glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Gorenje Šaleška dolina LETO XVII ŠTEVILKA 20 (582) VELENJE, 22. MAJA CENA 7 DIN YU ISSN 0350-5561 Rudnik lignita Velenje Nov, pomemben Na petdnevnem obisku v Sloveniji je bil generalni sekretar delavskih komisij Katalonije Josc Luis Lopez Bulla. Španski gost je prišel tudi v Velenje, kjer so ga med pogovori s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine seznanili z delovanjem skupščinskega sistema v občini in vlogo subjektivnih sil v njem. Nato je obiskal še tovarno gospodinjske opreme Gorenje, med popoldanskim pogovorom s sindikalnim aktivom celjskega območja pa je Jose Luis Lopez Bulla govoril o sedanjem položaju v Kataloniji in sploh v Španiji. Na posnetku: Katalonski gost med pogovori v zgradbi družbenopolitičnih organizacij * uspeh rudarjev V prizadevanjih, da bi nako- danja proizvodnja je za okrog pali kar največ premoga, so ve- 30.000 ton višja od načrtovane, lenjski rudarji slavili prejšnjo Na to je še posebej vplivalo po- sredo, 13. maja novo delovno večanje mehaniziranih odko- fmaIS urah so nak°Pah pov, s katerih pride zdaj že blizu kar 22.000 ton lignita in s tem 65 % vsega lignita, in povečanje dosegli najvišjo dnevno proiz- produktivnosti. V primeijavi z vodnjo, odkar kopljejo to dra- začetkom leta 1980 pa so se iz- goceno naravno bogastvo v ša- boljšale tudi montan geološke leškem podzemlju. prilike v velenjskem premogo- Lani so, bodi mimogrede vniku-omenjeno, velenjski rudarji kar Za letošnja proizvodnja na-trikrat izboljšali najvišjo dnevno prezanja in rekordno dnevno proizvodnjo lignita. Najprej 29. proizvodnjo 22.000 ton, doseže-oktobra s proizvodnjo 20.600 no prejšnjo sredo, zagotovo zaton lignita, 27. novembra z iz- služijo velenjski rudarji vse pri-kopom 21.700 ton premoga in znanje, nazadnje 17. decembra s proiz- _ ... vodnjo 21.900 ton lignita Le- Do 20- maJa zJutraJ ^ vele" tošnji rekord, dosežen 13. maja, J^larj| nakoPali skuPaj pa znaša, kot smo uvodoma že '-889.900 ton lignita oz. samo v zapisali, 22.000 ton. mesecu maju 252.900 ton. Sicer pa so v poprečju na dan pridobili Letošnje leto so začeli vele- ta mesec 19.453 ton premoga, v njski rudarji, kar zadeva izkop letošnjem letu pa 17.662 ton li- premoga, dokaj uspešno. Dose- gnita. Tekmovanje mladih Koordinacijski svet OO ZSMS šoštanjskih Termoelektrarn je pripravil prejšnji petek, 15. maja tekmovanje mladih, ki ga je poimenoval »Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo!« Na tekmovanju, ki je bilo v šo-štanjskem Domu kulture, je nastopilo 10 ekip OO ZSMS osnovne šole Biba Roeck, krajevne skupnosti Šoštanj, sozda Hme-zad. Termoelektrarn Šoštanj, Modnega salona Velenje in Ve- lenje — Desni breg. Na vprašanja o Titovi življenjski poti in druga so najbolje odgovarjali člani tretje ekipe osnovne šole Biba Roeck Šoštanj, ki so si prislužili športno opremo, drugo mesto je osvojila ekipa iz krajevne skupnosti Šoštanj.iretji pa so bili tekmovalci iz krajevne skupnosti Šoštanj. S priložnostnim programom pa so tekmovanje popestrili gojenci oddelka za izrazni ples velenjske glasbene šole Fran Korun Ko-željski. V akcijo Nič nas ne sme presenetiti v mozirski občini so se, poleg ostalih nosilcev obrambnih in samozaščitnih priprav, uspešno vključili tudi pripadniki enot teritorialne obrambe. Obisk ameriške delegacije V ponedeljek je bila na obisku v Gorenju delegacija iz ZDA. V njej so bili guverner države Georgije Georg D. Busbee, komisar vladnega oddelka za industrijo in-trgovino Milton W. Folds, predstavnik evropskega urada John L. Tur-bivill in drugi. Ameriškim gostom so v Gorenju predstavili razvoj Gorenja in izvozna prizadevanja, spregovorili pa so tudi o izvozu izdelkov Gorenja v ZDA. Ta izvoz je zaradi visokih prevoznih stroškov vedno njanjši, zato v Gorenju načrtujejo druge oblike sodelovanja. Tako Gorenje—Varstroj pripravlja načrt za postavitev tovarne varilne tehnike v Atlanti v Georgiji, ponedeljkovi pogovori pa so pokazali, da je tudi pri vladi te ameriške države veliko zanimanja za tovrstno sodelovanje. Ameriška delegacija si je po pogovorih ogledala proizvodnjo v tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Pretekla nedelja je bila izredno prijetna, sonce je grelo, kot bi bili že sredi poletja. Lep sončen dan so eni preživeli na TrebeliSkem, drugi so gledali nogometno tekmo, nekateri pa so se raje hladili na Plevelovem jezeru ter jadrali na deskah. Ta šport je tudi v naši občini vse bolj priljubljena oblika rekreacije. Sicer pa je lahko, saj je jezer več kot dovolj (sn) ■predsedstvo SFRJ T ' Sergej Kraigher, I ' novi predsednik I IV skladu z 328. členom ustave SFRJ je bil na seji f predsedstva SFR Jugoslavije 15. maja izvoljen za novega f predsednika predsedstva z enoletnim mandatom Sergej I Kraigher, član predsedstva iz Slovenije, za novega pod- ga predsednika z enoletnim mandatom pa Petar Stambolič, 3 član predsedstva iz Srbije. Dosedanji predsednik predsedstva Cvijetin Mijatovič I je po razglasitvi novega predsednika in podpredsednika a predsedstva SFRJ med drugim dejal, da si je predsedstvo Jf SFRJ kot kolektivni voditelj države v zadnjem letu dni 1 nabralo pomembne izkušnje, tako pri uspehih kot šibko- Istih. Lahko rečemo, je med drugim poudaril tovariš Mi- a jatovič, da smo ta številna vprašanja in probleme dokaj 1 uspešno reševali in nanje učinkovito reagirali, seveda ne na vse enako in enako uspešno. To smo lahko dosegli zato, ker I je v predsedstvu vladal duh iskrenega tovarištva, komu- ■ nističnega odnosa do nalog, duh vzajemnega zaupanja, 4 medsebojnega spoštovanja in strpnosti do mnenj in stališč | vsakega izmed članov predsedstva. I Novoizvoljeni predsednik predsedstva SFRJ, Sergej ■ Kraigher pa je ob izvolitvi med drugim poudaril, da je predsedstvo v minulem letu, prvem brez predsednika Tita, ŠI s svojim delom potrdilo ugled, ki ga uživa v državi in tujini, I in uveljavilo predsedstvo SFRJ kot kolektivnega voditelja ■ države in specifičnega predstavnika enotnosti in enako- 4 pravnosti narodov in narodnosti naših republik in pokrajin. g Predsedstvo je pokazalo, da je sposobno odgovoriti na vse I zahteve, ki se predenj zastavljajo in ki v lanskem letu niso g bile ne majhne ne preproste. S tem je pripomoglo k poli- 1 tični stabilnosti naše države in k njenem ugledu in h 1 I krepitvi njenega položaja v svetu. Sergej Kraigher je ob tem izrazil tudi prepričanje, da se bo popolna enotnost, ki | je bila odlika dela predsedstva v vsem minulem razdobju, | uresničevala tudi v prihodnje. »Seveda jo bomo še naprej & I krepili in utrjevali, tako kot doslej, prek vsestranskega obravnavanja problemov, upoštevanja razlik v stališčih in g njihovega usklajevanja s skupnimi napori vse dotlej, da 1 poiščemo skupno in po našem prepričanju najboljšo rešitev ^^fonem trenutku!« ^^^ Še bolj krepiti varnostno zavest Ob dnevu varnosti, 13. maju je predsednik skupščine občine Velenje^ Franjo Korun sprejel delavce postaje milice Velenje in oddelkov za notranje zadeve in ljudsko obrambo skupščine občine Velenje. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki izvršnega sveta družbenopolitičnih organizacij in občinskega štaba teritorialne obrambe občine Velenje ter uprave za notranje zadeve Celje. Ob tej priložnosti so poudarili, da so varnostne razmere v velenjski občini, kol na celotnem celjskem območju zadovoljive, kar je zasluga tako prizadevnosti družbenopolitičnih organizacij kot seveda delavcev varnostnih organov, ki so z roko v roki, kot vedno doslej, sodelovali z občani pri odpravljanju vseh težav. Zato tudi ta dan praznujemo vsako leto bolj množično, saj to ni več le praznik organov za notranje zadeve, ampak vseh, kajti tudi varnost je pravica in dolžnost vsakega posameznika. Ob oceni sedanjih dobrih varnostnih razmer na našem območju so poudarili, da nas to ne sme uspavati, ampak moramo biti v prihodnje tako organi za notranje zadeve kot občani še bolj budni, da bodo ostale te razmere vsaj takšne kot so sedaj. Zato moramo v prihodnje še bolj krepiti družbeno samozaščito in varnostno zavest vsakega posameznika. Predsednik Franjo Korun seje med sprejemom še posebej za- hvalil delavcem postaje milice za dosedanje nesebično delo in dejal, da deluje postaja milice danes v nemogočih prostorskih razmerah. Zato razmišljajo o novih. Tako naj bi predvidoma preuredili v ta namen sedanjo hišo pod gradom-v;lo Bianko. Na priložnostnem sprejemu so podelili odlikovanja, pohvale in priznanja nekaterim delavcem postaje milice. Komandirju Francu Krapšetu je Franjo Korun podelil red dela s srebrnim vencem. načelnik