28, številka Delavec izhaja vsak petek * datumom naslednjega da e. — Naročnina za celo leto K 10-—, za pol lot;; K 5'—, za četrt leta K 2‘5C. Posamezna številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. PoSUjatve na uredništvo in apnvniStvo Idabljana, Šclanburgova Hlea štev. & 11. nadstr. V Ljubljani, dne 12. julija 1919. VL leto Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 30 vinarja, pri trikratni po 27 vinarja, pri šestkratni po 24 vin., pri celoletnih objavah po 22 vin. ■/a vsakokrat — Za razne izjave itd.stane mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. I Henrik Tuma. ~~~j Legel je k počitku neumorni delavec v našem delavskem gibanju sodrug dr. Henrik Tuma. Na vožnji iz Gorice v Trst ga je zadela kap v noči od sobote na nedeljo. Velika izguba je smrt pokojnika za slovensko delavstvo zlasti v tem važnem zgodovinskem trenutku, ko gre za preporod svetovne družbe, za preporod tudi našega slovenskega ljudstva. Ves slovenski svet in tudi tujina iz poznala pokojnika. Izredno inteligenten in izobražen mož je bil, vzgojitelj in organizator, kakršnih ima malo na Slovenskem. )n kot znanstvenik je bil v čislih daleč na okolo. Pri nas ga je meščanska javnost dolžila nedoslednosti. Toda, kdor je poznal Tumo, ta kaj takega ni mogel trditi o njem. Zakaj Tuma ni bil malenkosten in je koval vedno iz položaja in razpoloženja bodočnost. Politična demagogija in fraze nanj niso vplivale, mar,več se je vedno postavljal vprek tem in naglašal: odiočno moramo nastopiti, ne se loviti za meščanske fraze in ne nasedati političnim pastem nasprotnikov. Delavska, ali kakor je on vedno rekel socialistična proletarska politika mora biti samostojna, zlasti je pa zavzemal to stališče od tako-zvanih majskih deklaracij, ker ic bil prepričan, da je stvar meščanska, nepripravljena ter da so deklaraši nesposobni, da bi priborili ljudstvu svobodo in boljše gospodarske razmere. Internacionala je edini naš spasitelj, nam jo zaklical večkrat tudi na raznih sejah. Kako prav je imel, danes ni trt-ba dokazovati. Sodrug Tuma je bil tudi v organizacijskih vprašanjih strog formalist, prikupen in kot bivši učitelj tudi sposoben vzgojitelj. Z njim je občeval lahko vsak preprosti delavec, Tuma je rad govoril z vsakomur. Njegovo vzgojno delo v Zapiskih, v naših listih, v revijah, na predavanjih, na sejah, povsod je sejal z izredno vnemo seme socializma in znanja. Požrtvovalen je bil kakor malokdo. Bival je kot odvetnik v Gorici; šele med vojno je preselil svojo pisarno v Trst. Blagi Tuma! Tvoje besede, tvoji nauki, tvoji napori, vse to nam ostane zapisano v naših srcih. Poti, ki si jo hodil, nam bo sveta, naš namen je, da počastimo Tvoj spomin s požrtvovalnim delom, z delom za organizacijo, toda pošteno, odkrito, kakor si delal tudi Ti! Mezdni problemi. Glavni smoter strokovnih organizacij je bil od početka njih obstoja, kako bi nadomestilo dosedanje delovne pogodbe med posamezniki in podjetništvom s skupno (kolektivno) pogodbo. Že takrat, ko strokovne organizacije še niso imele tiste moči kakršno imajo danes, so stro- kovne organizacije naravnale svojo mezdno politiko o tej smeri in vzgajale člane, da so se zainteresirali za skupne pogodbe vsega delavstva v obratu z delodajalcem. Zakaj so strokovne organizacije stremile za tem, je vsakemu poznavalcu kapitalistično upravljanih obratov, prav dobro znano, ker vsakdo ve, da je posamezni delavec, izvzemši redke slučaje, le slaboten proti podjetniku, in zaraditega je posebi umljivo, da podjetnik posamezniku diktira delovne pogoje take kakršne hoče in delavec se jim