Naslov — Address: NOVA DOBA 6117 St. Clair Are. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) “il X :±J ff7 K Vse, kar je zdravo irj poleno, pa slovenske ali slovanska krvi v lej de/.t‘ii, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jedri ote Ji IX ! J URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION po: id otf; ’ o ha' J; in fi ns. | Entered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870 No. 6. Accepteji for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March lr.th, 1"25. STEV. 6. T CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, FEBRUARY 6TH i 1929 SREDA, 6. FEBRUARJA, 1929 VOL. V. — LETNIK V. VESTI IZ CLEVELANDA P* 5 1» ; .ii Društvo Ilirska Vila, št. 173 JSKJ priredi v soboto, to je 9. februarja zvečer, domačo zaba-Vo v dvorani št. 1. novega poslopja Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. Na zabavo so vabljeni člani društva in njihovi prijatelji, kakor tudi člani drugih društev J. S. K. Jednote. V četrtek zvečer 31. januarja 111 drugi dan sta se oglasila v ^ llfedništvu sobrat Anton Zbaš-| glavni predsednik in so-! 01 at John Balkovec, glavni ! nadzornik JSKJ. Vračala sta Se domov v Pittsburgh od letne ski \ °eJe in revizije, ki v Ely, Minn. se je vršila Slovensko Triglav in« dramsko društvo je pretečeno nedeljo ^Piizorilo zanimivo štiridejanko Svetinova hči.” Igra je bila Ze o dobro Vprizorjena, udeležba 0c strani občinstva pa je bila nenavadno slaba. I V v v, cetrtek 31. januarja se je lr8lla redna mesečna seja Slo-^.enHke Narodne Čitalnice, ki 1 svoje prostore v S. N. Dona St. Clair Ave. Seji je , pbčni zbor. Predsednikom mu sledil TEDENSKI PREGLED je bil ponovno J. Terbovec; nad-A. Wapotich, W. tv kj-,1 jjwiiu v iiu izvoljen ! anko N. Rogelj, podpredsedni-i,0rri Louis F. Truger, tajni-°m Milan Medvešek, finančnim fajnikom A gorniki. 30: J. Žerjal, knjižničar Andrej [ čitalnica r 0t z^arca tudi hiln da Pfičeti s pripravami sp ■ v jesenj vprizori mancic. priredi na večer 17. čajanko. Sklenjeno je Pričeti s se enkrat ; les klasična igra. le uštvo Naprej, št. 5 SNPJ - Poslalo Slovenski Narodni kvlf kot SVoto $5.00. članarino N. REPUBLIKE .JUŽNE NAŠA LJUBA KAVA rroko hit) M': v Clevelandu Mihael ‘fiž’ ^8 let star, doma iz '. 0Vrenca na Dolenjskem. —^ureriki je bivai 26 iet- Za» " M? Ca RQProgo, gtiri sinove, eno m dva brata. vseli * ---—O-------- PROTI davici r' Salisbury, načelnik šol-ravstvene službe v Clev-.u> PC3lal je našemu listu Priobčitev sledeče obvestilo: j: . ^ye^ar*dr,ka zdravstvena nudi prosto protekcijo j. ' clavici (diphteria) vsem j0ljv.f?m Prvega razreda v ka- jed !n ^teranskih šolah. V £e Pr*čne 4. februarja, s^azrIjbo vsak otrok PrveSa a vPrašalno polo, da jo Tar- m°V* Potrebno J«- da >0JQ1S' °'* v»ruhi podpišejo tisto 5j ’ ^redno more zdravnik tu ^VStvene divizije dati otro- «4 frši^r°^ekc*^° Pr°t* davici. Iz- m ^ te Protekcije ne povzro- 0L en‘^ bolečin, in —^ jjJ 30 prejeli po štiri doze v. 1 f’ ie obvarovanih davice eznaH' l0s^lv Jenje. Gotovo je dolž tka d« ' jakega očeta in matere, ^ te ponudbe in za ^*v^ienje svojih otrok a in .1° f Pram davici. i ki hi«1; ______________ SLOVENSKA ŠOLA L Slovenskem Narodnem Do-L. ^evelandu se vsaki petek n v\t P°upuje odrasla mladi-th v 0?n%°i in drugih predme-*? z*cetnike 1im oshic od polu sedmih zvečer, višji r 'ati olud 1 HO. '^četnike poučuje Mr. Ed-• ^itnoshic fr T}! ~večer, višji razred pa šr,?.., u J ° Grili od osmih do Osetih zvečer. ZNIŽANJE PLAČ na premogovih poljih držav Ohio in Pennsylvania ni izboljšalo situacije v premogarski industriji, kot so prerokovali operatorji. V krajih, kjer so bili premogar-ji prisiljeni sprejeti znižanje plač, se zdaj še slabše obratuje, kot se je poprej, dasi so operatorji trdili, da bodo zni-■žane plače zasigurale stalno obratovanje v premogovnikih. V številnih premogovnikih se zdaj dela nele za nižjo plačo, ampak tudi s skrajšanim časom. Tako so premogarji dvakratno oškodovani. V ZVEZNEM KONGRESU se je te dni doigrala zanimiva komedija. Senat je sprejel predlogo, priporočano in podpirano od Antisalunske lige, glasom katere naj bi se za vsiljevanje prohibicije k že določeni svoti ?13,500,000 dodalo še nadaljnib 24 milijonov dolarjev. Nižja zbornica je predlogo odklonila na način, da jo je odkazala odseku, kjer jo baje čaka gotova smrt. Zanimivo je, da so za predlogo, katero so podpirali suhači, glasovali skoro vsi demokrati, proti pa večina republikancev. PREDLOGO za modifikacijo prohibicije je vložil kongresnik Adolph J. Sabath iz Illinoisa. Glasom te predloge naj bi se sistem prohibicije nadomestil z vladno kontrolo in prodpjo opojnih pijač. Ta vladna kontrola bi bila deloma podobna canadski, deloma pa švedski. Sodi se, da bo 'odsek; ki ima v rokah Sabathovo predlogo, o njej ugodno poročal in da bo ista prišla na razpravo v prihodnjem zasedanju kongresa. HERBERT HOOVER, naš bodoči predsednik, in poraženi predsedniški kandidat Alfred Smith, se nahajata na počitnicah v Floridi. Smith je nedavno Hooverja posetil in je pozneje dejal, da sta se pogovarjala o zabavnih dogodkih predsedniške kampanje. PREDSEDNIK Coolidge je v svojem letnem poročilu o proračunu posebno povdarjal uspehe varčevanja. Dejal je. da so se za časa njegove administracije znižali letni izdatki od pet na tri tisoč milijonov dolarjev, narodnega dolga se e odplačalo 6,600 milijonov, in se je s tem samo na obrestih prihranilo narodu nad tisoč milijonov dolarjev. Priporočal je štedenje tudi za v bodoče, če hočemo v doglednem času odplačati narodni dolg, ki znaša še vedno sedemnajst tisoč milijonov. MEDDRŽAVNA trgovska komisija je odobrila združenje treh železniških prog: New York Central, Big Four in Michigan Central. ANGLEŠKI prestolonaslednik, princ Waleski, se je tri dni mudil med bednimi angleškimi premogarji v Northumberlan-du. Premogarji s svojimi družinami se nahajajo v veliki revščini in pomanjkanju, pa'ne vsled štrsftka, ampak vsled brezposelnosti, ker rovi ne obratujejo. Princa je revščina zelo ganila, in baje je sklenil zastaviti svoj vpliv, da se razmere izboljšajo. Brezposelnost je na Angleškem posebno med premogarji že več let velika. Radi teh razmer in prinčeve preiskave, upa angleška delavska stranka pri letošnjih volitvah doseči veliko moč. LEON TROTZKY, ki je bil v družbi Lenina takorekoč ustva-(Dalje na 2. strani) (Nadaljevanje) Paraguay je tudi notranjska dežela, ali ima vezo z morjem potom plovnih rek. Govedar-stvo je glavna industrija. Glavni izvozi so kože, les, govedo in tobak. Prebivalcev ima Paraguay okoli 900,000 in glavno mesto je Asuncion. Uruguay, ki ima izredno zdravo podnebje, šteje 1,700,-000 prebivalcev. To je jako rodovitna dežela in več kot 2,000,-000 akrov je obdelane. Pridelki so pšenica, koruza, oves itd. Več kot 41,000,000 akrov se potrebuje za pašo. Glavni izvoz so živinorejski in poljedelski produkti. Glavno mesto in pristanišče je Montevideo s prebivalstvom 430,000 duš. Bolivia, Paraguay in Uruguay imajo ustavno vlado. Uruguay je najnaprednejša izmed teh republik. V zadnjih desetih letih je jako napredovala v svojem socijalnem zakonodaj-stvu. PERU. — Ob pacifični obali severno od Cila je Peru, ki zavzema površino dvakrat tako veliko kot ono Texasa. Znotraj svojih mej ima Peru naj-lepše vrhove And, od katerih se neki vzpenjajo do višine 19.000 čevljev. Trideset milj široka proga ob obali je pusta, ali vzhodni obronki And so jako plodoviti in gosto pogozdeni, deloma z divjimi kavčukovci. Pogorje je bogato na rudah in izvor, bakra, srebra itd. je znaten.- Živinoreja je jako važna industrija, ker Peru poseduje kakih 10 milijonov ovac, 1,500,-000 alpak (sličnih lamam, juž-no-ameriškim kamelam) in 500.000 lam. Bombaž, guano (ptičji gnoj) in petrolej, alpake in kovine spadajo med glavne izvoze. Peruanski Indijanci so potomci mogočnega plemena, ki je ustanovilo ogromno cesarstvo m znatno kulturo že 300 let pred prihodom Špancev in njihovo osvojitvijo. Najti je po-drtine orjaških zgradb velike arheologične važnosti. Izključivši mnogo divjih indijanskih plemen, katerih števi-. lo nihče ne ve, se prebivalstvo Perua ceni na 5,500,000 duš, od katerih več kot polovico tvorijo čistokrvni Indijanci. Kakih 40 odstotkov prebivalstva tvorijo Mestici (mešanci španske in indijanske krvi) in drugi mešanci. Le dva odstotka sta čisto kavkaške krvi. Lima, mesto 200,000 prebivalcev, je glavno mesto. Peru ima jako centralistično obliko vlade s predsednikom, senatom in zastopniško zbornico, ki se vsi izbirajo za dobo petih let. V zadnjih letih se jako prizadevajo modernizirati deželo. Splošno se priznava, da iztrebljenje rumene mrzlice, tega prekletstva mnogih latinskoameriških pokrajin, in sanita-cija perunskih mest so glavni pogoj za resnični napredek. ECUADOR, COLOM B I A, VENEZUELO, GUIANA. — Te dežele se nahajajo v severnem delu Južne Amerike. — Ecuador ob obeh straneh ekvatorja in ostale tri severno od istega. Ecuador, ki je približno tako velik kot država New Mexico, šteje približno dva milijona prebivalcev. Večino površine zavzemajo pragozdovi. Mnogo je kavčuka ob zgornjem porečju Amazona. Republika producira ena petino vse svetovne zaloge kakao in izvaža razun kakao tudi velike količine kave, (D&Uc u 2. strani) Kava spada ?med najbolj znano in razširjeno mednarodno pijačo, pije fee pri najrazličnejših prilikahjjn ob vsakem dnevnem času. V Zedinjenih državah se najbliže popije več kave kot v katerakoli drugi državi sveta. Pa tudi proporci-jonelno pride na prebivalce Ze dinjenih držav nfriogo več kave, kot na večino?drugih narodov. Največ kave se dandanes prideluje v največji južnoameriški državi, Braziliji. Mnogo kave se poleg tega pridela na Javi. Sumatri, v Arabiji, v Mehiki, v Centralni Ameriki in v Zapadni Indiji. § Znanstveniki s« lotijo vsake reči, in tako so saLspravili tudi na kavo. Na tfhnologičnem inštitutu države Massachusetts je profesor Samu|l C. Prescott študiral kavo tri leta. Pronaj- T*v ti je hotel, na kakšen način pripravljena kava06 najboljša, najbolj okusna. J- V svojem laboratoriju je profesor Prescott kuhal in pripravljal kavo na stotine različnih načinov. Za j pokuševanje te kave je imel cej štab prostovoljnih poskuševakev, vseh starosti in različnih poklicov: trgovce, delavce,« uradnike, stenografke, študente itd. Noben teh poskuševalCev ni vedel, kako je bila servirana kava pripravljena, in vsa klij e povedal profesorju svojo sodbo po okusu. Po triletnih poizkušnjah, ki so stale $30,000,. Je. profesor prišel db' zakljUčkhfdr;rft'ye?i-na kave, katero popijemo, slaba, ker ni pravilno pripravljena. Prvo napako nepravilne priprave je našel profesor v tem, da se radi komodnosti rabi večinoma kava, ki je že dolgo zdrobljena. Taka kava izgubi mnogo naravne arome. Kdor hoče torej dobro kavo, naj jo kupuje v zrnji in jo smelje tik pred porabo. Druga napaka je, ker se kava kuha večinoma v kovinskih posodah, Taka kava je kovinskega, grenkega in neprijetnega okusa. Najboljša posoda za napravo kave je steklena in druga najboljša je lončena. Tretja napaka je v tem, da se kavo sploh kuha, oziroma, da se za napravo iste rabi vre- Med najbolj krvoločne zveri, ki imajo domovinsko pravico v Zedinjenih državah,, spadajo skoro gotovo — komarji. Volkovi, medvedi in pume so že redke zveri ameriških gozdov, in še bolj redki so slučaji, da bi napadle človeka. Razširjen in silno ugrizljiv pa je rod komarjev. O tem se je nedvomno prepričal že vsak — na svoji lastni koži. Komarji potrebujejo za svojo ploditev gorkote in vlage; komarjeve ličinke namreč prežive svojo mladost v vodi, in sicer' v mlakužah in drugih stoječih vodah. Suhih pokrajin, kot so na primer nekateri kraji našega zapada in jugozapada, j se komarji izogibljejo. Toliko j aktivnejši pa so v močvirskih | nižinah, posebno ua našem ju-' govzhodu in jugu. Seveda jih j poleti ne manjka tudi drugod, kjerkoli, najdejo nekoliko za ploditev potrebne vlage. Ker se iz jajčeca izležena ličinka že v nekoliko dnevih preobrazi v komarja, zadostuje za precejšno razmožitev te zalege že VSAK P0 SV0, Jugoslovanska vlada smatra štedenje za zelo važen del svojega programa. Državni letni proračun se bo skušalo znižati za poldrugo milijardo dinarjev. Odpuščenih bo kakšnih 20 tisoč državnih uradnikov, ki so nepotrebni ali nesposobni, ker so bili nastavljeni s strankarskih ozirov. Uveljavijo se enaki zakoni za vso državo. Namerava se razdelili državo v večja ob-lastva. Mesto dosedanjih 33, bo v bodoče baje le 14 oblasti; vsa Slovenija bo spadala pod eno oblast, s sedežem v Ljubljani. S posojilom, ki se baje najme v Angliji, bo vlada za-počela nova in dokončala že začeta javna dela, posebno v krajih, kjer je ljudstvo najbolj zaslužka potrebno, kot \ Hercegovini, Dalmaciji in črni gori. —r- Minister pošte iivbrzo-java je izdal na vse podrejeno uradništvo stroga navodila, da mora pravočasno prihajati na delo in vršiti vse tekoče posle brez odlašanja. V uradnih urah ne sme sprejemati privatnih obiskov, niti čitati časopisov, in ne sme zapuščati svojih mest pred določenim časom. Sestra Simona Jenka umrla. V Mavčičah pri Kranju je te dni umrla Marija Jenkova, sestra pokojnega slovenskega pesnika Simona Jenka, ki počiva na kranjskem pokopališču. Pokojnica je bila stara 84 let. V drugi polovici januarja so se tu na obrežju Erie jezera tepli vremenski bogovi, kakor da so ponoreli. Predno bi petelin trikrat zapel, smo imeli že devet vrst vreme; menjalo se je še nekoliko hitreje kot .jugoslovanska ministrstva, pred diktaturo. Neko popoldne je zavil sneg, potem je nastopilo južno vreme z dežjem, dobro uro pozneje pa je vse to pomrznilo. Vse mesto je bilo tlakovano z ledom. Pa so vam plesali avtomobili, kot tuleči derviši, splašeni potniki pa so se lovili po cestah, oprijemali se ograj, kot pijanci, in mahali z rokami po zraku, kot revolucijonarni otroci Izraela in Makaronije, ki govorijo in debatirajo največ z rokami. Tiste dni bi bil imel rad v rokah glasen korobač, pred seboj na ledeni cesti pa vse tiste, ki pravijo, da jim je zima ljubša od poletja. * * Policist Jeremija Downey v Chicagu, ki službuje kot varuh miru in reda že 25 let, je te dni izvršil prvo aretacijo. Zdaj vemo, zakaj je v Chicagu tako, kot je. Bržkone so tamkajšni policisti nekoliko podobni aga-vam ali stoletnim rožam, ki, glasom ustnega izročila, cveto le enkrat vsakih sto let. Chi-caški policisti pa menda obhajajo le srebrne jubileje, to je črnogorska sela odrezana od sveta. Radi velikih snežnih zametov so mnoga črnogorska sela odrezana od sveta. Ker si ne morejo preskrbeti hrane, jim preti lakota. la voda. Profesorjevo priporočilo gospodinjam, katere hočejo napraviti res okusno kavo, je, naj je nikar ne kuhajo v perko-latorjih, oziroma sploh ne v kovinskih posodah. Nabavijo naj si stekleno ali lončeno posodo, v odprtino katere se obesi nekak cedilnik. V ta cedilnik se nasuje toliko žlic sveže semlete kave, kolikor čaš te duhteče pijače hočemo napraviti. V posebni posodi naj se potem zavre primerno količino vode nakar se isto za toliko časa odstavi od ognja, da se vretje pomiri. Ta voda mora seveda biti vroča, vendar ne vrela, ampak za par stopinj hladnejša od kropa. Vroča voda se nato polagoma vliva na semleto kavo. Kakor hitro vsa voda poteče skozi kavo, oziroma cedilnik, se isti odstrani, nakar se posoda pokrije s pokrovcem. Takoj nato je kava primerna za servirati, in je s pridejanim mlekom baš prav gorka za piti. Tako pripravljena kava je, po izkušnjah profesorja Pres-cotta, ki se je bavil s to rečjo tri leta, duhteča, dovolj