UNZ Celje Ivan Paul pa je podelil bronasto značko organov za notranje zadeve za varnostne zasluge Danijelu Ker-slinu, Jože Ograjenšek je prejel pismeno pohvalo organov za notranje zadeve, Goran Makuc pa bronasto značko za 10-letno delo v organih za notranje zadeve. -sv- Srečanje bivših političnih zapornikov in internirancev Strahot ne smemo nikoli pozabiti V Topolšici je bilo v nedeljo srečanje nekdanjih pojitičnih zapornikov in interenirancev iz velenjske občine. Srečanje organizira komisija za bivše politične zapornike in internirance pri občinskem odboru ZZB NOV Velenje vsako lelo. Doslej so bila ob novem lelu, tokral pa so ga pripravili v teh majskih dneh, ko je tudi že precej topleje, zato se je na srečanju zbralo doslej največ udeležencev. Kar 78 jih^je prišlo v Topolšico, to pa je ludi namen lega srečanja. Vsi skupaj so si najprej ogledali spominsko sobo v tem slikovitem kraju, poterti pa jim je predsednica komisije Vida Klemenčič spregovorila o njihovem delu ter jih seznanila z delovnim programom za naprej. V imenu občinskega odbora je vse zbrane pozdravil predsednik Nesli Žgank ler jim spregovoril o aktualnih sedanjih družbeno-gos- podarskih in političnih dogodkih pri nas in v svetu. Upravnik bolnišnice Topolšica .lože Meh pa je bivše internirance in politične zapornike se/nanil z načrti bolnišnice. ' V preteklem letu dni jeikomisija pripravila več izletov znane zgodovinske kraje. Med drugim so si ogledali muzej slovenskih izgnancev v IJresternici, obiskali so (udi šolo Marije Broz v Bistrici ob Sodi, spominski park Kumrovec in ro.jsl-no hišo tovariša Tita ter muzej v Brežicah. Tudi v tem letu bodo obiskali ra/ne kraje. Konec maja se bodo udeležili srečanja na Ljubelju, ki ho v počastitev 40-lelnicr vstaje, ogledali pa si bodo tudi zapore in muzej v Begunjah. Avgusta lelos bo minilo 40 lel, odkar so prve Velen jčane odpeljali v taborišče Mathausen. Veliko jih je lam ostalo za vedno, nekateri pa so umrli takoj po vojni /aradi pre- slunega trpljenju. Slrahol, ki jih je preživel naš rod, ne smemo nikoli pozabili, so dejali. Zalo se bodo udeležili spominske svečanosti v leni labolišču in s suho popeljali tudi mlade, da bodo sami spoznali kraj, kjer so naši starejši pretrpeli toliko gorja, še naprej si moramo prizadevali za mir na svelu in slorili vse, da bomo naše bralstvo in enotnost čuvali kot nezlomljivo vez, ki e je bila splelena v najhujših dneh naše revolucije. Seveda se bodo bivši politični zaporniki in internirana tudi v prihodnje po svojih močt-h vključevali in prispevali svoj delež k našemu družbenopolitičnemu in drugemu delu. Toda čas terja svoje in njihove vrste so se v zadnjem lelu /manjšale za nekaj članov, ki so umrli. Spomin nanje so med srečan je počastili z enominut-nini molkom. S. V. Rezultati popisa v mozirski občini Neznaten porast prebivalstva Prvi rezultati nedavnega popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj so znani tudi v mozirski občini. Znane so tudi ocene o pripravah na to zahtevno akcijo in o njeni uspešnosti. Enotna ocena je, da je popis v celoti uspel, predvsem po zaslugi marljivosti vseh, ki so ga vodili, prizadevnosti in usposobljenosti popisovalcev in razumevanja prebivalcev. S pripravami so v občini Mozirje pričeli že v novembru lanskega leta in so vsa pripravljalna dela opravili zares temeljito. Nekoliko težav so imeli samo z izbiro popisovalcev, nekoliko morda tudi zaradi začetne neodločnosti glede načina izbire.• Kljub vsemu so bili uspešni tudi na tem področju, le nekaj več truda jih je izbira veljala. K temu delu so pritegnili družbeno-politične organizacije. združeno delo, predvsem pa krajevne skupnosti, ki so imele za dobro izbiro največ možnosti. Ob popisuje sodelovalo 80 popisovalcev in 8 občinskih inštruktorjev, ob tem pa velja povedati, da je bila tudi njihova sestava resnično dobra. Usposabljanja so se lotili resnično temeljito. Najboljši dokaz za to je bil potek popisa, saj so bili vsi presnenečeni nad uspešnostjo in hitrostjo. Prvi rezultati so torej znani in v marsičem presenetljivi. V desetih letih se je število prebivalcev mozirske občine povečalo le za 3. odstotke, s 15.307 na 15.792. Več prebi- valcev kot pred desetimi leti imajo samo krajevne skupnosti Mozirje, Nazarje, Gornji grad in Šmartno ob Dreti, v vseh ostalih se je število zmanjašalo, najbolj pa v Novi Štifti in v Solčavi. Ugoden je podatek. da~se je število stanovanj v tem obdobju povečalo za približno 20 odstotkov in število gospodinjstev za 10, kar kaže na ugodnejši socialni položaj prebivalcev mozirske občine. Razveseljiv je še podatek, da se število delavcev na začasnem delu v tujini naglo zmanjšuje in jih je sedaj skoraj za polovico manj. Primerjalnih podatkov za stalež živine žal še ni na razpolago, pa vendarle. V Gornji Savinjski dolini je bilo v času popisa 269 konj. 7636 govodi. 1110 ovac. 4413 prašičev in 20.073 primerkov perutnine. Na natančnejšo obdelavo vseh podatkov bo razumljivo potrebno še počakati. J. P. 0K ZKS Mozirje o socialni politiki Razmere terjajo nenehno budnost Posnetek je iz Nazarij, pa tudi sicer se je število stanovanj v občini dokaj povečalo. V sredo popoldne je bila v Mozirju skupna seja občinske konference ZKS in plenuma občinskega sveta zveze sindikatov. V osrednji točki dnevnega reda so udeleženci obravnavali temeljito pripravljeno in obširno oceno stanja na področju sojine politike v mozirski občini. V nadaljevanju so se sestali še na ločenih sejah in obravnavali tekoče kadrovske in druge zadeve. Delovna skupina, ki je pripravljala omenjeno oceno, vsekakor ni imela lahkega dela, saj so z njo želeli resnično celovito prikazati stanje na področju socialne politike in tako pospešiti reševanje najbolj perečih problemov. Oceno so razdelili na devet vsebinskih področij, od vseh vrst osebnih prejemkov, do stanarin, cen otroškega varstva, zaposlovanja, socialne varnosti delavcev iz drugih republik in drugih sestavin socialne politike. Uvodoma« so poudarili, da so v preteklih desetih letih na tem področju v mozirski občini dosegli vidne uspehe in napredek, vseeno pa s stanjem v celoti ne smejo biti zadovoljni. Zlasti še zaradi učinkov ustalitvenih ukrepov, ki vsekakor terjajo nenehno budnost in zavzeto spremljanje uresničevanja opredeljene socialne politike. V nekaterih okoljih namreč še danes ni pravega razumevanja za razreševanje socialnih problemov in vse premalo se zavedajo, da morajo biti bremena stabilizacije porazdeljena enakomerno. Lani je v mozirski občini manj kot 5.000 dinarjev prejemalo 127 zaposlenih, v času zbiranja podatkov za oceno pa je bilo v občini kar 172 takšnih, ki so prejemali osebni dohodek nižji od 6.000 dinarjev. Razpravljalci so kasneje ugotovili, da je na takšno stanje v prvih mesecih letošnjega leta vplivala vrsta objektivnih razlogov in daje teh primerov danes neprimerno manj To vsekakor ne pomeni, da je stanje zadovoljivo. Dokaz zato je dejstvo, da so se v delovnih organizacijah že lotili podrobne analize vseh ogroženih primerov. Pri tem poudarjajo, da je nujno ločiti tiste, ki prejemajo 6.000 dinarjev ali več, pa imajo še dodatne vire dohodkov in tiste, ki jim je takšen dohodek edini vir preživljanja v družini. Padec standarda je seveda povzročil, da delavci terjajo višje osebne dohodke, pojavljajo se tudi primeri večjega ali manjšega negodovanja. V večini organizacij združenega dela so se tako že lotili sprtejemanja dopolnil k samoupravnim aktom, ki določajo razporeditev čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo. V ospredju so seveda popravki najnižjih osebnih dohodkov in zmanjšanje razmerja med njimi in najvišjimi. Vsi po vrsti zagotavljajo. da s popravki ne bodo kršili resolucijskih načel. V razpravi so dopolnili še vse ostale sestavine pripravljene ocene, na koncu pa so se člani občinske konference ZKS Mozirje na samostojni seji seznanili še s kadrovskimi pripravami na volilne konference v osnovnih organizacijah ZK. Oblikovali so izhodišča in kriterije za evidentiranje kandidatov za nova vodstva osnovnih organizacij. Postopek kadrovanja mora biti v celoti končan do začetka septembra, ko bodo v osnovnih organizacijah oblikovali predloge kandidatov in volilne konference opravili najkasneje do 20. novembra. J. P. Osnovna organizacija ZSMS Škale Izboljšati aktivnost mladih Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Škale šteje okoli sedemdeset članov, žal pa jih je le dobra polovica aktivnih. »Trudimo se. da bi pritegnili v organizacijo kar največ mladih,« pravi Gorazd Rednak. predsednik osnovne organizacije, »vendar ugotavljamo, da nam to ne uspeva dovolj. Mnogi mladi nimajo dovolj interesa za delo, mnogo raje se udeležujejo družabnih srečanj. Prav gotovo pa tudi vodilni v mladinski, organizaciji še nismo naredili vsega kar bi bilo potrebno.