mora vdati. Drugače je pa pri skupnih (kolektivnih) pogodbah. Tukaj nastopi moč delavstva v skrajnem slučaju s pasivno re-sistenco, stavko in podobnimi pomočk!, ki ovirajo redni obrat ali ga tudi popolnoma ustavijo, proti podjetniku in če se pogodba v takem primeru sklene, smemo opravičeno trditi, da je taka pogodba vsaj deloma dogovor, ki obsega voljo obeh pogodbenih delov. Čudovito naglo se je misel o delovnih pogodbah razvila med delavstvom. Izhodišče svoje ima v urejevanju mezdnih razmer, ker je to najbistveneji del delovnega razmerja. Niti glede delovnega časa se ni zdelo delavstvu tako nujno uresničiti svoj problem, kaj bi šele govoriti o drugih vprašanjih delovnega razmerja/ Mezdne vrste so pa zopet tako različne, da se v naglici izvedene mezdne ureditve ne morejo obsegati vse oblike mezd; večinoma so se nanašale le na časovne mezde, gotovo plačo, niso se pa mogle nanašati podrobno na akordne mezde, ki dobivajo bolj in bolj različne oblike. Če je torej ureditev gotovih časovnih plač dosegla precejšnjo popolnost potom kolektivnih pogodeb, je glede akordnih mezd še mnogo nedostatkov v pogodbah, ki jih sicer strokovne organizacije skušajo odpraviti deloma tudi z uspehom, vendar pa ne s takim uspehom, kakor se to lahko godi pri časovnih mezdah. Nekdaj so stale strokovne organizacije na stališču, da se akordne mezde sploh odpravijo, ali vsaj tam, kjer so v škodo delavstvu. To načelo pa ni popolnoma obveljalo. Posebnost industrijske produkcije v družabnem redu je, da akordue mezde individalnim razmeram pdsameznih obratov (strojna produkcija, obratna sila, način vršbe, specialni izdelovalni produkti itd.) mnogo bolj prilagajo kakor časovne mezde, kar sklepanje kolektivnih pogodeb, kakor smo že omenili silno otežkočuje. Seveda je nadziranje časovnih mezd, ki se morajo ravnati oo jasnem dogovoru lahko stvar. Drugače je pa z akordnimi mezdami, ker vplivajo najrazličneje okoliščine nanje, ki so tesno spojene z obratom. Nadziranje navadne mezdne pogodbe lahko oskrbujejo strokovne organizacije po svojih zaupnikih, drugače je pa pri akordnih mezdah, na katere vplivajo najrazličneje delovne in obratne razmere; konjunktura, kakovost strojev, kakovost surovin, kakovost Izdel- ka itd. Za nadziranje takih mezdnih pogodb so potrebni nekaki obratni delavski sveti, ki morajo pa pravtako delati sporazumno s svojimi strokovnimi organizacijami kakor zaupniki organizacij, le s to razliko, da imajo zakonito varstvo, ker so osnovani na podlagi zakona delavskih zaupnikov. Ta zakon je pri nas podložen že nekaj mesecev deželni vladi za Slovenijo v odobritev. Sicer ne vemo, koliko ga je ta ljubezniva vlada pokvarila, to pa vemo, da nima resne volje, da bi ga uveljavila, ker kljub temu, da vedno govoriči o demokratizmu in pravičnosti, vendar nima nikakršnega zmisla za socialno zakonodajo. V akordnih mezdah morajo tedaj naravno nastajati spori, ki jih, če bi jih obratni zaupniki ali pozneje obratn sveti ne mogli rešiti, bodo reševali med seboj delavska in delodajalska organizacija po svojih tarifnih uradih in razsodiščih eventualno v zadnji instanci zakoni'i delavski poravnavalni urad, ki se bo moral prej aD slej osnovati tudi v tej državi. Vsekakor pa je ustanovitev zakonitih delavskih obratnih svetov nujna stvar. Pri akordnih mezdah ob različnosti vršbe in pomočkov more priti vsak hip do diferenc, melenkostnih, načelnih ali vsaj do nesporazumja vsled nejasnosti. V vseh takih primerah se ne more angažirati celo oragnizacijo, ne ves obrat, marveč le zbor zaupnikov, ki ima zakonito varstvo in pravico po načelih