• 7 • List 15 'v ^ > 4-' Tečaj XLYII. i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr za leta 1 gold r? 0. kr za [četrt leta 10 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 0 kr za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 10. aprila 1889 Obseg: O kumarah obrazi. Perutninstvo Ali naj rode novo vsajena drevesa v prvem letu? Trgovinska in obrtna zbornica Govor poslanca dr. Poklukarj Zemljepisni in narodop Nasi dop No Gospodarske stvari. hočemo imeti prav zgodnje kumare j a ue ua prostem Nasprotno pa tudi ne bodeš imel uspeha ako seješ v kumarah. gorko gredo sorto je prikladna za pozno setev na Kumare so zelenjad, ki je v Slovencih prav zelo razširjena in vedno bolj priljubljena. Posebno veliko kumar pridelujejo za dom in za trg Gorenjci Kranja. Kumar pa pri nas vsaj splošno po prosto. velike, a so izvrstne jati. Iz tega Imamo nadalje sorte, ki nikdar ne postanejo , če jih hočemo v jesih de- pa j ka v* smo povedali, izhaja, da imamo za okoli kmetskih vrtih ne » pridelujejo uže dolgo ampak izza novejših časov, in to je vzrok, da ljudje še ne vedo prav razločevati posameznih sort ter njih porabe, ampak menijo, kumara, kumara je in sejejo kar navskriž seme sort, o katerih ne vprašajo, ali so prikladne namenu ali ne. Zatorej tolikokrat tožijo gospodinje, da kumare niso dobro uspevale, da so slabo obrodile, da hitro rumene, da so grenkega okusa, da so majhne, neznatne itd. Dobil si morda seme od najboljše sorte, a ne za setev na prosto, ampak v gorke grede » m vsako različno porabo, tudi posebne, njej prikladne sorte. Najprvo raz- Podoba Podoba vse ločujemo sorte kumar v take, katere vz- gojujemo prostem, iu na v take 5 katere se jemo v gorke ali gnojne grede, zato da jih prav zgodaj lamo. pride- Zadnje sorte rabijo naj več le za salato niso plodne i posebno a dora stejo zelo hitro, pa tudi kmalu zrumene, kar pa nič ne de » ker jih hitro pora bimo, in so tedaj uže na prostem za rabo. Kumare, katere sejemo na ali prosto dolge so sorte vsled tega si pridelal kumare, ki so grenke in ki kar mahoma vse porumene. pa kratke. Tu sem prištevamo tudi male kumarice/ «« To je namreč sorta, ki uspeva dobro v gorki gredi, če tere devamo v je^ib, kjer vzdrže vse leto in so pri- : . t; * UA i \ M t 114 ljubljena jed k mesu. Navajamo tu vseh teh sort kumar nepriliko, kajti domače kokoši potem kločijo, kolikor take 5 ki sedaj posebno slove zaradi svoje rodovitnosti kdo hoče, ter vale jajca pasemskih. Jajca Houdanov so in dobrote: Podoba 1. kaŽ3 kumaro po imenu Rolliso- navadno vsa oplojena, ker so peteliui jako čvrsti. nov telegraf. To je sorta za setev v gorke grede, vzraste 60 do 70^ dolga je temno-zelena inposebnorodna. Porcija semena stoji Podoba 25 kr. kaže kumaro z imenom zeleni Go-lijat. Ta kumara je najdaljša in zelo izvrstna. Porcija semena gld. Po~ 3. pred-kratko fctOJl doba očuje Podoba 3. zeleno grozdnato kumaro. Porcija semena stoji 15 kr. Podoba 4. kaže pariško grozdnato maro ku- cornichon (beri: kornišon,) posebno izvrstna sorta Porcija semena za jesih. stoji 15 kr. Semena teh kumar prodajati Wolfner & Weisz Nr. 15.) Podoba 4. na Dunaji (Wien I. Wallfischga8se Perutninstvo. Spisuje Josip Lavrenčic. (Konec.) Opazoval sem jih proti raznim domačim, pa ni mi bilo moči opaziti kake veče občutljivosti, ampak reči moram > da so vse nezgode še laže prenašale nego pa domača piščeta. To pasmo čislajo zlasti, ker daje mnogo izvrstnega mesa in pa prav obilo lepih, debelih jajec. Seveda ne moremo trditi, da bode vsaka kokoš te pasme nesla jajca po 80 gramov težka, ali mnogo jih je, ki neso toliko težka in še teža. Med svojimi kokošmi imam eno te pasme, katera mi nese po 90—100 gr. težka jajca Seveda so postala uže redkejša, ker kokoš je uže stara, pa vendar se mi ni mogoče odločiti, da bi jo dal zaklati. ali pa Prej omenjena lastnost teh kokoši, da so dobre za meso, izvira iz tega, ker imajo ob primerno šibkih in majhnih kosteh prav mnogo mesa. Spitati se dade prav rade. Prav veliko prednost pa imajo s tem, da mladih petelinov ni treba kopuniti, ker se nekopunjeni prav dobro spitajo in imajo delikatno meso. Kdor je kdaj izkusil neprilike, katere so združene s kopuneujem, zlasti ako je to delo opravila kaka nespretna ženska, ter je bilo drugi dan polovico živali mrtvih, vedel bode primerno ceniti to lastnost. Priporočam pa za pitanje namenjene petelinčke ločiti od kokoši, ker se ločeni hitreje odebele. Dobro je tudi, da so živali, katere so namenjene za rejo, ločene po spolu, ker postanejo na ta način petelini zelo krepkejši. Na Francoskem krmijo mlada piščeta 8 testom napravljenim iz turščične in ajdove moke in zamešane z mlekom ali pa vodo. Pijače ne dobivajo prve dni ni-kake, potem pa mleka. Vzreja