164. številka._Ljubljana, v petek 22. julija 1898._XXXI. leto. slovenski mri Uhaja vsak dan izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejensan za a v st ro - og e rs k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., za jeden meneč 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mehec 1 gld. 1(J kr. Za poftiljanje na dom računa se po lO kr. na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina sna&a. — Na naručbe, brez istodobne vpo&iljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj s« izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnifttvoje na Kongresnem trga st. 12. U p r a v n i s t v u naj te blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne btvari. Telefon fet. Položaj. Na Dunaju, 21. julija. Časopisi prinašajo zopet dolga in gostobesedna ugibanja o tem, kaj se zgodi, da se reši obstoječa notranjepolitična kriza. Nazori, kateri se čujejo, so jako različni, samo v jednem oziru vlada soglasje : da na odločitev ne bo več dolgo čakati. Po Thunovih pogajanjih z obstrukcijskimi strankami so levičarski listi zagotavljali, da še ni bla izrečena zadnja beseda, ampak da vlada pre-naredi svoj načrt jezikovnega zakona in d i stopi potem novic v dogovor z obstrukcijonisl., dočim se je z desničarske strani zatrjevalo, da je dogovorom konec in da pride sedaj takoj katastrofa. A dogovorom tedaj de ni bi'o konec, četudi se grof Thun ni dogovarjal več z levičarji, ampak najprej s zaupniki nemške katoliške ljudske stranke, potem pa z baronom Chlumeckim, s knezom Win-dischgraetsom in z oRerskim ministerskim predsednikom, baronom Ban£fyjem, kar je obatrukcijske liste močno prestrašilo, tako da izražajo bojazen, da so vladna pogajanja z Nemci res končana. Splošno mnenje je, da Tbun istinito več ne misli na pogajanja z Nemci in da je položaj sedaj tak, da se more le z radikalno operacijo premeniti. V tem ozira soglašata najbolje informovana lista, praski „Narodni Liaty" in krakovski „Cia?". .Narodni Listy" so mnenja, da v sedanjem neznosnem položaju transakcije prav nič več ne po magajo in ker se mora Avstrija rešiti iz svojega sedanjega stanja, če nsče razpasti, zato bo vlada izvajala konsek vence iz postopanja nemških ob-strukcijonistov in zaprosila pooblaščenja, da izvrši svoj načrt, kateri je že prej pripravila za slučaj, da se pogajanja z Nemci ponesrečijo. Tudi aCzas" meni, da je položaj skrajno kritičen in svari nemško obstrukcijo, češ, naj pomisli, da dela na uničenje parlamenta in na odpravo ustave. List pravi, da je uvaževati zunanje pogoje, pod katerimi so Nemci zopet začeli boj, dejstvo namreč, da je le še malo Časa do zadnjega termina, do katerega mora nagodba s Ogerako biti gotova, ■r .....i mi__!3Cz:r:rrjj.r---»rziz^^EBB^^^^^=aBS5s LISTEK. M a ti. Spisal Guy de Manpassant Petnajst let že nisem bil v Virelogne. Obiskal sem je zopet, da pojdem na lov s svojim prijateljem Servalora, ki je slednjič vendarle dal zopet sezidati svoj, od Prusov porušeni grad. Ljubil sem ta kraj, saj je ps tudi bil jeden od onih, ki podajajo očem izvanredno dražeatvo. Vsi imamo posebno ljubezen do izvestnih studencev, isvestnih gozdov, ribnjakov in gričev, katere smo često videli, in ki nas vendar vedno vnovič uradoste, nalik kakemu veselemu dogodku. Lahkotno, kakor srna sem hodil in pazil na svoja psa, katera sta sledila pred menoj. Meni ob desnici, oddaljen za sto metrov, je preiskava! Serval dete-Ijino polje. Rasstrl sem grmovje, ki je mejilo ob gozdu, in očem se je prikazala razvalina hišice. Nakrat sem se spomnil, kako sem videl leta 1869. to hišico poslednjič, čedno, s trto obraščeno, s kurnjikom pred vrati. Ali je kaj žalostnejšega od mrtve hiše s svojim razpalim ogrodjem, ki se tu* robno spenja v nebo? Spomnil sem se tudi, da mi je_tu nekega vročega dne podala dobrodušna žena kozarec vina, in da mi je takrat Serval pravil zgodbo stanovalcev. Moža, starega tatinskega lovca, da je nagodbeni provizorij v sedanji obliki nemogoč, monarhija pa da mora živeti. Ako je iz oblakov, kateri so se laoi ob tem času pojavili na obnebju, rosil le močan dež, potem mora letos nastati pravi vihar. Položaj je skrajno kritičen. Zmota bi bila, se tolažiti s tem, da listi neprestano poročajo o novih dogovarjanjih ministerskega predsednika, da torej še nit ni pretrgana. Odločilno je to, da z ozirom na sklep konference klubovih načelnikov sploh ni misliti, da bi nova pogajanja imela kaj uspeha. Dogovarjanja morda de niso koučaaa, dra dogovarjanj pa je pri kraji. Tega mnenja, kakor „Narodny Listy" in „Cz4Su, so tudi slovanski politiki. Vsi so mnenja, da se grof Thun z obstrukcijo ne bo pogajal več, ampak da bo v soboto v Ischlu cesarju nas veto val, kaj naj se zgodi, da se napravi red, a od cesarjeve odločitve da je vse odvisnD. V krogih slovanskih politikov je mnenje, da je sobota