močna, gladka in okusna. Celjski občinski svet zopet vpostavljen. Kakor znano .je bil tudi celjski občinski svet na podlagi zakona od 6. januarja iazpuščen. Celjski magistrat je prejel 11. januarja od velikega župana obvestilo, da je i ejšnji občinski svet z županom g. dr. Goričanom in podžupanom g. dr. Ogrizkom zopet v celoti vpostavljen. Do-čim je bil prejšnji občinski svet izvoljen, je novi občinski svet imenovan in je prevzel takoj upravo. močan dež, ki pusti tuintam po kotanjah nekoliko mlakuž. Za piknikarje in letoviščarje so komarji prava pokora; pravzaprav so komarji gentlemeni, kajti pikajo in kri pijejo le “komarice,” to je,.komarji ženskega spola. Komarji raznašajo malarijo in različne druge bolezni. V kanalski zoni Paname so mo-raii uaj urej - zatre li .komad tv in šele potem je bilo mogočo-zgraditi panamski prekop. Do-tična pokrajina je bila do takrat ena najbolj nezdravih na svetu, danes pa jo štejejo med nazdravejše. Kot vsak ve, komarjev pik srbi, in včasi ranjeno mesto tudi precej oteče. Pa ni le to. Ti vsiljivi lahkoživci se dobesedno rede od ljudske krvi, katere posrkajo ogromne množine. Znanstveniki, ki se lotijo vsake stvari, niso prizanesli tudi komarjem. Pravzaprav je to logično, ker tudi komarji ne prizanašajo znanstvenikom. Preiskavah so in pronašli, da ženski komar pri vsakem uspešnem piku posrka pol kapljice krvi. Komarja, ki je za-! bodel svojo žrtev, so vjeli nepo-J škodovanega, nakar so mu pregledali srce in obisti. Tako so se prepričali, da povprečna porcija komarja je pol kapljice krvi. Nato so pričeli računati. En kvort krvi vsebuje ] 18,880 kapljic, in s tem bi se napaslo 37,760 komarjev. V Zedinjenih državah je okoli 110 milijonov prebivalcev, in vsakemu so učenjaki prisodili povprečno deset komarjevih pikov na leto. Ta številka je gotovo zelo nizka, kar bo potrdil vsak lovec, ribič, piknikar, letoviščar, farmer itd. Po tem računu popijejo komarji samo v Zedinjenih državah letne 29,131 kvartov ljudske krvi, tc je okoli 7,283 galonov. Navaden sod, kakoršne so včasi rabili za žganje, zdaj pa za grape juice in sorodne tekočine, drži 50 galon. Gornje ste vilke torej dokazujejo, da popijejo komarji letno v Zedinjenih državah več kot 145 sodov gorke človeške krvi. Povprečen zdrav človek ima približno dve galoni krvi, kar zopet kaže, da komarji samo v tej deželi na leto posrkajo toliko krvi, kot jo premore okoli 3,750 oseb. Pa naj reče kdo, da komarji, oziroma komarice, (ker V zaporih v Karlovcu seclit. dva zanimiva ciganska tipa Ivo Ugarkovič in Nikola Beve rič, oba iz Draganiča pri Kar lovcu. Nekemu seljaku v Dr a ganiču je poginila krava. C' gana sta se dogovorila ž njim da mu plačata za kožo 500 Din Lahkoverni seljak jima je ir.ro čil kožo, ne da bi prejel od njiju denar. Cigana sta kožo na sejmu prodala, a za izkupiček priredila veliko gostijo, na kateri so med drugim pojedli tudi meso crknjene krave. Koliko se je v Kranju pojed lo mesa. Priobčujemo zanimi vo statistiko, koliko je bilo lani v mestni klavnici zaklane živine in koliko je bilo uvoženega mesa od tujih mesarjev. V mestni klavnici je bilo zaklanih 850 goved, 768 telet, 1095 svinj, 4 komadi drobnice in 22 kozličev. Uvoženih je bilo v mesto 310 telet, 44 svinj, 36 komadov drobnice, 14 kozličev ter 22,665 kg raznega mesa in slanine. samo te pikajo), niso najbolj krvoločne zveri pod zvezdnato zastavo! Pred šestdesetimi leti je neki Porter Smith v West Virginiji . požrl šivalno iglo. Dečko je bil takrat tri leta star. Pred nekaj dnevi so mu zdravniki .i sto iglo potegnili iz plač. Igla je torej potrebovala za notranji obhod Smitha malo manj časa, kot potrebuje Halleyev komet za poset daljnih ozvezdij, ki jih ne dosežejo teleskopi zvezdogledov. * Listi poročajo, da so starino-slovci našli v Palestini grobnico ene Salomonovih žen. Ko najdejo še Salomona in ostalih 699 žen, bodo lahko položili družino k skupnemu počitku. * Pod novimi, močnimi teleskopi zvezdoznancev se množijo zvezde v vsemirju kar na milijone. Približno tako se množi število tistih državljanov, ki prosijo Hooverja za politične službe. Ni čuda, če je mož pobegnil na otok v floridskih vodah, katere oživljajo ostrozobi krokodili. * ’ Iz Rumunije se poroča, da so drzni tatovi ukradli celo železnico. Morda zvemo nekega dne, da so tatovi ukradli in odnesli neznano kam ves Balkan. Posebne škode itak n? bi bilo. ♦ Bivšega nemškega cesarja Viljema, ki živi v pregnanstvu v Doornu, je o priliki njegove sedemdesetletnice dvorni svečenik imenoval “kralja miru.” Tak kralj miru je tudi petelin, ki je zaprt v tesnem kurniku. ♦ Zanimivi so listi, ki prihajajo iz Jugoslavije zdaj v času diktature. Razmotrivanje o domačem političnem položaju jim je zabranjeno; omejiti se morajo le na uradne objave. Zato pa z veliko vnemo rešujejo politična vprašanja v Angliji, Franciji, Italiji, Nemčiji, (Dalje na 2. strani) 99 %, GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. NO. 6 Spoštujmo sami sebe. Pokvarjen ali pa ignoranten je človek, ki ne spoštuje svojega lastnega naroda. Slovenci v Ameriki smo po ogromni večini ameriški državljani, in kot taki del velikega ameriškega naroda. Na srebrnem ameriškem dolarju vidimo napis “E piuribus unum,” kar pomeni “Iz mnogih eno.” S tem je v širokem pomenu označen nastanek ameriškega naroda. Dasi je angleščina občevalni jezik te dežele, je ameriški narod vse nekaj druzega kot angleški. Nastal je iz naselnikov najrazličnejših narodov, dasi se ne more zanikati, da je bil visok odstotek teh naseljencev angleškega izvora. K veličini ameriškega naroda smo, svojemil številu primerno, pripomogli tudi Slovenci, s fizičnim in duševnim delom in krvjo. Ker smo del tega naroda in te dežele, je samo logično in pravilno, da se smatramo v prvi vrsti za Američane, in da skušamo po svojih močeh pomagati k sreči in blagostanju tega velikega naroda. Ni lepo in pošteno, če zabavljamo čez to deželo, katero smo si sami prostovoljno izbrali za svojo novo domovino in ki nam je dala prilike za eksistenco. Kako smo te prilike izrabili, je bilo odvisno od naše volje, zmožnosti in seveda še različnih drugih okoliščin, nad katerimi nimamo in nismo imeli kontrole. Vsi beli prebivalci te dežele so priseljenci, oziroma potomci priseljencev. Ni torej pošteno, niti pametno, če se sramujemo naroda, iz katerega izhajamo. Amerika je imela in ima še danes mnogo odličnih mož, ki se niso nikoli sramovali povedati, iz katerega naroda izhajajo. Bivši predsednik Roosevelt je bil na primer holandskega pokolenja, in se ni nikdar sramoval tega povedati. Med ameriški državniki ui znanstveniki bi nabrali dolgo vrsto imen, ki ne izhajajo iz Anglije; med njimi jih je lepo število, ki so se priselili iz inozemstva. Vsi pravi, širokodušni Američani spoštujejo poštene, delavne in podjetne naseljence kot enakovredne sodržavljane. Mnogokrat jih celo vzpodbujajo, naj ne pozabijo dobrih lastnosti in navad, ki so jih prinesli iz rodne domovine, ampak naj jih skušajo porabiti v svojo korist in v korist te dežele. Nam Slovencem se ni treba sramovati naroda, iz katerega izhajamo. Zdrav je ta narod, priden, varčen, snažen, gostoljuben in do skrajnosti pošten. To so lastnosti, ki so v kredit vsakemu narodu. Opozarjajmo na to našo turoje-no mladino z živo in pisano besedo, a pred vsem z našim obnašanjem in življenjem. Povejmo mladini, da med Slovenci niti tu, niti v stari domovini, skoro ni najti nepismenih ljudi. Povejmo ji, da je mali slovenski narod stoletja trpel pred turškimi napadi, v ostalem pa je bil narodno zasužnjen od močnejših sosedov, pa je kljub temu produciral znanstvenike, pesnike, pisatelje, slikarje in druge umetnike, na katere bi bili ponosni mnogo večji narodi. Važno je tudi, da opozorimo našo turojeno mladino na ogromno delo, katero so završili slovenski naseljenci v tej deželi. Dasi so se v večjem številu začeli priseljevati šele v zadnjih treh desetletjih, in dasi so prišli brez znanja jezika in največkrat brez finančnih sredstev, so se gospodarsko uveljavili skoro povsod, kjerkoli so se naselili v količkaj večjem številu. Opozorimo našo mladino na naše močne podporne organizacije, na naše Narodne domove, na naše časopisje in različna kulturna društva. Opozorimo jo na uspehe, katere dosegajo sinovi in hčere našega naroda že skoro na vseh poljih ameriškega javnega življenja. Ako to storimo, bo mladina ostala vsaj po srcu naša ter nas bo cenila in spoštovala. Na ta način bo nam starejšim lažji tisti neizogibni končni prehod v amerikanizacijo, ki se že pojavlja na razne načine, našim otrokom pa bomo izročili kot dedščino uspehe našega dobrega dela. Med naše najvažnejše ustanove v tej deželi spadajo naše podporne organizacije, in vsi vemo, da je njih obstanek zagotovljen le, če zainteresiramo zanje našo mladino. Našo mladino pa bomo pridobili !e, če bo poznala in primerno cenila vse, kar je dobrega med nami, in če bo ponosna na narod, iz katerega izhaja. V interesu vseh naših podpornih organizacij, in samoumevno tudi v interesu J. S. K. jednote, je, da seznanjamo našo mladino z vsemi vrlinami in uspehi našega naroda tu in v starem kraju. Le mladina, ki bo poznala in spoštovala, kar je našega, bo vstopala v naše podporne organizacije. IZ UREDNIŠTVA PREDPUSTNA PUŠČOBA (A. J. T.) Teni potom se razpisuje služba pomočnika v uredništvu Nove Dobe. Pomočnik urejuje dve angleški strani in vodi angleško korespondenco. To delo lahko opravlja tekom dneva ali pa v prostih večernih urah. Dosedanji pomočnik, sobrat A. L. Garbas, iz lastne volje resig-nira sredi februarja. Začetno plačo pomočnika je glavni od- bor JSKJ določil na $50.00 mesečno. Prijave, z navedbo kvalifikacij, morajo biti v uredništvu do 14. februarja 1929. Aplikanti se lahko prijavijo pismeno ali ošiebno. Osebne prijave sprejema urednik med tednom od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne; ob sobotah od devete ure do poldneva. Anton J. Terbovec, urednik. Pust bo šele prihodnji torek, a mi smo pusti že zdaj, oziroma se vsaj vadimo v pustovanju in puščobi. Vsaj zase vem, da sem za te vrste svetost prav idealen kandidat. Pa kako bi ne bil! Zebe me že na tešče, še preden se pridrsam do restavracije na vogalu, kjer si kupim jutranji list, nakar si s čašo kave za silo potolažim notranjo puščobo. Pri tej priliki se naprej zagledam v vremenska prerokovanja, ki so te dni vedno sledeča: “Snow and colder today and tonight.” To se ponavlja kar cele tedne. Mislim, da na teh vremenskih prerokbah spremenijo vsaki dan le datum, besedilo pa kvečjemu enkrat na teden. Seveda, če vidim, da se črno na belem in oficijelno obljublja “snow and colder,” navadno dobim občutke, kot bi mi kdo spuščal zdrobljen led po golem hrbtu. Tako je dan res idealno pusto začet. Pa že na grenki poti do restavracije včasi na tešče pretakam resnične solze, vsled vetra in mraza. Solze kar tečejo in nič ne rečejo. Pa če bi človek že imel kakšne grehe, da bi jih objokoval! Tako bi bile grenke solze vsaj kam zapisane, in se ne bi brezplodno izgubile v snegu ali umazani pocestni kofedri, kjer ne morejo obroditi dobrega sadu. Zdaj, ko to-le pišem, opazujem, kadar se mi stavki trgajo, skozi slavno uredniško okno vrsto golobov, ki se na sosedni strehi drenjajo in kavsajo. Ti golobje so moj zanesljivi barometer, dasi ne vem čegavi so. Kadar se pojavijo na strehi, sledi gotovo dež ali sneg v kratkem času. Vsi so ogrnjeni v siva spokorniška oblačila; gotovo so izgubili svojo snežnobelo nedolžnost v bližini kakšnega gorkega raufenka. Jaz jim niti malo ne zamerim, kajti tudi golobe boli, če jih zebe. Na tihem jih občudujem in pomilujem in jih gledam skozi mračna okna, kot v trpko usodo vdana, predpustna pasja vijolica. Pust v tej deželi nima nobene prave besede in veljave, in turojena mladina si ga more približno predstavljati le, če ji poveš, da je nekaj podobnega kot ameriški Hallowe’en, ki rogovili zadnji večer v oktobru. Iz tega vzroka tudi predpust ne more biti kaj prida. Krofi zore tu v vsakem letnem času, in tudi rilcev ne manjka, svinjskih in drugačnih. Jaz vsaj sem malokdaj brez njega, posebno v teh težkih dneh, ko mi mraz privablja solze iz oči in pridušene kletvice iz ust. če se kdaj glasno izpozabim, pa solze sproti operejo. Podnevni izprehodi so te čase večinoma omejeni na pot do restavracije in nazaj, in še takrat se je treba zaviti v površnik do ušes. Nekateri potegnejo ovratnik še čez ušesa, pri meni pa ne doseže. Sem morda take žlahte. Se najbolj uspešno nam pre-ganja pusto predpustno puščobo rdečelično dete, ki smo ga gostoljubno pod streho vzeli pretečeno jesen, in krstili na Martinovo. Rodilo se je to dete na prisojnih bregovih Erie jezera, v tistih božanskih dneh, ko so jih najbolj gorko poljubljali zlati solnčni žarki. To dete postaja močnejše vsaki dan, in sam vrisk in smeh ga je. Mi ga pa poljubljamo na jagodne ustne rudeče, in njegove hvalevredne lastnosti se prijemljejo tudi nas. Bogovi naj naklonijo dolgo življenje temu detetu, ki sniva v hrastovi, z železnimi obroči okovani zibelki, v katakombah, v katere nima vstopa teta Prohibicija. Koncem konca, predpust se bliža Pustu, oziroma svojemu koncu. Nekateri so se poženi-li, drugi, ki so pri Sreči dobro zapisani, se pa niso. Sledilo bo štiridesetdansko premirje, kar lahko pogasi mnogo ljubavnih požarov. In potem bo pomlad. Mačice bodo splezale na vrbinje, po vrtovih bodo zacvetele bele narcize in sinje hiacinte, skozi okna se bodo zasmejali rdečelični pirhi. Ej, ali jaz težko pričakujem časa, “ko spet Jug na Burjo mahne in Pomlad na zemljo dahne, razcveto se vsi grmiči, in zapojejo nam ptiči. . .” -----------------o------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) Abesiniji, Patagoniji itd. Brez politike enostavno ne morejo živeti. * Modernim flapericam današnjih dni ne more nihče očitati, da so mehkužne. Vsaj za mraz sem jaz na primer mnogo bolj občutljiv. Oni dan sem kosil v Nacetovi restavraciji, nasproti S. N. Doma. Bil sem sam pri mizi, in sem med kosilom pregledoval nek časopis. Pri tret-1 ji mizi, meni nasproti, je sedela mlada Židinja, kar znači, da se tudi otroci Izraela ne branijo okusne slovenske hrane. Včasi mi je ušel pogled skozi okno na prosto, kjer je divjal snežni vihar, včasi pa pod izraelsko mizo. Citati nisem mogel kaj dosti, a uveril sem se nad vsak dvom, da je današnji flaperski svet silno utrjen. A. J. T. o-------------- TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strani) ritelj današnje sovjetske Rusije, je živel zadnje čase v pregnanstvu v ruskem Turkestanu. Sovjetski Rusiji pa se je tudi tam zde) nevaren, zato mu je dovolila, da s svojo družino odpotuje v Turčijo. Od tam se baje poda v Berlin. CHARLES A. LINDBERGH je bil v nedeljo 8. februarja gost Mr. Hooverja, našega bodočega predsednika, in njegove soproge v Floridi. Drugi dan se je vzdignil in poletel proti Panami. Širijo se govorice, da bo bodoči predsednik, Herbert Hoover, imenoval Lindbergha pomožnim trgovskim tajnikom, v katerega področje bo spadala avijatika. DOPISI REPUBLIKE JUŽNE AMERIKE (Nadaljevanje iz 1. strani) slonokosti, orehov in petroleja. Glavno mesto je Quito s 81,000 prebivalcev. Glavno pristanišče, Guayaquil, ki je bilo razvpito kot torišče rumene mrzlice, je uspelo popolnoma iztrebiti to bolezen in ima sedaj okoli stotisoč prebivalcev. Colombia, velika kot Califor-nija, Oregon, Washington in Montana skupaj, ima ogromne gozdove in glasovite jame smaragdov. Dežela je bogata tudi na drugih rudah, kot srebru, platinu, bakru, železu in petroleju. Glavni poljedelski pridelki so kava, bombaž, banane, ka-kao, tobak in pšenica. Kavčuk dragocene kovine, panamski klobuki in kože tvorijo važen izvoz. Colombia šteje okoli sedem milijonov prebivalcev, Glavno mesto je Bogota s 170,-000 prebivalcev. Venezuela, ki ima tako površino kot Texas in California skupaj, šteje več kot tri milijone prebivalcev. Glavno mesto je Caracas, ki ima 93,000 duš. Glavne industrije so poljedelstvo in živinoreja. Dežela je bogata na rudah, ali rudarstvo je večinoma še nerazvito. Podnebje ja tropično, vroče in nezdravo ob obali in rekah. Ravno tako, kakor v večini ostalih Iatinsko-ameriških držav se tudi v Venezueli nahaja le malo železnic, mnogo pa se dela za gradnjo cest in splošno industrializacijo. Guiana. — Na severni obali atlantskega oceana, med Venezuelo in Brazilom, nahajajo sc? ostanki, evropskih kolonij v Južni Ameriki —• britanska, nizozemska in francoska Guiana. Vsa Guiana skupaj zavzema po- Rock Springs, Wyo. Lansko leto, o priliki konvencije J. S. K. J. na Ely, sem imela priliko spoznati opernega pevca g. Šublja, in ob enem sem slišala njegovo božansko petje. 