je tam ločena, ker nekateri valijo umetelno ali 8 purami ob.lo število mladih piščet, potem pa jih prodajajo ljudem na deželo, ker je daljaja vzreja cenejša. Kadar so dorasla piščeta 2f/2 do mesecev, nosijo jih v trg po mestih. Pasma Houdan zahteva obilo živeža, izbirčna pa ni. Priporočam pa jo rediti na prostem, a ne zaprte, ker si na ta način same poiščejo velik del potrebnega živeža. Opozoriti hočem le na neko nepriliko, da čopka nekaterim kokošim vzraste taKo velika, da jim zavira razgled. Dasi je lepo videti tako žival, vendar priporočam takim kokošim, tudi same iskati, čopko pri pasma katere si morajo živeža strani nekoliko pristriči. It vseh navedenih razlogov priporočam to pasmo našim kokošerejcem prav živo. Sorodna z ravnokar opisano creve coeur, katera ima glede trupla isto obliko, tudi druge nje go- bolj po barvi perja, katero je navadno črno; dalje imajo le po spo- spodarske lastnosti so podobne Houdanovim, občutljive so te kokoši. Razlikujejo se od prejšnjih parkeljce, zlasti pa je greben ves drugačen, kar mina pasme la fleche. Rožička, katera stojita po konci pred čopko, imata na notranji strani vzrastke ter sta podobna malim jelenovim rogovom. Ali naj rode novo vsajena drevesa prvem letu? Določen odgovor na to vprašanje dati je zato težavno, ker se je ozirati na starost, na ukoreninjenje, Poleg te lepe lastnosti skoro nikdar ne kločijo, le prav po malem. Dokler te posebnosti nisem izpoznal, na podlogo, na obliko, na čas saditve in na kakovo st prišel sem v veliko zadrego > »i ' ■ ■ " i ■ ■ — kajti imel sem hipoma zemlje. V obče je to vprašanje zanikati. Kakor hitro mnogo jajec, kokel pa nikakih. Ako pa čisti pasmi pri- misliš, da presajeno drevo ne bode krepko pognalo, pa odpravimo to mu ne smeš dati roditi; to velja posebno za hruške na družimo nekoliko domačih kokoši lahko »- ASBKBm |f gTf- "jHT^^ ri' • l* ^ * ažLftg^™^A bmhw| divji podlogi. Izkušeno je, da se to drevje nerajše prime sedaj posamič, sedaj vsi vkup opevajo mučeniško smrt nego drevj na kutni. Staremu in močnejšemu drevju Hassana in Husseina. Jeden deček stopi k perzijanskemu tudi ne daj roditi prvo leto po presaditvi, ker ni še poslaniku in spregovori par besed proti nadzemeljskim delom svojim dovolj krepko da Kedar se tudi ti umaknejo, prikaže se tretja vrsta nove korenine delalo. Kadar je bilo drevo vsajeno zgodaj Grozni ljudje! Pred njimi nosijo mnogo zastav v dobro, rodno emljo j kadar so mu podzemeljski deli v ravnotežji z nadzemeljskimi, kadar je zdravo in krepko, Husseina vselej po dve beli, eno z imenom Hassana, drugo z imenom tedaj ne škodi nič, ako daš zoreti nekaterim plodom ^ ' U r r _ - • to je na vsaki veji največ po dvema. Ako zapaziš pozneje da drevo ni naredilo poganjkov, pa odstrani vse plodove e sadjarju sploh nič ni do prvih plodov, in tudi radoveden ni, onda je bolje, da ne da roditi novo vsaje 5 nosijo tudi nekoliko zelenih zastav z levom > nemu drevesu, ker rod vedno slabi, in drevo požene prihodnje leto tem slabše, kolikor več je rodilo. Ako ne mislimo drevju roditi dati, zatremo mu uže cvetje. Tudi cvetje porabi za razvoj obilo redilnih snovi, katere lahko prihraniš z* leseno rast. Priporočeno je torej one cvetne pope puščati, ki podaljšujejo rodne mladike. Ako pa vendar želiš dobiti nekaj plodov, pa pusti le toliko cvetnih popov, kolikor želiš plodov. Če ima drevo posamezne nadzemeljske dele, ki 80 v razmerji z drugimi premočnimi, naj prej le ti rodijo. Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 104. Fanatizem šiitov. Kedar se skrije solnce za gorami nabere se sila »veta, Perzijancev, Turkov in tujcev v nekem poslopju blizu validejskega mosta. Poslopje to je ogromno, v dvoje nadstropij, v katerem imajo svoje poslovnice perzijanski grški in armenski veletržci Sredi dvorišča stoji hišica za mešetarje. To dvorišče prirede za areno. Naokoli so lože 5 katere Perzijanci radi prepuščajo Evropejcem. Stene in stebri so prepreženi s črnim tuljem. Celi prostor razsvetljen s svetilkami, katerih raznobojna stekla je sipljejo bajno svetlobo. Mej gledalci sedi kaj pak tudi perzijanski poslani« sredi premnogih odličnih radovednikov, Turški vojaki pazijo na red. Sedaj nerazumljivo petje naznanja, da se pribli in solncem. Za njimi vodijo dva bogato osedlana boji konja mučenikov; ob sedlu jima visita ščita in kri sablji. škropi Na sedlu )na. goloba > enemu kater konj u sedita dva s krvjo po-poslal Allah, da okopavši svoja krila v gorkej Husseinovej krvi, odletita v Kerbelo n preplašenim vernikom naznanita smrt junakov. « Vse bolje se približava grozno trombanje tromb, katero prevpivajo divji klici: Hassan! klici se prikaže na lepem odru deček Hussein Sed ? losti preueh se v znamenje ža- posiplje s pepelom • • a m se pn- svetite dve ogromni plam ki tljavate hodže noseče v rokah ek s pisanimi vrvcami omotane pa lice, za njimi pa stopa trop tulečih ljudi. Sedaj se uže z grozo opaža kup trapnikov, ki gle- pretrese. Do dve sto njih stopa v dveh vrstah, mož poleg moža. Glave so jim gole in do kože obrite. Telo jim od viatu do pod kolen pokriva bela srajca brez rokavov. Vsak tuli: Hassan! Hussein J desnici drži jatagan, s katerim se tako maha po da mu po čelu, po jataganu, po pesti iu po srajci kri Drugi Pe pa rožljajo z lanci in se ž njimi tako bijejo po golih plečih, da so vsi višnjevi. Imani jih s svojim kričečim pevanjem neprenehoma spodbadajo na čim veče mučenje. Poiagoma se oddaljuje ta strašni kup v bližnje ulice okoli poslopja in gledalci dobe malo časa, da se odsopejo. Čez kaj časa se zaslišijo trombe in trapniki se zopet povrnejo v poslopje. Gnjusnega prizora! Fanatizem se podvaj polite. gla so jim vse krvave in srajce vse s krvj Vse hujše še kriče Da-si se mnogi kričači ne mahajo več po glavi, ker so uže mnogo krvi zgubili, krvave so jim vendar grozne na po obstane kup, da obrišej Kedaj pa kedaj z oči enemu ali drugemu Marsikater ki zelo ranjen, pade po tleh. iman m prestreže kri v posodico in pokrivši 8 cunjo vzdigne ga in odpelje. Včasih iztrgajo koga, ki se je posebno nevarno ranil, s silo iz vrste, a drugim odbijajo od zadaj z gorjačami vdarce jatagenovo, da se ne usmrte. Vkljub temu se dogodi, da takov mučenik izdihne od vlastnih vdarcev. Pa kaj, saj gre ves gorak v nebesa, žava vrsta, katera oplakuje smrt Hassana in Husseina. Ta kup se žalostno prikazuje. Imani v plaščih, z vr-pcami okoli života nosijo zastave na čelu tem ljudem, ki se bijejo ploskoma z roko po golih prsih in kličejo vrstoma sedaj Hassan, sedaj Hussein. Hodža začne pe-vaje pripovedovati življenje Aliinih nakim napevom odgovarja množica. To jednolično petje pretrga v časih jokanje in tuljenje množice. Za temi se pojavi druga vrsta, deca in mladina od šestih do dvajsestih let pod nadzorstvom učiteljev, kateri Turkov, ki s svojimi vojaki pazijo na red pri svečanosti sinov, na kar z jed- ki se odpirajo vsakemu, kateri od svetih ran pogine. Leta 1885 jik je petorica dosegla to srečo. Tako se završuje svečanost, ki se vsakega leta ponavlja. Trapniki gredo potem v kopelj. Drugega dne gredo vsi vkup na perzijansko pokopališče v Skader, da ondi pod cipresami molijo. Perzijanec neče, pokopljejo v Evropi. Dvojemu se moramo čuditi, prvič potrpežljivosti da ga • v * * - 116 krivovercev, a drugič, da Perzijaoci, ki so sicer dosta nativen načrt. O teh dveh načrtih se je minolo jesen že bistrega uma, uganjajo take neumnosti. Ali vse to nam sklicala enketa, ki naj bi bila razsodila, kateri izmed dovoljno pojasnuje edina beseda: fanatizem! (Dalje nasl.) obeh načrtov naj bo podlaga delom. Enketa pa je imela nesrečen izid. Poprava sejnega zapisnika je bila povod, da se je še enkrat sklicala enketa. Prva enketa se je odločno izrekla za izvršitev alternativnega načrta, da se zgloboči struga skozi Ljubljano in ne v Grubarjevem Politične stvari prekopu. Troški so bili proračunjeni na 700.000 gld. Govor poslanca dr. Poklukarja v državnozborski seji dne 1. marca t. 1. (Dalje). Druga enketa je zopet drugače sklenila, da se namreč množina vode v eni sekundi zmanjša od 470 na 400 kubičnih metrov. Varnostno razštevno število, katero so priporočali vsi strokovnjaki, se je tukaj prezrlo, menda zaradi tega j da bi se zmanjšali troški. Preidem k onemu, kar sem posebno hotel omeniti pri poljedelskemu ministerstvu to je vprašanju o su-ostalih deželnih Jaz nisem zadovoljen s tako preložitvijo vprašanja. To je po mojem mnenji nesreča za dotične posestnike. šenju ljubljanskega močvirja, oziroma melijoracijskih del. Tudi tu moram hvaležno priznavati da se je letos osobito pričelo z zgornjim delom Save Korenske Save, in da sedaj vlada skupno z deželo iz Škoda, ki se je napravila minulo leto, znaša stotisoče goldinarjev; zaradi tega želim, » vršuj dotične postave, katere je sklenil deželni zbor naj se poljedeljsko mi-nisterstvo sporazumno s kranjsko deželno vlado in deželnim odborom hitro poprime te zadeve ter jo brže bolje reši, tako, da se bo moglo vsaj z enim delom dela j ravno tako moram z zahvalo omenjati predlogo načrtov za vrejenje hudournikov v vipavski dolini. Ti načrti so se mej minolim deželno-zborskim zasedanjem poslali kranjskemu deželnemu odboru, toda ker pri teh listnicah pričeti že v bližnjem času. So dela, ki se morejo po pre bilo stavbenega načrta mej zasedanjem čas ni dopuščal potrebnih preiskav na licu mesta, deželnemu zboru ni bilo mogoče izvršiti zakonodajnega čina, ki ga polnoma neodvisno s troški 200.000 gld. izvršiti; verjen sem, da je