LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec"
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geulo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V; CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZV EZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 86.
CHICAGO, ILL., PETEK, 2. MAJA — FRIDAY, MAY 2, 1941
LETNIK (VOL.) L.
Vesti o sporih z Nemčijo niso zanesljive
O številnih vesteh, ki govore, da se pooslrujejo odnošaji med Nemčijo in Rusijo, trdijo razsodni krogi, da so le maska. — Za spopad ni nobenega pravega,vzroka.
London, Anglija. — Te dni
so zopet vrstijo razna poročila, drugo za drugim, iz katerih bi se dalo na prvi pogled skle'pati, da se poostruje napetost med Rusijo in Nemčijo in, da utegne med tema dvema deželama, ki ste doslej bili nekaki tihi družabnici, priti do sovražnih izbruhov, ako ne prej, vsaj enkrat v jeseni.
Tako se je pred par dnevi govorilo, da ima Hitler sestavljene že natančne načrte za zasedbo bogate sovjetske province Ukrajine ter, da je meja nied Nemčijo in Rusijo na obeh straneh kar nabasana z vojaštvom. Te dni je nato sledilo poročilo, da je Rusija prepovedala prevoz vojnega ma-torijala preko svojega ozem-
Ijeno iz Moskve, k čemur pa so razni razlagalci hiteli dostavljati, da je ta odrediba očiten udarec proti Nemčiji, češ,, da ta ne bo mogla zdaj več dobivati orožja in drugega blaga iz Daljnjega vzhoda preko Rusije. To sredo pa je prišla zopet nova "alarmantna" vest, namreč, da so Nemci izkrcali na Finskem 12,000 svojih vojakov z vso opremo.
USPEŠEN UMIK ZGRČIJE
75 odstotkov angleške armade rešene.
London, Anglija. — Vojna v Grčiji se sicer končuje s popolnim porazom zavezniških čet, toda na en uspeh Anglija vendarle z zadovoljstvom kaže, namreč, da se ji je posrečilo, umakniti iz Grčije in s tem rešiti pretežno večino njenih čet. Skupno, kakor poroča, je imela tamkaj 60,000 mož in cd teh jih je mogla vkrcati na ladje in odpeljati iz nevarnosti 45,000. Upanje se izraža, da
se bodo te čete lahko pravo-ij-arkar je' bilo v rerfnici objav- 'čifsho'" postavile v pozicije na
otoku nile.
Kreti, da ga bodo bra-
Ako bi se te vesti lahko sprejele take, kakor se vidijo na prvi pogled, bi bile za Angleže brez dvoma na vso moč razveseljive,kajti očitno bi kazale, da bo morala Nemčija kmalu razdeliti svoje bojne sile na dve fronti, proti Angliji in proti Rusiji. Dosti je takih, ki v resnici tudi verjamejo v tako možnost, ker pač prija njih željam. Bolj razsodni pa, dasi neradi, z vso gotovostjo trdijo, da nima Anglija absolutno nobenih izgledov, da bi si pridobila Rusijo za zaveznico. Nasprotno pravijo, bo za Anglijo dobro, ako se ne bo -ob takih vesteh, iz katerih bi se sklepalo, da si boste Nemčija in Rusija kmalu skočili v lase, vdajala prevelikim upom, češ, da se take vesti ne razširjajo v svet z nobenim drugim 'iamenom kakor, da zmedejo javno mnenje v Anglji in v Ameriki. Ti krogi opozarjajo, laj se Anglija spomni, kako ''napete razmere" so vladale nied Nemčijo in Rusijo pred izbruhom vojne, ko ste se druga drugo obkladali z najbolj Žaljivimi priimki, a iz vsega Se je končno izcimila — prijateljska pogodba med obema. Enako se zdaj lahko domneva, da so vse'te "krize" le zastor, 2a katerimi se kujejo med na-.2*ji in sovjeti novi skupni načrti.
Sploh pa bi bilo težko razumeti, pravijo, kak vzrok naj bi ijnela bodisi Nemčija, bodisi ^Usija, da bi se med seboj ^darili. Nemčija bi si s tem Ustvarila le novo ogromno fron-
ČETRTINA BELGRADA RAZDEJANA
Berlin, Nemčija. — Po poročilih, ki so jih objavili tuje-zemski časnikarji, katerih skupina je odšla iz Berlina na Grško, je bila sicer jugoslovanska prestolica Belgrad občutno prizadeta od vojnega pu-tftošenja, vendar še daleč ne tako kakor Varšava. Kakor so časnikarji ugotovili, je razdejanega približno ena četrtina mesta; trpela so zlasti javna poslopja, vladna, vojaška, in kraljevska, ter kolodvor. Manjše podeželske vasi nasprotno ne kažejo posebnih sledov vojne; na poti od ogrske do bolgarske meje so našli časnikarji le dve vasi, ki ste bili prizadeti.
ZNATEN DVIG V IZVOZU
Washington, D. C. — Trgo-
NAPOVEDUJE OGROMNE STROŠKE ZA OBOROŽEVANJE
Washington, D. C. — Po izjavi, ki jo je podal trgovinski tajnik Jesse Jones v nekem govoru zadnji torek, se ima ameriško ljudstvo pripraviti v prihodnjih letih, da bo moralo doprinašati skrajno težke žrtve, da se bo lahko opremila dežela s kanoni, bombami, aeroplani in podobnim vojnim materijalom. Zdaj pričenjamo samo malo slutiti, kaj bo vse to stalo, je dejal, toda prišlo bo še več in več, in federalni dolg,o katerem smo se še pred nekaj meseci pričkali, ali sme iti preko 4!j miljard dolarjev, bo najbrž šel kvišku do 90 miljard. Prihodnjih nekaj let bo resnih, je povdaril.
-o-
NEMČIJA GROZEČE SVARI ŠVICO
Berlin, Nemčija. — Uradniki v nemškem zunanjem mini-sterstvu so se zadnji torek izrazili napram časnikarjem, da zna potrpežljivost Nemčije napram Švici enkrat doseči svoje meje. Povdarjalo se je namreč ■o tej državi, da je zadnja evropska demokracija, ki kaže neprijateljstvo napram nazij-skemu novemu redu. Tudi v Rimu se je isti dan izražala kritika proti Švici, povdarja-joč o njej, da daje zatočišče britanski špijonaži.
-o-
NEMŠKI TOPOVI OBSTRELJEVALI ANGLIJO London, Anglija. — Jugovzhodno obrežje Anglije okrog Dovcrja je za_dnji torek doživelo nekoliko razlike od običajnih bombnih eksplozij. Nepričakovano so namreč pričeli proti njemu rjoveti nemški veliki topovi, ki so postavljeni ob francoski obali preko Kanala. Granate so eksplodirale vsako minuto po ena skozi celih sedem ur.
Ljubljano z večino Kranjske dobila Italija
Nemčija si pridržala spodnje Štajersko z malim delom Kranjske. — Poleg Kranjske dobila Italija tudi Dalmacijo. — Ogrska in Bolgarija dobili svoj kos.
KRIZEMJVETA
—	Čungking, Kitajska. — James Roosevelt, sin ameriškega predsednika, ki se točasno nahaja na Kitajskem kot vojni opazovalec, je imel zadnji torek priliko, prisostvovati zračnemu napadu, ki so ga izvršili japonski aeroplani ;ia to mesto.
—	Mexico City, Mehika. — Tukajšnji italijanski poslanik je zadnji torek obvestil mehiško vlado, da je italijanska vlada kot protikorak proti zaplembi deseterih svojih ladij od strani Mehike, zasegla dva mehiška parnika, ki sta bila v Italiji zgrajena za Mehiko.
_ Kairo, Egipt. —. Silni peščeni viharji, ki So* divjali že od sobote naprej v puščavi na zapadu Egipta, so pomagali britanskim četam, da so lahko zadržale napad treh nemško-italijanskih kolon.
vinski department objavlja, da
se je v marcu dvignil izvoz v	,	, ,
blaga v tujezemstvo na vred- yazen govor	da se ga bo lah-
r\ owl n tun 1 «	/\1/ o i t' O n 7 O
PREDSEDNIK BO IMEL "SENZACIJONELEN" GOVOR
Washington, D. C. — Iz Bele hiše se je ugotovilo, da namerava imeti predsednik Roosevelt enkrat sredi maja tako
Iz Jugoslavije
Delavca, ki je po prejemu plače dva dni rajal in popival, so tretji dan našli otroci v potoku Mediji pri Zagorju. — Premetena "ptičica", ki je znala priti do denarja. — Smrtna kosa in drugo.
nost 357 in pol milijona dolarjev, kar je največ tekom zadnjih 14 mesecev. Ta dvig je pripisovati zlasti izvozu vojnega blaga v Anglijo in Grčijo.
ko smatralo kot "nekaj senzacionalnega. " Ka/ bo govor vseboval, o tem se pa niti namignilo ni.
IZLETNIŠKEGA PARNIKA LETOS NE BO
Manitowoc, Wis. — Izletniški parnik Theodore Roosevelt, ki je skozi zadnjih deset let vozil izletnike iz Chicago preko jezera na obalo Michi-gana, letos ne bo postavljen v obrat. To je objavila zadnji torek družba, ki ta parnik la-stuje, rekoč, da naročila za obrambni program, ki jih je prejela njih delavnica, bodo zahtevala vse moštvo, ki je navadno zaposleno na parniku.
SENATOR ZAHTEVA "ČISTKO"
Kashville, Tenn. — Senator Pepper iz Floride je zadnji torek izrazil zahtevo, da bi se morala izvršiti "čistka" proti vsem tistim, ki ovirajo narodni obrambni program. Obenem, je dejal, naj bi predsednik proglasil zasilno stanje nad deželo.
Berlin, Nemčija. — List Dienst aus Deutschland je zadnji torek v glavnih potezah objavil, v kaki meri so si so sednje države odtrgale vsaka svoj kos od premagane Jugoslavije.
