spomini na borisa kidriča
Borisa Kidriča ali pa Petra Kalana,kot smo mu rekli v partiza-ftihjse spominjam kot zelo odločnega in pogumnega tovariša,pa vendar hkrati tudi tenkočutnega.
bi vam ga rada opisovala kot misleca,organizatorja in vodi-k°lja,kot enega od ustanoviteljev OP slovenskega naroda,ker ste betos,ko se z raznimi proslavami oddolžil jemo njegovemu spominu, Veliko tega slišali ali brali. Veste,da je skupaj s tovarišem Edvardom Kardeljem že pred vojno ustanavljal in usmerjal našo Partij o,da go. jo takratna oblast preganjala in zapirala.
Buda bi vam povedala nekaj drobnih utrinkov s srečanj z njim,saj 80 Iai ostala, v neizbrisnem spominu. Ne vem,če je hodil tudi po vas&h blizu bentruperta ali bil v senom Šentrupertu,zagotovo pa Poznal vrsto borcev,predvsem prvoborcev iz vaših krajev. Bil v narsikateri naši dolenjski vasi,v Novem mostu,starem sred-•^Oeveske i mestu,metropoli Dolenjsko,pa je ob kapitulaciji Ita-bide 9. septembra 1943 colo govoril na velikem ljudskem zboro-Vt'udu. Mesto samo,kakor tudi Dolenjska s svojimi vasicami in istimi gozdovi,ga jo privlačilo.
"'v Nred bi vam morala povedati,kako jo bil navdušen,ko je poleti leta šel čez naše vasi,kjer so ga ljudje pozdravljali z
1 smrt fašizmu",kar je bil naš partizanski
vignjeno pestjo in s
P0zdrav. ,ufo je dokaz njihovega prepričanja,izraz njihove pri-
■ '"bnosti OD,našemu narodnoosvobodilno).m boju,
dal
ni
k
11 d° veselo poudar-bil ponosen na pionirje,ki so tu in tam zbra-
v
n posebej J-
skupinicah korakali z lesenimi puškami in s papirnatimi
-Picami z rdečo peterokrako zvezdo.
Vise
vO
J e zanimalo -■ kako ljudje živijo,kaj jih najbolj tare, sprejemajo osvobodilni boj,program 01',kako jih poskušajo
10'-iti duhovni! bel
N o.
nag No
hi,predvsem tisti,ki so že začeli z organiziranjem
garde.
~r,;bi - prvi dolenjski partizanski postojanki - jo bilo,ko zelo podrobno spraševal,s kakšnimi težavami so srečuje—
no.
terenu in kako jih premagujemo. Koliko posluha je imel za
našo pripovedovanjei In kako pravičen jo bil! - Ge se mu ni zde-1° kaj prav,je to takoj povedal*
veno,da je še zelo mlad •- kot srednješolec - veliko bral; 2-to je tudi veliko znal in že zelo zgodaj marsikaj san napisal.
se vendar ni nikoli s tem bahal niti na kakršen koli drug na-Clli tega pokazal. Kolikokrat mm je zelo obzirno in tovariško po-Vedal,kaj jo prav in kaj ni prav pri člankih,ki sem jih zbirala, popravljala in urejala za naše prvo žensko glasilo v okupirani Sloveniji Nasin ženam. Izdajati smo ga začeli na novomeškem te-:i?Gnu,po roški partijski konferenci, k j er je prav tovariš Peter Govoril o potrebi bolj množičnega dela ned ženami,temu namenu '-,u naj bi služil posebun zelo poljudno pisan list,namenjen prav ^onau - v prvi vrsti kmečkim ženam.
Ja tovariša Petra ni bilo težav,ki se ne bi dale premagati. Ko bilo poleti 1944-. loto. sklonjeno,da se s te strani meje us-u'-eiovi italijanska brigada (niši j eno. je bivša jugoslovanska mo~ ^a?kor so na Primorskem še prej bili organizirani italijanski ^rtizeni v enote,na primer Tržaška brigada,naš bataljon pa je 1* bataljon brigade PONTaNuT ),jo bil politkomisar glavnega Poveljstva narodnoosvobodilno vojske in partizanskih odredov
Slo
01;
^0
vonij e ter eden vodilnih članov CK. Takrat som delala kot član r°znoga komiteja KPS in Okrožnog- odbora uF za Bolo krajino.
dne jo prišel kurir s sporočilom,naj so takoj oglasim pri ^°v,.>.rišu p e ru Kalanu.
Qem prišla,me jv najprej zelo podrobno spraševal,ka :o jv na. -t'onu,k.>.šno sestanku imamo in - seveda. - težave. Tc& ju bilo Precej. Polja jo bilo težko obdelovati,kor je bila večina ^■'•-jsega rodu v partizanih,živine skor j več ni bilo,niti orod-hočno so je že poznalo,da je vojna dolga in da. Bola krajina
Veg
mo.
Ko
dal
c v;S da. j e več, kot zmore. Za vse to je imel tovoriš Peter iz-razumevam jo. Tako so jo pogovarjal - tovariško in r- zurno-0°ve- kot da je prav zaradi tega razgovora poslal kurirja po-
^dno v.
oGl1 ui s lila, da je končano in so hotel - vrniti, pa mi jo pove— »zakaj sem pravzaprav prišla k njomu:sklonjeno jo bilo,da se
8 te strani noje združijo v četo in bataljone italijanski pro-tifasisti,ki so prišli k nan,da bi so borili skupno z na;,d pro-nonškin nacistom:potrebno je organizirano politično delo,z >* naj bi šla za sekretarja polit odd oIko. prvega bataljona, Löh-;° si predstavljate iojv presenečenje I Prvi trenutek sploh nisen QoSla spregovoriti. Potoni "nemogoče11 - misli so bliskovito delovalo -- tod:. -■ kaj pa. disciplina? komunisti gremo na tisto delo kamor nas odredi Partija,tja,kjer smo najbolj potrebni, misli so 'Prehitevalo druga drugo in nič pametnega se nisem mogla spomnili- Biti pa bi moralo ros nekaj posebno tehtnega,da bi tovariša lotra prepričalo,da spremeni sklop,ki mi ga jo pravkar sporočil, končno se mi jo zdelo,da sen se v^ndarl ne osa domislila: ne 2nc-u italijansko in toliko sestankov imam sklicanih na terenu,
^"G- 0ih res ne norem kar takole mimogrede pustiti,som zelo poča-01 Povedala. Tovariš Peter pa -- kot da go. vidim še sedaj pred s°koj - bil jo len,jasen sončen dan:"ar.j res?! Zaradi italijan-
X, V .
:JCme n v skrbi. Prinesel sem ti učbenik, pa so boš naučila. Kar °0 Pa sestankov tiče,jih bodo se drugi opravili namesto tebe.” ■‘-ako qo je na moli tudi runi zazdelo "nemogoče1* kar mogoče. Tova-^lö koter mi je prijazno stisnil roko in zaželel uspešno delo, Cuprnv ve,do. ne bo lahko.
Vesela sem,da som skupaj z vami obudila spomin -čeprav samo bo-_ na velikega noža našega resnično najpomembnejšega zgodovin-°v0go. obdobja - njegovega pobudnika,revolucionarj a in misleca, Ptvdvsem pa človeka - Petra Kalana,Borisa Kidriča.
Lara Rupena
S tovarišen Borison Kidričem som se prvič srečal v 1948. letu,
-c° de postal predsednik zvezne plc.nske koniside. V talcratnih posodili povojnoobnove in hudega pomanjkanda proizvodov za prodela-v° in porabo, jo bil značilen za naš gospodarski sistem administrativen način pioniranda. 0 vseh pogojih proizvodnjo in porabe 80 do odločalo od zgoraj in zvezno, planska komisija je imela iz™ n^dno pomembno vlogo pri urvjonju temeljnih problemov našega raz Voda.
iokrat sem vodil oddelek za materialno bilance v zvezni planski ^oiaisiji in v našem oddelku so sc združevali vsi problemi in vse haloge,ki so se nanašale na proizvodnjo in porabo in tudi no. zu--nando trgovino.
tovariš Kidrič je takoj,ko ju prevzel dolžnost predsednika zvez-
n'J Plansko komisijo,najresneje obravnaval problem materialno
^«skrbe. S taltratnini ministrstvi in republikami je podrobno
^oglodal vse njihove probleme in okušal skupno z njimi najti
C"L'1 bolj primerne rešitve. Pri svojem dolu jo bil neumoren,delal i o
praktično dan in noč in to je pričakoval tudi od svojih sodo™
"^^-Vcev; zato ni bilo nič čudnega,če je skliceval sestanek na pri
Uvr °b 11. uri zvečer in povse;; razumljivo je bilo,de. so bili
sestanki tudi polno zasedeni. Ena njegovih poglavitnih zna-
^hosti je bila torej izredno, delavnost ter sporazumno reševanj
v°en nastalih problemov. 8 tem je ustvarjal izredno delovno vzdu
ih zagretost in brez vsakih težav smo novosto delali čelu hoči.
AU
USn njegova značilnost je bila izredna pozornost do vs.dcodnev-
x'°a obveščanja o gospodarske i razvoju in o težavah,ki so s tem
°VG2i nastajale. Imel je posebno sobo z grafikoni,nanje so so "krm o .
'-L:l vsi tekoči podatki o razvoju proizvodnje,porabe,prometa., 'P°slonosti, investicij, zun aijo trgovine in podobno in te podat-dnevno spremljal ter na njihovi podlagi sprejemal odločit-^ * Njegovo odločitve so torej že v takr. .tnih časih temeljile ^o^unenirani,strokovni ocuni in to jo bila gotovo odlaga,da v 1^al'0 po obsegu in kvaliteti predlagal in sprejemal najbolj-
J ^ Z? - •	* 1	sy
u 'dbvo v najtežjih pogojih r .zvoja.Ob ton jv izredno skrbel
^ ^ 2 fv • ^	'	.v
u,v:ci'co pred sovražnikom,vs;.k dan se jo osebno zanimal,če so -Odr!'M’"! i •	.	s,
n3-,ici bi lahlco služili sovražniku,zadosti zakriti.
končno - kljub veliki dejnvnosti ni nikoli ponehala skrb za ^dcgova sodelavco. čeprav jv bil na videz nedostopen z., osebne UvJ2nvo,saj nu tega čas skoraj ni dopuščal, je v vseh resnih pro--bleaih pokazal izredno skrb do sodelavca in do človeka tor iz-I>0<lno človečnost,zato uu tudi ni bilo težko zbrati okrog sobo 2o-Hosljive in vestne sodelavce ,ki so .-m z vsem svojin znanj en ln Prizadevanjem skušali pomagati pri urejanju takr .tnih hudih Problemov našega gospodarskega razvoja,zlasti pa pri ustvarjanju 'eiaol jev našega gospodarskega sistema -- delavskega samoupravi j a-^•da^saj je začetno temelje postavil prav tovariš Kidrič.
Mirko Jamar,namestnik generalnega direktorja Ljubljansko banke
Osebno s tovariš on Kidričem nisem govoril, večkr atpc. som go. pos-■*-u5al na sestankih v Ljubi j •oni, ko sen bil predsednik plansko 3co-uisijo takratnega radovljiškega okraja. Vsaka njegova beseda jo bile. preudarna,radi sno ga poslušali. Vondar je kmalu po osvobo-' b-itvi odšel no. novo dolžnost v Beograd, Vso prezgodo.j pa nas je Pretresla vest,da ga je zoiirbtna bolezen uničila.
sen počaščen,kor som stal na častni straži ob Kidričevi krsti, Kidričeva krsta je ležala v Ljudski skupščini dva dni - poten ko 50 se od njega že prej poslovili v Beogradu. Don pred tem nas je cov-pig Bertoncelj poklical na tedanjo občino Bled,kjer so nori po-Vvd.ali,da smo izbrani zn častno stražo. Sel som skupaj z doktor-Oen Jenkom Benedikom. Hkrati smo stali štirje. Poleg mene je bil 2n-'ni planinec Joža čop. Na častni straži smo stali po deset mi~ Zlui;;tako so jo v eni uri zvrstilo 2LV oseb.
Nikoli ne bom pozabil dogodka,ko smo začeli s častno stražo. Joža ^°P jo imel pri sebi šopek planink in jih vrgel po krsti z bese-i'ni: "prvi sem te popeljal na 'Priglav! "
ihai Kidrič jo bil namreč navdušen planinec in jo skupaj s tova-^isi>Iaed njimi tudi dr. idha Potočnik in dr. 1 Lar j an Brecelj, pro-^Vel marsikatero uro v hribih.
-‘•iclrič je bil zelo cenjen. Vencev je bilo toliko,da jih nisi mo~ utJb prešteti. Ge no bi vedel ,k j e jo poslopje Skupščine, bi ga --"’-nka odkril po vencih,s-'.j so se vrstili že vso od Tromostvja da-bje. ob krSti or. je bil venec tovariša Vita.
Peter Kunstelj,kmetovalec z Bohinjske Lele
VIII . K O N G R E S E
0 B I 3 K ix L I S M O GOST ^
2 K S
rn
°vo.x>iš «Janez Zajc3selcretar UK ZKS Trebnje,je bil po svojem po™
"1
02'Zju gost VIII, kongresa ZKS. Marsikaj nam je povedal:
II T
3 ua.se občine so bili n \ kongresu štirje delegati in dva gosta, s~ao r .zpravo na kongresu nisem posegal,ker so razpravljali sa-"a° delegati. Pač pa sen sodeloval pri nastajanju razprav z naše-u - Področja;pregledal vem vso razprave in pripombe. Usklajevali Sa° U'z pravo o manj r ..zvitih območjih in še pred nastopom pro-
oleda.l referat.