kritičen dan prve vrste, pri kateri se odloči usoda sedanjega parlamenta, oziroma usuda Thunovega ministeretva, in zato čakajo z največjo nestrpnostjo na izid Thunovega poročila pri cesarju. Deloma so tega mnenja tudi Nemci, dasi Be jeden del iz njih tolaži, češ, nič se ne zgodi, kar bi Nemce resnično spravilo ob njih prevlado v državi, drugi del pa misli, da grof Thun niti namena nima, sploh kaj storiti, ampak da se dogovarja in pogaja samo, da mine čas do jeseni, sicer pa da ga navzlic njegovemu klerikalizmu pikantne Židinje v dunajskih Benetkah dosti bolj zanimajo, kakor vsa politika. Povedati, kakšen je položaj v resnici, to je nemogoče. Tega niti politični voditelji ne vedo Povedali pa smo, kako mnenje imajo posamične stranke o položaju, sicer pa čakamo ravnodušno dogodeb, katere se prorokujejo, želeč, da so položaj Čim prej pojasni, da bomo vedeli pri čem da smo. V 1J ubijani, 22. julija Notranji položaj. Obstrukcijonistični listi smatrajo ustanovitev industrijskega sveta za prvo etapo do absolutizma, katerega hoče baje uvesti so ustrelili orožniki. Njegov sin, dolg, suh mladenič, bil je tudi na glasa kot tatinski lovec. Zvali so jih „Divjake". Ali je to bilo njih ime ali le priimek, ne vem. Poklical sem Ser val a Približal se je s svojimi dolgimi koraki. „Kaj se je pripetilo tem ljudem?" ga vprašam. Na to mi je povedal naslednjo dogodbo: Ko je bila napovedana vojna, je vstopil mladi Divjak, tedaj 33 let star, v armado in ustavil mater samo v hiši. Starke niso posebno milovali, ker je, kakor je bilo znano, imela novce. Ostala je torej zapuščena v hiši, daleč od vasi, na meji gozda. Strahu ni poznala, bila je iste narave kot oba moža, velika, sloka, srepega obraza, katerega je le redko omilil smehljaj. Kmetice se v obče ne smejijo, to prepuščajo možkim. Njih duša je žalostna in obtežena, kakor je njih življenje mračno in brez radosti. Kmet izpoznava v krčmi hrupno razveseljevanje, njegova družica pa si čuva vedno resuobo. Mišice na njenem obraza se niso priučile smehu. Div Jakova mati je živela v svoji hišici, katero je kmalu pokril sneg, po stari navadi. Vsak teden je prišla jedenkrat v vas, nakupit kruha in nekoliko mesa. Ker se je govorilo o volkovih, ni šla nikdar brez puške na hrbtu, sinove zarjavele puške, od dolge uporabe oguljenim kopitom, — in bil je nenavaden prizor, prof Thun, ko se je preveril o brezuspešnosti svojih prizadevanj, omogočiti redno delovanje parlamenta, industrijski svet naj bode plašček, s katerim se bod- zakrival absolutizem. BI)eutscbes VolksbIattu pravi: „čas se je pri nas mahoma potisnil za 40 let nazaj, namestu parlamenta imamo razširjen državni svet s samo posvetnjočim gladom, da dožene „državno potrebo" ogerske nagodbe. Dan 20 julija 181)8. bode, če vse ne vara, dosegel zgodovinsko znamenitost, kot smrtni dan ustave iz 1. 18G7. — „Nar. Lis(y" govore o ministerski krizi. .Odločil se ne bode položaj niti v parlamentu, niti v dež. zboru, nego drugod. Pokazati se mera, hoče I i grofa Tlmna vlada izvajati iz položaja potrebne konsekvence. Grof Thun ima za bodočnost gotovo trden načrt, ta pa se mora odobriti in dati se mora grofu Thunu najvišje pooblastilo, da stori to, kar smatra za dobro. Ob tacib trenotkih, ko pride do odločitve, pritisnejo prijazni in sovražni vplivi z veliko silo drug na druzega. Napetost je dosegla svoj vrhunec, odločitev je na rubu noža, kritični dan ministerstva se bliža z elementarno naglostjo.4* — Državni zbor se bode bržkone Bklical šele meseca septembra, ne pa že v agust.u, kakor se je prvotno mislilo. Vlada se baje s strankami ne bode več pogajala, pač pa bode skušala ic jedenkrat izvedeti njihovo mnenje pred eventuvalnim sklicanjem državnega zbora. Do ta čas pa se bodo vršila pogajanja z ogersko vlado. Potovanje bolgarske kneževske dvojice in princa Borisa po Ruskem Povsod, kjer je peljala pot kneževsko obitelj, je bila slovesno vzpre -jeta. V Odeso so došli carjev pobočni adjatant ge-neralmajor Hartong, bolgarski diplomatični zastopnik dr. Stanciov in polkovnik generalnega štaba Stasović, da spremljajo kneževsko obitelj, ki se je odpeljala z dvornim vlakom v Kiev, kjer se ji je predstavil general guverner Dragoruirov. V Moskvi je vzprejel kneza in njega obitelj na kolodvoru veliki knez Serg;j s soprogo in mnocrimi dostojanstveniki, vojaška godba je svirala bolgarsko himno. Mestni župan je pozdravil visoke potnike s kruhom in soljo. Kneževa obitelj se je potem odpeljala z ko je, s črno čepico na belih laseh, katerih nikdo še ni videl, in čez glavo se d vigajočo puškino cevjo, korakala počasi, nekoliko sključeoa po snegu. Nekega dne so došli Prnsi. Razdelili so jih mej kmete po premoženju. Starka, ki je, kakor sem omenil, bila na glasu kot premožna, dobila je Štiri. Bili so sami dolgi, pridni mladiči, plavih las in sinjih oČij, ki