2e takrat sem želela, da bi ga pač enkrat mogli slišati tudi naši rockspringski Slovenci. Ko je o priliki nekega pogovora omenil, da namerava za Božič odpotovati v Californijo, sem mu svetovala, da se gredoč i:stavi v Rock Springsu, da se prepriča, če bi bilo tudi tu umestno prirediti koncert. Naš pevec je nasvet vpošteval in se na poti v Californijo ustavil tukaj. V kratkem je s pomočjo tukajšnih Slovencev uredil vse potrebno, da se je koncert mogel vršiti na 19. januarja. Na večer omenjenega dne je bila dvorana Slovenskega doma nabito polna, tako polna, kot še nikoli prej. Pred nastopom mu je pevski zbor zapel “po-zdravljico;” občinstvo pa ga je pozdravilo z burnim ploskanjem, ko se je pokazal. Žo s prvo pesmijo, “Kje je moj mili dom,” je privabil mnogim solze v oči. Kdo bi ob tej pesmi ne bil ginjen! Za vsako posamezno pesem je žel buren aplavz. V zadnjem delu koncerta je nastopil v narodni noši. Kot pristen slovenski fant je ljudem še bolj ugajal, in z lepim nastopom in krasnim petjem si je pridobil srca vseh. Po koncertu je bil predstavljen vsa^mu navzočemu. Vsi so mu prijateljsko roko stiskali in izrekali željo, da bi se ponovno videli v Rock Springsu. Tako smo se vračali domov mi, kakor on, v poznih ponočnih urah, veseli in zadovoljni. Po koncertu je g. Šubelj ostal še pet dni v naši naselbini, kot gost tukajšnih Slovencev, kajti skoro vsak ga je želel pozdraviti v svoji hiši. “Parties” so mu priredile družine Louis Tau-cher, Frank Plemel, Frank Vehar, John Kershisnik, Joseph ’ Galičič, Frank Kershisnik in i dr. E. S. Lauzer. Zadnjeimenovani ga je pogo-jstil celo s “kraljem prerije,” j namreč s sveže ustreljenim jelenom. Frank Kershisnik ga je neki dan hotel peljati pogledat 1 tudi zakladnico “črnega deman-ta;” ker pa je bila burja tisto jutro izvanredno “vihrava,” se je to odložilo na poznejši čas. Dne 24. januarja je bil povabljen v “Lion Club,” ki sestoji j iz odličnih mestnih mož. Za-■ pel je tam tri slovenske pesmi, 'katerih besedilo je J. H. Galičič povedal v angleščini. Harmonija pesmi je vse navzoče tako očarala, da so kar obsedeli kot pribiti na stoleh. Tudi drugorodci so našega pevca vzljubili in visoko cenili j njegovo petje. Na 24. januarja zvečer se je poslovil od mnogoštevilnih prijateljev, ki si jih je tu pridobil s svojo pesni jo in svojo neprekosljivo vljudnostjo. Iskreno se je z'a-hvalil za gostoljubnost tukaj-šnih Slovencev, ki je bila, po njegovem izrazu, nad vse pričakovanje velika, odkritosrčna in vsestranska. Ko je vlak z g. Šubeljem oddrdral s tu-kajšnega kolodvora v smeri proti Denverju, spremljalo ga je mnogo lepih spominov in mnogo želj, da bi ga mogli zopet kmalu pozdraviti v Rock Springsu, in se zopet mogli kopati v tistem razkošju slovenske pesmi, kakoršno more pričarati le on, kot dovršen pevec. Mary Kershisnik. St. Louis, Mo. Kot tajnik društva sv. Alojzija, št. 87 JSKJ si štejem v j dolžnost poročati o proslavi 20- vršino približno polovice Tex-asa. Kopanje zlata je glavna industrija. Skupno prebivalstvo vseh treh kolonij šteje manj od pol milijona ljudi. V francoski Guiani se nahaja kolonija za kaznjence, zlasti razvpiti “Vražji otok.” F.L.I.S. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, III. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzor’nik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago, 111. Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: jOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, O. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCF1, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. letnice, ki se je vršila 20. januarja. Proslava se je vršila v najlepšem redu in je potekla v vsestransko zadovoljstvo. Vsa tukajšna slovenska društva, namreč društvo Planinski raj, št. 107 SNPJ, društvo Sv. Srca Jezusa, št. 70 KSKJ, Samostojno društvo in Slov. Dom, so poslala svoje govornike in vsako teh društev nam je darovalo po $10.00. Hrvatsko društvo P. O. J. S. Rolone, kakor tudi angleško poslujoče društvo Spirit of St. Louis, št. 659 S. N. P. J., sta tudi poslali svoje govornike. V imenu društva se vsem naj lepše zahvaljujem za njih požrtvovalnost. Zahvalim se tudi sosestri Mrs. Speck, ki nam je preskrbela Shepherd School godbo, h kateri spada tudi njen sin Math. a Nerad sicer storim, toda ne morem drugače, da podam nekoliko kritike glede članov našega društva. Društvo šteje 54 članov in članic, proslave pa se jih je udeležilo le 37. Ustanoviteljev je 6, udeležili so se trije. Dva sta izvzeta, ker eden se nahaja že več let v bolnici za umobolne, drugi se je moral pa doma držati radi influence; za neudeležbo tretjega pa ne vem vzroka. Žalostno je, da se člani niti ob dvajsetletnici ne moremo zbrati in skupno proslaviti tako pomembni dan. Moja želja je, da bi se 25 letnice udeležili v večjem številu. Tem potom obveščam tiste člane, ki se niso udeležili slavnosti 20 letnice, da plačajo vsaki po $2.00 v društveno blagajno. Izvzeti so le oni, ki so bili istočasno na bolniški podpori. Pozdrav vsemu članstvu naše dične J. S. K. Jednote! Frank Kodelja, tajnik dr. št. 87 JSKJ. Republic, Pa. Tem potom poživljam članstvo društva “Vsi za enega, eden za vse,” št. 171. JSKJ, da se polnoštevilno udeleži seje, ki se bo vršila 17. februarja ob dveh popoldne v Hrvatski dvorani v Republic, Pa. Na tej seji imamo za rešiti več zelo važnih zadev, tikajočih se društva. Nadalje opozarjam članstvo, da plačuje svoje asesmente najkasneje do 25. v mesecu. Naj se nihče ne zanaša, da bo društveni tajnik plačal zanj iz svojega žepa ali pa iz blagajne. Tega ni v pravilih, niti ni bilo sklenjeno na letni seji. Ako kateri član ne bo pravočasno plačal asesmenta in bo vsled tega suspendiran, naj v slučaju bolezni posledice sebi pripiše. Člani, ki bivajo izven društvenega sedeža, ali ki iz enega ali druzega vzroka ne morejo pri- lect ti na sejo, naj pošiljajo ase|re( ment na sledeči naslov: “ToH'V(iV Šimrak, Box 518, Republi'^ Pa.” — Pozdrav vsemu člajL^ stvu! Tomo šimrak, tajni', . tri Gowanda, N. ge Tukajšnemu slovenske)'] ^ občinstvu tem potom nazflijjg njam, da se na večer 9. febr£es, ar j a vrši velika maškeradna selica v Slovenskem domu. ^‘mG( selica se vrši v korist Slov. mu. Vstopnina za moške n 50 centov, za ženske 25, in Veg vsako masko tudi 50 cent^ Sj Za maske so pripravljene ’.te nagrade, katere dobijo najHow ša, najgrša in naj pomeni ji',cJth. ša maska. Občinstvo vabi e \ obilni udeležbi — Odbor. te Leo štovanil, ^ Ulai Cornwall, ^ ou VABILO NA VESELICO, 'the Tukajšno društvo Sv. Srca fee, zusa, št. 159 JSKJ priredi Pr" maškeradno veselico v sob^Ps 9. februarja zvečer. Vesel«; th se bo vršila v Društveni dv^N j ni. Igral nam bo naš sobi it Paul Jaklich, tako, da bo g0^ vo zadovoljno mlado in staM Najboljše maske bodo dobf°me I tudi primerne nagrade. Za^le l ve bo dovolj za vse. Tem pot°'Ž lo' | ti jo na večer 9. februarja. ^ 31 j bo zadnja in najbolj prime*! prilika, da se z veseljem in \ 18 , bavo poslovimo od letošnjV^* predpusta. Za vsestra»^a postrežbo bo v polni meri Pl? 1 skrbel odbor. Torej, prijat6 e j našega društva, na svidenja,-°1’ februarja zvečer! John Jaklovic^.g ' predsednik dr. št. 159 jSf|e a Oregon City, 0» ^ Redna mesečna seja dru^Bsj sv. Jožefa, št. 76 JSKJ se 'i^ 3. nedeljo v mesecu, to je W februarja ob OSMI URI 1% " ČER, pri sobratu J. Dreser Iz gotovega vzroka se ta ne bo vršila ob dveh popolni 0f kakor po navadi. To velja iniz mo za mesec februar. Pro^h^ vse člane našega društva, ciilt ^ omenjene seje gotovo udeK j0 jo. — Z bratskim pozdravo^c^: John Breza^ tajnik dr. št. 76 JS* Farrell> ’i Pred 10 dnevi je tukajf sb People banka zaprla svoja #eni ta. Izprva smo mislili, ^Ftis začasno zaradi državnih zornikov, pozneje se je pa ,.ess znalo, da je v banki velik mankljaj ter da bodo brž«1^ trpeli tudi vlagatelji. V ec1 banki imamo Slovenci vse S'^iti char (Dalje na 5. stranii). Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve , naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška I spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpre-membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi j tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali ( članicami. Current thought. A WORD TO LODGE OFFICERS JUGOSLAV CULTURE 800-1450 A. D. The most promising English-speaking: lodges are those pae officers handle the reins with tact. The performances of pers determines the attitude of the members. If total discard or indifference to matters relating to a lodge’s progress demonstrated by the officers, the members are likewise inled to be “dead timber.” It is the duty of the officer irres-itive of who, whether chairman or sergeant-at-arms to stimu-* activity, to put the necessary “punch behind his group, icials who fail to live up to their oath of office hamper the >gressive work of their lodge and the sooner they dispose of ,lr unconcerned point of views the better it shall be for the ge- No doubt some lodge officials shall deny vehemently F a case of indifference exists, but there is nothing so pain-as the truth. Observers can readily note the activity of ‘ various lodges in our paper, the New Era. Here the reader 1 almost instantaneously appraise our lodges and establish opinion of our organization. Do you desire to impress 'Pie that your lodge is stagnant and of no account? Do you 'n to bo the target of criticism or the subject of praise? The *lce *s yours, you make your destiny. The members of the majority of our lodges have shared in ® journal and have convinced us that they are living and pln£ to bring their lodge into the limelight, however, there 1 Some who have done little or nothing favorable for their ška £es and it is they that are urged to assume changed roles. —o---------------- in. itve red- ar e- ■ve. ;lasi GET BUSY, ORGANIZERS! LODGE MEMBERS ATTENTION ;lnsi (iv. pa tnis article has been written ali ply to invoke a spirit of or-tization in some Slovene — 1 S*nce ^ is to tie the sep-1 1L> brings as individuals into Y;'vemVVerful knot organized ' ui \ ^ *s the popular and 'ab * belief that if we as Slo-Jt ^outh remain unorgan- *' a ' sbal] gradually be as- ii a ? *nto tlie masses ^os‘ ,f^Ul Pai’ental identity* Most ‘u 6 youth acquiring the lan-ica e, habits, and customs of L1 Parents have organized S° lir ii! Persist in declar- nj-p emselves- Unfortunately ui ;+a-re some wIl° bave not S°}|il ■. ly, to ^bese that this ap- 0 gW dPplies. 1 Us bave involuntarily members of the most rv .grouP> the family; it is 1 1>0 .v since it involves 1 * l,{ (' reiationships of parent i i i,1 brother and sister. ls pflf »age consists of the volun- ia' "S JTCiation of the individ-•^'1. arndies and consequent- a lOi-o- aC^0r °^ers a difficulty ošn.le, i ai?lz*nS' groups of youth. tra fle ‘S1S therefore should be er* thp1" ef^Ucating more youth l’ija. j ov nefessity, and benefits *en^( iiifr ^.'zation. Individuals nt orSanization move- •vicK a 1 1 tremendous serious-^ \ ^v*ng the way for ^Soliri ?lul’*can'Slovene units ty’ >n i ^l’^dation. Sincere bedi’^ 8,si0n g accompanies ex-se 'I onh °f Sucb a belief and o .ie °^ect of such an LI *.s ^e building of a ) rči^ej. y0l^'ne^ encourage •P°ldf Of £er"0n or persons desir-elj8 ^ni7nt°r behalf of our by forming En-a, tWjt thGd 1S l0dges wil1 di‘ udde'i j0 ’r Communications to ravo”1 'ClS?^ aH1 “New Era-” 6117 'ezafl, Ve’’ Cleveland, Ohio. 6 JS* reii, ^ REal value n!Ca^re»tsPaee pamPblet costing ■ ' da intists t5nakes available to lih ^ result Qfr°Ughout the world , pa lessor years work by elik fnator of tlel Ein«tein’ V ,s#ty. rp lhe theory of re- V ®ect sixteen^f e.quations .8C s§tities n. fl'ndamental chanic’s andSping+ geometry, i. I and electricity. In the second issue of next month and each month thereafter a “Memberometer” will be published indicating the number of new members each lodge has secured during the previous month. We hope that this movement shall prove satisfactory to all concerned and that each and every member consider this a matter of importance to him or herself and his and her lodge. Which lodge is going to send the “mercury” the higher? To how many ‘degrees’’* can you boost your lodge? Will it remain at zero, this next month and register the activity, the interest in your lodge as zero? -------o------- SLOVENE GIRLS ACTIVE IN ELY, MINN. According to reports a Slovene Girls Athletic Club has been organized in Ely, Minn., and are anxiously waiting for worlds to conquer. “The Ely Basketeers,” a name which they expect to have ring in the ears of all fans of the basketball court, are arranging a dinner and entertainment for the businessmen of Ely, Sunday, February 3rd. We hope to receive more information from this group; all persons will kindly sign their names to such information. o----------- WRITERS WANTED We persist in appealing to the members of all the J. S. K. J. lodges in contributing articles. Remember that the printed word is of great importance, for it elucidates many mysteries, and also informs the public of your lodges’ progress. Don’t feel incompetent, none of us are born writers, we all are developed. We promise to correct any serious grammatical errors so that it shall I cast no reflection upon you whatever. So sit down with a , determination in your mind, a ’ pencil or pen in your hand and I a piece of paper, confine yourself to a subject and you will be sure to write something that will impress at least some of the readers, if not all of them We wish all of the members to feel that the “New Era” is theirs’, that it is a journal, ! whose contents are to be voluntarily absorbed each week so as to be thoroughly acquainted with the activities of our fellow Brothers and Sisters. ENTHUSIASM When we apply ourselves to lodge work let’s remember, “to do things because we love them, to love things because we do them, to keep the eyes open, the heart warm and the pulses swift, as we move across the field of life.” Jugoslav literature was born towards the end of the ninth century with the first translation of the Bible and of early liturgic writing into the Old-Slav tongue by the Slav apostles Cyril and Method, and with the coming of their disciples to the Balkan Peninsula, where they spread the Christian faith and the doctrines of their teachers. Fragments of early Slovene literature preserved to us date back as far as the tenth and eleventh centuries. They