Rojakinja Mira Stare je leta 2002 na katoliški teološki fakulteti v Inssbrucku uspe- šno zakljuèila doktorski študij o tematiki `ivljenja (gr. zôe) v Janezovem evangeliju. Gre za eno centralnih tem Janezove- ga evangelija, ki je vedno zno- va predmet raziskovanj bibli- cistov in teologov. Termin `ivljenje se v Janezovem evan- geliju pojavi preko trideset- krat v pomenu veèno oz. do- konèno `ivljenje. To je `ivlje- nje, ki ga daje Beseda in ga lahko èlovek dose`e le z vero in pomeni trajno Bo`je darilo. Vsak, kdor sprejema Sina, sprejema Oèeta in s tem `iv- ljenje. @ivljenje je dar vere, sad nevere pa je loèenost od Boga in njegovega Sina. V evangeliju se termin zôe pojav- lja vedno v zvezi z Jezusom. Za ustrezno razumevanje sve- topisemskega pojma veènosti pri Janezu pa je poglavitnega pomena starozavezna uporaba tega termina. Veènost pripa- da Bogu (5 Mz 33,27; Ps 10,16; 48,14); le-ta je veèna skala (Iz 26,4) in veèni Kralj (Jer 10,10). Njegova beseda os- taja za veèno (Ps 119,89). Ka- kor je veèen Bog, tako so veè- ne tudi vse njegove dobrote in blagoslovi (Ps 21,7). Samo v Ps 136 je 26-krat zagotovlje- no, da njegova dobrota traja na veke. Lastnost veènega je pripisana Bo`ji oblasti (Ps 9,7), njegovemu varstvu (Ps 12,8), vladanju (Ps 66,7), pre- stolu (Ps 55,20), dedišèini Njegovih ljudi (Ps 37,18), Nje- govi praviènosti (Ps 111,3), nas- vetom (Ps 33,11), zvestobi (Ps 117,2) in imenu (Ps 135,13). Tudi druge starozavezne knji- ge na podoben naèin prikazu- jejo veèni vidik Boga. Stara za- veza veènosti ni pojmovala kot abstraktni pojem, ki ozna- èuje statièno stanje brezkonè- nosti. Èas in veènost si ne sto- jita v popolnem nasprotju in veènost èloveški misli ni do- stopna le prek logiène speku- lacije, kar je znaèilnost antiè- ne filozofije. Svetopisemski pogled odklanja to nasprotje med èasom in veènostjo, saj se neskonènost pojavlja v konènosti; Bog se osebno ra- zodeva in vstopa v èloveško zgodovino. In èeprav Sveto pi- smo govori o prihodnjem èa- su, ko bo ves svet poln Bo`je slave, tega obdobja ne pojmu- je loèeno, temveè kot nadalje- vanje sedanjosti, saj je vedno prisoten eden in edini Bog. Stara zaveza prièa, da je motiv veènosti opredeljen kot traja- nje Bo`jega razodevanja lju- dem v preteklosti, danes in vedno. Zato tudi pri Janezu `ivljenje ne oznaèuje le dol`i- ne èasa, temveè predvsem ka- kovost bivanja; oznaèuje zve- lièanje, ki ga Bog podeli ti- stim, ki mu zaupajo. Resniè- nost veènega `ivljenja pa ni stvar prihodnosti. Evangelij je oznanjen predvsem z name- nom, da bi tisti, ki verujejo, “imeli `ivljenje v njegovem imenu” (Jn 20,31). Tisti, ki ve- rujejo, `e imajo veèno `ivlje- nje, so `e prestopili iz smrti v `ivljenje (Jn 5,24; 1 Jn 3,14). Resniènost veènega `ivljenja ni kvantitativna, ampak kva- litativna (prim. Jn 17,3). V uvodnem delu predstavi avtorica poleg obravnavane terminologije in zgodovine eksegetskega raziskovanja teme `ivljenja v Janezovem evangeliju metodološke pou- darke svojega raziskovalnega dela. Eksegetski metodologiji je v v nalogi nasploh posveèe- no veliko pozornosti, kar je gotovo tudi posledica dejstav, da je avtorica v èasu študija aktivno sodelovala v razliènih raziskovalnih projetkih s tega prodroèja, ki jih je organiziral biblièni inštititut pri teološki fakulteti v Inssbrucku pod vodstvom profesorja Martina Hasitschka SJ, ki je bil tudi mentor njene naloge. Študij obravnavane tematike izhaja iz temeljnega principa, da je mogoèe nosilne teološke ter- mine evangeljskega besedila, h kateremu spada tudi termi- nologija `ivljenja, raziskovati samo v njihovi vpetosti v ce- loto posameznega evangelija. Kot najustreznejši pristop se izka`e uporaba sinhrone in  ! C  6  ;#*   ;  +   *    *F <( 80/<'$= 2>? 