql poleg zmajevega mostu se priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojen obist' Štefan Mikolič, knvarnar. Mali železen (pločevinast) ŠTEDILNIK' še dobro ohranjen se ceno proda. Naslov pove uprava „Pravice". Zahtevajte povsod le milo z gazelico! . . - — - - —^ Ljudska posojilnica v Ljubljani (v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje vloge brez odbitka po 5 Stanje hranil, vlog nad 120,000.000 K Stanje rez. zakladov nad 1.000.000 K l& Prometni zavod za premog umom prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11 ======== Podružnica v Novem Sadu (Bačka). - i m Penar meče proč vsak član I. delavskega konsumnega društva v I jubljani, kateri ne kupuje vseh svojih potrebščin pri zadrugi. Namesto, da bi krepili svojo lastno organizacijo, nosijo denar mnogokrat v žepe svojih nasprotnikov. Taki člani utrpe dvojno škodo: Prvič plačajo enako blago dražje, drugič zgube 3% blagovni popust, ffc Vsak naj si ogleda našo manufakturno zalogo In naj se sam prepriča, da je najbolje kupiti pri lastni zadrugi bodisi v Ljubljani ali njenih poslovalnicah na deželi. Izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej Gos*’