so k'jnb prestao im težavam izgledali prav dobro. Sami pri starki nameščeni, so bili do nje zelo prijazni in so ji, kolikor se je dalo, prihranili delo in stroške V jutro so stali vsi štirje krog vodnjaka in v srajci se cedili na mrzlem zimskem zraku, v tem ko je Divjakova mati, juho kuhajoča, tekala semtertje. Nato so ji pomet I i kuhinjo, snažili okna, cepili drva, lupili krompir, pomivali, s kratka, opravljali so vsa domača dela kot štirje vrli sinovi. A starka je vedno mislila na svojega, z ja-strebnim nosom, rujavimi očmi in gostimi brki. Vsakega pri nji nameščenega vojaka je povpraševala sleherni dan: „Ali ne veste, kam je 23 francoski polk odmarširal? Moj sin je pri njem*. „Ne", so odgovarjali, „tega ne vemo". In ker so umeli njeno skrb in nemirnost, — saj so imeli tudi doma svoje matere, — izkazovali so ji tisoč malih ljubeznivosti. Tako so se stark« njeni štirje sovražniki v istini smilili. Kmetje v obče ne poznajo sovraštva iz domoljubja, ta je bvojina velikim knezom ia njega soprogo v Kremi, kjer je bil dejeneur. Francosko italijanski konflikt se utegne razviti zopet v Tunisu. Dekret o nadzorovanji tujcev je razburil tamošn e ni francoske prebivalce. Francoska policija zahteva, da so mora vs.sk tujec naj • natančnejše izkazati o vseh svojih rodbinskih razmerah, ako hoće dobiti dovoljenje, da prebiva tam. Proti temu je protestovala italijanska kolonija, in konsul Csrletti ji je obljubil, da se bode zavzel za 8tvi*r, timveč. ker je italijansko-francoski dogovor od aprila leta 1696 zajamčil Italijanom, da se smejo prosto nastaniti, obrtovati in zemljišča pridobivati. Ako bi francoska vlada ne hotela ustreči italijanskim pritožbam, bodo pač tudi druge evropske države pndpirale zahtevo Italijanov, k^r so tudi one sklenile jednake pogodbe in so torej i-.totako v svojih pravicah prikrajšane, če ae bodo res izvrševale nove odr dbe. Italijansko Kolunibiški konflikt Za več let se vr'e pogajanja mej Italijo in kolumbiško republiko za odškodnine, katero bi mora'a plačati omenjena ameriška država italijanskemu podložniku Cerrutju, ki je I, 1883. padla) pri revoluciji ob vse svoje precejšnje imetjo. Po dolgih obravnavali se je 1. 1807. došla do kompromisa, naj predsednik Zje-dinjenih držav vso stvar razreši. Razsodba tedanjega predsednika Clevelanda se je g'asla, da mora ko-lumbišk-i slada plačati Cerrutiju l,'230 000 feaukov odškodnine. Kolumbijka vlada ;e bila sicer pripravljena, vender pa je ugovarjala glede neke druge dj ločbe razsodb«! io tako se je stvar zopet zavlek a Italijanska vlada je torej bila preorana nastopiti energično, in res je dobil poveljnik italijanskega vojnega brodovja, admiral Candiam, ki je zdaj s petimi iadijami v južncajnenskih vodah, ukaz, da zahteva izpolnitev razsodbe v najkrajšem času, drugače pa naj zasede pristan Cartagena ia se polasti tamošnjega carinskega urad;*, ali pa preglasi blokado ko-Iumbiške obali. Po brzojavn h poročil h iz Coloua je italijanske brodovje že dospelo v Cartageno. Špansko-ameriška vojna Z ,edue strani se govori o bližnjih mirovn h podajanjih, z druge pa s^ obe bojujoči stranki čvrsto pripravljati za daljna bojevanje. Vutson hoče g svojim brodovje 4 zanositi vojno na evropske obali, spanci pa se pripravljajo, da gi krapko zavrnejo na domačih tleh, kjer upajo imeti boljše uspehe nego doslej v daljnih ki lonijah. Izguba Santiaga so ne v di Spancem do voljni vzrok, da bi vzprejeli mir pod nemogočimi jji goji. Zadnje upanje bpancev ju „plebiscit1* na Kubi, o k;itt-rem se nadejajo, da boz torbe, katere je rabila pri šivanju in č tala: GoKpi Divjakova! S teai Vam nazn'anj: m žalostno vest, da je bil Vaš sin Viktor včeraj od topove krogle zadet in, kakor se lehko domneva, na kose raztrgan. Stal s* m prav blizo njega, ker sva bila v kompaniji soseia, in mab pred svtjo smrtjo mi je rekel, naj Vas obresfim, če se mu kaj zl-ga pripeti. — Vzel sem mu uro iz žepa in jo Vam donesem, ko bo vojna končana. Z vsem spoštovanjem Vas pozdravlja; Caesar Jaivof, poddesetnik v 23. pešpolku". (Konec pri h) katerim osobno poveljuje, nikakor pa nima pravice, da bi sicer njemu podložne, a od njega neodvisne poveljnike, Če so dislocirani v oddaljenih krajih, silil, da se pridružijo kapitulaciji. Kapituiac ja Santiaga bi torej obsezala samo 7000 mož, tolika je b 11 namreč posadka v tem mestu. — Tudi španska vlada je tacega mnenja in hoče omejiti kapitulacijo samo na posadko Santiaga, drugih krajev posadke pa izključiti. — Manzanillo so Američani dne 10. t. m. štiri ure bombardovali in izstrelil 3500 krogel. Več špansk6. Hvala za to Bogu, ki je z^pefc dal dobri stvari krepko rast; hvala posebno tnli požrtvovalnim poverjenikom, tej glavni opori naši; hvala vsem, ki so se na ta ali oni načm trudil za napred ek družbe! Udje se razdelo po posameznih škofijah tako Io: 1. 