8(/@ AB B =B %+4<C C $C=  # narativne analize, ki izhajata iz literarno strukturnih dejstev aktualnega stanja besedila. Avtorica postopa tako anali- tièno kot primerjalno, s tem ko najprej analizira zôe-termi- nologijo znotraj Jn 6 in jo nato sooèi z izjavami v celot- nem Janezovem evangeliju. Te izsledke primerja nato s terminologijo `ivljenja v preostalih spisih nove zaveze, išèe primerjave v starozavez- nih tekstih in konèno tudi v zunajbiblièni literaturi. Naj- veè pozornosti `eli posvetiti analizi odnosov med oznanje- valcem in naslovljencem oz- nanila. Na podlagi razliènih teorij narativne analize pred- stavi petstopenjski model ko- munikacije, s pomoèjo kate- rega bo analizirala dinamike v samem besedilu ter v okolju, v katerem je besedilo nastajalo in ki mu je bilo na- menjeno. Prvi nivo komuni- kacije poteka med pripovedo- valcem in nagovorjenim v sa- mem besedilu. Drugi nivo komunikacije predpostavlja nekega fiktivnega oz. navidez- nega pripovedovalca in fiktiv- nega naslovnika, ki nista kon- kretni osebi, ampak nosilca doloèene vloge. Na tretjem nivoju gre za komunikacijo med implicitnim avtorjem in implicitnim naslovnikom. Ta komunikacija je obstajala v av- torjevi zavesti, ko je pisal be- sedilo, in jo lahko razberemo iz naèina, kako oblikuje pri- poved. Èetrti nivo prestopi komunikacijo v samem tekstu in se sprašuje po realnem av- torju in realnem bralcu. Real- ni bralec ostaja realnemu av- torju veèinoma nepoznan, kljub temu pa si avtor ustvarja o njem neko podobo. Komu- nikacija na petem nivoju pa se odvija med zgodovinskim av- torjem in zgodovinskih bral- cem. Pri tem je potrebno upo- števati èasovno oddaljenost med avtorjevim zgodovinskim okolje in okoljem konkretne- ga aktualnega bralca. S po- moèjo tega petstopenjskega komunikativneg modela uspe avtorici diferencirano analizi- rati nastajanje, posredovanje in sprejemanje oznanila `ivlje- nja, kot temeljnega teološkega koncepta Janezovega evange- lija, ter hkrati opozoriti na iz- zive, ki jih to oznanilo spro`i tako pri zgodovinskih kot pri aktualnih sprejemnikih. V osrednjem delu naloge avtorica podrobno analizira posamezne enote šestega po- glavja. Ugotavlja napetostni lok, ki se pne med dvema iz- voroma `ivljenja, ki ju Janez predstavi v znamenju o èu- de`nem kruhu (6,1-15) in v znamenju Jezusove hoje po morju (6,16-21), kjer se izka`e èude`na moè Jezusove bese- de, ki daje `ivljenje. V teh èu- de`nih znamenjih se razodeva izvor in odrešenjski smoter Je- zusovega enkratnega odnosa do Boga. Razodetje Jezusove bo`anske narave (epifanija) v hoji po morju je predstavlje- no v tesni prepletenosti razo- devanja Jezusove moèi s skriv- nostjo njegove identitete, ki se razkriva v podobi kruha. Je- zus s hojo po morju razodene svojo moè in razkrije uèen- cem globlji vidik svoje osebe. Jezusova manifestacija se odra- zi ne le v primernem odzivu uèencev (6,21a), temveè tudi v preoblikovanju (6,22-25) ne- primernega odziva mno`ice (6,15) po tem, ko jih Jezus èu- de`no nasiti (6,1-14). Obe znamenjih sta usmerjeni na Jezusovo oznanilo v shodnici v Kafarnaumu (6,25-71). V znamenjih in v Jezusovi bese- di je izpostaljena Bo`ja skrb tako za fizièno kot za globljo dimenzijo èloveškega `ivlje- nja. Poudarjen je vzajemni odnos med epifanijo in govo- rom o kruhu `ivljenja. Med- tem ko Jezusov govor razvija pomen razodetja v hoji po morju kot manifestacijo nje- govega Bo`jega sinovstva, do- kazuje Jezusova moè, ki rešuje uèence na morju, pristnost tr- ditve, da je bil poslan od Boga, svojega Oèeta, da bi slu`il kot posrednik veènega `ivljenja svetu. V èetrtem delu naloge av- torica analizira predvsem Je- zusov govor v kafarnaumski shodnici (6,25-71), kjer pride do najveèje koncentracije zôe- terminologije v celotnem evan- geliju. Jezus je tukaj predstav- ljen kot pobudnik in poslanec oznanila `ivljenja. Naslovniki njegovega oznaila so redkok- daj njegovi neposredni sogo- vorniki, temveè veèinoma t. i. generalizirani posamezniki, ki  !  