"■-'Oboij ,io je zanimalo področje družbeno ekonomskega sistema,go-sSOdarstva in nadaljnji razvoj;sodeloval som v komisiji za orga-^i-i-iranost in razvoj „
-Odločnejši vtis,ki ga jo name naredil kongres,je enotnost vseh ^ leg-.tov pri sprejo aanju kongresnih dokumentov in usmeritve raz-
v°ja V
n"' vseh področjih družbenega življenja,
■'■gpovsod jo bilo čutiti razpoloženje in delovno vzdušje,preveva-
i Cl -j	.	v
velika zagnanost,poseben vtis na je naredila praznično raz-^°lozena in okrašena Ljubljana,j?a tudi organizacija, je bila broz-Vsem,ki smo bili prisotni,bo kongres ostal v nepozabnem
Toninu. -
Pogovarjalo so se umri Grčar, Mihaela Gregl in uimi Lamovšek
pogovor o v i i i . k o n g r b s u
Rdo vas je predlagal za delegata za VIII. kongres?
Tovarišica Ivanka Pavlin,podpredsednik skupščino občine l’rcbnje, de odgovorila.:
"Predlagal ne je Oil ZkS Trebnje.11 ^li ste kaj posegli v razpravo?
"določena sen bila v svetu dolenjske regije v razpravi za politični sistem. Razprava je imela naslov Vloga in položaj SZDL v kraj ovni skupnosti. To jo bilo. tudi tema,ki jo bila z mojim do-* sedanjim delom zelo povezana. Osnovni cilj razprave je bil prikazati stanje in napredek organizacijo SZDL na Dolenjskem in ne ■*-e v trebanjski občini, med tem časom je namreč SZDL po ustavi m sprejetju statuta SZDL dobilo, pomembno mesto in vlogo pri Razreševanju vseh d r u ž b o n o - - e k o n o m s kih in političnih problemov. vG posebej po. je bilo. SZDL odgovorna za svojo organizacijsko utrditov in uveljavljanje delegatskega sistema. Lahko ugotovimo, je SZDL v tem času dobila velik ugled. To dokazujejo tudi no-stote akcijo v KS,katerih pobudnik je bila,in še zlasti za iz-
v°dbo vseli volilnih postopkov in uspešno opravljene volitve."
Iv -h
•-.cera torno, vas je najbolj zanimala?
Vl°Ea SZDL in vseh sil,ki so odgovorne za hitrejšo preobrazbo
Cv‘Potne družbe in uvel j avl j on j a novega političnega sistema.
-'c'g te teme ne z ..".nima jo šo mnoga drugo vpraeonja - vzgoja in
Rzooro/Žovamje, celodnevna šola, skrb za razvoj mladih in tudi dru-
am področja."
V" g. j
" Reri slcupini sto sodelovali?
sem član komisijo za nošnje in pritožbe kongresa in v ulavnou delala, v tej skupini. Dolo jo bilo naporno,zelo odgovor-n° kr tako obsežno,da s; 10 del li tudi ponoči. Kor pa sem so pri-^ -vila za razpravo v drugi skupini,sem bila. seveda kar precej ^Rerion j en. ."
jo bil delež žensk na kongresu?
"e Pri sestavi delegatov so mislili tudi na ženske, uenske so
v 2elo aktivno in so tudi veliko razpravljalo. Bilo jo tudi Pr V>r> .. •
v'cej mladih,saj jo bila tudi starostna struktura zelo ugodna.
Zanimivo pa jo bilo,da je delegat moškega spola posvetil vso svojo razpravo toni Pena v splošnem 1judskon odporu in družbeni samozaščiti»11 Najmočnejši vtis:
''Ner seri bila že večkrat delegat na kongresih ZlCS,inori vtis,d'?. Do bil to eden izmed najbolj svečanih,vsebinsko bogat kongres in da jo bilo vse vzdušje povezano z našim dragim maršalom Titom.
/-,a konec bi še povedala,da kot delegat mislim,da jo to no samo Čast biti no kongresu,temveč tudi velika pbve z a,d a bomo vse do-kumente kongresa uresničevali v vsakodnevnem življenju. Delegat ki našo občino smo dostojno opravili svojo dolžnosti,saj smo nar trije posegli v razpravo z referati."
Pogovarjale so se tiari Grčar,
Mihaela uregl in Mimi Lamovšek
DELEGAT JOGE FALKNER JE NA KONGRESU ZASTOPAL KULTURNO PODROČJE
D ■ sestanek novinarskega krožka smo povabili delegata VIII. leon-SXAsn ZA' Slovenijo tovariša Jožeta Falknerja,predsednika izvršne-Kg odbora občinsko kulturno skupnosti. Rad nam jo odgovarjal na
n-sa vprašanj''.:
sto zvedeli,da sto delegat na VIII. kongresu ZKS?
•Dfibližno on rac s ec prod začetkom kongresa." jvio vas je predlagal za delegata?
•Predlagali so mu na občinskem komiteju ZKS Trebnje."
K ko jq potekal kongres?
^■' II. kongres je bil 3. ,4. in 5* aprila. Na njem jo bilo 67o de™ Dogatov.
^ Ponedeljek,3«aprila,jo bila najprej plenarna soja - skupno za~ s°danjo v hali L na Gospodarskem razstavišču. Vse je bilo lepo Pripravljeno,da sne se dobro počutili, uvodni referat ju imel to-v'rig Irance Popit.
iotom so bilo volitve osnovnih organov kongresa.
L.-' +■
"••C0 smo bili r a.zdul jeni v komisi j e, ki so za svoje delo uporab-
^ -lo sejno dvorane skupščino in CK ZKS. Vsaka komisija jo izvo-
^"^Da delovno predsedstvo. Delo v komisijah jo potekalo m o v pono-cl 1 *
"•L<3°k; v torek na se je to delo nadaljevalo. V sredo je bilo zo-D°b skupno zasedanje. Iz vsako skupine so bili določeni ponočeval >ri so povedali sklepe komisij. Ti sklopi so ali v glavni doku-4011 c kongresa - resolucijo."
Ccri so delegati največ spregovorili?
J- °membon je bil referat tovariša Popita;lo-ta je razčlenil, vpra--nja,ki so pomebna za nadaljnji „razvoj naše družbe in obvezujo-
0	7'
2' komuniste. Precej so govorili o vključevanju znanosti v vsa. v°dnovno delo. Poudarili so,da je izobraževanje n \ vseh področjih 13:1 v vsoh starostih osnovno po.uagalo pri napredku družbe. Dotakni 80 se celodnevne šole,usmerjenega izobraževanja in iz obrab e v.
" °D delu. Postavljene so bile tudi zahteve,kaj od tega izobra-
1	OVo'lHöf'5a procesa tudi pričakujemo. Precej so govorili tudi o
turi v najširšem pomenu besede:od kulturnih odnosov do kultur-"3"° dobrin. Poudarjeno jo bilo,da bi mor .li kulturi omogočiti čin jse pdgo g e.Kulturni dosežki naj bi prodrli do vsakega občana.
Kultura, naj postano last vseh delovnih ljudi,Iti ji omogočajo posoja za razvoj.
kongres je dopolnilo tistega,kar je bilo sprejeto na VII. kongresu,ker sc vsega ni dalo narediti v štirih letih. Zato so 80 sklepi VII. kongresa odražali tudi v razpravi delegatov. Be-solucij a VII. kongresa je še zmeraj predmet našega delovanja."
^-i so na kongresu kaj spregovorili o mladih?
"0 mladih sc jo največ govorilo v zvezi z izobraževanjem. Govorici so tudi o delu v Zvezi socialistično mladino in o delu mladih komunistov v tej organizaciji. Govorili so tudi,kako naj bi se hladim pomagalo pri ustvarjanju čimbolj normalnega življenja, študentje pa so sami spregovorili o svojih problemih,saj so bili h^-Vzoči kot delegati. "
ste tudi vi posegli v razpravo? 0 čem ste govorili?
Sodeloval sen v komisiji za izobraževanje,kulturo in znanost, razpravij .1 sem o razvoju in financiranju kulture. V komisiji S; 10 poskušali ugotoviti,katere stvari v kulturi,znanosti in izo-CraŽevanju bodo obvezno za Bolonjsko in Bolo krajino. Postavili 0,‘l° zadolžitve v obliki akcijskih nalog in postavili tudi zalite-Vv)naj bi bilo tudi financiranje tenu primerno. Kultura pomaga uu<Ci v gospodarstvu, tore j se naložbe, ki jih dajo kulturi, vračaj o." K -tora torna jo bila najbolj zanimiva?
torna je bila po svoje zanimiva;težko jo izločiti posebno
*b v	r
v 10• Zn .nosti,izobraževanju in kulturi,ki smo jih doslej bolj * hem-ar jali,pa je bil izkaz .on posoben pomen."
'*Ci jo kongres izpolnil vaš', prič aJcovan j a?
Kongres je popolnomv. izpolnil prič okovanja po organizacijski '-ni in po dolu,saj jo bil brezhibno organiziran in je bil us-
r>0-^
■jGh,kor je ugotovil,kje so pomanjkljivosti v vsakdanjem delu ..n do predpisr.l akcijske nalogo za prihodnja štiri lota."
^-Cvri so glavni sklepi kongres m?
'Vzaprav sklepov ni;glavni dokument je resolucij ,ki zajema ,.S'" P°droč j . od gospodarstva,znanosti in kulture. SKOZI VSO RiSSU-!,UClJc DliLiJO ISKitBEO Oi3VBZB,Kl IZR.e^JU ,..BLJ0,D,, BI USIWKBILI ^KUp30,ö KjLTEBO 31 BILI ZADOVOLJNI IN BI BABI ZKNJO :,B‘iV0V.J3I DELO,SVOJ PROSTI unS. .. "
Koko so bodo nalogo,ki jih jo zastavil kongres,uresničevale v trebanjski občini?
"Ne samo trebanjska občina - vsaka občina,vsaka sredina,vsaka delovna organizacija bo morala krepko preštudirati obvoze in čo Se bo vsak posameznik trudil,bo tudi napredek mogoč v širšem razvoju. Za delo pa so predvsem zadolženi komunisti,"
Vaši vtisi s kongresa?
"Kongres jo čudovito uspel, Ljubljana jo bila v dneh kongresa ros praznična -• bela Ljubljana - mesto -- heroj. Vzdušje na kongresu je bilo delovno;vsi smo čutili,da se zavedamoik-ko pomomb n° je tisto,kar sprej omamo za leta do IX. kongresa, -.e zvečer Prod kongresom je bil v Ljubljani ognjemeti Naslednji dan so spuščali s padali zastavice. Zadnji dan pa so nad mostom poloto tr. tri letala:eno jv imelo transparent o Vlil. kongresu,drugo Partijsko zastavo in tretje jugoslovansko zastavo."
Dogovor s u l a d o članico z k -=•
N o 3 I L K O T I T O V E B I1 I P E N BIJE
Oljni; in jr. novomeško ekonomsko srednjo šolo Brode. Pirh jo prišlo.
P° končanem Vlil» kongresu ZKS ne. sest on o k našega novinarskugo. krotk ;» Z "'.stavili smo ji nekaj vprašanj v zvozi z aktivnostjo 1 Undih komunistov v letošnjem letu kongresov»
'Kako so se mladi pripravljali ne. VIII. kongres ZKS?" skupaj s starejšimi komunisti smo tudi mladi komunisti prostudi-^"li kongresno gradivo,ki ni pomobno samo za. komuniste ampak ^udi za predstavniku drugih družbenopolitičnih organizacij. Stu-diro.ii smo tudi Kardeljevo študijo Smeri razvoja političnega sis-socialističnega samoupravljanja.
t ?	^ v-	v
šamana je splosna aktivnost mladih v Šentrupertu?M Kladi so aktivni,vendar bi bilo la^ko delo boljšo, hladi imajo
rioK'’-j problemov;največ jo finančnih. So pa tudi prostorske težave.
H -i •	(	^
•‘u:l ste k • lesnega od mladih predlagali za sprejem v ZK?" ■‘•^edlagali smo Boj ena Bučinela. Letos v letu kongresov bo spre-^tij:1 se posebno svečan.
lahko postano mladinec član ZK?"
J-°stane lahko,če je star 10 let in če je aktiven pri družbenopo-^■ibičnoin delu. Nekateri zelo aktivni lahko postanejo komunisti 40 P1*°d 18. lotom, mene so sprejeli s sedemnajstim letom.
A -O prič okuj ot e komunisti od mladih n.", osnovni šoli?"
^ nuih prič šini jemo, da bi se bolj aktivno vključili v delo mlad finske organizacije,ko z opustijo šolo.
^ ■ koncu n'.m ju tovarišica Pirhovo. še povedala,kaj pravi tovariš
'JU u
0 0 liku komunista, in je pri tem tudi omenila, pokojnega revolucionarja Veljko Vlahoviča.
^3? i
unes-i..?. na.m je tudi nekaj š:njig;med njimi Kardeljevo študijo 111 '"Udi Statut in Program ZK.
BELEG A T O h
^ogovor z N A x I . KO N GREŠ U ZKJ
'aA° vas je predlagal za delegata, na Xi. kongresu ZKJ?
l! ,
-Vcdlagnlo me je vodstvo občinske konference ZK Trebnjo v so-Slasju z občinskimi konferoncani v regiji,!i jo odgovoril tovariš
ton;
Kd
-ibort,predsednik skupščinv občino Trebnjo.