189S: 1. 1897 : 1. U mSk.i. . . . 8.832 — 7.547 — torej več 1285 2 Kraka . . . . 5 803 — 5 509 — m 291 3. Lavantinska . 2 M 4 i — 22 5 -7 — 1935 4. Ljubljanska . . 30 8tU — — IV 72 6. TržaSko-koperska 8.886 — 3.GS3 — ■ 202 6. Sekuvska . . . — 479 — 65 7. Soiuboteljska . 313 — 309 — n 4 f. Zagrebška. . . f.Gl — UOi — manj 38 9. Senjska. . , . 20tf — 174 — it vefi 32 10. PoreSka . , . 104 — 121 —. i, manj 17 II. ViiJemska . . . ltH — 199 — i > 11 35 12. lla^oi kraji , . 535 — 4 SO — vofi 85 13. Amerikanci . . 718 — K81 — it 87 14. Afrika in \z ja . 130 — ItiO — manj 30 Vkup: 77.131 — 71.540 -- torej već 5591. Is družbinega odbora naj omenjamo še sledeče : Namesto iz Celovca odišlega odbornika č. g pro vizorja M. Raža n-a izvolili so doe 13. febr. t I. celovški udje v smislu § 5 al. 1. družbenih pravil odbornikom č. g. pradmeitnega župnika Ant. Mi* k u I uŠ - a v Celovcu. Rokopisov se je družbi v minulem letu do-poslalo 38. Odbor je v s^ji dno 28 junija sprejel sledeče: l. Dr. Jož. Pavlica: „f Alojzij Matija Zom", knez in nadškof goriški Življenjepis. — 2 A. Medved: „Dar sprave". Legenda. — 3. Pet. Bjhiojec: „Kako je Svederc zadrugo osnoval*. Poučna dogodba. — 4. Dr. Jožef Vošnjak: „Streljanje proti toči". — 5. Fr. Ks. MeŠkn : „Petelin in gosak". Slika iz vasi. — G. Fr. Kocbek: „Slovenski pregovori, prilike in reki". — 7. Fr Podbor: „Rivalske bolezni, katere prehajajo tudi na človeka". — j H. Isti: „Gospodarske drobtinice". — 9. Iv. J Podboj: „Naš cesar vrh J a vernika". — I 10. H. Z „Vremenski prerok'. — 11. Fr. Finžgar: „Stara in nova hiša". Povest. — Štiri povesti se vrnejo gg. pisateljem, da jih popravijo in primerno prenarede. V Celovcu, na dan sv. Mohorja in Fortunata 1898. leta. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. julija. — (Kako podlo znajo nemški listi Ščuvati.; Shoda slovenskih odvetnikov in notarjev v Ljubljani od 17. t. m. udeležil se je tudi g. dr. R. PipuŠ iz Maribora, ter pri istem omenil nekatere slučaje iz svoje prakse, ki kažejo, kako se odriva slovenščina iz sodnih dvoran. O državnem pravd-ništvu g. dr. Pipuš niti besedice ni črhnil. Vkljub temu je poročala „Tagespošta", da je baje g. dr. Pipuš v svojem govoru tudi omenjal, da prihaja namestnik državnega pravdnika v Mariboru k javnim sodnijskim razpravam s črno-rodeče-žoltirni trakovi. Da prihaja državnopravdniški namestnik k razpravam s knjigami, ki imajo črno-rudoče-žolte trakove, je sicer resnica, a v Ljubljani tega nikdo ni omenil. Kakor je laž glavno bojno sredstvo sredstvo nemškonacijonalnega časopisja, izmislila si je nT«gespoštau tudi to laž, da more Ščuvati proti g. dru. Pipušu. Da je to resnica, kaže to, da je g. dr. Pipuš dne 21. t. m. dobil dopisnico, v kateri se mu z ozirom na omenjeno poročilo „TagespoŠte* obečajo batine. Dopisnica — je lepo, in kar pri naših Nemcih ni navada, brez pravopisnih napak pisana, kar kaže, da mora pogumni vitez klaverne postave pripadati boljšim stanovom mariborskega prebivalstva. — (Sestanek vBeh slov. abiturijentov.) Dne 26. in 27. julija se vrši v Ljubljani sestanek vseh slov. abiturijentov. V torek 26. t. m. bo kornere v „Narodnem domu" s petjem in vojaško godbo. Vstop proftt H komersu se vabijo vsi prijatelji slov. dijaštva. V sredo dopoludne se vrši zborovanje abiturijentov. Zborovalo se bo o potrebah in težnjah slovenskega dijaštva, zlasti o slovenski univerzi. Vstop je dovoljen samo abiturijentom. Popolndne skupen banket v „Narodnem domu- in ogledovanje mesta. — Zvečer slavnostna beseda in veliki (opozarjamo: ne elitni!) ples v proslavo petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva Franca Josipa I. — Po večletnih brezuspešnih poskusih se je letos prvič posrečilo, zbrati v središču Slovenije vse slovensko abiturijente. Premagati je bilo treba mnogo ovir, da se je mogla realizovati lepa ideja, ki je že toliko časa živela mej našim dijaštvom Zlasti je bilo premagati od gmotne strani veliko zaprek. Obračamo se do slovenskega občinstva, da s simpatijami sprejme našo nadepolno mladino v svoji sredi, mladino, ka tera se hoče pred svojim vstopom v svet rtsno pogovoriti o svoji nalogi. Zlasti opozarjamo slovensko občinstvo na kumers ter besedo in ples! Opozarjamo vse gg. abiturijente, da je jutri, v soboto, točno ob 7. uri zvečer, v prostorih „Glasbene Mat." skušnja. — (Zrelostni izpiti na ljubljanski veliki gimnaziji,) ki so se pod predsedstvom deželnega iolskl ga nadzornika J. Suma na pričeli dne 8. t. m., so bili včeraj končani. Te izpite je delalo 73 kan didatov. Od teh je J 7 izpit prebilo z odliko, 43 je dobilo spričevalo zrelosti, 8 jih sme izpit čez dva meseca ponavljati in pet je bilo za jedno leto zavrnjenih. Trije kandidati so radi bolezni dobili dovoljenje, da smejo ustmene izpite delati meseca septembra. Odličnjaki so iz A oddnlka: Jaoežič