UARCUJMOZVODO DOKLER LAHKO Stran 5 RAZPADAJOČI ŠTORSKI »INTERNAT« Stran 4 LASCAN S SRCEM V BRAZILIJI Stran 8 ST. 36 - LETO 57 • CELJE, 5.9.2002 - CENA 350 SITI Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn VIDA ŽABOT: SKRIVNOST MOJE SREČE Stran 6 BILI SMO POLICISTI ZA ENO NOČ Stran 7 2 DOGODKI UVODNIK Denar ali življenje Ne, ne gre za rop. Za zdravstvo gre. Za njegovo vse hujšo' stisko v primeža možnosti, ki jih pozna medicina in količi- \ no denarja, ki je za to na razpolago. Za bistvo izjave ugled- [ ne celjske zdravnice. ] Denarja je enostavno premalo. Premalo ga je v blagajni ■ zdravstvene zavarovalnice, ki, zaenkrat še zelo previdno, \ krči pravice zavarovancem in vse bolj očitno privija izvajalA ce. Vodstva zdravstvenih zavodov privijajo zaposlene, čistoi na koncu pa so bolniki. Nanje prileti vse - dobro in slabo. \ Celjska bolnišnica je na primer v prvem letošnjem pollet-' ju za 60 odstotkov prekoračila število dogovorjenih pregle-] dov. AH drugače: pregledali so 16 tisoč pacientov več, kot so' jih dobili plačanih. Že to vodi v izgubo in v vrsto varčeval--. nih ukrepov. Direktor Samo Fakin pravi, da plujejo po sa-\ meni robu. »Vse rezerve smo že izčrpali. Skrajšanje delov-i nega časa zdravnikov in dežurstev smo se lotih čisto na koncu.« i Opozorila zdravnikov, da bodo po novem manj delali, im da bodo to občutili predvsem pacienti, niso za lase privleče-'[ na. Zaradi omejenih sredstev tudi morajo manj delati, če i hoče bolnišnica kot taka finančno preživeti. »Manj bomo\ delali zaradi zavarovalnice in ker imamo skrajšan delovnil čas. Zaradi sodelovanja v urgentnem centru bomo manj'- naredili na svojih specifičnih področjih,« ugotavlja pred-' stojnica oddelka za bolezni srca, pljuč in ožilja mag. Fran-i čiška Škrabl-Močnik, dr med., in opozarja: »Ne boste več] mogli toliko hoditi k zdravniku!« ; Ta problem - manj k specialistom - lahko po mnenju bol-l nišničnih zdravnikov rešijo splošni zdravniki (menda po-l šiljajo v bolnišnico 20 odstotkov bolnikov, ki bi jih lahka^^ sami pozdravili), veliko pa lahko prispevamo mi vsi, ki' tudi brez prave potrebe silimo na specialistične preglede in\ krademo zdravnikom čas, ki bi ga lahko porabili za pomoč] resnično bolnim. Mag. Škrablova, zadovoljna, da Celjani] (moški od 40-70 let) po letu 1997 manj umirajo zaradi obo-' lenj srca in ožilja, rešignirano ugotavlja: »Tega ne morem- več jamčiti, saj bomo zaradi restriktivnih ukrepov interni-:: sti delali manj. Vse, kar se dogaja na področju zdravstva, končni fazi vedno plačajo ljudje - če ne z denarjem, pa z\ življenjem.« Prepričanost, da bomo v primeru bolezni dobili vse kari potrebujemo in kar si želimo, postaja utvara. _ ....^._ -................... =.......JVllLENA B..PQKLld Hitra pomoč na enem mestu Od 2. septembra je v celjski bolnišnici urgentni center - Pomoč za vse hudo bolne in poškodovane na enem mestu v celjski bolnišnici je v ponedeljek zaživel urgent- ni center, zametek bodoče- ga urgentnega oddelka po zahodnoevropskem vzoru, ki bi ga naj uredili do leta 2004. Vsi bolni in poško- dovani s celjskega območ- ja, ki potrebujejo takojšnjo pomoč, jo sedaj dobijo na enem mestu. V bolnišnici pričakujejo, da se bo izbolj- šala kakovost zdravljenja, skrajšalo potrebno bivanje v bolnišnici ter zmanjšali stroški. Z ureditvijo urgentnega centra bodo v bolnišnici po- stopno pričeli zmanjševati število dežurnih mest. Prisot- nost zdravnikov v bolnišnici bodo zamenjevali za njiho- vo stalno pripravljenost. Tu- di ta ukrep, tako kot skrajša- nje delovnika zdravnikov na 7 ur, je med zdravnike vne- sel precejšen nemir, v vods- tvu bolnišnice, pa tudi v nje- nem strokovnem svetu, pa so prepričani, da večjih pretre- sov zaradi tega ne bo. Navse- zadnje racionalnejšo organi- zacijo in izkoriščenost delov- nega časa terja konec maja sprejet sanacijski načrt bol- nišnice, takšna pa je bila tu- di zahteva spomladanske stavke slovenskih zdravnikov in ministrstva za zdravje, so poudarili v petek na novinar- ski konferenci, ki jo je vodil strokovni direktor bolnišni- ce doc. dr. Radko Komadi- na, dr. med. V središču je bolnik Urgentni center je zaenkrat v bolnišnični polikliniki, tam, kjer so bile poprej am- bulante za kirurško in inter- nistično prvo pomoč. Name- njen je izključno bolnim in poškodovanim, ki potrebu- jejo takojšnjo specialistično pomoč (vsem, razen nujnih pediatričnih in ginekoloških primerov). Vsi ostali bolni- ki, ki prihajajo na različne naročene preglede, so fizič- no ločeni. Prim. Živan Vrabl, dr. med., predstojnik oddelka za anesteziologijo in inten- zivno medicino operativnih strok: »Anesteziologi bomo v urgentnem centru na raz- polago samo na klic. Zara- di neugodne starostne strukture in napak kadrov- ske politike v preteklosti smo ozko grlo ustanove. Od 19 zaposlenih trenutno de- la le 9 anesteziologov. Smo preobremenjeni, saj mora vsak skrbeti za 1,5-2 ope- racijski sobi in opraviti na mesec kar 8 dežurstev. Smo na meji zmogljivosti.« • V urgentnem centru je skupni reanimacijski prostor z dvema deloviščema ter skupna opazovalnica s 5 po- steljami, kjer bolnike po po- trebi opazujejo (do 6 ur). Od- ločitev, ali bolnika sprejeti v bolnišnico ali odpustiti je ta- ko lažja. Predstojnik bolni- šnične poliklinike Božidar Buhanec, dr. med., pričaku- je, da se bo zaradi tega števi- lo sprejetih bolnikov na bol- nišnično zdravljenje v enem letu zmanjšalo za 1500. Ena najpomembnejši sprememb v organizaciji dela je zamenjava v središ- ču dogajanja. Tam je sedaj bolnik, ki ga ne vozijo več od vrat do vrat, od speciali- sta do specialista, pač pa pri- dejo zdravniki, ki jih potre- buje, k njemu v urgentni center. V urgentnem centru dela- jo med 7. in 19. uro v kirurš- ki urgentni ambulanti iz- ključno zdravniki specialisti travmatologi, ponoči pa vsi kirurgi specialisti. To pa se- veda pomeni, da zmanjka zdravnikov za dosedanji na- čin organizacije dežurne služ- be. Kot je povedal predstoj- nik službe za skupne potre- be kirurgije prim. asist. mag. Bogdan Fludernik, dr. med., so zato v dežurno službo zdru- žili vse kirurške oddelke (tu- di ortopedskega in urološke- ga). Ponoči manj zdravniicov Ko bo urgentni center v polnosti zaživel, bodo v bol- nišnici ponoči zmanjšali šte- vilo prisotnih zdravnikovi) dežurstvo v nekaterih prim« rih nadomestili s stalno pri pravljenostjo, tako kot je na vada tudi drugod po Evropi V celjski bolnišnici že im^ jo primer uspešne stalne pli pravljenosti. »Imamo saif enega nevrokirurga, ki je stalni pripravljenosti. V ' Doc. dr. Radko Komadina, dr. med.: »Zavezani smo k racionalizaciji Strokovni svet je vse predvidene spremembe sproti analiziral, da nebi prišlo do napake in škode pri pacientih. Pričakujem tvorno sodelovanju vseh 180 v bolnišnici zaposlenih zdravnikov. Veseli me, da so seii zapovedanega sanacijskega ukrepanja že začele rojevati dodatne ide je: infektologov, hematologov, kirurgov... Mag. Frančiška Škrabl Močnik, dr. med., predstoj^ niča oddelka za bolezni sr ca, pljuč in ožilja: »Urgentni center je strokovno uskla jena odločitev. Vedeti mo ramo, da bodo zdravniki za radi sodelovanja v njen manjkali drugje, saj naši število ostaja nespremenje no. Zagovarjam postopnos uvajanja urgentnega cen tra ob hkratnih kadrovskil okrepitvah.« Božidar Buhanec, dr. med., v novi opazovalnici urgentnega centra. Priprave na Zvito lisico Celjski bataljon novembra odhaja na vojaško vajo v Italijo Pripadniki italijanske, ma- džarske in slovenske vojske so se sredi prejšnjega tedna v Celju sestali na zaključni načrtovalni konferenci, na kateri so dogovorili zadnje podrobnosti o vojaški vaji Zvita lisica 2002. Na vaji bo- do praktično preizkusili de- lovanje večnacionalne sile kopenske vojske (MLF), v kateri so združene enote vseh treh vojsk. Večnacionalna sila je bila us- tanovljena pred skoraj enim le- tom, njen sedež pa je v Vidmu v Italiji. V okolici Vidma bo od 4. do 15-. novembra potekala tudi vaja Zvita lisica, na njej pa bo sodeloval 182. pehotni ba- taljon Slovenske vojske s sede- žem v Celju, ki je dodeljen v stalno sestavo MLF. V Italijo bo odpotovalo 250 pripadnikov Slovenske vojske, vsega skupaj pa bo na vaji sodelovalo več kot tisoč vojakov in starešin iz vseh treh držav Njen namen je prak- tičen preizkus delovanja več- nacionalne lahke pehotne bri- gade, ki bo posredovala na kriz- nih žariščih. Polkovnik Branimir Furlan, poveljnik 1. brigade slovenske vojske, ki vključuje tudi celj- ski 182. bataljon, je na četrt- kovi tiskovni konferenci pou- daril, da bo udeležba na vaji pomenila doslej največji slo- venski vojaški kontingent v tu- jini od osamosvojitve. Scenarij vaje predvideva ur- jenje za izvajanje nalog v ope- racijah za podporo miru. Ta- ko bodo vojaki nameščeni na izmišljenem območju (pred- stavlja ga oblika otoka Sicilja, ki so jo »prenesli« v severno Italiji), na katerem je prišlo do konflikta med tamkajšnjimi dr- žavami. Večnacionalna kopenska sila bo po besedah polkovnik Fur- lana delovala pod mandatom Varnostnega sveta ZN, Orga- nizacije za varnost in sodelo- vanje v Evropi (OVSE), ali dru- gih mednarodnih organizacij. Vodi jo politično vojaška vods- tvena skupina, v kateri so pred- stavniki generalštabov ter mi- nistrstev za obrambo in zuna- nje zadeve vseh treh držav. MLF deluje po principu vodilne dr- žave - v njenem primeru je to Italija - ki prispeva glavnino sil in vso logistično podporo. Vsaka udeležena država pa ima neomejeno pravico odločanja o udeležbi svojih enot v MLF, poudarja polkovnik Furlan. SEBASTUAN KOPUŠAR Št. 36 - 5. september 2002 DOGODKI 3 Ljubljansko-beigijski navezi je zopet spodrsnilo 3orba za Union se krepko preveša v korist laških pivovarjev - Odločitev o sprejemljivosti koncentracije Laškega in Uniona šele šez tri mesece še en poskus Ijubljan- iko-belgijske naveze, da )i Pivovarni Laško onemo- jočila uveljaviti lastniške pravice do Pivovarne Union, je spodletel, Inter- jrew ne bo mogel dokapi- alizirati Uniona in skozi •stranska vrata« postati ijegov večinski lastnik. V ispeh svojega obup(a)ne- |a ravnanja najbrž niso i\i prepričani niti Ljub- ljančani in Belgijci sami, iaj si drugače ni mogoče razlagati njihovih nera- zumnih potez na ponedelj- liovi izredni skupščini Uniona. Tisti, ki so bili na skupš- :ini. pravijo, da je bilo od irvt do zadnje munute pet jr irajajočega zasedanja m o in napeto in da so ]rei!stavnike Interbrevva lizemljile šele grožnje za- itopnikov Pivovarne Laško kazenskimi ovadbami. Od- Jčitev, da predlagane do- apitalizacije, v kateri bi ihko sodelovali le Belgij- i, ne bo, je bila sprejeta šele drugem poskusu. Predse- Qjoči na skupščini Bogdan ečenko (to je tisti odvet- ii, ki je vodil že julijsko bpščino Uniona in ki je ot predstavnik neznanega odjetja Actal postavljal ne- rijetna vprašanja na skupš- ini delničarjev Pivovarne aško) je namreč ob pomoči iprave Uniona poskušal izi- grati odločbo upravnega so- dišča, ki je Laščanom za od- ločane o dokapitalizaciji dodelilo dobrih 41 odstot- kov glasovalnih pavic. Še celo več. Pečenko je Laškemu vzel celo večino preostalih 24,24 odstotka delnic, kolikor jim jih je priznal urad za varstvo kon- kurence, češ da za te delni- ce, ki so zastavljene pri Slo- venski zadružni kmetijski banki, nimajo ustreznega potrdila. Ob prvem glaso- vanju je bila zato dokapita- lizacija izglasovana, ob po- jasnilu, da ima Pivovarna Laško neomejeno glasoval- no pravico tudi nad zastav- ljenimi delnicami, pa so tu- di zastopniki Interbrewa ugotovili, da vodenje skupš- čine meji na nezakonitost. Zato so predlagali ponovno glasovanje, na katerem pa dokapitalizacija ni dobila podpore. Revizija po meri Uniona Manj uspešni so bili Laš- čani z zahtevo po posebni reviziji, ki naj bi razkrila nekatere domnevno sporne posle uprave Uniona v zad- njih petih letih. Obveljala je volja Interbrewa, ki se je z imenovanjem posebnega revizorja sicer strinjal, ven- dar je predlagal revizijo le za leto 2001 in povsem drugo revizijsko hišo, kot so že- leli Laščani. In kaj zdaj? Sta laška in ljubljanska oziroma belgij- ska stran že izpraznili ves svoj arzenal takšnega in drugačnega orožja in bosta nekaj časa mirovali, ali pa lahko pričakujemo še kak- šna nova presenečenja? Trenutno je gotovo le to, da mora urad za varstvo kon- kurence do začetka decem- bra odločiti, ali je koncen- tracija Pivovarne Laško in Pivovarne Union sprejem- ljiva za slovenski trg. Pri tem bodo ključni podatki, ki jih morajo Laščani poslati uradu. Med drugim mora- jo opredeliti, na katerih tr- gih poslujeta z Unionom, in kolikšna je bila v zadnjih treh letih njuna prodaja na teh trgih. Oceniti je treba tudi tržne deleže najpo- membnejših tekmecev, na- šteti najpomembnejše kup- ce in dobavitelje, opredeli- ti vphv carin in drugih stroš- kov ter še marsikaj druge- ga- Tako kot vsega, kar je po- vezano s pivovarsko vojno, so se v Laškem temeljito lo- tili tudi teh analiz. Pri Eko- nomskem inštitutu Pravne fakultete oziroma uglednem makroekonomistu Veljku Boletu so naročili študijo o pivovarskem trgu. Dokon- čana naj bi bila v treh, naj- kasneje štirih tednih. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Brezigar- jeva jutri v Celju Kandidatka za predsed- nico Republike Slovenije na jesenskih volitvah. Bar- bara Brezigar, se bo jutri ob 18. uri v Narodnem do- mu predstavila Celjanom. Brezigarjeva je po jav- nomnenjskih raziskavah trenutno na drugem mestu med vsemi doslej znanimi kandidati, na volitve pa se odpravlja kot neodvisna kandidatka s podporo So- cialdemokratske stranke Slovenije in Nove Sloveni- je. Celjanom naj bi, na po- vabilo medobčinskih odbo- rov SDS in N.Si, povedala, zakaj se je odločila za kan- didaturo in za kaj se bo zavzemala, če bo izvoljena. BS Stranka mladih želi župansko mesto v občini Štore so ustanovili konec tedna lokalni odbor Stranke mladih Slovenije. Za predsednika so soglasno izvo- lili Janeza Radenska mlajšega, prav tako so potrdili izvr- šni in upravni odbor. Sklenili so, da bo imel lokalni odbor stranke mladih na jesenskih volitvah za župana občine Što- re svojega kandidata B.J. Festivala vzgoje in izobraževanja ne bo v Celju je bil lani prvič Festival vzgoje in izobraževa- nja, ki ga letos ne bo. Kot so te dni pojasnili na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ga letos ne bo predvsem zato, ker so že na pomlad zmanjšali proračunska sredstva. Obenem so se na ministrs- tvu za šolstvo tudi odločili, da bodo skupaj z javnimi zavodi letos dograjevali koncept, vključili vanj več ministrstev, prav tako pa tudi regionalno in lokalno dogajanje na področju vzgoje in izobraževanja. Na festivalu naj bi v prihodnje pred- stavili tudi dosežke na mednarodni ravni. Te dni že pripravljajo razpis prireditve, izšel naj bi do konca leta, festival pa bo, zagotavljajo na ministrstvu, apri- la prihodnje leto. SB Predsedniški icandidat iz zapora Obsotelje ima poslej svo- kandidata za predsed- ''ka države. Tako nam vsaj svojem dopisu, ki smo ga fejeli v uredništvu, zago- Jvlja 47-letni Jožef Plavčak ^ Zagaja pod Bočem v ob- 'ni Rogaška Slatina. Plav- 'k, ki je po poklicu avto- fevoznik, naj bi kandidi- '1 na osnovi zadostnega 'evila pridobljenih podpi- "v podpore, ki jih bodo zbi- ?li v šmarski upravni eno- Oče štiričlanske družine l^nutno prestaja zaporno ka- ^1 v mariborskem zaporu ^raeli preperečevanja urad- '^ga dejanja uradni osebi in ^Pada nanjo izpred osmih i'- v tistem času naj bi bil '^oholik, zadnjih pet let pa, ''''pravi, popolni abstinent. "Kot voznik tovornjaka prepotoval Evropo, Azi- ^'n še kaj. Spoznal sem mno- ^ narode in njihovo življe- piše. Podpise njemu v ''^poro bodo na Upravni enoti Šmarje pri Jelšah spre- jemali do 16. oktobra. Sicer pa je Plavčak precej razočaran nad odzivom me- dijev (z izjemo lokalnih), saj naj bi ignorirali njegovo ob- vestilo, »ker nisem bogati doktor. Sem navaden pošte- njak, ki želi dobro slovenske- mu narodu,« še dodaja. V svo- jem programu, ki ga je pred- ložil, navaja dvajset točk, v katerih zagotavlja, da se bo med drugim boril za obstoj samostojne države v okviru EU ali brez nje, obsoj Slo- vencev kot naroda, enakost državljanov, proti razproda- ji slovenske zemlje in kulturne dediščine, za revne, bolne, ostarele... V zadnjih točkah je zapi- sal tudi, da se bo boril »proti divje visokim plačam držav- nih funkcionarjev in mene- džerjev ter njihovih podrep- nikov, za obnovo komplet- nega kazensko pravnega po- stopka uboja predsedniške- ga kandidata Ivana Kramber- gerja, dobrotnika iz Nego- ve... Ko bom predsednik RS, bom vsak mesec po prejemu OD obiskal eno revno druži- no in ji daroval del OD. Dru- žino si bom izbral sam na- ključno,« zaključi. B. JANČIČ Jožef Plavčak Št. 36 - 5. september 2002 4 AKTUALNO DrŽava je slab gospodar Ministrstvo napoveduje prodajo propadajočega štorskega »internata« še v tem mesecu Moderno poslopje v Što- rah, ki ga starejši še ved- no imenujejo »internat«, je prazno že vrsto let. Kljub temu, da se zanj zanimajo morebitni investitorji. Iz- jema je le pritličje velike stavbe, kjer so prostori po- šte in podjetja Hernaus, kjer kuhajo malice za že- lezarje. Stavba na Lipi daje žalost- no podobo. Vrata »interna- ta« so odprta na stežaj, spre- hajanja po stavbi ne zmoti nihče. Po nadstropjih zeva- jo prazne sobe, ki so nazad- nje služile za pisarne štor- sicih železarjev. Parketi so v poraznem stanju, saj je po odhodu zadnjih uslužbencev zmrznila voda v radiatorjih, ki so jih pozabili izprazni- ti, tako da so popokale ce- vi, pravijo domačini. Stavba nekdanjega inter- nata je v lasti ministrstva za šolstvo in šport, zato bodo stroški obnove padli na ra- mena davkoplačevalcev. Nekdanja Železarna Štore, ki je vzela poslopje po od- hodu dijakov v najem, je prostore celo prenovila. Po- tem ko je propadla, se je v pisarne vselilo železarsko podjetje Itro. Leta 1996 se je Itro izselil, od takrat je stavba prazna. Občina je leta 2000 pred- lagala ministrstvu za šolstvo in šport, da bi objekt pro- dali. Prav tako je našla in- vestitorja, ki ga je bil pri- pravljen odkupiti in spreme- niti v poslovno-stanovanjski objekt,« pravi župan občine Štore Franc Jazbec. Šlo naj bi za podjetje Hudournik. Jazbec trdi, da se je o more- bitni prodaji velikokrat po- govarjal s predstavniki mi- nistrstva, z državnim sekre- tarjem za investicije Herma- nom Tomažičem in Boštja- nom Hočevarjem iz sektor- ja za premoženjsko-pravne zadeve. Slednja sta si med obiskom v Štorah prazen »in- ternat« tudi osebno ogleda- la. Srednja strojna šola što- re, ki ima stavbo na skrbi, naj bi bila dosegla s Toma- žičem načelni dogovor, da bo denar od morebitne pro- daje ostal za potrebe šolstva v Štorah. To potrjuje ravna- telj Tomaž Štolfa, ki je med drugim opozoril na plačeva- nje razmeroma visokih po- ložnic za stavbno zemljišče. Za prazno stavbo, ki je nih- če več niti ne čisti. Zakaj v Ljubljani čakajo toliko časa? Zakaj odlašajo s prodajo poslopja, ki pro- pada, in je zato vsak dan manj vredno? Odgovorov nam ni uspelo dobiti, saj se je v vseh teh letih zamenja- lo že več ministrov in dru- gih sodelavcev. Toda v zad- njih tednih se očitno nekaj dogaja. V »internatu« so na- mreč opazili cenilca, ki so ga poslali iz ministrstva. V ministrstvu se izgovar- jajo, da je postopek za javni razpis dolgotrajen. Da je vse po predpisih, je treba stav- bo uvrstiti v vladni program program prodaje, nato še v posamezni program ter opra- viti cenitev. Izvedeli smo, da je komisija za prodajo že iz- brana. Zato bodo prodajo nekdanjega »internata«v Što- rah po vsej verjetnosti obja- vili še v tem mesecu, pravii jo v ministrstvu, po vsej veri jetnosti z javnim razpisom] ki mu dajejo prednost pre^ zbiranjem ponudb. i BRANE JERANKO Poslopje nekdanjega »internata« sredi štorske Lipe je v bistvu prazno vse od leta 1996. Državno lastnino, ki propada, naj bi ministrstvo za šolstvo in šport dalo v prodajo še v tem mesecu. Prazni hodniki, kjer so bili nekoč dijaki ter za njimi uslužbenci železarne. Parkete je načela voda, v poslopje lahko vstopi vsakdo, ki želi Zadovoljni z letovanji v Baski Če bo uspelo predstavnikom gospodarske družbe Celea pridobiti potrebna dovoljenja za gradnjo, bo prihodnje poletje v Baski stal nov Celjski dom Po vseh pripetijah v zve- zi s Celjskim domom v Bas- ki, ki so letos dosegle svoj vrhunec, ob koncu počit- niške sezone tudi ta zgod- ba dobiva svoj epilog. Po- tem ko je celjski mestni svet s položaja odstavil Staneta Klančnika in je direktori- ca družbe Celea d.o.o. po- stala vodja oddelka za fi- nance pri MOC Danica Do- beršek, prokurist pa Franc Ramšak, ki od sredine ju- lija opravlja tudi naloge upravnika Celjskega doma v Baski, naj bi se zadeve za- čele počasi spreminjati, pravi direktorica. Predvsem pa jih usmerjajo v skladu z načrti, ki jih ima v zvezi s Celjskim domom v Baski Mestna občina Celje. Kot je povedala Danica Do- beršek, so v družbi z letova- nji zadovoljni še posebej gle- de na vse, kar se je v zvezi s Celjskim domom letos doga- jalo in predvsem na to, da skoraj do zadnjega dne sploh niso vedeli, ali bo od hrvaš- kih oblasti sploh dobil po- trebno kategorizacijo. »Še boljši rezultat bi bil, če bi bilo boljše sodelovanje s CID, kjer so letos še sprejemali prija- ve otrok za letovanje. CID je imel sklenjeno tudi petletno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, ki je denar za letovanje zdravs- tveno ogroženih otrok naka- zoval neposredno tej ustano- vi,« pravi Doberškova in do- dala, da so »razen svetle iz- jeme, ki se je zgodila enkrat, podatki o tem, koliko otrok bo letovalo v Celjskem do- mu, s strani CID-a prihajali z zamudo ali pa so bili nepo- polni.« Natančni finančni rezul- tati letošnje sezone naj bi bili znani do naslednje se- je nadzornega sveta druž- be Celea, ki naj bi bila oko- li 10. septembra »Potem ko je mestni svet potrdil načrt o rušenju seda- njega Celjskega doma in grad- nji novega, smo načrte pred- stavili lokalnim oblastem v Baski. Tam je nastalo kar ne- kaj težav, saj so nam poka- zali svoj urbanistični načrt, po katerem lahko imajo ob- jekti, zgrajeni na tem območ- ju, največ dve nadstropji,« Sicer pa se letošnja sezo- na v Celjskem domu še ni zaključila; v ponedeljek so v Celjski domu na športne priprave odpotovale člani- ce ženskega košarkarske- ga kluba Merkur, v teh dneh pa v Baško odhajajo še učenci 3. OŠ iz Celja, ki bo- do tam preživeli šolo v na- ravi. Konec sezone bo naj- pozneje 15. septembra. pravi Doberškova in dodaja, da so Celjani ugotovili, da so v bližini Celjskega doma šte- vilni hoteli, zasebne hiše in drugi objekti, ki imajo po več nadstropij, na kar so opom- nili tudi lokalne oblasti v Bas- ki. »Strinjali so se z našimi opombami in obljubili, da bo vlogo za novogradnjo obrav- naval občinski svet Občine Baska.« Če bodo člani sled- njega načrt potrdili, bodo Ce- ljani pričeli s postopkom za pridobitev gradbenega dovo- ljenja, ki ga nameravajo do- biti do konca septembra. »- Če bo šlo vse po načrtu, naj bi se rušenje sedanjega do- ma pričelo v januarju, takoj zatem pa gradnja novega ob- jekta, ki naj bi bila zaključe- na najpozneje do 30. julija prihodnjega leta, saj ne želi- mo izgubiti celotne poletne sezone.