« Največ pozornosti posvečajo mladi v krajevni skupnosti Škale — Hrastovec kulturnemu in športnemu življenju. Ob praznikih pripravijo priložnostne kulturne programe za krajane. Zelo obsežen pa je njihov športni program. Tako organizirajo razna športna srečanja s sosednjimi organizacijami, tekmujejo pa tudi za Kajuhov pokal. Seveda pa organizirajo še razne prostovoljne delovne akcije. V preteklem letu so med drugim pomagali pri melioraciji zemljišča pri kmetu Arliču. Organizirali pa so tudi več očiščevalnih akcij. Takšno akcijo so organizirali v sodelovanju s krajevno konferenco SZDL tudi zadnje dni prejšnjega meseca. Skrbi okolja pa bodo tudi v bodoče posvetili veliko pozornosti. Na večer pred prvim majem so pripravili na Ljtjbeli kresovanje in svečanost, s katero so proslavili krajani te krajevne skupnosti svoj prvi krajevni praznik. Na eni zadnjih skupščin so se namreč odločili, da bodo praznovali krajevni praznik 30. aprila, in na ta način počastili spomin na napad na rudnik. Partizanske enote so se namreč pripravljale v tej krajevni skupnosti. Dobro sodelujejo mladinci Škal in Hrastovca s krajevno skupnostjo in tudi z vsemi ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v kraju. V samoupravnih organih krajevne skupnosti imajo sicer le dva predstavnika, vendar pa menijo, da so njihova stališča dovolj upoštevana, tako tudi ne prihaja do nesporazumov z ostalimi. Velik problem so seveda finančna sredstva. — Edini vir sredstev predstavlja članarina članov osnovne organizacije. Zelo zadovoljni so. da jim krajevna skupnost kot dotacijo, plačnje najemnino gasilskega doma, kjer se sestajajo. Pozornost pa posvečajo tudi družabnemu življenju. Tako Gorazd Rednak imajo enkrat mesečno po članskih sestankih plese. »Da bo naše delo kar najuspešnejše in da bomo vse naloge, ki si jih je krajevna skupnost Škale—Hrastovec zadala za naslednje srednjeročno obdobje, uspešno opravili, bo potrebnega kar največ sodelovanja vseh samoupravnih organov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. Mladinci pa si bomo morali v prvi vrsti prizadevati, da bomo imeli v svojih vrstah kar največ aktivnih članov. Če bodo že mladi pripravljeni sodelovati v akcijah krajevne skupnosti, bodo to z veseljem delali tudi kasneje.« je ob koncu pogovora dejal Gorazd Rednak. M. Zakošek Velenje Brigadirji se zbirajo Prejšnji ponedeljek je bila prva hrigadna konferenca obeh stalnih brigad, ki delujeta pri občinski konferenci ZSMS Velenje. Na bri-gudni konferenci so spregovorili o pripravah na bližnje mladinske delovne akcije ter določili vodstva obeh brigad. Tako bo komandant brigade Franc Leskošek Luka mladinec Ivan Rošer iz Gorenja. Brigada bo od 28. junija do 19. julija na Krasu, kjer bo 50 brigadirjev kopalo vodovod. Brigada Karel Destovnik Kajuh pa bo odšla na Vlasino. Komandant brigade je Omerčič Sadil i/ Vegrada. Približno 60 brigadirjev le brigade bo na Vlasini od 4. julija do 31. julija, kjer bodo brigadirji utrjevali bankine in kopali kanale za vodovod. Na brigadni konferenci so se dogovorili (udi za usposabljanje brigadirjev. Z njimi bodo pričeli 17. maja, ko bo brigada Karel Destovnik Kajuh v Paki "jrejala vodovod do Oprešnika. Brigada Franc, Leskošek Luka pa bo 19. maju delala na velenjskem stadio-nu. Nekaj pionirjev iz občine Velenje pa se bo vključilo v pionirsko brigado bra(skih mest, ki bo meseca junija sodelovala na delovni akciji Romanija 81. Bratsko srečanje Konec prejšnjega tedna je bila na delovnem srečanju mladih iz bratskih občin v Vrnjački Banji šestčlanska delegacija OK ZSMS Velenje. Srečanja so se udeležili mladi iz Vrnjačke Banje, Ormoža. Pucarjevega, Splita, Subotice in Velenja. Mladi so se dogovorili o skupnih akcijah v naslednjem enoletnem obdobju in izmenjali delovne izkušnje. Naša beseda Regijska prireditev Naša beseda bo 28. in 29. maja v domu kulture v Velenju. Prijave za udeležbo še prihajajo, zato končno število nastopajočih še ni znano. Iz naše občine bodo na tej regijski prireditvi sodelovali učenci s šol Bralov Letonje, Veljko Vlahovič in Anion Aškerc, predstavili pa so se tudi člani velenjskega Kino kluba. Mali nogomet Občinska konferenca ZSMS Velenje bo do konca tega meseca organizirala mladinsko ligo v malem nogometu za osnovne organizacije mladine iž krajevnih skupnosti. Ekipe bodo tekmovale v prvi in drugi ligi. Vse ekipe, ki želijo nastopati na tem tekmovanju morajo poslati prijave na občinsko konferenco že do 25. maja. Prve tekme v ligi mladih pa bodo odigrane že 23. oziroma 24. maja. ■•NAŠ ČAS. glasilo SZDL. izdaja t enter /.i informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta Františka Foita 10. NAS ČAS« je bil ustanovljen L maja l%5: do 1. januarja 1973 je izhajal kol štirinajstdnevnik »ŠA-I I ŠKI Rt DAR«, kot tednik pa izhaja "NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej. I RF.DNIŠTVO: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik). Slane .Vovk (odgovorni urednik). Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob petkih. I redništvo in uprava Velenje, cesta Františka Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-316.850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. ( ena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev). Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČGP- Večer. Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za "NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnegad.iv ka od prometa proizvodov. V spomin na srečanje je vsak dobil knjižico Bili so zaprti, pregnani, obešeni, ustreljeni na suženj&em delu uporni Gradnja PTT centra v Velenju Zagotovljen ves denar Pretekli petek je bil pomemben dan za izgradnjo novega PTT centra v središču Velenja, saj so podpisali kreditne pogodbe in s tem zagotovili vsa potrebna sredstva za zgraditev objekta. Celoten objekt, brez dodatnih zvez, bo veljal 268 milijonov dinarjev. Ko smo lani na referendumu glasovali za uvedbo tretjega samoprispevka, smo se odločili, da bomo za izgradnjo centra namenili 70 milijonov dinarjev, ostala sredstva pa bodo zbrana takole: 58 milijonov bo znašalo posojilo Ljubljanske banke — Temeljne banke Velenje, prav toliko bo združenih sredstev območnega sisa za PTT promet Celje — to je združenih sredstev celotnega celjskega območja —, 16 milijonov bo komercialnega kredita Gradisa, 36 milijonov komercialnega kredita Iskre, ostali deoar pa bosta zagotovila poštna hranilnica in PTT. Novi objekt bo stal v soseski Šalek II — nasproti Name. Na priložnostni slovesnosti ob podpisu kreditnih pogodb so napovedali, da bo zgrajen do sredine leta 1983. Zato je pričakovati, da se bosta glavna izvajalca del Gradiš in Iskra potrudila, da bodo lahko objekt izročili namenu resnično ob napovedanem roku. Dela bodo začeli v najkrajšem času, gradbena naj bi bila končana že v naslednjem letu, proti koncu prihodnjega leta naj bi odprli še pošto v novem objektu. S centrom bodo PTT delavci dobili veliko boljše delovne pogoje in funkcionalnejše prostore. Omogočeno bo boljše delo z uporabniki PTT storitev, pa tudi normalno pripravo pošiljk za dostavo in izdajo. Urejeni bodo potrebni pomožni prostori za motorna vozila, idr. Pri tem se je treba spomniti, da so bili sedanji prostori velenjske pošte zgrajeni pred približno petnajstimi leti in za takratni čas relativno solidni. Glede na hiter razvoj mesta in števila prebivalstva že dolgo časa ne odgovarjajo za normalno poslovanje, še manj pa za uvajanje so- dobne poštne mehanizacije. Zato je bila gradnja novega objekta, v katerem bo med drugim tudi nova vozliščna avtomatska telefonska centrala, nujno potrebna. Ta centrala bo imela 6.000 možnih priključitev telefonskih aparat™ Vnr hn stoodstotno povečanje na sedanji čas. Prostori pa bodo grajeni tako, da bo mogoče širiti centralo do dvajset tisoč priključkov. Skratka, ta nov i objekt bo zadovoljeval potrebe občine vsaj do leta 2000. S. V. Slovesen podpis pogodb GIP Vegrad Presegli načrtovane rezultate V prvih treh mesecih letošnjega leta je gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje ustvarilo za nekaj več kot 450 milijonov dinarjev celotnega prihodka. ker je skoraj trideset odstotkov več kot so načrtovali. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta pa je celotni prihodek višji za dobrih 67 odstotkov. Tudi dohodek za to obdobje je blizu 30 odstotkov večji kot so načrtovali, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je večji za 44 odstotkov. Uresničili so ga v višini nekaj manj kot 147 milijonov dinarjev. V tem obdobju so ustvarili v Vegradu 22.6 milijonov dinarjev sredstev za sklade, ki so za polov k o veej i kot v is le m obdobju lani. oblikovali pa so poleg leg.i še pospešeni' amortizacijo \ v išini dobrih šin ili milijonov. Letošnji poslovni rezultati Vegrada so nadvse ugodni, saj so s planom predvideli za to obdobje izgubo v višini dobrega milijona dinarjev. Dobre rezultate pa so dosegli kljub temu. da vključujejo le okoli 286 tisoč dinarjev iz inozemstva, med tem ko so jih lani v tem obdobju skoraj osem milijonov. Tudi posamezni tozdi v Vegradu so dosegli zadovoljive finančne rezultate, razen tozda Mehanizacija in Projektivnega biroja, ki imata izgubo. Prav tako so vsi razen teh dveh. oblikovali rezervni sklad ter sklad skupne porabe. Ustvarila pa so tudi sredstva za poslovni sklad, ki znašajo na nivoju delovne organizacije dobrih 19 milijonov dinarjev. Kljub temu. da sov letošnjem prvem četrtletju \ Vegradu dosegli dobre finančne rezultate, pa so maso osebnih dohodkov prekoračili. S poslov anjem v prvih treh mesecih letošnjega leta so kljub razmeroma dolgi in ostri zimi dosegli pozitivne rezultate v tozdu Gradnje Velenje, saj so načrtovani prihodek presegli za 68 odstotkov, razveseljv pa je tudi podatek. da so porabljena sredstva naraščala nekoliko počasneje kot dohodek, ki so ga ustvarili v višini 47.5 milijonov dinarjev in je kar za enkrat večji kot so načrtovali. Gradnja Ljubljana zastavljenega plana ni v celoti uresničila, vendar pa so zelo počasi naraščala porabljena sredstva, tako da so dohodek v primerjavi z načrtom presegli za dobrih 29 odstotkov. Tudi Gradnja Beograd plana ni uresničila, zelo hitro pa so v tej temeljni organizaciji naraščala porabljena sredstva, saj so ta kar za 145 odstotkov nad planom. Ob tem pa je potrebno omeniti, da ima ta temeljna organizacija velike zaloge nedokončane proizvodnje. Zadovoljivo je bilo poslovanje tozda Vemoni Velenje. kije planirani celotni prihodek presegel kar za 45 odstotkov, doseženi dohodek pa znaša 23 milijonov dina-rjev kar je skoraj 37 odstotkov več kot so načrtovali. Manj uspešna je bila v zadnjih treh mesecih temeljna orga- nizacija Mehanizacija, ki je ustvarila blizu 2 milijona dinarjev izgube, dejanski finančni rezultat je bistveno slabši od načrtovanega, zaradi hude zime so že predvidevali slab rezultat, še slabši pa je če ga primerjamo z islim obdobjem lanskega leta. Na tak finančni rezultat so v veliki meri vplivali višji stroški naltnih derivatov ter povečani stroški investicijskega vzdrževanja. Seveda pa je potrebno omeniti, da seje v tozdu močno zmanjšal obseg del on porastu stroškov tozda. Predvideni celotni prihodek je močno presegel ludi lozd Zaključna dela. saj je ta večji kar za 52 odstotkov, v primerjavi s preteklim letom pa je la višji za 74 odstotkov. Vendar pa je dohodek dosežen le v višini 90 odstotkov načrtovanega. Na to so vplivale velike podražitve materiala. Te se močno odražajo tudi v tozdu Keramičarstvo. kije kljub močno presečenemu celotnemu prihodku dosegel le dva odstotka višji dohodek kol so planirali. Zadovoljivo je posloval tudi Gradbenik Ljubno, z večjimi težavami pa so se srečevali v Projektivnem biroju, kjer so načrtovali prihodek uresničili le v višini 3 milijonov dinarjev kar je le 54 odstotkov planiranega. Glede na leto poprej pa se je celotni prihodek znižal za 37 odstotkov. Uresničili pa so le 46 odstotkov planiranega dohodka, oziroma le dobro polovico tistega kar so ustvarili lani Pri tem so ustvarili izgubo v višini dobrih 423 tisoč dinarjev. Posamezni tozdi Vegrada so bili torej v prvih treh mesecih leta več ali manj uspešni. Srečevali so se s številnimi težavami, med katere sodi na prvo mesto huda zima. lako daje bilo delo prekinjeno oziroma otežkočeno in pa velike podražitve ter pomanjkanje materialov. Pa vendarso v Vegradu kot celoti z ustvarjenim nad vse zadovoljni. saj so dosegli mnogo boljše rezultate kot so načrtovali. MIRA ZAKOŠEK Letovanje delavcev REK Velenje Letos v 28 krajih Ob vse toplejših majskih dne-v ih nam misli že uhajajo k poletju, do katerega je še slab mesec in s tem na našim letnim oddihom. Ceste"bodo spet natrpane z domačimi in tujimi letovavci, ki bodo s svojimi železnimi konjički hiteli — večina izmed njih — proti naši lepi sinji obali. Vendar v tem prispevku ne nameravamo pisati o vseh teh turistih, ampak o kolektivu, kjer vsako ieto namenijo veliko pozornosti oddihu svojih delavcev; to je Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje. Že narava njihoveda dela je takšna, da je rudarjem in drugim delavcem počitek še kako potreben. Prav zato si v tem kolektivu prizadevajo, da bi vsako leto omogočili čimvečjemu številu zaposlenih organizirano letovanje. Za to skrbi delovna skupnost Družbeni standard. Po besedah vodje te delovne skupnosti I ranca Lenarta je letos med delavci zanimanje za organizirano letovanje še nekoliko večje kot pretekla leta. Zato so morali poleg zmogljivosti, -ki jih ima REK v svojih počitniških domovih in prikolicah, zakupiti kar precejšnje število hotelskih sob v raznih krajih ob morju in drugih letoviščih. Njihovi domovi v Fiesi, Crikvenici, Portorožu in Rabu lahko naenkrat sprejmejo približno 300 dopustnikov, v kamp prikolicah, ki jih imajo v Premanturi, Rabcu, Lošinju, Rabu in Filipjakovu pa je PROSTORA za 300 letovalcev. Skratka, skupaj za 600 letovalcev. Za približno prav »liko letovalci pa morajo najti prostor v vsaki izmeni glavne sezone v sobah hotelov vzdolž jadranske obale. Seveda tega prostora ni lahko najti, ker iščejo postelje oziroma prostor le za glav no sezono, hotelirji pa so pripravljeni prodati sobe vsaj devetdeset dni..Kljub vsem težavam pa jim doslej še vedno ni uspelo zagotoviti dovolj ležišč glede na prijave. Zaposleni v REK Velenje bodo lahko lfios letovali v 28. različnih !>rajih ob morju in v toplicah. od 1 iese do Korčule, nekateri pa bodo lahko preživeli dopust tudi na Češkoslovaškem. Sto delavcev velenjskega kombinata bo julija preživelo oddih v svetovno znanih toplicah Karlovi Vari in ob Vltavi, prav tolikšno število čeških letovalcev pa bo prišlo konec avgusta v Fieso in Crikvenico. Precej delavcev želi svoj dopust nameniti tudi za klimatsko zdravljenje, zato so letos prvič za celotno sezono zakupili osem sob tudi v zdravilišču Radenci. Tako bo po predvidevanjih letos preživelo letni oddih ob morju ali kje drugje blizu 8.000 delavcev in njihovih družinskih članov. Ta številka pa bi bila gotovo veliko nižja, če ne bi> namenjali veliko pozornosti tudi finančni pomoči (regres) za kritje stroškov letovanj in zagotavljanju primernih bivalnih prostorov, pa tudi tekreacije ifi druge zabave v času oddiha. K temu je usmerjena tudi organizacija letovanj v njihovih lastnih domovih. V ta namen so že lani posodobili počitniški dom v I iesi, letos pa bodo k domu v C rikvenici dogradili 18 novih sob ter vse dosedanje opremili s sanitarijami, tuši in toplo vodo. Tudi za prihodnje so njihovi načrti veliki. Kot je povedal I rane Lenart, načrtujejo v Fiesi izgradnjo zimskega bazena. S tem bo lahko dom odprt skozi vse leto, bazen pa bodo lahko koristili tudi za preventivno zdravljenje rudarjev. Enako zanimanje za to, da bi Fieso kot kraj delavskega turizma kar najbolj posodobili, je tudi pri drugih organizacijah, ki imajo svoje domove v tem kraju. Med drugim je že sprejet zazidalni načrt, ki predvideva ureditev plaž, športnih objektov, trgovin, restavracij... V ta namen naj bi delovne organizacije (tiste, ki imajo počitniške domove v Fiesi) do leta 1985 namenile približno 230 milijonov dinarjev. Ob posodabljanju domov v Fiesi in Crikvenici bodo v prihodnje poskrbeli še za popestrit^ letovanja v prikolicah. Podobno izmenjavo, iti je utečena s CSSR, bodo predvidoma uvedli tudi z eno izmed italijanskih delovnih organizacij. Za delavce Reka je letovanje v Italiji predvsem zanimivo v zimskem času, saj bi takšno izmenjav o prišli po ceneni poti do urejenih smučišč. Pogovor o letovanju delavcev REK pa je Franc Lenart sklenil z naslednjimi besedami: ..Menim, da bi morale podobno kot REK tudi druge delovne organizacije v občini poskrbeti za organiziran oddih svojih članov. Z razvojem gospodarstva, povečanjem delovne produktivnosti in z uresničitvijo še nekaterih drugih pogojev lahko predvidevamo, da bodo imeli delavci več časa in tudi več potreb za lastno rekreacijo in da bodo s tem tudi naraščale potrebe po zagotavljanju pogojev za kar najboljšo organizacijo rekreacije. Naša