consist of certain liturgies and homilies composed in the Old-Slav tongue and known collectively as the Friesing Literary Monuments. The oldest literary relics of Serb and Croat origin date from the twelfth century, and are also written in Old-Slav, but strongly tinged with the Serbo-Croat idiom. They consist of a stone inscription (bašcanska ploča), liturgic fragments in MSS., and the beautifully illuminated Ms. known as the Miroslav Gospel. Soon after their initial stages literature and letters flourished greatly among the Serbs and Croats. Both wrote in the same tongue, only the Sertis adopted the Cyrilline alphabet and the Croats the Glagolitic. The many large and beautiful abbeys and monasteries which abounded in ancient Serbia were in those days the homes and centres of Serbian literary activity. Young men of noble birth, even the sons of kings, if not kings themselves, were content to enter religious houses, and lead the lives of simple monks, so that they might devote themselves to learning and letters. These youths, who had pursued their studies in Byzantium (Constantinople), were thoroughly versed in the Greek literature of the times, and on their return home desired above al things to introduce the wisdom of the Greeks into their native land. Day and night, and during long centuries, generations of Serbian recluses swan-quill in hand and with the roll of parchment spreac before them, labored at the translation of Byzantine books and the production of origina works of the same type. Serbian mediaeval literature is exceedingly comprehensive All branches of study that, flourished in the early Christ ian and Byzantine schools, such as dogma and polemics, exeg. esis and rhetoric, asceticism mysticism, grammar, geogra phy, history, philosophy, astro nomy, medicine, and other subjects, reappear in Serbian literature and are widely represented by the Serbian writers of the early Middle Ages. It is impossible to take any chapter in the history of Byzantine literature and compare it with the catalogue of Serbian MSS. preserved in our museums of to-day, without being struck by the fact that almost every one of the authors mentioned has been translated into Serbian. To mention but one example, almost all the By zantine writers on exegesis and mysticism — even the less known mystics — from Jean Climax to Thalassios, are represented there. The same holds good with regard to early Christian literature. Tho w'orks of Basil the Great, Gre gory of Nazianza, John Chrysostom, and other great preach ers of the Eastern Church have long since formed part of our intellectual heritage. Turning to forms more purely literary the old Serbian writers translated almost all the finest works which for mthe pride of the mediaeval literature of other nations. The novels Alexander the Great, The Trojan War, Barlaam and Josaphat, Stephanites and Ichnelates, 'ristram and Yseult, Bovo d’Antona, the tales Solomon and AEsop, the Apocryphal Gospels and legends of the saints, such as The Miracles of the Virgin, The Vision of St. Paul, The Life of St. Alexis, etc., are all to be found in contemporary Serbian translations. On the other hand, this period was by no means barren of original work, as is proVed by numerous lives of Serbian and other Slav saints, by the Serbian annals and histories, and various funeral eulogies in nonour of the kings, princes, and despots of the national dynasties. Particular importance naturally attaches to the great biographies of our iings and archbishops by St. Sava, King Stephen, Domenti-jan, and others of equal note. They are our most precious literary heritage from the Middle Ages, and the more closely they are studied, the more they command our admiration and respect. One of the most important documenst of this age is the Zakonik, the law-book of Tsar Dušan, which, in the opinion of the greatest jurists, embodies a very high conception of law and justice, and shows the old Serbian laws in an excellent light. This code was based on ancient judicial custom, and proves beyond question that mediaeval Serbia was not merely a great military force, but that it also possessed a settled state organization, in which equity and justice were recognized and respected. In Croatia and Dalmatia literature likewise made great strides. Most of the contemporary tales and novels already mentioned are also found in Croatian literature, in addition to others, such as The Vision of Tundal, Lucidarium, Cato the Sage, etc. Interesting legal records of the times are furnished by the Statutes of Vino-dol (1228), Poljica (written in Cyrilline character?), and Kirk, all of which afford remarkable examples of communal organization. History is represented by the ancient chronicle of Pope Dukljanin, and learning, inspired in these countries by Catholicism, flourished greatly; only in the Slovene lands there is no record of literary production during all this period. As regards painting and architecture, the Serbs possess most beautiful examples of the builder’s art in their mediaeval monasteries. Studenica (twelfth century) is a masterpiece of proportion, taste, and design, carried out entirely in marble. The Gračanica and Dečani monasteries are perhaps the finest gems of Jugoslav architecture; on the other hand Ravanica, Kalenic, and Manasia (fifteenth century) are more graceful and decorative, and bear ample witness to the originality and exquisite taste of their builders. The frescoes in these churches are reverently conceived and sumptuously carried out. They show' great perfection of design and drawing, and the colouring is warm and harmonious. Sculpture is only modestly represented, but there are several interesting figures and sculptured ornaments in the churches of the Studenica and of the Decani monasteries. In Croatia and Dalmatia the plastic arts were also well cultivated. Most notable among the architectural monuments in these countries is the Franciscan Monastery in Ragusa, dating from the fourteenth century. The beautiful cloisters and spacious corridor in the monastery are the work of a Jugoslav artist. Jugoslav sculptors were responsible for the beautiful door of the church of St. Lawrence, in Trogir (Trau), and the great door of Split (Spalato) Cathedral Phutiology BORROWED, STOLEN AND ORIGINAL JOKES so FREDERICK BARAGA EARLIEST SLOVENE MISSIONARY AND SETTLER Location What makes Florida popular in winter?” “It’s on account of the golf streams.” Making it so “Why did you start an argument with the waitress?” “You advertise that you want your restaurant to be just like home.” Lines “Any good lines in that show ? ” “Plenty. One little blonde in particular.” Refuted “Some say we lost the ail of conversation.” “Nonsense. My w'ife can spend hours at the telephone.” Advice The Rev. Mr. Perky, being called upon suddenly to address a Sunday school, thought he would get a fewr original ideas from his young hearers. “Children,” said he, “I want some of you to tell me what I shall talk to you about tonight. What shall I say?” At first there was no response. “That bright little fellow over there,” said he, pointing to a youngster on one of the back seats. “What shall I say to you tonight?” In a little piping voice came the answer: “Say amen, and sit down.” And same tale TEACHER: “Come here, Henry. This essay of yours on ‘Our Dog’ is word for word the same as your brother’s”. HENRY: “Sure. It’s the same dog." Had him wrong HARD - BOILED ONE: “Ain’t you one of them guys what drops their tools and beats it as soon as the w'histle blows?” SCRAMBLED ONE; “Not me! After I put my tools away I usually wait about five minutes for the whistle!” Southwest corner ATTORNEY: “Where was the defendant milking the cow-?” WITNESS: “It’s hard to describe, Judge, but if you’ll bring in a cow, I’ll show you the exact place.” A question of grammar “Her niece is rather good looking, eh?” “Don’t say ‘knees is,’ say ‘knees are’.” Needed PROFESSOR (in ethics): “I will lecture today on liars. How many have read the twenty-fifth chapter?” Nearly all raised their hands. PROFESSOR: “That’s fine. You’re the very group to whom I wish to speak. There is no twenty-fifth chapter.” If you are becoming discouraged just remember that energy will do anything that can be done in this world. * The motto of Maryland is “Increase and Multiply,’ is it yours? w’ith its wonderful wood carvings, representing the life of Christ. Many churches in the Jugoslav coast-lands were at that time decorated with frescoes. The Slovene lands also boast many fine examples of mediaeval architecture, sculpture, and painting. (End.) Frederic Baraga was born June 29th, 1707 in Malavas a diocese of Ljubljana. He received his early education in this village, about the age of nine his parents found it advisable to send him to a private tutor in Ljubljana. In 1809 he entered the so called gymnasium, equivalent to ,a high school in this country, from which he graduated, and decided on a career in law. After he received his degree in 1821, he. suddenly became fond of religious life and so studied at the seminary in Ljubljana, and was ordained priest Sept. 21st, 1823. He served as priest in various parishes for seven years. About 1830, the Leo-poldine Society for foreign missions was founded, and Baraga offered his services in the United States. He had an excellent command of the Slavic tongues, German, French, Latin, Italian and English, as a consequence his services were accepted and came to America in 1831. Upon reaching this country, he immediately took up the study of the Ottawa language, having accomplished this strange tongue he was sent to the Ottawa village of Arbre Croche, now’ Harbor Springs, Mich. This task of establishing an Indian mission was a difficult one, however after arduous efforts he succeeded in converting many of the only “true Americans” and they constantly sought him for advice in their ceaseless troubles with the land grabbing white-man. In 1S83, he began a mission at the present site of Grand Rapids, but it was short lived being transferred from the Ottawa missions to the far shores of Lake Superior. His transfer was caused largely by his seathing denunciation of the liquor traffic that was carried on with the tribesmen. On July 27th, 1835, he arrived at La Pointe, the American Fur Company’s station, in Madeline Island, opposite Bayfield, Wisconsin. This village was comprised of many Chippewa Indians, French Canadian voy-ageurs and half breeds. Here he built a church about 1837 and soon after visited Europe to secure more funds. Upon his return he devoted his time to the learning of the Chippewa language, the universal language of all the Northwest. Several religious books in this dialect of which he was author were printed in Paris, Detroit and Cincinnati. These devotional works are still being-used in the Catholic missions. Father Baraga, in the course of his ministrations to the members of his scattered flock, encountered many difficulties and endured many hardships in this Northwest clime. In summer he reached his flock by canoe while in winter he used snowshoes. In this manner he visited Grand Portage, Fond du lac, and L’ Anse at the foot of Kencenau Bay. At this last place, now the seat of Baraga County, Mich., he began a mission in 1843 to which he soon removed his residence. There he built log houses for his Indian converts, and taught them to live in civilized fashion. While at L’Anse he also ministered to the miners, who about this time were flocking to the newly discovered copper mines in the Northern Peninsula, and by his courtesy and kindliness made friends with both Catholics and Protestants. His popularity became widely known and on Nov. 1st, 1853, he was consecrated at Cincinanti as bishop of Upper Michigan. The seat of the new bishopric was at Sault Ste. Marie, and from FROM THE EDITOR There will be a vacancy for the position of assistant editor cf the New Era due to the resignation of Mr. A. L. Garbas. It is the duty of the assistant editor to conduct two pages in English each week and to carry on alt English correspondence. The Executive Board of the J S. K. J. decided that the sum of $50.00 be paid this person monthly. Applications with the qualification made either in person or by letter must he filed before the 14th of February, 1929. The editor will interview applicants between the hours 9 A. M. to 5 P. M. on all days except Saturday; on Saturdays between 9:00 and 12:00 A. M. EDITOR. PERSONS BORN BETWEEN JAN. 20 AND FEB. 18 The period from the latter half of January to the middle of February astrologers say, is under the influence of Acqua-rius (Saturn), an airy equinoctial sign. Persons born in this period have a noble, progressive nature, a quick, receptive mind, and a touch of genius in-ding equally toward any of the fine arts. Mozart, Mendelsohn, and Byron were born under this sign. The vibrating impulse of aequarius finds its outlet in music, poetry or painting, or in efforts in that direction, students, the thinkers, the reformers, the supporters of any and all innovations that tend toward advancement in art, letters, or liberty. Though submissive rather than aggressive in action, they are radical and determined at heart. Aequarius’ subjects are generous in overlooking faults of othei'3. Having lodged faith in another, their confidence is given without reserve, and naturally, they are often disappointed. They are endowed with strong constitutions that promise long life though the stars warn them against accidents at sea. Marriage between persons of these signs should be fraught with love and understanding and should be happy. They should proceed with caution in contracting marriage with persons born under other signs. o-------------- SURE CURES This was believed by people hundreds of years ago to cure jealousy without fail; if jealous of your lover, eat a carrot three nights in succession and you need have no more fear; he will cling to you like a burr. In the olden days sprains must have been a common thing, but what of it, here is the charm that will cure any sprain no matter how serious: “Haut, liaut, hista, pista, vista.” If it doesn't work, blame your forefathers. During the dog days I never feared anything so much as being a morsel for some mongrel, but next summer I shall have no fear at all for I have learned that eating churchyard grass will prevent Hydrophobia. Another danger that I constantly feared was that of contracting the Whooping Cough, but thank goodness now I am educated. All I have to do if I catch this croaking sickness is to roast three nice mice and I’m saved. there Bishop Baraga continued his ministrations, often visiting his former missions of Lake Superior. In 1865 a new bishopric w-as created called the see of Marquette. On Jan. 19th, 1868, Bishop Baraga died and was buried in the cemetery of the cathedral that he had built just two and a half years previously. A monument to his memory has been erected in the church at Dobrnice, the funds for which were largely contributed by the Slovenes of America. Sport Sense COMRADE BASEBALL ENTHUSIASM Plenty of baseball enthusiasm is evidently already brewing among the members of the Comrades of Waukegan, Illinois. Their next team according to Brother John Kolenc, a very active member of the Comrades, will be whipped into proper shape by Fred Terlap, a reputed ball player. Bob O’Farrell, noted New York Giants catcher, and citizen of Waukegan, 111., heartily supports the efforts made by the Comrades and wishes them a successful season. We hope that in consequence of their interests in baseball, everyone of the players carries a real wallop in his. war club so as to realize an impressive finish of the season. play. He was the high scorei of the undefeated Pittsburgh team last fall, scoring 292 points in 21 games. In his first eight games this season he aggregated 109 points, one less than Schaaf of Pennsylvania made in 12 games to lead eastern scorers up to that day. He is but 20 years old and stands an even six feet. He looks tall and angular but is lithe as the panther that is the Pitt mascot. He has a very uncanny eye for the basket. EXCHANGES IS THAT SO Here’s a state of things! Only 500 Yale undergrades attending the annual rally before the Blue team meets the Crimson in the Bowl. And Tad Jones, under whose aegis some of Eli’s greatest de facto and moral gridiron victories have been won, fulminating vigorously against the decline of Yale spirit. College spirit hasn’t vanished, we fancy— really. This is 1929, and rr«m-isfestation has altered. That is all. The class A basketball team of the Strugglers an English-speaking lodge of the S. N. P. J. in Cleveland is capturing more victories than Caesar in his period of conquests. They have added eighteen straight victories to their splendid record and evidently are on the road to city championship. Congratulations to this progressive group, we hope that some of the J. S. K. J. lodges shall follow their fine example next season. BOWLING Played February 1, 1929. BETSY ROSS S.S.C.U. 186— F. Kovitch 147 166 159 472 J. Tolar _ 158 174 150 482 G. Kovitch 165 146 194 505 R. Riddle.. 149 140 142 431 C. Mandel.... 126 124 151 401 PUNCH. DRUNKENNESS When a pugilist totters upon rosined canvas in the tenth round—“punch drunk,” as his handlers put it—he is really the victim of hundreds of tiny blood clots suddenly formed in the gray matter of his brain. Dr. Harrison S. Matrland, of Newark, New Jersey, has compiled a list of twenty-three ring gladiators who prove—to him, at least—that this theory is sound. But the chap who sits next to you at a championship contest is usually too busy shrieking exhortation to the luckier ‘‘pug” to “flatten the yellow bum” to ponder on this angle of the show. Total..... 745 750 796 2291 Captain G. Kovitch. ST. JOSEPH SPORTS KSKJ 2 145 145 145 186 161 123 154 102 142 144 122 153 148 122 132 435 470 398 419 402 Blind ________ H. Verhotz. J. Smith______ M. Krall . B. Klisurich Total 777 652 695 2124 Captain H. Verhotz. Played February 1st, 1929 COLLINWOOD BOOSTERS S. S. C. U.— Kasunic ______ 180 155 180 515 T. Launch . 128 158 116 402 J. Korin.. 156 163 152 471 J. Ferlin ... 144 138 171 453 J. Laurich 138 171 135 444 C. C. “Cash and Carry” Pyle orginator of the “bunion derby” is arranging plans to bring about his second annual international transcontinental foot race. Forty of the 55 men in his last “too^;y warmer” have already entered. It would interest us to know what has happened to the fifteen, perhaps they’re still hoofing it home. Total 746 785 754 2285 Captain J. Laurich. ST. JOSEPH SPORTS KSKJ 1 J Balt us F. Verhotz M. Stermole F. Obersta.... Marky ....... 170 189 124 140 127 169 171 141 150 160 168 153 143 149 136 483 436 462 481 428 Gertie Ederle, famed clvannel swimmer, paid a visit to Cleveland last Saturday to assist in the construction of plans for bringing the 192S Wrigley marathon swim to that city. The gentleman that applied the grease was not with her. Paavo Nurmi is training to beat some of his former records. Nurmi the seven time Olympic champion has not so far approached his marvelous standards of four years ago. He is the co-holder of the world’s indoor record of 4:12 made by himself in 1925 and equaled by Joie Ray the following month, and he is the lone holder of the world’s outdoor record of 4:10 2-5 made in the Stockholm Stadium on August 23, 1923. It has been said that Charley Hyatt of University of Pittsburgh is the best ba Netball player in America today. This tribut - was paid to him by Coach Everett Dean of Indiana and also by Coach Sam Barry at Iowa and Coach Arthur Lambag at Northwestern. He has left a deep impression on everyone who has seen him Total 784 774 732 2290 Captain F. Verhotz. TEAM STANDING P. W. L. St. Joseph Sports, 1. 36 23 13 Betsy Ross, 186 ..... 36 20 16 Collinwood Boosters 36 18 18 St. Joseph Sports, 2 36 11 25 Next Friday night two real classy wood • spilling exhibitions will take place and every member is requested to be present to cheer the pin topplers on to victory. A pair of lungs anxious to be exercised should be brought along. Betsy Ross’ will clash with the Collinwood Boosters, while the St. Joseph Sports numbers one and two will vie for bowling honors. George Kovitch. -------o-------- TO BE OBSERVED DURING FLU EPIDEMICS 1. Do not kiss in crowded places. 2. Avoid kissing in trains, fairs, theaters, food shows, department stores, movies. 3. Never kiss in a close, poorly ventilated room. See that there is plenty of air circulation. 4. Don’t kiss while in the verge of collapse. 5. If you are in doubt whether a girl has the flu. pick her up and shake her. If any bottles or spoons fall to the floor, or if you hear any pills rattle, it is best to refrain. 6. If after you have kissed a girl you feel weak all over, go home at once and take a hoi mustard bath and avoid drafts, Waukegan, I I have great news for the ’ S. C. U. members of Ely, Min and that is that Comrao Frances Celesnik has trans ferred to the Comrade lodg from Ely, Minn. I am ver; proud to realize that we hav such a charming young lad; with us. I hope that all of th S. S. C. U. members have th same spirit that Comrad Frances Celesnik has about oui wonderful organization. * * * Comrade Mary Petrovič war recently operated for tonsiliti and is getting along very nice ly now. I hope that the opera tions has done you a world o good, Comrade Mary Petrovič Mary has proved to be a verj faithful Secretary. * * * It has been some time sincf I’ve written for the New Era however, when I start, give m room and give me plenty of it for I have more news about ou Comrade members, then ther seems possible. There are on or two or possibly three lovi affairs brewing around m: home lately. Comrade Stanle; Grum and Comrade Miss Vid. Chuck are seen together con stantly, in fact the other nigh while coming home, cool as i was, they were holding hand out in the middle of the street It seems that it’s mighty hart to say good night when one i; in love. How about it, Stanley and Vida? Let me know whej the ceremony is coming off Good luck to you, Vida anc Stanley. * * ¥ Lawrence Petrovič seems t( be a courting Jean Solenc late ly. I was surprised the othe night to see Laurie at my hom just for that reason. Lawrie, got your number and you can’, fool an old duck like me. * 5*C * However, I have had plentj of company at my home las week, Miss Ellen Steaman, Mis Helen Wiseman and Stanley Wiseman. Here’s hoping tha they will soon be members of the S. S. C. U. Comrades. * * * Comrades Miss Vida Chucl and Comrade Miss Jean Kolen are no longer working at thr Victory Memorial Hospital Miss Vida Chuck and Miss El len Steaman are now employees of the New Karcher Hotel. Yes they are waitresses in a beautiful cafe and how they can wait Make you wait. I take it al back, girls, I know that you make good, speedy waitresses. * H* * I wonder what has become of Comrades Charley Pabst and Math Pabst, also Comrade Johnny Bartel, well I suppose they are waiting for the the ice to melt so that they can get out to the old ball field. Comrade Victor Divjak can hardly wait to sock the old pill around, how about it boys? How about Comrade Rudolph Slabe and Charles Slabe? Jack Strazer will be around I know. Say, Comrades, I hope that you have read last week’s issue about some of our sister lodges sleeping. I am very glad that we were not caught slumbering. What do you say, Comrades, let’s get busy for more members. How many new members for next meeting? Comrade John Kolenc. hree hundred members were resent. This new addition will in-lude a swimming pool, modern ath equipment, eight new owling alleys, also a large ym. All of this will be added 3 the present building which as erected by a few members f the Slovenic “live wires” of 919. Since the present struc-ure is paid for in full, the hare owners have a desire to o some more building. The raduates will meet with the aembers of the younger group n March 10th, to petition them o give their sincere pledge to ;ork and help build the enw :lubhouse. An elaborate dance /ill also be staged in celebra-ion of another great achieve-lent of the Slovenic National lome. I hope that I will see very members of the Comrade )dge at the meeting of March 0th, everybody is welcome, so ring your friends to this im-ortant meeting for your own jenefit. Comrade John Kolenc. CLUB HOUSE FOR S. N. H. IN WAUKEGAN, ILL. A new club house is to be added to the Slovenian Home. Stockholders have decided to continue construction plans during the coming year which will cost $50,000. Plans for the Slovenic National home, located at the corner of 10th Street and McAllister Avenue, Waukegan, 111., were discussed at a special share owners’ meeting held two weeks ago, at which some Cornwall, Pa. Well folks, now that we have rranged everything for an ex-sptionally good masquerade ance we hope that you all repare yourselves for this oc-asion in order to make a lot f whoopee. This dance, offer-lg an excellent opportunity to in some real prizes is to be eld in our hall at Cornwall, 'ebruary 9th. Everyone can e assured of having a good ime for two reasons, first of 11, the Sister members have ttended to the necessary re-reshments and secondly, brother Paul Yaklich will fur-ish the music which makes he certainty of a good time lore positive. The most in-ares ting news of all is that no harge for admission will be lade and we hope that you and our friends are attracted to his frolic. Members of local nd distant lodges especially re invited to this gala affair, ’emember the date, February th. Michael F. Fillak, Secretary. Eveieth, Minn. This is of special importance o the youths of our lodge, in-srested in the subject of base-all. At our last meeting of anuary 27th, 1929 the mem-iers foresaw the necessity of olding a special meeting for he discussion of a future base-sall team. The meeting shall >e held Sunday February 10th t 7:30 P. M. at Holy Family Jliurch Hall, all members are rged to attend this meeting nd participate in the plans for he formation of an excellent ;eam. Fortunately we have a lumber of good athletes in our organization a distinct advant-ige and reason why we should lave a reasonably good nine. Remember to come to this meeting to express yourself. Louis Gouze, Secretary. SUSPICION It is strange that there is so little trust in this world among those who should be our best friends and associates. And yet, how most people are afraid of one another and rather suspicion everybody until worthiness is proved. The reason probably for this unfriendly feeling perhaps is due to our being trained so. Suspicion has wrecked many a trust that had no ill behind it. Most people are hungry for the warmth of human understanding. To roam alone is unnatural. Our lodges can go a long way in developing a trust and understanding of friends. —o----------- If you arc not doing all you can for your lodge, you are do* ing less then you should. 0 Remember that your lodge reaps what is plants and nothing else. THE MISSING POEMS A lovely picture there, I see, It’s from the dearest friend, you see, That she won’t be forgotten, 1 see, But always will be remembered, you see. It was in days gone by, I saw In the “New Era,” of J. S. K. J. you saw A group of poems, I saw Which every one was glad to read, you saw. And they are greatly missed, 1 know, What is the matter now? I wonder ? She dreams of Love, Lo! I see, And forgets of youthful times, I think. Oh! you ask who she is, I see, It’s our friend “Christine,” you see, And I hope we hear from her soon, you see, For she doesn’t want to be forgotten by us, you see. Vida Kumse. ax*žižžžž«ižzimncxxxYx:raii2{iirixxrrrrixrTTTTTTTj GEORGE KOZJAK Slovenian Janissary, Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life. By JOSEPH JURClC English Version By John Movern ^***iiill,<«»»Ei,*IXXXXXrrrXTXrii2XixxTTTTYrr:nrnn3i (Continued) ECONOMIC POSITION OF JUGOSLAVIA It says much for the inherent strength of Jugoslavia’s position that the poor harvest of 1922 and the failure of the important maize crop last year have not had a more serious effect than has been the case. Inevitably, of course, there has been a marked decline in purchasing power, and this has been one of several factors which have tended to restrict business with Great Britain. In the period immediately following the War it looked as if a considerable trade was going to grow up quickly between the two countries. Cotton goods were imported by Jugoslavia from Great Britain on a large scale, but this trade was soon checked by the competition of Italy and other countries who were able to undersell Lancashire. The Jugoslav peasants wear a special kind of cotton cloth, and the only hope of competing in this particular line is by quoting strictly competitive prices. As Jugoslavia is now making a good deal of this cloth herself the market is no longer what it was. Reparations have also had a restrictive effect on the market a.