« V primeru, da bi se po stopki na Hrvaškem zavle kli, naj bi v sedanjem dd mu razširili gostinsko po nudbo zunanjim gostom i' povečali obstoječe kapaci tete. V vsakem primeru bi Celjski dom v Baski, pl naj bo to obstoječi ali nO vozgrajeni objekt, v prihod nji sezoni normalno delo val. ALMA M. SEDLAl Leto veselja do življenja v prostorih društva sve- tovalcev v telefonski stiski v Celju je bila v torek novi- narska konferenca, na ka- teri je predsednica Sloven- ske zveze društev svetoval- cev za telefonsko pomoč v stiski dr. Cveta Pahljina predstavila projekt Leto ve- selja do življenja. S projektom so člani zve- ze pričeli julija letos, zaklju- čili pa ga bodo prihodnje le- to julija, ko bo v Ljubljani 16. svetovni kongres Medna- rodne zveze društev za klic v duševni stiski. Kot je pove- dala dr. Cveta Pahljina, je ve- selje do življenja osnova ta- ko duševnega, kot tudi tele- snega zdravja ter najboljša zaščita pred duševnimi bo- leznimi in raznimi oblikami samouničevalnega vedenja. Medtem, ko bo petdnevni kongres prihodnje leto name- njen predvsem svetovalcem klica v duševni stiski, naj bi se projekt Leto veselja do živ- ljenja dotaknil vseh prebival- cev Slovenije in vanje poča- si vnašal optimizem ter za- vest, da je življenje vredno ohraniti za vsako ceno. Da bi bil projekt resnično dosti pen čim večjemu številu Ij^ di, so pri Zvezi društev sV< tovalcev za telefonsko pom" v stiski že odprli spletn stran www.veseljedozivlJi nja.siol.net, kot je na no\^ narski konferenci poveda' dr. Cveta Pahljina, pa bi 1^^ ko pomembno vlogo pri o' veščanju ljudi v prihodn) odigrali tudi mediji, in sic' predvsem z obveščanjem j^' nosti o pozitivnih plateh Ži' Ijenja, kakršne so solid^ nost, sočutje, pogum in up nje. Danica Doberšek Št. 36 - 5. september 2002 TEMA TEDNA 5 Varcujmo z vodo - dokler lahko Tudi dež nas ni rešil pred grozečim pomanjkanjem vode - Na Celjskem še ni kritično Snega je bilo pozimi ko- maj za vzorec, dežja pa še spomladi ne kaj prida. S po- letjem je prišla najprej vro- čina, potem pa smo doča- kali tudi dež. Čeprav je ka- jalo, da ga je kar preveč, pa je letos dejansko padla le polovica normalno priča- kovanih padavin. Zaloge fode v Sloveniji se tako že tretje leto zapovrstjo zmanj- šujejo, zato nam še vedno grozi hidrološka suša, ki jo bomo občutili tudi na na- šem območju. Pričakujemo lahko težave pri oskrbi z vo- do, ekonomske in okoljske posledice. Na pojav hidrološke suše večjega obsega v prihajajo- čih mesecih je že spomladi jpozorila Agencija za oko- jein prostor. Agencija na hi- toloških merilnih mestih lieleži pojave hidrološke su- še že tretje leto zapored, kar eedinstven pojav, vsaj po letu 1950, odkar opravljajo si- stemske hidrološke meritve. Izraz hidrološka suša pome- li dolgotrajen proces vpliva )bdobnega pomanjkanja pa- lavin (vključno s snegom) na lapajanje površinskih in odzemnih voda (vodotoki, fodni zbiralniki, jezera, mo- rišča, vodonosniki). Pre- irosto to pomeni, da je vode Jko na površju zemlje kot pod njo vedno manj. Posledice se bodo odraža- fpri oskrbi z vodo predvsem 'severovzhodnem delu Slo- venije in na Primorskem, opozarjajo strokovnjaki. To )a ne bo naša edina težava, ^radi pomanjkanja vode Jhko pričakujemo tudi ome- eno proizvodnjo električne ■Sergije, onesnaženost voda Se bo zaradi koncentracije škodljivih snovi povečala, marsikod bodo zaradi pre- nizke vode ali njene onesna- ženosti odpadle možnosti za takšno ali drugačno rekrea- cijo. Kjer SO vodovodi, še gre Na območju 32 občin celj- ske regije je po podatkih od- govornih za vodovodna omrežja (občin in posredno tudi komunalnih podjetij) vo- de na območju mest in za- selkov, vključenih v javno vo- dovodno omrežje, dovolj. Slabše je v zaselkih, ki ima- jo lastna vodovodna omrež- ja ah zajetja. Lokalni vodo- vodi so zaradi manjših zaje- tij bistveno bolj izpostavlje- ni pomanjkanju vode, prav tako pa je v določenih obdob- jih voda biološko oporečna. Večinoma so ti vodovodi tu- di v slabem stanju. Najbolje bi bilo, če bi jih obnovili in povezaU v javno vodovodno omrežje. Žal to ni vedno mo- goče zaradi razdrobljene po- seljenosti, po drugi strani pa si vključitve v javno omrež- je ne želijo ljudje sami, saj to s seboj prinaša vrsto stroš- kov. Raje kot za vodovod se zato odločajo za omejitev po- rabe, v sušnem obdobju pa se zanašajo na dovoz vode. To v oceni razmer v zahod- noštajerski regiji ugotavlja tudi Darko But, vodja oddel- ka za zaščito in reševanje v Upravi za obrambo Celje. Vodni viri presihajo številni vodni viri na celj- skem območju dajejo zadnja leta manj vode, kot so je prej. Izdatnost vodnih virov se na leto zmanjša v povprečju za 3 do 5 odstotkov. Koncesio- narji (na območju je 13 gos- podarskih javnih služb za os- krbo prebivalstva s pitno vo- do) zato iščejo nadomestne in dodatne vire pitne vode. V Slovenskih Konjicah na primer ugotavljajo, da se je izdatnost vrtine v Polenah prepolovila (iz 7-8 litrov/se- kundo na sedanjih 4 l/s). Tre- nutne izdatnosti vodnih vi- rov še zadostujejo porabi, če- prav maksimalne dnevne po- rabe glavnega vodovoda ob- časno dosegajo 85 l/s, med- tem ko so bile v preteklih le- tih med 50 in 55 l/s. V Rogaški Slatini sicer ne ugotavljajo potrebe po ome- jeni porabi, saj lahko zago- tavljajo vodo 95 odstotkom vseh porabnikov, ki so pri- ključeni na glavni vodovod, poleg tega pa nameravajo le- tos vrtati kapažno vrtino v Lo- ki pri Žusmu, kjer je možno na podlagi analize hidrološ- kih raziskav Geološkega za- voda iz Ljubljane dodatno na- črpati 50 l/s. Prav tako ima- jo predvideno ureditev črpa- lišča Vajer v Lesičnem ter dveh dodatnih zajemov vo- de za občini Podčetrtek in Bistrica ob Sotli. Sicer pa so lani vključili v sistem dodat- na vodovoda v Bistrici ob Sotli in Rogaški Slatini, letos pa v Laškem. V suši ne gre brez gasilcev Tam, kjer ni javnih vodo- vodov, so ljudje v sušnem času še vedno odvisni od pomoči gasilcev. Več kot 100 gasil- skih društev po zbranih po- datkih razpolaga s 115 vozi- li, ki imajo na podvozju na- meščene cisterne, nekatera pa imajo tudi traktorske priko- lice Creina, ki si jih lahko ljudje sposodijo. Gasilci so lani na Celjskem po nepopolnih podatkih (brez 9 občin) pripeljan 16.808 ku- bičnih metrov vode, letos, pred prihodom deževja, pa že preko 500. Gasilci so vo- zili vodo tudi julija in avgu- sta porabnikom v občinah Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Celje, Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju in Vojnik. Lani sta izstopali ob- čina Mozirje z 894 in Polze- la z 800 kubičnimi metri pri- peljane vode. »Cena za kubični meter pri- peljane vode je različna in se giblje med O in 5.398 tolar- jev (brez DDV). Prav tako je različno poravnavanje stroš- kov prevoza. Tako ponekod občine sofinancirajo prevo- ze (do 5.000 tolarjev na pre- voz), ponekod jih gasilska društva ne zaračunavajo, dru- god pa jih v celoti plačuje na- ročnik. Žal pa nihče ne raz- polaga s podatkom, koliko vode si občani sami s svoji- mi cisternami pripeljejo v lastne rezervoarje,« ugotav- lja Darko But. Kaj ni mogoče in kaj je Nizkovodnih razmer tudi poletno deževno vreme ni bistveno izboljšala, zato v agenciji za okolje in prostor opozarjajo ljudi na posebno skrb pri ravnanju z vodo. Suša pa ne pomeni le po- manjkanja pitne vode. Z za- jetjem dodatnih vodnih vi- rov se je na primer v Savinj- ski dolini občutno znižal nivo podtalnice, zaradi zni- žanja vodostaja potokov (in neurejene kanalizacije v naseljih) se je povečal smrad, prihaja do pogina rib... Če bi se potrebe po var- čevanju z vodo zavedali prav vsi, bi lahko grozeče razme- re vsaj malo omilili. To pa ni edino, kar je mogoče na- rediti. Med predlogi, ki so jih oblikovali v Celju, je po- ziv ministrstvu za okolje in prostor, da bi prispevalo več denarja za širitev vodovod- nih omrežij. Ministrstvo za kmetijstvo bi lahko sofinan- ciralo izgradnjo rezervoar- jev na kmetijah, ministrs- tvo za okolje pa zagotovi- lo, če že ne nepovratnih sredstev, pa vsaj ugodne kre- dite za čiščenje, vzdrževa- nje ali izgradnjo vodnjakov, nabavo ročnih in motornih črpalk za črpanje podtalni- ce, izgradnjo manjših zaje- tij na potokih oziroma re- zervoarjev na višje ležečih kmetijah (ta voda bi bila še kako pomembna ob poža- rih, ki so v času suše pogo- stejši)... Vsekakor pa bi po oceni Darka Buta bilo potrebno za- gotoviti rezervne hidrokon- te, ki bi jih lahko posojali, ter urediti pokritje razlike do ekonomske cene prevoza pit- ne vode gasilskim društvom: »Najprej iz občinskih in na- to državnih rezerv bi morali zagotoviti, da gasilska druš- tva zaradi prevozov vode ne bodo uničila opreme, ki je bila kupljena za potrebe vars- tva pred požarom,« zaklju- čuje. Vsi ti ukrepi seveda ne bi povečali zalog vode, bi pa po- magali, da bi bila bolj ena- komerno dostopna vsem. Do- kler bo, seveda. .. pomč St. 36 - 5. september 2002 6 INTERVJU Skrivnost moje sreče z Vido Žabot, nekdanjo redovnico, diplomirano filozofinjo in pedagoginjo ter svetovalko, o življenju, ki ga je preživela kot redovnica in o življenju sedaj - Njen knjižni prvenec Križ na prsih čaka na tretji ponatis Vida Žabot. Očarljiva da- ma z velikimi očmi, dosto- janstvena, urejena, polna zdravega humorja, zadnje mesece, ko predstavlja knjižno uspešnico Križ na prsih, navdušuje ljudi po vsej Sloveniji - v nekaterih pa prebuja tudi negodova- nja. Potem ko je 25 let pre- živela kot redovnica med Salezijankami v Sloveniji in Italiji, se je pred približ- no letom dni odločila, da bo izstopila iz reda. Zapustila je samostan v Torinu in na- pisala življenjepis z naslo- vom Križ na prsih. V njem na zelo intimen in odkrit na- čin opisuje svojo življenj- sko zgodbo ter četrt stolet- ja, ki ga je preživela v sa- mostanih, med redovnica- mi oziroma v naročju »Ma- tere Cerkve«. V knjigi je opisano vse - od trenutkov, ko se je kot otrok pogovarjala s sončni- cami in se spraševala, kako lahko ljudje pravijo, da imajo radi Jezusa, potem pa ga za- prejo v majhno sobico (ka- pelico), kjer nima ne hrane in ne vode, do takrat, ko- se je bilo potrebno odločiti, aU bo sledila svojim sanjam in odšla na gimnazijo ter potem na študij medicine (želela je postati zdravnica v Afriki) ali pa bo spoštovala predvsem željo matere, in življenje pos- vetila ljubezni do Boga. Naj- pomembnejša odločitev zad- njega časa je bila odločitev, da se bo vrnila v »normalno« življenje. Zmogla je korak, za katerega je vsekakor po- trebovala veliko mero pogu- ma, samozavesti in odločno- sti... Vida Žabot danes živi v To- rinu. V Italiji predava na raz- ličnih univerzitetnih centrih, še vedno se ukvarja tudi s sve- tovalnim delom, saj je v ča- su, ko je bila redovnica, di- plomirala iz filozofije in vzgojnih ved, leta 1990 pa je opravila specializacijo ter di- plomirala še iz psihologije us- merjanja in klinične psiho- logije. V Sloveniji vodi raz- lične delavnice ter predstav- lja svoj knjižni prvenec. Si- cer pa je, pravi, šele sedaj naš- la svoje poslanstvo. To je v stiku z ljudmi. Sedaj, ko nam je povsem »enaka«, ga doživ- lja povsem drugače kot prej, ko se je s stiskami ljudi uk- varjala izza varnih samostan- skih zidov... Vida Žabot, kako je živeti v realnem svetu? Lepo. Ne toži se mi po sa- mostanu, ostala je rahla no- stalgija po nekaterih intim- nih trenutkih meditacije, mo- litve, branja in študija, za kar mi sedaj ostaja manj časa. Med preprostimi ljudmi pa se počutim resnično doma. Je bilo težko sprejeti do- končno odločitev o izstopu? Ne. Odločitev je dozorela spontano, naravno, kot vsa- ka življenjska prelomnica. Nastala je neboleče - čeprav je bil podpis krščen s solza- mi... So vam v cerkvi delali kaj težav, kako so se odzvali starši? Težav ni bilo, moji starši pa so odločitev sprejeli spošt- ljivo. Mama ne brez strahu in napetosti, češ, kaj bo pa zdaj, zakaj pa to, kaj se je zgodilo, ali je kaj narobe... Po nekaj mesecih življenja v »normalnosti« pa je spozna- la, da je vse najlepše tudi iz prejšnjega življenja ostalo in je dobilo novo barvo, novo dimenzijo. Zdaj je zadovolj- na. »Rada imam ljudi, čeprav me včasih kaj razjezi, jim zaupam in verujem v nji- hovo zdravo pamet. Zato pričakujem, da bodo spre- videli, da je današnja Cer- kev potrebna prenove in se bodo temu primerno tudi odzvali.« Še naprej se posvečate de- lu z ljudmi. Kaj vam pri tem delu največ pomeni in pred- vsem, kaj je zdaj drugače? Najlepše je, da me ne lo- čuje več uniforma in pravilo redovne discipline. To mi omogoča bolj svobodno iz- menjavo stikov, gibanje, ko- munikacijo in organizacijo dela. Lepo mi je, uživam v novem delu in sem hvaležna za vse, kar sem prinesla s se- boj iz prejšnje izkušnje. Ste pričakovali tretji po- natis vašega knjižnega pr- venca že dobra dva meseca potem, ko je knjiga izšla? To je bilo radostno, sko- raj vriskajoče presenečenje in zelo sem hvaležna Sloven- cem, da so se tako odzvali, ker me imajo radi, kot so mi povedali v Celju. Ker spoštu- jejo in delijo z mano nekate- ra prepričanja in mi na tak način pomagajo tudi živeti. Kako so knjigo sprejeli cerkveni dostojanstveniki? Ne poznam direktnih od- zivov, ker me ni nihče poi- skal, me povprašal, mi česa rekel... Morali boste vpraša- ti njih. Po odmevih čutim, da je njihova drža spoštljivo odmaknjena, in to tudi razu- mem. Malo manj spoštljivi so bili vaši predstojniki v ča- sih, ko ste se borili za Raz- križje... Čeprav nisem več redovni- ca, sem še vedno tudi sedaj še v cerkvi. Ker sem izstopi- la, so se spremenile nekate- re formalnosti, ne pa tudi os- novna drža. V časih Razkriž- ja sem bila kamenček v čev- lju ali trn v peti. Formalna drža pa je dostikrat skrivala tudi neodobravanja in kon- kretne zadržke pri reševanju problemov Razkrižja in Raz- križancev s strani Cerkve. Kako je v Razkrižju da- nes? Razkrižje je slovensko, cer- kev je obnovljena, gospod župnik, ki je takrat nadalje- val moje delo, je še tam. Ne vem, kako se počuti, upam pa, da dobro. Razkrižje pa se razkriva tudi drugače. Ti- sto prvo navdušenje je mor- da nekoliko splahnelo, so pa nekateri mladi iz tistih časov zdaj prevzeli odgovorne služ- be in sprožili ponovni polet kraja. Takrat ste doma prežive- li leto dni in javno ste se upr- li zahtevam predstojnic, ki so želele, da pustite delo, za- četo v Razkrižju in se ta- koj vrnete v Italijo. Marsikdo je želel, da bi sledile sankcije in kazen. Ime- la pa sem razumevajoče predstojnice, ki so mi ponu- dile delo v najbolj odprti to- rinski šoli, ki jo je vodila ze- lo odprta in tolerantna rav- nateljica Maria Antonietta. Tako, da je bila to skoraj na- grada. Prav sestra Maria Anto- nietta je odločilno vplivala na vašo odločitev o izsto- pu. Ona me je opogumila, ker izhaja iz vrst predstojnic in pozna njihov način pojmo- vanja. Sliko institucije mi je predstavila kot kamen ved- no bolj grobnega spomeni- ka, kamor naj bi skrili moje radoživosti in prekipevajoče navdušenje. Zato me je sko- raj prosila, naj izberem dru- go pot, da rešim svoje poslans- tvo in samo sebe. Ste zadovoljni s svojo od- ločitvijo? Srečna sem in zelo zado- voljna. In tudi zelo hvaležna sem ji, da me je opogumila v tej smeri. Pravite, da je najpomem- bnejša vrednota v vašem življenju ljubezen. Velikokrat mi zažari na ust- nicah ta ideja, ker se čutim preplavljeno. Ne z idejo, tem- več z izkušnjo ljubezni. Za- me je življenje samo ljube- zen in zato ne bi rada preveč govorila o tem. To ni potreb- no. Življenje živeti je dovolj, pričati ga z dejavnostjo... je res skrivnost moje sreče. Ste bili kdaj zaljubljeni povsem »po človeško«? Vedno, od otroštva naprej. Platonsko, skrito, sanjavo, realno... tako ali drugače sem vedno zaljubljena. Sem bit- je, zaljubljeno v življenje. Malo manj v človeška bitja, imam pa tudi konkretne, pri- jazne, hudomušne in tudi re- sne izkušnje zaljubljenosti. In dobro se zavedam, kaj to pomeni. »Kar je evangelijsko, je naravno in tudi božje. Stik z živim virom evangelija je usahnil. Cerkve se prazni- jo, ker ljudje niso lutke. So živi, občutljivi in pametni.« Imate tudi zelo veliko že- nitnih ponudb... Ha, ha, tudi to ste izvede- li. Ne bom komentirala. Ste doslej še vse zavrni- li? Mislim, da je tako prav. Poslanstvo je glavno? To ni v nasprotju z mojim poslanstvom. Ljubezen, tu- di s partnerjem, je ena od naj- višjih oblik vezi in je tako sve- ta, da je postala tudi zakra- ment. Zato jo zelo cenim in v to obliko tudi verujem. Zdaj mi je tudi dostopna... Bi imeli ljudje manj dvo- mov v vero, če si Cerkev ne bi pomagala s »strahovla- do«? Mislim, da bi bili ljudje bolj religiozni in manj ver- ni. Manj »farovški«. . Kaj menite o odnosu urad- ne katoliške cerkve do žensk? Uradno je ženska božje b| je s svojim dostojanstvo^ Ampak to je teoretično ura< no. Sama pa trdim, čepra kolegi funkcionarji to zan kajo, da je še zelo močno p| šoten maskulizem, globvij sko in podzavestno necenji nje ženskega. Ženske ^-^' majo pravega mesta, de in vloge odločanja v ceij vi. i Kako je danes mogoi spoznati resnično vero? Kot piše v Svetem pismi »Po sadovih, po delih jih b ste spoznali. Resnična ve je spoznavna onkraj krstn knjig in zakramentalnih { čatov. Srečujem jo povso tudi v tistih, ki se še oznai jejo kot ateisti - včasih b pristno kot v zvestih obisl valcih obhajil. Pristna vei delih pa je tista, ki je lju ča, dobra, resnična, poko na v svoji veličini, skrom ponižna, dostopna vsem. 1 zumevajoča, ki sprejemaj zume, odpušča in vedno fl maga. ' Preživeli ste že marsik^ tako dobrega kot hudeg Se je v vsem tem času v vi kdaj zgodil trenutek d\ ofl v Boga? Dvoma vase da, tudi dv ma v institucijo. V Boga. je zame čisti vir ljubezni.l nikoli. Kristus je vedno ^ živ, ker je naša sposobn" dojemanja vedno bolj odi ta. Kot otrok ste se pogo* spraševali, kje so neb^ Ste danes kaj bližje odŽ voru? Takrat sem jih iskal povsod in bilo je zani^ii^ igrivo in zabavno. Dai ' vem, da so nebesa tai je polnost ljubezni. ALMA M. SEDl>^ Foto: TRIAR'^ Št. 36 - 5. september 2002 REPORTAŽA 7 Policisti za eno noč Sobotna nočna izmena: vinjeni mladostniki, glasna glasba, seks v avtu, zmerjanje policistov in grožnje novinarki Mladina preveč popiva, v go- ^nskih lokalih navijajo glasbo |p konca in se ne držijo delovne- ijč^sa, ljudje se požvižgajo na |roii 'tne predpise. In policisti sil- ilo marsikatero zbadljivko. Mla- !b polnoči popivajo v mestnem ku. Nato pa v celjskih klubih, cotekah in gostilnah nadalju- noro noč. Prepričali smo se lastne oči. In deloma spozna- izlog, zakaj je v Celju vse več Iminala in prometnih nesreč, sobotni noči smo bili del inter- incijske skupine Policijske po- aje Celje. 'oiicijsici dnevniic 20.00 Naša nočna izmena se zač- >ob dvajsetih. Skupaj z vodjo sku- ine, pomočnikom komandirja PP ;elje Selimom Aličem, se dogovo- imo o delu: »V Celju je to noč kar lekaj prireditev, kjer bi lahko prišlo 0 kršitev javnega reda in miru. Zato pramo pri svojih obhodih biti ved- 1 nekje v bližini. Povprečni čas ilicije, da se odzove na khc zara- ikršitve je 13 minut. Gre za pov- l^je, saj nas kličejo, denimo, tu- V Šentjur ali Vojnik. Če se kaj godi v Celju, pa smo na kraju lah- ože v treh minutah ali manj,« pravi 20.30 Obhodi. Zapeljemo se do spuščene graščine Lanovž v Celju, ier naj bi se pogosto zbirale ver- ke sekte. V zatohlih in zanemar- nih prostorih ne najdemo niče- ir. Le mrtvo mačko. Že pred ča- im naj bi nekdo ravno na vrata istarelega objekta pribil mrtvo ži- il. Mnogi so takrat domnevali, da eza sataniste. V pogovoru s poli- 5ti se spomnimo še na eno znano birališče vandalov, ki so oskruni- prenekateri grob in odpravimo i še na en srhljiv kraj. Pokopališ- tna Golovcu. Grobovi samevajo temi, tu in tam se oglasi sova. O vandalih ali narkomanih, ki jim je staro pokopališče nemalokrat po- stojanka, ni ne duha ne sluha... Sredi pogovora v grozljivi temi golovš- kega pokopališča nas zmoti prvi klic. »Kršenje javnega reda in miru na parkirišču za Mestnim gradom. Glasna glasba,« zaslišimo na poli- cijskih zvezah. Na kraj prispemo le dve minuti po klicu. Šest mla- dostnikov ob soku in alkoholu praz- nuje rojstni dan, glasba iz avtomo- bila pa je očitno motila speče sose- de. In kot darilo ob njihovem praz- novanju sledi še plačilni nalog. Da je živo tudi v celjskem mestnem parku, je slišati že na daleč. iViiadi in aiico 22.00 s parkirišča pod gradom se peš odpravimo v park. Smola za fanta, ki se na skuterju pripelje nas- proti. Skoraj v objem policistov. Brez čelade. Odvzem podatkov je že standardni postopek in seveda kratka lekcija o varnostni čeladi. Toda fant se pohvali, da čelado si- cer ima, toda ne na glavi. Zato mu dejstvo, da v nesreči zaradi neupo- rabe čelade umre največ mladih, verjetno ne pove ničesar. Zalegla ne bo niti kazen, ki mu jo policisti izrečejo... V parku je na klopeh več kot 50 mladih. Veselijo se prvega šolske- ga dne ali zadnjega počitniškega. Nekateri obrazi se spačijo, ko vi- dijo policiste, slišijo se tudi zba- dljivke. Ko jih povprašam, zakaj zabava ravno v parku, dobim pu- hel odgovor: »Ker je tle fajn.« In zakaj zabava ob alkoholu? »Ja, ker drugače ne gre,« pravijo. Kot so mi zatrdiU, menda tudi pospravijo za seboj... S pohcisti se kasneje pogovarja- mo o mladini. Res je, kar pravijo. Alkohol je del mladosti. In vsakod- nevna slika, ki jo vidijo policisti pri svojem delu. 23.30 Vožnja v Novo vas. V enem izmed gostinskih lokalov je pregla- sna glasba. Zelo pogosta kršitev, iz- vem na poti do lokala. Jezni pogle- di gostov nam že od daleč dajo ve- deti, da nismo zelo zaželeni. Kljub temu lastniku napišejo plačilni na- log zaradi preglasne glasbe, oprav- ka pa bo imel tudi z inšpekcijsko službo zaradi neupoštevanja delov- nega časa. Lokal bi moral svoja vrata namreč zapreti ob 23-ih. Na vpra- šanje, zakaj ne upošteva predpisov, gre lastnik mimo mene. Ne želi go- voriti. Seics v mestu 00.00 Polnoč. »Celjske ulice so dokaj mirne v primerjavi z ostali- mi nočmi,« doda Selim Alič. Pot nas vodi do Starega gradu. Celjski lepotec samuje po napornem sred- njeveškem dnevu. Policisti vedo, da je parkirišče pri mestnem po- kopališču neredko prostor za meč- kanje v avtomobilih, zato se vmes zapeljemo še tja. Blondinka tesno objema svojega izbranca, zameg- ljena avtomobilska okna dajo ve- deti, da se imata lepo... Ja, tudi to policisti vidijo. In včasih tudi po- pišejo udeležence »prekrška«. 00.45 Znova klic v park. Popiše- jo skupino mladih. Alkohol in za- bava sta dosegla vrhunec. Še enkrat vožnja po Celju. Vmes izrečejo ka- zen ljubljanskemu vozniku, ki ne pozna celjskih ulic, očitno pa niti prometnih znakov. V nas se sko- rajda zaleti v enosmerni ulici. Po- trebno bo posredovanje še v Tru- barjevi ulici. Spet mladi, zabava, glasba in paleta piva. Poleg tega še polmetrski električni kabel v vozi- lu. Za vsak slučaj... za obrambo... »Tak kabel je močnejši kot policij- ska gumijevka, z njim lahko člo- veka tudi ubiješ,« izvem. Ampak, fantje so ga imeli samo za obram- bo... 01.30 Kratek postanek na Poli- cijski postaji. Dežurni so še vedno na svojih delovnih mestih. Pogo- vor nanese na nekatere zanimive peripetije policijskega dela in tudi na grozljiv prizor, ki so mu bili priča. Nek Celjan si je na Starem gradu z lastnimi rokami izkopal oči... Alič mi nato razkaže še operativno ko- munikacijski center. »Klic na 113 sprejmemo tukaj, nakar dežurni na kraj kršitve oziroma nesreče poš- lje tisto patruljo, kj je najbližje kraju. Vseskozi pa smona zvezi,« razlo- ži. Popelje me še do prostorov za iztreznitev. Trenutno je v njih go- rečnež, ki ga je že dan prej preveč razgrel alkohol. Kmalu ga bodo iz- pustili. V istem času je v prostorih poUcije tudi fant, ki so ga pretepU in mu poškodovali avto. Po pomoč je na policijo pritekel na pol nag. Tudi grožnje... 02.50 Odločimo se še za en ob- hod. »Policist mora znati opazova- ti,« razlaga Alič in ravno takrat z marico sledimo vozniku osebnega vozila. Na parkirišču pred znano celjsko diskoteko mora ustaviti. V avtu je bilo sedem oseb. Kazen je za mladega vinjenega voznika neiz- bežna, skoraj verjeten je tudi od- vzem vozniškega dovoljenja. Želim mu postaviti vprašanje, kaj, bi bi- lo, če bi se zgodila prometna ne- sreča, a me prehiti, prime za roko in nekaj jezno zamrmra. Grožnje? »Lahko tudi kje na samem,« še sli- šim jezne besede. Vmes poseže po- licist in ga umiri. 03.50 Naše druženje je konča- no. Napišemo le še poročilo o oprav- ljenem delu. »Bilo je pestro,« pra- vim, a me presenetijo s podatkom, da se je v petek čutil vpliv polne lune, zato je bilo noč prej veliko več kršitev in, žal, tudi samomo- rov. Če bi bila zraven dan prej, bi bilo bolj pestro. Dobro, rečem, pa na svidenje ob polni luni. SIMONA ŠOLINIČ Nočna Intervencijska skupina PP Celje, na skrajni desni je Selim Alič, pomočnik komandirja PP Celje. Zaseženi električni kabel za obrambo... Pri obhodu v zapuščeni graščini Lanovž. »113, prosim?« Operativno-komunikacijski center celjske policije. Št. 36 - 5. september 2002 8 REPORTAŽA Laščan s srcem v Braziliji Zgodba o družini, ki je zdaj brazilska zdaj slovenska - Čez nekaj let za stalno čez lužo Laščan Drago Urankar si je za svojo drugo domovi- no izbral Brazilijo, tam spoznal še ne dvajsetletno domačinko Fernando in na- stala je tričlanska družini- ca, ki ima dva doma: ene- ga v Laškem in drugega v mestecu Ilheus v brazilski zvezni državi Bahia. Drago Urankar, ki je že petindvajset let uspešen slo- venski podjetnik-gradbenik, je bil še do nedavnega zapri- sežen Laščan, zdaj pa ga srce vse bolj vleče tja, kamor je stopil pred osmimi leti, ko je za nekaj dni obiskal svojo dobro prijateljico, v Brazili- ji živečo Slovenko Vido La- jevec. Ta ga je seznanila z ne- kim silno premožnim Švicar- jem, večinskim lastnikom zemljišč v Bahiji. Beseda je dala besedo, kupčija je bila sklenjena in tako je tudi Drago postal lastnik območja, na ka- terem je sčasoma zrasla pra- va Urankar jeva fazenda, nam bolj znana kot hacienda. To naj bi bilo mesto za drugač- ne aktivnosti, kot jih je bil vajen v Sloveniji, predvsem za preživljanje dopusta in uži- vanje v lepotah ter bogastvu narave. In za druženje z ljud- mi: s številnimi prijatelji z raznih koncev zemeljske oble in z domačini, ki jih je Dra- go hipoma vzljubil. In tako je pred leti, na enem izmed številnih obiskov in obhodov v Braziliji, zavil v butično prodajalno v Ilheusu, kjer mu je postreglo brhko in postav- no dekle. Gospod, ici je isical icopaiice Tega dneva se Fernanda še danes živo spominja. _bbTa- koj sem ga opazila in oceni- la, da je Italijan, ki zase išče primerne kopalke in ki za tuj- ca zelo dobro govori špan- sko oziroma portugalsko. Se- veda sem mu pomagala pri izbiri in tako sva se spoznala ter se sprva družila kot prija- telja. Potem je Drago odpoto- val nazaj v Slovenijo in me čez nekaj mesecev spet poiskal,« nam je te dni pripovedovala Fernanda, ko smo obiskali njen slovenski dom in njeno novo družino v Laškem. Je v pro- strani Braziliji sploh kdaj sli- šala za miniaturno Slovenijo? »Seveda sem, to je bilo v času, ko je Jugoslavija razpadala in se je o tem veliko pisalo, go- vorilo,« je odgovorila počasi, a v lepi slovenščini. Je naš je- zik težaven, kako se ga je uči- la, nas je zanimalo. »Sprva sem se učila posameznih besed, po- tem sem spoznavala razne fra- ze, največ pa sem se naučila iz slovenskih knjig, pravljic za otroke. In seveda iz pogovo- rov z Dragom.