občina ima možnosti za to. Redki so kraji, ki bi lahko tako kot Velenje v enem paketu ponudili na primer nekajdnevno zdravljenje v klimatskem zdravilišču Topolšica, ki je v izgradnji, z nekajdnevnim vdihavanjem svežega planinskega zraka na Gol-teh in da bi se ta terapija že po dobrih dveh urah vožnje nadaljevala s kopanjem v morski vodi. O vsem tem bi kazalo razmisliti in tudi kaj storiti." S. V. Letos bo letovalo blizu 8000 delavcev REK in njihovih družinskih članov Samoupravna delavska kontrola Uspešen posvet za predsednike Z dobrim delom bomo dosegli boljše uspehe Prejšnji četrtek je bil posvet s predsedniki samoupravnih delavskih kontrol, ki ga je kot vsako leto organiziral občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja Albin Amon. Na posvetu so obravnavali zakonska določila o delu komisij. V primerjavi s prejšnjimi leti je bila udeležba dobra. Seminarja se je udeležilo 80 predsednikov komisij, od tega 68 iz organizacij združenega dela, 8 iz delovnih skupnosti skupnih služb in 4 iz samoupravnih interesnih skupnosti. Na posvetovanju so skušali osvežiti določbe zakona o organu samoupravne delavske kontrole zato, ker je bila skoraj polovica predsednikov in članov komisij v letošnjem letu zamenjana. Posvet je pokazal, da se po začetnih težavah komisije samoupravnih delavskih kontrol počasi le uveljavljajo. Ni več primerov odstopov predsednikov ali članov, kar je bilo na začetku kar običaj Komisije tudi vedno uspešneje ukrepajo, vendar pa njihovo delo še vedno ni takšno, da bi z njim lahko bili zadovoljni. Pri ugotavljanju nepravilnosti posamezniki pogosto niso dovolj smeli ali pa so izpostavljeni raznim vplivom. Komisije tudi prepogosto čakajo na pismene pobude in ne ukrepajo že ob prvih resnejših znakih negodovanj v sredinah kjer delujejo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Velenje je na posvetu prisotne opozoril predvsem na problem prizadetosti družbene lastnine. Ta je ogrožena vedno pogosteje, ogroženost pa je odvisna od okoliščin v katerih delajo posamezni delavci. Tako npr. natakar.v bifeju toči svojo pijačo, šofer ima črne vožnje, administrator nosi domov papir in svinčnike, avtomehanik v delovni organizaciji med delovnim časom popravlja svoj ali prijateljev avto itd. V razpravi so predsedniki komisij samoupravnih delavskih kontrol opozorili, da imajo velike težave pri razreševanju takšnih nepravilnosti, saj so le-te postale že kar običaj. Tako komisije pogosto ostajajo osamljene. Nad tem pa bi se v vseh delovnih sredinah morali zamisliti. Iz majhnih nepravilnosti namreč često nastanejo velike težave, ki pa bi jih s pravočasnim ukrepanjem zlahka preprečili. Na seminarju so prisotni tudi ugotavljali, da ni ustrezne literature, ki bi obravnavala delovanje komisij, ni pa tudi tečajev na katerih bi se lahko usposabljali. Ob koncu so spregovorili še o sodelovanju komisij z individualnimi poslovodnimi organi. To sodelovanje je nujno potrebno, saj je slab tisti individualni poslovodni organ, ki ne ve, kako ,,diha" sredina v kateri deluje, komisije pa so lahko tudi mnogo uspešnejše, če imajo podporo poslovodnega organa. Seveda pa so ob tem zadol-' žene, da bdijo tudi nad njegovim delom. B. Z. V središču pozornosti Številka 20 (582) — 22. maja 1981 Tehnična kultura Preskromna sredstva ovirajo razvoj društev s V občini Velenje je na področju tehnične kulture 11 raznih društev in klubov. Vanje je vključeno 1600 članov, ki navkljub skrajno omejenim sredstvom in pomanjkanju ustreznih prostorov dokaj uspešno delujejo. V programih naših samoupravnih interesnih skupnosti dejavnost tehnične kulture ni vključena, čeprav je aktivnost na tem področju povezana vsaj z nekaterimi med njimi. Predsednik občinske zveze organizacij za tehnično kulturo Jože Zakošek pravi: »Če želimo ob našem družbenem in gospodarskem razvoju doseči intenzivnejšo rast in razvoj tehnične kulture, potem bomo v bodoče morali dati več poudarka nekaterim prvinam, ki jih doslej pri razvoju tehnične kulture nismo dovolj upoštevali. Spoznanje, da tudi tehnična kultura lahko prispeva svoj delež k tehnološkemu in tehničnemu napredku neke družbe, je več ali manj že povsod sprejeto.in uveljavljeno. Nismo pa znali ustvariti dovolj trdnih temeljev, da bi se tehnična kultura bolj razvila in povezala s posameznimi organizacijami združenega dela ter se obenem s svojimi programi in kadri vključila v izvajanje predmeta tehnične vzgoje na osnovnih šolah.« Čeprav je dejavnost tehnične kulture v občini precej razvita pa je omejena le na določeno stopnjo ljubiteljstva. V dejav-* nost je vključeno premalo strokovnjakov, društva tehnične kulture pa tudi niso znala najti stika s proizvajalci posameznih materialov, ki jih uporabljajo pri delu ter tudi tako izboljšati in obogatiti svojo aktivnost. Da bi lahko te in druge pomanjkljivosti presegli, namerava občinska zveza organizacij za tehnično kulturo več pozornosti nameniti usposabljanju tistega dela kadrov, ki sicer volontersko, vendar z veliko mero zagnanosti, delujejo v društvih kot mentorji ali strokovni vodje posameznih krožkov, sekcij, ipd. Posebno skrbi bodo namenili tistim področjem tehnične kulture, ki-so bila doslej premalo razvita. Sem sodi tudi povezanost posameznih organizacij tehnične kulture v sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, močneje bo potrebno razviti konstruktor-stvo in ga povezati z inovacijsko dejavnostjo in racionalizator-stvom v organizacijah združenega dela. »Financiranje dejavnosti tehnične kulture ni ustrezno rešeno«, pravi Jože Zakošek, »še vedno se nismo uspeli dovolj vključiti v programe posameznih interesnih skupnosti in tako je obseg dejavnosti v pretežni meri odvisen od tega, koliko sredstev dobimo iz občinskega proračuna za pokrivanje funkcionalnih izdatkov in koliko slučajno -za posamezne akcije od ZTKO ali organizacij združenega dela.« Ob koncu razgovora pa je predsednik občinske zveze or- ganizacij za tehnično kulturo opozoril tudi na prevelik obseg administrativnih opravil, ki zavirajo delo društev, saj bi za takšno delo v društvih skoraj potrebovali profesionalnega delavca. Vse omenjene težave seveda vplivajo na delo društev vključenih v tehnično kulturo, zmanjšujejo množičnost in onemogočajo boljše seznanjanje, predvsem mladih, z ustvarjalnimi dosežki širom po svetu. Premajhna skrb celotne družbe za razvoj tehnične kulture ter za razvoj sposobnosti mladih pri njihovem inovacijskem, racio-nalizacijskem in raziskovalnem delu v različnih društvih tehnične kulture pa vp^va tudi na kasnejšo skromno zavzetost in sposobnost delavcev, da z lastnimi izboljšavami izboljšajo delovne procese. In čeprav stalno zatrjujemo, da je v znanju moč in da naša družba potrebuje dobre delavce, prave strokovnjake, inovatorje in raziskovalce, pa tudi v interesnih skupnostih ne vidimo, da bi morali za uresničitev te naloge največ storiti med mladimi in za njihovo še boljše ustvarjalno delo, ne le v društvih tehnične kulture, primakniti tudi kakšen dinar. B. Z. Pionirski hišni sveti v KS Šalek-Gorica Uspehi prizadevanj že vidni Društvo prijateljev mladine Šalek — Gorica beleži v zadnjem času precejšen razmah svoje dejavnosti. Nadvse spodbudna in hkrati hvale vredna je akcija, ki so jo izvedli Slani preteklo leto in ki postaja iz dneva v dan pomembnejša za najmlajše Člane naše skupnosti. Društvo prijateljev mladine Salek—Gorica zajema področje treh sosesk, in sicer A, B in C. Zaradi razprostranjenosti in visoke gostote prebivalstva v soseski C, v kateri je okoli 1000 šolskih in predšolskih otrok so pri društvu lansko leto pričeli razmišljati, kako bi zajeli vse otroke v organizirane oblike združevanja, igre in druge načine delovanja. Skupaj s krajevno konferenco SZDL in svetom krajevne skupnosti so člani društva ustanovili v posameznih blokih pionirske hišne svete. Pobuda o takšnem povezovanju otrok pa ni prišla samo z njihove strani, ampak so podobno razmišljali tudi njihovi najmlajši krajani. Čutili so potrebo po tesnejšem sodelovanju in koristnejši porabi prostega Časa. Akcija je nadvse uspela in prav gotovo bodo Člani pionirskih hišnih svetov soseske C kmalu dobili posnemalce v drugih soseskah. Zlasti razveseljivo je tudi to, da se je v njihovo delo vkljuCilo precej odraslih krajanov. Delovni program pionirskih hišnih svetov zajema nekaj takšnih obveznosti, ki so skupne vsem svetom. To je vzdrževanje reda in čistoče na otroškem igrišču, njihovi soseski, okolici blokov. Čuvanje zelenic, vzdrževanje cvetličnih gred ter mesečne akcije zbiranja in odvajanja odpadnega materiala. Poleg teh nalog so si posamezni