ljubljansko barje predmet, za kateri se izplačajo tolike žrtve, da se reši poljedelstvo. (Prav dobro! na desnici) (Dalje nasl.) je menda želela vlada da se bilo moglo že tekom tega leta pričeti z vrejevanjem hudournikov v naši sicer rajski vipavski dolini. Dalje zahvalno priznavam, da se pri teh vreje-valnih delih morejo po moji sodbi imenovati načrtani v troški zmerni in da so v pravem razmerji k učinkom, katere obetajo vrejenja hudournikov hvaležnostjo Govor poslanca Sukljeja v državnozborski seji dne 28. februvarija t. L (Dalje). Menim tedaj, da se bo moral ta davek ravno tako omenjam tudi osuševalnih del, katera je minulo leto primerno znižati, kakor neposrednje davščine, o katerih izvršilo poljedelsko ministerstvo v notranjskih kotlastih je govoril gospod poslanec z Gališkega. Po mojem mnenji dolinah pri Planini, Cirknici in Ložu oziroma tudi v pa je to le tedaj mogoče, ako v sistem neposrednjega ki se postojinskih dolinah. Pri teh osuševalnih delih v zvezi z obdačevanja s prestrojitvijo sedanje dohodnine, osušenjem ljubljanskega barja se je pač vnel boj med večinoma po krivici tako imenuje, uvrstimo premakljiv tehniki, ki je nekoliko omajal to vprašanje. ia ploden davek, oprt na načelo progresivne splošnje Tekom minolega leta so bile na ljubljanskem barji osebne dohodnine. Ta davek bi se potem mogel tako izredno velike povodnji, ki so provzročile mnogo škode; vrediti, da bi se višal z večjo, nižal pa z manjšo državno ker so se ob istem času razširili sesalniki v notranjskih potrebščino. V tem slučaji bi se moglo v slučaji zadrege dolinah, navstala je po mojem mnenji nikakor opravičena ali vreditve denarne vrednosti lahko dobiti posojilo, ki sumnja, da so ta osuševalna dela še pospešila naporni- bi se naslanjalo in poplačalo z zvišanim davčnim me- nane povodnji. tem so tehniki, ki se pečajo s tem vprašanjem, mnogo pisali; jaz za svojo osebo morem izreči sodbo, seveda nikakor ne kot strokovnjak, da povodnji niso v rilom take dohodnine. Menim tedaj, da vlada ne sme več čakati s pametnim načrtom take progresivne dohodnine, ter izražam vsaj nado ter celo verujem, toliko vročekrvn sem, da bo ta načrt, ako bo umen, narod sprejel z naklonjenostjo. Končal sem, slavna gospoda, kar sem hotel po- nikakoršni zvezi z osuševalnimi deli v notranjskih do linah. Bojazen je pa vendar tu, in na drugi strani potreba, vedati k proračunu. Opravičenih gospodarstvenih teženj da se kolikor mogoče hitro reši vprašanje o osušenji svoje ožje domovine danes ne bodem razpravljal. Res je, ljubljanskega barja. Zavlačuje se ta zadeva sedem do da se je Kranjska ravno tako zanemarjala, zadnji čas osem let > da odkar je navstalo barje. Napravili so se morebiti še bolj, kakor na pr. Galicija in Dalmacija Res načrti in vsled naloga poljedelskega ministerstva alter- je tudi, da so avstrijske vlade cela desetletja v prvi Vrsti skrbele le za eden del monarhij da so pri tem t)8obito trpele škodo od središča oddaljene dežele. Vzelo se je, kar se je moglo dobiti, toda mislilo se ni na to, na mistifikacijo častitega gospoda poslanca. Mi poslanci iz Kranjske na obeh straneh nismo dosedaj o tem še da se izkoristile pridobitve ničesa čuli, in kar se tiče izraza nas, da ne pomeni ničesa n ptov U 5 (Cujte > čujte ve vsak izmed na desnici.) Naša krivda ne bode, ako bo visoka vlada pri na- Tudi si ne morem misliti, iz katerega jezika je ta be drobni proračunski razpravi slišala od nas marsikatere opravičene pritožbe glede narodnega gospodarstva. Jaz za svoj del se bodem potezal zlasti na zahtevo, katero seda (Veselost na desnici.) n Hier U slove slovenski n tukaj loček. i in med n p tov u in da n tukaj u je vendar tolik raz moral biti gospod poslanec vitez Carneri moram imenovati najbolj nujno gospodarstveno vprašanje nekoliko previdnejši njim svoje ožje domovi akoravno je dobil o tem namreč za železnico, ki bo vezala skoraj gotovo pismeno sporočilo No Dolenjsko z deželnim stolnim mestom ? kakor rečeno ) to meni nič ne velja. Pač pa se hočem sklicavati na de gospodarstvenih vprašanjih morem tedaj danes janjsko okoliščino, ki je gotovo tehtnejša, kakor deset pripovedk zgovornega gospoda poslanca za Gradec. Vzame naj vendar v roke vojaško-štatistične leto- ako razpravo molčati, ker si jo pridružujem za nadrobno Dovoliti pa mi morate vendar nekoliko političnih opazk da konačim stališče, na katerem stojimo mi Slovenci v P*8e in nai se prepriča, koliko je resnice na tem velikih političnih in narodnih nasprotjih države. « Nadejam se, da mi bode pritrdil vsak nepristranski se govori o sovraštvu do Nemcev na Kranjskem in se nam predbaciva, da na lastno škodo naravnost pri opazovalec mi ne bodo gospodje predgovorniki nasprotne stranke znavam zame ako jih ne prištevam med te > da so zahteve Slovencev zmerne in da smo se ogibali vsaki prenapetosti. Gospoda moja! Dostikrat se nam je teško brzdati, iztrebljamo zadnji ostanek nemštva in uničujemo mej seboj znanje nemščine. Pregleda naj, kakor rečeno, vojaško-statistične letnike zadnjih let — to so uradni viri, sestavljeni v vojnem ministerstvu ter nanje gotovo ni vplivala strankarska strast da ravno na saj se pretaka po naših žilah južna kri nam ni lahko mirno ^estokrat prenašati izzivanja » premnogokrat kar se nam godi po nekaterih krajih s strani baj tako pritiskanih Nemcev (p res! na desnici.) Eden slučaj posebno je tako zanimiv, da ga ne morem zamolčati visoki zbornici. Ko je pred enim mesecem prevelika nesreča zadela vladarsko hišo in državo, prevzela je bridka bolest tudi srca cesarju zvestih Slovencev. Izšla je proklamacija cesarjeva, zahvala narodom, in cesar sam je izrekel naravno željo, naj se nazuani ta proklamacija vsem narodom v njihovem jeziku. Tako so došli tudi v Celje Kranjskem ogromno narašča število vojaških novincev, ki znajo nemški pisati in brati. (Cujte, čujte ! na desnici.) Leta 1883. je bilo izmed vsakih tisoč v vojvodini Kranjski potrjenih novincev takih, ki so znali nemški pisati in brati: 193, leta 1884.: 218, leta 1885. — to je nekoliko nazadovalo 239 in leta 1887. celo 315. (čujte, čujte! na desnici.) Ako zna na Kranjskem izmed 1000 novincev 315 nemški pisati in brati, potem se bo gospodu Carneriju vendar le: 169, 1. 1886. jih imamo že dvojezični iztisi te proklamacije. Celji je razmerje posrečilo najti one nemščine zmožne korporale, na katerih mu je, kakor pravi, v interesu vojne toliko ležeče. Naglašam, da si je na Kranjskem jezikovna osnova ljudske šole od leta 1870. naprej ostala enaka; predru- mej Nemci in Slovenci nekako 3300:1500, okolica pa je popolnoma slovenska. Misliti bi mogel človek, da so dvojezični plakati ob cestnih vogalih konečno nesreča, katero bi bili pač lahko pretrpeli celjski Nemci. Toda ne, proklamacija se je s škarjami črez sredo prestrigla gačena je k večjemu le nebistveno. Na drugi strani pa opozarjam na besede, katere je v proračunskem odseku govoril mož, ki ga dosedaj nismo mogli smatrati nam naklojenim. (Dalje prihodnjič.) (Cujte čujte na desnici), prerezano je bilo na dvoj obliki ime cesarskega namestnika in v tej pohabljeni ^Klici na desnici: Nezaslišano! Sramotno!) se je proklamacija nabila na zidovje. (Poslanec Steinwender: Ali nimate hujših bolečin kakor te?) Gospod poslanec Steinwender meni sicer, da te bolečine niso tako hude: priznavam to, ker se je takoj popravila napaka, čudim se pa vendar, da slišim tako opazko od moža, ki je Trgovska in obrtniška zbornica (Dalje.) Ker se po § 34. zakona z dne 30. marca 1888 » drž. zak. štev. 33, morejo zavarovati tudi plače do zapisal na svojo zastavo narodni vspored. (Prav dobro! 1200 gld., naj se omejitev zavarovalne mezdne visokosti na desnici.) Kakor rečeno, to zadevo lahko pustimo, do gld. za delavni dan odpravi. Ta omejitev tudi ne ker se je vsled brzojavne pritožbe celjskih Slovencev ustreza praktičnim odnošajem, ker je znano, da je tvor- popravila napaka. Poglejmo pa, kakošne so razmere na Kranjskem. Oospod poslanec za notranje mesto Gradec nam je včeraj povedal dogodbo, da bi pokazal fanatizem kranjskih niških mojstrov, monterjev itd., kateri imajo dnine, kateri naj bi tudi mogli zavarovati mezdo merno njih dejanjskemu zaslužku. j gld. pri- Ženski moški mladoletni delavci do 18. leta Slovencev; a reči moram, da se ta pripovedka naslanja dobe in moški delavbi najnižje vrste naj mogl zava 118 rovati v prvih dveh mezdnih razredih, v tem razmerju voli naj s predlogo novele k zakonu od 30. marca 1888 vplačevati in in prejemati. Delavci, kateri so drž naj bi 2 mimogrede v delu, plačevali premije in dobivali naj po čakanju šest zak. štev. 33, preprečiti, da ne pridejo v moč rečena določila, ki so v zdanjem zmislu izvedbi zakona o zavarovanji bolnikov opasna, ter naj deluje, da se po- tednov polovico bolniščine za polovico prejemne dobe daljša rok, ki je dan dozdanjim delovršbenim bolniškim tako da 20% 10 tednov 30°/ o tednov 25°/0 in 5 tednov . * _ ( dobivali. Podpore bolnikom dajal po načrtanih mezdnih razredih, in sicer, naj se tudi 60°/ 40'u prvih 20 tednov blagajnicam za preosnavljanje pravil. Gospod zbornični svetnik Anton Klein noče ravno nekati, da je opravičena ta prošnja in da je tudi v in- daljnih 10 tednov 50% in še daljuih 10 tednov tere§u dotičnih krogov, da se predrugačijo rečena za 0, tako, Takisto naj da podpora trajala najdalje 40 tednov, konita določila, toda misli, da visoka vlada ne bode določila pogrebščina za naslednji način za mezdne razrede: Razredi za podporne prejemke: Mezdni razred v Dnina Podpore bolnikom 20 tednih daljnjih tednih zadnjih tednih Doneski pogreb-ščino volje, zdaj, ko se ima izvesti zakon ter še ni nikakoršnih izkušenj, privoliti v to, da se predrugači. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann pa je uverjen da se predrugačevanju zakona ne bodo stavile nobene zapreke, brž ko bode nadvladalo uverjenje, da prosilci niso protivniki zakona o zavarovanji bolnikov,. 1-20 1-50 1-80 VII. VIII. 2*10 2-40 \ i —'36 gl.—-30 gl.- -•24 55 —•48 55 -•32 55 —•60 j „--50 55 -•40 55 —•72 „-•60 55 ~ -•48 55 —•90 ! «—'75 55 -•60 55 1-08 „-•90 55 -•72 55 1-26 „ 1.05 55 ~ -•84 1-44 „ 1.20 55 •96 55 1-80 „ 1-50 55 1-20 55 2'40 „ 2- 55 1-60 gl. 20 nego da le na temelju dobljenih izkušenj žele premembe zakona v nekaterih točkah, kar je tudi v interesu delavcev. Pri glasovanji bil je predlog sprejet. (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi. Dobrove 27 prila (To in anoj javna za hvala.) Zimo smo, hvala Bogu, srečno prestali reci se mora, j v splošnem obziru bolj mila nego bila je ostra Šolskemu obiskovanju bila je, izuzemši par slučajev (povodnji), prav ugodna. Proti koncu zime začele so se v tej šolski občini ozirom na to, da se poleg podpor bolnikom daje zopet po nekoliko koze oglašati. V teku zadnjih 14 dni zastonj zdravniška lečitev, potrebna zdravila druga ni bilo nobenih pojavov (novih slučajev) koz več. Tako teraf evtična pomagala, kar utegne marsikaterikrat vzeti so lansko in letošnje leto obiskale celo tukajšnjo farno občino. 10 do 20% premijskih vplačil, ni svetovati večje podpore, Meseca svečana in marca prejeli so, izuzemši samo tere naklada zavarovanje glede kake nezgode in bolezni dva, iz tukajšnje občine, vsi drugi udeleženci lanske ker sta industrija in obrtnost itak že z dolžnostmi, ka i del bi se dosled vcem i delodajalcem, že dosti obrem ker sadne razstave, jim priznana odlikovanja: štiri bronaste ko biti se dajale večje podpore bolnikom, morale svetinje, dvoje častnih daril v zlatu in sedem »priznanj-zvišati premije. Poleg tega pa ne smemo za- skih diplom". Med temi odlikovanci bili so tudi štirje. da mora izza zavarovanja glede kake gode učenci tukajšnje šole. Sploh, posebno pa še med šolsko bolezni, skoro priti tretja naprava, ki prvo dopolnjuje, mladino, so ta odlikovanja napravila najboljši utis. to je zavarovanje stai in invalidov, katera pa bode znova obremenila industrij Prvi oznanjevalci toplejšega in ugodnejšega časa: in obrtnost j ter a Je škrjanci, pastaričice j golobi, postovke in tudi slavčeki zategadelj zdaj pri določevanji bolniških prejemkov in so uže tukaj; le lastovica se še nobena ni prikazala. iz tega ozirati se na to hoče esti bolniški zakon z neko Ker se zdaj Da pač tem priljubljenim gostom pomladanskim letos nihče ni prej slutil in ker se je hitrostjo, o kateri hujši mraz več prav nobene preglavice ne napravljal! adi krogov zabredlo v velike težav želeti intereaovanih z ozirom na da namerjani zakon o zavarovanji glede kake nezgode, visoka vlada podaljša glede zakona o zavarovanji bol nikov določene roke. ozirom na rečeno predlaga gospod poročevalec: „Slavna zbornica naj se v zmislu poročila obrne do visokega državnega zbora s prošnjo: Visoka zbornica iz- Sadjarska dejanska dela na šolskem vrtu in drugod pričeli smo, in jih upamo z božjo pomočjo tudi koristno dognati. Kneza Liechtensteina govor o verski šoli napravil je tukaj najboljši utis na vse prebivalstvo. Ta vrli in blagi zastopnik krščanskih narodov avstrijskih v državnem zboru, je s svojim govorom dobro populil in odri vsem nestrpLiim prenapetežem trpe pike raz jezikov. 119 Slava mu! Isto tako tudi vekovita slava vsem vrlim » t • zagovorniki ostalih 17 zavodov narodnim zastopnikom kranjskim v državnem zboru, isto ministersko i ki so bili odpravlj z kateri se letos glede pravične stvari vsak naredbo. Gotovo iz svojega pa duševni vspehi stališča tako krepko za pravice in splošnjo blaginjo razdela govorov slovenskih poslancev kažejo, da si svoje delo milega slovenskega ljudstva potegujejo! Bog jih živi! po strokah in temu je naravna posledica Še ena dolžnost m» je to potjo javno izvršiti. Na- važnosti tudi je da o enem predmetu kranjske gimnazije, kolike prizna X i • . « M L . 5 prošen od tukajšnjih odlikovancev ob zadnji deželni vonti vsi slovenski poslanci ne morejo javno pri oni razpravi go- sadni razstavi, prav preiskreno, srčno in gorečo zahvalo. 