Po tem poročilu si je od Slovenije Nemčija pridržala spodnje Štajersko in severovzhodni del Kranjske ;Italija pa je nasprotno dobila- ves ostali del Kranjske, z,Ljubljano vred. |
Ogrska si je prisvojila kos, ki leži severno od Donave in Drave, dočim so si Bolgari odtrgali precejšen kos na jugovzhodu in jugu Jugoslavije ter obenem dobili ves severni kos Grčije do Soluna. Italija je poleg omenjenega kosa Slovenije nasedla tudi vso Dalmacijo ob Jadr&nu.
Hrvaški je, kakor že poro-čano, dovoljena "neodvisna" država, ki se razteza od hrvaškega Primorja do izliva Drave v Donavo. Glede ostalega dela Jugoslavije, namreč Srbije ter Bosne in Hercegovine, baje še niso izdelani načrti, na kak način ^bo upravljan.
-o——
RUSIJA PREPOVE PREVOZ VOJNEGA BLAGA
London, Angija. — Iz Moskve je prispelo zadnji torek poročilo, da je sovjetska vlada izdala odredbo, po kateri bo v naprej prepovedan prevoz vojnega materijala preko ruskega ozemlja. Transporta-cija drugega blaga bo še dovoljena, vendar le s posebno odobritvijo. Prizadeta od te odredbe utegne biti Nemčija, ki je, kakor se trdi, dobivala znatne množine vojnega blaga cd Japonske, ki se je prevažalo preko Rusije, in po isti poti tudi surovine z ameriškega kontinenta. — Isti dan se je po radio v Moskvi opozarjalo rusko ljudstvo, naj bo pripravljeno za vojaški napad, in, da mora biti zaradi tega dežela v alarmu, ako potrebno tudi mobilizirana.
Po veselih urah smrt v potoku
Zagorje, 21. febr. — Rudarski otroci iz Zagorja so se v sredo igrali ob potoku Mediji poleg rudniške elektrarne v Toplicah. Naenkrat so opazili v vodi roko, ki so jo valovi premikali sem in tja. Ko so si radovedno otroci bliže ogledali, kaj je skrivnostnega, so uzrli v vodi nepoznanega utopljenca. Obvestili so orožnike, ki so utopljenca potegnili iz vode in ga dali prepeljati v mrtvašnico. Seveda se je k temu zbrala velika množica ljudi, ki so ugibali, kdo je pokojnik. Čeprav njegova istovetnost še ni bila ugotovljena, se je že med ljudstvom razširila splošna domneva, da je postal žrtev zločina. Orožniki pa so ugotovili, da je utopljenec bivši hla<-pec Anton Murko, rojen leta 1912 v Cerkljah ob Krki. Zaposlen je bil na Lokah in je preteklo nedeljo prejel okrog 400 din plače. Nato je fant, dva dni popival, tretji dan pa so ga našli v potoku. Pri sebi je imel delavsko knjižico in v žepih še 58 din. Ker ni bil z ničemer utemeljen sum kakega zločina in je hlapec pač po nesreči padel v vodo, so ga pokopali na zagorskem pokopališču.
gon iz Maribora in okolice za dobo treh let.
-o-
Svojevrstna kazen S primerno kaznijo je oblast kaznovala tri roparje, ki so vlomili v cerkev v HrešČini blizu Zagreba, razbili taberna-kelj in odnesli dragocen kelih. Cim so roparje izsledili — eden od njih je bil iz istega kraja — so jih uklonili v verige, vsakemu pa dali v roke nekaj koscev razbite svete posode. V takšnem položaju so jih potem pripeljali v Hrešči-ne. Ljudstvo je bilo skrajno ogorčeno in je hotelo vse lin-Čati ter bi bilo to tudi napravilo, da niso "roparjev ščitili orožniški pred razjarjeno množico. Ko so skrunilci -položili dele keliha tja, koder so ga ukradli, so jih orožniki odpeljali v ;:apor.
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Jože Kosmina, višji policijski agent. — V Novem mestu je umrl Adolf Pauser, posestnik in trgovec. V Trzinu je umrl Ignac Mušič, ključavničarski mojster. — V Ljubljani je zadet od kapi umrl Anton Jurca, glavni arhivar na upravi policije.
-o-
IZBRUH SE PRIČAKUJE NA VEČ TOČKAH
to ter bi takorekoč morala prenehati z vojno proti Angliji, na kar pa najbrž niti malo ne misli, kar se lahko sklepa iz njene dosedanje intenzivnosti; Rusija bi pa pomagala s svojim nastopom edino britanskemu imperiju, da se obdrži pri življenju, in ta imperij ni bil njej še nikdar naklonjen. Edini vzrok, se navaja, bi bil strah Rusije p f e d mogočno Nemčijo, ako ta zmaga nad Anglijo. Toda Rusija pa obenem lahko tudi ve, da bi takoj, ko bi se vnelo med njo in nazi-ji,utegnila Anglija skleniti premirje z Nemčijo ;ter nato od strani gledati, kako se njeni nasprotnici med seboj uničujete.
Gornji zemljevid predstavlja Sredozemlje z okoliškimi državami. V teh krajih se pričakuje, da se bodo vršili glavni spopadi v bližnji bodočnosti. Nemci utegnejo udariti na Gibraltar (1); na Grškem (2) so že končali; v Egipt« (3) se pripravljajo na nov sunek, dočim Turčija (4) še ne ve, kaj bo njena usoda.
Mlada sleparka
MaiMbor, 21. febr. — 21 letna Angela Stampar iz Pobrež-ja pri Mariboru je prišla danes pred sodnike zaradi spretnih sleparij, ki jih je izvršila koncem lanskega leta. Dne 17. novembra 19-10 je najela pri Po točnik Magdaleni sobo, ki jo je plačala samo za štiri dni. Prenočila pa je v njej samo eno noč. Drugo noč je ni bilo več na izpregled. Ko pa je'Potočnikova v sobi pogledala, je videla, da je okradena. Stam-parjeva ji je odnesla ročno torbico, razno obleko ter 4.50 metrov novega blaga. Dne 10. novembra pa je Stampar jeva na isti način najela sobo pri Mir Amaliji, plačala spet za nekaj dni, prenočila pa samo enkrat. Drugo jutro je odšla, z njo pa ročna torbica Hartlo-ve z gotovino, pa 1160 din vreden plošč. Pri Mir Amaliji je stanovala tudi Matilda Do-bovičnik, kateri je odnesla za 500 din obleke. Posebno drzno dejanje je izvršila nekaj dni pozneje, ko je zvečer na cesti oropala Antonijo Hartl. Napadla je imenovano zvečer v temi te v ji iztrgala iz rok ročno torbico, v kateri se je nahajalo 12 din. Poleg navedenih pregreh pa ima na vesti še sleparsko posredovanje službe. Izvabila je od Marije Ciglar znesek 100 din pod pretvezo? da ji 'bo v tovarni Zlatorog preskrbela službo.
Obsojena je bila na eno leto in 2 meseca robije, 3 leta izgube častnih pravic ter na iz
Koliko je gospodinjstev v Zagrebu?
Izdajanje živilskih kart nudi najlepšo priliko, da se ugotovi število samostojnih gospodinjskih obratov. Tako poročajo, da je urad, ki se je v Zagrebu bavil s to zadevo ugotovil, da ima Zagreb 86.000 gospodinjstev. (To je bilo meseca februarja).
---o--
Nesrečen padec Z električnega droga je padel in se močno poškodoval po glavi, rokah in hrbtu delavec ljubljanske mestne elektrarne France Založnik, doma iz Brezovice, rojen leta 1899. Za Ravniharjevo žago je mestna elektrarna postavljala drogove. Založnik je napeljeval žico na drogu, nesreča pa je hotela, da je padel z drogom vred in ob tej priliki odnesel telesne poškodbe.
-o--
Nezaželjen gost V neko kavarno v Brežicah je nadavno prišel od nekod z Dolenjskega mlad trgovec, ki je naročil čašo vina. Med pitjem je začel zmerjati mirne goste. Kavarnar ga je nekajkrat opozarja, naj se dostojno vede. Ker pa ni nič zaleglo, je poklical stražnika, kateremu se je gost z vso silo uprl in ga tudi dejansko napadel. Medtem, ko je stražnik iskal vrvico, je neolikanec stopil pred kavarno v avtoteksi ter se odpeljal neznano kam.
-o-
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!"
HSiCIH
rts/ofi
THEN —THE • HAND OF DOOM FELL UPON ' THIS IDYL OF THE AFRICAN , WILDERNESS. .
UNJjSp FEATURE SYNDICATE.
, THERE HE WAS HEALED, AND IN GRATITUDE HE REMAINED IN THE SERVICE OF THE KINDLY DR. BRENT.
IN HIS DREAM OLD SANDO RECALLED HO\M:--
IT WAS SANDO'S SPECIAL DELIGHT TO AMUSE THE CHILDREN OF HIS BENEFACTOR — LITTLE ALICE AND THE INFANT TOMMY. _
IN VANQUISHING A LION, ONE CAY, HE WAS 6RAVELY WOUNDEC. HUNT-ERS FOUND HIM AND BORE HIM TO A TINY MEDICAL MISSION.
Stran t
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 2. maja 1941
Amerikanski Slovenec
prvi in najstarejši slovenski V	list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Ishaja vsak dan razun nedelj, pone-Mjkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
J84S> W. Cermak Rd., Chicago
Jclefon: CANAL 5544
Naročnina;
Za četrt leta------
Posamezna številka
Za celo leto-•---
Za pol leta-------
Ea četrt leta-------
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto-----$6.00
Za pol leta-----3.00
"T 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year------
For half a year------
For three months-------
Chicago, Canada and Europe:
For one year-----$6-0(
For half a year----3.0(
____1.75
_____ 3c
For three month« Single copy---------
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslam na uredmštvc vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. ~ Rokopisov ured ništvo ne vrača.	_________—--
Entered as second class matter. November 10, 1925 at the post office v Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____
Municije bo zmanjkalo?" Ali ne veste, da je v^a vojna industrija iii ki ni majhna na Češkem, na Francoskem in po drugih deželah zdaj v nemških rokah in da delajo noč in dan za nemške kanone in bombnike. Vojaških letal izdelajo v Nemčiji še vedno mnogo več, kakor jih morete Anglija in Amerika skupaj. Še le proti jeseni letos pravijo, da bo ameriška industrija došla Neince s proizvodnjo letal. To daje nekaj upanja za borbe v zraku. Nekaj upanja dajejo nade, da se bodo končno narodi, katerih dežele so zasedene po Nemcih, uprli. Nekaj upanja .je tudi to, ampak glavno upanje bo in bo res nekaj pomenilo še le tedaj, kadar bodo zavezniki mogli postaviti na bojno polje boljše opremljene armade, kakor jih morejo Nemci in ko bodo zavezniki v stanu nabrisati Nemce v spopadih. Kadar, to pride, takrat šele se bo zaobrnilo, preje ne.