« Prijateljstvo je sčasoma preraslo v ljubezen, iz ljubez- ni pa je zrasla deklica, ki da- nes prav prisrčno čeblja po slovensko. Krst Z župniicom Dorijem Dan pred našim obiskom je Lori, ki se je rodila v Bra- ziliji, dopolnila dve leti. Bi- stra, živahna in lepa punčka, ki takoj opozori na prevla- dujoče materine gene, četu- di je morda katera njena po- teza ali lastnost tudi očkova. Kasnejši krst je bil v Slove- niji, v cerkvici v Jeruzalemu, kjer je svečani obred opravil sam gospod župnik Dori Pe- čovnik. Dragov dober prija- telj. Prvič sta Fernanda in Lori v Slovenijo prispeli lani na začetku maja, januarja letos je družina spet odpotovala v Brazilijo in se v Laško vr- nila aprila. Naslednja dol- ga pot je predvidena za me- sec november. Sicer pa s te- mi potovanji ni prav nobe- nih skrbi ali sitnosti. Drago že petindvajset let vozi leta- lo, zdaj je lastnik novega, še večjega, sodobnejšega, kot je bilo prejšnje. In ko se pri nas začne mraz, je čas za od- hod na toplo. Fernanda pa je spoznala tudi pravo zimo, januarja letos, ko je prvič v življenju videla snežinke in belo odejo. To doživetje je bilo zanjo ganljivo in nepo- zabno. Čeprav je vseeno ra- je tam, kjer je toplo. »Veste, tu so zame JDrevelike tempe- raturne razlike, na katere se šele privajam. V Braziliji je letna temperatura vedno od osemindvajset do trideset stopinj čez dan, zdaj, ko je tam zimski čas z deževjem, pa okoli petindvajset sto- pinj,« pojasni. Dežela za tretje tisočle^e Pridruži se nama Drago, na mizo položi albume in se v mislih preseli v Brazilijo, de- želo, ki ga je vsega očarala in kjer namerava ostati, ko bo čas za to. Odlično foto- grafira in opisuje posamez- ne slike. Brazilija in njegova fazenda! »Brazilija, še pose- bej pa Bahia, je dežela za tret- je tisočletje, z neokrnjeno na- ravo, čistočo in enkratnimi ljudmi. Veliko je premožnih, a kljub temu živijo skrom- no, v sozvočju z naravo in nje- nimi darovi. Prepričan sem, da je to eden zadnjih paradi- žev na svetu,« pripoveduje, ko drži v roki fotografijo svo- jega posestva. Njegov brazil- ski dom s palmami in živo- pisanim subtropskim rastli- njem, cvetjem. In z brezkonč- nimi peščenimi plažami. »- Si predstavljate, da te zjutraj zbudijo kolibriji in pozdra- vijo ogromni hibiskusovi cvetovi? Narava daje ljudem okoli štirideset vrst sadja in ostalo zdravo hrano. Ljudje so ljubeznivi, zelo gostoljub- ni in nadvse strpni. Drugač- nost sprejemajo kot nekaj sa- moumevnega, njihova demo- kracija je stvarna, zanjo ne potrebujejo visokoletečih be- sed in zakonov, njihova izo- brazba pa je široka, življenj- ska,« še izvemo. Nekega dne bo Drago Uran- kar ostal v Braziliji, v Slove- nijo bo prihajal le še na obi- ske k svojcem. In kdaj bo to? »Zdaj še ne morem kar odi- ti, imam še veliko nedokon- čanega dela. Ko pridem v Slo- venijo, delam, da bom lah- ko nekoč v Braziliji stalno ži- vel. Recimo čez pet let,« od- govori. Slovenci smo resnobni Fernanda ima v Braziliji mamo, sestro in brata. »Slo- venija je zelo lepa, počasi se navajam na tukajšnje življe- nje in ljudi, vedno pa se ra- da vračam domov. Najlažje je za Lori, ki uživa tu in tam. Ko sem sama z njo, se pogo- varjava v portugalščini, z očetom govori slovensKi Na vprašanje, kako ocenji je Slovence, odgovori: »Drv gačni ste. Mi smo veliko bo odprti, vedno se smejim^ vi pa ste preveč resni in p< časneje navezujete stik' Kljub temu sem spoznala V liko prijaznih ljudi, ki so iT lepo sprejeli, veliko pa s družim tudi z Dragovimi s' rodniki.« Mala Lori pa k' naprej čeblja, malo po sl< vensko in malo po portug^ sko. Zanjo je vse tako pf prosto! MARJELA AGRB Foto: GREGOR KATI Fernanda in Lori. Dvodomna družina do novembra v Laškem, potem spet v tople kraje. Brazilija je tudi velika dežela nogometa, zato ima nacionalna zastava aktualnih svetovnih prvakov tudi v Urankarjevem laškem domu posebno mesto. Št. 36 - 5. september 2002 REPORTAŽA 9 Na večerji pri Poliy Anders Polona Dolžan je umetniški »multipraktik« - Nujno potrebuje študij v tujini Ko pozvonim, mi vrata odpre simpatično, črno, glasno bitje. Polona Dolžan. Pinki. Polly An- ders, post-porn modernist. Daft Cunt. In kar ima še ostalih umet- niških imen. Ta enaindvajsetlet- nica mi postreže s kavo, sendvi- či in sokom, nato se prične najin pogovor o življenju, vesolju in se- veda o umetnosti. Punca je eden velikih upov celj- ske umetniške srenje. Sicer vedno potisnjena nekam na stran, saj so njene talente odkrili razmeroma pozno, tudi ni bila deležna nobene tovrstne izobrazbe, vendar je že dol- go tu. Pri plesu, petju, fotografiji, sodobni glasbi, slikarstvu - vsepo- vsod. In povsod je dobra. Ker ji je to všeč, ker vse to počne z vese- ljem. Vendar priznava, da ji ravno zaradi vsestranskosti in razmero- ma poznega vklopa v sceno manj- ka fokus. Pač, deklica za vse, moj- ster za nič. In tako bo šla v šolo. Bolj natanč- no, sprejeta je na ugledni, skoraj- da elitni londonski inštitut Central St. Martin's, vendar ji država (še) ni odobrila sredstev za študij. Tam si želi obiskovati triletni program Theatre: Design for Performance, za katerega je treba opraviti še eno- letni foundation course, oziroma pripravljalni, utemeljitveni pro- gram. Sama je prepričana, da ji manjkata ravno takšno okolje in takšen študij. Ko ga bo zaključila, bo sposobna pokrivati vsa področ- ja performansa in gibalne umetno- sti: lučkarstvo, kostume, gib, sce- no, telo, glas, režijo, videoproduk- cijo, ustvarjanje glasbe in tako na- prej. V naši deželi se ji zdi situacija na področju umetnosti zelo zanimi- va. Po eni strani smo nedržavljani EU zanimivi za takšno šolo, kot je St. Martin's (najbrž zaradi drugač- ne kulture in s tem povezanim raz- mišljanjem), po drugi strani pa Po- lona pravi, da v Sloveniji izrazito slovenskim umetnikom delo ne gre od rok. Kot sama pravi: »Gverilski vzpon je uspel undergroundu z Me- telkovo, slovenski umetniki pa os- tajajo kljub vsemu še vedno bolj priznani v tujini kot doma. In obrat- no. Situacija zahteva kritiko v ob- liki intelektualnega odliva - ni kri- tika v negativnem pomenu besede, je le simbol za ustvarjalno slo, ki zaenkrat še nima priložnosti biti institucionalizirana v Sloveniji.« Bricati tipi in šolnina žal pa s Poloninim šolanjem zaenkrat slabo kaže. Polona je že sprejeta, pravzaprav ravno dela ne- kakšno poletno nalogo: tri znane osebe mora nekako povezati, tudi vizualno. In tako si je za fokus iz- brala brke. Moža, ki je imel brke, a je slabo končal (Frank Zappa), gospoda, ki ima brke in slabo pov- zroča drugim (Sadam Hussein) ter legendo, ki morda ne bi slabo kon- čala, če bi imela brke v več kot enem filmu (Bruce Lee). Izkrivljeno? Rah- lo bizarno? Super, le tako naprej, rečem jaz. A država je očitno dru- gačnega mnenja. Vsem uspehom navkljub, ne glede na izvirnost, naši someščanki niso odobrili šolnine. Sicer takšna šola res ni poceni, let- nik namreč stane 1,800.000 SIT, pa vendarle. Polona sedaj upa na podporo občine in posameznikov. »Dobro, kaj za vraga deklic prav- zaprav počenja, da si zasluži tak- šno hvalo in (lepo vas prosim!) to- liko denarja za šolo?« porečete. Raz- logov je nemalo. Že v šoli se je uk- varjala s šolskim glasilom, radiem in zborom. Velik preobrat pa je za- njo pomenilo srečanje z Gogo Ste- fanovič Erjavec, ki jo je vzela pod svoje okrilje. Ko ji je Pinki razlo- žila, da si njenih inštrukcij ne mo- re privoščiti, je Goga rekla, da lah- ko pri njej trenira zastonj. Polona ji je neskončno hvaležna za to. Od- krila je namreč nov izraz, to je gib. Plodno sodelovanje, ki se je s tem začelo, še traja. Polona je nastopi- la v mnogih predstavah Plesnega fo- ruma: OninOne, Sadna Opera, Get Back, Danes, Mreža za metulje ča- sa, Alma ali angel na zemlji ter v nagrajenih predstavah Manipulacija 89 in Opus 1. Od naštetih ji je še posebej ostala v spominu Mreža za metulje časa, kjer je brala sonete Bine Štampe Žmavc, ki jih je ug- lasbila Cvetka Bevc, spremljal pa jo je čelist Enzo Fabiani kvarteta Pavle Rakar. Očitno so bili tudi oni navdušeni nad Polono, saj so nato skupaj posneli skladbo Summerti- me za RTV Slovenija. Performans, ki jo najbolj zani- ma, je spoznala preko Franca Pur- ga, sodelovala sta pri dveh projek- tih. Z Nevenko Šivavec pa je sode- lovala v še enem projektu, to je v Likovnem salonu. Polona tudi red- no sodeluje z Društvom likovnih umetnikov Celje, nazadnje smo jo opazili juUja na performansu Vstop prost 3. Bizarni iiumor in Idč Na malo bolj sproščen način se ukvarja z glasbo. S tem področjem je tudi začela svojo umetniško pot, saj je bila v rosnih najstniških letih pevka funk skupine Ta boljša mo- ka, kasneje pa je prepevala v ska ben- du Skalala. Navdušuje se predvsem nad kičem, kar kaže tudi njen izbor elektronske glasbe - zadnje čase se namreč udinja didžejstvu, kot taka je denimo pred kratkim nastopila v Bolgariji skupaj z Elabjerjem. Za Vas- jo Ocvirka in Davorja Klariča, torej skupino Viagra 6, pa je nasnela back vokale za remiks Siddhartine skladbe Na soncu, kot spremljevalni vokal pa zdaj nastopa tudi pri Boriju in njegovih mladeničih. Seveda me je zanimalo, od kod ji ves ta navdih. Odgovorila mi je, da je to od nekdaj v njej, a se ji nikoli ni zdelo nič posebnega. Ne- kako je stala ob strani in čakala, da jo odkrijejo. Že, ampak od kod? V življenju ji ni bilo postlano z roži- cami, zato se na ta način bori s fru- stracijami. Nastopanje ji ne dela težav, ves ta umetniški direndaj jo zabava... Kalimero se prelevi v la- boda. In seveda in predvsem hec. Žur, zabava, finta. Za Pinki je največji »raje« ravno bizarni humor. In kič. Oboje sprem- lja vsa njena dela, od njenih foto- grafij do nastopov. Ker dekle tudi drugače poznam, vam lahko povem, da sem ob njej nemalokrat ostal brez besed, le s stripovskimi vprašaji nad glavo, kar se mi sicer ne dogaja po- gosto. No, takšnim trenutkom sko- raj vedno sledijo salve smeha. »Kje je moja noga?«(*), »Pessen schnof- fen« (**) In tako. GREGOR STAMEJČIČ - GRIZLI (*) Zadnje besede maršala Tita (**) Psi vohljajo (za skritimi par- tizani) Polona Dolžan je umetniški multipraktik. Tokrat kot zlatolaska. Polona v nagrajeni predstavi Opus 1. Polona Dolžan kot pevka v Skalala. Št. 36 - 5. september 2002 10 GOSPODARSTVO Krona povezovanja s Kovinotehno Več kot milijarda tolarjev za Merkurjev prodajni center na Hudinji - Rekordna prodaja kranjskih trgovcev Celje je dobilo še en so- doben nakupovalni center. Merkur je v minulih mese- cih popolnoma prenovil nekdanji Kovinotehnin prodajni center na Hudinji, ki ima zdaj skoraj 19.000 kvadratnih metrov skla- diščnih in prodajnih povr- šin in velja za trenutno naj- večji prodajni objekt kranj- ske družbe. Merkur je centru na Hudi- nji dal popolnoma novo po- dobo in vsebino. V prodajne prostore je preuredili tudi do- sedanje skladišče in pridobil 7.700 kvadratnih metrov pro- dajnih površin, na katerih po- nuja okrog 40.000 izdelkov iz programov za dom in za mojstre. Zgornje prostore, ki prav tako merijo dobrih 7.000 kvadratnih metrov, bodo dali v najem. Prenova prodajne- ga centra, ki sta ga odprla predsednik države Milan Ku- čan ter predsednik uprave in generalni direktor Merkurja Bine Kordež, je veljala mi- lijardo 135 milijonov tolar- jev, v Merkurjevi trgovini pa so zaposlili 78 ljudi. Večino- ma gre za nekdanje Kovino- tehnine prodajalce, ki jih v Merkurju, kot je prepričan Bine Kordež, gotovo čaka boljša prihodnost. »Prenova prodajnega cen- tra na Hudinji je krona po- vezovanja Merkurja in Kovi- notehne. Pred tremi leti, ko smo začeli postopek, večkrat nismo vedeli, kako se bo vse skupaj končalo. Danes lah- ko rečemo, da smo izpolnili vse, kar smo obljubili ob pri- hodu v Celje,« je poudaril Kordež. Kovinotehna od mi- nulega tedna tudi uradni ni več delniška družba, njene delnice pa so pred dnevi končno umaknili z borze. Po prenosu celotne trgovinske dejavnosti in večine premo- ženja na Merkur je v celjskem, podjetju z 28 zaposlenimi os- talo le še nekaj nepremičnin in starih terjatev. Kovinotehna bo še nekaj časa delovala kot samostojna pravna oseba v la- sti Merkurja, saj za zdaj, kot je dejal Kordež, ne načrtuje- jo pripojitve. Morda jo bo- do kdaj kasneje uporabili za kakšno drugo dejavnost. Merkur, ki ima na področ- ju maloprodaje 27-odstotni tržni delež, na področju ve- leprodaje pa že 40-odstotne- ga, je letos v Sloveniji odprl že tri trgovske centre, prihod- nje leto načrtuje še štiri. To pomeni, da bodo Kranjčani ob koncu leta 2003 v svoji trgovski verigi imeli kar 33 prodajnih centrov. Pred krat- kim so maloprodajno mre- žo razširili tudi na Hrvaško, kjer v naslednjih treh letih načrtujejo še šest nakupoval- nih centrov, spogledujejo pa se tudi drugimi republikami nekdanje Jugoslavije. Okrog 3.000 zaposlenih v skupini Merkur je v prvi polovici le- ta ustvarilo 56 milijard to- larjev prometa, kar je za 17 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček je znašal 760 milijonov to- larjev. »Julija smo v matični družbi imeli 10 milijard to- larjev prometa, v skupini pa še za dve milijardi več, kar je rekord v vsej zgodovini Merkurja. Če bomo tako na- daljevali, bomo ob koncu leta dosegli vse zastavljene cil - to je 120 milijard tolarj( prihodkov od prodaje in d) milijardi tolarjev čistega d bička,« je napovedal Bine Ko dež. JANJA INTIHA Foto: GREGOR KATI V Merkurjevem prodajnem centru na Hudinji, ki sta ga odprla predsednik države Milan Kučan in generalni direktor Merkurja Bine Kordež (na sliki desno), ponujajo 40.000 izdelkov za dom in za mojstre. Comet bo gradil v Rusiji Odlični poslovni rezultati v prvem polletju - Do začetka prihodnjega leta nova proizvodna dvorana Zreški Comet je tudi v pr- vem letošnjem polletju upravičil sloves enega naj- bolj uspešnih podjetij v re- giji in državi. Po nerevidi- ranih podatkih je ustvaril 4,4 milijarde tolarjev prihod- kov od prodaje, kar je za 23 odstotkov več kot ena- kem obdobju lani, čistega dobička je bilo 245 milijo- nov tolarjev. Letos so v Co- metu povečali tudi število zaposlenih. Ob koncu ju- nija je v podjetju delalo 724 ljudi, kar je 5 odstotkov več kot decembra lani. Čisti prihodki od prodaje na zaposlenega so znašali 6,1 milijona tolarjev, kar glede na lanski junij pomeni 17- odstotno rast, bruto dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za 14 odstotkov in dosegla 2,3 milijona to- larjev. Donosnost kapitala je bila v prvi polovici leta pe- todstotna, donosnost sred- stev pa triodstotna. V Come- tu so letos za dobro milijar- do tolarjev oziroma za 14 od- stotkov povečali celotno premoženje. Na poveča- njem sredstev je poleg več- je prodaje vplivala tudi 8,4 milijona evrov vredna po- godba, ki so jo za izgradnjo tovarne, ki bo delala bruse za brušenje železniških tirov, februarja podpisali z ruskim ministrstvom za železnice. Projekt bo potekal več let, aprila pa so že dobili okrog 470 milijonov tolarjev pre- dujma, kar je vplivalo na po- višanje celotnih sredstev pod- jetja. Po besedah generalnega di- rektorja Marjana Lorgerja sta na ugodne poslovne re- zultate v prvem polletju vpli- vala predvsem izjemen po- rast prodaje in uspešno ome- jevanje nekaterih stroškov. Naročil je bilo toliko, da so kljub robotizaciji v proizvod- nji morali uvesti troizmen- sko delo in delo ob sobotah. Uporabiti so morali tudi proi- zvodne zmogljivosti v make- donskem podjetju Idnina, kjer so letos postali dvotret- jinski lastniki. Do »ozkega gr- la« je prišlo v mešalnici v naj- večji proizvodni enoti Flex, kjer sedanje zmogljivosti le še s težavo sledijo povečani proizvodnji. Ker v Cometu do konca le- ta 2005 pričakujejo še večji porast prodaje, so se odloči- li za gradnjo nove proizvod- ne hale z mešalnico. Nova me- šalnica bo namenjena pred- vsem velikoserijski proizvod- nji smolno vezanih brusov. Naložba, ki bo zaključena prihodnje leto in je vredna 600 milijonov tolarjev, bo bistveno povečala produktiv- nost v podjetju, izboljšali pa se bodo tudi delovni pogoji zaposlenih. JANJA INTIHAR Nova proizvodna hala z mešalnico bo zgrajena do začetka prihodnjega leta.; Skupina Comet, ki poleg krovne družbe vključuje še podjetja Ecopack v Zrečah, Coflex na Malti in avstrij- sko Cobro, je ob polletju us- tvarila 4,6 milijarde tolar- jev čistih prihodkov od pro- daje, kar je za 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Polletni dobiček sku- pine je znašal 246,8 mili- jona tolarjev. DELNIČARSKE Izletnik kupuje delnice Delničarji celjskega podjetja Izletnik so potrdili delo uprave in nadzornega sveta v preteklem letu in obemi podelili razrešnico. Sklenili so tudi, da bodo lanski dobi- ček, ki znaša nekaj manj kot 11 milijonov tolarjev, raz poredili v druge rezerve iz dobička. Na zahtevo investicijske družbe NFD 1, ki ima v lasti pe tino podjetja, so na dnevni red seje uvrstili tudi imenovanje izrednega revizorja, ki naj bi pregledal poslovanje podjetja v zadnjih petih letih, vendar ostali delničarji takšnega skle pa niso podprli. Nacionalna finančna družba lahko zdaj uvedbo izredne revizije zahteva preko sodišča. Direktorica Izletnika Ana Jovanovič ocenjuje, da tega ne bo naredila, bo pa Izletnik od Nacionalne finančne družbe poskušal od- kupiti vse delnice. Če bodo pogajanja uspela, kar je odvisne predvsem od cene, ki jo bo finančna družba zahtevala za svoj delež, bodo zaposleni v Izletniku, ki imajo že sedaj 8C odstotkov vseh delnic, postali stoodstotni lastniki podjetja. Mont pokriva izgubo Delničarji tekstilne tovarne Mont iz Kozjega so podpr li predlog uprave, da družba lansko izgubo, ki zna^ 114 milijonov tolarjev delno pokrije s 94,5 milijona t^ larjev iz rezerv. Mont, ki je od lani v večinski lasti podjetij GIP Betof MTO in BB 22, je za zdaj edino tekstilno podjetje na Celj skem, ki iz prisilne poravnave ni zašlo v stečaj. V tovarii pravijo, da se letos gibanja v njihovem poslovanju izboljšu jejo, vendar imajo zaradi recesije na evropskem trgu še ved no veliko težav pri pridobivanju naročil za dodelavne i^i^ sle. Dobiček nerazporejen V Tovarna nogavic Polzela bo celotni bilančni dol'' ček, ki znaša 73,7 milijona tolarjev, ostal nerazporejeij Lastniki podjetja so se odločili, da bodo o njegovi upora bi odločali v prihodnjih letih. V tovarni nogavic je zaposlenih 830 delavcev, ki so \ P' vem letošnjem polletju izdelali nekaj več kot 18 milijoini' parov nogavic. Kot je dejal predsednik družbe Alojz Doš!t'i so ob polletju zabeležili dobiček, ki ga bodo do konca še povečali, večino proizvodnje pa so izvozili. Karner toži Etol Mali delničar celjskega Etola Harald Karner je vloŽi izpodbojno tožbo na sklepe majske skupščine o delita bilančnega dobička in o podelitvi razrešnice upravi i' nadzornemu svetu. Karner, ki ima le 20 delnic Etola, je izpodbojno tci. napovedal že na skupščini, ker ostali delničarji niso hol^ podpreti njegovega predloga, da bi letos namesto 1.000 " larjev dividende na delnico izplačali 1.500 tolarjev. Št. 36 - 5. september 2002 GOSPODARSTVO 11 S prekaljenim sanatorjem do {nekdanjega blišča V Radeče papirju letos napovedujejo 300 milijonov tolarjev dobička - Ključ do uspeha v posodobitvi proizvodnje o radeških papirničarjih je bilo zadnja leta napisa- nega bolj malo. Pa še to sa- mo takrat, ko so se v pod- jetju dogajale kadrovske in lastniške zamenjave ali ko 50 zaradi vse višjih rdečih številk odpustili novo sku- pino delavcev. O kakšnih »delovnih zmagah«, ki jih je ob prihodu v Radeče pa- pir napovedal vsak novi di- rektor, ni bilo ne duha ne sluha. Z dr. Androm Ocvir- kom so se razmere očitno spremenile. Papirnica je namreč lani po skoraj de- setih letih prvič poslovala brez izgube. Ob 8,7 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje so imeli 25 milijonov tolarjev čiste- ga dobička. »Tega si ne mo- remo šteti kot kakšen pose- ben uspeh, je pa gotovo znak, da smo negativne trende pre- lomili. Upam, da smo zgod- bo izgub iz devetdesetih let končali in krivuljo padanja preusmerili v krivuljo rasti. )o popolne sanacije podjet- aje še dolga in naporna pot. ^papirnici se že več kot de- set let ni prav nič spremeni- lo, ostali papirniški svet pa ie v tem času šel naprej tako v tehnologiji kot v znanju,« pojasnjuje direktor dr. An- dro Ocvirk, ki ima s sanaci- jo podjetij veliko izkušenj. Saniral je že Belinko, Julon in Slovenske železarne. V papirnici naj bi letos pri- hodke od prodaje povečali na 12 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa naj bi se povzpel na 300 milijonov tolarjev. Do- sedanji rezultati kažejo, pravi dr. Ocvirk, da jim bo to tudi uspelo. Zdaj s proizvodnjo vrednostnih papirjev in pla- stičnih kartic ustvarijo po de- set odstotkov prihodkov, ves ostali zaslužek gre na račun kopirnega in tehničnega pa- pirja. Takšno razmerje ni naj- bolj obetavno, zato bi ga ra- di čim prej spremenili v ko- rist prvih dveh izdelkov, saj je pri obeh dodana vrednost precej višja. Vzpodbudno pa je razmerje med domačo pro- dajo in izvozom, saj na tuje kljub zelo močni konkuren- ci prodajo kar tri četrtine proizvodnje. Najbolj uspešni so v Italiji, kamor prodajo 17 odstotkov vseh izdelkov, iz- voz na bivši jugoslovanski trg pa skupaj predstavlja že 19- odstotni delež. V ostale evropske države gre od ene- ga do šest odstotkov proizvod- nje, vrednostne papirje pa prodajajo tudi na drugih ce- linah. »Poslovanje bomo us- merili v centralno in še zla- sti jugovzhodno Evropo, kjer blagovna znamka Radeče pa- pir še vedno nekaj pomeni. Samo utrditi jo bo treba,« na- poveduje dr. Andro Ocvirk. Brez naložb ne bo kruha Produktivnost v papirnici je zelo nizka, kar pa, glede na opremljenost proizvodnje, niti ne čudi. Lani so skupni prihodki na zaposlenega zna- šali 25 milijonov tolarjev, slovensko povprečje pa je 32 milijonov tolarjev. »Če bi ho- teU stopiti v korak s tujo kon- kurenco, bi morali produk- tivnost povečati vsaj za tri- krat. In šele ko se bodo skupni prihodki na zaposlenega povzpeli na 100 milijonov, bomo lahko rekli, da je ra- deška papirnica spet na poti nekdanjega blišča in slave,« razkriva svoje ambicije ^r. Ocvirk. Najpomembnejši ključ do takšnih številk je posodobi- tev proizvodnje. V Radečah so namreč zadnji papirni stroj, namenjen proizvodnji vrednostnih papirjev, kupili leta 1988, ostala dva sta še iz šestdesetih oziroma sedem- desetih let. Ker denarja za na- kupe novih strojev ni, saj sta- ne eden deset ali še več miU- jonov evrov, so se lotili ob- navljanja in nadgrajevanja ob- stoječih aparatur z novo teh- nologijo. Radeče papir je v 51-od- stotni lasti grosupeljskega podjetja G-M&M, katerega solastnik je nekdanji pred- sednik uprave Telekoma Pe- ter Tevž. Lastnica dobre če- trtine podjetja je bila do la- ni država, ki pa je svoj de- lež ponudila v odkupi pi- dom za pokrivanje privati- zacijske vrzeli. Oktobra bodo zaključili s 3 milijone evrov vredno re- konstrukcijo stroja za proi- zvodnjo kopirnega papirja, saj je po tovrstnem papirju povpraševanje zelo veliko. Letos bodo posodobili tudi proizvodnjo bančnih in dru- gih plastičmn kartic. l''oleg licence za kartice Europaya, ki jo imajo že nekaj let, in licence za izdelovanje Visa kartic, jim je uspelo dobiti še proizvodnjo telefonskih kartic za mobilno telefoni- jo. Zmogljivosti na stroju za kartice so že povečali s treh na deset milijonov kosov na leto, zdaj se dogovarjajo, da bi jih čim prej povečali celo na 20 milijonov kosov. Čaka jih še rekonstrukcija stroja za proizvodnjo vrednostnih papirjev, s katero želijo do- seči standard Euro, ki velja v Evropi za najvišjega. ' »Prehod na trg, ki ga ima- jo v rokah veliki evropski proizvajalci papirja, je težak. Ker imajo naši trije papirni stroji majhne zmogljivosti, so lahko konkurenčni samo, če za njimi »stoji« veliko zna- nja. Znanje je torej ključno, vendar so ga zadnja leta v pa- pirnici precej zanemarjaU. Zato nameravamo v razvoj in kadre vložiti precej denarja, strokovnjake pa bomo poši- ljali tudi po svetu, da bodo spoznavali najpomembnejše novosti v papirni dejavnosti,« napoveduje dr. Andro Oc- virk. Tudi v Radečah so naj- večji davek tranziciji, od ka- tere pa je marsikdo od zdaj že bivših vodilnih imel pre- cej koristi, plačali delavci. Število zaposlenih se je več kot prepolovilo. Od 1.100 v najboljši časih jih danes v Radeče papirju dela 340, v hčerinskem podjetju Radeče papir Muflon pa 170. Na vprašanje, ali v papir- nici s strahom pričakujejo vstop naše države v Evropsko unijo, pa odgovarja: »Če bo- mo uspešno posodobili proi- zvodnjo, se nam odprtega tr- ga ni treba bati, saj že zdaj delamo z vso evropsko kon- kurenco. Strah nas je lahko samo monetarne politike.« JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Dr. Andro Ocvirk V radeški papirnici zdaj na leto izdelajo do 45.000 ton papirja. Vrednostni papirji delniških družb Vrednostni papiiji investicijskih družb Tečajnica * v tednu od 28.8.2002 do 3.9.2002 Borzni indeksi na dan 3.9.2002 Št. 36 - 5. september 2002 Največji poslovni dogodelc v državi Na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu 1.700 razstavljavcev iz 32 držav - Več kot 50 strokovnih prireditev Prihodnjo sredo, 11. sep- tembra, se bo v Celju pričel jubilejni, 35. Mednarodni obrtni sejem. Na 60.000 kvadratnih metrih pokritih in odprtih razstavnih povr- šin se bo letos predstavilo okrog 1.700 razstavljavcev iz 32 držav. Največji sejem- ski dogodek v Sloveniji bo odprl predsednik vlade Ja- nez Drnovšek. Mednarodni obrtni sejem je že pred leti prerasel svojo osnovno vsebino ter postal največji poslovni sejem v Slo- veniji in eden največjih v Evropi. Iz leta v leto ga obiš- če več tujih razstavljavcev. Le- tos jih bo še zlasti veliko z območja nekdanje skupne dr- žave. Hrvaška, ZR Jugoslavi- ja, Bosna in Hercegovina ter Kosovo pa se bodo na sejmu predstavljali na skupnem raz- stavnem prostoru. Za skupin- ski nastop so se po nekaj le- tih odločili tudi Italijani, ki bodo imeli, tako kot Madžar- ska in Hrvaška, tudi svoj dan. Sejem bo letos prvič prila- gojen urniku razstavljavcev in poslovnih obiskovalcev in bo namesto desetih trajal le osem dni. Glavna organizatorja - družba Celjski sejem in Obrt- na zbornica Slovenije, kljub temu pričakujeta, da si bo se- jem ogledalo 200.000 obisko- valcev iz Slovenije in tujine. Za domačo poslovno javnost se bo od 11. do 18. septembra zvrstilo okrog 50 strokovnih prireditev. Obrtna zbornica Slovenije bo letos največ po- zornosti namenili delovno- pravni in davčni zakonodaji ter preveliki nedisciplini v fi- nančnem poslovanju. Gospo- darska zbornica Slovenije, ki postaja vse bolj pomemben partner pri organizaciji sej- ma, bo za svojo osrednjo te- mo pripravila pogovor o in- ternacionalizaciji poslovanja slovenskih podjetij, s poseb- nim poudarkom na jugovz- hodni Evropi. Med ostalimi strokovnimi in poslovnimi dogodki velja omeniti še med- narodno srečanje ženskih podjetnic, posebne dneve, na- menjene izobraževanju, pod- jetništvu in spominkarjev, sre- čanja obrtnih sekcij ter okro- glo mizo o regionalizmu in številu regij. JI, Foto: GK Za vstopnice na 35. Med- narodni obrtni sejem bodo odrasli morali odšteti 1.000 tolarjev, upokojenci in sku- pine nad dvajset ljudi 800 tolarjev, otroci, dijaki in študenti 700 tolarjev, dru- žine z otroki od 7. do 15. leta 2.000 tolarjev, šole (na- javljene skupine) pa 600 tolarjev. Za obiskovalce bo na voljo 5.000 parkirnih mest. Čeprav bo letošnji Mednarodni obrtni sejem trajal le osem dni, organizatorji pričakujejo enako število obiskovalcev kot lani. Celjski sejem je letos posebno skrb namenil ureditvi osrednjega atrija, kjer bo gotovo največ pogledov pritegnila hiša prihodnosti, ki jo v sodelovanju s številnimi partnerji postavlja podjetje Vecronia iz Celja. Št. 36 - 5. september 2002 NASI KRAJI IN LJUDJE 13 Obnovljen portal Na naslovu www.celje.si poslej tudi ankete in forumi Mestna občina Celje je z zadnjo prenovo svojih spletnih strani končno ure- sničila dolgo napovedova- ne osvežitve na naslovu vvww.celje.si. Strani naj bi bile poslej mnogo bolj zanimive in pred- vsem bolj interaktivne, saj so vpeljali ankete in forum za izražanje mnenj uporabnikov. Ankete v obliki vprašanj in vnaprej ponujenih odgovorov na nek način merijo odnos ob- čanov do aktualnih vprašanj. Trenutno teče anketa o tem, > koliko prireditev Poletja v Ce- lju knežjem mestu si v popreč- ju ljudje ogledajo. In trenut- ni izid - kar 67 odstotkov no- bene in le dobra tretjina od ene do pet prireditev. V forumu oziroma v kle- petalnici tečejo razprave o bo- dočem županu, o tem, kaj je s študenti v Celju, o modri coni in o narkomaniji med mladimi, pri čemer ljudje modro cono v glavnem kri- tizirajo, predvsem pa opozar- jajo na divje parkiranje pri Vrtnici. V razpravi o bodo- čem županu sta v ospredju dve imeni - Borut Alujevič in sedanji župan Bojan Šrot, s, tem da se tehtnica zaenkrat nagiba v prid Alujeviču. Novosti na spletnih straneh občine Celje so dobrodošle in pomenijo osvežitev splet- nega mesta, ki je z leti, kljub sprotnemu dodajanju novic o dogodkih in podatkov o pri- reditvah, postal že prav dol- gočasen. Upajmo le, da se bo- do novosti prijele in da bo klepetalnica živahna, kritič- na in polemična. BS Danijelov Levček odprl vrata Na Aškerčevi ulici je Opatijsko-mestni župnijski zavod sv. Danijela Celje odprl prvi zasebni katoliški vrtec Danijelov Levček. V petek med 15. in 17. uro so pripravili dan odprtih vrat, v soboto pa je vrtec blagoslovil škof dr. Anton Stres. S.B. Foto: TRIARTES Celjani cenijo najdeno Za javne dražbe najdenih prevoznih sredstev, ki jih pripravlja celjska upravna enota, je vedno veliko za- nimanje. Dražba je pravi- loma vsaki dve leti oziro- ma po potrebi. Na naslednji, ki bo na ob- činskem dvorišču 9. septem- bra, nameravajo prodati le dva stara avtomobila, ki ju nimajo kje hraniti, ter eno kolo in moped. Sicer pa Ce- ljane in okoličane najbolj za- nimajo velike dražbe s kole- si, ki jih lahko kupijo po ze- lo ugodnih cenah. Zadnja je bila junija, ko sta od petdesetih koles ostala brez novega lastnika le dva. Izklicne cene so bile od ti- soč do osem tisoč tolarjev. Tako je najdražje kolo zame- njalo lastnika za ceno tride- set tisoč tolarjev, vendar je bilo vredno bistveno več. Najdene predmete, ki jih upravna enota prodaja na javnih dražbah, dobi od po- licije ali od sodišča. Izkupi- ček nato nakaže ministrstvu za finance, kot je predvide- no po pravnem aktu. Za tak- šne javne dražbe veljajo za- kon o najdenih predmetih in predpisi o izvedbi javne li- citacije. BRANE JERANKO Medijski teimiki iz Štor z novim šolskim letom je pridobila celjska regija šti- riletni strokovni program za šolanje medijskega tehni- ka. Srednja strojna šola Što- re je ena od komaj treh slo- venskih šol s takšnim pro- gramom. Gre predvsem za bodoče grafične oblikovalce v medij- skih in propagandnih hišah, pripravljalce spletnih strani in podobno. O njihovem mo- rebitnem izobraževanju so imeli v Štorah prve pogovo- re s šolskim ministrstvom že pred tremi leti, decembra pa so izvedeli, da bodo lahko za- čeli program tudi izvajati. Po tistem so predstavniki štorske srednje šole seznanja- li z njim osnovnošolce v prib- ližno petdesetih osnovnih šo- lah. Tako se je vpisalo v pro- gram medijskega tehnika 64 kandidatov iz vse celjske ter tudi posavske regije, med nji- mi približno ena tretjina žen- skega spola. V Štorah so se morali pri- praviti po materialni, prostor- ski in kadrovski plati, pri če- mer je bilo posebno težko naj- ti učitelje strokovnih pred- metov. V Mariboru bodo iz- vajali program za medijske- ga tehnika že drugo leto, v Ljubljani pa tretje. BRANE JERANKO Evropska univerza letos pri nas Celje bo v začetku septem- bra prizorišče četrte polet- ne evropske duhovne uni- verze, kjer bo predavalo več upoštevanih predavateljev iz različnih koncev Evro- pe. Naslovna tema univer- ze, ki je pod okriljem evrop- ske škofovske konference, je Čez meje, v luči procesa evropske integracije ter sta- re celine brez meja. Uvodno predavanje o ju- govzhodni Evropi in paktu sta- bilnosti bo imel paktov koor- dinator dr. Erhard Busek, nekdanji avstrijski podkanc- ler. Med predavatelji se bo- do nato vrstili mag. Harald Harting iz Evropske komi- sije, dr. Peter Nissen s kato- liške univerze v Njjmegnu, prof. dr. Kari Kaser iz graš- kega inštituta za jugovzhod- no Evropo, docent dr. Petar Vrankic iz Augsburga, slo- venski založnik iz Celovca Lojze Wieser, pater Libor Ovecka iz Prage, poslanka škotskega parlamenta Ro- seanna Cunningham, slo- venski politik Lojze Peterle, dr. Gerhard Albert iz Reno- vabisa in dr. Petra Plieger iz Miinchna. Prizorišče poletne univer- ze bo v Domu svetega Jože- fa, kjer bodo udeleženci tu- di bivali, obiskati pa name- ravajo Brezje, slovensko pre- stolnico ter eno od štajerskih zidanic. Prireditev bo od 7. do 11. septembra. BRANE JERANKO Sejem rabljenih učbenikov Na dvorišču Mladinskega centra Celje pripravljajo v so- boto, 7. septembra, ob 10. uri sejem poletnih delavnic in Sejem rabljenih šolskih učbenikov. Ob 21. uri bo še koncert '■"eh mladih perspektivnih skupin in sicer Special Delivery 'z Prebolda, Nomi iz Prebolda in Mavrin iz Laškega in Nove Cerkve. S.B. Lepše pokopališče v program pomoči pri ohranjanju kulturne dediščine na ^'ovenskem pokopališču na Golovcu je mestna občina Ce- 'ie vključila osem delavcev, ki te dni skrbijo predvsem za •^edno košnjo in čiščenje pokopališča. Občina je doslej ob- [^ovila okoli 20 metrov obzidja na zahodnem delu pokopa- 'Šča in v nadaljevanju postavila še okoU 170 metrov žične 'igraje. (BS) Celje na urbanističnih načrtih v Likovnem salonu v Celju bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo, na kateri si bo do 21. septembra mogoče ogle- dati Celje na urbanističnih in geodetskih načrtih. Razstavo je pripravil Zavod za planiranje in izgradnjo Ce- lje v sodelovanju s celjskima zgodovinskim arhivom in geo- detskim zavodom. Pri pripravi razstave, katere oblikovalka je Maja Mlakar, so sodelovali magister Miran Gajšek, Fride- rik Polutnik, Bojan Cvelfar in Dominik Bovha. Razstavo so postavili ob pričetku aktivnosti za novo urbanistično za- snovo mesta, njen namen pa ni zgolj seznanitev z zgodovin- skim razvojem mesta in različnimi pogledi na njegov urba- nistični razvoj, temveč naj bi razstava poudarila tudi po- men urbanističnega načrtovanja ter spodbudila meščane k razmišljanju in sodelovanju pri ustvarjanju bodoče podobe Celja. BS Ločeno zbiranje odpadkov Javne naprave Celje že dobro leto in pol uvajajo ločeno zbiranje odpadkov, ki se med občani vse bolj uveljavlja. Tako imenovane ekološke otoke so pričeli postavljati v Celju, sistem pa širijo še na ostale občine. Doslej so postavi- h 387 ekoloških otokov, ki so jih občani dobro sprejeli, o čemer priča podatek, da so do konca maja v njih zbrali že toliko sekundarnih surovin kot lani vse leto. Tako so letos zbrali že 308 ton papirja, 105 ton stekla in 187 ton kovin- skih odpadkov. (BS) Da bo toplo Energetika Celje je letos izvedla več pomembnih na- ložb na področju oskrbe s plinom in pri zagotavljanju daljinskega ogrevanja. Dogradili so plinovod Ronkova uhca - Babno. Gradnja pli- novodov med Ljubečno in Zadobrovo ter Šmiklavžem, v Za- čretu, na Kidričevi cesti in v Zagradu še teče. Pri daljinskem ogrevanju je bila najpomembnejša obnova toplovoda v Kraig- herjevi ulici, na Otoku pa menjavajo toplotno izolacijo. Le- tos naj bi prenovili še kotlarni v Novi vasi in na Lavi. (BS) Št. 36 - 5. september 2002 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Nikogar nismo prinesli okoli Predpraznična inventura z žalskim županom Lojzetom Posedelom - »Proti državi je težko« »Ob pripravi fotomono- grafije Žalca ter ob pripra- vi zaključnega poročila sem še sam presenečen, koliko smo v tem mandatu posto- rili,« pravi župan Občine Žalec Lojze Posedel, ko »li- sta« po delu v občini v mi- nulem obdobju. »Za zelo dobro se je izka- zalo sodelovanje s podžupa- noma in sposobnost občin- ske uprave, tako da je v bis- tvu cel mandat minil brez ve- likih političnih zapletov. Tudi delo občinskega sveta in žu- pana ocenjujem za dobro, ra- zen osebnega spora z bivšim podžupanom iz najmočnej- še politične stranke, kar se je kasneje odražalo na večih področjih in onemogočilo, da uspehov ni bilo še več: v tej državi je namreč težko dela- ti brez podpore te stranke,« om.enja žalgki župan Lojze Posedel. V občini ste v začetku mandata pripravili program za dobo 7 let. So v tako pri- pravljenem programu pred- nosti? Izkazalo se je, da se lahko posamezne krajevne skupno- sti vidijo v tem programu, se- veda, če želijo. Vsega naen- krat se pač ne da. Kot smo postopoma poskrbeU za iz- gradnjo šol v Šempetru in Pe- trovčah, letos je na vrsti Tr- je, potem pride na vrsto Gri- že... V tem mandatu je bilo veliko vloženega v Šempeter, ker je izpadel med gradnjo avtoceste. V ta sklop sodita izgradnja križišča v Podlogu in urejanje regionalke v kra- ju samem, kjer je finančno najtežje tisto, kar je v zem- lji, torej kolektor, kanaliza- cija... Je mogoče izpostaviti ka- tero področje oziroma do- sežek, na katerega ste po- sebej ponosni? Pravzaprav ne bi izposta- vil ničesar, ker bi s tem pov- zročil krivico drugim. Oseb- no sem zadovoljen s hitrim podpisom delitvene bilance med takratnimi novonastali- mi občinam. To je omogoči- lo, da je vsak začel delati na svojem terenu in po 4 letih ni očitkov, da bi kogarkoli zavestno prinesli okoli... Za- dovoljen sem z ustanovitvi- jo zvez društev upokojencev in turističnih društev, univer- ze za 3. življenjsko obdob- je, da je podpisana pogodba za ustanovitev Varstveno de- lovnega centra, kar prej 11 let ni bilo urejeno. Na po- dročju vodooskrbe so se vsa- ko leto pojavljali problemi, kar smo razrešili z rezervoar- jem na Plevnem ter novimi vrtinama v Podlogu in Libo- jah. Prav tako so se minula leta občani pritoževali zara- di smradu pri čistilni napra- vi v Kasazah - letos ni bilo nobene pritožbe, sicer pa se pripravlja dokumentacija za razširitev in dokončanje ČN. Prav tako je podpisana po- godba za gradnjo Arnovske- ga gozda, pristopih smo k spremembam prostorskih planov za celotno občino, kar bo omogočilo gradnjo novih stanovanj in obrtnih con... Omenim naj 40 novih stano- vanj, telovadnico v Petrovčah, POŠ Trje, dobro sprejet Dnev- ni center za odvisnike, ob- novo atletskega stadiona, kar je začetek športnega turiz- ma... Turizem je nasploh eden od konjev, na katerega v ob- čini stavite v bodoče... Atletski stadion je začetek, za izgradnjo golf igrišča, ki naj bi stalo severno od avto- ceste proti Fervegi, smo v fa- zi pridobivanja soglasij. Mi- nistrstvo za kmetijstvo nam je izdalo negativno odločbo, češ da uničujemo kakovost- na kmetijska zemljišča, če- prav že ime Grčevina kaže, da ne gre za prvovrstna zem- ljišča. Zato upam, da se bo- mo dogovorili. Pripravljena je pogodba s Hotelom Žalec, kjer jeseni začnejo z začet- nimi deli za izgradnjo baze- na. Zagotovo pa so stvari, s katerimi niste zadovoljni... Osebno sem najbolj razo- čaran zaradi ravnanja drža- ve, ki s svojim centralistič- nim načinom vodenja in z ve- likim zamujanjem na področ- ju regionalnega povezovanja dela škodo vsem regijam, ra- zen seveda ljubljanski. To po- trjujejo vsi podatki, tako o stanju brezposelnosti kot družbenem proizvodu na pre- bivalca, kjer v vseh regijah zaostajamo, pri državi pa ni interesa, da bi se začela po- govarjati. Sprememba prostorskih načrtov je verjetno izhodiš- če za nadaljnji razvoj Žal- ca, Kako daleč ste? V začetku septembra pri- čakujemo odgovor države. Vložili smo vehko dopolni- tev, sedaj je na vrsti faza us- klajevanja, predvsem z mi- nistrstvom za kmetijstvo, kjer so za veliko dopolnitev oce- nili, da so neskladne z ob- stoječimi predpisi. Država ve- liko dela na osnovi papirjev in kart, ogled na terenu bi bil popolnoma drugačen in tu prihaja do razkoraka. Če bo- do glavne stvari zmetali ven, je bilo škoda vloženega časa in denarja. V Savinjski dolini in Žal- cu ne moremo mimo hme- ljarstva... Osebno mi je žal začetih aktivnosti na področju hme- ljarstva. V začetku smo na- mreč reševanje problemati- ke zastavili drugače, zaradi nekaterih odločitev o naku- pu pravne osebe Kmetijstvo in solo akcij posameznih hmeljarjev se s tem nisem več ukvarjal. Zadeva ni do- bro speljana. Napaka pa je predvsem v neenotnem na- stopu do ministrstva. Še v ča- su ministra Smrkolja smo imenovali posebno skupino, ki se je pogovarjala z mini- strstvom, pred in po sestan- kih v Ljubljani pa so posa- mezni hmeljarji vabili mi- nistra v zidance ali v kleti po Savinjski dolini in se po svoje dogovarjali. Sedaj ne- dogovorjenost glede lastniš- tva, kompleksov, namakal- nih sistemov... ovira delo po- sameznikov in vpliva, da si- cer ob dobro kazani letini ostajajo veliki problemi. Osebno menim, da se bodo problemi v hmeljarstvu vle- kli še nekaj let, vendar pa bo hmelj še dolgo ostal v do- lini, seveda pod razhčnim lastništvom in različno ob- delan. Kot lokalna skupnost ne moremo vplivati na za- druge, vsi pozivi po združe- vanju so praktično streli v prazno, ker ni interesa. Last- niki razmišljajo drugače, za- druge pa so lastniki tudi tak- šnih objektov, kot je dom v Šempetru, ki propada. URŠKA SELIŠNIK Lojze Posedel IVIesec prireditev za praznik Včerajšnja sreda je pomenila uradni začetek prazno vanja Občine Žalec, številne prireditve pa bodo pripravljal} skoraj cel september, saj v Žalcu poleg občinskega svoj praznik slavi tudi Mestna skupnost. Tudi zato bodo sklop prireditev zaključili s slavnostno sejo MS Žalec, ki letos praznuje 820-letnico, na seji, ki bo zadnji petek v septembru, pa bodo predstavili fotoniono- grafijo Žalca. V okviru praznovanja bo danes ob 17. uri v Športnem centru Žalec nogometna tekma med Kremeniti- mi Slovenci in Selekcijo Savinjske doline, jutri, v petek, bodo odprli obnovljeno kanalizacijo, cesto in pločnik v Trubarjevi ulici ter Ulici Ivanke Uranjek, zvečer ob 19.30 pa bo v Domu II. slovenskega tabora slavnostna seja žal- skega občinskega sveta. V soboto se bo ob 9. uri v Novem Celju pričel pohod po hmeljski poti, istočasno bo na atlet- skem stadionu državno prvenstvo paraplegikov v atletskem troboju, ob 17. uri pa se bo začel tek po žalskih ulicah. Slovesno bo v nedeljskih dopoldanskih urah, ko bodo ob 10.30 odprli novozgrajeno POŠ Trje, ob 18. uri pa v Šem- petru pripravili slavnostno prireditev ob SO-letnici odkritja Rimske nekropole. V ponedeljek bodo ob 16. uri predali namenu primarni del vodovoda Steblovnik, v torek odprli zajetje Kapla v Libojah, v sredo pa ob 19.30 v Savinovem salonu pripravili Salonski večer. V prihodnjem tednu bo več športnih prireditev in raz- stav, na katerih bodo svoje delo predstavila različna žal- ska društva, prihodnjo soboto pa bodo pripravili Hmeljar- ski likof in izbrali hmeljsko kraljico. US Primanjkljaj v proračunu Svetniki Občine Vransko so se sestali na 35. redni seji občinskega sveta. V drugem branju so sprejeli odlok o spremembah in dopolni- tvah zazidalnega načrta in- dustrijske cone, območje KIV Vransko in Odlok o do- ločitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno loka- cijsko dovoljenje. Ta odlok določa vrsto, na- men, največjo velikost in na- čin gradnje pomožnih objek- tov, za katere ni potrebno lo- kacijsko dovoljenje. Dalj časa pa so se svetniki zadržali ob zaključnem računu proraču- na občine za leto 200L Iz za- ključnega računa občine za lansko leto je razvidno, da je imela občina lani nek^ manj kot deset milijono| primanjkljaja, ki ga bodo po- krili z letošnjim proračunom Svetniki so potrdili tudi sta- tut Javnega zavoda za muze} sko, kulturno, turistično ii| športno dejavnost Vransko, sprejeli odlok o delnem p( vračilu stroškov za organiz cijo volilne kampanje i obravnavali odgovor Zdrav tvenega doma Žalec glede s ■stematskega pregleda otroki Predstojnica dispanzerja jf pisno zagotovila, da bodo pre gledi v skladu s sklepom Ob činskega sveta občine Vran sko. T.T Med pohodom Savinjske konjenice. Savinjska konjenica na pohodu Savinjska konjenica, ki je bila ustanovljena leta 1996, pripravi vsako leto pohod ob prazniku občine Žalec. Letošnji) bil tridnevni in se je pričel konjeniškem centru Gojzdnik v Gotovljah ter zaključil v občini Vransko na ranču Grizli n Zaplanini. Kot je povedal stotnik konjenice Milan Krajšek, si vsako leto izberejo drugo traso po Savinjski dolii^ Letošnjega tridnevnega pohoda v obliki tabora se je udeležilo 18 članov in članic. Pripravili so tudi družabno srečanje' športne igre z lepimi nagradami. T. TAVČA Št. 36 - 5. september 2002 NASI KRAJI IN LJUDJE 15 tf zadrugah odgovorni za poplačilo dolga Hmeljarji še letos lastniki žičnic in opreme? - Večini hmeljarjev in zadrug k je cilj ohranitev hmeljarstva Oela na savinjskih hme- ; Ijiščih so se prevesila v dru- \ ,0 polovico. Večina hmeljar- \ jev ugotavlja, da je letina ; savinjskega goldinga slab- , ii, kot so pričakovali, med- \ lem ko je sorta aurora, s ka- ; lero je zasajenih skoraj dve i iretjini hmeljišč in ki je ve- ! iina že v sušilnicah, dobro ubrodila. V tem času na ■ jDieljiščih obirajo še kobu- ; ^poznih hmeljskih sort. \'endarle pa v samem hme- ; Li precej vprašanj os- ^ iij se odprtih. Eno izmed I njih je prenos lastništva ti- ] stim hmeljarjem, ki so se pre- \ io zadrug, novih delničark ', jružbe Hmezad Kmetijstvo j Žalec, odločili za nakup prav- oeosebe nekdanjega Hmezad 5 idnetijstva. Glede na doga- ^ Janja pred tremi leti je bilo za nadaljnji obstoj hmeljars- tva v Savinjski dolini najbolj smiselno in edino možno, da so kredit za nakup firme pre- ko ribniškega sklada za re- gionalni razvoj najele spod- njesavinjske kmetijske zadru- ge, ki so dobile tudi del ne- povratnih sredstev. Vendar od- ločitev o tovrstni poti v za- drugah ni bila lahka, saj so s tem sprejeli precej obvez- nosti. Sklenili so namreč po- godbo o prevzemu poroštva oziroma zagotovili solidar- no jamstvo, kar v praksi po- meni, da dokler ne bo izpla- čan zadnji tolar, so v zadru- gah, kjer so za najem kredi- ta zastavili poleg kupljene- ga tudi svoje premoženje, od- govorni za poplačilo celot- nega dolga. Tega sicer odpla- čujejo hmeljarji in pri sa- mem plačevanju anuitete zaenkrat ne prihaja do več- jih problemov. Po zagotovilih predstavni- kov zadrug naj bi se prenos osnovnih sredstev Hmezad Kmetijstva na hmeljarje vsa- ko leto izvajalo v skladu s po- godbo o prevzemu poroštva. Glede na to, da v zadrugah trdijo, da so hmeljarji doslej odplačali približno tretjino kreditov, pričakujejo, da bo do delnega prenosa odplača- nega premoženja v skladu s sklenjeno pogodbo prišlo še letos. To bo verjetno vsaj del- no omililo zahteve posamez- nih hmeljarjev, ki na prenos lastništva dokaj glasno opo- zarjajo. V družbi Kmetijstvo je po- slovanje firme problematič- no zaradi nezagotovljenega stabilnega financiranja druž- be. Posamezni hmeljarji na- mreč ne želijo organizirane- ga sodelovanja pri proizvod- nji in prodaji hmelja. V za- drugah so z večino hmeljar- jev, ki želijo na nek način ohraniti bonitete kupljene fir- me, sicer podpisali ustrezne dolgoročne pogodbe. Tudi zato v spodnjesavinjskih za- drugah oziroma družbi Hme- zad Kmetijstvo ocenjujejo, da z večino savinjskih hmeljar- jev dobro sodelujejo, saj ima- jo skupen cilj - ohranitev hmeljarstva in organizirane pridelave hmelja v Spodnji Savinjski dolini. U. SELIŠNIK Občinska priznanja Svetniki Občine Braslov- če so na zadnji seji občin- skega sveta po krajši razpra- vi potrdili letošnje dobitni- ke priznanj občine. Na slav- nostni seji občinskega sve- ta 21. septembra v Trnavi bodo občinska priznanja prejeli: zlato plaketo Oktet Gomilsko, srebrne plakete Anton Jelen, Franc Merzelj, Štefanija Ručigaj, Rudi Kro- novšek, bronaste Športno društvo Trnava, Martin Vo- dovnik, Franc Rančigaj, častni znak občine Braslov- če pa Aktiv kmečkih žena Trnava - Gomilsko. T T. Pri asfaltiranju ceste v zaselku Podvin. Občina Polzela praznuje v počastitev praznika Občine Polzela se bo v tem iiesecu zvrstilo kar tride- *t raznih prireditev. Naj- več bo kulturnih in šport- nih, manjkalo pa ne bo ni- ^ otvoritev novih pridobi- ■fv, ki se jih krajani dolo- čnih okolij v tej občini ve- ^lijo. Med pomembne nedvom- no sodi izgradnja novega vo- dovoda Dobrič - Podvin, no- vega črpališča za pitno vodo na Bregu pri Polzeli in 1,2 kilometra nove asfaltirane ce- ste v zaselku Podvin. Med prireditvami velja ome- niti četrti pohod po poteh ob- čine, dvanajsto likovno kolo- nijo prijateljstva, sejem dobrot s kmetij, koncert moškega pev- skega zbora, razstavo izdelkov delovne terapije Doma upoko- jencev Polzela, petdeseti tra- dicionalni lunohod, kolesar- ski vzpon na Goro Oljko, lo- kostrelsko državno prvenstvo 3 D, košarkarski in teniški tur- nir itd. T TAVČAR Nazarski grbi Prvi delovni dan v septembru so nazar- občinski svetniki namenili redni seji, njej pa so odločali o rebalansu prora- ! ^^na za letos, o občinskih priznanjifi in o '^^loku o vračanju vlaganj v javno tele- ^"niunikacijsko omrežje. ^' Nazarjah so letošnji proračun v višini ^1 milijonov tolarjev sprejeli že lani de- '■^'nbra, zato je bil rebalans pričakovan. Pri '^'''hodkih in odhodkih so ga zdaj zmanjšali 51 milijonov. Občina Nazarje praznuje 18. septembra i "^takrat bodo zaslužnim občanom podelili f. j''''2nanja. Svetniki so soglasno potrdili pred- S^kiga je pripravila koinisija za odUkova- nja, priznanja in nagrade. Zlati grb občine Nazarje bo prejel Leopold Škotnik iz Puste- ga Polja za gasilske zasluge v PGD Gorica ob Dreti, za delo v KS in na kulturnem področ- ju, medtem ko bodo Grb občine Nazarje do- bili Pavle Bitenc, pater Evgen Ketiš, Anton Bastelj in podjetje Glin Griff. Župan Ivan Purnat bo podeli še posebna priznanja, pe- tim posameznikom in pihalnemu orkestru Glasbene šole Nazarje. Nazarski svetniki so sprejeli še odlok o vračanju dela vlaganj v telefonijo, pri tem pa žalostno ugotovili, da jim je vso doku- mentacijo uničila poplavna Dreta. MITJA UMNIK Zlati jubilej trgovcev Delniška družba SM Savinjska trgovska družba Žalec je v soboto z modno revijo in številnimi glasbenimi gosti praznovala 50-letnico. Danes ima deset trgovin, pekarno ter 165 zaposlenih. Direktor družbe Danijel Petek je ob tej priložnosti izročil ček za dvesto tisoč tolarjev in dve Ce- kutovi grafiki celjski Varni hiši. Za darilo se je zahvalila direktorica Varne hiše Suzi Kvas. Žalski župan Lojze Pose- del je ob zlatem jubileju družbe izročil direktorju Danije- lu Petku kipec štangarja. T. T. Tri volilne enote Za volitve članov občinskega sveta Občine Braslovče bo- do tri volilne enote, v katerih se skupno voli petnajst članov občinskega sveta. Prva volilna enota obsega območje Letuš, Podgorje pri Letušu, Parižlje, Topovlje in Male Braslovče, druga volilna enota obsega območja naselij Braslovče, Ra- kovje, Podvin, Spodnje in Zgornje Gorče, Kamenče, Do- brovlje, Glinje, Poljče in Presarje, tretja volilna enota pa obsega naselja Grajska vas, Gomilsko, Šmatevž, Zakl, Tr- nava, Orla vas in Šentrupert. V vsaki volilni enoti bodo vo- lili po pet članov občinskega sveta, za volitve župana je volilna enota območje celotne Občine Braslovče. T. T. Slavka Cimperman s Stankom Novakom in Ljubom Znidarjem Jubilantka Slavka V občini Polzela je med najstarejšimi krajankami Slavka Cimperman iz Pod- vina, ki je praznovala 90. rojstni dan. Ob tej prilož- nosti sta jo obiskala župan Ljubo Žnidar in podžupan Stanko Novak, ji izrekla najlepše želje in jo počasti- la s šopkom ter darilcem. Jubilantka je še dokaj do- brega zdravja, sicer pa živah- na sogovornica, ki ima ved- no rada veselo druščino. Iz- haja iz številne kmečke dru- žine iz Rečice ob Paki, v ka- teri se je rodila kot šesta, zad- nja izmed otrok. Že davnega leta 1933 se je primožila na Cimpermanovo, po domače Malikovo kmetijo. Z možem Julijem imata tri sinove, Mi- lana, Janka in Borisa. Že 32 let je minilo, odkar ji je umrl mož, njena družina pa se je med tem povečala za 7 vnu- kov in 8 pravnukov. Slavka je zelo rada planinarila, njena priljubljena točka pa je še ved- no Vimperk. T TAVČAR Poizelski malčki med igro. Učeči se vrtec Ob ustanovitvi občine Polzela je vrtec postal enota šole. V štirih letih skupnega delovanja je šola izpeljala prvo in tretjo triado devetletke, vrtec pa dvoletno kurikular- no prenovo. V obeh izvajajo ekološki in plesni program, zgodnje učenje tujega jezika, vzgojo za odlič- nost in tudi druge projekte v povezavi z republiškim zavodom za šolstvo in šport. V vrtcu so zaživeli krožki za kakovost, ki so že več let posebnost polzelske šole, poleg tega pa je vrtec vključen v nacionalni projekt Učeči se vrtec. Vseskozi skrbijo za urejanje prostorov vrtca in okolice, saj vsako leto prenovijo nekatere učilnice in zamenjajo dotrajano opremo. Letos so tako obnovili parket v štirih igralnicah, garderobi in večnamenskem prostoru. Vrtec so tudi prepleskali, kupili novo igralo ter postavili pravljično utico za igrače in orodje. Vrednost vseh del ocenjujejo na nekaj manj kot 3 milijone tolarjev. US Št. 36 - 5. september 2002 16 NASI KRAJI IN LJUDJE Računalniška abeceda za Šentjurčane Za vključitev v mrežo e-šol sta skupaj kandidirali in bili izbrani osnovni šoli Hruševec in Franja Malgaja ...... Prvi šolski dan je za os- novni šoli Hruševec in Fra- nja Malgaja iz Šentjurja pomenil tudi začetek sode- lovanja v projektu e-šol, mreži javno dostopnih točk po Sloveniji za računalniš- ko opismenjevanje najšir- šega kroga ljudi. Ob dveh šentjurskih osnov- nih šolah so v projekt, ki so ga v ministrstvu za informa- cijsko družbo v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo, znanost in šport začeli lani, z letošnjim septembrom vklju- čili še pet drugih šol. Projekt e-šol v Sloveniji je lani zače- lo osem šol, v začetku letoš- njega koledarskega leta pa se jim je pridružilo še novih osem, tako da imamo zdaj mrežo 23-ih osnovnih šol, kjer lahko ljudje med tednom v popoldanskem času ter ob so- botah dobijo vrsto informa- cij ter znanj s področja infor- macijske tehnologije. V šolah pripravljajo brez- plačne seminarje z različnih področij računalniškega opi- smenjevanja, ljudje se lahko seznanijo z novostmi na po- dročju komunikacij, spozna- jo elektronsko poslovanje z bankami, knjižnicami, upravnimi enotami,... Pri- pravljajo seminarje, na ka- terih se udeleženci spoznajo z osnovnimi računalniškimi programi ter Internetom, naučijo pa tudi osnov obli- kovanja lastnih spletnih stra- ni ter ravnanja z digitalnimi fotografijami ter digitalno vi- deotehniko. Osnovni šoli Hruševec in Franja Malgaja iz Šentjur- ja sta ob pomoči domače upravne enote za vključi- tev v mrežo e-šol kandidi- rali skupaj, podprla pa ju je tudi občina Šentjur. Gle- de na opremljenost obeh šol bodo aktivnosti za računal- niško opismenjevanje naj- širšega kroga ljudi izvajali izmenoma, program posa- meznih dejavnosti pa bo- do objavljali mesečno. Po besedah ravnatelja OŠ Fra- nja Malgaja Marjana Gra- dišnika je vključitev v pro- jekt e-šol za obe šentjurski osnovni šoli dragocena tu- di zato, ker bodo s pomoč- jo države lahko dodatno opremili svoji računalniš- ki učilnici. IVANA STAMEJČIČ Računalniško znanje v osnovnih šolah Hruševec in Franja Malgaja (na sliki) v Šentjurju so doslej nabirali le šolarji, poslej pa ga bodo v popoldanskem času in ob sobotah ponudili tudi drugim občanom. Z lovskimi šegami in navadami v Jurkloštru bo v nede- ljo popoldne slovesnost ob krajevnem prazniku, ki ga bodo letos prvič obeležili, ter tradicionalni, 17. prikaz starih ljudskih šeg in delov- nih opravil občine Laško. Krajani Jurkloštra so za svoj krajevni praznik izbrali 9. september v spomin na leto 1209, ko je vojvoda Leopold VI. Babenberški tega dne v Mariboru podpisal ustanov- no Ustino Kartuzije v Jurklo- štru. Praznične prireditve so se začele že 24. avgusta, za- ključiU pa jih bodo v nede- ljo ob 14. uri, ko bodo na osrednji slovesnosti podeli- h priznanja najbolj zasluž- nim krajanom ter predstavi, U grb in zastavo Jurkloštra, Tradicionalni 17. prika^ starih ljudskih šeg in delov, nih opravil občine Laško bo letos v znamenju lovskih in navad. Uvod v prikaz b( do ob 15. uri naznanili Ce ski rogisti Kozjanske zvej lovskih družin Celje, lovsl šege in navade pa bodo pi kazali člani kulturnih društt Trobni Dol in Lipa Rečic; Simbolični sprejem v zeli no bratovščino, lovski krs pa bodo obiskovalcem pred- stavili kar lovci sami, člani domače Lovske družine Jig klošter. J NA KRATICO LikofvDebru Jutri, v petek, pripravljajo na gradbišču OŠ Debro slo vesnost ob namestitvi ostrešja na rastoče šolsko poslop je. Kot je znano, naj bi bili šolski prostori zgrajeni in oprem Ijeni do začetka prihodnjega šolskega leta, zaenkrat pa grad- bena dela napredujejo skladno s terminskim planom. Po stari, lepi navadi, ki je na podeželju še vedno v veljavi, bodo Laščani jutri ob 13. uri ob namestitvi ostrešja pripravili »likof« za delavce celjskega Gradisa in druge obiskovalce. Bolšjak na Graščinskem dvorišču Turistično društvo Laško bo poslej vsako prvo soboto v mesecu na Graščinskem dvorišču pripravljajo bolšji sejem. Prvi bo že to soboto dopoldne, v Turističnem društvu Laš ko pa na sejem vabijo vse, ki bi želeli starine prodajati kupovati ali pa zgolj občudovati. If Ob letošnjem že 24. tednu upokojencev in invalidov laške občine se je s predstavniki obeh organizacij srečal tudi župan Jože Rajh. Upokojenci in invalidi tudi o težavaii Letošnji že 24. teden upo- kojencev in invalidov ob- čine Laško, ki se je začel v ponedeljek, se danes nada- ljuje z balinanjem v Laš- kem, jutri pa se bodo upo- kojenci in invalidi podali na Kopitnik, Teden bodo za- ključili v soboto z družab- nim srečanjem v Zidanem Mostu. V ponedeljek je predstav- nike upokojencev in invali- dov sprejel župan Jože Rajh, na srečanju pa so s predstav- niki Centra za socialno delo Laško ter občinskega oddel- ka za družbene dejavnosti spregovorili tudi o problemih, socialnih stiskah, namestitvi v domovih starejših in dru- gih težavah, s katerimi se pri vsakdanjem delu in življenju srečujejo upokojenci in inva- lidi. Kljub temu, da je zača- sna rešitev z namestitvijo sta- rejših v sklopu Zdravilišča Laško sprejemljiva, je želja po lastnem domu upokojencev v Laškem še vedno prisotna in bi bila za marsikoga tudi boljša od trenutne. Popravek v zadnji številki Novega tednika smo v prispevku Krvavi petek v Celju narobe citirali našo sogovornico, socialno delavko in svetovalko na Centru za pomoč žrtvam kazni- vih dejanj, Miro Kačavendo. Pravilni navedek se glasi: »Žr- tvam družinskega nasilja je potrebno dati nasvet, jim spo- ročiti, da lahko pokličejo na telefon Centra za pomoč žr- tvam kaznivih dejanj po vsej Sloveniji, ki je na voljo 24 ur na dan (01-5340744). Rešitev problema družinskega nasi- lja je v tesnejšem sodelovanju policije, centrov za social- no delo ter ostalih vladnih in nevladnih organizacij.« Za napako se opravičujemo. Srečko Hrastnik, direktor Bio Vitala med otvoritvijo. Hiša zdravja na Proseniškem v ponedeljek, 2. septembra, je na Proseniškem, nedaleč od Ce- lja, odprla vrata Hiša zdravja. Ta- ko sta nov center alternativnega zdravljenja poimenovala zakon- ca Hrastnik, ustanovitelja podjetja Bio Vital, ki ponuja niz alterna- tivnih metod zdravljenja: od ki- ropraktike, aromaterapije, aku- presure, zdravilne in sprostitve- ne masaže, do aurikoloterapije in biospektruma. V prostorni in le- po urejeni hiši je poleg dveh ma- sažnih prostorov dovolj prostora tudi za skupinske terapije in jo- go, saj je dejavnosti namenjena praktično cela hiša. Hiša zdravja in sprostitve Bio Vital je prva hiša na Celjskem, v kateri vam specializirani terapevti iz Rusije in Slovenije ponujajo komplementarne terapije zdrav- ljenja in sproščanja. Indijska masaža glave, ena izmed alternativnih masaž, prvič predstavljena v Sloveniji. Št. 36 - 5. september 2002 NASI KRAJI IN LJUDJE 17 Konji in zmajcici Številne prireditve ob prazniku Občine Rogatec v Občini Rogatec se te dni ^rfstijo najrazličnejše prire- ^tve, s katerimi želijo druš- (va, klubi in drugi organi- zatorji popestriti letošnji ob- činski praznik. Praznova- nje se je pričelo že minuli petek, zaključilo pa se bo ta konec tedna s polaga- njem temeljnega kamna za Vlercatorjev nakupovalni center in osrednjo priredi- tvijo na Trgu. V sklopu prazničnih do- godkov so se med prvimi zvr- stili pohod na Donačko go- fo, ribiško tekmovanje v ko- ličinskem izplenu, konjeniš- ke igre in srečanje narodno- zabavnih ansamblov. Tradi- cionalni pohod Objemimo Donačko goro je vodil od cerkve sv. Donata v Rogatcu po številnih poteh do vrha go- re, pripravilo pa ga je Planin- sko društvo Sloga. Le-to bo z današnjo kulturno priredi- tvijo ob 18. uri v prireditve- nem šotoru na parkirišču pri Muzeju na prostem slovesno obeležilo 50-letnico prvega vzpona Rogatčanov na Alja- žev stolp, ki predstavlja za- četek organiziranega planins- tva v teh krajih. Tekmovanja v organizaci- ji rogaške ribiške družine se je udeležilo precejšnje število tekmovalcev, ki so morali v treh urah iz tamkajšnjega rib- nika potegniti čimveč rib. Lo- vorika je pripadla domačinu lllilanu Beloševiču, ki je up- lenil 2,35 kilograma rib. Za obiskovalce pa so bile med zanimivejšimi konjeniš- ke igre pod okriljem nedav- no ustanovljenega Konjeniš- kega kluba Strmol. Igre so bi- le razdeljene na več sklopov, udeležili pa so se jih tudi ko- njeniki s sosednje Hrvaške. V prvi kategoriji, kjer so na- stopili otroci med sedmim in desetim letom, se je najbo- lje odrezala Petra Novak s kobilo Geo, v drugi katego- riji (10 do 14 let) Tanja Her- ceg s kobilo Mišo in v tretji kategoriji (skupina odraslih) pa Tina Krivec s konjem Ki- lerjem. Na Rogaški alki, kot so organizatorji poimenovali zaključni del, so se najbolje izkazali člani Konjeniške- ga kluba Samobor. Ena najbolj obiskanih prireditev je bila zagotovo ponedeljkova podelitev zmajčkov in priznanj v kul- turnem domu za urejeno okolje, ki so jo letos zdru- žili z otvoritvijo likovne razstave slikarja Jožeta Ku- nčja. ..... ...BOJANA JANČIC. Na konjeniških igrah se je med najmlajšimi najbolje odrezala Petra Novak s kobilo Geo. i Med nove pridobitve za praznik sodi tudi novo vodno zajetje v Dobovcu, ki bo zagotovilo kakovostno pitno vodo tudi za precejšnje število gospodinjstev iz sosed- njih naselij in tako odpravilo težave presihanja vode v sušnem obdobju. Gradbena dela so bila zaključena že konec pomladi, vrednost celotne naložbe pa znaša 22 milijonov tolarjev. Od tega je 8 milijonov tolarjev iz na- slova demografije lani prispevalo ministrstvo za gospo- darske dejavnosti. V znamenju komedij Na šmarski območni iz- postavi sklada za kulturne dejavnosti so za prihajajo- čo sezono gledališkega abonmaja ponovno pripra- vili obilico zanimivih celo- večernih predstav. V reper- toarju se bo zvrstilo pet ko- medij, s šesto pa bodo or- ganizatorji nagradili zveste dolgoletne abonente. Prva letošnja predstava bo tako na sporedu že 6. septem- bra na ploščadi pred Kultur- nim domom Šmarje pri Jel- šah, kjer bo z monokomedi- jo Od boga poslan nastopil igralec Matjaž Jevšnik. V drugi polovici oktobra si bodo abo- nenti v zagrebškem gledališ- ču Komedija ogledali predsta- vo o Edith Piaf, v božičnem času pa se jim bodo v družin- ski komediji Božič pri Cupiel- lovih predstavili številni priz- nani igralci Mestnega gleda- lišča ljubljanskega. Abonmajski program, ki ga že leta pripravlja vodja območ- ne izpostave sklada Tone Kam- puš (na sliki), naj bi obisko- valci odlično sprejeli. Dvora- na šmarskega kulturnega do- ma naj bi bila po Kampuševih besedah že leta povsem raz- prodana, tako v abonmajskem programu kot tudi izven. Sled- nje velja zlasti za Naj kome- dije v mesecu maju 2002, ki so naletele na presenedjivo do- ber odziv. To je tudi botrova- lo odločitvi, da tovrstni žanr uvrstijo tudi v spored nove se- zone 2002/2003. Na svoj račun pa bodo priš- h tudi ljubitelji musicalov in ročk oper, ki si bodo lahko ogledali Chicago v izvedbi Slovenskega ljudskega gleda- lišča Celje, ročk opero Jesus Christ Superstar v izvedbi an- sambla gledališča Komedija iz Zagreba in musical Jackyll in Hayde v gledališču na Du- naju. Sicer pa zgodovina gle- daliških predstav v Šmarju iz- vira že iz leta 1974, v prihod- njem letu pa bodo Šmarčani obeležili tudi 25-letnico gle- dališkega abonmaja v kraju. B. JANČIČ Tekmovanja v organizaciji rogaške ribiške družine se je udeležilo precejšnje število tekmovalcev. Glasbena šola za Obsotelje Po vzoru ostalih izobra- ževalnih ustanov bo jutri '^oja vrata odprla tudi no- ^■J glasbena šola v Rogaš- ^[ Slatini, ki jo je soinve- ^'iralo vseh šest občin iz Ob- "telja in Kozjanskega. Na- '"''ha je vredna približno 215 [1^'lijonov tolarjev, največ- " del sredstev pa je prispe- ^^'a slatinska občina. Ministrstvo za šolstvo je k V^^u primaknilo 89 milijo- Ijov tolarjev. Z deli so priče- ' že lanskega septembra in '"'i nedavno tudi zaključili. ^ ravnateljico Glasbene šo- le Rogaška Slatina je bila ime- novana Tatjana Šolman, raz- pisali pa so tudi že prosta me- sta v treh izobraževalnih pro- gramih. Zaradi devetletke bodo na glasbeni šoli uvedli nov izo- braževalni program predšol- ske glasbene vzgoje, ki bo tra- jal leto dni, vanj pa so se lah- ko vključili petletni otroci. Učenci se lahko po končanem programu vpišejo v glasbeno ali plesno pripravnico. Glas- beni pripravnici bosta letos namenjeni šest- in sedemlet- nim otrokom, od tega bo pet mest v slatinski glasbeni šoli in pet v Podružnični šoli Šmar- je pri Jelšah. Glasbena šola Rogaška Slatina je ob tem raz- pisala še pet mest za program pozavna v dislociranem od- delku Bistrica ob Sotli ter nad- standardni program baleta. Na jutrišnji otvoritveni slo- vesnosti bo spregovorila mi- nistrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok, nato pa si bodo lahko prisotni tu- di ogledali novo pridobitev, ki bo zlasti razveselila mla- de ljubitelje glasbene umet- nosti. B. JANČIČ Ženski izziv za volanom Sredi septembra se bo po Savinjski dolini vila ploče- vinasta karavana tradicio- nalnega, tokrat že 28. žen- skega relija. Prireditev, ki je namenjena predvsem za- bavnemu druženju in seve- da preventivi v cestnem pro- metu, bo tokrat pod imenom Gradovi na Slovenskem udeležence popeljala na ne- kaj manj znanih graščin in pristav v Savinjski. Ženskega relija se je v »naj- boljših« letih udeležilo do 78 posadk, sedaj pa jih ponava- di pride okoli 35, pravi Eli- zabeta Škofca, organizator- ka srečanja. Ne gre za reli v klasičnem pomenu besede, saj posadke ne smejo med cviljenjem gum rezati ovin- ke, nasprotno, če pridejo pre- hitro na cilj so celo kazno- vane. Start relija bo v soboto, 14. septembra, v Ločici pri Šem- petru, proga pa bo speljana skozi Dolenjo vas do Prebol- da, nato mimo Brega na Pol- zelo in skozi Založe do Ja- me Pekel. Tam se bodo tek- movalke in tekmovalci usta- vili na kosilu ter ogledu sa- vinjske speleološke zanimi- vosti. Naslednja postaje na poti karavane bodo še Pire- šica, Arja vas, Petrovče, Ža- lec in Šempeter, cilj pa bo znova na avtopoligonu v Lo- čici. Na poti se bodo ustav- ljali ob številnih graščinah in pristavah, ki so na gosto po- sejane v dolini zelenega zla- ta, za katere pa ve razmero- ma malo ljudi. Kar niti ni čudno, saj jih je večina v ze- lo slabem stanju, nekatere pa so samo še ruševine. Vse posadke čaka še šest spretnostnih voženj na posa- meznih časovnih kontrolah. »Udeleženci morajo poznati in se strogo držati pravil var- ne vožnje v cestnem prome- tu. Letos ženske prvič izzi- vamo voznike, da se nam pri- družijo in pokažejo svojo zna- nje in spretnost. Rezultati bo- do marsikaterega preseneti- h,« napoveduje Elizabeta Škofca. LK Št. 36 - 5. september 2002 18 NASI KRAJI IN LJUDJE Gimnazija pod goro Konjičani se odločajo za novogradnjo na travniku nad športno dvorano v Slovenskih Konjicah pospešeno pripravljajo vse potrebno, da bi lahko v šol- skem letu 2003/2004 vpi- sali dijake v prva oddelka nove gimnazije. Do okto- bra, ko bo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport preverilo, ali so zagotovlje- ni prostori (in vse ostalo) za vpis prve generacije, in ko se bo dokončno odloči- lo o razmestitvi programa Gimnazija v Slovenski Bi- strici in Slovenskih Konji- cah, je le še malo časa. Tam, kjer naj bi bila že čez leto dni gimnazija, pa je zaen- krat še travnik. Sprva predvidene lokaci- je za gimnazijo so v Sloven- skih Konjicah opustili, saj so ugotovili, da so neprimerne. To velja tako za prizidek k Osnovni šoli ob Dravinji kot tudi za namestitev šole v pro- store sedanjega sodišča. So- dišču so se dokončno odpo- vedali po zadnjem pogovo- ru s predstavniki ministrstva za notranje zadeve. Novo lo- kacijo so našli na zemljišču, kjer je šolski kompleks že zaokrožen: v neposredni bli- žini Osnovne šole Pod goro, glasbene šole in športne dvo- rane. »Prepričan sem, da je to najboljša možna lokacija, saj je večina infrastrukture že postavljena, občina pa je tu- di lastnica zemljišča,« pravi konjiški župan Janez Jaz- bec, Spremembe zazidalne- ga načrta so se že lotili. Glavna nevarnost za pro- pad velike želje po gimnazi- ji, ki jo je s svojim »da« potr- dil tudi občinski svet, je se- veda denar. Župan zagotav- lja, da bo občina prispevala, kolikor bo največ lahko: »Če- prav smo ministrstvu sprva zagotavljali, da bomo prosto- re bolj kot ne zagotovili sa- mi, pričakujemo, da se bo da- lo dogovoriti za sofinancira- nje naložbe. Za opremo in učila pa je ministrstvo denar že obljubilo.« Kakšna bo odločitev mi- nistrstva, bo očitno v pre- cejšnji meri odvisno od spretnosti pogajalcev. Pred- sednik gradbenega odbora je predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev gim- nazije v Slovenskih Konji- cah, mag. Franc Želih. Kot direktor Svetovalno izobra- ževalnega centra, v okviru katerega bi bila nova gim- nazija, zagotavlja, da z us- treznim profesorskim ka- drom ne bo težav. V SKIC je že sedaj 45 redno zapo- slenih, imajo pa tudi 105 po- godbenih sodelavcev in do- govor z velenjsko gimnazi- jo o kadrovskem dopolnje- vanju. Po njegovi oceni bi bilo potrebno ob ustanovi- tvi gimnazije zaposliti le še 6 rednih profesorjev. Niti najmanj pa ne dvomi, da bo interes otrok in staršev za vpis v konjiško gimnazijo dovolj velik, da bodo lah- ko napolnili vsaj dva oddel- ka. Pa zna biti to trši oreh kot bitka za 150 do 200 mi- lijonov tolarjev, potrebnih za novogradnjo... MILENA B. POKLIC MODRI TELEFON Sporno zemljišče Bralka s Celjskega je po- jasnila, da je soseda preko osebnih poznanstev dala odmeriti zemljo, na kateri živi bralka, vendar brez nje- ne vednosti. Ta vse do se- daj ni vedela, da zemlja, kjer je sedaj njeno dvoriš- če, pravzaprav sploh ni nje- na. Pravi lastniki naj bi bi- li namreč omenjena sose- da, njen mož in njena taš- ča. «Kam in v kolikem ča- su lahko sedaj vložim pri- tožbo, da preprečim urad- no odmero zemlje brez mo- je vednosti?« se je glasilo vprašanje. Geodetska upra- va na področju, kjer bral- ka živi, naj bi namreč že izdala tovrstno odločbo. Odgovor na vprašanje je po- sredoval vodja Območne geo- detske uprave Celje Damjan Kvas, ki pravi, da na osnovi povedanega ne more podati na- tančnega pojasnila. »Na po- dročju geodetske dejavnosti je bila v zadnjem obdobju zako- nodaja precej spremenjena. Konec januarja 2000 je bil ta- ko v Uradnem listu objavljen Zakon o geodetski dejavnosti (ZgeoD), ki med drugim ure- ja področje geodetske dejav- nosti in določa pogoje zanjo... Iz bralkinega pripovedovanja ni mogoče razbrati, na katero obdobje se nanaša problem, zato predpostavljam, da na čas po sprejetju nove zakonoda- je,« meni Kvas. »Lastnik zemljišča ob me- ji lahko pri katerem koli geo- detskem podjetju v Sloveni- ji naroči izdelavo elaborata ureditve meje. Postopek par- celacije lahko sproži samo lastnik parcele, ki se bo de- lila oziroma združevala. Stranka lahko v roku šestih mesecev od zaključka zapi- snika ureditve meje vloži zah- tevo za ureditev meje na pri- stojni izpostavi geodetske uprave RS, s čimer se prične upravni postopek. Če bi se zgodilo, da bi oba mejaša na osnovi različnih elaboratov želela vložiti omenjeno zah- tevo, bi geodetska uprava sprejela tisto zahtevo, ki je bila vložena prva,« pojasnjuje Kvas. »Možne so še določene po- sebnosti v primeru, ko se par- celacija opravi na osnovi skle- pa sodišča (dedovanje in po- dobno), zakona ah odločbe upravnega organa. Iz navede- nega izhaja tudi, da lahko lastnik parcele brez vedno- sti soseda pri geodetskem podjetju naroči katerokoli geodetsko storitev. To seve- da lahko stori tudi brez ved- nosti Geodetske uprave. Le- ta začne upravni postopek še- le, ko je storitev na terenu opravljena, in sicer tako, da stranka poda zahtevek za spremembo podatkov v zem- ljiškem katastru in priloži ela- borat... To pa seveda ne po- meni, da lahko geodetsko podjetje vodi postopek ure- ditve meje na terenu brez ved- nosti sosedov. Naročilo geo- detske storitve je možno brez vednosti soseda, k vsem na- daljnjim dejanjem pa je geo- detsko podjetje dolžno vabiti vse stranke, ki morajo sode- lovati v postopku, enako pa velja tudi za geodetsko upra- vo, ko izvaja upravni del,« po- jasnjuje Kvas. »Velikokrat se zgodi, da dr- žavljani niso seznanjeni z vpi- si v uradnih evidencah,« do- daja Kvas ob trditvi bralke, da naj bi šele sedaj izvedela, d zemljišče ni njeno. »Dolžnos slehernega je, da je seznanjei s svojimi pravicami in obvez nostmi iz naslova lastništva Nevednost pa ne obvezuje od govornosti. To, da bralka upo rablja zemljišče kot dvorišče, še ne pomeni, da je lastnii tistega zemljišča. Pritožbo izdano odločbo lahko v pijl tožbenem roku vložijo izl ključno stranke v postopki Upravni organ je v upravneii postopku dolžan poskrbeti, d ves čas vodi postopek z vse mi tistimi, ki bi se jim lahki pravice in obveznosti kakor koli spremenile zaradi odlot be. Stranke v postopku ure Janja mej so (so)lastniki pai cel na obeh straneh meje i parcel, ki se jih ta meja n obeh krajiščih dotika. Strai ka v postopku parcelacije p je lastnik parcele, ki se de (oziroma parcel, ki se zdii žujejo), ob pogoju, da so mf je takšne parcele dokončne Pogosto sta ureditev mej pai cel in parcelacija združena' en postopek. Pravico sodek vanja v postopku ima tudi os( ba, ki izkaže pravni interes, pravi Kvas, ki bralki ob tei predlaga, da se obrne na pi stojno izpostavo geodetsk uprave, kjer bo gotovo dob la še natančnejše pojasnilo t svoja vprašanja. Do prihodnjega četrtka bo vaji khce na Modrem telefonu sprejJ mala novinarka Ivana StamejčiJ Na telefonsko številko 031/56^ 581 jo lahko pokličete vsak da med 10. in 17. uro. Svoja vpraš) nja za Modri telefon lahko med pi nedeljkom in petkom zastavitett di po telefonu 42-25-190. Regijanje iz miašiciii miaic Mladi s konjiškega ob- močja so zadnji teden po- čitnic preživeli pri ribnikih v Mlačah v bližini Loč. Na počitniškem naravoslov- nem taboru so se zbrali Mla- di veliki podjetniki in turi- stični krožek Osnovne šo- le ob Dravinji ter prostovolj- ci Območnega združenja Rdečega križa Slovenske Konjice. Zamisel za tabor ima za- nimivo zgodovino. Kot je povedala Brigita Stojan, do- mačinka iz Mlač in mento- rica podjetniškega krožka. je zamisel sad sodelovanja s turističnim krožkom. V njem so raziskovali ribnike v Dravinjski dolini, mladi podjetniki pa so potem sve- tovali, kako bi lahko ribni- ke obogatili z dodatno po- nudbo. Med idejami za pik- nike, izdelavo spominkov, kolesarjenjem okoli ribni- kov in počitniškim taborom so izbrali zadnjo možnost. In zakaj ravno v Mlačah, kjer takega tabora še ni bilo? »Ve- dela sem, da so tukaj odlič- ni pogoji tako za delo kot za zabavo in da nas bodo do- mačini radi sprejeli. Povrhu pa - rada ugriznem v kislo jabolko. Na koncu se je iz- kazalo, da je bilo vse prej kot kislo, saj je tabor prese- gel vsa naša pričakovanja. Re- sno razmišljamo, da bi po- stal stalna oblika izobraže- vanja za učence na prehodu iz 7. v 8. razred.« Udeležencem tabora je nu- dil gostoljubje dom Turistič- nega društva Mlače. Da so mla- dih med sabo veseli, so zgo- vorno pokazali tudi domači- ni. Prinašali so jim grozdje, potice, pecivo... Sicer pa mladi v Mlačah ni- so lenarili. Popisali so rast- line in živali v ribnikih, opra- vili kemijsko analizo vode (ugotovili so, da je primer- na za gojenje rastlin in živa- li) , proučili so zgodovino gra- du Pogled, se posvetili zdra- vilnim zeliščem, prostovoljci RK pa so veliko razpravljali o medgeneracijskih odnosih. Pripravili so tudi razstavo o svojem delu in zanimiv pred- stavitveni program - kljub vsemu so imeli dovolj časa tudi za igro in zabavo. MILENA B. POKLIC Brigita Stojan je »kriva« za 1. Po- čitniški naravoslovni tabor v Mla- čah. Poleg razstave so mladi ob zaključku tabora staršem, krajanom Mlač in drugim vabljenim (prišel je tudji župan Janez Jazbec) na zabaven način predstavili opravljeno delo. SMS za varnost otrok v prometu Konjiški člani in članice Stranke mladih Slovenije so v ponedeljek, na prvi šol- ski dan, pripravili akcijo za varnost otrok v prometu. Z njo so želeli opozoriti, da je problem varnosti otrok v prometu kompleksen in da ga je potrebno reševati na številnih področjih. V ok- viru akcije so otrokom na poti v šolo brezplačno deli- li kresničke in opozarjali javnost na potrebo po večji varnosti v cestnem prome- tu. Tadej Slapnik, podpred- sednik stranke, ob ugotovi- tvi, da so otroci med najbolj ogroženimi skupinami v pro- metu, poudarja, da varnost v cestnem prometu ni zgolj domena nacionalne oblasti, ampak je nujno, da se v nje- no zagotavljanje aktivno vključijo tudi lokalne skup- nosti: »Pomembno je, dati di Občina Slovenske Kon; ce, v skladu s nacionalnii programom varnosti v ces nem prometu, izdela in i gotovi izvajanje občinske! programa o varnosti v cei nem prometu, v katerem b do jasno opredeljene prisU nosti, naloge, ukrepi in ci s področja varnosti cestne! prometa v občini.