Oj sto zvedeli,da sto delegat? uvedel sem na seji občinske konference ZE Trebnje,ko so me iz-v°lili."
iV'';o jo potekal kongres?
kongres je bil od dvajsetega do triindvjsetega junija v veliki °r'Mii centra Sava. Na plenarnem zasedanju so ,
dv
zbralo 2poo de-
'tio;"’.tov in gostov. Ko je zasedal kongres, jo bilo v centru Goo o Jlldi. Sodelovalo jo 13oo novinar jev, neposredno jv spreial jc.lo »res 2oo novinarjev,ostali pa po zvočnikih.
zo.ČotkUjko so delegati posedli, jo bil n., j veličastne j i trenn-
Aon? Mr, ' tor
la
prihod tovariša Tita,ki je vodil plenarno zasedali'
Ost
zasedanja so vodili člani predsedstva -• Kardelj,Bakaric,3tam~ ^°lič.„. p0 Titovem referatu,ki jv bil le povzetek Go strani ob™ uBajočega dela,jo tovariš Tito doživljal veli1: aplavz,delegati .° V2Alikali Titu,posem je prvplavila dvorano;ob opazovanju tu-dol
Porj_

bi
cij je bilo čutiti,kako so bili vzhičeni ob enotni pod™ tovari. u Titu,saj jv bilo to enkratno. Kaj tako lepega se zgodi sono v socialistični,Titovi Jugoslaviji. To ugotavlja
1
svet, s-’, j so zanimanje za našo izgradnjo kaše tudi v ud el e z--delegacij z vsega sveta.
M°ldno jo začel delati kongres v šestih komisij-.'.h - dolo je zavzeto, poglobljeno, izhajal-. ’ jv iz razmer in nakaz- val o ori-
bUo
°htn
"Alko
•cijo za bodoče dolo in razvoj.u ste se vici j učili v delo kongresa?
Jel -n	—
" som v komisiji za družbenopolitični sistem in snmouprnv-
izpravo na temo Razvijanje samo-
^ -ridu,ihivl sen pripravljeno ^	' 0 dolc.vskvga sistema v krajevni skupnosti tor materialna, bn-
Z‘" r'-zvoj KS. V tej komisiji je bilo določenih 32o delegatov,
^ipr,
-vljonih disaisij pa jo bilo čez 15o in zaradi časovno orne-
Oitvo ni bilo nožno diskutirati,a so vso prodloženo diskusijo
•Priloga zr.pislcoii kongresa."
slovenskih komunistov na kongresu:
^Glol jo bil zelo voli]::,kor so so delegati temeljito pripravi-
in zadolžitve tudi izvedli. Sodelovali smo v vseh komisijah.
^Glo lepo pa smo bili sprejeti tudi kot delegacija - že na lota-1 i -v ^
‘Utjcu je bil topel spre je. -, nat o pa so nas popeljali še na zani-
iaiv izlet.
V
vsem nas preveva misel,ki jo je izrekel tovariš lito:Prvi smo ^°lani,da gremo iz dogovora takoj na delo,no pa da čakamo na
s1aoPo. •'
01:1 mbni sklepi kongresa?
kongres jo dal temeljito oceno preteklega obdobja in ugotovil, cl. ■	•
bilo to doslej najbolj mirno obdobje v dvlu partije,hkrati ^ ' ^Udi n .jbolj plodne,s ;j smo izvedli bistvene spremembe,v če— 'le3? so k. .že moč p.-rti j v in delavskega razreda.
<1,0hgres je skozi vso ra.zpravo nakazal potrebo po utrjevanju samo
JP^avnega političnega sistema,uresničevanju ustave,zakona o zdru
''c^en delti,da v bodočem obdobju dosežemo resnično oblast delov-Sir-
v" razreda ter nadaljnjo krepitev bratstva in enotnosti vseh.
'^ati p bo potrebno dosledno izvajati resolucijo,ki obsegajo Vg,-,
' Področj družbenega življenja.11 vtisi s kongresa.:
'■Im
° Go bil eden izmed najveličastnejših dogovorov jugoslovan-•in komunistov,enkraten dogodek,zato som srečen,ker sem bil de-
L°S't
skl
ičeprav čutim tudi dodatno odgovornost za uresničevanje
0P°v, Prizn nje,ki ga je doživljal tovariš Tito,mu daje moči
Ni
Zr' petdeset let živijenja,kot je san predsednik izj vil.
'Ko
uPya doživetja kongresa?
211 •Sia h p
ih
do.
nSres jv potrdil politiko ZKJ,ki se je kazala v velikem aplav tovarišu mitu in partiji ter vodilnim delavce,],predvsem tova-OUtao- Kardelju in Dolancu. Delo samoupravnega socializma ima 13?°c Velik delež v tovarišu Kardelju,ki je tvorec nove ustavo
^leg.-vbskoga sistema, vsi ga zelo spoštujejo. Naj lepši vtis ^ tudi pozornost,s katero so v svetu spr„mlj li kongres -■^-ii smo kar šest biltenov pozdravov. Nopoz.abon pa. je tudi ^■^•Gi trenutek slovesa - slovo s tovarišem Titom."
2 a
Kako bomo Slovenci in občojii trebanjska občino urusničevr.li smornico - sklepe kongresn?
"Precejšen del nr.log jo že vpletenih v programe, morali bomo bi-ci dosledni pri izvajanju nalog in vsi bomo morali aktivno sodelovati. Sproti bomo morali kritično ocenjevati našo delo,ker bo-u° le tako lahko popravili tisto, kar smo narobe naredili,''je z"ključil predsednik.
Pogovarjale so se mihaela Gregl, mirni Lamovšek in Hojca Lokar
M E D
C L A N E
Z K
sprejet
V LE T Ü K O N G R ESOV
"ü°	Buč in el je gir.1n.22i j ec - naturcjit. Mr. jr. letos je bil spre-
Ost v ZKo Zr.str.vilr. gen mu n e kr. j vprr ' :.n j.
Rio to jo prodlr.gr.l 22 sprejem v Zn?
Predlr.gnli so no komunisti v KS Šentrupert."
^Kkrj?
"-Lrbivno delujem v ZSMS." ju potekal sprejem?
Sprejem jo bil svečan. Govoril nam je sekretar UK ZKS Trebnjo
^'Vari Janez Zajc. Poleg izkaznice sen dobil tudi knjigo."
1 • -^sne so n .".loge mladega komunista v naši družbi?
Mlad komunist mora aktivno sodelovati v samoupravnih organih.
iXOc delegat prenaša na seje delegacije mnenja obč-nov.
Pri
-1 svojem delu so mora zavedati odgovornosti.
" ^iti mor:'', socialistično misel.
03?ži se statuta ZK."
<J 'aelola. seu iu veliko uspehov pri izpolnjevanju nalog.
Mihaela Gregl
KO DOŽIVLJAMO VELIKE DOGODKE V N 8 I S T V H N OSTI, JIH S K U S .1 M O PO SVOJE S P O Z N .i V T I .
PO	SVOJE SE	ODZIV M O
N ai	SLOVENSKI	IN JUGOSLOVANSKI
KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV IN SE S P O M I N J M O
velikega borg., nabe domovine
BORISa KIDRIČA!
Z aHV j.OLJU JEMO SE VSEM, KI SO lij'1 PRI NaSIH PRIZaDEVaNJIH POMaGaLI!
PREPROSTE BESEDE
glasilo novinarskega krolKa osnovne sole Šentrupert
šolsko leto 1977/73 leto VIII. številka 3
Likovno prilogo je pod vodstvom mentorico I. Konostabo naredil Miran šiško,odtisnil pa Knjigotisk Novo mesto
število izvodov:125
Uredniški odbor:Damjana Zupan,Mini Lamovšek,Andreja Urbič, Kristina Majcen,Miran Šiško in Mihaela Gregi
Mentorja:D. in J. Zupan
J ^jbcrniK,
<zb 35 -letnici
ustanovitve
C^u6ccve 6nc^\dc
^dernikv

b#4istp^skik
Nrs^lfhtiee ,
piomrsk^ or^atu^aei^
#*%&i 4 ut^du
Vpo&»fHky ^andk^jCt
&4ro^cv<dna
vrcvtuc
$cph?ru6«r
Letos praznujemo 35.obletnico ustanovitve IV« SNOUB Matija Gubec« Brigada je bila ustanovljena 4„septembra 1942 v gozdu pri Trebelnem„ Od njene ustanovitve do osvoboditve 9„ maja 1945«leta, ko je brigada slavnostno vkorakala v Ljubljano, je prehodila nad 3000 km dolgo pot o Dolenj sko je večkrat prehodila po dolgem in počez« Da je sovražnika zavedla, se je pogosto premikala iz kraja v kraj« Danes je bila na Trebelnem, jutri pa že na Čatežu alt pri Žužemberku« Tako se je večkrat zgodilo, da je sovražnik zbral močno vojsko in nameraval brigado obkoliti « Toda največkrat je bil prepozen, kajti brigada se je že premaknila na nove položaje„
Oktobra 1942«leta je taborila v gozdu nad Sv. Križem, sedaj Gabrovka.
Ko so Italijani od domačih izdajalcev zvedeli za taborišče, so iz Ljubljane poslali velik bombni k, ki je na taborišče odvrgel težke bombe. Ker je pilot nad gozdom zagledal dim, je mislil, da je brigada še vedno v tem taborišču. Vendar tam brigade ni bilo več, ker se je malo prej premaknila proti Čatežu m s sosednjega hriba gledala bombardiranje« 'Takih primerov je bilo več«
Gubčeva brigada se v Šentrupertu ali v neposredni okolici ni nikoli zadrževala, ker tu položaji niso bili najbolj primerni „ V Šentrupert in okolico pa je pošiljala patrulje, kadar se je nahajala na Trebelnem, v Gabrovki, Tihaboju ali Čatežu. Ko v Šentrupertu ni bilo sovražnikove postojanke, so večkrat prišle skupine gubčevcev, ki so po maši pred cerkvijo zbrali domačine in jim govorili o našem pravičnem boju in o izdajalski vlogi belogardistov >
Vendar pa je Gubčeva brigada tesno povezana s to dolino. Na Dobu je dosegla velik uspeh, ko je decembra 1942.leta v gradu premagala
Italijane. Po Ajdovcu, kjer je brigada uničila močno belog ar distično postojanko, je bila to že druga sijajna zmaga Gubčeve brigade. Zmaga na Dobu je bila rezultat dobre pripravljenosti, borbenosti in iznajdljivosti borcev in vodilnega kadra. To niso bili več kmetje oboroženi z vilami, kosami in sekirami, ki so pred 400 leti naskakovali gradove, temveč so bili njihovi nasledniki - borci brigade, ki je nosila ime po velikem voditelju kmečkih puntov Matiju Gubcu. Fašiste in domače izdajalce v gradu so napadali z zavestjo, da nadaljujejo boj, ki ga njihovi predniki niso dokončali. Kako se je ujemala pesem, ki jo je pel Dušan Bravničar med napadom na grad in zgodovino kmečkih puntov, ko je pel •. "Iz grajskih kevdrov teče vino, hej a, hej o, zažgali grofu smo graščino „ = M " Glas o tej zmagi se je hitro razširil po vsej Sloveniji in vzpodbudil še druge partizane.
Ob kapitulaciji Italije, septembra 1943.leta, je Gubčeva brigada razorožila Italijane in belogardiste od Mokronoga do Trebnjega. Belogardisti z Rakovnika so sveto obljubili, da se bodo priključili partizanom. Zato jih gubčevci niso razorožili. Ponoči pa so zapustili grad in odšli čez mejo k Nemcem, ki so jih poslali v svojo postojanko v Kostanjevico ob Krki, Tako so si sami izbrali novega gospodarja.
Brigada je ob kapitulaciji Italije mobilizirala v svoje vrste vse za vojsko sposobne moške po vsej Mirenski dolini . Tako je prišlo v Gubčevo brigado veliko fantov iz Šentruperta in okolice. Nekateri med njimi so postali zelo hrabri in za vzgled ostalim, Kadar je bilo najhuje, ali pa je bila brigada utrujena od stalnih pohodov, je bilo vedno veselo v drugem bataljonu, v katerem so bili fantje iz Šentruperta, med nj imi Franc Kisovec, Lado Kalčič, Franc Lokar, Alojz Livk in drugi. S svojim veselim razpoloženjem in petjem so dvigali moralo med borci „ Niso bili le veseli, tudi hrabri so bili. Vedno so se med prvimi javili za bombaše, kadar je brigada napadala utrjeno pošto-
janko„ Urnika niso poznali- Neštetokrat so s svojo hrabrostjo reševali soborce« Nikoli niso bili tako utrujeni, da ne bi brez besed izvrševali povelja svojih starešin« Vedno so bili tam, kjer je bilo najtežje.
Veliko teh hrabrih fantov pa je dalo svoja življenja za to, kar danes imamo«. Njihova trupla ležijo po vsej širni Dolenjski. Da so grobovi vedno lepo urejeni in z rožami okrašeni, skrbijo pridni pionir ji in mladinci, za kar smo jim preživeli gubčevci iz srca hvaležni =
Stane Škrlj
PESEM GUBČEVE BRIGADE
Takrat, ko je zemljo slovensko tiran
pohodil in pljunil na nj o,
naš narod je vstal, že stoletja teptan,
iz zemlje, oblite s krvjo;
iz rudnikov njiv, iz požganih domov,
iz koč, iz barak in iz ječ,
iz sivih predmestij in temnih grobov
se naša je dvignila pest!