1) izrekam v svojem in drugih odlikovancev imenu slavnej c. Razprave državnega proračuna so tako obširne, da vkljub vsakdanjim od 10 dopoludne, do 4. popoludne kmetijski družbi Kranjski za priznane in trajajočim sejam, ne bode proračun rešen pred Veliko tloposlane odlike: bronaste svetinje, častni darili v zlatu in priznanjske diplome. nočj Sej- ne bodo trajale, kakor se čuje, čez petek v tihem tednu, rešili so pa še proračune treh ministerstev V svojem in krajnega šolskega sveta imenu izrekam namreč trgovinskega, poljedelskega in pa pravosodnega enako toplo in srčno zahvalo tukajšnjemu bla- za katere se razprave cenijo na deset sej Vrh tega pa gemu katehetu v. Valentinu Lavtarju, kateri je za celo tekoče leto iz svojega žepa za šolo naročil „Vr- teca u * in V. gosp. Juriju Darnovšeku, farnemu admi- se za trdno pripoveduje, da gosposka zbornica v ponedeljek reši v javni seji vojni zakon v zmislu sklepov zbornice Ogerske in akoravno imajo sklepi ogerske gosposke zbornice priti do martikulacije še le dne nistratorju v Želimljah za brezplačno poslane cepiče jabolk imenovanih: „rudeči rožmarinček". aprila Bog povrni vsem njihova aga dejanja obilno ! 13. bode baje naša zbornica poslancev že to sredo dokonečno sklepala o vojnem zakonu in s tem tudi zmuoli vsaj eno sejo. Živeli! Prav pohvalno mi je omenjati tudi še predsednika našemu krajnemu šolskemu svetu g. Mihe Novaka, ka- Po Veliki noči ima se nadaljevati zborovanje s teri je v vsakem oziru za šolo in pošteni njeni napredek v resnici zavzet in pri vsakej pošteni zahtevi hodi z učiteljstvom roka v roko. Zadnji čas dal je v obeh šolskih sobah vse najpotrebnejše reči brez odloga in vsakega obotavljanja popraviti in deloma tudi iz novimi nadomestiti. Vsem domačim sadjerejcem po milej domovini želeč najboljšega uspeha kličem jim : „Bog Vas živi". M. Rant. 30. dnem t. m. počenši, in potem pričakuje se, da se v razpravo uvrste še marsikateri gospodarsko važni predmeti in pa da vlada predloži načrt zakona o verski ljudski šoli. Sred minulega tedna bival je cesar po daljnem prestanku nekoliko dni na Dunaji ter je med drugimi sprejel srbskega poslanika, ki je uradno naznanil odstop kralj Milana in nastop mladeg kralj Aleksandra Cesar je izrekel obžalovanje o odstopu kralja Milana sicer pa zagotovil da bode enako prijateljstvo ter izrekel gojil nado za novega kralja da bode postav Dunaja dne 6 aprila. Državni zbor prekoračil je z razpravo naučnega proračuna vrhunec letošnje bud- ^etne razprave. Proračun finančnega ministerstva, ki je bil v raz- ljeno vladarstvo nadaljevalo vladanje Srbske v duhu od stopivšega kralja Milana. Iz I(jubljane Državni pravi ravnokar minuli teden, ni podajal novih zanimivosti ne glede oseb, ki so govorile, ne glede govorov samih. Izmed Slovencev oglasila sta se pri teh razpravah poslanca Pfeifer in Nabergoj. Gotovo je, da se pri trgovinskem, poljedelskem in pa pravosodnem ministerstvu oglase tudi še slovenski poslanci. Po vsem tem, sme se že sedaj trditi, da so slovenski poslanci tudi pri letošnji budgetni razpravi svoje naloge in dolžnosti spolnili tako častno, da se v tem oziru lahko merijo z vsako drugo toliko potrudi, da čita govore slovenskih zbor. Delovanje frakcijo državnega zbora. To priznavajo slovenskim ako bi slovenskih državnih poslancev odobrava se v vsih slovenskih pokrajinah in reči smemo, da se to zgodi po zasluženji. Pri teh sodbah omenjati nam je samo dveh izjem. Najpred očital je nek dopis s Kranja v „S1. N.a, da se za obstanek kranjske gimnazije nihče ni potezal. To očitanje ni samo neopravičeno, temveč hudobno : Ako se najde dopisovalec, ki tako trditev pošlje med javni svet, se sme od njega vsaj zahtevati, da se vsaj poslancev, in poslancem celo politični nasprotniki. Le vredoištvo v Ljubljani je videti druzega mnenja, SI. N. bil dopisovalec to storil, prepričal bi 86 bil, ker zijo nihče ni potegnil, ako ravno mora vedeti, da sta kako odločno in krepko se je poslanec Klun zopet letos sprejme v budgetni razpravi potezal za obstanek te gimnazije, tega dopis s Kranja z očitanjem, da se za tamošnjo gimna- tudi v budgetnem odseku zagovarjal je obstanek zavoda edini zastopnik Slovencev v tem odseku dr. vit. se tudi letos javno in krepko zopet potezavala za njen Tonkli z vso odločnostjo, ter se je doseglo vse obstanek poslanca Klun in Tonkli, in akoravno j kar je je sploh v moči doseči v sklepih državnega zbora, da se je brez znano j koliko se za ta zavod privatno pri ministrih po- ugovora sprejela samostojna resolucija poslanca Kluna tezavajo, izrekoma poslanci grof Hohenwart, Poklukar in 4£lun žalibog do sedaj ne z večjim vspehom, kakor mereča na obstanek gimnazije in da se je prav v tem zmislu rešila prošnja deželnega odbora Kranjskega. Vse 120 to bi moralo biti znano dopisovalcu in pa vredništvu membam gosposke zbornice tako, da se bode ves zakon „S1. N.a in zato smejo slovenski poslanci tako hudobno gotovo še pred začetkom velikonočnih počitnic doko- očitanje zavrniti po vsi pravici, ako ravno ne zahtevajo, nečno rešil in proglasil