strokovnih organizacij reševati taka krajevna, obratna vprašanja z ozirom na posebnosti. Tako zahteva razvoj. Nedvomno bo urejevanje akordnih mezd precej važna naloga. Nikakor pa ne smemo prezreti pri tem, da se bodo morala tudi vprašanja akordnih mezd v posameznih obratih uravnavati !e v soglasju s celotno organizacijo in vzporedno z ureditvami v sorodnih ali enakih obratih, ker bi sicer prišli do prevelikih razlik ali celo do popolne anarhije. Vodilo za vsa mezdna vprašanja morajo še dolgo ostati izključno naše strokovne organizacije. Kdo je organiziran? Med delavstvom še nahajamo marsikje prav naivne nazore o organizaciji. Stel mi bo morda kdo v zlo, marsikdo‘se bo tudi jezil, če povem naravnost v obraz nekaj resnic, ki jih dobro organizirani delavec in delavka ne smeta nikoli prezreti. Toda, dajmo si vseeno prav odkritosrčno povedati nekaj stvari, ne da bi hoteli drug drugemu očitati napake, ali grehe, marveč zato, da se zedinimo, da vsi uvažujemo enako pomen organizacije in da ne bomo malenkostnih dogodkov izrabljali v škodo organizacije s tem. da napravljamo v organizaciji zaradi malenkosti prepire ali da organizaciji očitamo zaradi njih nedelavnost ali popustljivost. Prav hudo se motimo, da so organizacije samo zaradi zviševanja plač ustar novljene. Res Je to tudi njih naloga, toda glavna naloga organizacije je višja. Organizacija mora gledati v bodočnost. Če pribori boljše plače, če uredi delovne razmere, je s tem trenutno koristila delavstvu, toda če potem organizacija propad*’ če ne dela več, se pa vsi trenutni uspefii zopet v kratkem izgube ali zaradi naraščajoče draginje ali pa ker podjetništvo s svojimi zvijačami spravlja polagoma delavstvo ob pridobitve. To, mislim, je delavstvo že povsod, kjer so se dosegli uspehi, polagoma občutili na. svojem lastnem telesu. Zaradi tega ima strokovna organizacija že iz tega vidika važen pomen: vsak delavec, vsaka delavka mora, če se zaveda delavske dolžnosti in če razume pomen organizacije že zaradi tega vztrajno in vkljub vsem ljubim in neljubim dogodkom ostati zvest društvenik svoje strokovne organizacije. Ne zadostuje pa še, če je delavec San svoje organizacije. Treba je še več; zavedati se mora, da je moč organizacije te r skupnem složnem delu. Če mu tuin-tam kaj ne ugaja v organizaciji, še nikakor ne sme zapustiti svojo organizacijo, ne sme otežkočati dela v organizaciji s tem, da grozi z izstopom, če se to ali to ne zgodi, ker s tem le dokazuje, da ni solidaren, da ne pozna pravega namena organizacije. Zaveden delavec se bo prav tedaj še bolj zavzel za organizacijo, če vidi, da grozi nevarnost, nikdar in nikoli pa ne bo pretil, da ne bo plačeval prispevkov, nikdar ne bo hujskal članov proti odboru in zaupnikom, marveč bo .vedno deloval na slogo, na okrepitev 'društva, a svoje želje in pomisleke pa bo mimo in stvarno uveljavil na shodih, sestankih, ali jih sporočil zaupniku ali odboru, da se potem stvarno o njih razpravlja na zborovanjili društvonikov aH na sejah zaupnikov. Treba je pri vseh talcih željah pomisliti, da so cesto tako važne, da more le celotna organizacija sklepati o njih, Ker posameznik ne more prevzemati odgovornosti za posledice, na drugi strani so pa odborniki in zaupniki odgovorni za vsako dejanje in če ti uvidijo neizvedljivost tega ali onega predloga, je dolžnost društvenikov, da upoštevajo njih stvarne razloge in utemeljevanje. Odbori in zaupniki delajo v prid članstva, zato jili mora zavedno članstvo podpirati, ne pa ruvati proti njim med članstvom. Dober zaveden član ne ruje med tovariši nikdar proti organizaciji, ne