V nas vseh zakipela je Gubčeva kri! Brigada, na juriš! Naprej!
Zdaj Gubca Matije smo vojska mi vsi! Brigada, na juriš! Naprej!
Ne starih, zdaj novih pravic nam je mar Kdor dela, uživa naj sad!
Stoletja teptani, zažgimo zdaj kres!
Na juriš! In pade naj grad!
Iz rudnikov, njiv, iz požganih domov, mi vsi, iz barak in iz ječ, iz sivih predmestij in temnih grobov, zdaj velik zakurimo kres!
Na kresu naj temna preteklost zgori,
naj vzide svetlejši nam dan!
Pod Gubčevim praporom ga pribori vnuk Gubčev - junak partizan!
Pesem je bila doslej objavljena samo enkrat v Mladem Gubcu, glasilu mladih v Gubčevi brigadi. Napisana pa je bila ob bitki na Trški gori.
Vida Brest
PRVO SREČANJE Z MIRENSKO DOLINO
Začela se je jesen 1942-, Zapuščene kočevske vasi. so nudile obilo jabolk, hrušk in sliv. Druge hrane skoro ni bilo; le sem in tja koruzen močni k ali krompir „ V veliki roški ofenzivi je bilo vse uničeno in zato je tudi samo sadje, pa čeprav vsak dan, mnogo pomenilo. Prestali smo že vse huje, roško ofenzivo, ko do vasi in sadovnjakov sploh mogli nismo, vsa voda pa je bi la zastrupljena. Potem je sledila naša protiovenziva - šli srno razo ločevat belogardiste v Suho krajino. Pod silovitim pritiskom Italijanov in na prigovarjanj e župnikov in kaplanov ter vaške gospode so mnogi preplašeni prebivalci teh krajev sprejeli od Italijanov orožje, da bi se borili proti partizanom . Tisti, ki so čutili kanček narodne zavesti, so orožje predali partizanom, tisti pa, ki so se preveč ustrašili okupatorskega nasilja ali pa preveč verjeli besedam s prižnice, so postali najgrši okupatorjevi hlapci.
Po akciji v Suhi krajini je naša Tomšičeva brigada bivala v kočevski vasici, odnosno na pogorišču nekdanje vasice Ribnik. In tja je prišlo povelje, da moram z zdravnikom dr, Marjanom Moreljem v Gubčevo, ki se je ravno takrat ustanavljala.
Ko sem to zvedel, se nisem mogel ubraniti solz. Dobro sem vedel, da je boj povsod enak a bil sem v iistih letih, ko čustva zelo rada premagajo razum, Čeprav na Kočevskem m bdo ne hrane ne vode, sem s tovariši, soborci Tomšičeve i, doživel toliko velikega, toliko skupnih naporov, toliko požrtvovalnosti m toliko poguma, da se mi je povelje o odhodu zdelo, koi da me na silo trgajo iz najtoplejšega doma.
Pot iz Tomšičeve v Gubčevo je bila dolga Z doktorjem Marjanom
sva potovala namreč s Cankarjevo brigado, Ki so so boji popeljali tja do Čabra in p redno se je vrnila spet na Dolenjsko, je minil kar cel mesec. Nekje blizu Dobrniča sva se ločila od Cankarjeve in se pridružila N a< etu Ma u - Tarasu, ki je bil takrat menda sekretar okrožnega komiteja in je bil namenjen Gubčevo,.
Sesti oktober je bil in sonce je toplo sijalo. Popoldne smo se ustavili v gozdiču pod mirenskim gradom, Nace Majcen je dejal, da moramo počakat i, dokler ne odpelje z Mirne vlak, ki pr i baja popoldne iz Trebnjega, Potem da gremo na drugo stran.
Čeprav nismo imeli ravno najlepšega razgleda, sem vendar občudoval del mirne dolinice in potemnele s- reite hiš pred sabo. Zazdelo se mi je, da čutim neko toploto- Koliko več miline koi med stoletnimi kočevskimi	ca i, ki sem se jih pretekle mesece tako na-
vadil, Razmišljal sem, ali je ta mehkoba pokrajine dala svoj pečat tudi značaju ljudi, ki tod žive, N a kočev skem smo se srečevali le borci med sabo, domačini so se izselili. Po Suhi krajini sta nas po roški ofenzivi sprejemala samo strah m preplašenost ljudi« Kako bo tu, v tej nežni pokrajini?
Iz razmišljanj meje zmolil pisk vlaka. Vozil je počasi. Pred lokomotivo in na koncu vlaka je bii v bunker prirejen oklopni vagon, iz katerega so sr šele dolge italijanske puške.
Vlak je kmalu zapustil Mirno in mi smo se dvignili. Ljudje, ki smo jih srečevali, nas niso gledali z začudenjem, ampak so nas prijazno pozdravljali, spregovoria toplo besedo in nam zaželeli srečno pot«
Tovariš Majcen nas je popeljal v gostilno h Kolencu, da bi povprašal,
kako je na Mirni, Sprejeli so ga kor starega prijatelja in celo doktorja. Marjano so poznali = Morali srno sesti» Rekli so, da nam bodo pripravili kaj za pod zob» Predlagal sem, da bi se menjavali na straži, pa je gospodar zamahnil z roko, da straža že deluje, da je v vasi zaščita, ki že ve, da smo pr i njem in da smo lahko brez skrbi» Kaj takega se mi je zdelo nemogoče, a ko sem videl brezskrbni Majcnov nasmeh, sem bil prepričan, da straža res ni potrebna»
Prišlo je nekaj aktivistov«, Iz poročil, ki so jih dajali tovarišu Majcnu, sem razbral bogat mozaik osvobodilnega boja»
Sonce je zašlo in gospodar je povprašal, če bomo prenočevali pri njem» Tovariš Majcen je rekel, da bomo spali onkraj proge, jaz pa sem priganjal, da bi šli še tisti dan do brigade» In ko so povprašali, zakaj sem tako neučakan, sem jim moral izdati, da imam ravno osemnajst let in da bi vsaj del rojstnega dne hotel preživeti med novimi soborci» In šli smo» Še kar za dne, skozi Mirno, čez progo in preko ozkega betonskega mostu v hrib vse do Blatnega klane a, kjer je takrat Gubčeva imela svoje .iuo; e»
V brigadi so mi pripravili za rojstni dan posebno presenečenje . Prav gotovo je bilo to moje najsrečnejše proslavljanje rojstnega dne» Pa to bi bi bila lahko že druga zgodba» Prav dobro pa se spominj am, da nie je tovariš Majcen drugi dan povprašal, kakšni se mi zde novi tovariši - gubčevci in ta del Dolenjske, s katero sem se prvič srečal» Rekel sem mu, da tega srečanja, teh tovarišev, teh krajevin teh dobrih ljudi ne bom nikoli pozabil»
Povedal sem resnico» Kajti ni jih mogoče pozabiti, še več, vedno čutim, da sem del njih»
Sergej Vošnjak
NABIRANJE BCMiJ .-JA LB V . ,EMŠK.O-1TaL: JANŠKI MEJI
Gubčeva brigada je okiobra 1942»leia taborila v gozdu nad Tihabojem Dober streljaj od taborišča je bila meja med Nemčijo in Italijo, Nem ci so jo na široko prepredli z bodečo žico, vmes pa nastavili mine in francoske bombe "silonarice“.: tako smo pravili tem bombam, ker so bile zelo podobne steklenicam za sifon, ki ima ob vratu ročico,
To so bile ofenzivne bombe, ki so bolj počile, kot pa imele učinek in manj nevarne kot defenzivne bombe, tudi francoske in podobne ju goslovanskim. Bile so narezane in ko so se raztreščile, je bil vsak delček smrtno nevaren. Obe vrst ' bomb so Nemci zelo na gosto nastavili med bodečo žico. Ko so leta 1941 Nemci polagali te bombe na mejo, si niso mogli misliti, da delajo veliko uslugo partizanom. Bombe na meji so postale veliko skladišče partizanom.
Borci Gubčeve brigade so hodili nabirat bombe za svoje potrebe, pošiljali pa so jih tudi. drugim partizanskim enotam. Nekateri so bili Pravi strokovnjaki pri nabiranju. Med najboljše v Gubčevi brigadi je spadal Andrej Žagar - Maj, ki je staro jugoslovansko vojsko služil v inženirski četi in se tam naučil tudi miniranja.
Nekega dne v oktobru 1942.leia smo odšli nabirat bombe na mejo blizu Homa nad Šentrupertom Amon Taborski, Anton Dekleva- Nino In jaz. Previdno smo se bližali meji. Na prostoru od koder je bil dober razgled, smo obstali. Nemci so namreč ob meji redno pošiljali mo čne patrulje. Ko smo ugotovili, da ni nikogar, smo šli do žične ovire, Prostor ob meji je bil dobro pregleden, saj so Nemci posekali gozd v širini do 50 metrov in več vzdolž cele meje od Ljubljane do Kostanjevice. Taborski, ki je bil vodja naše skupine in spreten za tako delo, je šel naprej in med žično ov iro pobiral bombe,, S tem je
pripravil pot Ninu, ki je odšel na nemško stran na stražo. Jaz sem bil pri Taborskem« Hitel je nabirati bombe, ki so bile zakopane v zemlji, nad njimi pa so štrlele jeklene zanke« Najprej je prijel za bombo, nato odščipni 1 zanko in jo ovil okrog ročaja, da m eksplodirala« Tako pripravljene bombe sem polagal v nahrbtnike« Nabrala sva jih že kakih 80, torej sem polnil že tretjega, ko sem zagledal Nina, ki je bil na straži, kako se lomi po izhojeni poti k nama« "Nemci! Nemci !11 je ves zadihan povedal, pograbil najbližji nahrbtnik z bombami in švignil mimo naju navzdol proti gozdu« Tudi midva sva hitro pobasala ostala nahrbtnika in se mu priključila« Pred nami je bilo še kakih sto korakov čistine. Dirjati nismo smeli, saj je bila nevarnost, da se kaka bomba sproži. Ko smo imeli do gozda še kakih trideset korakov, nas je nemška potrulja zagledala in ožgala po nas» Na srečo ni zadela nikogar. Kmalu smo bili v bukovem gozdu. Že smo mislili, da smo na varnem, ko se je v nahrbtniku Taborskega sprožila bomba. "Vrzi proč!" je zavpil Taborski in že spretno sam odvrgel nahrbtnik in stopil za debelo bukev« Tudi Nino se je z nahrbtnikom vred stisnil za debelo drevo« Kot nalašč ob meni ni bilo drevesa. Da bi odvrgel nahrbtnik, ni bilo več časa. V zadnjem trenutku sem pred seboj zagledal plitev jarek in skočil vanj, takoj nato pa me je nahrbtnik udaril po glavi« Takrat pa je počilo, da je glasno odmevalo po dolini.,, Ker je bil jarek plitev, mi je ves hrbet gledal iz njega in seveda tudi nahrbtnik z bombami, ki mi je ležal na vratu in glavi. V strahu sem čakal, kaj se bo zgodilo« Toda na srečo se moje bombe niso sprožile. Da sem dobil polno drobcev po hrbtu od bomb Taborskega, pa sem ugotovil šele v taborišču« Od Taborskega nahrbtnika pa ni ostalo ničesar» Kakih trideset bomb je razneslo naenkrat. Le spretnost in prisebnost ga je rešila gotove smrti« Ko se sedaj po toliko letih srečava v Ljubljani, mi skoraj vsakokrat reče; "Mejduš, takrat pa smo imeli srečo! "
Stane Škrlj
UTRINKI
Rad bi vam povedal, da so bili partizani lačni in siti, ušivi in čisti, previdni in neprevidni, hrabri in bojazljivi, strogi, kulturni in še kaj drugega slabega in dobrega, žalostnega in veselega, kar vam bo lahko v poduk in napotilo, kako ravnati, če bo še kdaj kakšna vojna. Upam, da ne.
Najbolj lačen sem bil v italijanski ofenzivi - imenovani tudi Roška ofenziva, ki je trajala na Dolenj skem oziroma v Ljubljanski pokrajini julija in avgusta 1942,leta = Italijani so nas obkolili z vseh strani in svoj obroč okrog nas vedno bolj zoževali, tako da ni bilo nabene-ga drugega izhoda, kot da smo se morali skrivati v gozdovih in tam preživeti več dni skoraj brez hrane in vode. Takrat sem bil v Rogu -našem pragozdu m partizani, ki smo bili v njem, nismo imeli druge izbire, da smo se hranili z borovnicami, v zapuščenih in pogorelih kočevskih vaseh pa z nezrelim sadjem. Tu pa tam smo našli na njivah kakšen krompir ali drug pridelek iz prejšnjega leta, kar smo pojedli v surovem stanju .Dobili smo grižo in bili polni uši ter srbečice. Nikdar več nisem bil tako lačen, žejen in ušiv kot takrat, ^e sreča, da sem prišel iz tega pekla, ker mnogi so omagali od trpljenja in od lakote, se predali Italijanom, ali pa so jih ujeli. Mene je vedno vodila misel: ''Vzdržati, vzdržati.. „,in vzdržal sem .
Na Trebelnem, kjer se je ustanov,la naša brigada Matija Gubca, so nam dekle i a prinesla p: v o grozdje, ki še ni bilo dovolj zrelo. Mnogo partizanov je dobilo drisko in tudi jaz.