Da pa pride do tega bodo morali voditelji demokratičnih dežel pokazati več incijative, več hitre odločnosti, več enotnosti, več discipline in sodelovanja med vsemi sloji, več smisla za žrtvovanje, ne pa kvekarskega cincanja, kakor doslej. Anglosaški svet čaka baš v tej borbi najhujša preizkušnja in najvišje žrtve, če hoče, da bo obdržal svoje pozicije v svetu.
Hitler Ukrajino.
Piretov
Borba na Balkanu gre k svojemu zaključku, ki je zelo hitro prišel. V sedanji borbi, ki jo vodi Hitler direktno in indirektno proti vsemu svetu, sta se dogodila zanj dva zelo važna dogodka in to sta zmaga v Flandriji in severni Franciji ter sedaj zmaga na Balkanu. V obeh slučajih se je šlo na glavni cilj, da izrine iz evropske celine Angleže. Obe te zmagi niste malega pomena. Neumno bi bilo omalovaževati te zmagi. S strategičnih oziro-v sta važni zmagi.
Človeka jezi, da mora belježiti zmago onemu, ki mu želi poraz in o komur ve, da bi bilo slabo za svet če zmaga, kakor je v tem slučaju Hitler. Toda resnica je taka in resnico prikrivati bi bila največja budalost.
Ni naša reč, da tu špekuliramo kaj je Anglija sposobna in kaj ne. Vendar pa, kakor vsak, ki razmišlja o možnostih tu in tam, ne more drugače, da se čudi, da ima angleška diplomacija in angleška politika baš v tej borbi neprestano smolo, kakor jo ima. Ta smola se je drži že takoj od pričetka borbe. V Moskvi je bila prepozna, pozneje v Norveški, v Franciji in zdaj je bila prepozna tudi na Balkanu. Kaj naj to kaže? Ali to, da je Anglija vojaško daleč za Nemčijo? Ali to, da se Angleži znajo in ne morejo zadostno pripraviti proti Hitlerju, ali kaj je vzrok? Dokler ne bodo tega vzroka našli, je zastonj
vsako upanje.
Ako hoče anglosaški svet upati na zmago tedaj mora z vso resnobo in skrbjo na delo. Treba je, da iznajde nove načine, nova orožja, ki bodo nadkrilila sovražnika. Ne omenjamo tega, da bi komu jemali pogum ali v koga zaupanje, ampak resnica je, da zaupanje v Angleže ne bo rastlo, dokler ne bodo pokazali nekaj uspehov, nekaj novega v bojevanju.
Prihodnji udar bo v Sredozemlju. Dve občutljivi točki imajo Angleži v Sredozemlju. To sta Gibraltar in Suez kanal. Vojaški izvedenci so mnenja, da bodo Nemci obe točki napadli še mogoče pred junijem, gotovo pa pred avgustom. V načrtu je baje napad na Portugalsko in na Turčijo. Najprvo pride napad na živce in če ta ne uspe, pride napad z orožjem.
Kako bo pri prihodnjih spopadih ne vemo. V Afriki so se Angleži tekom zime dobro pokazali proti Italijanom. Proti Nemcem se na Grškem niso, dasi pravi vzrok ni še popolnoma znan, ali je pri tem igralo glavno ulogo boljše orožje na nemški strani, ali velika premoč, ali kaj druge-, ga. Teren na kopnem bi bil moral s svojimi gorami in hribi dobro služiti proti Nemcem, pa niti to ni pomagalo dosti. Vsekakor so Angleži^upali, cla bodo Nemce zadržali na Balkanu precej dalj, kakor so jih.
Špekuliranja o tej in oni strani je mnogo. Ta napoveduje in ugiba to in ono, drugi zopet drugo. V resnici pa ni tako težko zadeti tu in tam vsaj nekaj pravilnosti. V vojni je zelo važno hitro odločanje, dobra organizacija in poznanje položaja.' Zopet povdarjamo, da Nemcem teh lastnosti ne radi pripisujemo, pa jih moramo, ker jih imajo. Kako bo v bodoče ne vemo in želimo, da bo drugače, ampak doslej je nemški aparat deloval kakor ura. 3\Ta strani demokratičnih držpv pa neka polževa počasnost, v diplomaciji in na bojnem polju. To stališče sicer mnogi zagovarjajo, češ, Anglija vodi le obrambo, da Nemce izmuči in čez nekaj let še le bo nastopila. Upajmo, da bo kaj takega, saj drugega ne moremo. Ampak, kako se boš uspešno branil po tem, ko te bo imel sovražnik že vsega povezanega in obkroženega na vseh koncih in krajih. Tega mi ne razumemo. Upanje, da bo Nemčiji končno enkrat le zmanjkalo orožja, municije in drugega ter posebno pa še živeža, se sicer lahko goji, ampak do tega ne bo prišlo kmalu, dokler ima Nemčija Rusijo na svoji strani, ki .jo zalaga s žitom, oljem in menda ruski prekupčevalci kupujejo živino in drugi material' baje celo v Južni Ameriki in celo tu pri nas, zase seveda, ko pa pride blago v Rusijo gotovo roma preko Sibirije v Nemčijo. Kako naj potem Nemcem zmanjka takih zalog? V zadnji svetovni vojni je bilo čisto nekaj drugega, ko so imeli Nemci fronto tudi, v Rusiji in iz Rusije niso dobili nič. Danes je čisto druga.
PISMO ROJAKA IZ MICHI-GANA
Holton, Mich.—
'V črno se odeva Naša stara domovina. Svobodo je izgubila,
V	verige zopet je vkovana . . . Iz teh pa pride dan vstajenja! Ko vstala boš povečana,
Vse brate boš objela!
V	Amer. Slovencu sem bral poročilo o shodu chikaške slovenske naselbine o pomoči za Slovenijo, oziroma Jugoslavijo, katere je zelo potrebna. —
V	svoji togoti je na Cvetno nedeljo vdrl Hitler s svojimi kohortami na mirno državo, katera je hotela za vsako ceno ohraniti mir in obdržati svpjo nevtralnost. Ovčka se mu ni hotela mirno podati, pi jo je zadavil in pomandral njeno vojsko, ki je bila sicer številna, pa slabo opremljena. — Iz poročila o shodu vidim, da je bil bolj slabo obiskan. Zakaj ? Ali nimamo Slovenci že nobenega čuta več za našo staro domovino, ki je v itako veliki potrebi in stiski, ker jo je Hitler najprvo izsesal, naposled pa napadel. Ni čudno, da se mu ni mogla dolgo upirati in da je tako hitro omagala. — Draginja je velika in ne moremo drugega storiti, kot organizirati pomožno akcijo. Tudi naša mladina mora z nami starejšimi delovati.
V	St. 78. z dne 22. aprila Amer.' Slovenca vidim krasen članek, ki daje navodila, kaj bi se moralo narediti za naš narod v stari domovini. Rojaki, zbudite se, posebno se zbujajte našo mladino, ker pri mladini je precej inteligence. Upam, da bi se dalo tukaj doseči uspehe. Torej vsi na noge, Ur leze in kar gre, po starem libpiškem pregovoru. Sedaj se boljše dela in menim, da bi ne bilo posebno težko spraviti skupaj nekoliko stotakov. Ne mislim kakega milijonskega sklada. Torej najprej apeliram na list Amerikanski Slovenec, naj bi on poduzel kako akcijo in sprejemal prispevke iz malih naselbin, ker večje in
velike, kjer so slovenske fare in društva, se lahko same organizacijo in sestavijo svoje odbore. Vse bolj lahko bi šlo, če se vsi zavzemamo za dobro stvar in uspeh ne more izosta-ti.
Kakor se kaže, bodo 'Jugoslavijo še dobro razkosali, ta ko, da bo popolnoma izginila zemljevida. Hrvatska je baje dobila od Hitlerja svojo "Slobodu. zlatnu."Kakor se sliši na radio, bi radi imeli še Bosno in Hercegovino in še Dalmacijo, pa Lah prav i "nak." Madžari so sklenili z Jugoslavijo večno prijateljstvo, pa so se kmalu po vpadu nemških hord tudi oni spustili nad Jugoslavijo in zasedli , Banat. Tudi Ilumunija hoče grabiti, dokler je fe kaj za grabiti.
Hrvatje in Srbi so se celi čas prepirali za kozjo brado ter , ... voije ne denarja, da uj bk um uuuiu pripravili na vojno in tako je prišel Hitler. Kar marširal je in pogazil jugoslovansko vojsko. — Seve, je Anglija in tudi naš predsednik Roosevelt, hitela z obljubami za takojšnjo pomoč, a kako naj bi Jugoslavija zadržala najbolj oboroženo velikansko nemško armado,dokler bi prišla pomoč iz Anglije in Amerike. IKako naj bi bila pomoč od nas mogoča, ko pa znamo Je štrajkati in ker smo še vedno narod sebičnežev ko še vedno verujemo v — dolarje. — V Jugoslaviji, posebno njeni državniki, niso vedeli, da je treba vsaj nekaj vojne industrije: To bi bili lahko napravili, saj sile so imeli dovolj po goratih krajih. Pa je bilo tudi precej korupcije in tako je oboroževanje bilo pod ničlo. Priznam, da je vse pisanje zvonenje po toči, ampak imeli so skušnje, ko so na lastne oči videli,kaj Hitler dela z malimi državami okolu Nemčjje, s Francijo vred. Ko bi bil tam v Rusiji kak Slovan na vladi, bi še nekaj bilo, a tam verujejo samo le v boljševizem in bodo lepo čepeli doma v zapečku, ko jim bo nekega dne jemal
JOHN VOGLAR SE OGLAŠA
Girard, O.