sveti zadali še svoje, kot so praznovanje pomembnejših praznikov, igre, izleti, medsebojna športna tekmovanja in še nekaj drugih aktivnosti. Njihove dosedanje izkušnje. Čeprav skromne, potrjujejo, da so pionirski hišni sveti zametki samouprave najmlajših krajanov. . V soseski C deluje sedaj pet pionirskih hišnih svetov. Ustanovili so jih najmlajši stanovalci blokov za svoj praznik — dan mladosti. Takole so nam o svojem delu pripovedovali nekateri člani: „Za naše svete zanimivo to, da smo v njih združeni otroci različnih starosti in narodnosti. Pisana druščina, v kateri preživimo marsikatero prijetno urico prostega časa. Vsi obiskujemo celodnevno šolo in nimamo na voljo veliko prostega časa. Pa tudi veliko več lahko naredimo če delujemo skupaj kot vsak posameznik." Dela so se lotili takoj. Poiskali so si primeren prostor za razvijanje prostovoljnih dejavnosti, sobo, v kateri se zbirajo, poklepetajo in igrajo. Delovni program so si izdelali sami. Izbrali so najboljše predloge članov, naloge porazdelili na mesece in z izvajanjem sprejetih obveznosti takoj pričeli. V svojem prostoru se zberejo mladi vsak dan, sproti pregledajo opravljene naloge in se pripravijo za izvedbo naslednje akcije. Da pa bi bito delo pionirskih hišnih svetov kar najbolj uspešno in naloge temeljito opravljene, so ustanovili tudi dve komisiji. Ena skrbi za akcije, druga pa za razvijanje športne aktivnosti in kul-turno-zabavne prireditve. Člani pionirskih hišnih svetov so pri svojem delu zagotovo vestni in pridni, saj so nam o njih pripovedovali z velikim navdušenjem. To našo trditev so nam potrdile tudi mentorice teh svetov, saj pravijo, da so naloge, ki so se jih lotili in začrtali, uspešno opravili. Čeprav delujejo ti sveti le dobro leto, so rezultati organiziranega dela mladih stanovalcev že precej vidni. Okolica blokov je urejena, centralno igrišče lepo pospravljeno, cvetlične grede pa skrbno negovane. Del pozornosti so namenili Člani svetov tudi vključevanju svojih vrstnikov drugih narodnosti v okolje in jim pomagali pri odpravljanju šolskih težav in pri doseganju boljših učnih uspehov. Zelo dobro so se odrezali v akciji zbiranja papirja in odpadnega materiala. Prizadevni so tudi na kulturnem področju. Ob pomembnejših praznikih pripravijo krajše proslave za stanovalce blokov, udeležujejo pa se tudi akcij hišnega sveta. Ne manjka jim športnih aktivnosti. Prirejajo razna medblokovs-ka srečanja na katerih merijo svoje moči v nekaterih športnih zvrsteh. Ne smemo pozabiti na zelo humano akcijo, ki so jo pripravili prav tako sami — nudenje sosedske pomoSi ostarelim občanom. Največ denarja zberejo člani pionirskih hišnih svetov z zbiralnimi akcijami, nekaj primakneta še društvo prijateljev mladine in hišni svet. Privarčevane denarce nato s pridom porabijo za nakup igrač ali drugih potrebnih stvari. „Naša aktivnost se je razmahnila ravno v tem času. Zato smo v začetku leta izdelali delovni program. Trudili se bomo, biti prizadevni na vseh področjih. Se tesneje se bomo povezali s hišnimi sveti, med sabo in načrtovane naloge kar najbolj vestno opravili. Želimo si, da bi se v naše delo vkljuCilo še več odraslih in da bi bila kmalu nared šesta osnovna šola, saj bomo takrat Se povečali našo športno dejavnost," so povedali ob zaključku pogovora. T. Podgoršek VVZ Velenje-Šoštanj Jeseni bodo na novo sprejeli 520 otrok Občina Velenje bo v tem letu bogatejša še za eno vzgojno-var-stveno ustanovo za najmlajše, in sicer za nov vrtec za dnevno varstvo otrok v novi soseski Šalek II. Nov vrtec bo jeseni sprejel v varstvo 60 dojenčkov in 120 predšolskih otrok v starosti od 2 do 7 let. Tako bodo imeli starši v središču Šaleške doline manj skrbi, kam z dojenčkom, ko se izteče porodniški dopust. Doslej so v Velenju sprejeli v varstvo 60 dojenčkov, od septembra naprej pa kar enkrat več. Na občinski skupnosti otroškega varstva in v vzgojno-varstvenih zavodih Velenja — Šoštanj pa ugotavljajo, da starši predšolskih otrok zaradi dolgoletne prakse zavračanja prošnej ne dajejo prošenj za sprejem njihovih dojenčkov v jasli, pa tudi v vrtce, pač pa si sami iščejo manj primerno zasebno varstvo. Vrtca v Velenju in Šoštanju bosta v šolskem letu 1981/1982 na novo sprejela v organizirano vzgojo in varstvo skupaj 520 otrok, od tega 120 dojenčkov in 400 predšolskih otrok. Vrtca v Velenju in Šoštanju sprejemata prijave do konca meseca maja, se pravi, daje še čas za prijavo. S pridobitvijo 180 novih mest bo v dokajšnji meri zadoščeno potrebam po organizirani predšolski vzgoji in varstvu otrok, odpadla pa bo tudi skrb staršev, kam z najmlajšimi v času, koso na delu. Ker želijo v Velenju do leta 1985 zgraditi še en vrtec je mogoče pričakovati, da bodo tovrstne potrebe z leti v glavnem zadovoljene. In še lo: skupščina občinske skupnosti otroškega varstva Velenje je sprejela z namenom, da zaščiti socialno varnost družin z otroki, spremenila sklep o višini prispevka staršev za kritje stroškov bivanja v vrtcu. Od 1. maja naprej velja nova lestvica. — Za otroke iz družin, kjer dohodek na člana ne dosega 2.000 dinarjev na mesec, je varstvo brezplačno. — Za otroke iz družin, kjer dosegajo od 2.000 din do 6.500 din dohodka na člana, je uveljavljeno subvencioniranje. — Za otroke iz družin, kjer dohodek člana presega 6.500 din, pa plačajo starši: din — za otroke v starosti od 3 do 6 let 2.126 — za otroke v starosti od 8 mesecev do 2 let (jasli) 2.500 — za otroke v starosti od 8 mesecev do 3 let (druž. varstvo) 2.616 Znesek je preračunan na 11 mesecev v letu, se pravi, da starši plačajo v enajstih mesecih stroške celega leta. Anica Kristan, delegatka za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije Z odgovornostjo sprejela nalogo Na volilni seji za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije so se odločili delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje, da bo njihova mnenja in stališča zastopala na kongresu članica zbora Anica Kristan. S čim si je pridobila Anica takšno zaupanje, kakšno ie nieno družbenopolitično delo, da ji je bilo izkazano takšno priznanje? Zaposlena je v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje od leta 1963. V Gorenje je prišla kot 29-letna delavka služit si boljši kos kruha iz Liboj. Toda tudi na novem delovnem mestu ji od začetka ni bilo lahko. Teh prvih let se zelo dobro spominja: »Najprej sem delala še v starih prostorih na rudniku, in sicer v emajlirni-ci. Takratni pogoji dela so bili veliko slabši kot so danes. Mraz. prepih, precej več ročnega in težkega dela. Ponoči smo praznili vagone, da smo lahko podnevi nemoteno delali. Upanje, da bo vendarle bolje, ko bo zgrajen;) nova tovarna, nam je vlivalo poguma, da smo vztrajali do konca,« je dejala. Tudi v novih delovnih prostorih v začetku ni bilo lahko. Po šestih letih si je zaradi zdravstvenih razlogov poiskala novo delovno mesto, in sicer v montaži hladilnikov. kjer je bila polnih deset let. Delo je z veseljem opravljala, vendar ni našla v njem pravega zadovoljstva. Izrabila je prvo boljšo priložnost in se zaposlila v vhodni kontroli hladilno-zmrzovalne tehnike. Tu je sedaj dve leti. Opravila je potreben tečaj in kot sama pravi, je našla tisto, kar je želela. »Vest, da bom sodelovala na 3. kongresu samoupravljalcev, me je zelo presenetila in razveselila. Nalogo sprejemam z vso odgovornostjo, ponosom, hkrati pa je to zame velika obveza pri nadaljnjem delu, spodbuda za še boljše delo in tudi priznanje za preteklo delo. Prizadevala si bom, da bom upravičila zaupanje delegatov. Prepričana sem, da bomo vsi sodelujoči na kongresu odkrito spregovorili o pomanjkljivostih, s katerimi se srečujemo, rezultatih svojega dela in sprejeli nove naloge ter obveznosti. Kongres bo gotovo našel ustrezne rešitve za odpravo nepravilnosti in tako še bolj utrdil vlogo delavca, samoupra-vljalca. Naša naloga bo, da sprejete sklepe in stališča prenesemo v bazo, med delavce, jih pravilno seznanimo z novimi nalogami. Vložiti bomo morali vse sile, da bomo sklepe dosledno uresničevali. To je najpomembnejše. Menim, da bomo delegati med drugim morali spregovoriti o boljšem vrednotenju proizvodnega dela, o nagrajevanju po delu, saj nas na tem področju še vedno »čevelj žuli«. Treba bo poiskati odgovore na vprašanje, kako dvigniti storilnost, izboljšati kakovost dela, da bomo lahko čimveč izvažali, poiskali še neizkoriščene notranje rezerve pa bomo v svojih prizadevanjih popolnoma uspeli. Obveščanje je predpogoj za boljše samoupravne odnose. S pravilno informacijo se da doseči marsikaj. Če je delavec pravilno in dobro obveščen, bo lažje dosegel načrtovane