proti osebam. V mladih organizacijah sc pojavljalo kaj rade take 'bolezni. Posamezniki začno gonjo proti posameznim osebam, predstojnikom (morda opravičeno), prpti zaupnikom, že, če ta slučajno govori s šefom ali s kakim predstojnikom; posamezniki propagirajo večkrat nove zahteve, ne da bi prej sklepala organizacija o njih m postavljajo organizacijo kar pred dejstvo: organizacija, napravi to, obglavi tega ali onega, če ne storiš tega, te pa razbijemo. Take stvari slišimo danes tu pa tam med delavstvom. Vem, da tako ne delajo zavedni sodrugi in sodružice, vem, da tako ne delajo tovariši in tovarišice, ki poznajo pomtn organizacije, pač pa delajo tako navadni intriganti, ki so se vtepli v organizacije ali pa so zunaj in Jmajo, ali namen organizaciji škodovati kot nezavedneži ali pa kot najeti hudobneži. Takih ljudij se morajo organizacije čuvati, članstvo jih pa ne sme poslušati, ker bolje je, da so v organizaciji sami pošteni delavci in delavke, kakor pa da se natepejo vanjo malovredni elementi, ki se nočejo izobraziti v zavedno in pametne ' društvenike ali pa imajo nepoštene nadene. iCaKor sem rekel, ima organizacija namen izboljšati delavske razmere. To nalogo organizacije vrše. Nikakor pa to ni ne edina in ne glavna naloga organizacije. Organizacija mora imeti pred očmi bedočost. Kaj nam pomaga, če si p-ibo-rimo nekaj uspehov danes, jutri pa propade organizacija in z njo vsi pridobljeni uspehi? Organizacije morajo obstajati dalje, vedno krepkeje morajo postajati in spraviti delavstvo do one moči, da kapi-tc‘' ne bo mogel več gospodovati nad njim. Delavstvo mora spoznati socializem, delavstvo se mora popolnoma zavedati svojega razrednega stališča, spo-i!utl mora svoje interese v človeški družbi, da bo, ko pride do moči, moglo prevzeti vodstvo človeške družbe v svoje roke. Zato je pa neobhodno potrebna izobrazba, duševna vzgoja; solidarnost in odločno zametavanje osebnih bojev v organizaciji in boja proti organizaciji sploh. Delavstvo se mora dvigniti nad klepetavost opravljivih babnic v hlačah in krilih, ker to ni dostojno izobraženih in resnih delavcev in delavk. Naš nameii rrora biti, da združimo svoje sile v organizaciji, da te moči ohranimo in povečamo; to se je pa zgodi le tedaj, če opustimo malenkosti iu imamo pred očmi svoj veliki cilj. Proč torej z ljudmi, ki hujskajo v notranjosti organizacije, ker so to le ali nezavedni ali najeti sovražniki organizacije! Z nezavednimi imejmo sicer potrpljenje in jih vzgojimo, z zlobneži pa organizacije ne smejo imeti nič opraviti, k večjemu, da jim pokažejo vrata. Organiziran je le tisti delavec, tista delavka, ki ima veliki cilj organizacije pred očmi, ki podpira in pospešuje slogo med delavstvom v zavesti in dobri volji, tla pride delavstvo le potom organizacije do vpliva, do moči, da res trajno izboljša delavski položaj. Ljudje pa, ki ne delajo v tem zmislu, ki rujejo in rovarijo, sumničijo in zabavljajo na organizacijo, so nodobni Črvom, ki razjedajo ^'^vo deblo drevesa, dokler ga ne uničijo. Sodrugi, sodružice! Nekoliko prehudo sem napisal te vrstice. Ali potrebno je, ker želim, da postanejo naše organizacije vzor delavskega gibanja. Ne maram, da bi se v naše organizacije zanesel oni duh meščanskih prepirov za osebnosti, gonja proti zaupnikom in odborom, ki ga hočejo sejati meščanski vplivi v naših vrstah. Storil sem to z odkritosrčnim namenom, da naše organizacije, plemenite kakor so, ne zapadejo tej bolezni. V organizaciji mora biti zaupanje, mora biti disciplina. Vsako akcijo mora izvesti le odbor organizacije po treznem preudarku. Delavske pogodbe s podjetniki. V sedanjem času je sklepanje daljših delovnih pogodb prav nevarna stvar, ker se potrebščine lahko vsak dan znatno podraže. tako, da delavstvo zopet ne more izhajati. Najbolje je, če pogodbe nimajo nobenega termina, marveč se sklepajo za nedoločen čas proti kratki štirinajstdnevni ali največ mesečni odpovedi. 