« Po njeg vem bi lahko v občini velil naredili tudi za varnost ^ lesarjev: z izgradnjo ustre ne prometne infrastruktu in kolesarskih stez ter el mentov za umirjanje proii ta. »Posebno pozornost f menimo še prometni vzg< v osnovnih šolah, spodbuj' mo uporabo čelade in z^i tovimo kvaliteten nadzor, bo tudi ustrezno sankcio' ran,« je še dodal. Ml Št. 36 - 5. september 2002 NASI KRAJI IN LJUDJE 19 Mestna občina Velenje praznuje Praznične prireditve se bodo zaključile s Pikinim festivalom Vse do konca septembra liodo v središču Šaleške do- line potekale prireditve v po- lastitev letošnjega prazni- 1(3 Mestne občine Velenje, Končale se bodo z zname- jitim Pikinim festivalom, Ij je tudi največji otroški tfstival v Sloveniji. I Organizatorji pa pripravljajo le kopico športnih in rekrea- jjskih tekmovanj v kolesar- jnju, streljanju z zračno puš- jo in malem nogometu. Številna slavja v soboto, 6. septembra, bo slavnostna seja krajevne skup- nosti Gorica, v nedeljo pa bo DaCraški Gori srečanje bor- tev in mladine. V Vinski Go- libodo v soboto, 13. septem- bra, izročili namenu nekaj krajevnih cest, v nedeljo, 14. septembra, pa bo na letališ- ču v Lajšah srečanje območ- nih združenj častnikov in voj- nih veteranov iz občin Vele- nje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na ta dan bodo slavili tudi v krajevni skupnosti Ple- šivec, osrednja proslava ob občinskem prazniku pa bo 20. septembra v velenjski glasbeni šoli. Dan pozneje bodo uradno odprli prenov- ljeno velenjsko kotalkališče, na ta dan pripravljajo tudi koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, od 21. do 28. septembra pa bo staro in mlado razveseljeva- la navihana Pika. Po besedah vodje festivala Matjaža Čer- novška, bo tema letošnjega Pikinega festivala Na potepu po svetu. Častna pokrovite- ljica prireditve bo gledališ- ka in filmska igralka Štefka Drolc. Zabava za vse Osrednji del festivala bo- do Pikine ustvarjalne delav- nice. Otroci se bodo na njih igrali, ustvarjali, spoznavali nove materiale in se naučili njihove uporabe. Tako bodo ustvarjalni, hkrati pa bodo lahko svoje znanje posredo- vali prijateljem. Izdelke bo- do ustvarjali pod vodstvom Pike Nogavičke, nato pa jih bodo lahko odnesli domov. V času festivala se bodo zvr- stile številne Pikine gledališ- ke predstave, na prazničnem odru bodo nastopili pevci in plesalci. Zadnji dan festivala, za Pikin dan čaka otroke ko- pica presenečenj. Pika je na- mreč prijazna, vesela in naga- jiva deklica, ki želi, da bi bili vsi otroci na svetu srečni, ve- seli, včasih tudi nagajivi ter da bi preživljali svoje otroštvo in mladost v prijaznem okolju. Po Černovškovih besedah številnim otrokom po svetu vsakodnevna dogajanja, na ka- tera sami nimajo vpliva, s tem- nimi in grozečimi oblaki pre- krivajo sonce. Zato tudi letoš- nji Pikin festival nadaljuje svo- je humanitarno poslanstvo, zbrana sredstva iz Pikinega šparovčka pa bodo prižgala sonce upanja nubskim otro- kom, ki si želijo obnovitev uničene šole Sarafat Džamu. PETER RAKAR Praznična sobota za šolarje Učenci iz Vinske Gore nestrpno pričakujejo otvoritev razširjene in prenovljene šole v soboto popoldan bodo s )riložnostno slovesnostjo iredali namenu povečano in losodobljeno zgradbo po- Iružnične osnovne šole. 75 učenk in učencev po- dnižnične osnovne šole Vin- ska Gora v mestni občini Ve- ifnje nestrpno pričakuje so- iioto, ko bo končana razširi- tev in prenova šolske zgrad- le. Šola je bila zgrajena leta 1973 in od takrat ni bila de- ežna večjih posegov. Ker je sanitarna inšpekcija prepove- dala uporabo jedilnice, pro- store so uporabljali tudi kot garderobo, so se odločili za gradnjo prizidka, da bi z njim pridobili dve učilnici. Z obnovitvenimi deli so za- čeU poleti. Zgradili so prizi- dek, v vsefrdfugih prostorih pa so obnovili tla, sanirali so ostrešje starega dela šole in podaljšali napušč, na južni strani so zamenjali okna itd. Pri obnovitvi so pomagali ta- ko krajanke in krajani Vin- ske Gore kot šolarji omenje- ne šole. Vrednost do konca opravljenih del presega 7 mi- lijonov tolarjev, zapisati pa velja, da dela še potekajo. Podružnična osnovna šo- la Vinska Gora, ki deluje v okviru velenjske osnovne šo- le Gorica, pa ne bo od sobo- te naprej bogatejša samo za povečane in prenovljene pro- store. V prihodnje bodo lah- ko knjižnico obiskovali tudi krajani in krajanke, enkrat na teden pa jim bo omogo- čena, tudi brezplačna upora- ba računalniške učilnice. Prihodnji torek, 10. sep- tembra, bo na šoli zanimiv literarni večer, na katerem bo- do nastopili tudi lokalni glas- beniki. Razstavili bodo vso zbrano prozo in poezijo, zgodbe in črtice ter pisma kra- jank in krajanov Vinske Go- re. ML Luči so osvetlile cesto V Krajevni skupnosti Gorica v Velenju so praznova- nje krajevnega praznika začeli z odprtjem novega siste- ma ulične razsvetljave v naselju Gorica ob cesti v Bevče. Del tega cestišča, ki obsega več kot dvajset stanovanjskih hiš, doslej še ni bil osvetljen. Gradbeni odbor KS Gorica je v obdobju enega leta pridobil sredstva s strani Mestne obči- ne Velenje ter organiziral potrebna instalacijska dela. Ob predaji cestne razsvetljave v uporabo tik pred pričet- kom šole so govorniki povedali, da bo ta pridobitev med drugim pogojevala tudi boljšo cestno prometno varnost. Električno razsvetljavo sta predala namenu Jože Mraz, član Sveta KS Gorica, ter župan MO Velenje Srečko Meh. JOŽE MIKLAVC Lažje parkiranje Velenje je bogatejše za 110 parkirnih mest Novo parkirišče med Ki- dričevo cesto ter povezoval- no cesto od Kidričeve ceste do Kardeljevega trga so mi- nulo soboto že zasedla mo- torna vozila. Tudi v središču Šaleške doline, v Velenju, se sreču- jejo s precejšnjimi težava- mi zaradi pomanjkanja par- kirnih mest. Reševali jih bo- do z uvajanjem tako ime- novanih modrih con in z gradnjo garažnih hiš. Pred začetkom gradnje garažne hiše na Kardeljevem trgu, z deli naj bi začeli predvido- ma prihodnjo pomlad, pa je treba urediti dodatne par- kirne prostore. Mestna občina Velenje se je letos odločila, da bo ure- dila novo parkirišče na delu zelenice ob Kidričevi cesti. Najprej je bilo predvideno, da bodo na prostoru naspro- ti poslovne stavbe Pošte in Te- lekoma uredili samo začasno parkirišče s 110 parkirnimi mesti, a so se pozneje odlo- čili, da bo parkirišče tudi os- talo. Konec tedna so parki- rišče že asfaltirali, čeprav je bilo asfaltiranje predvideno šele za prihodnje leto. Velenje pa bo, kot napo- vedujejo na mestni občini Ve- lenje, prihodnje leto bogatej- še še za nadaljnjih 105 par- kirnih mest; uredili naj bi jih nasproti zdravstvenega doma Velenje in ob Prešernovi ce- sti, ob Paki, od doma kultu- re do križišča z Rudarsko ce- sto. ML Z državno pomočjo nad sušo Kljub deževnemu avgustu je suša kmetijske površine prizadela tudi letos Mestna občine Velenje je ilržavni komisiji za sana- cije v Ljubljani poslala spo- ročilo, v katerem komisijo Pozivajo naj ponovno pre- gledajo zahtevke upravi- i^ncev do denarne pomoči, 'fe za pomoč, ki naj bi je 'ili deležni tisti, za katere l^OoceniU, da jih je naj^j Jpfizadela lanska suža. ; Poziv državni komisiji za !^nacije je korak, za katere- ! >^ so se v velenjski občini od- I ofili potem, ko je ta komi- I zavrnila večino zahtev- ? iz lanskega leta. Uradna i ^■'itožba zoper takšno odlo- ; '''^v ni možna, zato so se od- (°fili predlagati ponovni pre- upravičencev do držav- ("^ denarne pomoči. i Občinska komisija v Vele- i je lani ocenjevala škodo, ' J.' )o je na kmetijskih povr- 1 '"^ah povzročila suša. Držav- ! '"'komisiji za sanacije pri mi- (1'strstvu za okolje in prostor I 'J oktobra lani poslali 202 1 °gi z vso potrebno doku- J^ntacijoter z ocenjeno stop- : 2^poškodovanosti po posa- meznih kulturah. Letos pa je Mestna občina Velenje od ko- misije dobila 174 odločb, od katerih je bilo 44 rešenih po- zitivno, 130 pa negativno. To pomeni, da precej oškodo- vancev po mnenju komisije ni upravičenih do denarne- ga nadomestila. V Mestni ob- čini Velenje zdaj upajo, da jim bo uspelo iztržiti več po- moči z morebitnim ponov- nim pregledom. Kljub deževnemu avgustu pa je kmetijske površine su- ša prizadela tudi letos. Kot pravi Lidija Diklič iz velenj- ske izpostave celjskega Za- voda kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je suša v juniju in začetku julija naj- bolj prizadela drugo in tret- jo košnjo, posledice pa čuti- jo predvsem na strmih kme- tijskih legah. Tam so namreč tla plitvejša in so bolj izpo- stavljena soncu. Po njenih be- sedah pa suša drugje ni pu- stila hujših posledic. Pride- lek koruze je dober, pšenice in krompirja prav tako. Vsee- no pa bodo morali kmetje. ki jih je suša najbolj priza- dela, jeseni dokupiti krmo ali pa nekoliko zmanjšati stalež živine. PR CMC Celje je skupaj s podizvajalci za mestno občino Velenje, ob Kidričevi cesti, zgradilo 110 novih parkirnih mest. Novo parkirišče je v soboto že sprejelo prve jeklene konjičke. Št. 36 - 5. september 2002 20 ŠPORT Previdni so nagrajeni Težko prigarani točki Eri in Rudarju - Celjani so se premagali sami Sedem tisoč gledalcev je za Bežigradom ustvarilo čudovito vzdušje, v konč- nici obračuna Vege Olim- pije in CMC Publikuma pa svoje ljubljence nagradilo z žvižgi, kajti igrali so po- vsem podrejeno vlogo. Tre- ner Brane Oblak se je zno- va oprijel preizkušenega recepta, saj je v prejšnji se- zoni celo na Bonifiki, ko je sedel na klopi Kopra, z zaprto formacijo onemogo- čil in premagal Celjane. Na Prevaljah se je Rudar us- pešno branil tudi z igral- cem manj, Era pa ob šte- vilčni prednosti proti Ljub- ljani ni vzpostavila priti- ska, temveč je zadržala za- četno postavitev in brez (nujnega) tveganja ostala pri remiju. Previdni so v ligi Simobil še vedno praviloma nagrajeni. Stara pesem! Prvoligaški vikend se je za- čel v petek v Ljubljani, že v 65. sekundi pa bi lahko Do- men Beršnjak utišal 7 tisoč gledalcev, a njegov strel v lo- ku s 40 metrov preko Mavri- ca ni bil natančen. V 12. mi- nuti je sledila nova napaka Olimpijine obrambe, dobro se je zagradil Andrej Kvas in sprožil v oddaljenejšo vrat- nico. Prekletstvo se je stop- njevalo do najvišje točke, kaj- ti na drugi strani je, glede ne- varnosti za zadetek, iz mrtve- ga kota prosti strel izvedel Robert Prosinečki, povrat- nik med vratnice Aleksan- der Šeliga je žogo odbil pred- se, a je padla na nogo Dra- ganu Čadikovskemu in končala v celjski mreži. Proti lastnemu golu je prav tako nespretno streljal Mladen Rudonja, a Publikum nima takšne sreče, da bi dosegel poceni zadetek. Kako so sodniki alergični na trenerja Marijana Pušni- ka, se je videlo že v prvem polčasu. Po nedosojenem prekršku je Pušnik le dvig- nil zadnjico s sedeža, trener vratarjev Andrej Salčnik ga je takoj nato posadil nazaj, a si je pri prvi prekinitvi glav- ni sodnik Boris Jeneš iz Len- dave vzel čas, stekel do klo- pi in celjskega stratega ostro opozoril. Kmalu zatem je Brane Oblak krilil z rokami ob bočni črti... Pred finišem obračuna je Šeliga preprečil višji zaosta- nek z odlično obrambo, ko ga je poskusil premagati naj- boljši igralec tekme Vladi- mir Kokol. Očitno je sled- nji igral »preveč naprej«, zato je bil za popolni bunker do- mačih seveda zamenjan. V 88. minuti je Samu Vido- viču uspel lep pobeg v ka- zenski prostor, ko bi lahko skušal kar sam matirati od- ličnega Boruta Mavrica. Našel je Roberta Korena, zadnji poskus za izenačenje pa je preprečil blok. Le za- radi slabega zaustavljanja žo- ge (bo potrebno za večerne tekme vaditi na prirejeni, mo- kri travi?) so Celjani zapra- vili celo zmago, kajti Čadi- kovski. Koren in Beršnjak so dobili uporabne podaje, a se neposredno pred Mavrica ni- so uspeli prebiti. Marijan Pušnik je našteval Beršnjakove »kikse«, najbolj pa grajal Kvasa, tudi zaradi neborbenosti: »Imeli smo več od igre, obramba je delova- la dobro, a smo žal izgubiU, zato je naša ocena seveda ne- gativna. Položaj ni rožnat. Moja prva naloga je dvig mo- rale moštva, s skupinskimi in individualnimi pogovori. Na treningih ostale vzpodbu- jajo izkušeni igralci Sešlar, Sulejmanovič, Vidovič, Križ- nik, Gobec. Zavedamo se, da bo prišlo naših pet minut in da se bodo rezultati obrnili nam v prid. Športno formo bomo zadržali. Pokalni tek- mec Mura bo trd oreh. Raz- logi so trije: pokal je pač po- kal, Mura je prvoligaš, in tu- di Murskosobočani krčevito iščejo izhod iz krize, čeprav igrajo dobro.« Zelo potrt je bil Samo Vidovič, ki je poži- vil celjsko igro: »Ponavlja se stara pesem. Za poraz smo krivi zgolj igralci. Če gola ne dosežeš, zmagati pač ne mo- reš!« iViapad na iUiarjanoviča Trener Rudarja Marjan Marjanovič je na Prevaljah malce zamujal na novinarsko konferenco, ko je njegov ko- lega, trener Korotana Edin Osmanovič dejal prisotnim, da si najbrž ne upa priti, ker ga je sram. Osmanovič je be- sede ponovil tudi med urad- nim delom: »Kljub vsemu spoštovanju do trenerja Mar- janoviča moram reči, da bi mene bilo sram, če bi moja ekipa igrala tako, kot danes Rudar, torej v totalnem bun- kerju. To ni dobra propagan- da za slovenski nogomet, tak- šen način mladim Velenjča- nom ne koristi. Mi se mora- mo posvetiti lastni realizaciji priložnosti!« Da Korošci niso zatresli nasprotne mreže, gre zaslu- ga predvsem ali celo edino vratarju Janku Šribarju, ki je v uvodnih 15 minutah zau- stavil zelo nevarne strele Grizolda, Komarja, Plazni- ka, Miškiča in nato še Joli- ča, ko je žogo odbil, pred golovo črto pa jo je zausta- vil Aleš Šmon. Dvajsetlet- ni levi bočni napadalec je popolnoma upravičil trener- jevo zaupanje, na tekmi pa ni bilo člana mlade repre- zentance Mitje Hojnika. »Zaradi slabe forme si ni za- služil mesta med osemnaj- sterico. Upam, da bo to zanj le vzpodbuda za boljše de- lo,« je pojasnil dokaj koč- ljivo zadevo Marjanovič, ki se ni strinjal z Osmanovi- čevo obtožbo, saj naj bi »knapi« bili prisiljeni igra- ti pred svojim golom zara- di takojšnjega pritiska Pre- valjčanov. Po izključitvi Željka Spasojeviča (dva ru- mena kartona) je v 74. mi- nuti domači obrambi po- begnil Borut Arlič, iz tež- kega položaja pa je zadel vratnico. Za milo rečeno previdno igro bi bil Rudar skoraj trojno nagrajen. Preobrat v Šmartnem 700 gledalcev je v Šmart- nem ob Paki videlo najboljšo predstavo v letošnji sezoni. Zanimivo in živahno srečanje, z rezultatskim preobratom je zagotovo tisto, kar privablja gledalce na nogometne sta- dione. Ljubljančani, ki še ved- no lovijo prvo zmago v ligi Simobil, so dobili prvi pol- čas z 2:0. Predvsem po zaslu- gi Marka Kmetca, ki je naj- prej pripravil zadetek Fran- cu Fridlu, v nadaljevanju pa sam osmešil domače branil- ce in mojstrsko premagal Ro- berta Srago. Trener Ere Bo- rut Jarc je dejal, da je bilo med odmorom v garderobi zelo živahno, kar se je obre- stovalo na igrišču. Zadetek Ne- džada Alibabiča je povsem zmedel gostujoče nogometa- še, ki so se prehitro osredo- točili na hranjenje lastnega go- la. Ramiz Smajlovič jih je kaznoval v 72. minuti, pet mi- nut kasneje pa je glavni sod- nik Damjan Mihalič zaradi drugega rumenega kartona predčasno pod prho poslal Mi- ho Klineta. Gostje so bili razbiti, šmarški strateg pa se je to- krat zadovoljil s točko, saj kljub igralcu več ni poizku- sil z bolj napadalno taktiko: »Dolgo časa sem razmišljal, ali naj v igro pošljem še ene- ga napadalca. Morda bi tako tekmo dobili. Po dogodkih na igrišču, ko smo se prak- tično izvlekli iz poraza, ni- sem želel izzivati usode, saj bi se nam lahko maščevalo. Kljub temu smo imeli prilož- nost za zmago, ki je nismo izkoristili. Po tem, kako se je srečanje odvijalo, mora- mo biti s točko zadovoljni in nove tri iskati v naslednjeit krogu v Novi Gorici.« Še pre] se bodo Šmarčani pomeril z Vego OUmpijo v osmini fi nala slovenskega pokala. V Šmartnem ob Paki bo i sredo zaigral tudi hrvašk zvezdnik Robert Prosinečki s katerim se šmarski strateg ne obremenjuje: »Nedvom no gre za velikega igralca, k je igral v najboljših svetov nih klubih. Kljub starosti j' še vedno sposoben izvrstni! potez z žogo. Vendar se z njin ne obremenjujem in bon igralce poizkušal prepričati da Olimpija tudi s Prosinec kim ni nič boljša od nas. O želimo uresničiti cilj in prit čim višje v slovenskem po kalu, moramo v sredo pr^ magati Vega Olimpijo.« PETRA ŠAFRAf DEAN ŠUSTEl Foto: TRIARTE Pokopal Rudarja, nato še CMC Publikum. V sredo bo v Šmartnem ob Paki: Veliki Žuti. Ramiza Smajloviča je njegova »senca« (Safet Hadžič) povlekla za roko, udarila z nogo, a je »Smajo« vseeno izenačil Dragan Čadikovski, nesrečni soavtor avtogola. Št. 36 - 5. september 2002 ŠPORT 21 Veliko zamenjav v Laškem Po Walkerju odkorakali še Jurak, Duščak, Novak, Lerič in Vujičič Košarkarji Pivovarne Laško se že dalj časa pos- pešeno pripravljajo na no- vo sezono, v kateri se bodo borili na treh frontah. Moš- tvo, ki ga bo tudi v novi se- zoni vodil splitski košar- karski strokovnjak Predrag Kruščič, je doživelo kore- nite spremembe. V Laškem so zamenjali praktično ce- lotno ekipo, saj so od lan- ske postave ostali le Mile- tič, Memčič in Fantinatto, ki so igrali manj, ter Pavič in Brolih. Bistvo številnih sprememb je predvsem dejstvo, da so v Laškem želeli čim bolj racio- nalno sestaviti ekipo, kajti ta- ko kot drugje, so tudi pivo- varji znižali proračun kluba, ki pa je še vedno dovolj vi- sok, tudi za morda še uspe- šnejši boj z Olimpijo in Kr- ko kot v minuli sezoni. V Laš- ko sta med poletjem prišla dva Američana, Edwin Da- niels in Kenyan Weaks (upa- jo, da bodo imeli več sreče kot s pobeglim, prav tako tem- nopoltim Toryjem VValker- jem), iz Portugalske se je v Laško preselil »Polzelan« Pri- mož Kobale, iz Elektre se je vrnil Vladimir Popovič, iz Češke so pripeljali Radeka Nečasa, prišla pa sta tudi še Zvonimir Kovačevič in Dra- gan Dojčin iz nekdanje skup- ne države. Torej kar sedme- rica novih igralcev, v klubu pa še vedno iščejo centra, kjer so trenutno v najslabšem po- ložaju, zato je v Tri lilije na začetku tedna prišel alban- ski center Ermal Kuqo, ki je v pretekli sezoni igral v Spli- tu. Veliko uigravanja Zaradi velikega števila no- vih igralcev so Laščani pri- čeli priprave bistveno prej kot drugi klubi, trener Kruščič pa napoveduje tudi mnogo pri- jateljskih tekem, ki bi naj slu- žile za pravočasno uigranost povsem nove ekipe do kon- ca meseca, ko se pričenja nova sezona. Laščani so drugič za- pored zmagali na domačem turnirju Laško pivo, na kate- rem so povsem zadovoljili gledalce s svojo igro, čeprav je Kruščič poudaril, da je v moštvu še ogromno rezerv. Sta pa zmagi nad podgoriš- ko Budučnostjo (92:82) in poljskim Anwilom (79:74) še kako dobra spodbuda za nadaljnje delo ekipe, ki bo do starta sezone naporno in zahtevno, saj čaka moštvo kar nekaj močnih turnirjev in te- kem. Turnir v Laškem je poka- zal, da so novinci kakovost- ni, saj je bil Primož Kobale najboljši igralec turnirja, oba Američana, Weaks kot natan- čen strelec in Daniels kot or- ganizator igre, pa sta prika- zala lastnosti, s katerimi bo- sta lahko zelo koristila eki- pi. Opazilo se je, da ekipa ob Smiljanu Paviču potrebuje še enega pravega centra za boj pod obročema. Prav na tem sedaj najbolj aktivno dela uprava kluba. Visoki cilji Laščani bodo letos ob dveh domačih tekmovanjih ponov- no igrali v Jadranski ligi, pr- vič pa tudi v novoustanovlje- nem pokalu Uleb, v skupini z zelo kvalitetnimi tekmeci, ki bodo brez dvoma ponov- no dvignili zanimanje za ko- šarko na širšem celjskem po- dročju. Laščani bodo v svoji dvorani gostili nemški Opel Skyliners, beograjski Parti- zan, italijanski Euro Rose- to, špansko Valencio in bel- gijski Oostende, torej sama znana imena evropskih ko- šarkarskih igrišč. Cilji so znani: v Jadranski ligi preboj na zaključni tur- nir četverice, v DP in poka- lu naskok na sam vrh, v Uleb pokalu pa napredovanje v drugi del tekmovanja. Vsi ci- lji so sodeč po sestavi ekipe in dobri spremljavi uprave kluba seveda dosegljivi, za- to pa bo potrebno še garati na treningih, česar se dobro zaveda trener Predrag Kruš- čič: »Čeprav smo doslej pri- kazali le 50 odstotkov zmog- ljivosti, pa smo z zmagama na laškem turnirju pokaza- li, da že imamo >glavo in rep<. Nakup Američanov je bil do- ber. Verjamem, da bo to sča- soma potrjeno. Weaks ima evropsko izkušnjo iz Fener- bahčeja, z >Greedyjem< Da- nielsom pa se bom moral še veliko pogovarjati, saj bo vo- dil moštvo. Seveda mi je bi- lo kot trenerju hudo, ko sem izgubil košarkarje, s kateri- mi nam je v pretekli sezoni uspel odmeven rezultat. Ven- dar upam, da bomo z dese- timi pripravljalnimi tekma- mi upam, uspešno >kemijo< moštva.« JANEZ TERBOVC »Kam so vsi ti fantje šli?« razmišlja Smiljan Pavič. Najboljši konji v Skof ji vasi Prireditelji nezadovoljni z obiskom gledalcev Vrhunec tridnevnega tur- nirja v preskakovanju ovir je bila članska tekma za po- kal Slovenije. Sandi Smol- nikar je že četrtič zapored zmagal in si tako že zago- tovil skupno lovoriko. Za njim sta se tokrat uvrstila Velenjčana Gašper Kolar in Matjaž Čik. Mladi Kolar, ki je bil pro- glašen za najboljšega tekmo- valca tridnevnega tekmova- nja, bo v skupnem seštevku Osvojil drugo mesto, saj Smolnikarja ne more več do- hiteti. Prvi dan tekmovanja je domača tekmovalka Ma- teja Doberšek presenetljivo premagala izkušenejše starej- še jezdece. V tekmi za mla- dinski pokal Slovenije je dru- go zmago v sezoni slavil Mi- ha Ferjančič iz Rogaške Sla- tine. Predsednik celjskega klu- Marjan Hrušovar je bil s Prireditvijo zadovoljen: »Ve- liko število tekmovalcev, do- hri rezultati in lepo vreme so Pripomogli k uspešno izpe- ljani prireditvi v Škofji vasi. Manjkali so le gledalci, ki se še premalo zavedajo, da je ko- Pjeništvo čudovit šport, ki si ^služi več podpore ljudi.