se lahko nahajajo tako na in- ternem kot na eksternem ni- voju teksta. Avtorica dokazuje, da so tudi ti naslovljenci, ki so del èetrtega in petega ko- munikativnega nivoja, vklju- èeni v proces osebnega odlo- èanja, ki ga terja Jezusovo oz- nanilo `ivljenja. Prav komu- nikacijska analiza omogoèa ohranjati pogled na komplek- snost `ivljenjske resniènosti, ki je navzoèa v posameznem bibliènem odlomku. V celoti Jn 6 se odra`a dinamiènost vere uèencev. Potem ko Jezus v govoru o kruhu `ivljenja stalno poziva k odloèitvi in h poglobitvi vere, ta zaèetna od- prtost za vero v Jezusa zapade v krizo (6,59-7l). Mnogi uèen- ci ga zavrnejo in se tako loèijo od dvanajsterih, ki skozi Pe- trov odgovor izpovejo, da je samo Jezus tisti, ki razodeva veèno `ivljenje. Posebno mesto v kontek- stu Jezusovega dramatiènega samorazodevanja imajo tudi izjave egô eimi (Jaz sem), ki v povezavi z razliènimi podoba- mi razodevanjo njegov enkrat- ni odnos z Oèetom. S prvo iz- med teh izjav, “Jaz sem kruh `ivljenja” (6,35), vstopa Jezus v dialog z mno`ico, ki ga je is- kala zaradi zemeljskega kru- ha. Preko navezave na èas iz- hoda (Mz 16,4-15) jih usmeri k iskanju resniène hrane, ki daje `ivljenja. Njegova beseda je kruh `ivljenja — Bo`ji kruh, ki prihaja iz nebes in daje vsem `ivljenje (6,33). Veèna oz. trajna kvaliteta tega `ivlje- nja je poudarjena v 6,58. Ka- kor se v epifaniji na morju ra- zodeva Jezusova intimna vez z Oèetom, ki je vir Jezusove- ga bo`anskega `ivljenja, tako se v govoru o kruhu razodeva Jezusova intimna vez z verni- kom. Rešitveni vidik Jezusove hoje po vodi je v govoru o kruhu izprièan v trditvi, da bo “tisti, ki mene jé, `ivel po meni” (6,57). Izkustvo uèen- cev na morju, da Jezus po veri vanj rešuje, podkrepi pre- prièljivost obljube, da bo ti- sti, ki bo jedel njegovo meso, izkusil Jezusa kot vir veènega `ivljenja (6,57-58). Napetost med uèenci in Jezusom ob koncu njegovega govora pa potrjuje, da vera v Kruh `iv- ljenja ni zagotovljena sama po sebi s pripadnostjo skupni Je- zusovih uèencev. Tako uèenci kot bralci se ne morejo izog- niti osebni odloèitvi in nje- nim posledicam. Eksegetska študija Mire Stare se odlikuje po jasni me- todološki in teološki usmeri- tvi. Od zaèetka do konca je zvesta temeljnemu naèelu, da analizo posameznih elemen- tov konstantno preverja v šir- šem literarno-teološkem kon- tekstu celote evangelija. Pre- prièljivo je zavrnila nekatere poskuse v zgodovini eksegeze, ki so na podlagi zgodovinsko in literarnokritiènih metod premešèali ali izloèali posa- mezne dele Jn 6,25-71. Na podla narativne analize ko- munikacijskih procesov v tek- stu je moèno podèrtala vlogo implicitnega in realnega bral- ca vizavi Jezusovemu oznanilu `ivljenja. Dostop do veènega `ivljenja je odprt vsem (prim. 6,33.51), èeprav bo to oznanilo v svetu nujno izzvalo nape- tost. Odloèitev zanjo pa lah- ko kljub napetosti konèno vodi samo k utrditvi vezi v skupnosti, ki se hrani s Kru- hom `ivljenja in s tem postaja luè sveta. Raziskovalno delo o tema- tiki `ivljenja tako samo po sebi prièa za svojo aktualnost v èa- su, ki je še vedno zaznamovan s kulturo smrti in diktaturo relativizma, in gotovo zaslu`i, da bi bilo v poljudni obliki èimprej predstavljeno tudi slovenski javnosti. 2 2&  !