Bili pa smo mdi dalj časa siti, ko je naša brigada jeseni 1942 taborila v Raduljah, Redili smo se kot polhi, ker je bilo hrane obilo in
dobre, prehranjevalnih akcij veliko, borbeni h pa malo«, Verjetno so na višjih poveljstvih pogruntali, da to naše lenarjenje nikamor ne pelje in zato so novembra lega leta izdali povelje, naj se začnemo boriti, kot se spodobi za partizane in ne prezimiti kot polhi«,
Prvo večjo akcijo smo izvedli z napadom na postojanko v Škocjanu in tam se je zgodilo tole: Jaz sem iz šole reševal slovenske knj ige, arhiv šole in še kaj o Partizan, vaš domačin, mi je rekel: "Ali si se prišel boriti, ali reševati knjig e =" Pojasnil sem mu, da knjige potrebujemo za otroke, da se bodo učili slovensko in potem mi je še on pomagal vse to reševati.
Po tej akciji je bilo kmalu konec našega lenarjenja ob dobri in obilni hrani. Začele so se vsakodnevne vaje za izvedbo borbenih akcij, ki jih je imelo v planu glavno poveljstvo Sloveni je. K naši izvežbanosti je veliko pripomogel Dragan Jevtič, narodni heroj, ki ga je skupaj zli drugimi izkušenimi borci in poveljniki poslal v Slovenijo vrhovni komandant Tito. Takrat smo prvič kaj vec zvedeli o junaški borbi bratskih narodov in o Titu«
Navdušeni nad velikimi zmagami partizanov v Srbiji, Bosni, Hrvatski in drugod in ker smo si pridobili že veliko vojaškega znanja, smo želeli, da takoj uničimo okupatorja in domače izdajalce. Kot orkan smo mimogrede uničili belogardistično postojanko na Ajdovcu in fašistično na Dobu. V obeh borbah smo uničili in zajeli čez 100 belogardistov in fašistov, ter dobili mnogo orožja in municije. Brigada je dobila naziv udarna brigada, na kar smo bili zelo ponosni, belogardistom in fašistom pa vzbujali, strah in trepet pred nami.
Iz teh borb mi je najbolj ostalo v spominu tole: Na Ajdovcu smo se z belogardisti tolkli tako blizu, da me je kri sovražnikov vsega pošpri-
cala. Dragan Jevtič me je zato vprašal, če sem ranjen. Tam sem rešil žensko in otroka iz gorečega poslopja, kjer so bili belogardisti. Žalosten trenutek zame je bil, ko je mati padlega ajdovškega belogardista ugotovila po vojaški obleki in uri, ki sem jo nosil, da sem ga ubil jaz, morala pa nas je prenočiti in nam dati hrano. Na Dobu - fašistov grobu sem bil ranjen od drobcev ročne bombe v noge in v zadnjico, pa tega ni nobeden opazil in sam nisem čutil bolečin. Potem sem splezal po lestvi in metal ročne bombe v goreči grad, nato pa sem moral odnehati zaradi bolečin.
Na Dobu so se po tolikih stoletjih ponovno dobesedno uresničili verzi punt arske pesmi: "Grad gori, grof beži, vino teče, naj, če teče kri." To pesem smo peli med borbo. Da, Gubčevei smo bili hrabri puntarji in bi bili velik ponos Matiju Gubcu, po katerem je brigada dobila ime.
J' osnovni šoli na Trebelnem je na steni naslikan partizan, ki pleza po lestvi v grad Dob. Nekateri pravijo, da sem to jaz. Jaz pa pravim, da je kdo drug, ker so tudi drugi plezali po lestvi.
Na Dobu je junaško padel vaš rojak Hrastarjev iz Stare gore.
Po tej borbi sem bil v improvizirani bolnici nekje nad Šmarjeto. Nekega jutra je začelo ropotati iz strojnic okrog hiše, kjer smo ležali ranjenci. Kar nas je bilo lažje ranjenih, smo jo v spodnjih hlačah po snegu in mrazu ucvrli iz hiše, kolikor so nas nesle noge. Sreča je bila, da so jo tudi belogardisti ucvrli in smo ostali vsi živi, čeprav malo prehlajeni.
Za hrabrost na Ajdovcu, v Žužemberku in na Dobu sem bil med prvimi partizani v Sloveniji, ki jih je štab Gubčeve brigade predlagal
glavnemu poveljstvu Slovenije za odlikovanje. Dobil sem ga šele novembra 1944.leta - torej po dveh letih in to zopet med prvimi partizani v Sloveniji.
Joj,kako sem se že razpisal. Sedaj pa res samo še nekaj utrinkov in spominov.
Januarja 1943 so šle prve štiri slovenske brigade pomagat hrvaškim partizanom v Zumberku v borbi proti Italijanom in ustašem, Skupaj srno jih potolkli toliko, da so kar na kupih ležali skupaj z mulami. Takrat sem prvič m zadnj ič jedel ovsen močnik0 Oh, kako so se zatikali kosmiči v gr Jo, težko sem požiral, pa sem moral, ker sem bil lačen.
V Jelenovem žlebu sta Gubčeva in Cankarjeva brigada bliskovito izbojevali največjo zmago partizanov v Sloveniji do tedaj „ Tam je ležalo po gozdu in na kolovozu čez 100 mrtvih Italijanov. Ugotovili smo, da imajo tudi oni uši, čeprav so bili redna vojska.
Kot specialni kurir glavnega poveljstva partizanov Slovenije sem prehodil skoraj vso Slovenijo m precejšen del Hrvaške = Na tej poti sem koristil kurirske postaje TV, da so me kurirji spremljali in kazali pot. Se danes hranim "propuslnic o", katero je podpisal komandant slovenskih partizanov Stane Rozman. S to "prepustnico" so mi morale biti na razpolago vse TV postaje in celo bataljoni za varstvo. Nosil sem važna povelja glavnega poveljstva poveljstvom korpusov in IV. operativne zone in druge zaupne stvari v glavni, štab hrvat.skih partizanov®
Nosil sem tudi razne dobrote in uporabne stvari nazaj v Belo krajino, kjer tega ni bilo. Neko noč, ko smo se vračali s Štajerske v Belo
krajino, kar naenkrat pred nami nekdo zavpije; "Kdo tam?" Jaz odgovorim: "Partizani." Ta, ki je spraševal, me je spoznal po glasu in. m e je previdno vprašal: "Ali si ti Sandi?" Glasno odgovorim : "Ja" Potem me je vprašal, kako je bilo na Štajerskem in povedal sem mu marsikaj in tudi to, da nosim s seboj poln nahrbtnik rekviriranih cigaret, sukanca in drugih stvari, ki so potrebne gospodinjstvu in da bom to zamenjal v Beli krajini za dobro vino in hrano» Tedaj močan glas zavpije: "V partizanih š ver c ar j e streljamo, " Zelo sem se prestrašil, toda od tega ni bilo nič in v Beli. krajini sem storil tako, kot sem rekel.
Gotovo ste že slišali, da smo partizani tudi "žicali" hrano, čeprav je bilo leta 1942 to prepovedano „ S partizanom Rudijem sva kljub temu "žicala", ker sva bila lačna, To je zvedel komandant in kmalu sva bila pod stražo. Za kazen sva morala v kuhinji lupiti krompir in en dan nisva dobila nič jesti.
Trikrat sem bil v borbi ranjen, toda nisem bil nikoli tako prestrašen, kot v tem lem primeru: Na Štajerskem sem v borbi zaplenil nemško pištolo. Zelo sem jo bil vesel in jo začel ogledovati, Bil pa sem nepreviden. Cev sem obrnil proti svoji glavi, tedaj pa se je pištola sprožila, še sam ne vem kako in krogla je zletela tik moje glave. Tako sem se prestrašil, da sem kar skupaj zlezel in dolgo Časa nisem prišel k sebi .
^a, z orožjem je treba ravnati previdno. Več partizanov je bilo žrtev neprevidnosti. Ko smo enkrat stali v vrsti za pregled pušk, se je enemu partizanu puška sprožila in ubila dva partizana,
tudi jokal sem v partizanih, v veselih in žalostnih prilikah; najbolj Pa takrat, ko so me partizani v temni in deževni noči ran j enega zvr-
nili z nosil, ker so se spotaknili ob nek štor ali kaj drugega» Prej me ni skoraj nie bolelo, ko pa sem padel z viška na trda tla, me je vse tako bolelo, da sem se zjokal in preklinjal»
No, tudi veselja v partizanih ni manjkalo» V Gubčevi brigadi je bila v letih 1942/43 taka navada , da smo po vsaki zmagi zaplesali na kakšnem podu» Najhrabrejši borec je imel otvor itveni ples» Mene je doletela ta časi. dvakrat, ali trikrat» Gubčeva brigada je znana po kulturnih dejavnostih in dobrih pevcih» Vaša rojakinja Vida Brest nam je v časi»
No, samo še to; V gričih in dolinah Dolenjske sem preživel kot partizan svoja mladeniška leta» Stara gora in tam Hrastarjeva družina, Debenc in tarn Janežičeva družina in drugi griči m ljudje mi bodo za vedno ostali v najlepšem spominu» Vsem se ponövno zahvaljujem za vse, kar so mi dali za olajšanje partizanskega življenja. Morda sta med njimi tudi tvoj dedek in babica» Zato se tako rad vračam v kraje svoje mladosti in ure, ki jih preživim med vami, potomci mojih soborcev in drugih, so mi v veliko veselje in zadovoljstvo»
Mirko Klančar -- Sandi
PRVT MAJ 1943 V ŠENTRUPERTU
Za prvi maj 1943.leta smo napadali belogardistično postojanko v Šentrupertu. S tem napadom smo želeli proslaviti 1. maj, praznik delavcev.
V Šentrupertu je bilo zabarikadiranih kakšnih 60 belogardistov, ki so jih Italijani dobro oborožili» Imeli so veliko pušk in nekaj mitraljezov in veliko municije» Zlasti pa so bili dobro založeni z bombami. Utrdili so se v mežnariji in v cerkvenem zvoniku. Za zvonik smo izvedeli šele pri samem spopadu» Vanj so namreč tik pred napadom zaklenili sedem svojih vojakov in jih bogato založili z m uničijo in bombami.
Ko smo zadnjega aprila okrog desetih zvečer pričeli z napadom, smo se spočetka nemoteno gibali okrog cerkve, ne vedoč, da so v zvoniku sovražniki. Ti so dolgo oklevali. Končno je nekdo vrgel za cerkev bombo, ki je ranila našega borca. Seveda smo od presenečenja zazijali, odkod nam ranjenec takorekoč v varnem zavetju, saj, smo si rekli, ne morejo metati bomb okrog vogala» Mežnari-ja je bila namreč na drugi strani cerkve» Toda za prvo bombo je priletela iz višav druga in tretja in vsulo se je na nas kakor toča»
Če smo hoteli uspeti v napadu na mežnarijo, smo morali najprej onesposobiti sovražno skupino v zvoniku. Pozivali smo jih, naj se predajo. To je bilo zaman » N asprotno, na naše pozive so le še podeseterili ogenj iz stolpa»
Ko se niti na grožnjo, da jih bomo s požarom izbezali izza varnih zidov, niso hoteli odzvati, smo zažgali zvonik„ V cerkvi smo v
vhodu v stolp naložili slame in drv, da so zagorele stopnice in je plamen segal više in više.
Tedaj se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega. Ko je plamen že pohlepno lizal stopnišče, se je iz line sredi stolpa oglasil pretresljiv glas in klical nekega našega partizana, Ta je ves razburjen pritekel v cerkev in tamkaj zbranemu štabu bataljona povedal, da se iz sredine stolpa oglaša njegov brat, za katerega je bil prepričan, da je, še ne šestnajstleten, doma na varnem. Brata sta bila doma nekje iz okolice Šentruperta, Hitro smo razmetali ogenj in pozvali fanta, naj se požene čez žareče stopnice. Srečno je preskočil nevarnost in skupaj z nj im še njegov prijatelj, Vsa r azbur jena sta nam pripovedovala, da so ju pred nekaj dnevi belogardisti na silo odvlekli od doma, jima dali puški v roke in baretke na glavo, kajti to je bil tedaj edini znak, da pripadaš k belogardističnim enotam. In, ker so v postojanki vedeli, da jih partizani nameravamo napasti, so ta dva fanta še s petimi drugimi zaprli v zvonik in jim zapovedali, naj mečejo bombe na partizane in streljajo nanje.
Nesrečnika sta pripovedovala, da v dneh, odkar sta bila mobilizirana, nista imela nobene prilike, da bi ušla. Ko se je pričel spopad, ko so jih partizani že odkrili in zažgali stopnišče, ko se jim je začelo kaditi pod nos, sta pobegnila, preverila vodnika, ki je zapovedoval v stolpu in ušla navzdol,
"Bratov glas sem slišal, slišal sem, kako ga kličejo in nič me ni več zadržalo. Grožnje vodnika, da bo vsakogar ustrelil, kdor se bo premaknil iz stolpa, se nisem ustrašil. Lažje je bilo pobegniti, ker se je že pošteno kadilo, "
Fanta sta sežgala baretki in se takoj vsa srečna vključila v partizan-
ske vrste. Napad na utrjeno mežnarijo smo nadaljevali potem, ko smo onemogočili skupino v zvoniku.
Janez Vipotnik
URA, NOŽ m ŽLICA SO MI REŠILI ŽIVLJENJE
Žužemberk, maja 1943«,
Gubčevci smo že drugi dan napadali fašiste in belogardiste, ki so bili močno utrjeni v sodnem poslopju in v cerkvi„ Obkolili smo jih, a jim nismo mogli priti do živega , ker jih je neprestano varovala tudi italijanska aviacija«.