Kakor izgleda sedaj, bo menda zopet prišel tisti čas, kot je bil tedaj, ko so Babilon-c.i. hoteli zidati turen do neba, pa jim je Bog "špraho" zmešal, da niso drug drugega razumeli in so morali z delom prenehati. V tej vojni mi sedaj ravno to naprej pride, čeravno je Novinar v enem zadnjih dopisov zapisal, da z voj no je "drajmal niks." — Včeraj, 19. aprila zjutraj grem na delo, pa vidim v youngs-townskih časopisih sliko, ko je Hitler vjel vso jugoslovansko armado in jo žene nekam na Nemško, v Berlin menda, da bodo tam Nemce stražili. Nemško vojaštvo je pač v Italiji, Italijani v Ljubljani, Slovenci bodo pa na N,emškem Kakor izgleda, bodo sedaj še Angleže polovili, jih bodo v Moskvo poslali, Ruse bodo pa menda sem poslali in tako bo ves svet zmešan, še bolj kot sem jaz. Mene pač najbolj meša ženski spol, ker me vsaka, s katero govorim, naj me pozna ali ne, vpraša, koliko sem star. Prosim vas, nikarte me s tem "badrati," ker sam ne
nil in ti ga lastnoročno izročil v Lemontu 30. maja. Samo pridi, me bo zelo veselilo. — Pa tudi druge pridite, vse, Lojske, Ančke, Tončke, Polon-ke, Rezike, Lizike, Micike, Pepce, Zefke, Lenčike. Vse skupaj vas prav lepo pozdravljam, kakor tudi čitatelje in naročnike Amerikanskega Slovenca in kličem vsem na veselo svidenje v Lemontu 30. maja. '	John Voglar
-o-
KADETINJE S. Ž. Z. PRIREJAJO ZABAVO
Joliet, III.
Dne 8. maja, v četrtek večer bodo priredile kadetinje po-družnice št. 20, S. 2. Z. plesno veselico, imenovano "Second Annual Spring Time Dance," v farni dvorani Sv. Jožefa na North Chicago cesti. Ta ples je pod vodstvom Genevieve Glavan in Isabelle Gregorich. Njih pomočnice so Lorrain Kuzma, Jean Gombac in Marv Frankovich, Norrine Kanopek ter Marion Korevec. Vsa ta dekleta se urno pripravljajo, da bo ta njih prvi ples v tej sezoni, kar najboljši, kajti iz čistega dobička, kar ga bodo dekleta napravile, si bodo hranile za nove uniforme. Vse nam obljubljajo dobre zabave, radi tega, bi bilo lepo, da bi se te veselice udeležile vse članice podružnice od blizu in daleč.
Pred dvemi tedni so kadetinje imele .tudi "Bakery sale,'" kjer so prodajale samo dobra peciva, in sicer v prvem nadstropju Boston Store. Napravile so prav zadovoljivo, tako, da so že naprej sklenile^ da bodo zopet imele tako prodajo peciva v mesecu juniju.
Keglaške skupine od naše podružnice se prav pridno urijo za tekmo, katera bo v So.
vem, kolikor sem star. ,Toliko se še spominjam, da sem imel deset let, ko sem bil pri birmi in mi je boter podaril pet goldinarjev. Potem pa nisem več štel, ker pridejo včasih po trije prazniki, potem se prestopno leto, pa tudi po par tednov dež. In tako sem se zmešal, da sam ne vem, koliko sem star. Morda sem mlajši kot mislim, morda pa tudi starejši. No in po zadnji svetovni vojni so pfi še poletni čas prestavljali za eno uro. To je pa že odveč. To prestavljanje po- Chicago prihodnjo nedeljo. Iz
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Smrt rojakinje v Cleveland^
Cleveland, O. — Zadnji pe> tek je po dolgi in mučni bolezni preminula v Mestni bolnišnici tukaj dobro poznana rojakinja Jennie Novak, rojena Mohorčič, v starosti 42 let, stanujoča na Sylvia Ave. Doma je bila iz Hruševja pri Postojni na Notranjskem in je bivala tukaj 20 let. — Zapušča moža, dva sina, eno hčer, brata in več sorodnikov, v starem kraju pa očeta, mater, tri brate in pet sestra. Pokopana je bila pretekli torek 29. aprila.
Bolna je
Pueblo, Colo. — Prav težko je bolna rojakinja Mrs. Joha-na Bradich ki živi na Egan Ave. — Prijatelji ji žele, da .ii ljubi Bog skoro povrne ljubo in trdno zdravje!
Slovenka umrla v Londonu
Cleveland, O. — John Us-sai iz Cataqua Aye. je prejel iz Londona žalostno vest, da mu je tam dne 28. marca umrla sestra Teodora Ussai-Hen-dry. Rojena je bila v Gorici na Primorskem, stara je bila 36 let. Zapušča moža, ki je v angleški armadi in sina, tukaj dva brata Johna in Louisa, doma v Gorici pa očeta in mater. Pred leti je učila v šoli sv. Vida. Ko je pred nekaj leti odšla v staro domovino, je v tukajšnjem listu "Ani. Domovina" objavila več zanimivih dopisov o potovanju po Jugoslaviji.
letnega časa me je enkrat še v zadrego spravilo. Poslušajte, kaj se mi je pripetilo v So. Chicagi, leta 1927. Po večini sem tam moral ob nedeljah delati. Kadar pa nisem delal, sem šel k osmi maši. Tako se je zgodilo, da sem bil eno nedeljo doma. Vstal sem o pravem času in se napotil k maši. Bila je ura osem, ko sem prišel k cerkvi sv. Jurija, pa na moje veliko presenečenje, so bila vrata še zaklenjena in ni kjer žive duše. Malo postojim, pa pride mimo policaj Zorko vich. —■ "Hej," mu pravim, "kaj ni danes nedelja?"—-"Pa da," mi odgovori, "a ti si došao jedan sat prerano." — . Kaj sem hotel drugega, kot da sem se odpravil domov, in se šele čez eno uro odpravil v cerkev. No in po vsem tem, ali morem potem še vedeti koliko sem star? Prosim torej vas, vse ženske, da me od sedaj naprej ne "badrate" več glede moje starosti. Dne 30. maja pa želim, da bi prišle iz cele Amerike tja v Lemont na griček Asisi. Tam se bomo morda bolj med seboj spoznali' in katero pametno uganili.
No, sedaj pa pride na vrsto Mrs. Ana Štupar, ki mi pošilja kar dva pozdrava skupaj v svojem dopisu v Amer. Slovencu. Prav lepa hvala za pozdrave. Enega ti kar takoj tukaj vračam potom tega dopisa, ta drugega bom pa prihra-
Jolieta se te tekme udeleži kar osem skupin. Kakor prejšnja leta, tako tudi to leto, bodo gotove j'olietske kegaličfče o(k-nesle kake mične nagrade. Letos se pričakuje lepo število skupin tudi od drugih krajev, kjer imajo podružnice svoj obstoj, kar znači, da je mnogo zanimanja za ta sport za mlade in starejše ljudi.
Mladinski oddelek se pridno vadi za prireditev na čijst materam in to na dan seje podružnice, tretjo nedeljo v mesecu, kamor so vse članice vabljene da se udeleže.
Dekleta Marijine družbe in fantje N,ajsv. Imena bodo priredili krasno igro na "Mothers Day" po imenu "Conquered" v naši farni dvorani.
Vsem čitateljem lepe pozdrave in nasvidenje dne 8. maja na plesu kadetinj.
Josephine Erjavec
NAPRAVA, KI POSNEMA ZVONENJE
Na tehniški šoli v Hannovru so skonstruirali elektro-aku-stični aparat, ki posnema zvo-njenje. Pravijo, da se to zvo-n j en je prav nič ne razlikuje od zvon jen j a zvonov v cerkvenih zvonikih. Aparat so prvič javno preizkusili o priliki objavljanja poročil o nemški zmagi v Franciji.
--o-
Vsak teden en dopis, naj ko geslo vsake naselbine.
Pozdrave pošilja
Chicago, 111. — Iz Camp Forest, v državi Tennessee pošilja mnogo pozdravov zlasti
•domačim ter prijateljem in znancem Joseph N. Zunich. ki je nedavno odšel v službo strica Sama. Pravi, da se dobro počuti v vojaškem življenju.
Smrt na vzhodhu
New York, N. Y. — V sa-natoriju v New Yorku je te dni umrl Viktor Cagram, sta? 38 Let, rojen v New Yorku. Zapušča ženo in dva otroka, starše, brata Rev. Jožefa Cagra-ma, ki je župnik v La Sallc. 111. ter sestro, Elizabeto, orno-ženo Ribič., Pokopan je bil v torek 29. aprila iz cerkve sv-Cirila na Osmi ce^ti na pokopališče sv. Trojice.
-o-
STROGE KAZNI ODREJENE V ITALIJI Rim, Italija. — Mussolini ,ie izdal zadnji ponedeljek odredbo, po kateri so določe'lC ostre kazni za tiste, ki bi »a kak način zanemarjali dolžnosti do države. Tako je odre je'1 dolg zapor za vojake, ki r.e bili na licu mesta', kadar njih edinica odpotuje; kofl' traktorji, ki ne izpolnijo svoje pogodbe z državo za dobav0 vojaških potrebščin, pridejo lahko v dosmrtno ječo, dočii*1 je določena smrtna kazen Za kake sleparije, ki bi otežkoč1' le vojaške operacije.