cilje. O vsem tem bo treba spregovoriti na kongresu, pa bo dosežen njegov namen, je poudarila Anica. Samoupravljanje v Gorenju je že dokaj visoko razvito, čeprav še vedno ne tako kot bi moralo biti. Po besedah naše sogovornice se vse prevečkrat dogaja to, da zaposleni sklepajo in odločajo o kakšni stvari, naredijo po povsem drugače. »Lep primer za to je zakon o združenem delu. Če bi se dosledno držali tega, kar je v njem zapisano, bi odpravili marsikatero nepravilnost. Nekatere stvari se še vedno odločajo mimo delavcev, kar pa ni prav,« je povedala. Njeno družbenopolitično delo ie zelo pestro. Ko se je zaposlila, sojo izvolili v delavski svet. Funkcije so se vrstile ena za drugo. Bera teh pa se je še povečala, ko je postala članica zveze komunistov. Tudi v krajevni skupnosti Velenje— Desni breg. kjer živi, se vključuje v napore in prizadevanje za boljše in lepše življenje. Nikoli ji ni bilo žal ur, kijih je porabila za sestanke, na katerih je spoznala vedno kaj novega. Ob koncu pogovora z delegatko Anico Kristan smo spoznali, da so se delegati družbenopolitičnega zbora naše občine pravilno izbrali, saj si je to priznanje Anica s svojim delom tudi zaslužila. Tatjana Podgoršek Stavbno zemljiška skupnost Kako odpraviti nesklepčnost delegatov Ena od samoupravnih interesnih skupnosti, kiji malomarno in neodgovorno delo delegatov nikakor ne more biti v ponos, temveč v veliko breme, je stavbno zemljiška skupnost. O teh težavah smo se pogovarjali s predsednikom skupščine skupnosti Stanetom Zor-kom. tajnikom strokovnih služb Vladimirjem Baškovičem in predsednikom izvršilnega odbora Stanetom Divjakom. »Gre za malomaren odnos do dela in na splošno do celega delegatskega sistema. Menimo, da delegatska baza za reševanje težav s stavb-nozemljiškega področja ni ustrezno organizirana. Vsebina in material za obravnavo sta zelo zahtevna in zato marsikatere delegacije v krajevnih skupnostih, delegatski bazi in delegati ob površnem pregledu ne razumejo gradiva najbolje. Rezultat tega pa je, da se seje ne I eo gradiv; at tega pa udeležijo. Lep primer za to so razprave na sejah skupščine. Nekateri delegati niti ne vedo. zakaj je ustanovljena naša samoupravna interesna skupnost, kakšna sta nj>ena vloga in namen. In Dri takšnem neznanju dele-gotov je delo stavbno zemljiške skupnosti še kako težko. Res je. daje naša interesna skupnost ena od mlajših, vendar to ne more biti opravičilo za nezadovoljivo delo delegatov. Dejavnost te skupnosti postaja iz dneva v dan pomembnejša, saj je urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč za gradnjo družbenih ter zasebnih stanovanj danes še kako težavno. Nesklepčnost na sejah skupščine pa njeno dejavnost vedno bolj Ovira in skoraj že onemogoča,« so dejali naši sogovorniki. Povedati moramo to. da skoraj ni seje stavbno zemljiške skupnosti, ki bi bila prvič sklepčna, niti takrat, kadar je na dnevnem redu obravnava srednjeročnih in letnih planskih dokumentov. Morda je vzrok za slabo udeležbo tudi ta, da organizacije združenega dela in krajevne skupnosti nimajo izvoljenih posebnih delegacij oziroma delegatov za to interesno skupnost. Prav gotovo k nesklepčnosti prispevajo svoj delež preobsežna gradiva za seje skupščine in preobremenjenost nekaterih delegatov. Naši sogovorniki menijo, da je gradivo za sejo skupščine stavbno-zemljiške skupnosti dokaj zahtevno, vendar ga zaradi finančnih programov težko še bolj poenostavijo in v skrajšani obliki pošljejo delegacijam, delegatom. Vsega pa je danes preveč, saj je poleg stavbnozemljiške skupnosti še enajst drugih interesnih skupnosti, na katere delegati prav tako morajo. Stroški predvsem delegatov iz oddaljenih krajevnih skupnosti so kar veliki, če pomislimo, da morajo na eno in isto sejo večkrat. »Težavo smo poskušali rešiti na razne načine, vendar do sedaj brez uspeha,« so poudarili naši sogovorniki in nadaljevali: »Paše nekje tiči vzrok za nedelavnost nekaterih delegacij v krajevnih skupnostih naše občine. Zanimanje osnovnih celic naše družbe za stavb-nozemljiško dejavnost je zelo ozko in kratkoročno, čeprav je njena dejavnost še kako razvejana. Če krajevna skupnost ni zajeta v letnem ali dolgoročnem načrtu samoupravne interesne sku-pnosti, je zanimanje za to dejavnost popolnoma izgubila. Vedno bolj opažamo, da soseske, ki v zadnjih letih beležijo hitrejši razvoj, dokaj dobro spremljajo delo te skupnosti in redno pošiljajo delegate na seje skupščine. Z ostalimi pa ni tako. Za nas pomeni krajevna skupnost osnovno celico, ki načrtuje lasten razvoj in je zanj tudi odgovorna. Vendar se tega vsi ne zavedajo dovolj. Tu pa smo nemočni. Osveščenost ni stvar sprotnega delovanja delegatskega sistema, ampak jo je treba poiskati kje drugje. Rešitev težave je dolgotrajna in zavedamo se, da vsakršna prizadevanja ne bodo dala željenih sadov kar čez noč.« Nesklepčnost oziroma nedelavnost delegacij, delegatov bi lahko po besedah naših sogovornikov odpravili z boljšo povezavo z ostalimi interesnimi skupnostmi ali z združitvijo v skupno delegacijo stanovanjske in komunalne skupnosti, saj so končni cilji vseh teh skoraj isti, to je stanovanje. Združitev komunalne, stanovanjske in stavbnozemljiške skupnosti bi bil le morda korak k boljšemu delovanju delegatskega sistema. Morda pa bi veljalo poskusiti, če rešitve res ni mogoče poiskati na drugačen način. T. Podgoršek I I I I I I I I Pesem ne pozna meja Sodelovanje Velenje - Esslingen Spomini -- To se ne sme nikoli več ponoviti V okviru sodelovanja med Velenjem in zahodnonemskim Esslingenom je dekliški pevski zbor velenjske gimnazije letos že petič gostoval v Esslingenu. Stiki med gimnazijskima pevskima zboroma se tako uspešno nadaljujejo in prepričljivo dokazujejo, kako je mogoče, ne glede na državne meje in razlike v družbeni ureditvi, povezati mladino in jo usmerjati k ustvarjalni dejavnosti. Ob vsakoletnih srečanjih zbora izmenjujeta izkušnje in se spodbujata k umetniški rasti. Mladi ljudje se spoznavajo med seboj, negujejo svoj delež k svetovnemu miru. V današnjem nemirnem svetu imajo takšna prizadevanja še toliko večjo veljavo. Skupnemu koncertu v mestni dvorani je prisostvovalo preko 700 poslušalcev. Po Zdravljici in nemški pesmi, ki sta ju zbora zapela Tivodoma, je sledil pozdravni nagovor, v katerem je bilo med Planinsko društvo Ljubno ob Savinji in krajevna borčevska organizacija sta minulo nedeljo znova pripravila množični pohod na Travnik, do mesta kjer je med narodnoosvobodilno borbo delovala osrednja partizanska bolnišnica Celje. Pohod je tudi tokrat v celoti uspel. Organizacija je bila vzorna, pa tudi vreme je bilo udeležencem naklonjeno. Teh letos ni bilo malo. Na pohodu se je zbralo okrog 500 planincev, pionirjev, mladincev, tabornikov in domačinov, tretje ponovitve pohoda pa so se udeležili prvič tudi ranjenci, ki so se zdravili v tej bolnišnici. Vsi, stari in mladi, iz vse Gornje Savinjske doline, pa iz Velenja, Šoštanja, Polzele, Prebolda, Zabukovice in od drugod, so bili zadovoljni in bodo zagotovo še prišli v še večjem številu. Srečni so bili tudi stari bojni tovariši, ki so se po mnogih letih tokrat prvič srečali, se iskreno razveselili vnovičnega snidenja in obujanja spominov. Priložnostno slovesnost so na javki pri Tratniku pripravili učenci ljubenske osemletke in mladi iz domače krajevne skupnosti, vsem zbranim pa je spregovoril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Mozirje Jože Celinšek. Od mesta, kjer je med vojno stala bolnišnica, drugim rečeno, da z veseljem ugotavljamo, kako sta obe domovini mladih pevcev med prvimi zagovorniki sporazumevanja med narodi in na to smo lahko vsi ponosni. Poslušalcem smo povedali, da smo se Jugoslovani trdno odločili nadaljevati Titovo pot, ki povezuje naše narode in narodnosti v? samoupravno socialistično skupnost in nam zagotavlja enakopravno sodelovanje z vsem naprednim človeštvom. Posebej prisrčno smo pozdravili naše delavce na tujem, člane raznih društev, ki se jih je zbralo kakšnih 200. S pesmijo smo jim podarili košček domovine in jim segli v bratstsko roko. Z enominu-tnim molkom smo počastili spomin na tovariša Tita, obletnica njegove smrti je bila namreč prav na dan koncerta. V dvorani je zavladala globoka tišina, ki je pričala o spoštovanju do tega velikega človeka. so se pohodniki podali še do planinskega zavetišča na Travniku, se okrepčali in sprostili na prijetnem tovariškem srečanju. Razšli so se popoldne in si iskreno zaklicali — na svidenje prihodnje leto. J. P. Svečanost na nekdanji javki so pripravili pionirji in mladinci z Ljubnega. Pod vodstvom Ivana Marina je