« Re zultati so bih realni in priča- kovani, celjski tekmovalci pa so se izkazali predvsem v mlaj- ših kategorijah: »V našem klu- bu se formira mlada ekipa, od katere več pričakujemo v prihodnjem letu. Za najbolj- šo kategorijo nimamo dovolj kvalitetnih konj in pogojev, da bi tam lahko posegali po vidnejših uvrstitvah,« je o raz- merah v klubu povedal Hru- šovar, ki se zaveda, da je v ko- njeniškem športu veliko od- visno od finančnega položaja posameznika, saj mladi tek- movalci brez velike podpore staršev ne morejo uspeti. JK, PŠ Foto: TRIARTES Pogled nazaj in za las preko ovire Posejdon v prvi ligi Ob slavju oblečeni v vodo - Po slavju: bo cvenka dovolj? Celjski vaterpolisti so si na domačem bazenu v končnici tekmovanja 2. slo- venske lige priborili naslov prvaka in se tako presenet- ljivo uvrstili med najbolj- še. Po dveh razburljivih tekmah, ko so najprej v pol- finalu premagali koprsko Žusterno z 12:11, nato pa še v finalu po dveh podaljš- kih z 10:9 moštvo Kranja 90, je bilo veselje Celjanov razumljivo, saj takšnega uspeha niso pričakovali. Želeli so si finale in le ma- lokdo je potihem pomislil na prvo mesto. Najboljši stre- lec Celjanov na turnirju je bil Andrej Zagernik s petimi za- detki. Razburljivemu finalu je sledilo značilno vaterpol- sko slavje, ko so se vsi pri- padniki kluba oblečeni v vo- di pridružili vaterpolistom. »Zelo smo zadovoljni, saj smo dosegli izreden uspeh, sloven- ska liga sodi namreč med naj- boljših dvanajst v Evropi. Ce- lotno moštvo je igralo izvrst- no, vsak je prispeval svoj de- lež. Pohvalil bi trenerja Gre- gorja Lebiča, ki je skupaj z igralci najzaslužnejši za us- peh,« je presrečen pripove- doval predsednik kluba Sandi Hrašovec. Mnoge je seveda strah, da Posejdon kljub uspehu po- novno ne bo zbral potrebnih finančnih sredstev za nastop med najboljšimi. »Pogovori so se začeh že takoj po zma- goslavju. Mariborčani so nam obljubili igralce, ki pri njih ne bodo mogli igrati. Va- terpolska zveza je dejala, da smo dovolj konkurenčni za nastope vi. ligi. Upam, da bomo uspeh naše načrte tu-| di finančno uresničiti,« je svoja razmišljanja o prihod- nosti zaključil Hrašovec. Brez pomoči celjske občine in podjetij, ki bi jim omogoči- li finančno podporo, se bo- do ponovno znašli v nezavi- dljivem položaju. Celjanom pa bi vsi nedvomno privoš- čili nastope med najboljšimi, saj so si jih nenazadnje tudi zaslužili. PETRA ŠAFRAN Zgoraj z leve: Franc Božiček, Matej Čretnik, Uroš Mantel, stojijo: vodja ekipe Davorin »Maks« Podpečan, Aleš Manfreda, Jure Kordež, Danilo Tosič, Tine Kacafura, Peter Božič, manjkajo: trener Gregor Lebič, Dejan Kosič, Primož Manojiovič, Dušan Colarič, Nejc Bavcon, Martin Škodič in Andrej Zagernik. ŠPORTNI KOLEDAR "^^S0B0TA7.9. NOGOMET MČL, 2. krog: Zreče - Ro- gaška SS, Odred Kozje - Op- lotnica. Kovinar Štore - Laš- ko, Šentjur 2001 - Vojnik (15). NEDEUA8.9. NOGOMET 3. SNL - sever, 4. krog: Šmarje pri Jelšah - Vransko, Stojnci - Mons Claudius, Šo- štanj - Pohorje (16). SREDA 11.9. NOGOMET Pokal Slovenije, osmina finala, Celje: CMC Publikum - Mura, Šmartno ob Paki: Era Šmartno - Vega Olimpija (16). Št. 36 - 5. september 2002 22 ŠPORT Le še trikrat proti Logarski dolini? Franc Smodiš vztraja - Manjkal bo sedemkratni zmagovalec - Lepo vreme, večja udeležba Tradicionalni pohod od Celja do Logarske doline naj bi potekal po ustalje- nem teku, saj so prizadev- ni organizatorji iz Društva maratoncev in pohodnikov Celje kot že tolikokrat skrb- no pristopili k pripravi ze- lo zahtevne rekreativne pri- reditve. Prvi start bo na Tr- gu celjskih knezov v sobo- to ob 6. uri zjutraj. Sledili bodo starti v Mozir- ju (8.30), na Ljubnem ((9.30) in v Lučah (10.30). Čas po- hoda na 75-kilometrski pro- gi je omejen na 13 ur, okoli 16. ure pa naj bi po predvide- vanjih na cilj v Logarski doli- ni pripešačil 68-letni Franc Smodiš, ki je »pionir« poho- da in ga je 17-krat opravil v celotnem obsegu. Franc Kre- gar, 76-letni Celjan, je orga- nizatorje zaprosil za eno od treh štartnih številk: 26 kot letnik rojstva, 76 kot starost ali 16 kot število nastopov. Na najdaljši progi bosta tudi pred- sednik in podpredsednik celj- skega društva Odon Simonič in Ivan Žaberl. Zaradi nastopa na veteranskem SP bo manj- kal doslej najuspešnejši tekač, Velenjčan Stane Barber, ki je slavil na zadnjih treh preiz- kušnjah. Najbrž ne bo tudi njegovega velikega tekmeca Marka Vojske, ki ga muči poškodba. Cilj' 18. maratona bo tokrat pri hotelu Plesnik. Veliko udeležencev pričakujejo na startu v Lučah, na VIP poho- du, kjer se bodo na zadnjih 15 kilometrov ultramarato- na, ki so tudi zaradi prekra- sne pokrajine najprijetnejši, podali številni župani in me- nedžerji. Tam bo Slovensko' vojsko (njeni tekači bodo za- čeli v Mozirju) zastopal ge- neral Albin Gutman. Čeprav nesreč in hujših poškodb doslej še ni bilo, ne gre vse gladko. »Čeprav smo pred dvema mesecema po- stali društvo posebnega druž- benega pomena, nimamo te- žav nič manj. Največje so z dovoljenji za uporabo cest. Vsako leto napišemo kopi- co prošenj in plačujemo tak- se. Policija, s katero sicer ni- mamo težav, nam je izstavi- la račun v višini 342 tisoča- kov, VOC za preko 500 tiso- čakov. Izgubili bomo prav- do za dober milijon tolarjev, ki jih zaradi neplačanih ra- čunov pohciji od nas terja državno pravobranilstvo. Če država ne bo spremenila od- nosa, se ne bomo šh več. Iz- vedli bomo še 20., jubilejni pohod, potem pa konec. Še dobro, da je med nami ko- pica zagnanih privržencev, pa tistih, ki nam pomagajo prostovoljno, kot vodja zdravniške službe dr. Ivan Žuran, da nam je v veliko pomoč Slovenska vojska na čelu s Štefanom Šemro- vom...,« se je pridušal Ivan Žaberl. Lahke noge želimo vsem junakom! DEAN ŠUSTER Prvič na SP Po zadnji dirki za sloven- ski pokal v gorskem kole- sarstvu v Vnanjih Goricah je Celjanka Sabina Rezar sezono zaključila na dru- gem mestu v skupnem se- števku in si s tem priborila nastop na svetovnem pr- venstvu. Kjub velikim težavam s poškodbami, zaradi katerih je izgubila del sezone, pred- vsem pa možnosti za dobre treninge in priprave, je na koncu prevladala velika že- lja po končnem uspehu. Za trud je bila nagrajena z zau- panjem selektorja Srečka Komaca, ki jo je uvrstil v dr- žavno reprezentanco na sve- tovnem prvenstvu v Kapru- nu. S sposojenim kolesom, njeno je bilo namreč po na- porni sezoni preveč uničeno in si novega brez sponzorjev ni mogla privoščiti, je na iz- jemno težki progi, v mrazu in dežju, ko ji je na koncu odpovedala še zavora, zased- la 55. mesto v konkurenci 89 tekmovalk iz 36 držav. V pr- vem nastopu za reprezentan- co je rezultat vzpodbuden, če- prav Rezarjeva s končno uvr- stitvijo ni zadovoljna - žele- la si je namreč med najbolj- ših 35 gorskih kolesark na svetu............ . PŠ. Rezarjeva s selektorjem Komcem Avtopoligon Ljubečna znova oživel Avtomoto društvo Šlan- der je po dveletnem premo- ru (lani osrednja zveza pri- reditve ni dopustila) ponov- no pripravilo tekmo za dr- žavno prvenstvo v kartin- gu, ki je bila sedma po vr- sti. Na dveh preizkušnjah so imeli največ uspeha tek- movalci Most in Lucije. Celjani, ki ponovno obu- jajo športno panogo, v kate- ri so bili pred 55 leti med naj- boljšimi pri nas, so bili us- pešni predvsem v mlajših ka- tegorijah. Žan Lejkovič je v razredu NI/60 v prvi dirki osvojil peto mesto, v drugi pa premočno zmagal. Moč- na mladinska zasedba, v raz- redu A 100 junior je dodala drugo mesto Sebastijana Skr- binška in dve tretji mesti Ja- na Jemca. Predsednik društva Jože. Zimšek je napovedal boljše čase za ta šport v Celju: »V zadnjem obdobju so nekate- ri starejši tekmovalci prene- hali tekmovati. Vendar ima- mo številne mlade, ki so že presenetiU v najmlajših ka- tegorijah. Naša naloga v bo- doče je, da skupaj s sponzor- ji omogočimo varno vadbo in treninge ter s tem razvoj tega dinamičnega šport v Ce- lju in okolici.« JOŽE KUZMA PANORAMA NOGOVlEr 1. SNL 7. krog: Vega Olimpija - CMC Publikum 1:0 (1:0); Ča- dikovski (avtogol, 16). Koro- tan - Rudar Velenje 0:0. Era Šmartno - Ljubljana Viator & Vektor 2:2 (2:0); Alibabič (50), Smajlovič (72); Fridl (6), Kmetec (3 5). Vrstni red: Koper 16, Vega Olimpija 14, Dravograd, Gorica, Primor- je 11, Maribor Pivovarna Laš- ko 10, Rudar, Era Šmartno 8, CMC Publikum 7, Koro- tan 6, Mura 4, Ljubljana 3. 2. SNL 4. krog: Nafta - Drauinja 2:3 (2:3); B. Gerenčer (26, 45); Pevnik (13), Omeragič (28), Adam (37). Vrstni red: Grosuplje 10, Jadran 9, Dom- žale, Aluminij 8, Drava, Izola 7, Križevci, Dravinja 6, Bela krajina 5, Zagorje, Goriška brda, Krško 4, Livar, Želez- ničar 3, Triglav, Nafta 1. 3. SNL - sever 4. krog: Vransko - Krško Posauje 1:1, Kozjak Radlje - Šoštanj 2:0, Mons Claudius - Središče ob Dravi 0:2, Bi- strica - Šmarje pri Jelšah 2:2. Vrstni red: Stojnci 10, Po- horje, Kozjak Radlje 9, Bi- strica, Paloma, Šmarje pri Jel- šah 7, Središče, Malečnik, Hajdina 6, Šoštanj 5, Fuži- nar 4, Vransko 2, Krško Po- savje 1, Mons Claudius 0. MČL-Celje 1. krog: Šentjur 2001 - Zre- če 2:2, Vojnik - Kovinar Što- re 2:6, Laško - Odred Kozje 1:1, Oplotnica - Rogaška SS 2:0. Vrstni red: Oplotnica 3, Šentjur 2001, Zreče, Odred Kozje, Laško I, Kovinar Što- re (-3), Rogaška, Vojnik 0. MALI NOGOMET 1. celjska liga, 15. krog: Telsim - Skavti Policija 1:1, Maček tisk - VefIon 5:3, Kla- teži - Šmartno 4:2, Pelikan - Frangros 6:0, Marinero - Adriatic 3:2, Cosmos - Prija- telji 2:2. Vrstni red: Pelikan 40, Maček tisk 26, Adriatic 26, Klateži 22, Skavti Poli- cija 21, Prijatelji 19, Veflon, Frangros 18, Marinero 17, Co- smos 16, Telsim, SS Sun 9, Šmartno 8. ■i NA KRATKO Tudi Celjani osvojili Trst Trst: Na memorialu Alda Combatija so rokometaši Celja Pivovarne premagali Prule z 22:20, domačega prvaka s 30:19 izgubili pa z Medveščakom s 23:24, a vseeno osvojili prvo mesto. Najboljši vratar turnirja je bil kapetan Celjanov De- jan Peric. Jutri in v soboto bodo v Španiji odigrali tekmi s Ciudad Realom, za katerega nastopajo Dušebajev, Iker Ro. mero, Fonseca, Pogorelov, Ortega, Urdiales, Perez Canca, Hombrados, Entrerrios, Sigtriggsson... Pokal Rečica 2002 Rečica pri Laškem: Na tekmovanju v streljanju z vojaško puško je bilo med 12 ekipami najboljše strelsko društvo Celje, strelci Kovinarja iz Štor pa so osvojili peto mesto. Med posamezniki je bil najboljši Celjan Jože Jeram, ki je zmagal s štirimi krogi prednosti pred klubskim kolegom Slavkom Frecetom. Miss v Športnem parku Žalec: Slovenska humanitarna selekcija »Kremeniti Slo- venci«, za katere nastopajo Borut Pahor, Zoran Jankovič, Tone Rop, Tone AnderUč, brata Ameršek, Iztok Puc, Davor Karničar in Igor Bavčar se bo danes ob 17. uri v nogometni tekmi pomerila z ekipo poslancev, županov in direktorjev Savinjske regije. Začetni udarec bo izvedla miss Slovenije Rebeka Dremelj, med odmori pa bodo nastopili glasbeni gostje. Za potrebne izkušnje Pariz: Rokometašice celjske Celeie so brez štirih mladin- skih reprezentantk prvič gostovale na mednarodnem tur- nirju. V konkurenci domačih prvoligaških ekip, Švedinj in Nizozemk so osvojile peto mesto. Celjanke so izgubile s francoskim Marignacom s 34:20 in nizozemskim Uintu- som s 27:19, v boju za peto mesto pa so premagale švedski Lugi s 26:25. (J. K.) V uvodni tekmi zmaga s Ciprčankami Zmagale Azerbajdžanke Velenje: Nogometašice Skale Mila iz Velenja se niso us- pele uvrstiti v ligo prvakinj. Velenjčanke so z eno zmago (Lefkothea Ciper) in dvema porazoma (Gomrucku Baku • Azerbajdžan in Predators - S. Irska) osvojile tretje mesto m kvalifikacijskem turnirju. Foto: GK Prikrajšan za finale Gradež: V okviru priprav na svetovno člansko prvenstvo ki bo novembra v Madridu, so se slovenski karateisti udele žili mednarodnega turnirja v Italiji. Med njimi so bili tudi štirje Žalčani, med katerimi je največjo pripravljenost po kazal Matjaž Končina, ki je v kategoriji do 75 kg osvojil tretje mesto. Njegov tekmec v polfinalu se je pri padcu poš kodoval, sodniki pa so okrivili Končino in ga diskvalificira li. V tem mesecu bodo Žalčani nastopili na turnirjih v Ča kovcu, Kopru in Beljaku. Ani na SP Krvavec: Celjska atletinja Ani Živko je na izbirni tekmi ^ gorskem teku osvojila peto mesto in se uvrstila v slovenska selekcijo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo sredi sep tembra v Innsbrucku. Članica Kladivarja je na DP zmagala^ svoji starostni kategoriji. Juriš na Celjsko Celje: Z Vzponom na Celjsko kočo, šestim po vrsti, se j' zaključila Akcija vzponov, ki je letos potekala dobre štit mesece. Zlate plakete in obenem največ nagrad so prejel Tatjana Leskovšek Andrini (119 vzponov),-Aleš Korošec (ll5) Vili Senčar (93) in Anica Kramer (67). Za najmanj 50 vzpo nov so prireditelji podelili srebrne, za najmanj 10 pa brona ste plakete. Tekmo med kolesarji je šele v zaključnem šprinti dobil Petrovčan Matej Kainz. Št. 36 - 5. september 2002 KULTURA 23 Dragulj v nedrjih Rif nika Ob 120-letnici Pokrajinskega muzeja odkriti ostanki prazgodovinske hiše Eureka! je vzkliknila ar- lieologinja Darja Pirkmajer, direktorica Pokrajinskega niuzeja Celje, ko je konec [flinulega tedna na arheo- loškem najdišču na Rifni- 1(U nad Šentjurjem nalete- la na ostanke prazgodovin- ske stavbe. Z raziskovanji na Rifniku, Ici sta jih začela že Walter Smid med drugo svetovno vojno in Lojze Bolta po voj- ni, je Pirkmajerjeva čakala polnih 20"let. »To je moje naj- lepše darilo! Tudi za 120-let- nico Pokrajinskega muzeja Celje,« se je veselila odkrit- ja, ko je razkrivala podrob- nosti o najdbi: »Gre za pose- ben tip prazgodovinske hiše izhalštatskega časa oz. iz sta- rejše železne dobe, 7. stolet- ja pred našim štetjem. V av- tohtono laporno ilovico je vkopana hiša, in sicer tako, da ilovica preprečuje vdor vo- di z brega. Zunanja stran hi- šice je pravokotna, medtem ko je notranjost v obliki elip- se.« Ohranjena je nekako po- lovica hiše. Na vprašanji, ali je bilo to odkritje mogoče predvideti in ali so vedeli, kje iskati, Dar- ja Pirkmajer odgovarja, da sta že Walter Šmid in Lojze Bol- ta našla prazgodovinske hi- še. Oba sta našla hiše s kam- nitim temeljem, brez malte in z vodoravnimi tramovi, ki so nosili preplet. Ta je bil z obeh strani ometan z ilovi- co. Obiskovalec arheološkega najdišča si takšno, rekon- struirano prazgodovinsko hi- šo z vsemi opisi lahko ogle- da in posedi pod njeno stre- ho na Rifniku. »Naša hiška pa je povsem drugačna«, pravi Darja Pirkmajer. »Sicer ima tudi nosilne tramove, vendar so ti na zunanji strani, name- sto suhega zidu pa je uporab- ljena že omenjena glina. Ka- že, da je ta najdba nekako sto let starejša od prejšnjih.« Od leta 1990, ko je bila na Rifniku končana 1. fa- za sanacije, je obisk vse več- ji. Prav tako je obisk večji po uspešni rifniški razsta- vi. Zdaj Rifnik obišče med 10 in 15 tisoč ljudi na leto, na kar kaže tudi knjiga obi- skov. Letos, ko muzej slavi 120- letnico, bodo izkopavanja na Rifniku počasi zaključili, rav- no tako tudi večja raziskovalna dela. »Od države oz. od mini- strstva za kulturo je odvisno, kdaj bodo zidove sanirali in bo Rifnik zaživel v blišču, ka- kršnega si zasluži«, polaga na srce Darja Pirkmajer. In koliko bi, po njenih be- sedah veljala obnova? »Za le- tošnje in naslednje leto smo dobili po 5 milijonov tolar- jev. Žal pa bo to dovolj le za injiciranje in fugiranje zidov ter speljavo odtočnih kana- lov. Ne bo pa dovolj za nad- zidavo.« . Toda arheologinja Darja Pirkmajer je optimistka, pre- pričana je, da se bo našel de- nar tudi za dokončanje in pre- zentacijo tega odkritja v sklo- pu dobro obiskanega arheo- loškega parka na Rifniku. MATEJA PODJED ..foto: TRIARTESl Arheologinja Darja Pirkmajer kaže na pravkar odkrite ostanke prazgodovinske stavbe, nad katerimi je poznoantično obzidje. Uspešno gostovanje mladih godalcev > Iz enotedenske turneje po hrvaški obali so se ne- davno vrnili člani Mla- dinskega godalnega or- kestra Glasbene šole Ce- lje pod vodstvom dirigen- ta Matjaža Breznika. Na letošnjem gostovanju, ki je bil plod uspešnega na- stopa orkestra na lansko- letnem Dubrovniškem po- letnem festivalu, so kon- certirali kar na dveh fe- stivalih - Stonskem polet-- ju in Hvarskem poletnem festivalu. Za gostovanje po hrvaš- i^i obali je dirigent Matjaž Breznik izbral glasbena dela 20. stoletja - Sloven- ske ples^ skladatelja Aloj- za Srebotnjaka, dela so- dobne izraelske skladate- ljice Ore Bat Chaim ter ma- džarskega skladatelja Be- le Bartoka, osrednje me- sto v programu pa je pri- padlo aktualnemu sklada- telju Astorju Piazzolli. Kot solisti so nastopili violinist Vasilij Centrih, klarinetist Jurij Hladnik in harmonikar Borut Za- goranski, ki so skupaj z ostalimi nastopajočimi navdušili tako strokovne kritike kot občinstvo. Tu- di tokratni uspeh Mladin- skega godalnega orkestra Glasbene šole Celje, ki združuje najboljše godal- ce celjske glasbene šole, je plod dolgoletnega dela čla- nov orkestra, dirigenta, pedagogov in vodstva glas- bene šole. Pod vodstvom enega najvidnejših dirigen- tov mlade generacije slo- venskih glasbenikov svoje znanje in nadarjenost z ve- liko vnemo vnašajo v skup- no muziciranje. Orkester je danes eden najboljših tovrstnih skupin pri nas, kar potrjuje s šte- vilnimi uspešnimi koncer- ti, snemanji ter sodelova- nji na različnih festivalih in prireditvah. Sicer pa so mladi glasbeniki tudi že snemali za RTV Slovenija, izdali štiri zgoščenke ter si s koncerti in posnetki pridobili velik ugled pri poslušalstvu in kritikih. B. JANČIČ Vrtnice in stolp Zaton Poletja v Celju, knežjem mestu je minuli petek naznanila tudi Avdicija v celjskem gledališču. Gre kaj- pak za komedijo s tem naslovom, v izvedbi Cafe teatra iz Ljubljane, ki je spravila v dobro voljo sponzorje po- letnih prireditev in ljubitelje te gledališke zvrsti. Prvič letos so sponzorji v zahvalo, ker podpirajo polet- ne prireditve, v imenu organizatorja prejeli posebne na- grade in priznanje. Glavno priznanje, Friderikov stolp, je prejela družba Riko hiša iz Ljubljane, ki že tri leta sponzorira podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta. Veronikino vrtnico za sodelovanje in podporo pri izved- bi večih kulturnih dogodkov, pomembnih za Celje in širšo okolico, pa so prejeli: Banka Celje, Zavarovalnica Triglav- območna enota Celje in Kovintrade. Pit medla je letos organizator več kot tridesetih priredi- tev, s katerimi so želeli prispevati k Celju kot mestu dru- žabnosti, kulturno bogatih ljudi in okolja. MP Jesen v znamenju orglanja Obnova orgel, ki služijo ^ potrebe celjske cerkve in l^oma Sv. Jožefa, je zaklju-; '^ena. Mogočno glasbilo je: '^'lo namreč dotrajano ter še \ slasti neprimerno za orgel- ^l^e koncerte. Njegovo ob- ''ovo so načrtovali dve leti. Za letošnjo stoto obletni- •^0 postavitve orgel v cerkvi '^r za 150-letnico prihoda la- ^ristov v Celje ter v srednjo Evropo nasploh, je inštru- ment zasijal v novem sijaju, ^ako so v orgelski delavnici ^ Hočah pri Mariboru obno- vili vse potrebno ter obenem Povečali zmogljivost orgel za ^obro tretjino, na kar 28 re- gistrov. S tem bodo postale °''8le na Jožefovem hribu '^^iPrimernejše koncertne or- ^'e v Celju. Slovesna posvetitev bo 27. septembra, v oktobru in novembru pa se bodo na Jožefovem hribu vrstili or- gelski Mavovi večeri. Gre za koncerte najbolj priz- nanih slovenskih orglarjev, med njimi Angele Toma- nič. Toneta Potočnika, Maria Perestegija in Da- liborja Miklavčiča, name- njene vsem Celjanom in okoličanom. Pred tednom so javno predstavili obnovljene orgle, danes, 5. septembra, pa bo preddiplomski orgelski kon- cert domačega organista Si- mona Jagra, z naslovom Pozdrav orglam. Obnovo or- gel financira domača župni- ja, skupaj z donatorji. BRANE JERANKO Potem so šli slikarji iskat podobe iz narave... Poletna likovna kolonija pri Bohinčevih o likovnem dogodku v svežnju poletnega Celja, kamor letos že četrtič sodi tudi likovno povabilo trgovine Mravljica iz Lilekove ulice v Celju, so slikarji govorili z najboljšimi ocenami. Prav tako organizatorja. Cvetka in Stane Bohinc, ki sta odprla svoj dom letos več kot 30 prijavljenim na likovno srečanje. Vse tja do Šmartinskega jezera so se po jutranjem snide- nju, minuli petek, razkropili umetniki s širšega celjskega območja. Večina se jih na to srečanje vrača. Mnogi so prišli prvič in zagotovo ne zadnjič. Najstarejši med njimi je bil znani slikar 76-letni Vlado Renčelj-Ver s Kompol, znan po svojih motivih iz narave. Naj- mlajša gostja kolonije je bila 18-letna Barbara Naglic iz Gotovelj, ki stopa na poklicno umetniško pot. MATEJA PODJED Št. 36 - 5. september 2002 Turistično društvo Celje je uspešno speljalo tradicionalni srednjev( rajske rdeče s, Celjskemu turistične- mu društvu je prireditev, ki so jo tokrat prvič spe- ljali brez sodelovanja z za- vodom Aron, a z obilo do- bre volje in iskrene želje, lepo uspela. Veliko so pri- pomogli vsi nastopajoči, ob domačih entuziastih in članih društva še pred- vsem vitezi Savski, ki so na svoja pleča prevzeli vse borbe in lep del uprizori- tev srednjeveških doga- janj. Veliko je k lepemu vzdušju pripomoglo ce- lotno grajsko dogajanje, med katerim so med pre- mori na glavnem prizo- rišču zlasti izstopali glu- mači, pa gobavci, kvarto- pirci v srednjeveški krč- mi in še kdo. Lepo je us- pelo tudi sojenje razboj- niku Gustlu, ki ga je upri- zorilo Turistično društvo Pilštanj. Vseh nastopajo- čih je bilo 136, okoli 40 je bilo Celjanov Zelo do- miselno in dobro je svo- jo vlogo na prireditvi odi- grala tudi srednjeveška tržnica, z obvezno vede- ževalko, orožarjem, to- krat prvič tudi z izdelo- valcem lokov in puščic, z grajskim tiskarjem, pa- pirničarjem, lončarji, rez- barji, veziljami... Vsi so z nastopi gluma- čev, prepiri med vitezi in »rajo«, pa s prizori sred- njeveških pijančevanj in kvartanja, s postavitvijo prangerja, z ljubkim otroškim »gnilim jajcem« po srednjeveško, pa s plesi in še s čim, obudili mar- sikak prizor, ki je bil v sred- njem veku pogosto viden, v današnjih časih pač ne. In če lahko »grajski gos- poski« zamerimo kakšen mobitel, ki je bil le pre- več viden, ko so se po njem na daljavo pogovarjali o naslednjem nastopu, ve- lja res pohvaliti pestrost in živahnost dogajanja, ki je z veliko mero domisel- ne improvizacije celo po- poldne kratkočasilo ob- činstvo na gradu. In bor- be? Bile so ostre, preprič Ijive, švigali so meči, ba- kle, buzdovani... Viteški turnir je s svojim mečem v čast Celjanov dobil Fri- derik II. Celjski, med lo kostrelci je svojo spretnost najbolje dokazal Zgornje- savski vitez Gašper Lam- berger, med obiskovalci pa je lokostrelski turnir in s tem Celjskega viteza osvojil domačin Aleš Oprešnik. Med zvezde je priredi- tev Pod zvezdami Celja- nov nekaj pred deseto zvečer pospremil čudo- vit ognjemet z grajskih zi- dov in več kot 2700 obi- skovalcev, kolikor so jih našteli, se je zadovoljnih odpravilo k zasluženemu počitku. BRST Foto: GREGOR KATIC Okoli 2700 obiskovalcev je bilo s prikazanim več kot zadovoljnih, i Za škrbastimi nasmehi glumačev se je skrivala obilica dobre volje in domiselnih nastopov. Vol, ki so ga spekli, je tehtal 280 kilogramov, še pred koncem prireditve pa so od njega ostale le še kosti. Na spodnjem dvorišču Starega gradu so se otroci v srednjeveških opravah igrali »gnilo jajce« Št. 36 - 5. september 2002 . obiskovalci pojedli 280-kilskega vola - Glumači prodajali kamen, ki gori in mes znane kot paradižnik Na viteškem turnirju je s svojim mečem čast Celjanov ubranil Friderik II. Celjski. Wška obrtnica je pokazala, kako so v tistih časih izdelovali papir. t je na srednjeveški tržnici razstavil meče, bodala, sulice, oklepe in čelade. Res mojstrsko delo ljubiteljskega obrtnika. Grajska gosposka, na sliki Barbara Celjska in Herman, si je v vsem blišču svojih oprav ogledala srednjeveški ples in viteški turnir. »Čuj, ti vitez, včeraj sem spal pri tvoji ženi In ugotovil, da je moški. Ti, ki spiš s konjem, pa tega še do danes nisi opazil,« je glumač na hoduljah z varne razdalje dražil viteza na konju. Stražarja sta na pranger postavila razbojnika Gustla, ki je po Celju nekaj šaril, pri Joštovem mlinu dve kuri izmaknil, potem pa se na sojenju zgovar- jal, da nič ni bilo res. Kazen? Kar nekaj časa bi ga obiskovalci lahko kamenjali s kamni v velikosti koruznega zrnja in tudi popljuvati bi ga smeli. Občinstvo so nenehno razveseljevali glumači, ki so med šalami in spret- nimi žongiiranji poskušali v denar spraviti tudi goreči kamen, ki naj bi ga dobili od samega Marca Pola in še kakšen paradižnik, ki so ga ponujali kot rajski sadež. Št. 36 - 5. september 2002 26 KRONIKA Varen prvi šoisici dan Prvi šolski dan je na Celj- skem minil varno. Zgodile so se tri prometne nesreče, ki so se končale z zvito plo- čevino. V nobeni pa ni bil udeležen otrok ali mlado- letnik. V ponedeljkovih dopol- danskih urah je na Dečkovi cesti marsikoga presenetil tu- di laserski merilnik hitrosti. Policisti so namerili šest pre- koračitev dovoljene hitrosti, enega voznika pa so zalotili pri vožnji brez vozniškega do- voljenja. Pred šolami in v nji- hovi bližini je promet nad- zorovalo enajst policistov, ki so izdali kar nekaj plačilnih nalogov za nepravilno preč- kanje vozišča in neuporabo čelade pri vožnji s kolesom z motorjem, učence in dija- ke pa so opozarjali tudi na neupoštevanje prometnih predpisov. Policisti so že ves avgust ugotavljali pomanj- kljivosti pri prometni signa- lizaciji, žato^so~pristojni že pred začetkom novega šol- skega leta v Celju zarisali ne- kaj novih prehodov za peš- ce, na novo so označili tudf pot v šolo pri Osnovni šoU Lava. Policisti bodo v nasled- njih dneh sodelovali pri ro- diteljskih sestankih, malčke pa bodo poučili o pravilnem prečkanju cestišča in o upo- števanju nekaterih promet- nih znakov. Starše pa opozar- jajo, naj ne pozabijo na po- trebno opremljenost svojih prvošolčkov z rumenimi ru- ticami in odsevnimi telesi. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GK Obtoženega bosta pregledala specialista Sojenje zoper Borisa Kragolnika iz Košnice je preloženo, ker naj bi imel obtoženi težave s srcem v torek se je na okrožnem sodišču v Celju nadaljeva- lo sojenje Borisu Kragolni- ku iz Košnice, ki je obto- žen, da naj bi 4. maja leta 2000 v Libojah umoril Da- nijela Konca. Na predlog zagovornice Maksimilijane Kincl, ki je Kragolnika po uradni dolž- nosti branila do junija, je so- dišče zamenjalo zagovorni- ka. Obtoženega Borisa Kra- golnika sedaj brani zagovor- nik Marjan Feguš. Takoj po začetku glavne obravnave pred petčlanskim senatom, ki mu predseduje sodnik Milko Škoberne, je za- čel obtoženi Kragolnik toži- ti, da se slabo počuti, senatu pa je posredoval tudi zdrav- niški izvid, napisan septem- bra lani v Splošni bolnišnici Maribor. Zato je sodnik Mil- ko Škoberne odločil, da se glavna obravnava prekine, do- kler obtoženega Borisa Kra- golnika ne pregledata specia- lista kardiolog in internist. Ugotovila naj bi, kakšno je de- jansko zdravstveno stanje ob- toženega in ali je sposoben slediti sojenju ali pa ima re- snično zdravstvene težave in potrebuje ustrezno terapijo. V tem primeru bo sodišče z nadaljevanjem glavne obrav- nave počakalo, dokler ne bo zdravstveno stanje obtožene- ga tako dobro, da bo mogoče z s sojenjem nadaljevati ne- moteno, je pred prekinitvijo glavne obravnave v torek po- vedal predsednik senata Mil- ko Škoberne. AMS Za večjo varnost pn/ošolčkov: rumene rutice in odsevniki na torbah. Zadeva Kamenik: novi izvedenci bodo Nemci Na Okrožnem sodišču v Celju se je včeraj nadalje- vala glavna obravnava zo- per Kristijana Kamenika (30) iz Slovenskih Konjic, obtoženega štirikratnega umora v Tekačevem marca leta 1997. Obramba je tokrat predložila dva nova dokaz- na predloga, ki pa ju je se- nat zavrnil. Letos marca na novo za- četa glavna obravnava je bi- la 7. junija prekinjena, so- dišče pa je imelo nalogo, iz- brati novo ustanovo za izde- lavo novega izvedenskega mnenja. To naj bi dalo od- govor na ključno vprašanje v tem procesu, ali so Kame- nikovi copati, ki so mu bili zaseženi med hišno preiska- vo aprila 1997, tisti, ki so pustili sledi na kraju zloči- na. Naj spomnimo: sloven- ska izvedenca Marjan Sta- nislav Puc in Ervin Draš- ler sta v svojih mnenjih pre- pričana, da gre za Kameni- kove sledi, švicarska izve- denca Pierre Margot in Chri- stophe Champod pa sta le- tos spomladi o tem izrazila utemeljeni dvom. Predsednica senata, okrož- na sodnica Ingrid Lešnik, je včeraj predstavila novo izve- densko institucijo, zvezni kri- minalistični institut iz nemš- kega VViesbadna. Javnost je tudi seznanila s Kameniko- vim pismom sodišču, v ka- terem izraža nezadovoljstvo zaradi dolgotrajnosti tega sodnega postopka. Obtožen- čeva zagovornica, odvetnica Marjetica Nosan, pa je so- dišču predoložila listino, v kateri je izrazila dvom v kom- petentnost oziroma uporab- nost izvedenskih mnenj, ki sta jih izdelala slovenska iz- vedenca, kar pa je sodišče za- vrnilo kot neutemeljeno in glavno obravnavo preložilo na 21. november. MARJELA AGREŽ PROMETNE NESREČE Nesreča na parkirišču Do hujših poškodb peške je prišlo v torek, 20. avgusta, na parkirišču pred Intersparom v Celju. V 23-letno peško A. B. ki je ob sebi potiskala kolo, je trčil neznani kolesar. Po trčenju je kolesar padel, vendar se je takoj pobral in odpeljal naprej. Peš- ka je iskala zdravniško pomoč v bolnišnici Celje, kjer so ugoto- vili, da ima hujše poškodbe roke. Umrl po nesreči Zadnji teden v avgustu ni minil brez najhujših posledic v prometu. Tragično se je končala nesreča, ki se je zgodila na Kovaški cesti v Zrečah v četrtek, 29. avgusta. Življenje je izgu- bila ena oseba. 