USODNA ROKA
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
ONCE HE WAS A WAZI Rl WARRIOR HUNTING AND FIGHTING BESIDE THE MIGHTY TAR2AN. THEN WANDERLUST TOOK HIM SOUTHWARD.
V teh sanjah je Sando oživil spomin, kako je bij on nekoč wazirski vojščjik, ki jelovilin se boril ob'Tarzanu. Zelja po potovanju ga je privedla na jug.
Pri porazu nekega leva. je bil hudo ranjen. Lwci so ga dobili in ga privedli do male zdravniške postaje. Tukaj je osdra\*l m v izlivalo je hotel ostati.
v službi prijaznega Dr. Brci>t-a. — Sandova največja radost je bila, da je zabaval otroke svojega dobrotnika — malo Alice iu dojenčka T onimi-a.
Toda — usodija roka. je p^dla Ha. to lepo idjlo afriške pustinje!

Petek, 2. maja 1941
AMERIKANSKI, SLOVENEC
Stran 3
^SSSSS;
"V"'!'1!
..............,-h
Družba
Družine
drž. Illinois maja 1915.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 29. novembra 1914.
v S555S? Sedež: Joliet, UV'TZ
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George-Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Frank Tushek, 716 Raub St., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lune Street, Joliet, 111. Zapisjiikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St., Joliet, 111. Blagajnik: Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd., Joliet, 111. iwSiURev. Mathew Kebe, 223^- 57,h St, Piiteburgh. Pa. Vrh. adr^vnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St., Johet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. _ Joseph V Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.
POROTNI ODEOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Ps. Mary Kovacich, 2294 Blue Island Ave., Chicago, 111. John Denša, 2730 Arlington Ave., Chicago, 111. Predsednik Atletičnesa odseka: Martin Dragovan, ml.
URADNO GLASILO: "Arrierikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd„ Chicago, 111.
Do 1 jan. 1941 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dedičem raznih posmrtnhvpoškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo 7a DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z n* manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vs^ ka o-ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 55 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za ?250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se razhen certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Li e m Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako
let° Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in
P°Š Mlečna plačila (assessments) so urejena po American Experience
tabeli	'	• \
DSD. je 111.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries).
Uradni iezik je slovenski in angleški.
tlakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno
sreuo!	.. .
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno alii ust-meno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, III.
TO IN ONO
"BELI PREMOG" NA NORVEŠKEM
Na "belem premogu", kakor tudi imenujemo vodno pogonske silo, je Norveška v Evropi ena najbogatejših dežel. Vsaj svet je tam tak, da bi bila lahko.
Belemu premogu so posvetili posebno pozornost predvsem v tistih državah, kjer ne morejc računati z zadostnimi količinami domačega pravega premoga, tistega, ki ga kopljejo v zemlji, in morda poleg tega tudi nimajo toliko denarja ali vsaj zaupanja, da bi si ga lahko nabavili drugod. No,pa Norveška ni tako revna dežela, a si je kljub temu v preteklosti že mnogo prizadevala, kako bi čimbolj .izkoristila na svojih tleh vodne slapove tako, da bi ji ta naravna vodna sila kar se da nadomestila pogonsko silo pravega premoga. Spoznala pa je v zadnjem času, da bi se na tem polju dalo doseči še več. Zato je zdaj naredila nove načrte, po katerih bodo zgradili ob norveških vodopadih veo velikih električnih central. Med drugim poročajo iz norveške prestolnice Osla, da se bo z večjim izkoriščanjem "belega premoga" lahko zelo povečala tudi zmogljivost električne centrale v Bergenu. Prav tako pa tudi po številnih drugih norveških krogih.zelo delajo na to, da bi tudi tam "beli premog" prišel do čim večje veljave.
LOVSKA SREČA PO NAKLJUČJU
Yugoslav War Relief Committees Of Chicago
prirejajo
VELIKI JAVNI SHOD
V PILSEN PARK PAVILJONU
3049 West 26th Street
V PETEK, 2. MAJA
OB 8. URI ZVEČER
P.
ALI BOMO MALODUŠNO KLONIU GLAVE?
Dopisi lokalnih društev
IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 11, DSD.
Pittsburgh, Pa.
Vsem onim članom in članicam našega društva, kateri niso bili navzoči na naši zadnji društveni seji 27. aprila, se tem potom naznanja, da se je členilo praznovati društveno 25 letnico v nedeljo 29. junija, ^spored,kot je predvideno, bo bedeči: Slavnost se prične s 'sv. mašo, ki bo darovana za
vse žive in umrle člane in članico društva omeiijeno nedeljo sb 10:30 dopoldne. Takoj po končani službi božji še začne slavnostni banket v ccrkveni dvorani za vse člane in članice ter njih prijatelje in goste. Vstopnina k banketu je 50c. Oddaljeni člani in članice naj sporoče tajniku, koliko vstopnic potrebujejo, pa jim jih bo ttaš blagajnik odposlal po pošti. — Vsi ste pa naprošeni, da sporočite društvenemu odboru, fic pozneje kot 22. junija, koliko vas pride na banket, da se bo vedelo, za koliko oseb Pripraviti banket.
Kampanja za novo članstvo °beh oddekov je še vedno odprta ter bo stala odprta dokler vsak član in članica ne pripeke vsaj enega kandidata ali kandidatinjo za pristop v dru-s*tvo in DSD. Pri drugih društvih je članstvo bolj aktivno ^a pridobivanje novih članov Hi članic, kakor smo pa mi.
a j m o se tudi mi potruditi vsaj sedaj ob priliki slavlja Našega društvenega jubilčja. Skušajmo pridobiti vsaj toliko, kolikor jih je v zadnjih 25. letih umrlo, kar pride povprečno po dva na vsakega člana in Danico. — Zadnji dve leti sitto bili bolj srečni kot prej ^ija leta. Našj zadnji mrliči so bili Rev. John C. Mertel, ki ^ umrl 25. maja leta 1939. ^jemu je po preteku 23. me Secev sledil ustanovitelj našega društva sobrat Michael Vidina, ki je umrl v tukajšnji bolnišnici v soboto 2(3. aprila 111 smo ga pokopali v torek 29. aprila. Bil je spoštovan v naselbini zaradi svojega tihega ,n mirnega značaja. Še leta 1915 je poskušal ustanoviti
društvo za Družbo sv. Družine v Jolietu, a ker so ravno takrat nastale neke vrste zapreke,je opustil nameravano ustanovitev novega društva in pristopil sam k društvu sv. Družine št. 1, v Jolietu. Leta 1916 so viharji nekoliko potihnili in posrečilo se mu je zbrati nekoliko mož in žena in so si ustanovili društvo, h kateremu je tudi on pristopil od društva št. 1, ter skrbel, da je isto rastlo in /napredovalo. V letu 1919 mu je influenca ugrabila soprogo. Ostala sta dva, tedaj še majhna otroka, katerima je moral poslej on nadoinestovati tudi mater in kot takemu ni bilo mogoče skrbeti za društvo, vsaj nekaj let, kot je skrbel poprej. Nekaj let pozneje ga je tudi zadel mrtvo-ud, tako da se je le s težavo premikal. Kljub vsej nesreči, katera ga je zadela, ni bilo od njega slišati kake pritožbe. Vse je dobrovoljno prenašal. V cerkev je vhodil vsaki dan s pomočjo bergel in je dnevno prejemal sv. obhajilo, kar mu bo prav gotovo pomagalo do boljšega življenja v večnosti. To mu tudi želi, kot svojemu ustanovitelju vse članstvo društva sv. Družine št. 11, DSD.
Odbor
-o-
Izredno srečo je imel pred nedavnim nek lovec z Malake lam doli v Zadnji Indiji. In če ne bi bil Malajec, bi je morda ne imel Samo z dvema streloma je ubil kar štiri tigre. Srečni malajski lovec se je tedaj ravno vračal z lova na slone, na katerem pa ni imel uspeha, ker so se mu debe-lokožci vselej previdno izognili. Ni. se, malo začudil, pač pa tudi prestrašil, ko je na poti domov nenadno zagledal pred seboj kar štiri tigre. Že so mu zverine začele kazati svoje ostre zqbe, in lovec se ni sir^l dolgo pomišljati. Napel je petelina in sprožil na razjarjene živali. In že sta clve obležali, po drugem strelu pa še ostali dve. Niti sam se ni nikdar smatral za tako odličnega strelca in zato kar ni mogel verjeti, da bi njegova dva strela mogla podreti na tla kar štiri prav čedne mrcine. Najbrž se tudi njemu ne bo nikdar več kaj takšnega pri-
petilo.
Glavni govornik DR. KONSTANTIN FOTlC
Kraljevi Jugoslovanski poslanik v Washingtonu. *
Sodelujejo češke in poljske bratske grupe z govorniki:
gg. Dr. Jan Papanek in Fr. Swietlik
*	; , -gTijf;
Jugoslovanski govorniki bodo:
gg. Josip Bazdarič, Vincent Cankar, Ivan Palandačič, Josip Zalar in profesor Zvetina.
SRBSKI, HRVATSKI IN SLOVENSKI PEVSKI ZBORI BODO PELI AMERIŠKO IN JUGOSLOVANSKO NARODNO HIMNO.
(Robert Nogolič, bariton solist)
AMERIKANSKO-JUGOSLOVANSKA IN ZAVEZNIŠKE LEGIJE.
VSI NA SHOD!
ZA ODBOR: LEO JURJOVEC, predsednik; N. GRAHOVAC, R. MAVČEN. G. SKOKIČ in profesor J. ZVETINA, podpredsedniki; MARIN PLEŠTINA, tajnik.