2e tak rok je lahko predolg. Y tem oziru je torej potrebna previdnost, ker če organizacija sklene pogodbo s podjetnikom, je potem tudi njena dolžnost, da jo drži toliko časa, dokler ne poteče. Na to morajo organizacije paziti, ker le s tem, če izpolnjujejo pogodbe postanejo resne, in če so se napravile v tem oziru pomote, je treba paziti, da se vbo-doče več ne napravijo. Resnica je, da se r sedanje razmere prehitro Izpremlnjajo. Inče se tržne cene tako silno izpremene, da delavstvo ne more več izhajati ob tistih plačah, se naj zahteva revizija pogodb, kar se mora zadostno utemeljiti. Pri tem se pa mora vsekakor računati na moralno moč organizacije in na uvidevnost podjetništva, da privoli v res potrebno revizijo veljavnih pogodb V tem oziru tudi oblasti lahko ugodno vplivajo na potek intervencije in revizije. Na to vprašanje opozarjamo kar naj-mtjneje vse organizacije in tudi posamezne organizirane delavce in delavke, da naj imajo to vedno pred očmi. Naše organizacije so povsem resne ustanove in morajo povsod in vsakokrat popolnoma resno zastopati interese delavstva. Trebamo nov carinski tarif. Z uaredbo finančnega ministrstva se je uvedel za vse ozemlje Kraljevine SHS avtonomni carinski tarif bivše kraljevine Srbijv. Ta avtonomni carinski tarif datira iz one dobe, ko je bila Srbija v carinski vojni proti Avstro-Ogrski in zaraditega ima ta carinski sistem prohibitiven značaj. Njegov cilj je bil, da zabrani avstro-ogr-skemu blagu vhod v Srbijo. Neizmerno visoke postavke so bile nalog, da nam onemogočijo uvoz iz Avstro-Ogrske. Poleg tega avtonomnega carinskega tarifa je imela Srbija še vse polno carinskih dogovorov z zapadnimi evropskimi državami. Ti dogovori so določali nizke tarife za predmete, ki so jih v Srbiji rabili. Na ta način je dobival srbski trgovec in industrijalec za nizko ceno blago, katere* jc potreboval. Po odredbi finančnega ministrstva se deli naša kraljevina na tri carinska ozemlja in sicer: 1. Srbija, kjer veljajo vsi carinski dogovori s tujimi državami, ki so veljali do-dosedaj. 2. Črna gora, kjer istotako veljajo vsi carinski dogovori bivše kraljevine Črne gore. 3. Teritorij bivše Avstro-Ogrske, kjer velja samo srbski tarif. Pokrajine, ki so bile del Avstro-Ogrske, so industrijalno najbolj razvite, vsled česar rabijo vse polno blaga iz inozemstva. To blago je po večini tako, da ga ne moremo sami proizvajati, vendar pa nam je neobhodno potrebno, sicer bi se moral ustaviti velik del naše industrije. Treba nam je eksplozivnih snovi za rudnike, sicer moramo ustaviti delo v premogovnikih. Premog za industrijo moramo importirati, sicer moramo usitaviti tudi elektrarne. Enako smo navezani glede barv in drugih surovin na Inozemstvo. Vse to potrebujemo za produkcijo, a ne za konzum. Svojemu ekonomskemu življenju škodujemo, ako onemogočimo produkcijo s previsoko carino. Uvoz teh predmetov bi morala država favorizirati, ne pa tlačiti z neizmerno visokim carinskim tarifom. V tem pogledu ogroža srbski avtonomni tarif našo industrijo in naše ekonomsko življenje. Ta carinski sistem pa enako onemo« goča tudi rešitev valutnega vprašanja. Vsled carine gredo cene industrijskega blaga navzgor. Predpogoj, da povoljno rešimo valutno vprašanje, je, da se