Siegfried iz Pl.berka, Kalao M lan iz Velkih Lašč, Mihelčič Makso iz Spodaj« Šiške in Poteč Ivan iz Kamnika; iz B oddelka: Abulner France iz Ljubljane, D*»rč Bogdan iz Ljubljane, Ferjaučič B ižidar iz Ptuja, Gabrovšek Janez iz Logafca. Grivec France -iz Ajdovca, Kimovec France iz Cerkelj, Marenčič Ivan iz Kranja, Podiipnik Jože iz L poglava pri Bostanju, Prijatelj Ivan iz Sodrašce, Prijatelj Lan iz Dobrepolja, Senekovič Bjgomil iz Ljubljane. Ska berne Pavel iz Kranja in Voljč Jakob z Vrhnike. — (Matura sa ljubljanski realki.) Za zre lostno skušnjo se je na ljubljanski realki oglasilo 15 abiturijentov. Skušnja je prebilo 12 sbtunjen tov, trijH pa bodo iz jednega predmeta deli ponavlja Ino skušnjo po počitnicah. — (Tamburaški klub .Zvezda") otvori jutri, v soboto pri .Ferlincu" kegljanje na dobitke, ki se razdele na več^r klubove veselice, dna 7. avgusta t. 1. Kegljalo se bode redno vsako soboto in vsako nedeljo; ob oglasitvi kegljalcev pa vsak dan. Serija treh lučajov velja 10 kr. — (Pevska društva in čitalnice) rido na-prošeni še jedenkrat opozoriti, da se je za 24. t. m. namenjeena skupščina osnovalnega odbora „Zveze slovenskih pevskih društev" preložila na dan 25. septembra. — (Nezgoda.) Delavcu Frančišku Jakopiču jo pri izkladanji kamenja na Trnovskem pristanu padel težak kamen na levo nogo in ga tako poškodoval, da so ga morali prenesti v deželuo bolnico. — (Tatvina.) Na g. Ignacija Druškoviča kozolca blizu tovarne za lim je nezan tat potrgal tretjino desk n strehe in vse late, kolikor jih je sploh mogel sneti. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljansko do 10 od 16. julija kaže, da je bilo novorojencev 12 (= 17-82 %o) mrtvorojeni c 1, umrlih 19 (=28 21 0/00), mej njimi jih je umrlo za jetiko 3, za vnet j' m sopilnih organov 1, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 10. Mej njimi je bilo tujcev 8 («=d2 1°/o>» »z zavodov 10 (= 52 7 °/0). Za in-fekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer škarla-tico 1, za vratico 1 oseba. — (Ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kamniku) priredi v ne deljo dne 24. julija t. 1. v prostorih „Narodno Ći talnice" v proslavo cesarjeve petdesetletne vladarske slavnosti veselico, pri kateri sodeluje iz prijaznosti si. pevsko društvo „Lira". Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina 30 kr. — (Klub slov. bioiklistov Kamnik in okolica) priredi dne 24. julija t. 1. izlet v Loko, odhod točno ob 1. uri z narodne gostilne Lužar v Vodicah. Odbor vabi na mnogobrojno udeležbo. — (Iz Novega mesta) se nam piše: Naša šola „Glasbene Matice" si je naročila nov glasovir od Czapke na Dunaji Glasovir stane blizo 500 gl. Popolnoma nepristransko sodeč moramo reči, da smo za ta denar kaj boljšega pričakovali. Ako si ogledamo glasovir, na pr. gospoda Ropass, ces. kr. priviligiranega izdelovatelja glasovirjev v Celju, se lahko prepričamo, da so isti mnogo boljši je pa tudi mnogo cenej i, a seveda naročiti glasovir pri njem je težko, ker — ni Dunajčan. — (Šolska izveatja.) Letno poročilo mariborske gimnazije prinaša na prvem mestu zanimivo razpravo v slovenskem jeziku B Dri a rej v Prežema", katero je spisal prof. dr. T e r t n i k, na druge -n mestu pa katalog nčiteljske knjižnice, ki ga je sestavil isti gospod. Na zavoda je v minolem šolskem letu pončevalo 25 učnih močil, učencev pa je bilo koncem šolskega leta 491 in 3 pn vat isti. Slovencev je bilo 351, Nemcev 138. Klas fikacija izkazu'e, da je dobilo prvi red z rdlko 60 učencev, prvi red 365, ponavljaluo skušnjo bo d Lilo 25 učencev, drugi red je dobilo 30. tretji red 10 učencev, dodatno skušnjo pa bo delal jeden. Poročilo je nemško, oznanilo o sprejemu učencev pa je natisnjeno v nemškem in v rdovenskem jeziku. — (V Žireh) se je osnovalo pevsko društvo „Sora". Deželna vlada j« pravila že potrdila. Odbor imenovanega društva se je sestavil t*ko le: Josip Bevc, predsednik; Ivan Fort u na, prelsed-nikov namestnik; Franjo Peternel, tajnik; J-*rn Mlinar, blagajnik; Ivan Cvek, pevovodja; Fr. Mlakar, arhivar. — (Iz Boštanja) se nam piše: Za izlet „Zagorskoga Sokola" prihodnjo nndeljo. dne 24. t. m., je veliko zanimanje tu in, kakor čujemo, mej narodnjaki v okolici. K«r se posebna vabila ne razpošiljajo, sporočamo tem potom nekoliko o nameravanem lazprredn: „Zagorski Sokol" pride z mešancem na Zidan most, odkoder se popelje pro'i Bostanju na vozovih. Ko dospe v Boštanj, služila ho bo dopolu lanska služba božja, ob dveh popoludanska, „Sokol" se udeleži obeh. Obed bo pripravljen v raznih gost luah, udeleženci naj se zglase za to pri pripravlialnem krajevnem odboru pravočasno. Po popoiudan-iki službi bo javna telovadba in prosta zabava na prostornem in senčna tem vrtu go^p J. Papeža na Brodu pn Bošranju. Zvečer se odpeljejo gostje s pripravljenimi vozovi zopet na