18-letni M. M. iz okolice Šentjurja je vozil osebni avtomobil v smeri Zeč. Na zaznamovanem prehodu za pešce pri tovarni Unior je z voznikove desne strani prečkal cesto 54- letni P. P. iz Zreč, ki ga je voznik zadel in zbil po cestišču. V trčenju se je pešec tako hudo ranil, da je po prevozu v bolnišni- co umrl. To je že trideseta smrtna žrtev letos na Celjskem. Še zbirajo obvestila Policisti še vedno zbirajo podatke o nesreči, ki se je zgodila v sredo, 28. avgusta, v križišču Liptovske ceste in Usnjarske ulice v Slovenskih Konjicah. Neznani voznik osebnega avtomobila je na prehodu za pešce trčil v 71-letnega pešca I. H., ki se je pri padcu po vozišču ranil, voznik pa je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal v smeri Delavske ceste. Vse informacije, ki bi razjasnile okoliščine nesreče, lahko očividci sporočijo na telefonsko šte- vilko 113. Policisti opozarjajo, da je vsakdo dolžan nuditi pomoč pri prometni nesreči in sicer ustaviti vozilo, zavarovati in ozna- čiti kraj prometne nesreče, pomagati poškodovanim, obvestiti policijo in sodelovati pri ugotavljanju okoliščin in dejstev. CVETKE • Ameriške kriminalke so odličen vzor tudi za celjske nepridiprave. Skupina vro- čičnežev je minuli teden ubogega fanta, menda zara- di dolgov, privezala za dre- vo v gozdičku pri Vojniku. In ga tam tudi pustila. Fante je bil del gozdnega ekosiste- ma, dokler se ga ni ustrašila naključna mimoidoča. • Nebodigatreba je pretekli teden iz neke zidanice odpe- ljal motorno kosilnico na nit- ko. Ko bo kosil, si bo lahko žejo gasil z okrog sto litri vi- na, ki jih je iztočil iz cister- ne. Tale tič je moral biri do- bro pripravljen, saj se vsi spra- šujemo, kam je iztočil tistih 100 litrov. • Nekoga so očitno zelo raz- jezili dacarji in je potihoma smuknil v celjski davčni urad in od tam še hitreje smuknil računalnik. Celjski policisti so se že povezali s tajnimi vo- huni ameriške obveščevalne službe, saj sumijo, da gre za dobro podučenega računal- niškega hekerja... Nevarni stroji v torek, 27. avgusta, se je na območju Sloven- skih Konjic, na domačem dvorišču, pri žaganju drv na krožni žagi hudo ranil 50-letni S. L. Druga delovna nesreča se je zgodila v Ljubiji in sicer v četrtek, 29. avgusta, ko se je pri vožnji z viličarjem ranil 22-letni B.F. Mladenič se ni mogel izogniti hudim poškodbam, kljub temu, da je skočil z vozila,'ko se je prevrnilo na levi bok. Dan kasneje pa je 55-letni M. B., ki je oprav- ljal delo na gradbišču poslovnega objekta Mak- sim na Bežigrajski cesti v Celju, padel z želez- ne konstrukcije šest metrov globoko. Hudo ra- njenega so ga prepeljaU v celjsko bolnišnico. Spet je gorel hmelj v noči na sredo, 4. septembra, je v Zgornjih Gorčah pri Braslovčah zagorela hmelj- ska sušilnica velikosti 20 krat 12 metrov. Požar se je z objekta razširil še na ostrešje sušilnice hmelja in kozolca. Ogenj so pogasili gasilci, po prvih ocenah pa je nastala precejšnja gmotna škoda. Ognje- ni zublji naj bi uničili tudi nekaj hmelja, preiskovalci pa so bili do zaključka naše redak- cije še vendo na kraju požara, tako tla natančen vzrok še ni znan. To je še en požar po julijskem, ko ie zagorel hmelj v skladišču v Kapli pri Taboru. Kriminalisti uradnih podatkov o preiskavi, ki še ni končana, ne morejo dati, ne izključu- jejo pa možnosti, da je bil požar v Kapli podtaknjen. Leta 1999 je gorelo v skladišču hmelja v Šempetru v Savinjski dolini, vendar je ostal primer nerešen, saj niso mogli dokazati vzroka za požar. SŠol Št. 36 - 5. september 2002 PISMA BRALCEV 27 PREJELI SMO Odgovor Zvezi društev upoifojen- cev Celje v pismu z naslovom »Jav- na vprašanja g. dr. Francetu Arharju« predsednik zveze društev upokojencev Celje gospod Emil Pepelnjak pred- sednika uprave Vzajemne po- ziva k odgovorom na vpra- šanja, ki bi mu pomagala pri razjasnitvi nekaterih okoliš- čin. V zvezi z njegovimi vpra- šanji mu pošiljamo nasled- nje pojasnilo. Vzajemna zdravstvena za- varovalnica je druga največ- ja slovenska zavarovalnica, ki je imela v lanskem letu 48 milijard prihodkov in je ustvarila 786 milijonov do- bička. Upravljanje premože- nja takšne zavarovalnice je nedvomno zahtevno in od- govorno delo, ki se ne razli- kuje od vodenja drugih slo- venskih zavarovalnic. Zava- rovalnice so v svojem bistvu finančni posredniki, takoj za bankami. Nadzorni svet Vza- jemne je ocenil, da uprava opravlja svoje delo korekt- no, odgovorno in uspešno, zato so njeni prejemki v so- razmerju z nalogami, fi- nančnim stanjem in rezul- tati družbe in seveda pred- vsem tudi v skladu s kriteri- ji za individualne pogodbe managerjev. Prejemkov uprave Vzajemne ni mogo- če primerjati s predsedni- kom države in vlade, ki sta javna uslužbenca in se pla- čilo za njuno delo financira iz državnega proračuna RS, kar v primeru Vzajemne kot samostojne gospodarske družbe, ki nastopa na kon- kurenčnem trgu, seveda ne velja. Poleg Vzajemne na- mreč na trgu prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj na- stopa tudi zavarovalna hiša Adriatic. Ali bo nekdo skle- nil prostovoljno zdravstve- no zavarovanje pri Vzajem- ni ali Adriaticu, je povsem svobodna odločitev vsakega posameznika. Tudi za delo v nadzornem svetu Vzajemne veljajo ena- ki predpisi kot za ostale za- varovalnice oziroma delniš- ke družbe, enako pa velja za odgovornost njegovih čla- nov, ki odgovarjajo za po- slovanje zavarovalnice z Vsem svojim premoženjem. Člani nadzornega sveta so prejeli za udeležbo na seji 25.000 SIT neto, predsednik Pa 40.000 SIT neto. Te šte- ^'ilke so pod povprečjem pa- l^oge, čeprav se odgovornost 'n zahtevnost upravljanja ^Zajemne v ničemer ne raz- iskujeta od ostalih zavaroval- •^'c. Prav tako je bilo za na- Brade članom nadzornega ^veta namenjenega le 0,9 od- stotka dobička ali 0,015 od- stotka prihodkov Vzajemne, i^ar predstavlja dobrih 6 SIT zavarovanca. Zadnje po- višanje premij torej nikakor nima nobene zveze z izpla- čilom nagrad in prejemki uprave. Vzajemna ima na- mreč minimalne stroške po- slovanja, saj so ti v letu 2001 znašah le 7 odstotkov pri- hodkov od premij, kar je vsaj dvakrat manj od drugih slo- venskih zavarovalnic. Iz jav- ne objave poslovnih rezul- tatov Adriatica je na primer razvidno, da ima ta na po- dročju zdravstvenih zavaro- vanj kar za 22 odstotkov operativnih stroškov. Vza- jemna se je tako po zadnjih podatkih Slovenskega zava- rovalnega združenja uvrsti- la na prvo mesto po poslov- ni učinkovitosti zavaroval- nic. Povišanje premij s 1. septembrom 2002 je torej zgolj posledica dejanskega gibanja škod, odraženih v polletnih poslovnih rezulta- tih Vzajemne in projekciji do konca leta 2002, na letni ravni pa znaša le 3,9 odstot- ka. Povišanje premij ni bilo izvedeno pred 1. septem- brom, čeprav so izdatki za zdravstvene storitve od za- četka leta naraščali hitreje od redne inflacije. V upanju, da smo s to raz- lago nekoliko bolje razjasnih poslovanje Vzajemne, vas le- po pozdravljamo in vas va- bimo, da se v primeru more- bitnih dodatnih odprtih vpra- šanj obrnete na nas. Služba za odnose z javnost- mi Vzajemne, d.v.z. DrŽava meče denar skozi okno Sem brezposelna oseba, ki sem brez kakršnega koli na- domestila (zavod, zavaroval- nica), ker čakam na gospo- de sodnike, da rešijo mojo sodno zadevo, ki je bila na prvostopenjskem sodišču re- šena v moje dobro, nakar se je gospod delodajalec prito- žil in tako zdaj čakam na od- ločitev drugostopenjskega so- dišča. Vem, da nas je takih kar dosti. Sem član civilnega zdru- ženja za nadzor nad institu- cijami (CZNI). Borimo se proti centralizmu, korupci- ji, podkupovanju, saj sami ve- mo, da je na našem držav- nem vrhu tega preveč. V Ljubljano vse, ostala mesta in občine pa naj propadajo! Ne skrivamo našega dela, na- ši članki in dopisi, se redno pojavljajo v časopisih Večer, Delo, Nedeljski dnevnik. Začel bi s tem, da naša vr- la gospa Cerarjeva in gospod Pogorevc že dve leti dihata za ovratnik pretepačem g. Mi- ra Petka, Večerovega koroš- kega dopisnika. A ni to sra- mota? Pripravljamo se za vstop v Evropo, k nam pa mo- rajo priti evropski novinar- ji, da bi ugotovili, kaj se je zgodilo. Tu je še razvpiti primer Ka- menik, že dva izvedenca sta ugotovila, da on ni morilec, naši pa trdijo, da je. Ali so naši izvedenci,podkupljeni ali pod pritiskom z vrha, ker se krivca paČ mora najti? Ne vem, kolik?^ nas stanejo iz- vedenci iz tujine, sigurno ne par tisoč tolarjev, in naša vr- la gospoda zahtevajo še tret- jega izvedenca iz tujine, da se nam cela Evropa smeji. Ho- čemo v Evropo, pa že sedaj ne verjamemo njihovim stro- kovnjakom. Mi, kot združenje, se bo- rimo proti takemu ravnanju. Gospod Rop izjavi, da ima 90 milijard težko proračun- sko luknjo, denar pa mečejo skozi okno, denar nas dav- koplačevalcev. Raje naj pomagajo mno- žici nezaposlenih, ki so brez kruha, na socialnem propa- du. Revež bo ukradel kilo- gram kruha, ker ga nima s čim plačati in za to dobil pet let zapora, na vrhu pa kra- dejo milijone, a se jim nič ne zgodi. Vsi so podkuplje- ni in vsak ima svoj greh, za- to ne upajo izdati drug dru- gega. Denar gre čez mejo z božjim blagoslovom in na- ših vrlih politikov. Zato je g. Glogovšek izjavil, da naj novinarje ne skrbi poslova- nje banke in vprašanje, kam gre denar. Zdaj bo za te be- sede dobil še 20 milijonov odpravnine. Dragi državljani, za koli- ko pravic ste prikrajšani, ne veste niti sami, zato vam iz srca priporočam, vzemite v roko knjigo Slovenija in Evropska konvencija o člo- vekovih pravicah. Verjemite mi, da vam ne bo žal. Naše združenje vam je na voljo. ANDRIJA POSAVEC, odbornik za Štajersko in Koroško Reminis- cenca Letos mineva 40 let od iz- gradnje industrijske klavni- ce v Šentjurju. Takratno okrajno, zlasti politično vods- tvo Celja, je z vso vehemen- co in pretnjami oviralo ko- maj ustanovljeni kmetijski kombinat v Šentjurju. Poli- tično in gospodarsko je ovi- ralo ambicije po hitrejšem razvoju obsoteljsko kozjan- skega predela. Svoja rigidna stališča je zagovarjalo, da naj ta predel ostane surovinsko zaledje celjske klavnice in drugih predelovalnih obra- tov. Predsedniku občinskega ljudskega odbora Petru Hla- stecu iz Šentjurja in tedanje- mu partijskemu sekretarju je naloženo, da gradnjo ustavi- ta. Predsednik okraja Miran Cvenk in inž.Milovan Zidar iz žalskega Hmezada sta do- - bila nalogo, da zadevo ure- dita z občinskim vodstvom in direktorjem kmetijskega kombinata Milanom Grassel- lijem. Prenesla sta opozori- lo, da gradnjo ustavijo ali pa se poslovijo s položajev, naj- bolje kar s kovčki. Gradnje (sodelovanje kmetov, prosto- voljno delo in denarni pris- pevki zaposlenih) ni bilo mo- goče ustaviti. Občina in kombinat sta do likvidacije okraja obravnavana kot gar- javi ovci. Izsiljena gradnja klavnice je onemogočena pri najetju investicijskih sredstev iz takratnih bančnih virov. Motivacija racionalnosti, da je predelava locirana v sre- dišču živinorejske proizvod- nje, kar manjša transportne in druge stroške, ni bila spre- jeta. Potrebe po zaposlitvi ta- krat niso bile aktualne, saj so bili delavci iskani za po- trebe v železarni v Štorah in gospodarstvu Celja. Najbrž takrat nobena od klavnic na Celjskem ni zado- stila osnovnim zahtevam kla- nja in predelave, čeprav so bili kriteriji mnogo milejši. Iz tega stanja naj bi se po šti- ridesetih letih iztrgale Celj- ske mesnine. Po izgradnji no- vega mesno predelovalnega obrata naj bi edine zadostile standardom Evropske unije. Ta prizadevanja izredno pod- pira minister za kmetijstvo Franc But, tudi z nepovrat- nim financiranjem. Z vso vnemo in zadovoljstvom je ob svojem zadnjem obisku laskal vodstvu Celjskih me-^ snin. Najbrž zagledan v stran- karsko sožitje, predan idejam rešitve gospodarstva in Slo- venije v Evropski uniji ter podprt z vazalsko službo ve- terine, pozablja na rodbin- sko poreklo z obrobja Koz- janskega. Morda je bilo preteklih šti- rideset let premalo, da bi pre- segli inertnost okrajnega, ka- sneje občinskih, zlasti pa pod- jetniških vodstev. Klavnici sta se po letu 1970 vključili v gos- podarska giganta regije Hme- zad -Mesnine in Merx Klav- nica Šentjur. Še takrat je poiz- kušal direktor Hmezada inž.Veljko Križnik pridobiti predsednika skupščine obči- ne Šentjur, da prevzame me- sto direktorja Mesnin, z na- logo, da se klavnici združi- ta. In končni zmagovalec so končno Celjske mesnine. V primeru, da je sedanja vizija kmetijskega ministra in vodstva Celjskih mesnin gospodarsko stabilna, potem je naložba sprejemljiva. Z njo naj bi se zadovoljiU tudi do- slej nasprotni akterji bivših občin. Ljudje s tega predela Slovenije ostajajo vedno bolj brez zaposlitve. Kmetijska predelava se skupaj z ostalo gospodarsko dejavnostjo uki- nja (šmarska mlekarna, me- sarstvo Šentjur bo najbrž ko- munalno, itd.). Da bi vsaj ti- stih nekaj sposobnih kmetij preživelo v duhu zahodnoe- vropske gospodarske turbu- lence! V tem primeru bo po- litično in gospodarsko pod- prta industrijska klavnica Celjskih mesnin upravičila svoj privilegiran položaj. »- Ministrstvo za kmetijstvo, skupaj z veterinarsko upra- vo, bo pri podeljevanju sta- tusov pogledalo skozi prste«, je zapisano na strani 7 v 35. številki Novega tednika. Ka- ko velikodušna gesta! VINKO JAGODIC, Ponikva Sodna obravnava Enajstega septembra ob 12.15 uri je na Okrožnem so- dišču v Celju v sobi 109/1 skli- cana glavna obravnava po obtožnici z dne 3. 3. 1999 v zvezi s kaznivim dejanjem zo- per čast in dobro ime, ki mi ga očitata gospoda Andrej Kri- žan in Emil Grobelnik. 21. januarja 1999 sem pod^ naslovom Odprto pismo žal- skemu županu Lojzetu Pose- delu v Novem tedniku izra- zil nekaj pripomb, ki so se nanašale na nepravilno po- slovanje z materialnimi in fi- nančnimi sredstvi, na nepra- vilnosti pri plačevanju odš- kodnin, ukinitev KS Galici- ja in ustanovitev dveh novih KS, na zaviranja javne obrav- nave glede širitve kamnolo- ma CP proti naselju in dru- go. Ker je obravnava javna, nje- na vsebina pa zanimiva za mar- sikoga, predlagam, da se je krajani KS Galicija udeleži- te kot opazovalci. VINKO ŠTEFANČIČ, Velika Pirešica Medicinske sestre - takšne in drugačne Sem dializni bolnik. Zdra- vim se v dializnem centru v Zrečah, ki je že skoraj moj dru- gi dom. Vse medicinske sestre so čustvene, prijazne in bolj ali manj vedno nasmejane. Po mojem laičnem mnenju so tudi strokovno zelo usposobljene. Bolniki se med sabo dobro ra- zumemo, se šalimo, obravna- vamo vse mogoče teme. Vča- sih se nam pridružijo tudi se- stre, če jim le čas dopušča. S svojimi vedrimi obrazi zelo do- bro vplivajo na naše razpolo- ženje in tako nam čas prav hi- tro mineva. Pred kratkim sem bil na zdravljenju v celjski bolni- šnici, kjer sem ob osnovnem zdravljenju hodil še na dia- lizo. Na oddelku, kjer sem se zdravil, je nekega dne priš- la k meni sestra C, da bi mi zamenjala »raketo« zaradi in- fuzije. Kljub večkratnim po- skusom ji to nikakor ni us- pelo. Nazadnje me je zbod- la na zgornji strani dlani, a tudi tokrat neuspešno. Iglo je kljub temu močno tiščala v mišico, kar me je zelo bo- lelo. Prosil sem jo, naj vsaj izvleče iglo, ker s tako vbo- deno iglo infuzija ne more teči v žilo. Obrnila se je in viharno odšla iz sobe. Pred vrati se je obrnila in mi za- brusila: »Če boli, pač boli!« Tistega dne je nisem več vi- del. Zaradi malomarnega in nevestnega dela sem ves dan ostal brez zdravil - infuzije (analgetiki in antibiotiki). Istega dne so me peljali na dializo v Celje. Bil sem v so- bi, kjer sta'delala sestra Ni- ka in njen sodelavec (ime sem že pozabil). Sprejela sta me zelo lepo. Celo popoldne sta mi dajala led na mesto vbo- da, kajti igla je bila še vedno v mišici in me je ob vsakem premiku v pregibu pičila. Tru- dila sta se, da bi mi omilila bolečine. Bila sta zelo sočut- na in me tolažila. Hvala, hvala obema! Po prihodu z dialize na oddelek, mi je neka mi- lejša sestra s prvim vbodom vstavila »raketo« za infuzijo. Ob vsem tem pa nikakor ne morem dojeti, da se naša skupnost tako malo zavzema za medicinske sestre. Veliko črnila je bilo prelitega, izgo- vorjeno veliko praznih puh- lic glede delovnega časa tr- govk, ki naj bi delale tudi ne- kaj ur ob nedeljah. Kaj pa me- dicinske sestre? Mar niso tu- di one matere, žene, gospo- dinje in še kaj? Hvala vam, medicinske se- stre, še posebno tistim, ki jih poznam. Hvala vam za ves trud, požrtvovalnost, vestnost in skrb za bolnike. Je že res, da so v vsakem žitu pleve, ki jih je treba odstraniti, velika večina sester pa se zaveda svo- jega poslanstva in poklica, ki ga opravljajo s srcem. VIKTOR MEDVED, Celje ZAHVALE, POHVALE Zahvala V času dolgotrajnega zdravljenja našega moža in očeta, Jožeta Verdeva, na he- matološkem oddelku bolni- šnice Celje, smo se zavedli, koliko pomeni bolniku in svojcem, ko se bojujejo s hu- do boleznijo, srčnost zdravs- tvenih delavcev. Kljub večni borbi s časom ste prijazni, kljub slabim po- gojem in prostorski stiski. Prizadevno in strokovno opravljate svoje delo. Hvala vsem sestram in zdravnikom, posebej še se- stri Ivi, za vsako dobronamer- no besedo, ki ste jo nameni- le njemu in tudi nam, za vse prijazne malenkosti, ki so mu lajšale trpljenje. Spoštoval je vaše delo. Tudi če kdaj izgu- bite bitko za življenje, ste v bitki za človečnost zmagoval- ci! ZALIKA VERDEV Šentjursko poletje 2002 - popravek v pismu, objavljenem v prejšnji številki, je v enem odstavku izpadla vrstica, ki pa pomembno vpliva na nje- govo vsebino, zato ga, po- pravljenega, ponovno objav- ljamo. Avtorju, Francu Za- bukošku, se v uredništvu za napako opravičujemo. »V tem se vidi, da gre za nedomišljeno programsko zasnovo s sedanjo kulturno in turistično razvojno usmer- jenostjo. Ohranja se nek ko- lektivistični, centralistični in socialistično samoupravni duh, ki zavira razvoj subjek- tivnih in složnostnih zami- sli, ki sp pogoj za moderno tržno irl globalizacijsko druž- bo. V tem smislu mora vsak kraj najti svojo izvirnost in imeti možnost za svojo last- no promocijo. » Št. 36 - 5. september 2002 Love Osama Bin Laden Dan v orožarski vasi Darra Adam Khela na meji z Afganistanom Pred dvema letoma, na- tančneje septembra 2000, smo se z Andrejo in Andre- jem potepali po Pakistanu in se prepuščali njihovi kul- turi, sledili svileni poti Mar- ca Pola, občudovali Hima- lajo z Nanga Parbatom in strahoma stopili v zloglasno provinco Jammu - Kašmir. V slednji smo se izmuznili v vas Darra Adam Khela, ki živi od proizvodnje in trgo- vino z orožjem, mamili, in s pomočjo teroristov, kot je Osama Bin Laden. Osama je v Darri več kot junak, je upanje, preUto v mit- ske razsežnosti. Stene so pol- ne plakatov z njegovo podo- bo, ki pozivajo na sveti boj proti podlim nevernikom. Ena od slik je bila še posebej pomenljiva, le da takrat ni nikogar posebej zbodla v oči: Osama, za njim pa newyorš- ka dvojka v plamenih. Na- tanko leto dni pred usodnim 11. septembrom 2001... Dovolilnica na dovolilnici Med križarjenjem po Pa- kistanu smo se ustavih v pet- milijonskem mestu Pesha- war, kjer smo si uredili po- trebne dovolilnice in dobili vojaka za varnost. S taksijem smo se odpeljali na mejni pre- hod Khyep Pass na meji med Pakistanom in Afganistanom. Po se je vlekla kot jara kača, saj so nas na številnih kon- trolnih točkah neprenehoma ustavljali, tako da smo na me- jo prispeli šele po nekaj urah cijazenja. Od tod se je razprl vabljiv pogled na afganistan- sko mesto Jajalabad. Srečno naključju nas je pripeljalo do pakistanskega obmejnega policista, ki je pristal, da nam omogoči obisk zastražene vasi Darre Adam Khela, nekakšne to- varne orožja na črno. Na do- vohlnico, ki so nam jo v Pes- hawarju izdah za obisk me- je, je v arabščini dopisal ne- ko ime. To je bilo priporo- čilo za vstop v prepovedano Darro. »V tem koncu Pakistana vla- da nenehoma napetost, tujci tam niso najbolj dobrodoš- li, tisti pa, ki si le upajo tja, so pogosto ugrabljeni ali pa svojo radovednost plačajo ce- lo z življenjem,« nas je opo- zoril »naš« obmejni policaj. Območje Darre je država v državi, prepovedano za paki- stansko vojsko in policijo. S svojo proizvodnjo mamil, orožja in vojaške opreme so oskrbovali Afganistan, ko se je bojeval s Sovjetsko Zvezo, sedaj pa oskrbujejo Talibane in savdskega terorista Osamo Bin Ladna. Polni pričakova- nja smo se z meje vrnili v Pes- hawar, vojaka, ki nas je varo- val na poti, smo odložili v vo- jašnici, naša pot pa se je na- daljevala s posebnim ovinkom proti vasi Darra. Družinski posel Ustavljali smo se na več kontrolnih točkah, ki so jih postavili čez cesto. Nadzira- li so jih oboroženi ljudje, ki niso pripadali nobeni urad- ni pakistanski varnostni sili Skrbno so preverjali doku- mente in se odločali, koga b& do spustili v vas in koga ne. Taksist se je ustavil nekaj me trov pred zadnjo zapornico in do nje smo morali peš.Še preden je oboroženec pred njo karkoli rekel, smo mu po- molili dovolilnico z ime- nom, ki ga je zapisal obmej- ni policist. Poklicali so no- vega do zob oboroženega možakarja in hitro se je iz- kazalo, da je na dovolilnici njegovo ime. Pot v Darro jf bila odprta. Z vojaškim vozilom so nas odpeljali v osrčje vasi. Po stregli so s čajem in med po- govorom vprašali, če imamc radi Američane, če imamc radi puške in če smo že stre Ijali. To območje obvladuj« pleme Afidi, ki deluje kot dru žinsko podjetje. Namesto za pisanih zakonov pri njih ve Ija prastari zakon časti. O- ga kdo prekrši, zadevo navad no rešijo z nekaj streli iz puS ke AK 47, ki jo je izdelal sam- Spremljali so nas iz ene de lavnice v drugo, kjer izdelu Med kovanjem orožja najdejo čas tudi za pripravo njihovega tradicionalnega kruha. Ljubim Osamo, v ozadju pa goreči stolpnici. Septembra 2000 v Pakistanu... Št. 36 - 5. september 2002 jejo puške AK 47, bolj zna- kot kalašnikov, in pištole Sig Saner. Vse stene so bile ozaljšane s slikami Osame Bin Ladna. Proizvodnja zaplete- nih mehanizmov orožja v ta- 1(0 primitivnih in neoprem- Ijenih mehaničnih delavni- cah je resnično zahtevna, sko- raj že umetnost mehanike. »Mojstri« uporabljajo le pre- proste žage in pile, a so s 110 let starimi veščinami, ki so jih podedovali od prednikov iz časov pandžabskih kovač- nic, izjemno spretni obliko- valci smrtonosnega železja. Orožje izdelujejo vsi. Moš- Id, ženske in otroci. Ženske in majhni otroci ponavadi skr- bijo le za naboje, kar pa je zelo nevarno, saj dobesedno sedijo v smodniku. Starejši mož nas je odpeljal v zadnji del delavnice in pred sebe po- ložil vrhunec mehanike. Vi- deti je bilo kot pisalo, v re- snici pa je bilo morilsko orož- je, kalibra 0,22 mm. V svoje izdelke so naravnost zaljub- ljeni in to vsakemu z vese- ljem pokažejo. Po ogledu de- lavnic je namreč obvezen obisk strelišča, kjer lahko ku- pec preizkusi kakovost po- nujenega blaga. Za nekaj ru- pij so nam dovolili preizku- siti kar nekaj kosov vaškega arzenala. Podržavljenje »industrijecf Zunaj vasi Darre se govo- ri, da si pakistanska oblast prizadeva te družinske de- lavnice spremeniti v podjet- je, ki bi bilo v državni la- sti. A je glede na pakistan- sko upornost in žilavost skrajno dvomljivo, da bi pleme Afidi, ki vodi proi- zvodnjo orožja v Darri, do- pustilo tak poseg centralnih oblasti. Ne gre le za njihov statusni simbol, v igri je ve- liko preveč denarja, da bi se zlahka sprijaznili s tak- šnimi zahtevami. Po koncu obiska smo se do- mačinom za gostoljubnost oddolžili s prospekti Slove- nije, čeprav zanjo še niso sli- šali. Poznajo pa Tita in nje- govo Jugoslavijo. Pospremi- li so nas do zapornice in se poslovili z močnim musli- manskim objemom. MITJA JENKO Ulična sestavljalnica kalašnikov. Mojstri v pločevinastih posodah kalijo razžarjene jeklene dele. Prodajaln orožja je veliko več kot knjigarn. Pravzaprav teh sploh ni. Prodajalec nam je uslužno razkazal svoj nevaren arzenal. Kje je Toni? Mariborčan Toni Rutar že od leta 1996 potuje po svetu. Denar si je služil kot programer, poučevanjem računal- ništva, igranjem kitare in priložnostnim zaslužkom. Nje- govo zadnje znano bivališče je bilo v Quetti v Pakistanu, kjer je živel od septembra 2001. Otroke je poučeval raču- nalništvo v različnih predelih mesta {Oxford Headway, Satellite Town...) Tamkajšnji domačini so ga klicali To- ni Ingrezi. Staršem je vsake dva tedna poslal sporočilo po e-pošti, zadnjikrat pa se je oglasil 14. aprila letos. Julija so slovenski kriminalisti staršem sporočiU, da je Toni verjetno zaprt nekje v Pakistanu. Sporočilo o tem je namreč po e-pošti na Interpol poslal anonimni pošilja- telj. Preiskovalci domnevajo, da je Toni najverjetneje zaprt nekje na območju Quette. Starši prosijo, da vsi, ki karkoli vedo o Toniju, to sporočijo na njihov naslov: Anton Rutar, Staneta Severja 18, 2000 Maribor, Slove- nija, e-pošta: tone.rutar@siol.net Št. 36 - 5. september 2002 30 Gosford park Pri Robertu Altmanu smo si- cer že navajeni, da ga zanima ozadje nel