Naše poveljstvo je sklenilo, da čez dan ostanemo še na zasedenih položajih in z borbo preprečimo sovražniku izhod iz postojanke in se pripravimo, da zvečer izvršimo vpad v fašistično trdnjavo in sovražnike uničimo0
Tedaj sem bil komandir voda v četi Stanka Sevška. Vod sem imel razporejen za. napad in obrambo le nekaj deset metrov od sovražnikove postojanke,. Ves čas borbe je obstajala mučna napetost.
Sovražnik nas je vedno bolj obstreljeval s težkim orožjem nas mi-traljiral in bombardiral«, Razsipaval je z izstrelki . Mi pa smo streljali le na vidne cilje, ker nismo imeli nabojev na pretek.
Popoldne sta se nas že lotevala utrujenost in lakota. Tedaj me je poklical komandir čete in mi dejal: "Takoj preskrbi v bližnjih hišah borcem hrano in poskrbi tudi za njihovo dobrovzdušje ter borbeno moralo! Zvečer vpademo v trdnjavo! Ko se bo stemnilo, bodo miner c i razstrelili zid utrdbe. Takoj nato bo tvoj vod prvi vdrl v postojanko, Razpored vdora organiziraj takole: Preskrbi si štiri dobre bombaše - prostovoljce0 Ti bodo šli prvi; za nj imi puškomitralje-zec in njegov pomočnik, nato pa ti in ostali borci . Hitro zavzemite spodnje prostore postojanke! Naslednja navodila dobite kasneje! H
Tedaj pa je iznenada zažvižgala krogla iz podstrešja sovražnikove postojanke in zadela komandirja naravnost v hrbet, mu prebila srce, nato zadela tudi mene v levo stran prsnega koša, kjer sem nosil v žepu uro, nož in žlico. Krogla je uro raznesla, prebila nož, nato zadela v ročaj žlice in se ustavila. Komandir je takoj obležal mrtev, jaz pa sem zaradi močnega udarca krogle padel na tla in začutil silno bolečino. Z roko sem si otipaval mesto okoli srca in iskal rano -Ustrelino, ki je pa na mojo veliko srečo ni bilo.
T-ako so mi tedaj mamina ura, nož in žlica rešili življenj,e .
Stane Hribar
POTEK BORBE 1943, LETA
Septembra 1943. leta smo bili blizu Novega mesta med Barončevim hribom in vasjo Škrjance, Tu smo bili v zasedi s III. četo drugega bataljona Gubčeve brigade (datuma se ne morem spomniti). Dobro se spominjam, da smo bili pri Svetem Roku, Varovali smo sovražnikove izpade proti osvobojenemu ozemlju, proti gorjanskim vasem Stranska vas, Lakovnice, Birčna vas, Podgrad. V zasedi smo imeli tudi komoro sirasto mulo, ki je že leta 1942 pribežala od Italijanov k partizanom. Za to mulo smo vsi skrbeli, da je imela dovolj hrane. Bila je tudi vedno čista. Bila je zelo lepa, pa tudi pametna. Vedela je za vse poti, koder je hodila kdaj prej; tako je nekajkrat kar sama prišla za nami, če jo je kdo kdaj pozabil. Seveda je imela nalogo, da nosi z nami kotel za kuhanje hrane, če smo jo imeli, in pa težki mitraljez ali težki bacač in pa topič. Ta je bil dodeljen brigadi, le v večjih bojih manjši edini ci, četi ali bataljonu. Seveda je bilo prav težko na tako prevozno sredstvo orožje pritrditi tako, da ne bi ropotalo, posebno če je kdo obesil na mulo še kakšno porcijo ali puško; tedaj je bil ropot še hujši. Posebno hudo je bilo, če je morala biti popolna tišina. Naša vojska je največ hodila ponoči, takrat pa se vse veliko bolj sliši kot podnevi» Posebno se je rado zgodilo kaj neprijetnega, kadar smo bili blizu sovražnikovih postojank, bunkerjev, prometnih zvez, ceste, proge, vode in podobno» Najraje se je zgodilo na pohodih, da se je mula spotaknila ali celo padla. Dostikrat srno zato okrepili vsaj patrolo proti sovražniku, posebno če so bili Nemci? drugi - Italijani ali beli - namreč postojank niso upali zapustiti. Ko smo tako izpolnjevali dano nalogo v zasedi, smo pošiljali patrolo proti Novemu mestu: pred četo smo si postavili zavarovanje ob cesti, ki pelje v Novo mesto proti vasi Škrjanče in dalje proti Ruperč vrhu, Uršnim selam in naprej proti Semiču. Z nami je bil ostali del bataljona brez naše čete, a na Ruperč vrhu je bila artilerijska brigada»
^ako smo računali, da če bo potrebno, bo pomoč kaj kmalu pri nas, Novo mesto je bilo po 6„ sovražnikovi ofenzivi v rokah Nemcev in srno ga iz dneva v dan napadali s topovi, pa tudi z brigadami = Ker se sovražnik ni počutil varnega, si je poklical pornoč iz drugih postojank, Na predvečer sovražnikovega izpada iz postojank v Novem mestu je prišlo tja več kot 300 sovražnih vojakov» Tako je bilo slišati v Novem mestu ves večer močno ropotanje in vpitje» Vedeli smo, da se pripravlja napad ali hajka, kakor smo tak napad imenovali, Patrolo smo poslali prav v Kandijo do neke ženske, z nalogo, da nam sporoči, kaj nameravajo Nemci v Novem mestu» Zvedeli smo, da je prišlo v Novo mesto čez 300 Čerkezov in da nameravajo ven iz mesta, niso pa vedeli povedati, v katero smer nameravajo.
^el sem v patrolo, tovariš Ibar pa je šel v zasedo ob cesti med vasjo Škrjance in Novim mestom Oglasil sem se pri Župančičevi mami, dva tovariša pa sta ostala zunaj» Kot se spominjam, ni peteklo niti deset minut, ko mi je sporočil eden od stražarjev, da se sliši, kakor da bi hodilo več ljudi proti Svetemu Roku» Poslovili smo se od ftiame in odšli vsi trije pogledat v smer, od koder je bilo slišati šum . Kakor hitro smo se prepričali, da gredo Čerkezi proti naši zasedi, Sm° kar najhitreje odšli nazaj k četi in se pripravili za premik. V teni času je prišel tudi tovariš Ibar in povedal, da gredo po cesti in Progi tudi Nemci (proga je bila nesposobna za promet) » Bilo nam je Popolnoma jasno, da hočejo obkoliti našo četo in ostale edinice bataljona, ki je počival v Stranski vasi, in iznenada napasti» V štab bataljona smo poslali kurirja Kajina, bistrega partizana» V tem ča~
Su smo ukrenili vse potrebno, da bi zasedli nove položaje pod Ruperč Vrhom, kjer naj bi bila artilerijska brigada» K tej edini ci smo tudi Poslali tovariša za zvezo; takoj se je vrnil in rekel, da so se umak-ntli proti kočevskim gozdovom» Tedaj smo vedeli, da od te brigade "Knarno kaj pričakovati in takoj smo krenili z našega položaja. Po-Cakali smo samo še na tovariše, ki so bili v patrolah» Zasedi smo
sporočili, kdo bo ostal za zvezo med četo in zasedo„ Vse to se je dogajalo med drugo in peto uro zjutraj«, Okrog pete ure zjutraj smo se premaknili proti Ruperč vrhu«. Nismo pa vedeli, da so Nemci in Čerkezi tako blizu s svojim obkoljevanjem; šli smo namreč drug mimo drugega, Mi smo šli v sredini z našo "Sirko", (tako smo rekli naši muli), Nemci in Čerkezi pa so šli z vsake strani«, Bila je še tema in nismo vedeli, da gremo tako blizu nj ihovih kolon. Posebno je bilo nevarno to, ker je povzročala naša mula s komoro, ki jo je nosila, ropot„ Posebno blizu smo bili takrat, ko so šli Nemci čez progo, mi pa smo šli pod mostom. Šele tedaj sem spoznal, kako blizu Nemcev srno«. Šel sem na zadnjem koncu kolone in pazil, da ne bi. kdo ostal za kolono, saj že nekaj dni ni bilo počitka. Vsi smo bili zelo izmučeni od stalnih pohodov, napadov in borb s sovražnikom, Moram priznati, da tedaj bormem, ki so videli ali slutili Nem" ce tako blizu, ni bilo vseeno. Nekako sem jih prevari!, da je to naša patrola, ki gre po progi in da mora biti stroga tišina in da naj četa pospeši pot pod mostom. Ob tem sem dal tudi ukaz, naj se četa onstran proge razvije po vodih, da bo obdržala zvezo med seboj«, Takšen razpored je bil potreben, da ob morebitnem nemškem napadu ne bi bilo večjih žrtev. Takoj sem pohitel k čelu kolone k tovarišu Ibru Kaduncu, (poznejši narodni heroj) , ki je bil komandir naše čete.
On ni vsega videl, povrh tega pa je bil Še nekoliko gluh. Takoj je p°' slal drugega kurirja v štab bataljona z obvestilom o Nemcih, Ko se ]e kurir vrnil, smo dobili očitek, da smo paničarji, ker niso verjeli, je res toliko Nemcev in Čerkezov. Komisar bataljona je bil'tovariš Stanc Škrlj, Bataljon je bil z vso komoro v Stranski vasi na počitku» Tovariš Škrlj je bil tisto noč na sestanku v brigadi in se je prav tedaj vračal v bataljon. Tako je bila komanda bataljona obveščena šele zjutraj, ko so začeli Nemci streljati na vas, S prvim svitom smo začeli napadati sovražnika, vendar smo se marali umakniti, ker je bilo sovražnikovih vojakov čez tristo, nas pa le okrog 70 v četi,
komoro in bolne pa je bilo treba odšteti«, Tako nas je ostalo le 58 borcev. Zadržali smo sovražnika vse do Ruperč vrha. Na tem položaju smo se ustavili in smo jih pustili blizu na dvajset do petdeset metrov. Pri gradu Ruperč vrh smo se gledali: na enem vogalu partizani, na drugem pa sovražnik. Seveda je delovalo vse razpoložljivo orožje; težka breda, ki je bila največje zlo za Nemce, in pa roč-ne bombe. Spominjam se, da sem jih tedaj zmetal pet in to vse v pol-n°. Da smo bili tako blizu skupaj, nas je primoralo tudi vreme; bi-1& je namreč tako gosta jesenska megla, da nismo videli Nemcev drugače kot od blizu. Na tem položaju smo se dobro držali zato, ker Je bila morala piri vseh borcih in starešinskem kadru na zelo visokem
nivoju.
Nekateri borci so bili težko ran j eni . Ker Nemci ni so mogli napredo-Va«, so prišli iz Novega mesta s tremi tanki; tedaj so navalili z vso močjo. Nam pa je začelo pirim arijko vati streliva. Tedaj sem bil že dzje ranjen v križ od drobcev granate in sem padel za neko skalo.
No sem prišel k sebi, sein zagledal težko bredo; nekako sem se pri-Plazii do nje ter sprožil nekaj rafalov. Tedaj so hoteli priti Nemci z leve strani okrog gradu nam za hrbet, a sem jim namero prepre-CN. Tako sem rešil ranjence, ki so jih reševali borci in bolničarka bepca; le ta se je takrat posebno izkazala. Pozneje je bila tudi ona r mi j en a. Po izpraznjenju težke brede sem pobral njen gornji del, nek-do drug pa spodnji ded. Medtem so se borci pomaknili na nove položaje.
*	'i
r°g enajste ure dopoldne smo se ustavili pod vasjo Lakovni ce pri ^Danski vasi. Še vedno je bila megla. Bilo nas je vedno manj; nekaj nas Je bilo že ranjenih, a smo vseeno vztrajali v borbi. Težke ran j en-Ce Pa sm o poslali v Podgrad.
°novno je zaropotala težka breda. Šel sem do borcev in videl, kako
gre nepregledna kolona Nemcev od Stranske vasi proti našim položajem . Ostal sem zopet nekaj časa pri težki bredi, pozneje pa sem odšel do tovariša Ibra, ki je bil na levem krilu Čete pri lahki bredi =
Ni minilo pol ure, ko smo zagledali Nemce, plazeče se po trebuhu. Tedaj smo začeli streljati z vsem razpoložljivim orožjem in smo jih nekaj časa zadrževali, a so kmalu začeli juriš ati na naše položaje. Tedaj se je tovarišu Ibru zamašila cev lahke brede, a ročnih bomb nismo več imeli. Zato smo se morali umikati proti Podgradu, V tem trenutku pa sem zagledal ranjenega tovariša Ibra. Pobral sem lahko bredo in strelca ter še ostalim dal povelje za umik. Vendar je bil sovražnik kmalu za nami, Dori Ko valjev iz Šentruperta je spretno zadrževal Čerkeze, četudi je bil ranjen. Tedaj pa se je dvignila megla in Nemci so ujeli pet partizanov, ker ti naši borci niso slišali ukaza za umik. Nemci so jih zverinsko mučili in še danes jih vidim? kako ležijo z razbitimi glavami.
Umaknili smo se v Podgrad in dobili civilno vprego za prevoz ranjencev v bolnico; iz naše čete jih je bilo sedemnajst. Vsega skupaj jih je po borbi manjkalo dvaindvajset. To je bila do takrat največja izguba tega bataljona. Prvič so mi prišle solze v oči, ko sem zagledal naše ranjene borce, ko so jih peljali v bolnico. Ker nisem bil težje ranjen, sem ostal v bataljonu; drobce pa še danes čutim v sebi.
Draga mladina, zelo bi me veselilo, če boste tudi iz tega sestavka pobliže spoznali borbo, ki smo jo bili skupaj z vseni narodi Jugoslavije za boljši jutri, da se ne bi nikoli več pojavil kakšen novi Hitler, Rupnik, Mussolini , Rožman in podobni krvniki. Če pa bi se, pojdite v borbo in očuvajte to, kar danes imate!
Ludvik Šest
NAJSREČNEJŠI DAN V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU
Na Otočcu pri Novem mestu se je 12^ aprila pogovarjamo o izboljšavah, o učinkovitosti samoupravljanj a in o nagrajevanju delavcev po delu» Med odmorom se povzpnem na levi breg Krke» Gledam po pogorju Gorjancev» Muhasti april je nanovo pobelil gorjansko krajino» Vetrovi poganjajo snežene gmote tako, da gledam tu zdaj porajanje in tam že nehanje nevihte. In - ta poznana krajina izvablja iz človeka že malo vtišane spomine in dogodke iz narodnoosvobodilnega boja»
Vračam se v leto 1943» po zlomu italijanske okupatorjeve vojske in v čas velike nemške sovražnikove ofenzive»
Sem propagandist , vojni dopisnik, borec 2.»bataljona Gubčeve brigade» Po kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda, te prve skupščine, prirejamo mitinge po vaseh okrog Novega mesta, Šentjerneja, Kostanjevice, Pleterij» Povsod navdušenje, veselje vojske in civilnega prebivalstva» Sklepi in odloki skupščine, partizanska pesem in živa ljudska govorica, ki smeši zavojevalce in njih pomagače.
Medtem nam obveščevalci sporoče, da Nemci zbirajo pri Krškem, Brežicah za hajko proti naši vojski ogromno vojno silo, tehniko»
21» oktobra 1943 vdro med nas» Pri Prekopah se jim upremo» Velike žrtve. Umikamo se mimo Pleterij na Javorovico»
Pogled navzdol prikaže belo cesto, ki se vije nekje od daleč, in na njej dolgo verigo tankov, oklopnjakov, ki kot gromozanska kača sika in grozi, da nas uniči» In - ko jih naštejemo že blizu tristo, zagrmi
tik pod nami pok granate in koj zatem še eksplozije min in zareglja-jo strojnice in brzostrelke, sikajo in pokajo in cvilijo izstrelki. Komandant nam ukazuje: "V zavetje gozda in v osrčje Gorjancev! " Skrbim za varen umik prateža in kuhinje, rezervne pičle hrane, streliva in arhiva - partizanske komore.
Obupni ženski glas in streli pod nami pričajo, da so Nemci na Javorovici pobili bolno bolničarko Francko, Gromko streljanje in slika -nje izstrelkov» Popadamo se z napadalci =,
Sovražnikovi avioni - štorklje mečejo na nas letake: "Zapeljani Slovenci in Slovenke, predajte se, odvrzite orožje! N e upirajte se več nepremagljivi nemški voj skiJ Nudimo vam zadnj o priložnost, da ohranite življenje in se vrnete na svoja bivališča. In kdor s tem letakom pride do prve komande nemške vojske, bo lahko odšel brez kazni, neovirano domov!"
Nihče od gubčevcev več ne verjame nj ihovim nakanam „ Preveč je grdih, nečloveških skušenj z njimi® „
Gubčeva brigada z bataljoni, četami in vodi se prebija po grebenih in prelazih prijateljskih Gorjancev, se spretno izmika čelnim spopadom z Nemci» V velikih, dva dni in dve noči dolgih pohodih, velikanskih krogih, brez hrane, vode, brez počitka kljubujejo sovražnikom in njihovim izpadom ter jim ne dovolijo, da bi udarili v hrbet hrvat-skim in slovenskim Četam narodnoosvobodilne vojske.
Po dneh spopadov z Nemci in umikov ostrost sovražne hajke pojenj uje. Morala gubčevcev se dviga, čeprav zapade prvi sneg in še sneži in morajo ostati pod prostim nebom „
Eni od Gubčevcev so na položajih, stražijo in menjajo stražarje. Drugi od njih stikajo za hrano. Tretji odhajajo v patrole, ugotavljat, če se sovražniki zares umikajo in kakšne žrtve in škodo so povzročili prebivalstvu. Samo četrti od nj ih, utrujeni od nočnih, dnevnih prenapo-rov, počivajo oblečeni, obuti in z orožjem v roki, pokriti samo s titovko in šotorskim krilom, na smrečnatem vejevju vlažne zemlje pod varstvom kron dreves.
V tem pristopi pomočnik politkomisarja Sarli in mi reče: "Tovariš Milan, sprejmemo te med člane KP Slovenije. Z delom si dokazal, da si dober borec in tovariš, vreden našega zaupanja. Čestitam ti!"
Je na zasneženem vrhu prijateljskih Gorjancev zdaj že novembra 1943.
Gubčevei se spuste z vrhov pogorja v dolino Krke. Povsod sledovi nemškega nasilja, razvaline, ruševine, povsod štrlijo dimniki v nebo, povsod je sivo, temno, črno.
Po dolgem času borci spet dobijo toplo hrano iz vojaškega kotla in spet počivajo v notranjih, na hitro in za silo pospravljenih prostorih hiš in gospodarskih poslopij.
Gubčevci spet hodijo na položaje, stražit in v patrole ter družno z vaščani marljivo prekopujejo cesto, globoke jarke in žagajo, grmadijo drevesna debla na najbolj občutljivih krajih ceste, porušijo in razstrelijo vse mostove Krke, samo da ne bi mogli Nemci in nj ih pomagači z oklopnj aki in težkim orožjem do položajev. Gubčevci se vsak dan spopadajo s sovražniki, ki rinejo iz Novega mesta.
Nemci in njih pomagači se krog in krog v mestu vkopljejo v zemljo in se obdajo z žico. Silijo med nas z vsem mogočim orožjem. Vedo,
da je področje Roga na Kočevskem in v Beli krajini osvobojeno ozemlje partizanov, da tam kot mravlje delajo delavnice, tehnike, tiskar» ne, časopisni listi in bolnice za narodnoosvobodilno vojsko, daje tam središče kurirjev, partizanske pošte - organizacije TV postaj in radijska postaja, zaledje vojske, središče narodnoosvobodilnega boja in vodstvo; Izvršni, odbor Osvobodilne fronte, Centralni komite KP Slovenije in Glavni štab NOV in PO Slovenije, povezani z osvobodilnim bojem ostalih jugoslovanskih narodov in z vsem svobodoljubnim svetom»
Zato moramo biti stalno zelo budni .
Glasilo Gubčeve brigade TOVARIŠ decembra 1943 objavi sestavek "Videl sem", ki ga pridaj am ponatisu iz knjižice Iz borb in življenja prvih štirih slovenskih brigad, Ljubljana, september 1952, ob deseti obletnici nj ihove ustanovitve«
VIDEL SEM „ „ „
(Partizanova razmišljanja ob koncu 1. 1943)
Sanjal sem, Slika se je vrstila za sliko. Doživljal sem kruto sedanjost, ki je prehajala v svetlo in lepšo bodočnost, da jo je z besedami težko naslikati.
N e, pekla ni, in vendar imaš pred očmi pravo njegovo podobo. Rohni , bobni, da se zemlja trese. Hiše se v plamenih podirajo, topovska žrela bruhajo ogenj , strojnice sejejo smrt; koščena smrt stoji za vsakim vogalom in se ti smeje v obraz s svojo ledeno mrzlo sapo, da te spreletava srh ob gorkem opoldanskem soncu.
Videl sem naše ponosne ljudi, trdna vera v lepšo bodočnost jim je sijala z obraza.
Delali so, gradili so - in vendar so razdirali ceste, podirali drevesa, da so napravili ovire sovražniku: gradili so kljub temu, da so spuščali v zrak mostove; gradili so, čeprav so istočasno rušili trdnjave, gradove, utrjene šole, zabarikadirane žandarmerijske postaje, bunkerje; gradili so naši ljudje, ko so razkopavali na kilometre dolge proge železnic. Gradili so, gradijo si zmago in lepšo bodočnost našega naroda!
Videl sem, kako je mati prelivala vroče solze. Sin edinec je bil, ki ga je ubila sovražnikova krogla. Solze ljubezni do edinega sina pa je goreča ljubezen do naroda posušila. Videl sem, kako je stisn ila zobe mrmrajoč. Ta žrtev naj bo zate, o domovina!
Ne bom pozabil nje, ki je objokovala šestero padlih sinov«, In spregovorila je besede, vredne slovenske matere. Vse za zmago slovenskega naroda!
Gledal sem sliko za sliko. „„„ Žrtev za žrtvijo, eno bolj strašno kot drugo. Strašne in krvave so žrtve, ki jih moramo prinašati na žrtvenih naše svobode.
Si ga videl? Trudno je premikal noge, obut v raztrgane čevlje, medtem ko je sikajoči veter razmetaval sneg na vse strani .Ni imel zimskega plašča, ne volnene jopice, ne gorke spodnje obleke. Drgetal je, lačen je bil. Preganjali so ga smrtni sovražniki in domači izdajalci, ubili so mu že mater, ženo in otroke.,.. Skrival se je po gozdovih, po gorah. Spal je pod milim nebom. ...
Videl seml Trpiš ti, trpi on, trpimo vsi! Vsak po svoje. Prijatelj moj, verjemi mi, ne trpiš zastonj! Poslušaj! Se nekaj sem videl.
Lepa slika je bila, slika naše bodočnosti» Nič več lakote, mraza, trpljenja! Mir se je naselil v deželo, blaginj a je zavladala v njej. Iz ruševin so zrasle nove, sončne, moderne hiše, promet po cestah in železnicah je pričal o blagodejni delavnosti naših ljudi, vesela pesem iz grl. mladih in starih je prepričevalno dokazovala, da je zajelo zadovoljstvo vso deželo. „».
Milan Brezovar, 2. bataljon
Spis doseže svoj namen. Politkomisarji brigadnih čet ga preberejo borcem, se razgovarjajo o njem in iz njih izvablja nove sile za pravični boj in zmago našega orožja, za osvoboditev domovine.
Bil je moj najsrečnejši dan v narodnoosvobodilnem boju. -A - najbolj sem bil vesel objema komandirja 2. čete 2, bataljona Rojčka, doma iz Žužemberka, na desnem bregu Krke, ki so mu pomorili skoraj vso družino, in ki me je zatem še večkrat potrepljal po rami in ponagajal: "Videl sem, videl sem."
Zaradi izjemnih borčevskih, človeških in tovariških vrlin sem ga resnično vzljubil,
Tembolj hudo mi je bilo, ko sem po nekaj skopih tednih zaznal, da je tudi on padel. Na glas sem zavpil od bolečine in kot otrok zajokal»
Milan Brezovar

Stranska vas 30. december 1943
Med blokiranjem Novega mesta se je brigada bojevala vsak dan, najhuje pa je bilo 30. decembra, ko je čete II. bataljona v gosti megli obkolil sovražnik na območju Ruperč-vrh-Stranska vas. Pred močnejšim sovražnikom se je bataljon umikal proti Jurni vasi. Nenadoma se je dvignila megla, bataljon se je znašel na čistini, vendar ni imel večjih izgub.
BILI SMO STARI PO DEVETNAJST LEL
Franci Lokar, Jože Rugelj in jaz smo bili sošolci in prijatelji, vsi istega letnika. Pred vojno se sicer nismo kaj veliko družili, ker sta bila onadva iz Šentruperta oziroma iz "predmestja” Postaje in sta tam imela svojo druščino, jaz pa sem bil iz Kamnja, kjer nas je bilo dosti otrok in sam se družil in igral največ s Peternlinovimi.
Ko se je začela vojna, smo se sošolci, razen treh, štirih, znašli v organizaciji Zveze slovenske mladine in v SKOJ ter delali za partizane in NOB, dokler tudi sami nismo postali partizani„
Slučaj je nanesel, da smo se mi trije sošolci, isti letniki in fakore-koč sovaščani, znašli v Gubčevi brigadi, v 4, bataljonu. Tarn se je prijateljstvo med nami tremi utrdilo, Skupaj smo bili na položajih, skupaj v zasedah, skupaj v patruljah, skupaj v bojih.
Posebno s Francijem Lokarjem sem bil velikokrat skupaj na položaju. Tako ga nisem poznal samo koi sošolca, s katerim sva drsala iste šolske klopi, ampak tudi kot soborca in tovariša»
Moram reči, daje bil Franci pravi zgled za borce. On ni poznal umika s položaja. To z gotovostjo trdim, saj sem bil z nj im! Franci je vedno zadnji zapuščal položaj in se zadnji umikal. Spominjam se še njegove pištole za pasom, ki jo je zaplenil v znameniti bitki v Jelenovem žlebu „
Usodnega dne, 19. maja 1941, srno bili vsi trije sošolci na položaju pri Mirni peči. Franci Lokar se je tistega dne vrnil iz oficirske šole v Metliki in mu ne bi bilo treba na položaj» Ves razpored za napad
na M irno peč je bil že določeno Toda Franci je bil odločen borec in se je takoj prostovoljno javil. Ni hotel ostati kje zadaj, ampak je hotel na prvi položaj, da bi čim več prispeval k uničenju sovražne postojanke.