znižajo cene, zlasti cene onega blaga, katero potrebujemo v velikih množinah. Država mora storiti vse, kar je v njeni moči, da se izvrši ta proces čim prej. Najboljša valuta ne pomaga, če so cenc še vedno tako visoke kakor son sedaj. Vsled tega je neobhodno potrebno, da se uvede takoj nov carinski sistem, ki bo odgovarjal našim razmeram. Vsak dan nam prinaša sedanja carina neizmerno škodo, ki jo bomo čutili še prav dolgo. Ker ni mogoče sedaj postaviti nov cariski sistem, ker za to ni čas in ker ne poznamo mednarodnih odnošajev, je treba izpremeniti obstoječi avtonomni carinski tarif tako-le: 1. Vsi predmeti, ki nam služijo kot surovine in kot produktivna sredstva za našo industrijo, katerih pa sami ne produciramo, morajo biti carine prosti. Ce že moramo imeti kako carino pri teh predmetih, naj bo carinska postavka čim nižja. V to kategorijo spadajo mazila za stroje, eksplozivne snovi, različni stroji v produktivne svrhe, barve, kemični pripomočki za industrijo, predmeti, ki spadajo v elektrotehniko, medeni predmeti, katerih sami ne produciramo itd. 2. Konsuinni predmeti, ki jih rabimo za vsakdanjo potrebo, a jih sami ne produciramo, naj se uvažajo brez carine. V tt kategorijo pa obleka, perilo, tekstilna roba, izvzemši fino in luksurijozno blago, vžigalice, petrolej, sol, riž, olje itd. Za one predmete, za katere se plača konzumni davi k, naj se pobira carina namesto tega davka v visokosti konzumnega davka. c Za luksurijozno blago se predpiše čim višja carina. V tem zmislu je predlogi Demokratski klub ministru Ninčiču daljši predlog, v katerem so našteji predmeti, za katete naj se carina zniža oziroma sploh odpravi. Demokratski klub je zlasti zahteval, da se odstrani carina na obleko, perilo, poljedelsko orodje itd. Pričakujemo od ministra Ninčiča, da bo nemudoma odstranil carino na te predmete ter na ta način omogočil povzdig ekonomskega življenja v naših krajih. »Sl.N.« Shod lesnih delavcev v Bistri pri Vrhniki. V nedeljo dne 22. junija se je vršil pri nas shod lesnih delavcev, ki je bil prav dobro obiskan. Bil je to takorekoč prvi shod, ki se je vršil v našem kraju. Shodu ie predsedoval sodr. Avguštin iz Borov-r.ice, poročala pa sta ss. Zore in Mihevc iz Ljubljane. Sodr. Zore je v svojem govoru narisal delo, katero ima res prava delavska organizacija vršiti, v korist svojim članom. Dotaknil se je zadnjega mezdnega gibanja pri g. Galetu, s katerim si je delavstvo pridobilo večji košček kruha. Od delavcev samih pa je odvisno, da si pridobljeno ne samo obdrže, temveč pribore tudi nadaljna povišanja na plačah. Pozival je navzoče na bratsko slogo, ki je delavskemu razredu neobhodno potrebna. Sodr. Mihevc je v daljšem govoru lepo orisal položaj delavstva, v katerem se sedaj nahajajo. Živo je naslikal ravnanje naših kapitalistov, ki imajo vedno lept besede na jeziku, vsikdar pa varujejo le svoj lastni žep. Opozarjal je navzoče na pogubno delovanje takozvanih narodnih organizacij, katerih voditelji so hlapci slovenskih liberalnih magnatov. S krepkim poudarkom, da med poštenimi in zavednimi delavci ne more biti prostora za liberalne in klerikalne organizacije, je navzočim predočil, da more delavske interese zastopati samo delavska organizacija Navzoči so govorniku burno pritrjeval' Ko so se izvolili zaupniki pri g. Galetu, je predsednik s pozivom na skupno in složno delo zaključil lepo zborovanje. Podružnica usnjarjev na Vrhniki Osrednjega društva usnjarjev in sorodni strok je imela v nedeljo, dne 29. junija t. I. »Pri Črnem orlu« shod, na katerem le razpravljal sodrug Tokan v nalogah strokovne