JUGOSLOVANI PROTESTIRAJO PROTI KRUTOSTIM OSIŠČA
STERILIZACIJA NA ŠVEDSKEM
Na Švedskem je bil leta 1938 izdan zakon o sterilizaciji. Švedski časopis "Afton Bladet" pa je objavil člane"k, v katerem razpravlja o uspehih, ki so bili doseženi v zadnjih dveh letih, od-car je omenjeni zakon začel ve-jati. Navaja, da je bilo medtem časom na Švedskem steriliziranih 1.918 oseb. Število takšnih judi pa, stalno narašča. Prvo leto, torej leta 1938, jih je bilo steriliziranih samo 250, naslednje leto pa se jeto število zvišalo že na 525. To delo so zaupali švedskim socialnim ustanovam, ki ga izvajajo — kakor poroča Afton Bladet" in za njim Nemški poročevalski urad" ; vso vestnostjo. Vplivnejše osebfiosti, ki delajo pri socialnih ustanovah na Švedskem, tudi upajo, da se bo sterilizacija tudi v bodoče z vso odločnostjo izvajala, kakor to zahtevajo zakonske določbe.
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!"
MILIJONE JAJC NAKUPUJEJO ZA ANGLIJO
Chicago, 111. — Po krajih širom osrednjega zapada so federalni nakupovalci nabavili tri in pol milijona ducatov jajc, katera se zdaj odpošiljajo proti New Yorku, od koder bodo odpravljena na svoj na-membni kraj, v Anglijo. Ugotovilo se je istočasno, da prihajajo iz Washintgona naročila za nadaljnje milijone ducatov jajc kakqr tudi za druga živila za Anglijo in se namerava baje potrošiti do julija prihodnjega leta za te vrste naročila nad eno miljardo do-arjev.
PREDLOG PROTI EKSPLOZIVNIM IGRAČAM
Springfield, 111. — Poslanska zbornica državne zakonodaje je zadnje torek odobrila predlog, po katerem ima biti prepovedano prodajanje eksplozivnih igrač (fire works) v državi Illinois. Te igrače, ki se, kakor znano, v velikih množinah uporabljajo okrog 4. julija, so povzročile že nešteto nesreč, zlasti med otroci, in omenjeni predlog je prišel jired zakonodajo predvsem na pritisk društva za preprečen j e slepote. Predlog je bil poslan še senatu v odobritev.
-o-
Predstavite vašim prijate-
in jim
vašim
ljem "Amer. Slovenca" ga priporočite, da se nanj na>
rote!
Jugoslovani iz Chicage in bližnje okolice bodo imeli danes večer V petek 2. maja ob 8. uri. veliko protestno zborovanje, na katerem bodo ponovno izjavili svojo podporo predsedniku Rooseveltu in zunanji politiki Združenih držav. Izjavili bodo tudi svoje ogorčenje in protest proti barbarskemu napadu in pobijanju miroljubnih ljudi v Jugoslaviji,kjer so napadli popolnoma odprte in nezavarovane mesta s svojimi bombniki, kjer so vse požgali in uničili ter pobili tisoče nezavarovanih otrok in žena, starčkov, ki so bili divje napa deni in pobiti.
Glavni govornik na tem shodu bo Dr. Konstantin Fotič, jugoslovanski poslanik v Washingtonu, ki je prišel že včeraj v Chicago in je gost Chicago Council of Foreign Relations v Palmer House.
Shod se bo vršil v Pilser Park Pavilijonu, na 3049 W. 26th Street. Shod se bo vršil pod pokroviteljstvom združenih odborov za jugoslovanski relif v Chicagi in na shodu bodo govorili slovenski, hrvatski in srbski govorniki. Poleg jugoslovanskega poslanika iz Washington, bo govoril tudi Dr. Pero I. Cabrič, jugoslovanski generalni konzul v Chica^ go. III.
Zastopstvo Cehov in Polja kov bo tudi na shodu. Posebni zastopnik Dr. Edwarda Bene sa, g. Jan. PapaueL bo govo
ril, kakor tudi češki profesor Dr. Jaroslav J. Zmrhal. Za Poljake pa bo govoril zastopnik Ameriškega Poljskega Sveta g. Francis X. Swietlik.
Shodu bo predsedoval ugledni Slovenec Mr. Leo Jurjovec, predsednik Zapadne Slovanske Zveze in predsednik Slovenske posojilnice v Chicagi. Profesor John Zvetina bo govoril za Hrvate in g. Jožef Zalar glavni tajnik KSKJ. iz Jolieta bo govoril y,n Slovence. Govorili bodo še gg. Ivan Palandačič,Jure Skokič in Jože Bazdarich. Vstopnina bo prosta.
New York, N. Y.
Lahko je glavo po koncu nositi in se ponašati s korajžo, kadar nam gre vse lepo in gladko po naši volji in nas vspehi pozdravljajo od desne in leve, ko prijetno in toplo sonce sije na nas in smo obdani od prijateljev. Vse kaj drugega pa je, če ohranimo pogum in trdno voljo, če ne uklonimo glave in&se ne udajamo malodušnosti, kadar udriha po nas nesreča, kadar se nam hudi porazi roga,jo od vseh strani, kodar smrtnonosne strele švigajo okrog nas in nam grom stresa zemljo pod našimi nogami. Zlato se preiskuša v ognju, človekova korajža pa v nesreči in polomu.
Ko smo na Cvetno nedeljo na vse zgodaj zjutraj doznali prve vesti o Hitlerjevi napovedi vojne Jugoslaviji in po velju njegovi strašni nemški bojni mašini za napad, nam se je streslo srce v grozi in bole sti. In ko smo takoj nato po radio dobili vesti, tlu so ob jutranji zori prigrmeli nad Belgrad, in druga jugoslovanska mesta nemški 'bombniki kakor divje in krvoločne zveri ter sipali na miroljubno prebivalstvo razdejanje, trpljenje in smrt, se nam je skrčilo srce, stisnila se pest in iz trpeče duše se je izvil vik: "Proklet bodi, napadalec!"
Postavljeni smo bili pred strašno dejstvo, da so si Hitlerjevi naziji izbrali našo slovensko grudo in grudo naših jugoslovanskih bratov, Srbov in Hrvatov, za svojo naslednjo žrtev ter da se hočejo maščevati nad Jugoslovani, ker so isti imeli toliko poguma in odločnosti, da so se upali celemu svetu povedati in pokazati, da hočejo živeti v miru z ostalim svetom, a da jim je njihova neodvisnost in svoboda dražja kakor vse drugo na svetu, tudi življenje. Samo to, da so se Jugoslovani upali zase zahtevati pravice, ki jim gredo po vsej božji in človeški pravici, je 'bilo v očeh Hitlerja in njegovih trinogov tako velik zločin, da jih je treba pokončati z bombami, tanki in kanoni ter tako z najbrutalnejšo silo za-treti v njihovih srcih in možganih čut svobodoljubnosti, neodvisnosti in demokracije-. Za-krvavelo nam je srce ob zavesti, da v istem momentu že padajo nedolžne žrtve, žene in otroci, slabotni starci in starke kri naše krvi, da trene tajo v strahu in grozi, cla krvave in umirajo pod pošastnimi bombami, pod razvalinam njihovih porušenih domov. Za čutili smo, da je pa naš narod nastopil nov Veliki petek s svojim križevim potom, na ka-
erem ga mi, slovenski, srbski in hrvaški izseljeniki, sedaj neprestano spremljamo v svojih mislih in srcih ter često udi s solzami v očeh.
Jugoslovanska vojska, ki pod novo vlado generala Simo-viča ni imela dovolj časa, da organizira svojo dolgo fronto, in kateri je strašno primanjkovalo zadostnega in modernega orožja vseh vrst, zlasti bojnih letal in tankov, se je borila z nadčloveško hrabrostjo in so-vragu zadala velike izgube. Kljub vsem svojim pomanjkljivostim in kljub ogromni premoči svojih številnih in najmodernejše oboroženih sovražnikov bi se bila brez dvoma še dolgo tolkla in branila, ako bi ne bilo desertacije velikega dela hrvatske vojske in ako bi ne bilo dobro organizirane hrvatske pete kolone, katero so Italijani in Nemci pripravljali z denarjem in terorjem, od kar so fašisti in naziji prišli do vlade. Vpričo takih razmer je postal organiziran in vspešen odpor nemogoč. Podaja je postala neizogibna.. Sicer pa odpor in bojevanje v južnem delu države še od daleč ni končano in marsikateri Nemec in Italijan se ne bo nikoli vrnil z balkanskega gorovja.
Vsi ti veliki in strašni dogodki so šli mimo nas v zadnjih par tednih ter nam pustili
žalost, potrtost in maloduš-nost kot stalne spremljevalce. Poleg tega je kričeča nemška propaganda, prepojena z nesramnimi lažmi, potvarjanjem ter z zlobnimi nameni, ves ta čas preplavljala svet z neresničnimi in demoralizujočimi vestmi, ki so nam dnevno bičale naša. čustva in naše zrahlja-re živce.
(Dalje prihodnjič)
ANEKDOTA
Filozof Schopenhauer je del svojega imetja naložil v neko banko v Gdansku, ki je med Napoleonovimi vojnami zašla v težava in mu je ponudila 30 odstotno poravnavo. Schopenhauer je pa kategorično zahteval vseh 100 odstotkov in je svojo zahtevo takole podprl:
Ce se boste izgovarjali z nezmožnostjo za plačilo, vam bo z znamenitim dokaznim načinom, ki ga je Kant uvedel v filozofijo, dokazal nasprotno, namreč z zaključkom od morati na moči, to se pravi menico bom iztožil. Kakor vidite, je človek lahkb filozof, ne da bi moral biti norec."
In prejel je ves svoj denar . . .
Katoličani so tako močni, kakor je mečno njihovo katoliško časopisje.
V ITALIJO
-.e denar lahko pošlje, ampak samo v lirah in sedanje cene za pošiljanje lenarja v Italijo so:
50 lir za.................... $ 2.85
100 lir za......................$ 4.75
200 lir za......................$ 9-10
300 lir za......................$13.25
500 lir za......................$21.50
1000.lir za......................$42-50
2000 lir za..............J.......$84.00
Vsem priporočamo, da pošiljajo denar vsaj dokler so take razmere kakor so, potom brzojava, kar stane
$1.00 posebej za brzojav,
ki ga je treba dodati k zgorajšnjim cenam.
V JUGOSLAVIJO za enkrat še ni mogoče pošiljati denarja, dokler se prometne zveze v tem oziru ne urede in ne določijo. Kadar bo zo pet odprto bomo naše klijente tozadevno obvestili. Pošiljatve naslavljajte na:
JOHN J ERIC H
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. ...........I' WW"1""'"1*1.......... "I.......TU—
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, stane samo________________________•J/v/V'
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo»od 40 letnice in se-danjo Zlato knjigo, obe za samo-------J ^JK^
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
' ' . " :■• ■ j ^ ... . •. : 1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 2. maja 1941
i 1
Soteščan:
"Dedinja grajskih zakladov"
POVEST IZ DAVNINE
"Ali je bogata?" je zanimalo Kušarja. "Po stricu je podedovala obilno premoženje. Svojemu bratu pošlje mnogo de-
Mladenič je moral odnehati. V kakega nevarnega neznanca res ni veroval; tudi Kušar ni slišal, da bi jo bil poklical po imenu. Bržkone se je zmotila ali pa j.e cula kako slično besedo.
To ga je pomirilo. A ne popolnoma. Na dnu srca mu je ležala tiha skrb, katere se ni mogel znebiti.
Potem so se ločili. Gizela je hitela na Malinje v zaupanju, da bo omajala okornega graščaka. Kušar se je odpravil v prenočišče k "Belemu orlu". Milan pa je ostal pri mestnem oblastniku, ki je želel, da bi se o zadevi bolj natanko pomenila.
Zunaj je ponehavala vročina. Poletno solnce se je nagibalo k zatonu.
27.
V prenočevalnici "Pri belem orlu" je bilo ob poletnih večerih prav živahno. Tujci so prihajali in oddajali prtljago. Nekaj jih je odšlo po mestu, drugi pa so posedli okrog miz in naročili večerjo.
Kušarja niso zanimali potniki iz neznanih krajev. Zahteval je ključ od sobe, kjer. so prenočili. Urediti je bilo treba prtljago, zakaj še ta večer so nameravali zamenjati prenočišče.
Ni še začel pospravljati, ko je nekdo potrkal na vrata. Odprl je, misleč, da je strežnik.
"Midva se že skoro poznava," je izpre-govoril neznanec v ponošeni obleki. Obraz mu je bil porasel in umazan.
"Predrznost!" Kušar.si je mislil, da ima pred seboj nadležnega berača.
"Videl sem vas, ko ste dospeli v mesto z neko mladenko . . "
"Ali jo poznaš?" mu je Kušar segel v besedo.
"Nekoliko pač," je odvrnil porogljivo. "Moj tovariš jo je celo poklical po imenu."
"Veš li, odkod mu je znano njeno ime?" se je spustil z neznancem v pogovor.
"Kaj bi ne vedel! Sestra mojega tovariša set prav 'tako imenuje . .
"Tedaj se je zmotil ali pa ..."
Potepuh se je namuznil: "Koliko mi daste, da vam pojasnim vso zadevo . . ."
"Toliko, kolikor bo vredno tvoje poročilo . . ."
"Velja. Slišali boste nekaj, česar niste pričakovali. . ."
"Začni! Ampak kratko in stvarno! Praznih marn ne bom dolgo poslušal."
Neznanec je začel brez uvoda: "Tisti postopač, ki je poklical mladenko, se imenuje. Štuc ter je moj prijatelj . . ."
"Prijatelja vendar ne boš izdajal." Kušar se je hotel prepričati, ali naj se zanese na njegove besede.
"Za denar lahko vse napravim. Od prijateljstva ne morem živeti..."	,
"Še nekaj !"se je spomnil Kušar. "Najprej te moram poznati . .."
"Ime mi je Cink. Po poklicu sem mestni delavec. Štuc je moj tovariš. Pred mestom vas je čakal s posebnim namenom..."
"Torej mu je bilo naročeno . . ."
"Seveda. Gre namreč za njegovo sestro. O vašem prihodu je bil natančno obve-
v v	«•
scen . . .
"Kje je njegova sestra?" je poizvedoval Kušar čedalje bolj zaupno.
"Daleč. Kraja mi prijatelj ni hotel imenovati."
LANI JE BILO NAJVEČ LJUDI NATURALIZIRAMH V ZADNJIH
35 LETIH
narja...
Kušarju se je pričelo jasniti. Tudi sam bi bil rad kaj dostavil, a se je premagal ter se zadovoljil le z vprašanjem.
"Vašega prijatelja bi želel poznati," je omenil poročevalcu. "Povej mi, kje bi ga mogel dobiti, da bi se kaj pomenila ..."
Cink se je zamislil: "Tega vam ne svetujem, ker bi lahko nastale slabe posledici . . ."
"Ali meniš, da bi se dal spoznati? Preoblekel bi se in prisedel k vama ... Seveda bi dal tudi za pijačo . . ."
Postopač se je obliznil in pomišljal: "Štuc bi vam ničesar ne povedal . . ."
"Pa če bi ga poprej opijanil?"
"Vseeno. Štuc ima mnogo prijateljev. O tem, kar sem vam povedal, pa ne ve nihče razen mene."
"Vsekako maram spoznati tega človeka. Vsaj od daleč bi si ga rad ogledal."
"No, ako želite, vam bom ustregel. Sami boste krivi, ako vam bo škodovalo..."
Cink je navedel zakotno ulico in opisal beznico, kamor zahaja Štuc v večernih urah. NjegOve podatke si je Kušar prav dobro zapomnil.
"Toda pridite sami in ne vedite se sumljivo," mu je zabičal in spravil nagrado, katero je prejel za svoje poročilo.
Potem se je hitro poslovil. Mudilo se mu. je nekam, kjer bo zapravil svoj zaslužek.
Kušar ga je ustavil. "Pa kdaj naj pridem?" je moral natanko izvedeti.
"Nocoj vas ni treba. Morda jutri ali po-jutrinjem . . ."
"Ali se bojiš tovariša?"Kam pa zahaja navadno ob tem času?"
"Na reki ima svoj čoln. Tam prevaža ljudi, pri čemer nekaj zasluži. Njegovo opravilo traja po navadi do trdega mraka. Potem je lačen in žejen . . ."
Capin jo je naglo odkuril. Kušar se je zaklenil v sobo in začel pospravljati prtljago. Kazalec na uri se je pomikal v polnočno strmino.
Ko je vse uredil in pospravil, se je zlek-nil v naslanjalo. Tedaj je vstopil Milan in vprašal s strahom po Gizeli.
"Ali nista prišla skupaj?" je planil po-koncu.
"Tedaj se še ni vrnila ... Na Malin ju ni ostala toliko časa ... Kje se je neki za-poznila?"
"Morda se ji je kaj pripetilo . . ." Oba' je pričelo resno skrbeti.
Kušar je odprl okno in gledal na ulico. Tujci so še vedno prihajali, toda Gizele ni bilo od nikoder. Milan je vprašal strežnike in vratarja, ki je sprejemal goste. A nihče mu ni mogel dati kakega pojasnila.
Milan in Kušar sta se odpravila v mesto. Vso noč sta begala po temnih ulicah, a brez uspeha. Zjutraj sta se oglasila pri mestnem oblastniku.
Gregor plemeniti Valant ni pričakoval take novice. V prvem hipu ni vedel, kaj naj svetuje ali ukrene. "Tukaj je ni bilo," je bil ves zmeden. "Morda je zgrešila pot v predmestju ..."
Milan je dvomil: "Znana ji je vendar vsaka stezica . . . Ne, ne! Gizela se ni mogla izgubiti!"
(Dalje prih.)
160, Mehika 9,321, Nizozemsko 27,932, Norveško 46,496, Poljsko 393,453, Portugalsko 18,543, Rumunsko 57,118, Sovjetska Rusija 220,915, Španj-s ko 14,843, Švedsko 77,268, Švica 22,719, Turško 41,741, Centralna in Južna Amerika 7,398, Vsi drugi 78,421.
Število prvih papirjev (izjav o nameri), izdanih tekom fiskalnega leta 1940, je bilo 203,536. To število je jako visoko, ni pa rekord. L. 192 1 jih je bilo dvakrat toliko in v vseh letih 1920-30 ni jih bilo nikdar manj od 200,000. Treba pa zapomniti, da število prvih papirjev je odvisno od števila novih priseljencev. Im igrači j a pa je danes mnogokrat nižja kot v predminolem desetletju.
Common Council — F. L. I. S.
V fiskalnem letu 1940 (t.j. v letu dni do 30. junija 1940) je več inozemcev pridobilo ameriško državljanstvo kot v katerikoli slični dobi tekom zadnjih 35 let, odkar je Uprava naturalizacije v rokah federalne vlade.
Po podatkih, ki jih je ravnokar Priseljeniški in naturali-zacijski urad priobčil, je bilo v lanskem fiskalnem letu izdanih 235,260 državljanskih spričeval in poleg njih je približno 60,000 nedoletnih otrok avtomatično pridobilo ameriško državljanstvo po svojih naturaliziranih roditeljih, ako so se tudi ti otroci rodili v inozemstvu. Najbližje je prišlo k temu rekordu število naturali-iranih 1. 1928, ko je 235,155 oseb dobilo drugi papir.
Izmed skupnega število novih državljanov po naturalizaciji je lani bilo 63 odstotkov iz ZARADI DVEH VOLOV le štirih rojstnih dežel. Bri- Živinorejec Michel Wau-tanskih cesarstvo je prednjači- quier iz Sombreffa v belgijski lo s 59,680, potem so prišli Ita- provinci Namuru je pri svojem lijanski podaniki s 37,357, po-1 begu v Francijo pustil doma tem Poljaki s 26,964 in nemški 175 glav živine. Ko se je vrnil, podaniki s 25,802.	, I je našel samo še del črede.
J. M. Trunk:
lr
Svoji k svojimi
Slovenci, slovenska draStarain skjvenu&i pocfjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, dnaStva in druge, LlCNO £a POCENL
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
190 West Oermak Road,
Tel. Cana! 5544
Chicago, Illinois
Naturalizacijski podatki za zadnjih 18 let — od 1923 do vštevši 1940 — izkazujejo, da so omenjene štiri dežele držale isti red, kar se tiče števila naturaliziranih. V teh 18 letih je bo vsega skupaj 2,939,910 novin državljanov po naturalizaciji.
Število ljudi, ki so postali ameriški državljani tekom teh zadnjih 18 let, po deželi prejšnje pripadnosti, je sledeče (pod naslovem Britansko cesarstvo so poleg domačinov Angleške tudi zapopadeni Škoti, Irci, Kanadci, Francosko-Ivanadei, kakor tudi domačini iz vseh delov Britanskega cesarstva) :
Belgija 13,949,Britansko cesarstvo 632,035, Bulgarsko 3,821, Cehoslovakija 114,060, Dansko 27,383, Finsko 24,575, Francija 20,574, Nemško 324,-C72, Grško 71,940,Italija 512,-463, Jugoslavija 77,103, Lit-vinsko 31,008, Madjarsko 70,
Najbolj ga je bolela izguba obeh najljubših mu volov Ka-storja in Poluska, kakor ju je bil imenovail v romantičnem navdihnjenju.
Cul je, da so bili te živali prodali nekemu trgovcu z živino Alphonsu Gossiauxu v Marbaisu, pa je stopil k njemu. Zvedel je, da je ta prodal cbe živali spet nekemu Lucie-nu Paquetu v Saint-Geryju. Wauquier je odšel tudi tja, a je prišel prepozno. Vola sta bila med tem že na poti v Charleroi, v klavnico. Wauquier je pohitel v Charleroi, a je prišel tja "50 odstotno prepozno." Kastor je bil med tem že zapustil dolino solz in Po-luks je baš čakal na svojo usmrtitev. Seveda so možu ustregli in so mu vola izročili za drugega, ki jim ga je obljubil v zameno. Napol vesel, napol žalosten se je vrli živinorejec obrnil proti domačemu kraju.
Hrvaški ali dalmatinski mornarji. Najboljši mornarji so menda. Z nekim ponosom se poudarja, da je imel Kolumb, ko je odkril Ameriko, hrvaške mornarje na svojih ladjah. V Kaliforniji vejo, da so hrvaški ribiči najboljši.
Well, kakšno silo na morju je imela. Jugoslavija, ne vem, vsaj nekaj pa je le bilo. Poročil o kakšnih činih te mornarice ni. Prve dni se je poročalo, da so zasedli Zader, morda le od suhega. Pozneje se je poročalo, da so Lahi zopet tam, da so zavzeli Knin, so pri Mo-staru, v Splitu. Ali je bilo
sploh kaj odpora ? t
Ampak kar prvi dan sta se potopila na lastnih minah pri Obrenovacu najlepša parnika. Enako se je že prej poročalo, da je nasedel na pečine tam in tam, ta in ta jugoslovanski parnik zadel na mine itd. Kak strokovnjak le bi mogel presoditi, ampak vsak lahko vpraša, kam je izginilo tisto izbor-no mornarništvo, o katerem se je pogostoma govorilo. Poraz še nikakor ni vse, takile dogodki pa niso v posebno slavo baje izbornim mornarjem. Ali se je vse zgrudilo, kakor se sesuje hiša iz kart?

ŠMARNICE
katere priporočamo čč. gg. duhovnikom, katoliškim
družinam in posameznikom:
•
Evharistične Šmarnice ----------------------_$1.00
Lav/ietanske Šmarnice (Dr. J. Jerše)---------1.00
Lepa si, Lepa si, Roža Marija (Vek. Skuhala)— 1.00 Marija vzor krščanskega življenja (Dr. Fr.
Kruljc) _________________________________1.00
Na Sv. Goro (Dr. M. Brumat)_________________1.00
Marjeta Marija Alakok (Blaž Dvoršak)-------1.00
Pozdravljena Kraljica (Dr. J. Jerše)----------1.00
Rimske Šmarnice (Dr. M. Opeka)______________ 1.00
Šmarnice Arškega Župnika------------------1.00
Šmarnice Marije Pomočnice (Dr. Fr. Knific)___ .75
Znamenje na nebu (Dr. J. Jerše)--------------1.00
•
Naročilom je pridjati potrebni znesek. Ker imamo že nekatere izmed navedenih le po en ali dva izvoda, naj vsak omeni, za slučaj, da bi med tem, ko pride njegovo naročilo že iste pošU, katere izmed drugih Šmarnic želi, za slučaj, da ne bo onih več, ki jih naroča.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Kadar upi splavajo po vodi,
ali se povsem izjalovijo, ostanejo in se vzbujajo spomini.
Tiste dni po polomu 1. 1918 sem na skrivnem smuknil čez Karavanke, da vidim. Oči sem imel odprte in ušesa nastavljena. Ko je prišlo do -begunstva, sem imel še več prilike za opazovanje, ker sem prihajal v stike prav z vladnimi krogi. Prav pri "ministerski" mizi je bilo, kakor je pač tedaj bilo v Ljubljani. Ali bi bilo kaj prebrane za Koroško? Živil ravno ni manjkalo, pošiljatev bi bila skoroda nemogoča, ker na železnicah je vse kradlo. Pa ni šlo za to. Dvigne se Anton Kristan, ki je bil minister za prehrano, in naravnost strastno odbija vsako misel na kako pomoč izven Ljubljane ali Kranjske, in enako strastno se mu pridruži tudi dr. Tavčar, kakor bi drugih Slovencev sploh ne bilo. Sem bil sam poleg, sam doživel. Predsednik dr. Brejc je moral zelo resno joba opomniti, da je treba za-
vzeti malo drugačno stališče. Kje je domovina, do kam s* ga?
Iz Goriškega so se kar vsu* vali begunci. Vlada je storila kar je le mogla. Da je vsak begunec nergač, je naravnOi ko ni doma. Prišel sem večin0' ma le med begunce inteligentnih krogov, delavskih vodita ljev, uradnikov, ki so moral' oditi, ko je Lah začel pritisk®' ti. Kdo bi ne imel pritožb? J1" zopet ne gre za take pritožb^ Znano je, da je bil le goli slučaj, da so srbski ujetniki od' vrnili Lahe, ko so že bili Ljubljani. Prišlo je do dogod' kov na Zaloški cesti. Zopet le slučaj ali odločnost srbskeg" generala Smiljaniča, da L*1 ni prišel drugokrat. Dogode se lahko presoja iz drugeg3 stališča, vsekako je bil izr^ mržnje in nezadovoljnosti Jugoslavije, dasi razlogov manjkalo. Prevladovala pa Je mržnja do novih razmer, kamor si stopil in poslušal, slišal le "prekl . . . Jugoslav*' ja."
Več ali manj je pri te*" ostalo skozi vsa leta. Vsak bil rad miljonar, podurad«1 je postal minister, pa bi k1 rad zlezel še višje, ako 111 prekl . . Jugoslavija, plače bi se povišale vsaj vsak mes^c najmanj, itd. itd.
Well, spomini. Zdaj se je premenilo. Kako, ne vem, aH1' pak pri golih spominih se v žalosti pobesi glava. -o-
m"
ČVRST STAREC
Štefani poroča iz Carigrad®' da živi v naselbini Muntaf^ pri Izmidi starec, ki ima lJ>i let., Mož ima tri sinove, ki (udi Metuzalemi svoje Vr^' Vsi trije so prekoračili ste'0« leto. 152 letnik je še tako lesno Čvrst, da lahko hodi P'1 j nekoliko ur daleč.
WWW««*««««"«««!««««««««««««««««"««««««««««*««*
±i
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: ~
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
.CENA: Trdovezan v platno—$ j 50
Broširan mehko..........25
PRODAti Moram
stanovanjsko poslopje na 2048 Coulter st., Chicago; 4 stanovanja po 4 sobe; v ozadju cott-tage s 4 sobami. Upošteva se vsaka primerna ponudba. Vprašajte na 1848 W. 23rd St., 2. nadstr., Chicago, 111.
NA PRODAJ
—	cottage pet sob, kurjava na vročo vodo, garaža za dve kari, na Springfield in 27. cesta. Cena $5,100;
—	hiša dveh. stanovanj po pet in šest sob. Kurjava na vročo vodo v 1. nadstropju; na St. Louis in 23. cesti. Cena $5,500.
—	pet sob "cottage" iz opeke, centralna kurjava. Cena samo $2,600.
Pojasnila daje Anton Jordan, 2622 So. Harding, ave., Chicago. Tel. Lawndale 7812.
"širite amer. slovenca
__
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in
starejšo jugoslovansko Pa<
dio uro od 9. do 10. ure ^
poldne na WGES posta)1'
1360 kilocycles. !_
PRODAJALNA V NAJE^'
ali pa hiša na prodaj na 194 W. Cermak Rd., Chicago.
dajalna primerna za vsake v ste trgovino. Nizka najemni11*'
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK, in KIRURG
Urada:
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. 1901 West Cermak Road Tel. Canal 4918
392S West 26th Street
4—6 P. M. in po dogovoru. Telefon Lawndale 6287 CHICAGO
Rezidenčni tel.: La Grange 3966
DR. HARRY M.
Slovenski zdravnik in kirurg
Ordinira od 9-12 dop. od 1-5 P(,p' in od 7-9 zvy Ob sredah od 9-12 A0* — Ob nedeljah od 10-12 dop.
424 Tenth Street, WAUKEGAN, ILL.
Telefona: V uradu: Ontario 7ll6 Rezidenca: North Chicago
ROJAKI SLOVENCI!
KADAR želit« okrasiti grob"^ svojih dragih, " pozabite, da i"13^ na razpolago I®6 nega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vr«'' nagrobne spomenike v vseh na . binah države Illinois. Cene zmef g^ delo jamčeno, postrežba solidna. 5 priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti " grobni spominski kamen, pišite podpisanega za vsa pojasnila in cene. V vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chica^> Stre*
JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787 __^
•J