da so znani javnosti tudi drugi odločni privatni koraki > Glede zborovanja držav o zbora je sedaj tolika katere so storili v tej zadevi izrekoma slovenski po- gotovo, da se po veliki noči dne 2. maja državni zbor slanci grof Hohenwart, dr. Poklukar in kanonik Klun. zopet snide za 14 dnevno zborovanje, pri katerem se bi slovenski poslanci imeli moč s samim bode rešilo še nekoliko važnejših stvari. Petek tega Ako sklepom državnega zbora, brez pritrjenja naučnega mi- tedna namenjen je za zadnjo sejo pred prazniki. Jutri nisterstva, to gimnazijo zopet oživiti, bi se bilo to že zdavnaj se vrne cesar zopet na Dunaj. — Gradič Majerling je zgodilo in ne bi bilo treba obstanek zavoda katerega cesar kupil iz zapuščine cesa^jevičeve, ter je gradič nam je celo politični nasprotnik Schmerling privoščil, sam odločil za samostan Klarisaricam, druga pritlična tratiti toliko moči, do sedaj brez dejanjskega uspeha. poslopja pa za hiralnico, v prvi vrsti za onemogle Še bolj bridko je čuti drug s Koroške izvirajoč gozdarje tamošnjih državnih in cesarskih gozdov. čin. zato Občina sv. Jakob v Rožni dolini, vložila je pritožbo Luksenburg. — Ker se je postavno izreklo ? da ker se ni dovolila slovenska ljudska šola ta kralj Nižezemski zavolj bolezni ni več zmožen za vla ponedeljek imelo je rešiti državno sodišče to pritožbo, danje > naznanil je postavni prestolni naslednik Luksen to da tožnik, občina Št. Jakobska, k razpravi ni odposlala turški, vojvoda Adolf Nasau ski, v manifestu, da si zastopnika svojega, in pričakovana povoljna rešitev, je šteje P° ustavi in rodbinskih naredbah v dolžnost na- splavala po vodi. Kako mora pri srcu biti po takem po- stopiti vlado te dežele ter vabi deželni zastop naj stopanji koroške slovenske občine, slovenskim državnim poslancem, ki se toliko trudijo za svoje koroške rojake, je lahko soditi. Edina tolažba jim more biti v tem, da morajo misliti, da je tu zopet z zvijačo vmes segla roka nasprotnikova, brez krivde prizadetih samih. f Vojaški župnik Nikolaj Zic, znan rodoljub in izgleden duhovnik, častni kanonik ljubljanske škofije, umrl je minulo sredo dne 3/t. m. na Dunaji v 66. letu, po kratki bolezni pa po dolgem bolehanji. Na tamošnjo osrednje pokopališče spremil je truplo pokojnega zadnji pritrdi temu namenu ter določi dan in uro, kdaj nov vladar javno odda prisego Zastop je temu namenu soglasno popoludne prisegel na ustavo dežele in s tem vladanje. Vojvoda je bil do sedaj avstrijski general, je že krog 70 let star in ima odraslega sina-naslednika. pritrdil in nov vladar bode jutri (četrtek) nastopil Angleška. Eobertson predlagal je, da se v Škotski vpeljejo krajni zbori, katere ljudstvo tudi z volilno pravico žensk izvoljava vsake tri leta, dalje petek državni poslanec kanonik Klun. Naj v miru po čiva blagi in v vseh znanih krogih po pravici priljubljen gospod! predlaga, da se za brezplačni ljudski poduk škotske porablja na leto po 140 000 liver, to je 1,400.000 gld. državnega denarja. Telegram 7? Novicam u Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja, 10. aprila ob 3. uri popoludne Dunaja Danes je tudi zbornica poslancev skoraj ponedeljek in včeraj zborovala enoglasno pritrdila premembam vojnega zakona državnega zbora ogerskega. Pri razpravi se ni žila mandati. V petek zadnja seja pred prazniki je gosposka zbornica, katera je v ponedeljek po pri- Protiavstrijske besede Tiirkove zavrnili načel-meroma daljni razpravi rešila vojni zakon v soglasji s niki vsih klubov. Sturm in župnik Weber odlo- sklepi oglasil nobeden protigovornik. Za zakon pa so govo rili knez Schonburg, knez Alfred Lichtenstein dr. Randa, F. Z. M. baron Beck, knez Jurij L o b k o v ? brambovski minister grof W elserheim, F. Z. M. grof Huyn in poročevalec grof F al k enhay n. Govori bili so brez izjeme izgledni, najbolj zanimive pa so bile izjave brambovskega ministra Welsersheim-a, kateri se je pri tej priliki glede jezikovnega vprašanja v vojni, postavil na edino pravo avstrijsko stališče. To izjavo ministrovo priporočamo, da si jo v spomin vtisnejo naši pristaši in nasprotniki v vojni in zunaj vojne. V zbornici poslancev zbral se je takoj v ponedeljek Žitna cena v Ljubljani 6. aprila 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold 83 k 6 gold. 80 kr turšice 5 gold. 30 kr banaŠke soršice 5 gld,. 80 kr rži 4 gold. 50 kr ječmena 4 gold. 33 kr ovsa 3 gold kr ajde 4 gold. 33 kr ovsa 2 gold 44 kr Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov V Kranj i 8. aprila. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen večer vojni odsek ter je brez ugovora pritrdil spre- 44 kr. 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr* Špeh 1 kilogr.. Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.