-? regards such commodities as engines, rolling stock, etc., for Jugoslavia’s requirements in these respects have been main ly filled by deliveries from Germany. It is clear that we must await an improvement of the conditions in Jugoslavia before there can be any great opening for British trade, but when the improvement comes there are several promising directions for business activity. For instance lorries. The roads in Jugoslavia are extremely bad, and it is clear that until they have been reconstructed there can be.no great opening for motors, for motoring in Jugoslavia is too much of an adventure to have any great element of pleasure about it. But commercial lorries are in another category. Then there must shortly be a great demand for agricultural machinery, and here too a little enterprise on the part of British manufacturors should be well repaid. MEXICAN SUMMER SCHOOL A report made public by the Summer School of the National University of Mexico states that 228 American students from 36 states attended the summer term. Texas with 48 students and California with 40 headed the list. The summer school in Mexico City was established eight years ago for the purpose of creating more cordial relations between the two Republics. Peter gave Samoi the money and the latter put it away. “You humpbacked man of aristocratic blood,” said . gypsy, despising Lord Peter, “you ought to be glad that f < will have relatives so far away in Turkey, especially a janiss* \ who shall be reared and educated in the Mohamedan religi' ] iTou can very easily boast and be proud of yourself, for tb* is no man in the province who can equal you in that respect , “Detestable man, do not forget who you are and who I art said I eter, full ot dissatisfaction on account of being despi-by such a man. “Who are you?” said the gypsy, laughing. “Wait a $ ment and I will tell you who you are. You are a plume han* n upon the branch of a tree; I may just blow my breath and n n shall flow away, or I may say just one word and you shall d yourself nowhere else but under the scaffold. Do you un<| n. stand me now? You are down and out just as I am. I I ii like grabbing you by the neck and having your head twisted gr iuch a way that you shall not know whether your eyes ar6 (jj the back or on the front side of your head. In conclusion, i\ p; me all the money you now have on your person. If you do ( ^ give it willingly, you shall do it unwillingly. -The next til 2( when the people somewhat forget me, I may call on you ui vour castle!” Peter now fully realized what he had done. He had t>! c];! Liying to get away from his brother’s rule and from the fuft ^ vule and domination of his brother’s son. He had been try1 bi] to become a Lord in his own right and so far had fearle5 overcome all obstacles. And behold, he was now under fl* tin humiliating sway than ever before in his life; he was ufljje the complete domination of this crude and savage gypsy. ji'i Peter had been seeking freedom and now this offspring! sai humanity called him an outcast of a servant. Now he (n. realized that the gypsy Samol, who alone knew his crime, Po very easily lead him and that he meant to do so. To get cla from his crime was no easy task, because the crime he ^ koj committed was already crying up to heaven. nel You have not only sold the body of your nephew, but ten soul as well, as the Turks shall extinguish the last spam b0 the religion in his heart,” said the gypsy. These last kaj uttered by the gypsy made Peter understand his position cleJ Ball However, Peter was trying to clear himself. He mustjte t rid of all obstacles, even the gypsy. But how could he atfj b0c] this tall fellow, who was as powerful as a bull! The CTčasi could have beaten nine men as weak as punny as Peter. Peter was all confused. He glanced at the gypsy’s k1 stuck in the ground not far from him. Quickly as light* flashes, he pulled the knife from the ground and made a« tempt to stab the gypsy. But the gypsy caught Peter by hand with still greater speed, threw him upon his back took the knife away from him. Now Peter was in the l>a ^en of a tenible man. His life was hanging by a hair and t^^na \\ as no one present who might save him if the gypsy m3^ .attempt to commit a murder. Žui-j What do you think, crazy man? Do you think thatl^ich gypsy Samol sharpens his knife for his own bowels?” the gypsj, of Peter as if nothing unusual had happened. I etei began to beseech Samol to let him alone, and apologetR^ati made all kinds of excuses for his action, saying that he just trying to frighten the gypsy. He also gave the some other unfounded reasons for his deed. Te “Well, you wanted to stab me just for the fun of it ?” ■ c°» d the gypsy, laughing, as he chocked Lord Peter. “How ";leŽeA you like it if I should stab you with my knife just for fui>' Iess I should do so, it might be better for you. You are a co»oče as you attack a person from behind, like a cat.” vu ir Death and God’s punishment mingled before the ey^di; the criminal. He began to perspire copiously. As soon s',1e as gained release he made an attempt to escape, as he was 25- d. that his bitter eriemy might attack him again. ^ di “Give me your purse first!” yelled the gypsy. “Ther°m time I return I will pay you a visit in your castle just tl'do 2c how you are ruling. I may also let you know then howFak0 nephew is getting along, that is, whether or not he feels fWača some for so good an uncle as you are. By that time I »< have found out all about it. When he becomes a Turkish ffrr°8i] he may bring an army of Turks before your castle. Yof°> dy then, however, have gray hair. You had better guard S your entrance against your nephew, as he will be such a did soldier that 110 one among the janissaries will equa1 You must also see to it that you chase your brother a"*, soon as he returns, and obtain as much money as you can.” |oda ^ Having said that, the gypsy laughed heartily and dePmil iz Peter, the most pitiable and destitute man in the world, STence for the castle. He no doubt made a resolution that he never again go out at night to meet anyone, whether J^daj, friend or foe, because he had already twice barely escaped f J°Ver The place where Peter and the gypsy met was in ^fakor again. In the east the horizon was getting red and soon ve< after arrived the glorious dawn. It is true indeed that jNrt j, pursue criminals while a night conceals them. r^na rudi ra CHAPTER VIII. Father Bernard could not survive the illness caused ,1(^; š the calamity. He had gone beyond, where we shall all ^v^'Sne go sooner or later, from whence no one ever returns. *Jlj^n° mains had been laid into his grave and his sould had £0%^’’ (i better and sweeter life. Up in the Castle Kozjak Peter was ruling, seemingly But did his conscience rest? It is that bird which J‘ pecks, cries and upbraids. Could he easily go to bed "fei'1111’ any fear and sleep softly? Surely not! Fode^' . (Jo be continued). • . fa2Uin< 0 11 ja, s< . r-matmrziB&r i ■ HT8 ’jar/ftlfrr /v NOVA DOBA, FEBRUARY 6TH 1929 XXJ DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) prihranke, kar si more človek prihraniti za deževne dneve. Društvo Slovenec št. 262 ima vso svojo imovino vloženo, kakor tudi Slovenski dom ima tam svoj čekovni račun. Sedaj s° Pozvali vse tiste, ki so imeli kaj stika s to banko, da naj prinesejo vse svoje knjige ter Jih izročijo nazaj, da bodo pregledali, kako je polom prišel, a'i je denar odnesen ali kaj. Seveda vprašanje pa nastane, kako to, da ni nobeden uradnikov še aretiran. Banka je poslovala s svojim polmilijonom, bo ta denar ves izgubljen, to je zdaj vprašanje. Z banko so poslovali povečini inozem-f1, Ako je kje kaj naših roja-ov ki so imeli tu vložen denar, naj pošljejo knjižice ali pa sa-nn pridejo sem, da ne bodo zadevali poslovanje državnih nadzornikov. Slovenski dom lrna svoje posojilo v znesku are 'T5'!0- moramo v tridesetih I neh vrniti, ali se bo morala do I 5a potom kake druge banke b ti* 2o'a^ vkn.iižba. Na seji dne . • Januarja so člani Doma za-i učili? da naj se vpraša vse tiči ft (1°' k* So Podpisali zadolžnice, ay-d t! it t lissi ligi' thf ject' [ aif >spis a * angi :id S dl fi un$ I f sted naj plačajo te zadolžnice t^ bii° more-*0, P°tem nam ne bi r iH1 i # iJ .1 0 treba imeti nobena vknjiž tu nH ^0V- Domu. Vknjižbe ^ 1 sedaj nismo imeli, čeravno e nam omenjena banka dala . J a l)osodo $5000. Dali so nam Tm° na takozvano pogodbo 16 J n^°)- Vse naše zastopnike e’ f j° ^i^njih naselbinah prosimo, ' j j,a °biščqjo naše članstvo. Ka- 6 ! n°ir kaŽe sedai- se iJ0 prijelo denarja delavskega, 3 } J .ern’ da bomo izgubili. Vzelo rJk°-Pa t‘°'s^i časa, predno se bo H «5 naši'°' ,T“’ ki StC S0— .ustite to z“>lolZniee vpostevaj- t« k j v aJ bo nam pokazala. j/ oe'iost bom poročal potom e casoni«i., p T/" u^sja. F. Kramar. r’S V ightf e ai> r by iack ie Chisholm, Minn. 1^0 jn^Cain društva Danica, št. jjj * se tem potom nazna- h lic n ,ia '!ebiI za let0 1929 izv0' J]in ecieči odbor; Johana Do- 1 m Vo'.' \ predsednica; Aloj zija ma ŽurV ^°dpredsednica; Mary J2i„rga! tajnica; Margaret Jane- Hren blagaj’niearka; Frances ' jSa ' ’ zapisnikarica; Mary No-'d' . JL,: bolniška obiskovalka; Kar ,Anibrozich, zastavonoša; 1 d)in I Gendn, Anna Mahne he la Angela Vir Teni po it?”K da bi s °Wf,He2selaIC dmštvenih sej, kajti r Rop uPnini delom nam bo mo- * ° Vu G narediti kaj v korist društ- »■Htiri- ' ^ednoti. Trosim članice c eye di; da fant, nadzornice. “ni Potom poživljam člani-leg' - 1 ’^i Se Polnoštevilno ude spoznal po obnašanju in gestah pevca. Gospod Anton šubelj je bil povabljen tudi v Lions Club v Elk’s dvorano, kjer je bil pripravljen “lunch;” menda je bilo tudi petje in druge zabave. Kot je bilo videti, je g. Šubelj odhajal iz Rock Springsa zelo zadovoljen, ter nam je klical: Na svidenje v mesecu juniju! To nam je bilo vsem všeč. Pozdrav! Louis Taucher. Barberton, O. Kot predsednika S. Sam. dr. Domovina, me veže dolžnost, da povabim članstvo na prihod-no sejo, katera se vrši dne 10. febr. v navadnih prostorih, ob navadnem času. Gospodarski odbor ima za podati svoje poročilo, in naša prihodnja seja ima za ukrepati o bodočem poslovanju. To društvo je popolnoma nepristransko, ima pod svojim okriljem tudi veliko članov, ki so ob enem člani J. S. K. J. Zato prosim še enkrat v.se tiste, ki bodo čitali te vrstica, da se prihodnje seje dr. Domovina gotovo udeleže. — Pozdrav! Joseph Hiti. «sie n k* redno plačevale svo- >on fes ?esmente, in sicer vsaj do vas ul 45 rU'~ Ih j j C?ne v mesecu, ker to je zad- fbnrv dn zšl Plačati. Pobirala TheJd0 iasesnient na domu od 20. ust hvv °’ v niesecu, torej pet dni. h0, lt)la " .° imela vsaka priložnost ttH; i da ni‘ na domu, v slučaju. ^ie Dtp iv,ni ogla priti na sejo. a Jo 1]lrn’ c^a banice to vpošteva-Yof °- da ne bo kakšnih sitnosli. ^uai j sestrskim pozdravom a, Mary Žurga, tajnica. equ&‘ !r a^J tu, Rock Springs, Wyo. 0U |od- “° *J°zn° se sicer oglašam, , i Jhil ^ SublJev koncert še ni izgi- 6^enpZ spomina tukajšnih Slo- V #eo- kakor tudi marsikate-t h c fe»a dm«.—. xt ; i. . i * , ether ;apc^nEk. in -na koncertu g. A. šublja fcerf eC°r 19‘ Januarja. Kon-1 Prix.i'-° •(i°'010 usPcl> kar niso t^dila*1 yani° Slovenci, ampak kar JaZne odlične osebe drugih Je g 0menim na-i’ da Llsed,;kuišnV , . za čaisa svojega tu-1 a11 #vann 01Vanja Prišel v tako- Jljg; , Society,” in kakor se Aurora, 111. VABILO NA MAŠKARAD-NO VESELICO. Društvo sv. Jerneja, št. 81 JSKJ priredi na večer 9. februarja veliko maš-karadno veselico v svoji lastni dvorani na Aurora in Hankes /»venues. Društvo vljudno vabi rojake in rojakinje iz Aurora, kakor tudi iz sosednih na-3lbin, kot Chicago, La Grange, J.^iet itd., da to veselico mnogoštevilno posetijo. Društvo št. 81 JSKJ priredi la eno veselico v letu, in to je maškaradna veselica, baš pred Pustom. S ponosom lahko beležimo, da so se še vse dosedanje veselice povoljno završi-Ic, Letos bo deseta maškaradna veselica gori navedenega društva, torej apeliram na vse ;-i.:>"onsko občinstvo v Aurori, :.i se po možnosti polnoštevilno deleži te domače zabave. Godba bo pod vodstvom Mr. Eudolph Diechmana iz Jolieta, kar nam jamči, da bo zadovoljila plesaželjne posetnike. Delavci, ki smo zaposleni po tovarnah in trdo vpreženi v jarem kapitalizma, posebno rabimo včasi nekoliko razvedrila, da vsaj začasno pozabimo tež-koče dnevnega dela. Veselje in zadovoljstvo enega večera nam morda podaljša življenje za deset let. Torej, rojaki, če hočete še dolgo bivati med svojimi dragimi na tem svetu, ne pozabite na razvedrilo, ki ga bo nudila veselica društva št. 81 JSKJ na večer 9. februarja. Jaz ga ne bom pozabil. Vstopnina za moške bo 50, za dame 25 centov. Določene so tudi tri nagrade za tri najboljše kostume. Najfinejše oblečena maska dobi S5 nagrade, druga najboljša $3, najbolj smešna pa $2.00. — Tore* na svidenje 9. februarja zvečer ,-r Za odbor: Anton Verbič, tajnik. niti. člani, ki se ne udeležujejo sej, pa potem vprašujejo drugi druzega, kdaj je društvo to ali ono sklenilo; odgovora pa ne ve niti eden, niti drugi, ker ni bil na seji. Dolžnost vsakega člana je priti na sejo vsaj enkrat na tri mesece; kdor ne bo te določbe vpošteval, bo plačal en dolar v društveno blagajno. Torej, prosim še enkrat, da pridejo na našo prihodnjo sejo 10. februarja po možnosti vsi člani našega društva. — Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Urban Rupar, predsednik dr. št. 55 JSKJ. Roundup, Mont. Člane društva sv. Mihaela, št. 88 JSKJ opozarjam, da so s 1. januarjem 1929 stopila v veljavo nova pravila, po katerih je asesment nekoliko izpreme-njen, oziroma zvišan. Poživljam člane, naj skrbe, da bodo plačali asesment vsaj do 25. v mesecu. Iz društvene blagajne se ne bo za nikogar zakladalo, tajnik pa tudi ne bo, ako se mu posebej ne naroči. Ako bo kateri vsled neplačanega ases-menta suspendiran, naj sam sebi pripiše krivdo. Asesment mora biti v glavnem uradu najkasneje zadnji dan v mesecu Čakal torej ne bom nikogar dalje kot do 25. v mesecu, 26. pa bom asesment odposlal na glavni urad. Prosim člane, da to vpoštevajo. — Z bratskim pozdravom, Mihael Krivec, tajnik dr. št. 88 JSKJ. ped- • drugorodca. Nikoli do 5lovJ’je v 14 letih, ni bil enski Dom tako napolnjen, r 19. januai Bratldock, Pa. Tem potom naznanjam članom Slov. Izob. in Podp. društva, da jo bilo na zadnji seji sklenjeno prirediti prvo predpustno veselico v soboto j. februarja. Veselica so bo vršila v Slov. Izob. Domu. V imenu omenjenega društva vabim rojake iz te naselbine in iz bližnje okolice, da nas posetijo polnoštevilno. Zabave bo dovolj za vse in tudi za vsakovrstna okrepčila bo skrbel odbor. Za S. I. in P. društvo: John Rednak, tajnik. Davis, W. Va. Naše društvo sv. Janeza Krstnika, št. 106 JSKJ je na zadnji redni seji dne 20. januarja razpravljalo glede poseta mesečnih sej. Ker je večina naših članov tudi pri drugih društvih, je bilo priporočano, da bi se naša seja premestila iz tretje nedelje v mesecu, kot je bilo dosedaj, na kak primeren večer. Končno se je sklenilo, da se člane pozove, da se kar mogoče polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 17.februarja. Tem potom opozarjam oddaljene člane, naj pošiljajo svoje asesmente pravočasno, da jih prejmem vsaj 25. v mesecu. Ako kateri član še ni dobil novih pravil, naj mi sporoči, da mu jih pošljem. Pri tem pa tudi prosim člane, da pravila prečita j o in se po njih ravnajo. Ako kateri članov ne prejema našega uradnega glasila, naj mi sporoči in pošlje naslov. Vsak član je upravičen do glasila, ob enem pa tudi dolžan, da v istem zasleduje vsaj uradna poročila. Z Bratskim pozdravom Joseph H. Jeran, tajnik. id gqVPl’ \ H ,■*? ostal tu dalje časa, Jjoa+j- ^ ^ Prilike — lingiyjj ich etj. j>°stj • ~ ”** vmiKe udeležiti se linglyflrugi’ '-"^'ejenih od visokih ch e ljem ' ° je v čast in ponos bed BIovpJ or tudi nam drugim r°dec Marsikateri drugo- beiS1'1, dil Cctuf ot3tlda pesmi, jih je Uniontown, Fa. Tem potom vabim vse člane in članice društva sv. Roka, št. 55 JSKJ, da se zanesljivo udeležijo prihodnje seje, ki se vrši v nedeljo 10. februarja. Imamo več važnih zadev, o katedrih se moramo pogovoriti. Vsak lahko ve, da če pridejo le trije člani na sejo, se ne da nič ukre- Pittsburgh, Pa. Na decemberski seji društva Marije Vnebovzete, št. 182 JSKJ so bile za leto 1929 izvoljene sledeče uradnice: Katarina Rogina., predsednica; Anna Jaketič, podpredsednica; Mary čadonič, tajnica in zapisnikarica; Katarina Canjar, blagajničarka ; Barbara Bubaš, Anna Lokar in Mary Gorup, nadzornice; Mary Golobič, bolniška obiskovalka. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu na 5134 Carnegie St. (Slovenski Orel). Društvo je-sklenilo, da mora vsaka članica plačati svoj asesment do 23. v mesecu. Katera ne bo plačala do 23. v mesecu, bo suspendirana, če se to zgodi, bo vsaka sama kriva, ker jaz se moram ravnati po pravi-bil in društvenih sklepih. Na-j znanj am tudi, da ne bom hodila po hišah koiektat asesmenta, ker imam kot tajnica dovolj dela, brez tega; poleg tega pa tudi nobena rada ne vidi, da bi hodila po vratih nabijat. Katera ne more priti na sejo, lahko pride meni na dom plačat, vsaki dan ali pa na večer. Torej časa ima vsaka članica dovolj od prve nedelje do 23. v mesecu. Ne more torej biti izgovora, da je bilo premalo časa. Prosim, da članice to vpoštevajo. — S sestrskim pozdravom Mary čadonič, tajnica dr. št. 182 JSKJ. S pota. O priliki sestanka novih in nekaterih starih glavnih odbornikov JSKJ na Elyju meseca januarja, je tamkajšna slovenska mladina športnega kluba JSKJ priredila zabavni večer. To en večer bratje, drugi večer pa sestre športnega kluba. Petje pevskega zbora pod vodstvom Miss Hutar je bilo nekaj imenitnega, posebno če pomislimo, da so bili pevci in pevke večinoma tu rojeni. Kako lepo je zadonela ona: “Daleč, da- leč so planine, daleč Save je iztek.” Slišati je bilo seveda še več drugih, slovenskih in angleških. Sledili so vzpodbudni govori, večinoma za športni klub JSKJ. Govorili so sobratje Zbašnik, Pishler, Lau-lich, Movern, Kumše, Mertel, Perdan, Mantel in drugi. Sto-loravnatelj, ki je s šaljivimi besedami predstavljal govornike, je bil brat Jerič. V kuhinji so se pripravljale različne dobrote pod vodstvom bivše delega-tinje 13. konvencije, Mrs. Rose Svetich. Tudi za zalivanje ni manjkalo, niti kave, niti drugih mokrot. Po govorih je bila na programu šala. Zapel nam je znani šaljivi igralec in pevec Matija Rom. Solo je pel tudi gl. nadzornik Perdan, na klavir pa ga je izborno spremljala Miss Mary Hutar. Potem je sledila prosta zabava, katero je v pravem tonu uredila prej omenjena voditeljica. In zna se zabavati elyška mladina. Mnogo smeha in zabave je bilo pri poljubovanju z zavezanimi očmi in pri mijavkanju, čast elyskemu športnemu klubu J. S. K. J., ki se tako zanima za petje, igre itd. Matija Pogorelc. ----------------o-------— NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je preminil naš ljubljeni sin, oziroma brat John Škerl v lepi mladostni dobi, star komaj nekaj nad 15 let. Bolehal je 5 mesecev za kostno jetiko, kateri je dne 12. januarja podlegel. Pogreb se je vršil po katoliških obredih dne 15. januarja na Unity pokopališče. Fant je bil priljubljen v naselbini, kar so pričali številni venci in velika udeležba pri pogrebu. Spadal je k društvu sv. Barbare št. 33 JSKJ in k društvu št. 141 SNPJ. člani obeh društev so se udeležili pogreba in položili lepe vence na njegovo krsto, za kar jim najlepša hvala. Lepa hvala za tolažbo in vence tudi botroma Franku šifrar in Vencu Potočnik in družinama. Dalje hvala za vence družini Fatur iz Del-monta, družini Fatur iz White Valley, tovarišema P. Oblak in J. Možina, ki sta nabrala denar za dva krasna venca. Hvala družinam Mlinar, Vehar, Eržen, Peternel, Oblak, Funfar, Lavrič, Strehar iz Rentona, Mrs. Možina in njenima hčerkama in sploh vsem, ki so nam na kateri koli način izkazali naklonjenost, pomoč in tolažbo. Hvala fantom mladinskega oddelka, ki so dragega pokojnika nosili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki so dali brezplačno na razpolago svoje avtomobile za pogreb in vsem. ki so se udeležili pogreba. Lepa hvala tudi društvenemu predsedniku Ant. Erženu za nagrobni govor. Ti pa, ljubljeni sin in brat, ki si odšel od nas tako rano in na:-' zapustil žalujoče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Spomin na Tebe bo ostal za vedno v naših srcih. Žalujoči ostali: Joseph in Frances Škerl, stariši; Tony, Joseph, Paul, Tom, Edward in Vencel, brati; Frances, sestra. Center, Pa. dne 27. januarja 1929. NAZNANILO IN ZAHVALA Tem potom sporočamo prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja ljubljenemu soprogu, oziroma očetu Matevžu Praprotnik. Pokojnik je zatisnil oči po štiridnevni mučni bolezni dne 21. januarja 1929. Rojen je bil leta 1874 v Dorski vasi, fara Begunje na Gorenjskem. V Ameriki je bival 24 let, in sicer ves čas tu na Mineral, Kans. Spadal je k društvu sv. Jožefa, št. 52 JSKJ, dr. Orel, št. 19 SNPJ in k ameriškemu društvu Eagle. Pokopan je bil po katoliškem obredu na pokopališču v Scamon, Kans. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo vsem društvenim sobratom, ki so se v polnem številu udeležili sprevoda in z dvema zastavama'spremili svojega pokojnega sobrata na zadnji poti. Pogreba se je udeležilo tudi lepo število drugorodcev, iz česar se je videlo, da je bil pokojnik priljubljen pri vseh. Zahvaljujemo se botru Alojziju Bevc za pomoč v času bolezni in lepi venec, kakor tudi botroma Joseph in Mary Brezovar za tolažbo v naši žalosti in za krasni venec. Za lepe vence se dalje zahvaljujemo društvu Eagle, učencem IX. in X. High School. Mr. & Mrs. R. Piraro, mladim fantom Boy Scouts, Mr. & Mrs. Brooks. Zahvaljujemo se dalje za veliko pomoč Mrs. Mary Plankar in vsem, ki so nam na kakoršni-koli način pomagali ali nas tolažili v težkih urah. Hvala vsem, ki so dati na razpolago potrebne avtomobile, vsem, ki so čuli ob odru pokojnika in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Ti pa, dragi soprog in oče, počivaj v miru poleg svojega sina in hčerke, in lahka naj Vam bo ameriška gruda! Žalujoči ostali: Johana Praprotnik, soproga; Mary hčerka ; Matevž, sin. Mineral, Kans., 2. februarja 1929. terim so se bili splašili konji in so se hoteli na ta način maščevati nad šoferjem. Anagramski urad v Šibeniku je izdal statistiko prebivalstva mesta Šibenika, po kateri je bilo 31. decembra 1928, v tem mestu 14.881 prebivalcev. V tej svoti niso vračunjene osebe, ki niso stalno nastanjene v Šibeniku; istotako tudi ne prebivalci v predmestjih. Prebivalcev moškega spola je bilo omenjenega dne 7651, ženskega spola pa 7330. Italijanskih državljanov je 181. Komaj se je v okolici Stične poleglo razburjenje zaradi uboja Jakoba Zorca iz Vira, že se je dogodil nov strašen zločin, da je sin ubil svojega očeta. Znani nasilnež Kristanov Tone iz Doba pri št. Vidu je v soboto napadel doma s sekiro svojega očeta in udrihal po njem s sekiro, da je bil oče na mestu mrtev. Sin je odšel po storjenem činu v hlev k počitku, kjer so ga našli orožniki, ga aretirali in izročili sodišču. V družini posestnika Kristana že dalj časa ni bilo skladnosti med sinom in očetom. Sin Anton je velik prijatelj alkohola in je posebno v pijanem stanju zelo nasilen. Tako je bilo tudi usodnega popoldneva. Med očetom in sinom je prišlo do prerekanja. V srdu je sin pograbil sekiro in zamahnil sedemkrat po očetu, ki se je razmesarjen zgrudil mrtev, šentviški orožniki in komisija so našli žrtev še na kraju zločina. Ubijalec bo iz višnjegor-skih zaporov eskortiran v Ljubljano, kjer bo gotovo dajal odgovor v pomladanskem zasedanju porote. Po vsej Dolenjski je strašni dogodek povzročil živo zanimanje in zgražanje. Tomažu še privoščil padar, sta že minili, a nesrečni mladenič je še vedno trpel v poslednjih zdihljajih. Vsa soseska je stala ob njegovi postelji in je čakala, kdaj bo Tomaž izpustil svojo blago dušo. Saj je bil že ves trd in je s prekrižanimi rokami čakal svojega konca. “Poglejmo, morebiti je že mrtev,” se oglasi zopet po-strežljiva Metka. Vzame iglo in je pričela z njo zbadati obupanca. a ta se ni niti zmenil. “Po njem je!” — “Tomaža ni več!” — “če bi zdajle oživel, vse bi dobil!” Tako se je med ihtenjem vsem trgalo iz prsi. Tedaj pa se je dogodil čudež. Tomažek je odprl najprej eno oko, potem drugo, in j nato je globoko dihnil. “Oživlja!” — “Prebuja se!” so se oglasili radostni kriki. In res se je povrnilo v Tomažiča novo življenje. Veselja ni hotela biti kraja, ko se je dvignil že med mrliče prišteti Tomažek. Fantu je bila komedija takoj odpuščena in pred vso zbrano družbo so mu domači svečano obljubili, da dobi v prihodnjih dneh grunt, s pred-pustom pa v hišo še mlado žensko. “Saj ni bilo tako hudo, kakor so drugi mislili,” pripoveduje zdaj Tomažek. “Najbolj bridka je bila takrat, ko so me z iglami mrcvarili. Pa sem trpel, ker sem vedel, da gre za — doto in dekle. . .” — Kaj pa s strupi, ki so manjkali v steklenicah? “Kaj neki!” pravi smeje mladi gospodar. “Je že res, da je manjkal v stekleničkah strup, saj sem ga jaz sam prej — odlil. . .” (Po “Jutru.”) GLASOVI °IZ RODNE GRUDE Slovenska pesem v Franciji. Glasbena Matica priredi sredi aprila 10 koncertov po vseh večjih krajih srednje in severne Francije: Strasburg, Reims, Paris, Nancy, Lyon, Grenobh.' itd. POPRAVEK V “Naznanilu in zahvali” za pokojnim Jožefom Gregorcem, članom društva sv. Jožefa, št. 45 JSKJ, ki je bila priobčena dne 30 januarja, je bil pomotoma izpuščen sledeči stavek: “Lepa hvala društvu sv. Jožefa za krasni venec, zadnji pozdrav in častno spremstvo na pokopališče.” To se tem potom popravlja. ------o------ KAKO JE OŽIVEL ZASTRUPLJENI SAMOMORILEC Velika zagrebška radio-po-staja v Maksimira je bila nedavno dovršena. Vršili so se Že poskusi z radiopostajama v Krakovu in Revalu, ki so prav dobro uspeli. V bližnjih dneh se bodo vršili poskusi s postajo v Berlinu. V Maksimira bodo sprejemali vse za Jugoslavijo namenjene radiograme ter jih brzojavno dajali naprej. Tomaž iz Moravške doline se je sprl na žive in mrtve z vsem svetom. Fant se je hotel ženiti, pa mu niso hoteli doma prepisati grunta. Pa .ie sklenil zvitorepec, da bo z zvijačo dosegel svoje. Popoldne se je z vsemi domačimi sprl, na jezo je šel pit in se je v močnem kanonirskem stanju vrnil domov. Robantarsko je prišel v svojo kamrico in zaloputnil trdo z vrati. Ko je prišel drugo jutro eden domačih poklicat Tomaža, naj gre na delo, je zaprepaščen obstal. Tomaž je buljil ves mrtvaški v strop, na mizici blizu postelje pa je stalo več pol praznih stekleničic in na vsaki je bilo svarilno znamenje: mrtvaška glava. “Jezus! Marija! Tomaž umira!” Tako se je glasila sodba vseh domačih, ki so se pričeli zbirati okrog pobledelc-ga kandidata smrti. Kar zna kaj svetovati v težavah, se je zbralo ob Tomaževi mrtvašk1 postelji; satn vaški padar, ki ima ob vsaki hudi nezgodi odločilno besedo, je pomenljivo dejal: “Tomaž bo še 2 uri gav-zal, pa bo šel za vedno . . .” —4 In soseda Meta, ki je ob vseh smrtnih urah ko,j pri roki, je že stekla v mrtvašnico, da pripravi prostor za nesrečnega samomorilca. Toda, dve uri, ki jih je V Somboru bi se morala izvršiti smrtna kazen nad zločincem Markom Brankovim, ki je razen drugih zločinov izvršil tudi roparski umor nekega gostilničarja in njegove žene v okolici Sombora. Ker je bivš: rabelj Mauser umrl, a nov rabelj še ni imenovan, je prišla nedavno k državnemu pravdni-ku v Somboru deputacija kme tov ter mu izjavila, da bodo kmetje iz svoje srede izbrali človeka, ki bo izvršil smrtno kazen nad Brankovim. “Zakaj to?” so se čudili uradniki. “Zato, ker se bojimo, da bo ta zločinec pobegnil, preden pride rabelj, in bo poklal tudi nas!” Prošnja je bila odklonjena. Pomirili pa so kmete, da se jim ni treba bati, češ da je Brankov varno zaprt in tudi močno zastražen. Na ameriškem konzulatu v Zagrebu so prišli na sled velikemu sleparstvu z ameriškimi krstnimi listi. Po zakonih Zedinjenih držav namreč dobe osebe, ki so rojene v Ameriki in ’’liso odslužile vojaške službe v kaki drugi državi, na zahtevo ameriški potni list brez ' ozira na letno kvoto prišel j en-!cev. To zakonsko odredbo so j nekateri zlikovci hoteli izrabiti v svojo korist. Na ameriški j konzulat sta prišla nedavno i Stevo škender in njegov sin ' Tomo škender iz Lasinje. Uradniku konzulata sta predložila ameriški krstni list na ime Tomo škender rojen leta 1909 v ameriškem mestu Jo-sephin. Na podlagi tega krstnega lista sta zahtevala potni list za Toma Škendra kot ameriškega državljana. Uradnik, ! kateremu se je zadeva zdela i sumljiva, je po daljšem zasli-| sevanju ugotovil, da je krstni i list falzifikat, kupljen od Lov-! ia Puhka ki je zagrebški po-j liciji dobro znan, ker se že ; dalje časa bavi z raznimi fal-j zifikacijami. Za ta “krstni 1 list je Puhek zahteval in pre-' jel 12.000 Din. Policija je are* ! tirala oba škendra, falzifika-torja Puhka in nekoliko njegovih sokrivcev. Iz mnogih novokreiranih občin Bosne in Hercegovine priha- j jajo vesti, da občine ne morejo poslovati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Mnoge občine sploh nimajo občinskih tajnikov, ker ni pismenih ljudi, ki bi mogli prevzeti opravljanja administrativnih poslov. Pri Gatu v Dalmaciji je napadlo osem moških s kamenjem poštni avtomobil, šofer je brez večje nesreče ušel z avtomobilom, v katerem je poleg njega sedel tudi poštni spremljevalec. Orožniki so ugotovili, da so napad izvršili konjski gonjači, ka- V Šibenik sta prispela te dni dva ugledna Američana, univerzitetni profesor iz New Yor-ka Charles Bopez in publicist F. Lemonk-Barfour iz Kalifornije. Oba proučujeta razmerje v Dalmaciji. Spisala bosta obzirno študijo, s katero nameravata Ameriko zainteresirati za Jugoslavijo in zlasti Dalmacijo. Ameriškima gostoma zelo ugaja prirodna lepota Dalmatinskega Primorja in lepi zgodovinski spomeniki. Monsignor Tomo Zupan, prelat demant-novomašnik, gimnazijski profesor v p., konzi-storijski svetnik, častni meščan ljubljanski in kranjski itd., obhajal je 21. decembra na svojega godu dan v svojem gradiču na Okroglem 891etnico svojega (Dalje na 6. strani). i i f :: »Jf % :: OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M. (Nadaljevan)*) Po stenah, ki so bile belo pleskane in z zlatom obrobljene, je bilo polno znamenj umazanih prstov in rok. Na tacate praznih steklenic je žvenketalo po kotih ob zibanju ladje. Ena zdravnikovih knjig je ležala odprta na mizi in polovica listov je bila iztrgana, mislim, za prižiganje pip. Sredi vsega tega nereda se je svetilka še vedno kadila in razširjala motno rujavkasto svetlobo. Odšel sem v klet; sodov ni bilo več, steklenice pa so večinoma izpili in proč pometali. Odkar se je pričel upor, ni mogel biti nihče niti za trenutek trezen. Pri nadaljnem iskanju sem našel steklenico, v kateri je bilo še nekoliko brandyja za Handsa, za sebe pa sem si poiskal pe-cenca, posušenega sadja, množino rozin in kos sira. S temi stvarmi sem se vrnil na krov, jih položil poleg krmila na tla, stopil k posodi za vodo, se dobro napil, in potem sem šele dal Handsu brandy. Lepo merico pa je izpil, predno je odstavil steklenico. “Strela!” je rekel, “strašno sem ga bil potreben.” Jaz sem se vsedel v svojem kotičku na tla in začel jesti. “Ste zelo ranjeni?” sem ga vprašal. On pa je zakrulil, ali rekel bi pravzaprav, zalajal: “Ako bi bil ta zdravnik tukaj, bi bil po nekoliko obiskih zopet dober. Vendar nimam sreče, kakor vidiš, tako je z menoj.” “Kar se tega telebana tiče, je mrtev kot miš, da,” je pristavil in pokazal na moža z rdečo čepico. “No,” sem dejal, “prišel sem na krov, da vzamem ladjo v svojo posest, gospod Hands, in vi me morate smatrati za svojega kapitana, dokler ne izveste kaj drugega.” Pogledal me je z zelo kislim obrazom, vendar ni rekel ničesar. Nekoliko barve se je zopet vrnilo v njegov obraz, čeravno je bil zelo ubog in slab in se je gugal semintja z ladjo vred. “Mimogrede omenjeno,” sem nadaljeval, “ne morem videti te zastave, gospod Hands, in z vašim dovoljenjem jo snamem. Bolje nič, kakor ta.” In zopet sem se izognil velikemu drogu glavnega jadra, planil k vrvi, na kateri je bila pritrjena zastava in snel njihovo preklicano črno zastavo ter jo vrgel v morje. “Živijo kralj!” sem zaklical in mahal s svojo čepico. “Sedaj je konec Silverjevega kapitanstva!” Pozorno in lokavo me je pogledoval in njegova brada mu je še vedno slonela na prsih. “Mislim,” je začel, “mislim, kapitan Jakec, da boste sedaj zopet hoteli na kopno. Kaj, če bi se o tem pogovarjala?” “O da,” sem dejal, “prav rad, gospod Hands. Govorite!” In stopil sem v kot k svoji jedi. “Ta človek,” je začel in slabotno pokimal proti mrtvemu truplu. “O’Brien je bilo njegovo ime, zagrizen Irec; ta človek, in jaz sva razvila jadra in se namenila odpeljati domov. No, 011 je sedaj mrtev, on je tako mrtev kakor miš in kdo bo sedaj vodil ladjo, ne vem. Povem ti pa, da je ti ne boš vodil, kolikor te poznam. No, glej, daj mi piti in jesti in kak star trak ali i cunjo, da zavežem svojo rano i.i povedal ti bom, kako voditi ^ ladjo, in tako bo, mislim, vse poravnano.” “In jaz vam povem,” sem ga zavrnil, “da nočem nazaj na i sidrišče kapitana Kidda. Nameravam se peljati v severni zaliv j in tamkaj ladjo lepo mirno zavoziti na pesek.” “Seveda,” je zavpil. “Jaz nisem tako peklensko velik norec navsezadnje. Vse vidim, meniš, da ne? Poskusil sem svojo srečo, da, pa sem izgubil, in ti me imaš v rokah. Severni zaliv? No, jaz nočem izbirati, jaz ne! Pomagal bi ti voditi jo notri do vislic, strela!” Zdelo se mi je, da tiči v teh besedah nekaj smisla. Na mestu sva se pogodila. V treh minutah je plula Hispaniola lepo, mirno z vetrom, ob obrežju Otoka zakladov, in upala sva, da zavijemo še pred poldnevom okoli severnega predgorja in zavozimo v Severni zaliv, predno nastopi pritok; potem bi lahko zavozil varno na pesek in čakal, dokler nam ne bi odtekajoče morje dovolilo stopiti na suho. Nato sem privezal drog krmila in odšel dol k svojemu kov-čegu, iz katerega sem vzel mehko, belo, svilnato ruto, ki je bila last moje matere. Z njeno in z mojo pomočjo si je Hands zavezal veliko krvavečo rano, ki jo je dobil v stegno, in potem ko je nekaj malega povžil in izpil eden ali dva požirka brandyja, se je vsedel bolj pokonci, govoril glasneje in razločneje in je bil v vsakem oziru drug človek. Veter nam je čudovito pomagal. Leteli smo ž njim kakor ptica, obrežje otoka je švigalo mimo nas in razgled se je menjal vsako minuto. Kmalu smo pustili gorovje za seboj in vozili ob nizki, peščeni pokrajini, poredkoma poraščeni s pritlikavimi smrekami; in kmalu smo pustili tudi to za seboj in zavili okoli skalnate gore, s katero se končuje otok na severni strani. Bil sem zelo ponosen na svoje novo poveljništvo in zelo zadovoljen z jasnim, solnčnim vremenom in razgledom na obrežje. Sedaj sem imel obilo vode in dobrih stvari za jesti, in moja vest, ki me je poprej zaradi bega zelo pekla, se je vsled te velike osvojitve nekoliko pomirila. Mislim, da ne bi želel ničesar drugega, če bi ne bilo teh krmarjevih oči, ki so mi zasmehljivo sledile po krovu in čudnega režanja, ki se je vedno prikazovalo na njegovem obrazu. Bilo je pačenje polno bolesti in slabosti -- smehljanje starega, suhega moža. Razun tega pa je bilo v njem neko zasmehovanje, senca izdajstva na njegovem obrazu, ko me je prekanjeno in neprestano opazoval pri mojem delu. XXVI. POGLAVJE Izrael Hands. Veter, ki nama je pomagal, kakor sva želela, se je spremenil sedaj v zapadni veter. Radi tega sva toliko lažje vozila od severovzhodnega konca otoka proti vhodu v severni zaliv. Ker pa nisva imela sidra in se nisva upala zavoziti ladje na pesek, dokler ni pritok narastel, nam je preostajalo mnogo časa. Krmar mi je povedal, kako obrniti ladjo in po mnogih poskusih se mi je to posrečilo; nato sva pa oba molče sedla k drugemu obedu. "Kapitan,” je spregovoril Hands z istim neprijetnim smehljajem. “tukaj leži moj tovariš O’Brien; prosim, vrzite ga v morje. Jaz nisem nič kaj posebno natančen v takih zadevah in ne morem zato, če sem mu pojasnil svoje stališče; vendar po mojenr mnenju ni sedaj v olepšavo ladje, ali ne?” “Nisem dovolj močan in tudi ne ljubim takih opravil radi mene naj leži tamkaj”, sem dejal. “Nesrečna ladja je ta Hispaniola, Jakec,” je nadaljeval in pomežikoval. “Mnogo ljudi je bilo že usmrčenih na tej Hispa-nioli — cela množica mornarjev je že poginila, odkar sva ti in jaz stopila nanjo v Bristolu. Nikdar še nisem videl tako nesrečne ladje. Tu je bil ta O’Brien, sedaj je mrtev, ali ne? No, jaz nisem učen človek, ti si pa fant, ki znaš brati in pisati; vendar, povej mi naravnost, ali misliš, da je mrtev človek popolnoma mrtev, ali se pa še kdaj vrne med žive?” “Vi morate usmrtiti telo, gospod Hands, duše pa ne; toliko morate že vedeti,” sem odvrnil. "O’Brien je na drugem svetu in naju morebiti opazuje.” “Oh!” je rekel, “to jo zelo nerodno; potem je morjenje ljudi le potrata časa. Vendar pa z duhovi ni nič, kolikor jaz vem. Jaz sem že opravil ž njimi, Jakec. Sedaj pa, ko si povedal svoje mnenje, bi bilo zelo prijazno od tebe, ako bi šel dol v kabino in prinesel — no, preklicano! Sedaj ne morem najti besede — no, prinesi mi steklenico vina, Jakec — ta brandy je premočen za mojo glavo.” Krmarjevo jecljanje se mi je zdelo nenaravno, in kar se tiče njegove opazke, da ima rajši vino od brandyja, moram reči, da mu nisem prav nič verjel. Čelan povest je morala biti nekaka pretveza. Želel je, da bi odšel iz krova — toliko mi jo bilo jasno; toda v kakšen namenu, tega nisem mogel dognati. Njegove oči se niso nikdar srečale z mojimi; vedno so se gibale semintja, gorindol. Ves čas se je smejal in govoril kolikor mogoče nerodno in v zadregi, tako da je vsak otrok mogel spoznati, da namerava kako prevaro. Kljub temu sem mu takoj odgovoril, kajti sprevidel sem, da je to v mojo korist in da morem svoje sumnje prav lahko skrivati do poslednjega trenutka. “Nekoliko vina?” sem rekel. “Toliko bolje. Ali želite be-iega ali rdečega?” “No, mislim, da je precej vseeno zame, tovariš,” je odgovoril, “samo da je močno in da ga je dosti!” “Jako dobro,” sem odgovoril. “Prinesem vam rdečega, gospod Hands. Samo iskati ga bom moral.” S temi besedami sem z vsem mogočim šumom odhitel pc stopnjicah navzdol, sezul svoje črevlje, tekel mirno po zaprtem hodniku, zlezel po sprednji lestvi gor ter pomolil glavo skozi prednjo lino. Vedel sem, da se me ne bo nadejal tam, kljub temu pa sem raVnal z vso mogočo opreznostjo; in res, moje najhujše slutnje so se uresničile. Vzdignil se je bil iz svojega položaja na roke in kolena in četudi ga je noga bolela, ko se je premikal — slišal sem ga namreč, kako je stokal — se je vendar s precejšnjo hitrostjo splazil do ograje na levi strani in vzel iz zavoja vrvi dolg nož ali pravzaprav kratko sabljo, ki je bila notri do ročaja vsa krvava. Za trenutek jo je gledal, iztegnil svojo dolnjo čeljust, poskušal na roki ostrino in jo potem urno skril pod suknjo ter se splazil zopet nazaj na svoje mesto pri ograji. Sedaj mi je bilo jasno to, kar sem želel vedeti. Izrael sc je lahko gibal; sedaj je bil oborožen in ako se je toliko trudil, da se je iznebil moje navzočnosti, je bilo očito, da sem bil jaz njegova prihodnja žrtev. Kaj je hotel potem storiti, ali se splaziti preko otoka do severnega zaliva naravnost do tabora med močvirjem, ali ustreliti z dolgim topom in priklicati tovariše na pomoč, tega seveda nisem mogel vedeti. Prepričan sem pa bil, da mu morem zaupati v eni točki, v kateri sva imela iste koristi, in to je bila ladja in način, kako ravnati ž njo. Obadva sva želela zavoziti jo varno na pesek na kakem zavarovanem kraju, in sicer tako, da bi jo mogli z malim naporom in brez nevarnosti zopet oprostiti, kadar bi prišel čas; in dokler se to ne zgodi, je bilo moje življenje primeroma varno. Seveda pri tem nisem držal križem rok. Splazil sem se nazaj v kabino, obul zopet čevlje, prijel za prvo steklenico vina, ki mi je prišla v roke in se vrnil na krov. Hands je ležal na kupu, kakor sem ga bil pustil, s povešenimi trepalnicami, kot da bi bile preslabe, da bi mogle prenašati svetlobo. Vendar se je pri mojem prihodu ozrl kvišku, kot vajen človek odbil steklenici vrat in s svojo navadno zdravico: "Na zdravje!” krepko potegnil. Nato je nekaj časa mirno ležal; končno je izvlekel iz žepa tobak in me prosil, da mu ga razrežem. “Nareži mi ga nekoliko,” je rekel, “kajti jaz nimam niti noža niti dovolj moči za to. Oh, Jakec, Jakec! Mislim, da gre proti koncu z menoj! Nareži mi ga, fante, morebiti bo zadnji, kajti jaz odhajam na dolgo pot, če se ne motim.” “Dobro,” sem dejal, “narežem vam nekoliko tobaka; toda ako bi bil jaz na vašem mestu in bi mu bilo v resnici tako slabo, potem bi nekoliko pomolil, kot se spodobi krščanskemu človeku.” “Zakaj?” je rekel, “povej mi vendar, zakaj?” “Zakaj ?” sem vzkliknil. “Ravnokar ste me vprašali glede mrtvih. Prelomili ste svojo besedo, živeli ste v grehu in lažeh in krvi; tamkaj pred vašimi nogami še sedaj leži človek, ki ste ga umorili, in vi me še vprašujete: zakaj? Radi Boga, gospod, Hands, sedaj veste, zakaj.” Govoril sem nekoliko razvneto, misleč na krvavo sabljo, ki jo je imel skrito pod svojo suknjo s hudobnim namenom umoriti me. On pa je krepko potegnil vino in spregovoril z zelo nenavadno svečanostjo: “Trideset let,” je dejal, “sem se vozil po morju in doživel dobre in slabe čase, lepo in slabo vreme, trpel pomanjkanje, in so se noži bliskali pp zraku in kaj vem kaj še vse. No, povem ti pa, da še nikdar nisem videl, da bi iz dobrote prišlo kaj dobrega. Onega ljubim, ki prvi udari; mrtveci ne grizejo; to je moje mnenje — amen. Sedaj pa. glej,” je pristavil in naenkrat spremenil svoj glas, “sva imelo dovolj teh neumnosti. Pritok je dovolj močan. Ravnajte se po mojih poveljih, kapitan Jakec, kajti vozili bomo hitro, da stvar končamo.” Vsega skupaj smo imeli voziti komaj še dve milji; vendar je bila vožnja nevarna, kajti vhod k temu severnemu sidrišču ni bil samo ozek in plitev, temveč je ležal tudi od vzhoda proti zahodu, tako da smo morali previdno ravnati z ladjo, če smo hoteli dospeti vanj. Mislim, da sem bil dober in točen podčastnik in trdno sem bil prepričan, da je bil Hands izvrsten vodnik, kajti vozili smo tako varno in mirno mimo klečevja, da je bilo veselje. Velike sladkovodne ribe. Odlični naturalist dr. R. V. Ihering piše, da ima Brazilija več vrst dobrih sladkovodnih rib, katere bi se izplačalo vpeljati v Zedinjene države. Posebno sladke vode naših južnih držav bi bile po njegovem mnenju primerne za tiste ribe. Ena vrsta teh brazilskih sladkovodnih rib doseže težo 200 funtov. Druga, imenovana “dourado,” doseže dolgost treh čevljev in težo 60 funtov. Riba, katero tamkajšni Indijanci imenujejo “piracanjuba,” doseže tudi prav znatno velikost, in je med domačini zelo priljubljena. Dr. Ihering meni, če po vsem svetu zbiramo in skušamo doma vzgajati sadeže, ki nam ugajajo in se prilagodijo tukajšnim razmeram, zakaj ne bi vpeljali velikih in okusnih rib, ki utegnejo v teku časa brez truda in stroškov povečati hrano vedno se množečega prebivalstva. Razne zavarovalnine. Danes je mogoče vse zavarovati. Tako ima igralka Ksenija Desni v Berlinu zavarovane svoje krasne oči za $75,000. Pariška igralka Mistinguette ima zavarovano vsako nogo za 850,000. Pianist Jan Padarew-ski in vijolinist Jan Kubelik imata zavarovan vsak prst za $5,000. Charlie Chaplin ima zavarovano vsako nogo za $35,-000. Križemgledi filmski igralec Ben Turpin ima svojo »kila vost zavarovano za $100,000. diski dala na razpolago potrebno število kaznencev. Pri letošnjih izkopavanjih so naleteli na stvari, ki so v davnih stoletjih pred Kristovim rojstvom služile tedanjim prebivalcem. Največ se je našlo keramike. Iz najdenih predmetov je razvidno, da so tedanji prebivalci že malo poznali ornamentiko. Glinasto posodo so pleskali z grafitom. Našle so se tudi razne otroške igrače ter ženski nakit, železnih predmetov pa prav malo. Izkopali so med drugim bronasti zvonec iz ::godnje latenske dobe — približno 400 do 500 let pred Kri- stom, dva srebrna novca z n&*i pisom “Roma,” kovana okoli 200 let pred Kristom. Izkopavanje se bo prihodnje leto nadaljevalo. V Kranju je dne 3. decembra umrl veleposestnik in bivši j pivovarnar Mavrilij Mayr. stal' 77 let. Leta 1916 je moral vsled vojnih razmer opustiti: obratovanje pivovarne, s katero je prenehalo naj starejše domače pivovarniško podjetje iz leta 1644 v bivši Kranjski Mayrova rodbina spada med! najuglednejše in najstarejŠJ, meščanske rodbine v Kranju. ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar «05 Butler Street, Pittsburgh, P*. udeluje pooblastil«, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke Ib vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi zn Ameriko *11 »tari krai. Pišite ali pridite osebno. Koliko smeš vzdigniti. Eksperti so dognali, da nobena oseba ne bi smela vzdigniti več kot polovico lastne teže, toda še to le včasi. Za večkratno vzdigovanje velja za varno 40% lastne teže. -------o------- GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz 5. strani) rojstva. Naš narod se ga vedno | spominja z največjim spoštovanjem in najglobokejšo hvaležnostjo zlasti za njegovo požrtvovalno delo pri Družbi sv. Cirila in Metoda, ki ji je bil celih 21 let prvomestnik. Jubilant je tudi naš najstarejši živeči pisatelj, ker je poteklo že 70 let, kar je v Vodnikovem spomeniku objavil “Trojno petje”. Idealnemu narodnemu prvaku ob vstopu v 90. leto življenja naše najspoštlivejše čestitke ! GLAS NARODA NAJSTAKEJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski !t»t v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA »2 Cortlcndt St., N«w York, N. T. Jr IZŠEL JE Slovensko Amcrikanski KOLEDAR za leto 1929 Cena 50c Naročila pošljite na Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. ^ Nedavno se je vrnil v Sarajevo dr. Mihovil Mandič, kustos prehistorične zbirke sarajevskega muzeja. Bil je več mesecev zaposlen pri izkopavanjih, ki so se vršila v Dolini v okolici Bosanske Gradiške. Uredniku “Jugoslovenskega lista” je kustos dr. Mandič dal zanimive podatke o najdenih izkopinah. Že leta 1900 je dr. Truhelka pričel v Dolini z izkopavanjem stavb na kolih, ki so jih starodavni prebivalci onih krajev gradili na jezerih in rekah ter se na ta način zavarovali pred divjimi zverinami. Take stavbe na kolih so svoje-dobno izkopali tudi na Ljubljanskem barju. Za izkopavanje je uprava kaznilnice v Gra- VELIKONOČNI IZLET s parnikom “PARIS” 15. MARCA 1929 SAMO 8 DNI V JUGOSLAVIJO ALI ITALIJO Prtljaga čekirana do Ljubljane oziroma Trsta. Kot za vsak drugi, so preskrbljene tudi za ta izlet vse udobnosti. Pričakovati je velikega navala potnikov. Prvi zavzamejo vedno najboljše prostore. Zato priporočamo vsem: Preskrbite si takoj prostor. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: — • SAKSER STATE BANK R) V< PC in P< m vz va sk Sir Us Sir 82 Cortlandt Street New York, N. Y. v ko: Jja I ,('J- Poj ?zar * Ver obi I dol ^kor Lo' S : Cie in Sok 'i ku Slo) jsvri K ■»■Od, j “St! J, mi *Jiai (Dalje prihodnjič) Joseph Mantel, JAVNI NOTAR v Ely, Minnesota, OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTAR-SKO STROKO -SPADAJOČE POSLE ^XXXXXXXXXXIXXXXXXXXXYXXXX Najveija In najutarejša aloveniska zlatarska trgovin« v Aincrlki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vseh c*B In Izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE #»»3 81. Clair Ave. in 930 E. 79th St., CleT*ia*d, O. U fiac 'ih \ ('UU) RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da Izvršuje vse v notarsko streho spadajoče posle. 033 E. 185th SL Cleveland, Ohio. ->raPl Pet bin < fria j Arne pušči .-'A n t0 —^d°ma :&Z aPu V°r0c] “Ameriška zgodovina” poučna knjiga za ameriške Slovence, ki vas seznani z vso zgodovino Zjedinjenih držav od začetka do danes. Knjiga obsega 250 strani, je lepo tiskana in jo krasi mnogo lepih slik. Morala bi biti v vsaki hiši ameriškega Slovenca. Cena samo 50c Dobi se samo v zalogi “Ameriška Domovina” 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. h lil s lovar; h' 1 fans], fiinic det, nedri; fv° ' 21-edn lučaj a bo a ta; Us •/ da na, io. dnu.