Sredi dopoldneva je priletela granata in me ranila. Bil sem hudo zadet v obe nogi in v glavo, kjer sem imel 7 drobcev (špliterjev). Spominjam se, da sem prosil Jožeta Ruglja, naj kako sporoči našim doma, da sem ranjen. Potem pa so nas ranjence odpeljali v Kočevski Rog „
V	Kočevskem Rogu sem zvedel, da je tistega dne padel v boju Jože Rugelj in ponoči Franci Lokar = Kako je bilo, ne morem vedeti natančno. Zraven je bil Viktor Primožič (Šmarčev s Postaje), ki bi lahko več povedal.
Kar verjeti nisem mogel, da .sta moja sošolca padla l Vsi trije smo bili takrat stari šele po devetnajst let. Bili smo skoraj sovaščani.
V	tistih kratkih letih smo delili dobro in hudo. Tista bitka je bila težka za naš bataljon. Imeli smo mnogo izgub. Vendar pa je bataljon dosegel lep uspeh. Vsi preživeli borci so bili nagrajeni od komandanta Glavnega štaba, Staneta in so šli v zaščito Glavnega štaba.
Tudi to, da se pionirski odred v Šentrupertu imenuje po našem Franciju Lokarju, je poč astitev za ves naš 4. bataljon Gubčeve brigade.
Avguštin Kurent
ZADNJE SREČANJE S FRANCIJEM LOKARJEM
Takrat sem bila na nekem tečaju v Semiču. Spominjam se, da je bil lep, sončen dan in smo se učili na vrtu pred sem iško šolo. Po cesti iz Metlike je mimo vrta prišel Franci Lokar. Takoj sem mu tekla naproti. Rekel je, da me je prišel obiskat, gredoč v Gubčevo brigado. Bil je nasmejan in vesel. Pokazal mi je spričevalo, ki ga je dobil ob končani podoficirski šoli v Metliki. Bilo je prav dobro. Čestitala sem mu, potem pa sem ga spremljala gor pod Gorjance do cerkvice svetega Miklavža. Pogovarjala sva se o šoli, o tovariših, s katerimi se je seznanil v Metliki. Potem sem mu naročila pozdrave za vse rojake Sentruperčane v Gubčevi brigadi. S širokim smehom na obrazu mi je stisnil roko in odhitel čez Gorjance.
Nekaj dni kasneje je prišel skozi Semič nek drug Sent ruperčan. Bil je potrt in je skoraj jokal, ko je pripovedoval, kako sta padla sošolca, prijatelja, Skojevca Franci Lokar in Jože Rugelj, Tretji iz našega razreda, Tinko Kurent pa je bil težko ranjen.
Vida Brest
UBOG I SELSKI PARTIZAN
Ubogi Selški partizan, ki bil je zmeraj bolj m ir an v svoji hišic i je spal, ker se ni Taljanov bal»
Pa bela garda ga je napala in v farovž ga peljala,
Tam so ga zasliševali, od partizanov spraševali.
Na njem pa niso našli nič, Vzel'so v roke žilav bič, tepli so ga do krvi, tako se zdaj na svet godi,.
Tja na Dob so ga peljali, od strani so ga streljali,
ker vera nj ihova je ta, da častijo s tem boga , „»
Brudarjeva m am a
Ž A L O S T I N K A
Žalostno smo zrle mlade žene, upadel nam je bled obraz „
Može, ki smo jih ljubile, smo izgubile,
še danes jih od nikoder ni „ „ „
Neprestano zrle smo v daljavo, otroci majhni hodijo za nami t ”Mamica, kdaj očka naš se vrnil bo?"
Očetov naših več nazaj ne bo, ker strašne sanje smo imele,
namesto na domovih, so na grobovih rožce zacvetele „»«
Dočakali smo zdaj svobodni dan,
ker sovražnik z naše zemlje je pregnan.
Očetje so ga priborili, mi v srcu bomo jih nosili,,
Rezi Berk
N apisala ob smrti moža Antona, borca Gubčeve brigade umrl je ran j en v Rogu 1944 leta.
Pesem je napisala Ana Kostanjevec-Brudarjeva ob uboju ranjenega domačina Žagarjevega Franceta, borca Gubčeve brigade. Ranjen je bil naPrimskovem, na Selih v svoji bajtici ujet, mučen v župnišču v Šentrupertu in na Dobu mučeniško
umorjen februarja 1943.
JOŽETU KADUNCU V SPOMIN
Močan kakor hrast, odločen, kakor je lahko samo junak, vodil četo si od zmag do zmag, z nasmehom na obrazu«.
Onesposobil si sovražni tank,
fašisti so kot snop j e padali od tvojih bomb.
Spoznal sem te kot odraslega otroka
in nisem vedel, da bojevala se bova
kot enaka si borca.
Bomba ti bila je predana kot mati,
ti zbrojevka bila je najljubša tovarišica.
Kot bilo bi včeraj, te slišim pred borbo vsako "Pojdi na krilo, ti levo, jaz desno, ti udari po levem, jaz bom po desnem, pa da vidiš, kako bežali bodo prekleti zelenci!"
Se bolj mi v spominu tvoj zadnj i je boj na Cikavi, kamor si šel k dekletu
in skozi okno ji rekel,
naj pride Jože od belih v partizane, da opere madež družine =
Zadnj e tvoje besede zvene mi po glavi, še zdaj "Lahko noč, bom še prišel, pozdravi Naše!"
Prekratkih, mnogo prekratkih bilo je minut, ko zaregljale so strojnice naše v temno noč Cikave,
Se so bobnele bombe,
še sva bila skupaj, vlak se pomika nazaj, tudi mi gremo nazaj in glej: svojim očesom in ušesom verjel nisem, da ni Ibra - Jožeta Kadunca, da ga je vzela temna Cikava.
Težje breme od najtežje borbe, težje kot najtežji pohodi ali najdaljši dnevi brez hrane je padlo na četo našo,
a bilo ni več borca z nasmejanim obrazom, bila je le zaobljuba po maščevanju nad belogardističnimi hlapci.
Za vsako prelito kapljo Ibrove krvi
naj tisoče mladine po poti njegovi hiti,
da se svet še vseh fašističnih spor osvobodi!
Ludvik Šest
' ■ -\
!>* ,

Male Vodenice januar 1944
Brigada je še vedno blokirala sovražni postojanki v Novem mestu in Kostanjevici. Najbližje stalne zasede je razporedila pri Svetem Roku, Borančevem hribu, Žabji vasi in Malih Vodenicah. Ni bilo dneva, da se njeni bataljoni ne bi spopadli s sovražnimi skupinami. Nad Kostanjevico je bila stalna zaseda v Malih Vodenicah.
MI SMO TITOVI - TITO JE NAŠ
IIo kongres protifašistične mladine Jugoslavije 20maja 1944
v Drvarju
Kongres je bil v veliki, nalašč za kongres pripravljeni dvorani zbombardirane tovarne» Ko smo vstopili v dvorano, se nismo mogli načuditi temu, kako velik in lepo urejen prostor se skriva znotraj ruševin tovarne» Posedli smo v dvorani na določena mesta in čakali, da pride on, naš partizanski vodja - Tito. Prišel je s spremstvom in za nj im tudi zavezniške misije» Le vanj, v Tita, smo usmerili svoje mlade poglede in vse nas je za zmeraj osvojil. Njegova drža je bila ponosna in neupogljiva, korak prožen in odločen, imel je pogled misleca in vizio-narja» Njegove oči so odkrito zavrtale v nas s pričakovanjem in v njih smo zvedeli, da je zadovoljen z nami. In mi? Mi smo bili navdušeni nad svojim komandantom in vodjem: s svojo osebnostjo je celo prekosil naše mladostne predstave o sebi. In če bi nam takrat ukazal, storite to in to, bi to opravili brez obotavljanja, kajti neizmerno smo zaupali vanj.
Njegova osebnost je izžarevala neki fluid, energijo, ki je opogumljala in krepila vero v naše moči, pravičnost naše stvari, vero v zmago.
N aj vam povem, kaj se mi je primerilo v enem izmed odmorov med potekom kongresa. Čeprav se skoraj nismo poznali med seboj, saj smo v Drvar prišli iz vseh koncev Jugoslavije, smo si bili med seboj, kot bi rasli skupaj. Tako smo tudi navezali prisrčne stike z Aleksandrom, Miklavčeve mame sinom, ki je bil spremljevalec tovariša Kardelja in taka tudi v najožji štabni enoti Tita. Pravzaprav nas je poiskal on sam. Že dolgo je bil stran iz Slovenije in želel je zvedeti kaj novic iz domačih krajev. Ob tej priložnosti nas je hotel tudi poča-
stiti«, Vprašal nas je: "Bi radi jedli čokolado?" "Seveda, " smo mu pritrdili soglasno = Kajpak tisti, ki smo bili v neposrednem pomenku z nj im«. "Prav, " je dejal, "pojdite z menoj," Šli smo z njim iz dvorane, skozi vrata mimo stražarja, Aleksander nas je peljal k nekim svojim tovarišem, ne spomin j am se več, kdo so bili ti tovariši, toda zdi se mi, da so imeli opravka z intendanco in da je bilo vse to povezano z nekim skladiščem, Njemu na ljubo in na čast naših Slovencev - so dejali, in nam vročili kar več tablic čokolade; dejali so: "Se za tiste tovariše iz vaše delegacije, ki so ostali v dvorani," Veselo smo pospravili čokolado v žepe, v svoj kos pa smo zasadili sladkosnede zobe, saj je nismo okusili, odkar je bila naša domovina zasužnjena.
Pa boste vprašali, odkod partizanom čokolada? S padali so jo sem in tja poslali zavezniki za svoje misije in tako so je nekaj dobili tudi partizani,
Aleksander se je od nas poslovil. Moral je pač opraviti tudi svoje naloge, mi pa smo jo mahnili nazaj proti dvorani. Če bi se Aleksander vrnil z nami nazaj v dvorano, najbrž ne bi zašli v težave, ker je bil on tukajšnji, tako rekoč doma. Tako pa smo se znašli v težavah- Iz dvorane smo lahko šli, vrniti vanjo se pa nismo mogli, Zaman smo moledovali stražarja, naj nas spusti nazaj noter in mu dokazovali, da smo delegati - nič ni pomagalo. Rekel je: "Če ste delegati s kongresa, kaj potem delate zunaj dvorane? "
Že nas je zajel obup, ko se pojavi Tito s svojim spremstvom, "Kaj pa se tu dogaja?" je vprašal, Mi smo še zmerom stali zunaj, sicer pred na stežaj odprtimi vrati, toda z energično zastavljenim korakom stražarja", ki nam je preprečeval vstop. Ko smo zagledali Tita, še posebej pa ob njegovem vprašanju, smo se kar zgrbili zaradi svojega ne-
rodnega položaja. Nenadoma smo se počutili krive za to, da smo zapustili dvorano za kos čokolade. Ko je Tito nato vprašal nas, kaj se je zgodilo, smo mu pričeli vsi hkrati tolmačiti, kako smo šli z Aleksandrom po čokolado in da zdaj ne moremo nazaj v dvorano,
Tito nas je poslušal do kraja, potem se je obrnil k stražarju in dejal: "Spusti jih noter, 10 so delegati. Tale tu, " je pokazal z roko name, "je dobro govorila na kongresu." Imela sem namreč nalogo, da sem v imenu mladih borcev Slovenije na kongresu govorila.
Joj, kako čudno mi je bilo takrat pri srcu, če se spomnim, kako sem morala nastopiti pred vsemi delegati in drugimi udeleženci kongresa. In še pred samim Titom! Ko s em govorila, sem gledala v Tita in zdelo se mi je, da če ga gledam, mi vliva pogum in zato sem govorila tako, kot bi se izpovedala njemu, ki nas je vodil. In nenadoma je ves strah izginil in mirno sem zaključila misel, da bomo branili vsak košček Jugoslavije, naše skupne domovine tako, kot svojo slovensko zemljo. ..J
Tito je nadaljeval "Šli so po čokolado. Saj so mladi, Zakaj si ne bi smeli zaželeti čokolade." Potem se je obrnil k nam in dejal "Tovariši, disciplina je disciplina, in na to ne smete pozabiti! " Zasmejal se je s tistim svojim očarljivim nasmehom m se oddaljil od nas s hitrimi koraki. Potrebovali smo še nekaj trenutkov, da smo se lahko premaknili z mesta, kjer smo kakor ukopani stali pred nj im, ki nas je tako očetovsko m hkrati poveljniško okaral.
Ko smo se vračali iz Dr var j a in se prebijali skozi ofenzivo, ki je že stiskala obroč okrog Drvarja, da bi Nemci zajeli Tita, kar pa jim kot veste, ni uspelo, smo nosili v svojih mladih srcih podobo takšnega Tita, kot sem vam jo opisala in smisel njegovih besed, ki smo jih slišali in ki smo jih kasneje pripovedovali mladim po vaseh,
mestih in partizanskih enotah«
Mi smo bili nepremagljivi s Titom in lito je pomenil za naše narode svobodo in srečnejše življenje.
Olga Vipotnik
o

J ^ pT
Iz skicirke prof. Borisa Kobeta za ciklus slik Po poteh Gubčeve brigade.
Zbornik
ob 35 - letnici ustanovitve Gubčeve brigade
Naslovna stran s
arhitekt in slikar Boris Kobe; Trebelno iz cikla Po poteh Gubčeve br igade -ponatis iz Kataloga
Likovne priloge s
iz skicirke prof. Borisa Kobeta
za ciklus Po poteh Gubčeve brigade
Natisnjeno ra Osnovni šoli Mirna v 800 izvodih
^iKvoJiuicmo
TOTlčomik»!
ttovinarel^ Kroick^
qsaovnc $ote š^n^rupcrf