poitajo. Na veselo svidenje vrli „Zigorski Sokol" in narodnjaki iz bližnje in daljše okolice! To bode I zares Klo:en«ki dn v našem po naravi krasnem Božanji. — Pripravljalni krajevni odbor. — (Umrl) je v noči od 19 na 20 t. m. za mrtvoudom g. Anton Z mrzli kar, nadučitel; pri Sv. Frančišku v Gornji Savinjski dol ni. Pokojnik je bil doma v Logatcu na Kranjskem. R. i. p.l — (Za Predeljsko železnico.) V nedeljo je bil v Tolminu ljudski shod, ki je vsprejel reso lucijo, v katnri se izreka topia želja, naj vlada stori nemudoma potrebne korake, da uresniči že večkrat dano obljubo, da se v naibližjem časa zgradi žeJezmc t po Soški dolini, in da se Predeljski že lezcici da prednost pred vsakim drngim načrtom. — V Kanalu je bil isti dan tudi shod v občinski pissrni, ki se je izrekel za Predeljsko železnico. — (Pašna železnica okoli Trsta ) Te dni se ja naznanilo mestni delegaciji, da bodo prišli v kratkem od železniškega ministerstva odposlani in-ženerji v Trst, da pregledajo teret) za traco pašne železnice, katera ne bode baje gradda v Trstu, železnica bi se pričela v Mimmare. vod la okolu vs"ga mesta in končala v Miljskem zalivu, kjer bode novo pristanišče. Delegacijo ee je tudi obvestil i, naj bnde mestni urad pripravljen, da bode mženerjem dajal v tej zadavi potrebna pojasnila. — (Hrvatska čitalnica v Kast tu priredi dne 24. t. m. povodom izleta pevskega društva „Primorski Hrvat" s Trsata v Kastav v prostorih .Narodnega doma" poletni koncnrt s plesom na korist po potresu oškodovanemu Sinjn. — (Potresi.) V Sinju je bd dne 18. t. m. zopet močijn podzemski sunek, v Tri lju pa isti dan dva jako močna sunka. Od doe 2 t. ra. naprej je bilo več nego 150 sunkov. Vladna komisija je konštatovala, da bo več nogo 2000 hiš treba podreti in na novo zgraditi, za kar bi bilo treba 600 000 gld. Biskup Strossraayer je daroval ponesrečencem 1000 kron. — (Brzojavni in telefonski promet meseca junija 1898.) Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva b.lo je meseca jnnija t. 1. in sic-r na Primorskem oddanih 42 962. došhh 48.952, tranzitujočih 124 390 skupaj 216.304 brzojavk, od teh jih odpade na Trst sam oddanih 29.104, došlih 33 213, tranzitujočih 111.090, skupaj 173 407 brzojavk. Na Kranjskem je bilo oddanih 7221 došlih 8947, tranzitujočih 14.706, skupaj 30.874 brzojavk. Telefonski promet, a) V interurbanem telefonskem prometu bilo je v isti dobi v Trstu 1555, v Opatiji 179, v Pulju 101, v Ljubljani 192 pogovorov, b) V lokalnem prometu govorilo se je v Trstu 210.000krat, v Pulju 52i)9krat, v Gorici 4260krat, v Opatiji 1 lOOkrat in v Ljubljani ('>665krat. * (Nezgoda v cirkusu) V cirkusu Viktor v Gradtu se je pripetila te dni nezgoda, ki pa k sreči ni imela zlih posledic. Mej produkcijami trija zračnih gimnastikov Lepiq, je nenadoma omedlela akrobatinja, ko je počivala na skakalnem mostiču ter je padla vznak 12 metrov globoko v varstveno mrežo, iz iste pa v manežo. Na veliko srečo pa se ji ni prigodilo nič zlega in se je kmalu oporavila ter prikazala v cirkusu, kjer je bilo občinstvo zarad nezgode zelo razburjeno. * (Andree.) Kakor poroča Vesteraalska paro-brodna družba je ona steklenica z z namen jem „Andree 1898", katero je našel parobrod „Lofoten" v Sasenskem zalivu, od švedske ekspedicije na severni tečaj, katero je vodil kapitan Andree. O zrakoplovci! Andree-n in njegovih tovariših se torej prej ko slej ne ve ničesar. [ Davila i Podporno društvo za slovanske visoko-šolce v Gradca. XI. izkaz: 200 gld. je daroval g. Fran Kali ste r v Trstu; 50 gld. ustanovnine g. dr. Fr. Simonič, kustos c. kr. vseuč hnkvišča na Dunaju; 31 gld. 50 kr. g. dr. Janko Bezjak, c. kr. profesor, ki je to svoto nabral mej mariborskimi rodoljubi; 20 gld. slavna kmetska posojilnic« ljubljanske okolice v Ljubljani; 20 gld. g. dr. Gregor Krnk, c. kr. vseačiliščni profesor v Gradcu (4. in 5. obrok ustanovnine); 15 gld. slavna posojilnica na Vranskem; 10 gld. g. Fran Ksav. Souvan trgovec v Ljubljani; po 6 gld. so darovali: g Jan Dejak, c. kr. pomorski kapetan v pokoju v Ljubljani; g. Anton Goričar, c. kr. poštar v Mozirji; gosp Ivan Hibar, župan v Ljubljani ; g. Fran Lončar, tainik posojilnice v Celji; g. Jožef Pauer, trgovec v Bra-slovčah; g. Rajko Pcrušek, c. kr. profesor v Ljubljani; slavna posojiln ca v j/ornji Radgoni; gosp. dr. Josip Rakež, zdravnik v S mar j i pri Jelšah ; gosp. Anton Svetina, c. kr. notar v Pliberka; g. Antm Šlaraber^er, c. kr. notar v Ljutomeru; po 3 gld.: g. Ivan Božič v Podragi pri Vipavi; gosp. dr. Juro j Hrašov^c, odvetnik v Celji; g. dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Celovcu; g dr. Gregor Krek, ces. kr. j v -eučiliščni profesor v Gradcu (za razne male stro-! ške); po 2 gld.: gosp And. Klsoacher, trgovec na Laškem; g. Karol Florijan, knjigotržec v Kranja; g. dr Karol Glaaer, O, kr. prof^s-jr v Trstu — Za vsa ta velikodušna darila izreka odbor preblagim darovalcem najprisrčne'šo zahvalo in uljudno prosi, naj se preblagi rolo'jubi še v prihodnje spomnjajo prepof rebn^ga polpornega društva za slovenske vi* sokošolce v Gradcu, da bode odboru mogoč-* uspeš-I ne-j^e delovati. Podpore potrebnih in prav pridnih ■ vs-učiliščnikov imamo veliko — V pretečeuem šol-i «kem l*tu je odbir pomagal v 97. »lučajih. — Ro-! jaki, spominjajte se naših vseučilščn kov! — Na-\ daljnji prispevki naj se blagovolijo pošiljati po pra-! jemnicih-položnicah postne hranilnice, ki jih je I odbor doposlal mnogim rodoljubom, ali p-i 'č. bla-] gainiku p profesorju Fr. Ž^lezingerju v Gradcu, j Zinzendorfgasse št. 32. — Kadar na bodo preblagi i darovalci kako podporo poslali, naj blagovolijo svoja i imena natančno zapisovati (ime, priimek, značaj, j kraj), ker misli odbor prihodnje leto pnročilo pod-i pornega društva za slovenske visokošolce v Gradcu izdati. Uredništvu našega lista so poslali: Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Mej veselo družbo pri Zalazniku nabrala gdčna. Minka Kalan G kron 40 vin. — G. L. B. v Ljubljani 2 kroni. — Sknpaj 8 kron 40 vin. — Živeli ro-doljnbni darovalci in nabiralka ic njih posnemovalci! Telefonicna in brzojavna puroCiU. Dunaj 22. .julija. Jutri ob 10. uri dopoludne lina ministerski svet sejo, v kateri se odloči, ali p'jde grof Thun že jutri v Ischl ali žele pozneje. Da pojde, in da se v Ischlu odloči položaj, to naznanja tudi Ebenhoch v „Linzer Volksblattu", kjer slavi Thuua kot mofca dejanj, kakoršnega je Avstrija že davno potrebovala, ker od sedanjega parlamenta ni ničesar pričakovati, a vsem bi se odvalil ka* men od srca, ako se postavi Avstr ja na novo podlago. Dunaj 22. julija. „Ostdeutsche Rundschau" naznanja, da bo 21. avgusta v Aschu velik „neraški dan", na katerem bodeta govorila tudi dva državna poslanca iz Nemčije. Isti list javlja, da so dunajski nem ki radikalci načelnikom nemških klubov, kateri so se udeležili pogajanj s Thunom, naznanili, da so s izključenjem radikalcev od dotičnih popajaoj grešili proti nemški BGemfcinburgschaftL toliko bolj, ker so prav radikalci nositelji obstrukcije. Gradec 22 julija. Nemškonacijonalni antisemit je so imeli sinoči volilni shod, na ka tertm jo Ftichtinger naznanil, da bo stranka pri obe. volitvah solidarno postopala z drugimi nemškimi strankami in da dobi za to 8 mandatov, dočim jih je doslej imela samo tri Dunasko Novomesto 22. julilja. Na Se verniku našli so ljudje 34letnega svetniškega tajnika dr. Nedbala in 201*tno soprogo industrijalca VVeinsteina iz Olomuca mrtva t nekem brezdnu. Konatatovalo se je, daje Nedbal najprej ustrelil svojo ljubimko, potem pa samega sebe. Petrograd 22. julija. Bolgarski knea Ferdinand je s soprogo in s princem Borisom prišel včeraj ob 5. uri v Petrov dvor, kjer je bil slovesno sprejet. Od tam se je peljal v Aleksan-drijo, kjer so njega in njegovo rodbino sprejeli car Nikolaj, carjeva mati in carinja. Knez Ferdinand je imel še včeraj dolgo posvetovanje z ministrom zunanjih del grofom Muravjem. Pariz 22. julija. Zola je prišel v Kiel in je od ondot odpotoval v Kodanj. Išče asa: „Pesmi Franceta Prešerna" Stritarjevo izdajo lz 1. 1866. nisi) I.. Sclivventncr« knjigotržec. Melusine mazilo za lice odstranjuje v n;ijkrajSem ćasu vsakovrstne pege, ltifcje in mozolćko (spaMaj*). - Popolnoma neškodljivo. 1 lou«el& ».1 kr. Higien. medicinićno milo zraven SS kr. (387—21) ===== Jodtoa x.«iio^rii ....... deželna lekarna Fh. Mr. M. Leusteka Ljubljana, poleg mesarskega mostu. Telefon. **.ev. ©3. MeteorologiČno poročilo. Visina nad morjem 3o6-2 m. 3 Cas opazovanja Stanj« barometra v mm. j«? a. " a S S J Vetrovi Nebo J |1 t3 si It. S2. <• i*, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 738 a 740 4 739 2 tU 21 5 sr. sever si. jvzh. si. szah del. jasno megla jasno 26 Srednja včerajšnja temperatura L6*9', ca 30- pod ■oraalom. dno 21. julija 1898 4"/0 dr*avu« srećke ia I. 1854 po 260 gld. gld. 50 kr. Državne aručke iz 1. l«l>4 po 100 gld. . 192 , — Dunavu reg. srećke 5U/, po 100 gld. . „ 50 , Zrtmlj. obč. avatr. 4'/*<7<) zlati zaat. listi . 98 „ 50 „ akcije an^to-avstr. banke po 200 gld. . . 157 „ 25 , Ljubljanske srečke......... 99 „ — n Ran« i;<."■<> ureuke po 10 gld...... 26 f 50 » Kretbtne srećke po l(K) gld...... 909 „ — , Trau3wny-drnat. velj, 170 gld. a. v. ... 515 , — „ Papirnati rubelj.......... I , 2H8/« „ S 1. atKiiNloiu t. I* oddasta se v Filip Supančičevi hiši na Triaikl reatl v III. nad str. 2 stanovanji jedno e 4 sobami, jedno s tremi sobami. Več pove Ft II |» Nupuučlć na Rimski cesti 6t. 16. (lttfi— ti -v Pn ugodnem vremenu! |g vojaški koncert ¥ Hafnerjevi pivarni v soboto, 23. julija 1898 povodom 50 letnega cesarjevega jubileja. Čisti dohodek je namenjen mestnim ubogim. .3 £ £ A i •3 3 | 3 3 ;3 3 § 3 t3 Vstopnina 20 kr. — Začetek ob 7. uri zvečer. Na obilen obisk vabi najuljudneje najudaneji Jožef laorber (1130) restavrater. 9 Ces. kr. avstrijske čgb državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija 1808. lota, 0«lti«»«t tu LJubljane jnž. kol. Prota fns Trki« Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthai v Ansse, Solnograd; Klem-Reifling v St» yr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontah«>l, Beljak, Ce lovec, Fran-/,er»8feste, Ljubno. Dunaj ; čez Selztbal v Solne grad' čez Klein-Reifling v Line. Bndejevice, Plzenj, Marijine vare Heb. Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Čez Amstetter na Dnnai. - Ob II. nn 50 m. dopoludi.e osobni vlak * Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Ljubno, Sel?th»l, Dunaj — Ob 4. uri 9 m. popoludne osnimi vlak v TrbiA Beljak Celovec, Liubno; Cez Selzthai v Solnosrnid, L". Lesu-Bteda. — Progi« Ia Nov**km u*«Mt« tu I« Hii^et |h Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m, zjutraj, ob 2. uri 32 m, popoludne in t b 8. uri 3ft m. zvečer. — OiUmkI ta l*|tit»-IJMut- d. k. t Hauinlk. Oi *. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 5i> m in ob 10. nn 2 > min. zvefier, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. — Prlbott v L,|u1»I|muo d. k. Ia aauiulka. Ol ti. nri 5t> m. zju traj, ob II. uri ti m. dopoludne, ob 6. ur 10 m. in ob 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044 — 14) Št. m pr. Razpis službe. (,112ti—1) Pri meHtnem magistratu ijabljanukem j« izpraznjena služba mestne klavnice oskrbnika z letno plaćo 900 gld., s prostim stanovanjem v mestni klavnici in s pravico do dveh I0u.0nih, v pokojnino vštevnih petletnto. Prosilci za to službo morajo biti diplomovant živinnzdravuiU, prednost se • >•;■!.• pa dajala prosilcem, kateri se izkažejo tudi s tizikatskim izpitom Pravilno opremljene prošnje je vbigat.i pri podpisanem prelaeditvu mestnega magistrata najpozneje do 15. avgusta t. 1. Na pomanjkljive prošnje in pa na prošnje, ki bi bile vloženo po zgoraj omenjenem obroku, se ne bode jemal ozir. Predsedništvo mestnega magistrata ljubljanskega dne 16. julija 1898. s patentom proti zmrzlini priporoča tvrdka R. A. Smekal ■v <*J»'<;hu, katere izključno .sama izde-1 ju je. Te Uri njrtl d i <•'• • jtttf*'■■<<>■■■ |>rotl mirt* Itul v iiMjtiH)|f itd. "itd ftfOB9l) Podružnica s R. A. Smekal v Zagrebu, mm Imate li otroke? Gotovn! To naj Vam bode tim bolj nzrok, da vpor.ib-Ijate e popolno Aisto in rezko t: prosto milo, s katerim umivat* dojenčke in otroke: kujti ojstrolnjjasta mila so za nežno otroško kožo naravnost st ui>. Kupujte, ako hočete, ditbrn Uupiti, pobelmo v iiovi-jSkiii 1 asu z ilra^o-remmi tvarmaini znatno z boljša no in spo pol njen o Doerlng-ovo milo a lovo. To milo ne prov/.ro<'i i4ikak»ga ž^očfgu čuta, nikakc u.ipetosti kožo po mni-varju, ono je ot.rof.ko milo par ex(vellence in veij;t le {38'4 lo 2 30 kr. komad. V Ljnb'janl predajajo na debelo: Avgust Auor, Anton Krispar ia Vašo Petričic. Generalno zastopstvo: A. Motsch k Co., Dnnaj, L, Lugeck 8. Jako Insžno! 8^ M Razglas. (1086—2) Po *klepn „Kranjske hranilnice14 bole pet eksternih učencev s Kntrjjskega na ljubljanski trgovinski šoli dobivalo brezplačno pouk ia Učila v šolskem letu lb'J8/99. Prosilci, ki so 14 leto življenja do9fgIi, naj svoje prošnje z nacijo nalom, z dokazom ubožnosti io s sprićali, da so tri razrede realko, gimnazije ali gorsnje razrede meščanske šole e pohvalnim redom iz nravnosti in vsaj z zadostnim napredkom v učmh predmetih dovršili, vsaj do 20 Septembra t I. tu predlože, da se vse doposlane prošnje potem izroči slavnemu vodstvu kranjske hranilnice v sklepanje. V Ljubljani, dne 11. julija 1898. Vodstvo trgovinske šolo. Ferdinand Mahr ces. svetnik. Prodaja veleposestva. T. Lastnik jgrfijMcliie Mtarl Itllmlk nn IIrvatMk«km razprodaja to grajščino, ki meri okolo 10OO oralov* Posebej proda grad z gospodarskimi poslopji v«e v dobrem staoo, zraven €1 oralov liaJboIjMCj^a Nailiir|s;a vrta* Sk% oralo« ilolirlli njiv z globokim svetom. 414 oralov travnikov (dvakrat kositi) OO oralov lepe liraMtove m fOO oralov Mtnrc bukov« Itoatc ter H oralov vino-terailoW v dobri (še za nasaditi). Vse to arondirano. Grad prostoren. Zraven močna voda, ki lahko kaki industriji služi. To vse \c/\ na Kolpi, na glavni cesti, jedno uro od Metlike, dve uri od Karlnvta. Zraven je ribnr.-tvo. Dninarske moči deber kup, 30—40 kr. na dan hr^-z hrane. Lega m svet za vse poljedeluke kulture. Kupna cena «*.».<»<»O kI«I. li. llalj« se proda olmtoječa iz: prOHtoriie lllftp in sroiipoflarsklll pOM|o|il)5 ■ijl%. travnikov ter pašnikov, vkup 7& oralov, ter oralov Irpc kukove konte*. Ta pristava leži bližje Karlovca na glavni cesti in se na ni^j labko otvori kak obrt. Kupna cena je 99.IIOO gl