gimnazijski dekliški pevski zbor zapel, kot že dolgo ne. Napetost se je stopnjevala iz pesmi v pesem. Dekleta so kmalu spoznala, da so osvojila srca poslušalcev. Navzoče je posebej ganilo, ker niso skrivala zadovoljstva nad uspehom in so jim lica kar žarela. Ob koncu sta oba zbora skupaj še enkrat zapela slovensko in nemško in tako sklenila lep večer. Ze prvega dne je nastopajoče v starinski mestni hiši sprejel župan. Tudi tam ni šlo brez petja. Po koncertu sta oba zbora za dva dni odpotovala v prijetno počitniško vas sredi gozdov. Naštudirala sta pet novih pesmi, med njimi dve slovenski. Po zanimivem obisku v znani kobilarni so se mladi sprostili ob tabornem ognju, zapeli so in zaplesali kolo. Prešerni zabavi so se pridružili tudi vrstniki iz vasi, med njimi morebiti Portugalci, Italijani ali Turki. Zadnji dnevi aprila so bili v krajevni skupnosti Velenje-Stara vas precej bolj delovni in živahni kot običajno. V dneh pred praznikom krajevne skupnosti so krajani urejevali svoje okolje. Vsak se je lotil urejanja zelenic in gredic okoli svoje hiše ali blokov. S skupnimi močmi pa so čistili tudi zelenice in gozd ob cesti proti jezeru. Čeprav je bila udeležba na akciji kar številna, pa lahko rečemo, da bi na akciji moralo sodelovati še več krajanov. Za svoje okolje so poskrbele tudi delovne organizacije tega področja. Krajani Stare vasi so si za krajevni praznik izbrali dan, ko je Brači-čeva brigada napadla rudnik. Ob tej priložnosti, v počastitev dneva Komisija za informiranje pri občinski konferenci ZRVS je na zadnji seji v mesecu aprilu pregledala dosedanje delo. Poudarjeno je bilo, da je eno od pomembnejših področij dela širjenje obrambnega tiska. Na tem področju so že doseženi zadovoljivi rezultati. Z akcijo ,,Naša obramba v vsako družino" je razširjen krog naročnikov te revije. K temu je pripomogel tudi svet za obrambne zadeve, saj je izločil sredstva za participacijo pri naročnini Naše obrambe. Tako Pot nazaj v Esslingen je bila slikovita. Mimo je bežala svežina barv umite pokrajine, v katero se je komaj naselila pomlad, mimo so brzela naselja s slikovitimi lesenimi hišami. Hiteli smo nedaleč od Tubingena, kjer je Primož Trubar pred 450 leti napisal prvo slovensko knjigo. Zvečer smo se vsi zbrali na šoli. Pevci so starše, pri katerih so bivala naša dekleta in druge povabljene goste, presenetili s pesmimi, ki so se jih naučili prejšnjega dne. Gostitelji so pokazali izbrane diafilme, ki pričajo o bogatem devetletnem sodelovanju obeh zborov. Skupaj smo veselo zaplesali in se lotili dobrot, ki so jih pripravili skrbni starši. Prisrčno slovo v naslednjem sončnem jutru je bilo slovo prijateljev, ki jih združuje Prešernova Z^lravljica, že tolikokrat zapeta v Velenju in v Esslingenu. B. G. OF, I. maja in 40. letnice revolucije so učenci osnovne šole Anton Aškerc pripravili krajši kulturni program, na slovesnosti pa so podelili tudi krajevna priznanja osvobodilne fronte. Za uspešno delo v krajevni skupnosti so jih prejeli: Otmar Blatnik, Todor Dimitrovič, Ciril Joger, Ivica Tekavec in delovna organizacija Rudnik lignita Velenje. Za svoj praznik je krajevna skupnost Stara vas slavila še eno pomembno delovno zmago, in sicer pridobitev prostorov za delo krajevne samouprave. Kaže, da so se predramili krajani te mestne krajevne skupnosti in da se stvari le spreminjajo na bolje, kar je obveza do dela, ki je bilo vloženo pred leti. -jan- naročniki ne plačajo celotne naročnine, marveč samo 72 odstotkov. Ostalo naročnino pa krije svet za obrambne zadeve. Pri tem ne smemo prezreti tudi zaslug poverjenikov, ki delujejo pri občinski konferenci ZRVS. Ti so resnična vez med bralci Naše obrambe in med organizacijo ZRVS. Komisija si je za eno od svojih nalog postavila še nadaljne pridobivanje novih naročnikov in to z utemeljitvijo, da je širjenje obrambnega tiska eden od pomembnih vidikov obrambnih priprav. Radi se zberejo nekdanji politični zaporniki in interniranci na vsakoletnem srečanju. Vsako leto si imajo veliko povedati v dveh treh urah. Vendar njihove misli vsakič odhitijo daleč nazaj, v tisti strahotni čas, ki so ga preživeli med štirimi zidovi v zaporih, taboriščih, kjer je vsak njihov korak spremljalo ostro sovražnikovo oko. Oseminsedemdeset se jih je zbralo na letošnjem srečanju v Topol-šici. To je oseminsedemdeset zgodb o trpljenju, ki se je začelo tisti trenutek, ko je sovražnik prestopil našo mejo, se stopnjevalo, ko je začel nad našim narodom izvajati nasilje, zapirati ljudi in jih Mara Kampjut pošiljati v razna taborišča. Trpljenja je bilo konec, ko je prišla težko pričakovana pomlad — maj leta 1945. Toda te pomladi mnogi niso dočakali. Njihova sestradana in izčrpana telera niso vzdržala nečloveškega terorja. Tisti, ki so vendarle prišli domov pa tudi niso bili več takšni kot tedaj, ko jih je sovražnik odgnal. Dnevi, tedni, meseci in leta, ki so jih preživeli v ,,lagerjih," so marsikomu načeli zdravje. Ko se danes spominjajo vseh teh dogodkov, je v njih samo eno: tega ne smemo nikoli pozabiti, ne mi, ne kasnejši rodovi. Ta grozodejstva se ne smejo nikoli več zgoditi. Tudi Mara Kampjut iz Šoštanja se je udeležila letošnjega srečanja. Prisluhnili smo njeni pripovedi. ,.Takoj po začetku vojne, pa že prej, smo bili povezani s šoštanj- skimi revolucionarji Bibo Roeckom, Tekavci, Mravljaki... Imeli smo krojaško delavnico, v kateri so se že takoj na začetku zbirali simpatizerji našega boja. Mož je tudi naredil prve obleke za tukajšnje partizane, z Dunaja pa smo dobivali od neke naše rojakinje zdravila, ki smo jih nato skupaj pošiljali partizanom. Toda moževa dejavnost in podpiranje osvobodilnega gibanja ni ostalo dolgo skrito, saj ga je sredi leta 1942 izdal eden izmed domačinov. Takrat so Nemci zaprli približno 40 ljudi. Izdajalec je bil v ,,hosti" med partizani. Nihče ni vedel da dela za sovražnika. Prišel je, češ naj se pripravijo, da jih bo odpeljal v partizane. Toda pripeljal jih je v roke policistov. Jaz sem bila tedaj v bolnišnici. 9. septembra pa so tudi mene aretirali. Najprej so me odpeljali v celjski Stari pisker, nato pa so me prepeljali v Maribor. 2. oktobra leta 1942 so mi v mariborskih zaporih ustrelili moža, mene pa odpeljali, najprej v taborišče na gradu Bori pri Ptuju, nato v Fronleithein, na koncu pa v taborišče Koburg na Bavarskem. V taborišču smo se že od vsega začetka mnogi med sabo poznali, saj smo nekateri že prej sodelovali. Bodrili smo ostale, da moramo vzdržati, da bo priš". a svoboda. Do nje je bilo daleč. Da je ne bo tako dolgo, tega nihče ni vedel. Veliko,veliko smo pretrpeli. Pod stražo hodili na delo, stradali, ši- x rile so se razne bolezni. Mnogi niso vzdržali,za vedno so ostali v taboriščih. Takšnega trpljenja ne želim nikomur." Mnogi izmed tistih, ki so le dočakali svobodo, so prišli domov bolani. Tudi Mara Kampjut se je vrnila krhkega zdravja. Domov je prišla šele julija leta 1945. ,,Ko so Nemci spoznali, da je izgubljena vojna za njih, so si seveda nadvse prizadevali, da bi nam preprečili vrnitev domov. Po njihovi kapitulaciji smo prišli pod ameriško poveljstvo in čakali v zbirnem ,,lagerju." Končno je prišel tudi moj transport.prek Jesenic sem se vrnila v prazen dom. Mara Kampjut se rada udeleži vsakoletnega srečanja. ,,Če mi le zdravje dovoli," pove in nadaljuje. ,,Srečanja moramo še naprej negovati. Le tako ta temna preteklost ne bo nikoli utonila v pozabo. Ne sme." S. Vovk Pohod Travnik 81 Vse več udeležencev Prejeli smo V Stari vasi bolj delavni Širjenje obrambnega tiska Akcija NNNP v občini Mozirje V mozirski občini so konec prejšnjega tedna uspešno opravili letošnjo akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Namenili sojo temeljitemu preverjanju usposobljenosti vseh sestavin sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za delovanje v pogojih neposredne vojne nevarnosti in v vojnih razmerah. Poleg dejavnikov na ravni občine je akcija zajela vse krajevne skupnosti, s tem, daje glede na zahtevnejše predpostavke v krajevnih skupnostih Celovito, usklajeno in uspešno Mozirje, Nazarje in Rečica trajala nekoliko več časa. Akcija je seveda stalna naloga vseh dejavnikov sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, stalnost obrambnih in samozaščitnih priprav pa usklajuje koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL. Usklajena dejavnost je tako tudi tokrat v akcijo vključila vse nosilce obrambnih priprav. S tem je bil izpolnjen njen osnovni namen — zajeti v V delov ..i organ, v vseh < talih o< vse pot ie na! ji Gorenje — Glin Nazarje so prav tako, kot izacijah združenega dela, dosledno opravili