organizacije. Na vrhniških to Variših usnjarjev je ležeče, da svojo podružnico ojačijo in poglobijo Kočevje. Podružnica Unije slovenskih rudarjev poroča: Pri shodu, ki se je vršil dne 6. juiija, je bilo sklenjeno, da se tedenski prispevki prvega in drugega razreda povišajo od 25. tega tedna za 10 vinarjev. — Ivan VVindischmann, načelnik. Stavka kamnosekov v Celju traja dalje pri prvi Južnoštajerski družbi. Zakrivil je stavko mojst6r, ki je pravzaprav proletarec, pa je nahrulil našega zaupnika prav surovo, ko se je prišel k njemu informirat, kaj je z izporom delavstva. Osemurni delavnik je hotel zahrbtno preprečiti. V delo je vzel neorganiziranega delavca in ga silil, da je delal čez osem ur. drugim delavcem pa je odpovedal češ, da. ni dela, na kar so organizirani sodrugi stopili v stavko. Ta nezavedni delavec, Vincenc Trglav, dela oo enajst ur kot stavkokaz, a zmaga bo kljub temu naša. Večina stavkujočih ie že dobil i boljše delo drugod; ošabni mojster, pa naj uganja svojo nagajivost in svojo trmo kolikor časa hoče. Celje. Tukaj se je ustanovila 'ne 11. m. m. podružnica osrednjega društva natakarjev, hotelskih in gostilniških uslužbencev za Celje in Zidani most. S tem se je organizacija v Celju pomnožila za eno organizacijo najbolj izkoriščanih trpinov. Delajo ti trpini po 14 ur in nimajo niti nadomestnega počitka. Plače so slabe, dasi so cene silno skope. Na shodu je poročal sodr. Tomc iz Ljubljane. Med to stroko je zanimanje za organizacijo; podružnica šteje že nad 50 članov in članic. Celjsko organizirano delavstvo prav iskreno pozdravlja novo sestrico. Mezdno gibanje mariborskih stavbin-sklh delavcev. Delavci stavbinske stroke naj ne potujejo v Maribor, dokler ni končano gibanje. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 29. junija t. 1. se je vršil občni zbor podružnice osred. društva kovinarjev in sorodnih strok. Med drugim je bil tudi izvoljen nov odbor, ki obstoji iz sledečih sodrugov: Franc Repas, predsednik. Ivan Kumpič, podpredsednik; Anton Sla-tinek, tajnik: Gregor Jakob, blagajnik; Tomaž Wilhelmer, Ivan Kopp, Rud. Wolf-gruber, Valentin Sušene in Rajko Arčnik, odborniki. Holmec. Naznanja se, da se prispevke za organizacijo odslej plačuje sodr. Flor. Seilerju, ki je prevzel posle zaupnikov Avgust Stergar in Miloš Schmiedhoferja. Boditi zvesti svoji organizaciji kot doslej, ker drugače bi takih uspehov kot smo jih dosegli pri tako majhnem številu delavcev ne mogli pričakovati. Hudajama - Brezno. Zadnjič smo v listih čitali, da išče Trboveljska- družba razne uradnike za ta rudnik. Nismo pa čitali, da bi iskala tudi ravnatelja, kajti ;ni bi se gospoda Vidra prav radi iznebili. Že od 28. marca imamo rudarji pogodbo Trboveljske družbe glede zvišanja minimalnih plač itd. Ta gospod se pa zanjo nič ne briga. Plačuje nad 16 let stare vozače po 6 K dnevno, dočim imamo po nogodbi pravico do 12 K dnevne plače. Ta slučaj naj danes zadostuje o tiranu Vidri. O drugih nedostatkih ne govorimo. Povemo pa temu izkoriščevalcu, da so taki gospodje morali vsled prekipele jeze delavstva pobrati svojo culo in preko hribov po noči zapustiti svojo toplo in varno zavetišče. Gospod Vidra, vprašajte rospoda Leilerja, ki je Vam bil jako podoben, kako je moral preko sv. Štefana na Rimske Toplice po noči kot begunec »vandrati«. Tovarišem rudarjem pa kličemo od prvega do zadnjega: vsi v orga-■ i/acijo »Unijo slovenskih rudarjev.« Gounodu Vidri pa svetujemo, naj natančno prečita pogodbo št. 424, z dne 28. marca 1919. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani. pr©gS, miši In poljske miši K 6; za ščurke KS, Osoblto jaka tinktura za stenice K 6; unice - alee moljev K 3; prašek proti mrčesom K 2.50 in K 5-—, tinktura noti ušem pri 1 j s C eh K S’—, mazilo za uši pri živini K 3’— ; orašek za uši v obleki in peniu K 3 — ; prašek proti pernim ušem K 3 —; tinktur« proti mrčesu ia sadju in zelenjavi (unlčev. rastlin) K 3. Pošilja po povzetju Z.ivod za eksport M. Ji KEK, Zagreb 6., Petrin ska ulica št. 3. 111. Okrajna bolniška blagajna —» v IjMbBJaai, {— $ * Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne tre so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih ■■: —.... je blag jna zaprta. 1 Zdravnik blagajne Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje Br. Ivan Zajec splošno zdravljenje Br. Viktor Breskvar splošno zdravljenje Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje Ordinira dnpol. popol Stanovanje »11- 7*1 V^IO—'/sl 1 2-3 VI—17*12 1-2 1—3 Turjaški trg št. 4. v okr. bol. blag. Turjaški trg 51. 4. frančiškanska o!2. ffilšerjeva ul. 12. Turjaški trg it. 4. Poljanska cesta 18. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniško blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez to ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove drugo zdravnike, da ga lečijo, no povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list so mora takoj oddati v blagajniški pisarn). Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina so izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dnu prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. 8 pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. lic in rok prinese mnogo prednosti tako v zdravstvenem kakor v društvenem oziru. Feller-jeva popolnoma neškodljiva preizkušena „Elza“ pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčarici, solnčnim pegam, bori, razkavosli, velosti kože. Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in. poštnina se računa pose- Mo iko- vzemimo liilia za lice Follerjevo lilijino mlečno milo »Elza*, katero je danes še zelo drago ali ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za negovanje kože v današnjem času si niti misli- P|ijnn jeen se more doseči ti ne moremo. UUjilC IfliC samo s Fellerje-vo »Elza* Tanohina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 K. čuua posebej najceneje. Za vnanje nejo- raje telesa toaletno pastilje za u-mivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno rodo itd. Cena kartonu 1 K 50 v. — S seboj vzeti in povsod v žepu nositi ee more bol ublažujoč, hladeč, o- svežujoč Kellerjev,Elza* meutolni migretiski črtnik. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ranitvi, vocia za oči (collyrium) 2 K 50 v. Kapljice proti zobobolu 2 K 50 v. !»ra»i zagorski prsni soh proti kašlju steklenica 4 K. Fran- covo žganja v steki. 6 krona in 16 krona Za 2 e 1 o d e c, prava švedska tigktura, velika steki. 10 krona balzam (rnelen) mala steklenica 2 K Kurja oSesa odstrani brez bolečin Fellerjeva turist, tinktura „Elza“ (tekočina) skupaj s čopičem 3K in turist, obliž po 3 K in 1 K 50 v. Proti potenju telesa in nog je Kellerjev .Elza“ prašek z vsipom 1 K 50 v. KrmSSnJ prašek za Sivino davno poznani bo zopet dobi. Karton 2 K. Omot in poštnina se zaračuna posebej in najceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju 6VGEMU V. FSLLER, Stu-faSEa, Elza trg St. 358 (Hrv. Zagorje). lii Ivan Jax In sin Ljubljana, Dunajska c. 17. _ priporoča svojo bogato zalogo H n šivalnih strojev in stroje za plete-1 ftIe (Slnc^masrjlinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa. Ceniki sc dobe r.nUrnii in (rankg: