Leto XXII., št. 217 UpravcuStvoi LJuDiiana, fuccinijeva alica s. Telefon h. 51-22. 31-23. 31-24 tnseratru oddelek: Liublmna, Pncdnijeva oli> ca i — Telefon fa. 31-23 31-26 Podniinica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Rakuni: za Ljubljansko pokrajino pn pofeno-čekovnem zavoda H. 17.749. ca ostale kraje Italije Servizic Con ti. Con. Post. No ll-311f IZK1.JUCMO ZASTOPSTVO za oglase 12 Kr. Italije ln tnozemstva ima Oniooe PnbblidtS Italiana S. A. MILANO II netnic® battuto presso l'oasi di Gialo Forze nemiche si sottraggono al combattiinento ripie-gando rapMamente verso sud Ljubljana, srda 23» septembra 194*XX Cena cent. 80 razen ponedeljka Naročnina znafa mesečno Lir »« , za inozemstvo pa Lk 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccimjeva alica ker. 5. telefoa _ker. 31-22. 31-23. 31-24_ Rokopisi ae ne vračalo CONCESSIONARJA ESCLUSIVA per b pat» bliciti di provenienza italiana ed esaeta: Uniooe Pubblidti Italiana S. A. MILAMO H Quartier Generale delle Forze Armate coni u niča in data di 22 settembre 1942-XX 11 seguente bollettino di guerra n. 848: Airalba del 16 settembre le nostre truppe delloasi di Gialo venivano impegnate in aspri combattimenti da preponderanti forze moto-meccanizzate nemiche provenienti dal Sahara Libico. Respinto 1'attacco iniziale appoggiato da numerose artiglierie, la resistenza del Pre-sedio e continuata, ferma e tenace nei giorm successivi, validamente sostenuta dai ripetuti interventi di formazioni aeree ita-llane e germaniche che infliggevano all'av- versario gravi perdite in uomini e auto- mezzi. Ieri, alI'approsimarsi di una nostra co-lonna motorizzata inviata in rinforzo, il nemico si sottraeva al combattimento ripie-gando rapidamente verso sud inseguito e battuto da reparti dell'aviazione dell'Asse. Nessun avvenimento di rilievo sul fronte egiziano. Un velivolo britannico 6 stato distrutto dalle artiglierie controaeree di una nostra grande unita; due altri erano abbattuti nel cielo di Tobruk rispettivamente dalla difesa della piazza e da un nostro caeciatore. Sovražnikov poraz pri zelenici Ssvražne sile so se izognile bsrfei in se naglo umaknile proti Jugu Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 22. septembra naslednje 850. vojno poročilo: V zori 16. septembra so bile naše čete v zelenici Džalo zaposlene v srditih borbah z močnejšimi motoriziranimi in mehaniziranimi sovražnimi silami, ki so prišle iz libijske Sahare. Po odbitju začetnega napada, ki ga je podpiralo številno topništvo, se je odpor posadke odločno in vztrajno nadaljeval tudi nasledn je dni in so ga uspešno podpirali ponovni nastopi itaiijanskih in nemških letalskih skupin, ki so prizadele sovražniku hude izgube ljudi in motornih vozil. Včeraj pa, ko se je bližala naša motorizirana kolona, ki je bila poslana v ojače-nje, se je sovražnik izognil borbi in se je naglo umaknil proti jugu, kjer so ga zasledovali in bili oddelki osnega letalstva. Na egiptskem bojišču nobenega pomemb_ nejšega dogodka. Protiletalsko topništvo velike naše edinice je uničilo eno britansko letalo, dve nadaljnji pa sta bili sestreljeni v zraku nad Tobrukom in sicer je eno uničila protiletalska obramba v trdnjavi, drugo pa naše lovsko letalo. Dmcefeva knjiga v nemščini Berlin, 22! sept. d. V nemškem založništvu »Essener Veriagsanstalt« je izšla v nemškem prevodu Muasolinijeva knjiga »Moji pogovori z Brunom«, ki jo je Duce spisal v počastitev spomina svojega sina Bruna, ki se je ubil v službi italijanskih letalskih sil. Kakor je Duce določil za raz-pečavanje te knjige v Italiji, se bo tudi nemška izdaja prodajala samo v korist rodbin, katerih člani so padli v službi vojnega letalstva. Maršal Goring je v ta namen ustanovil poseben fond pod imenom »Bruno — Mussolini«, ki bo upravljal dohodke od prodaje knjige v Nemčiji. Protek-tor fonda je maršal Goring, v nadzorstvu pa so mnoge ugledne osebnosti nemškega letalstva in tudi italijanski veleposlanik Dino Alfieri. jjNasiane Militare" o angleških ksmandosih Rim, 22. sept. s. Mnogo se je govorilo o oddelkih »Komandosov«, ki so izvršili znana neuspela podjetja pri San Nazairu, Boulognu, Dieppu in Tobruku, ter tudi o tem. kako so te čete organizirane in oborožene ter v kakšne posebne oddelke se delijo in koliko je teh oddelkov. Na vsa ta vprašanja odgovarja v zanimivem članku, ki ga objavlja septemberska številka revije »Nazione Militare«, podpolkovnik Bachioma Belachioma. Revija prinaša tudi razpravo podpolkovnika Emilia Canevarl-ja o možnosti zaveznikov, da bi ustvarili drugo bojišče, nadalje praktični članek polkovnika Alda Veniera o borbah v naseljih ter številne druge članke, ki nas spoznavajo z vojaškima zadevami in ki so zelo aktualni. Revija »Nazione Militare«, ki je bila ustanovljena 1. 1926 po Duce-jevi volji in jo izdaja vojno ministrstvo, je po svoji modemi opremi in raznem ilustrativnem gradivu zlasti koristna ne le za oficirje, katerim je namenjena, temveč tudi za druge izobražene osebe. Uničevanje ostankov na Severnem mmju razbitega angleško-ameriškega konvoja Berlin, 21. sept s. Iz vojaškega vira se doznava, da so bili ostanki velikega anglo-Emeriškega konvoja, ki so ga nemške letalske sile in podn;ornice v Severnem morju decimirale, znova napadeni včeraj kljub najslabšim vremenskim prilikam v bližini zaliva Dvine. Nemška bojna letala so kljub močni nasprotnikovi obrambi, ki so jo podpirale tudi sovjetske obalne protiletalske baterije, napadla sovražne ladje. Letala »Ju 88« so hudo zadela z bombami velikega kalibra eno 8000tonsko tovorno ladjo, ki se je užgala. Nadaljnja trgovinska ladja s 4000 tonami je bila v sredini zadeta v polno z bombami največjega kalibra ter se je ustavila. Na njej je nastal požar. Bombe so bile odvržene tudi na neko drugo tovorno ladjo iste tonaže in jo poškodovale. Nad Dvinskim zalivom so nastali le-talski dvoboji s sovražnimi lovci, v katerih je bilo sestreljeno eno sovjetsko lovsko letalo. Berlin, 21. sept. s. Večerni tisk še vedno obširno komentira veliko zmago nad mogočnim angloameriškim konvojem v Severnem morju. Potopitev 57 ladij s skupno 370.000 tonami o katerih poroča izredno sobotno in nedeljsko poročilo, piše »Borsen Zeitung«, je tak udarec za naše nasprotnike, da zasluži posebno podčrta-nje. List omenja potopitve, ki so bile jav-ljere v štirih izrednih poročilih vrhovnega nemškega poveljništva, in pripominja, da Ima minister Knox prav, ko trdi, da je za zaveznike ostalo vprašanje podmornic najresnejše vprašanje. »Deutsche Allgemeine Zeitung« in iru-gi listi opozarjajo na posledice teh poto- pitev zlasti za Sovjete, katerih položaj je izredno kritičen. Na načrte za uničen'^ nemškega prebivalstva, ki se že dolgo pripravljajo v senci ta v tesnem odelo-vanju z Židi to boljševiki — piše »Nacht-ausgabe«, podčrtavajoč nedavno vest. po kateri naj bi se po domnevni zmagi zaveznikov raznarodili nemški dečki od dveh do šestih let — odgovarjajo nemške oborožene sile s svojo hrabrostjo in svojo neukrotljivo odločnostjo. Sovražniku —'ani udarci na morju, na kopnem to v zraku mu lomijo kosti in mu jih bodo še naprej zlomile, dokler zločinci, ki vodijo politiko in vojno ne bodo poravnali vseh računov. Bern, 21. sept. s. švicarski listi objavljajo na vidnih mestih nemško poročilo o delnem uničenju britanskega konvoja na Arktičnem oceanu, ki je izgubil 38 trgovskih ladij, in poudarjajo, da se te ogromne izgube zavezniškega brodovja pridružujejo onim, ki so bile prav tako objavljene v tem tednu in ki jih je utrpel ameriški konvoj, ki je bil napaden na Atlantiku in v katerem je bilo potopljenih iS par-nikov. Samo ta dva podviga sta veljala sovražnika 392.000 ton brodovja, kar po mnenju današnjih švicarskih listov povečuje mesečne potopitve 800.000 ton, ki so jih doslej dosegli lovci nemškega letalstva. Ali bo v mesecu septembru prekoračen milijon ton? Jasno je, da bi ta številka pomenila prvenstvo, ki bi bilo tem bolj občutljivo prav sedaj, ko se Anglosa-som mudi, da bi njihove pošiljke pomoči prispele v Rusijo. žrtve Rooseveteve vojne politike Protest proti krutemu ravKMfu z japonskimi internirana v Zedinjenih državah bi se nehailo nečloveško ravnanje z Japonci. Med mnogimi primeri krutosti, ki jih je omenil zastopnik obveščevalnega urada, je primer smrti dr. Hombe, starega Japonca, prelivajočega v Kaliforniji, ki je umrl zaradi krutega ravnanja. Hombova žena je zblaznela. Mnogo Japoncev je biilo zaprtih v neki ječi. kjer so prebili brez luči dva tedna. 13 Japoncev sio vrgli v policijski zapor na nekem kolodvoru, v katerem je bilo prostora komaj za dva^ Nekaj teh Japoncev se je v zaporu zadušilo ■ Tokio, 21. sept. s. Zastopnik mornarice kapitan Hiraide je govoreč pred množico 30.000 ljudi rekel, da Japonska ne bo mirovala, dokler ne bo uničila sovražnika. Glede na bitko pri Salomonovih otokih je Hiraide rekel, da je ameriška mornarica Izkrcala na otočju okrog 10.000 ljudi, ki so bili potem sami sebi prepuščeni brez živeža ta ojačenj, kot žrtev Rooseveltove politične igre. Ameriški vojaki so bili skoraj vsi uničeni ali zajeti. Amerika mora priznati točnost japonskih poročil glede bitk na Pacifiku, medtem k0 pričenja ameriška javnost vedno bolj dvomiti o resničnosti poročil, ki jih razširja Washington. Tokio. 21. sept s. Podpredsednik obveščevalnega uirada je na nekem zborovanju obširno poročal o slabem ravnanju z japonskimi interniranci v Ameriki. Poročevalec je rekel, da je bil v Ameriko poslan celo po radiu potziv, da bi ameriške oblasta posvetile temu vprašanju svojo pozornost in da Sestanek finskega parlamenta Helsinki, 22. sept. d. Po sedemdnevnih poletnih počitnicah se je finski parlament zopet sestal k rednemu zasedanju in pričel obravnavati več važnih zakonskih načrtov, predvsem o zboljšanju gospodarskih razmer v deželi. Nadaljnji prodori v Stalingrad Preprečeno sovjetsko izkrcanje severnozapadno od Novorosijdca Izjalovljeni sovjetski razbremenilni napadi pri Voroneža in Rževu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: 'Severozapadno od Novorosijska se je skušal sovražnik v noči na 21. septembra izkrcati iz brzih čolnov in podmornic. Poskus so zavrnile edinice vojne mornarice. Letalstvo je bombardiralo sovražnikove postojanke pri Geler.džiku in ladijske cilje pri Tuapseju. TagarffogTj^č JayJ rProletarskajl ^ ^Mariupolj lOsipenki Pri operacijah med Kubanom in Kaspi-škim morjem se je posrečilo nemškim oddelkom prodreti gioboko razčlenjeno in močno z minami zavarovano postojanko. Mesto Dalskoje je bilo v naskoku zavzeto. V borbi za Stalingrad so bili v trdovratnih borbah iz bližine proti ogorčenemu sovražnikovemu odporu zavzeti številni hišni bloki in je bilo pripeljanih mnogo ujetnikov. Razbremenilni napadi nasprotnika proti nemškim ključnim postojankam na severu mesta so se izjalovili ob visokih in krvavih izgubah sovražnika, ki je izgubil prj tem tudi 21 tankov. Na fronti ob Donu so nemški napadalni oddelki prekoračili reko in razdejali na vzhodnem bregu reke 35 bunkerjev, Madžarske čete so odbile krajevne napade. Pod vplivom hudih izgub sovražnik nI več nadaljeval svojih napadov proti mestu Voronežu. Severnozapadno od Voroneža so se zrušili ponovni sovražnikovi napadi v združenem obrambnem ognju vseh vrst orožja. Pri Rževu je sovražnik obnovil svoje napade z močnejšimi silami, ki so bile deloma v protisunkih zavrnjen. Pri tem je bilo uničenih 28 sovražnikovih tankov. Na vzhodnem Sredozemskem morju je nemčKa podmornica potopila 5Wjtonsko transportno jadrnico. Pri poletih posameznih angleških letal nad zasedeno zapadno obalno ozemlje in pri nočnih motilnih poletih nad kraji Danske je sovražnik izgubil 6 letal. Nemška lahka bojna letala so podnevi obmetavala na južni obali Anglije vojaške cilje z bombami in jih obstreljevala s strelnim orožjem. Stotnik Graf je kot lovec dne 21. septembra izvojeval svojo 182. do 185. zmago v zraku. Premoč nemškega letalstva nad Stalingradom Berlin, 22. sept. d. O vojaškem položaju v Stalingradu izjav!:njo v pristojnih nemških vojaških kxog:h, da so borbe sedaj osredotočene zlasti .krog severnega deLa mesta, V razumevanje položaja je treba pripomniti, da se St: 'ingrad s svojimi predmestji razteza ob Volgi v dolžini skoraj 30 km. V severnem dedu mesta so sovjetske čete zopet pod vzel- razbremenilne napade na nemške položaje, to-da vsi sovražnikovi poisikusi, da bi zadir/ :li nemški pritisk, so bili zavrnjeni. V notranjosti Stalingrada so nemške čete v ogorčenih borbah od hiše do hiše ponovno pridobile na terenu. Kar se tiče vesti, da prihajajo preko reke Volge z vzhoda v Stalingrad zmerom nova ojačenja sovjetsiki vojski, pripominjajo v odgovornih berlinskih vojaških krogih, da je oskrbovalna pot preko Volge brez sleherne vrednosti za sovražnika, ker je Volga docela v območju nemškega topništva, razen tega pa nemška lovska in bombniška letala nadzorujejo rečno strugo ter onemogočajo po njej sleherne sovražnikove vojaške transporte. Kot doikaz, kako popolna je nemška kontrola zračnega prostora nad Stalingradom, navajajo v nemških vojaških krogih dejstvo, da so samo v nedeljo nemška letala sestrelila nad SfraiHngradom nadaljnjih 77 sovjetskih letal, medtem ko so nemške letalske sile izgubile le dva aparata. Nadalje opozarjajo v nemških vojaških krogih, da je sila sovjetskih razbremenjevalnih napadov že popustila in da borbe, ki se razvijajo v oikviru sovražnikovih protiakcij, nimajo več tiste srditosti kakor spočetka. To je razvidno tudi iz sovražnikovih izgub. Tako so ob pričetku sovražnikovih protinapadov pri Stalingradu nemške čete izmed 150 tankov, ki jih je sovražnik vrgel v borbo, uničile nič manj kakor 120. Na koncu pripominjajo v odgovornih vojaških krogih, da vremenske okoliščine v ničemer ne morejo vplivati na potek operacij v Stalingradu. Veliko opustošenje Ankara, 22. sept. d. Poročila, ki so dospela v ponedeljek popoldne iz Moskve, slikajo položaj Stalingrada kot skrajno težaven. V poročilih je rečeno, da so v borbah, ki se razvijajo v Stalingradu, bajoneti, ročne bombe in granate ter majhni metalci ognja docela zamenjali težko orožje, ki je prej rušilo odpor mesta ob Volgi. Na razvalinah Stalingrada so nemški in sovjetski pehotni oddelki v pouličnih borbah včasi komaj 10 do 20 m oddaljeni drug od drugega. Razdejanje v Stalingradu je tolikšno, da si tanki komaj utirajo pot čez ruševine neštetih porušenih hiš. Uporabljanje strmoglavnih letal je postalo zaradi premešanosti nemških in sovjetskih postojank docela nemogoče, ker se iz zraka sploh ne more ločiti, kako poteka v mestu bojna črta, in bi se utegnilo zgoditi, da bi bombe padale na lastne postojanke. Z višin, ki leže severno od Stalingrada, bruha nemško topništvo neprestano ogen] v osrčje Stalingrada. Sovjetske čete rušijo na umiku iz posameznih okrajev za seboj vse, kar je še ostalo od nemškega topniškega ognja in letalskih bomb. Minirajo cele bloke poslopij in jih z dinamrtom spuščajo v zrak. V borbe posegajo zmerom nove rezerve. Civilisti imajo v obrambi južnega in zapadnega dela mesta skoraj večino, dočim je redna sovjetska vojska v obrambi severnega in seve-rozapadnega dela mesta. Izpovedi ujetega sovjetskega oficirja Berlin, 22. sept. d .Obupni položaj sovjetskih čet v Stalingradu na eni strani in teror sovjetskih političnih komisarjev nad sovjetskim vojaštvom in civilnim prebivalstvom se zrcali o izjavah, ki jih je podal sovjetski vojni ujetnik nadporočnik Nikolaj Čenkov, ki je padel v nemško ujetništvo ob »čiščenju« sialingrajskih vodo- vodnih naprav. Nadporočnik Cenkov je v svoji izjavi med drugim navedel, da se je njegov oddelek brez sleherne zveze z ostalimi sovjetskimi edinicami v Stalingradu dalje časa na lastno pest boril pri zgradbah stalingrajskega vodovoda. Glede sovjetskih izgub je sovjetski častnik izjavil, da je bilo doslej uničenih že 80°/» vseh za obrambo v Stalingradu določenih sovjetskih sil. Posebno značilna pa je njegova pripomba, da se sovjetske čete niso borile samo proti nasprotniku, marveč tudi proti stalingrajskemu civilnemu prebivalstvu, ki se je branilo, da bi se vojaštvo oskrbovalo z živežem in pitno vodo v upanju, da se bo borba za Stalingrad z vsemi svojimi strahotami na ta način skrajšala. Na povelje političnih komisarjev je vojaštvo žene, otroke in starce izgnalo na neko odrejeno mesto in jih pokončalo z ročnimi granatami. Te civiliste so namreč politični komisarji obtožili glavne krivde zloma sovjetske obrambe, češ. da je po njihovi zaslugi uspelo nemškim četam prodreti v mesto. Politični komisarji so obdolžili civiliste, da ™so dovolj sodelovali I v organizaciji obrambe Stalingrada in da je sovjetsko vojsko to veljalo na stotine ' polkov, ki so bili uničeni Hudi boji pri Rževu Berlin, 22. sept. d. Nemški vojni poročevalec Walter Moller javlja s srednjega dela vzhodnega bojišča, da se v bližini Rževa nadaljuje materialna bitka največjega obsega. Nemški vojni poročevalec, ki sam sodeluje v tej bitki, pripominja, da po razsežnosti ta srditosti borbe pri Rževu prav gotovo niso manjše, kakor je bila bitka pri Verdunu v prvi svetovni vojni. Sovjetsko poveljništvo doprinaša v borbi na tem vojnem področju ogromne žrtve. V napade pošilja neprestano ogromne množine pehote ta vsakovrstnih oklopnih vozil. Boji, ki se ponavljajo pri teh sovražnikovih poskusih prodora skozi sovražnikove črte, so nepopisno siloviti. Bor-re se posebej za vsako krtino, za vcako drevo ta za vsako ped zemlje, preorane od tisočev bomb ta granat. Griči, ki so jih granate obrile do poslednjega drevesa, močvirnate šume in prazna naselja včasih po večkrat po vrsti menjajo gospodarje. Napadom slede protinapadi ta boji ne ponehajo niti ponoči niti podnevi. Navzlic ogiomnim sovražnikovim žrtvam pa je glavna nemška bojna črta ostala v celoti nedotaknjena. Uspehi romunskega letalstva Uukarešta, 22. sept. s. Uradno poročilo javlja, da je rumunsko lovsko letalstvo, ki sodeluje ob strani nemškega letalstva, v silnih bitkah na stalingrajski fronti doseglo v nekaj dneh 22 letalskih zmag in je izgubilo pri tem samo dve letali. Ena izmed edinic rumunskih lovcev je bila omenjena v dnevnem povelju nemškega poveljništva tega odseka zaradi dveh odličnih akcij. Ameriški dvomi o možnosti druge fronte Lizbona, 22. sept. d. Iz Washlngtona javljajo, da prevladuje v ameriških političnih ta vojaških krogih prepričanje, da zavezniki ne morejo ustreči pozivom Sovjetske zveze po takojšnji ustvaritvi druge fronte v Evropi ta da bi bili za tako podjetje zavezniki pripravljeni kvečjemu šele spomladi 1943. V ameriških političnih ta vojaških krogih zatrjujejo, da bi zavezniki za akcijo, ki bi bila potrebna pri organizaciji druge fronte v Evropi, potrebovali za prvi sunek najmanj milijon izvežbanih vojakov, ki jih pa nimajo na razpolago. Res je, da Je v Angliji dva milijonska zavezniška vojska, toda v Wa-shingtonu pripominjajo, da je komaj po- lovica dobro oborožena ki tevežtoana. za kake tavazijske akcije. Ostale armade r organizaciji druge fronte ne prihajajo ▼ poštev. Kar se tiče izvežbane milijonske armade, je po mnenju washtagtonskih političnih vojaških krogov potrebno, da ostane v Angliji »za vsak primer«, morda tudi za primer nemškega vdora na angleško otočje. Kar se tiče ameriških naporov za postavitev tako zvane druge fronte, ki jo nujno zahteva Moskva, pripominjajo v ameriških vojaških krogih, da da bodo Zedinjene države potrebovale še mnogo mesecev, preden bodo zaradi omejenih transportnih možnosti mogle prepeljati v Anglijo dovolj svojega vojaštva. Vse okoliščine so tedaj takega značaja, da je upanje v ustvaritev druge fronte v letošnjem letu prazno. ZnažUna izjava sovjetskega zastopnika v Avstraliji Sanghaj, 22. sept. d. Iz Sydneya javljajo, da je tjakaj dospel zastopnik sovjetske poročevalske agencije »Tass«, kar je prvi primer, da pošilja sovjetska informacijska služba v Avstralijo svojega reprezentanta. Sovjetski zastopnik pa je takoj po prihodu v Sydney pripravil zaveznikom neprijetno presenečenje s svojo ostro izjavo na račun Anglije in njenih praznih obljub o drugi fronti v Evropi. Takoj po vstopu na avstralska tla je zastopnik sovjetske agencije izjavil, da v resnici Velika Britanija mnogo bolj potrebuje druge fronte kakor pa Sovjetska zveza. Sovjetski zastopnik je po avstralskem poročilu izjavil: »Mi ne potrebujemo pomoči od Velike Britanije, pač pa Anglija potrebuje pomoči od nas. Ako bo Nemcem uspelo utrditi se še pred zimo na Volgi, potem bodo lahko mnogo svojih čet potegnili z vzhodnega bojišča ter jih vrgli proti Veliki Britaniji. Sovjetski zvezi bo seveda v tem primeru težavno pričeti kake protinapade v razbremenitev Anglije. Sovjetska zveza bo tedaj pač razdeljena v dve polovici ta Nemčiji ne bo težko s sorazmerno majhnimi silami držati je pri tleh.« Težaven položaj Sovjetske zveze pred zimo Buenos Aires, 22. sept. d. Bivši britanski vojni minister Hore Belisha je objavil v aru gentinskem tis tu »Razon« članek, v katerem primerja položaj Nemčije in Sovjetske zveze glede na bližnjo zimo Bivši britanski vojni minister prihaja do zaključka, da bo bodoča zima za Sovjetsko zvezo zelo težavna tako v pogledu prehrane kakor tudi v pogledu nadaljnjega vojevanja. Sovjetska zveza je že doslej izgubila svoje glavne vire poljedelskih pridelkov, industrijskih surovin in človeškega materiala. Z izgubljenimi južnimi in zapadnhni pokrajinami je izgubila najplodnejše in na naravnih zakladih najbogatejše predele ter nad tretjino prebivalstva. Ogromne zaloge za vojsko in civilno prebivalstvo potrebnega živeža so bile uničene in sovjetska vojna industrija je izgubila vire najvažnejših surovin v Ukrajini. Prometna pota so bila uničena in preostalo železniško omrežje je preobremenjeno in v stanju popolne izčrpanosti. Glede na velike izgube in te ne-dostatke bo bodoča zima predstavljala za Sovjetsko zvezo komaj še znosljiv napor. Nasprotno pa so se Nemčija in njeni zavezniki na pragu zime znašli v novem ugodnejšem položaju. Z novimi ozemlji, odtrganimi Sovjetski zvezi, so si sile osi zagotovile ogromne dodatne rezervoarje živeža in industrijskih surovin, s katerimi ne bodo lahko samo vzdržale, marveč celo še povečale vojne napore v prihodnji zimi. z racijoniranjem. Novi Španski prostovoljci j za vzhodno bojišče San Sebastian, 22. sept. s. Kontingenti 2000 prostovoljcev Staje divizije je odpotoval v Nemčijo, odkoder bo poslan na rusko fronto. Odhajajoče so na kolodvoru pozdravili zastopniki oblasti, prvaki i® ogromna množica, ki je navdušeno kala Španiji ln osL ~~~"i Kongres španske mladine ? Madrid, 22. sept. s. V San Lorenzu je bil otvorjen ob navzočnosti podtajnika stranke, madridskega škofa ter zastopnikov oblasti ta prvakov drugi narodni kongres mladinske fronte. Podtajnik stranke je pozval falangistlčno mladino k disciplini, zvestobi ta požrtvovanju, da bo mogla opraviti težke naloge, ki jih je naložila stranka, po zgledu prostovoljcev Sinje divizije, katerih junaštvo ta disciplina kažeta, da sta vojska in Falanga, M sta neločljivo zvezani, sposobni delati zgodovino. Vojska in falanga sta nepreklicno določili položaj Španije v sedanjem trenutku Evrope. Otvoritev potika v finskih univerzah Helsinki, 20. sept. s. Ministrski svet je sklenil, da se univerze o tvori jo 12. oktobra ta je določil, da bodo morali slušar-telji, ki bodo letos pričefi univerzitetne študije, prepustiti mesta v laboratorijih dijakom, ki so sedaj pod orožjem, ako bodo demobilizirani. I Ali ste že odposlali naročilnico za DK? 16. obletnica ustanovitve obmejne milice Pozdrav Visokega komisarja junaškim obmejnim stražnikom Povodom obletnice ustanovitve obmejne Milice je Visoki komisar včeraj 21. t. m. popoldne sprejel v Ljubljani navzoče poveljnika in častnike, ki jim je naslovil svoj tovariški in topli pozdrav, spominjajoč se junaštev, b] so jih graničarji izvršili v tej novi pokrajini. Visoki komisar je razen tega poslal pozdravno brzojavko vrhovnemu poveljnika obmejne Milice. Od ustanovitve obmejne milice je preteklo 36 let in v tem času se je ta panoga italijanske vojske razvila v močno obrambno orodje domovine. Spočetka je imela samo politične naloge, predvsem pa dolžnost, da čuva svete meje Italije. Obmejni Miličniki so po skupinah porazme-ščeni v različnih pokrajinah Italije. Često morajo bivati v preprostih lesenih kočah visokih gora, prenašati morajo vse trdote prirode in so izpostavljeni nad vse tru-dapolnemu življenju. Njihovo delo je vedno ovenčano z uspehom. Kamorkoli je prišla obmejna Milica, se je udejstvovala z navdušenjem, šireč italijansko zavest ter spoštovanje italijanske države in rimskega zakona. Poverjene so ji važne naloge posebnega vojaškega značaja in te naloge so bile v dobrih rokah, kajti moštvo obmejne Milice je vedno vršilo svojo dolžnost ter premagovalo vse težave zaradi svojih velikih telesnih sil ter odlične vojaške izvežbanostl. Dne 15. IX. 1935 je bila Milica razdeljena v legije ter je s tem pridobila na agil-nosti, kar se je takoj pokazalo pri strumnem izpolnjevanju poverjenih ji nalog. Tudi v naši pokrajini so se čuvarji meja Italije udejstvovali zelo hrabro ter so dejansko mnogo prispevali v bojih proti partizanom. Izkazali so se s svojim junaštvom, kar dokazuje zlasti veliko število mrtvih, padlih na polju slave, boreč se iz oči v oči proti sovražniku. Junaštva obmejne milice so zadolžila vso domovino. V hudi zimi. v temni noči, ob nevihtah in neurju vsake vrste so italijanski graničarji hrabro in s požrtvovalnostjo stali na braniku Italije tako v mirnih Časih kakor v vojni dobi. Šestnajsta obletnica ustanovitve je bila zato zelo umestno in zasluženo proslavljena z vojaško svečanostjo v Ljubljani. V cerkvi na Taboru je vojaškj kapelan daroval sv. mašo za duše pokojnih junakov, nakar je posebno zastopstvo odšlo na pokopališče, da se pokloni manom umrlih junakov. Pri tem je položilo na grobe pokojnikov prekrasne vence in jih tako počastilo za njihovo junaško požrtvovalnost pri izvrševanju njihove vzvišene dolžnosti. Službi božji za pokojne junake so prisostvovali najvišji predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Slične svečanosti so se vršile po vseh pokopališčih naše pokrajine, kjer počivajo vrli Miličniki, padli v borbah s partizanskimi razbojniki. Ducejeva nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Umek Armandu in Si-doniji iz Ljubljane, Privoz št. 12,11, in zakoncema Pintar Jožetu in Mariji iz žlebiča št. 23, občina Ribnica, ob priliki rojstva dvojčkov nagraii po 600 L. Obupen položaj sovjetske obrambe Po listu »H Piccolo« (Trieste) z dne 22. t. m. posnemamo naslednje podrobnosti o bojih pri Stalingradu: V dopisu iz Berlina piše list tole: Ze deset dni se boji razvijajo v porušenih sta-lingrajskih ulicah, a o pravi in resnični bitki že štiri dni sem ne moremo več govoriti. Sedanja faza je faza očiščevanja, ko so v teku policijske operacije velikega obsega za omrtvičenje raznih delov velikega mesta, kjer se še vedno pojavlja živahen opor. Koliko časa lahko to še traja? Lahko se te operacije zaključijo že čez nekaj ur, kakor tudi čez nekaj tednov. Ni primerno tvegati v zvezi s tem nobenega napovedovanja in je zato bolje, ako se omejimo na potrpežljivo čakanje, da bo tudi to strašno poglavje brezobzirne vojne v Rusiji zaključeno. Strateška zmaga je med tem itak že krepko izvojevana in za njeno dopolnitev je potrebna le še zasedba manj kot tretjine mestnega polkroga te prestolnice ob Volgi. Glede poslednjega razvoja napadov na preostale bloke hiš, ki jih branijo sovjetske čete, ni kaj povedati. Značaj borbe in vrsta uporabljenih sredstev sta nespremenjena. Nemške in rumunske čete sistematsko uničujejo utrjena gnezda boljševikov, katerih vsako vzdrži daljšo ali krajšo dobo točo železa in ognja, ki ga zajema, a vselej izgine z vso svojo človeško vsebino, ki jo prevzema slepi delirij, sil-nejši od samega nagona ohranitve. To delo je takšno, da se mora seveda nujno razvijati počasi in sicer iz dveh razlogov: 1. ker so odporna gnezda ločena drugo od drugega in razpršena Po kaj nerodnem terenu, tako da ne dopuščajo manevriranja velikih množic ljudi ali tankov; 2. ker je nemško poveljništvo izdalo kategorična navodila glede varčevanja čet. Nemški generali namreč ne slede zgledu sovjetskega glavnega stana, kateremu niso vojaki nič drugega kakor številke, katerih pogin šteje samo H0 neke mere. Razen tega ne žele niti za minuto prej zasesti stalingrajske ruševine, ako bi takšno zavzetje zahtevalo le nekaj več žrtev, kakor je nujno potrebno. Ena izmed točk, kjer se besno sovjetsko vztrajanje v odporu proti neizogibnemu dejstvu uveljavlja s posebno trdovratnost-jo, je položaj okrog električne centrale. Morda je tam kakih 3000 mož in postojanka je vsa prepredena z barikadami, ki so med seboj preprečene z žicami visoke napetosti in sicer na povsem miniranem ozemlju. Prav tako trdovratna je obramba boljševiških vojakov pri nekem sana-toriju, ki leži na s>rajnj točki mesta, skoro ob Volgi. Ker so Rusi še vedno gospodarji nekaterih otokov, kj so podobni kosom ladij po brodolomu in s katerih se proti sovražnim silam bore brodolomci ogromnega brodoloma, je Timošenko obnovil poskus, da bi pregnal nemške in rumunske čete iz že zasedenih mestnih delov. Na levem bregu reke so namreč sveže divizije, ki so prispele od vzhoda med samim potekom bitke za mesto, ko je namreč v. Bock dosegel odločilne uspehe in pregazil južne utrdbe mesta. Stalinov maršal si je zastavil nalogo, da vrže te čete na desni breg. da bi tako priskočil na pomoč ostankom stalingrajske posadke in zopet razvnel borbo, ki že ugaša, toda na Volgi ni več mostov. Prehod na drugI breg prav nasproti mestu, ki je po dveh tretjinah že v sovražnikovi posesti, pa se je zdel nemogoč spričo zapornega ognja nemškega topništva. Tedaj je glavnino pomožnih sil vrgel bolj proti severu in jih pognal v boroo za onimi 10 pehotnimi divizijami in 7 oklopnimi brigadami, ki so pred časom napadle nemško črto med Donom m Volgo, da bi tako podprl desni bok sil, ki operirajo pri Stalingradu. Istočasno so premaknili tudi sovjetske čete z osrednjega bojišča in jih poslali v isto smer. Ta trenutek izvajajo Rusi zato močen pritisk na nemške postojanke tam, kjer se obe največji ruski reki približujeta druga drugi. A čeprav je sovjetsko poveljništvo vrglo v borbo ogromne sile, so vsi njihovi napadi brez koristi. Novemu Timošenkovemu naporu odgovarja razen tega zmanjšanje boljševiškega ofenzivnega delovanja v drugih odsekih, z izjemo onega pri Voronežu, kjer se je sovražniku 19- t. m. posrečilo izvršiti preboj nemških bojnih črt, a je bil takoj nato zopet vržen na svoje izhodne postojanke. Vse to dokazuje, da Rusi spričo- obrabe svojega vojnega stroja niso več v stanju napadati istočasno in z isto silovitostjo na več kot enem odseku, kar seveda že v naprej kompromitira izid sleherne pobude sovjetskega glavnega stana. Trdnost nem- ške zaporne črne med Donom in Volgo, ki se raztega nad 50 km v globino, Je vzrok, da nemško poveljništvo lahko povsem mirno gleda na nove navale čet, ki prihajajo od severa. Kakor je ta črta vzdržala prvi naskok, tako bo tudi vse nadaljnje. medtem ko je na vzhodnem delu te črte neki protinapad povzročil v sovražnih formacijah žep, v katerem se bore veliki kontingenti ruske pehote. Skratka, zavezniški oddelki, ki čistijo sedaj teren v Stalingradu, operirajo v popolni zavarovanosti, saj so tako boki kakor hrbet zavarovani. Nemško letalstvo razširja svoj akcijski radij navzgor ob reki Volgi in bombardira skladišča goriva in streliva vse tja do Zaporoga. Vodja nemškega delavstva na obisku v Bukarešti Bukarešta, 22. sept. d. Včeraj je dospel v Bukarešto vodja nemškega delavstva minister Konstantin Hierl. Njegov obisk je namenjen v prvi vrsti organizaciji rumunske delovne službe, ki jo je v tesni vzajemnosti z nemško delavno službo ustanovil pred poldrugim letom maršal Antonescu. Rumunski delovni službi načeljuje general Palangeanu in je njena interna organizacija v popolnem razmahu. Nezgoda francoskega admirala Pariz, 22. sept. d. Iz Morlaixa javljajo tukajšnji listi, da se je težko ponesrečil bivši poveljnik francoskega vojnega brodovja pri Mers el Kebirju, admiral Ri-chard. Blizu svojega bivališča je Richard padel s kolesa in si tako hudo poškodoval lobanjo, da smatrajo zdravniki njegovo stanje za smrtnonevarno. Po proslulem napadu angleške mornarice na francosko vojno brodovje pri Mers el Kebirju se je Richard v starosti 62 let umaknil docela v zasebno življenje. Namestnik čilskega notranjega ministra Santiago (Chile), 22. sept. d. Uradno objavljajo, da je bil za namestnika čilskega notranjega ministra Moralesa, ki je odšel na dopust, imenovan zunanji minister Barros, ki je tako prevzel tudi posle notranjega ministrstva. Nadalje javljajo s službenega mesta, da je včeraj v čilsko glavno mesto dospel na obisk urugvajski zunanji minister Guani. Povratek Madžarov iz Bosne Budimpešta, 21. sept. s. Po prizadevanju komisariata za vračanje Madžarov v domovino se je na Madžarsko vrnilo iz Bosne 600 Madžarov. Podtajnik pravosodnega ministrstva in šef urada za vračanje v domovino je pozdravil povratnike in jim zagotovil podporo vlade. Kmečkim družinam bodo izročene hiše v južnih pokrajinah ,kj so bile zopet priključene Madžarski. Izpred vojaškega sodlšša Vojaško sodišče vojnega ozemlja, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti 1. Poženelu Ivana, pok. Antona in Tre-vel Antonije, roj. v Idriji 7. XII. 1911, bl-vajočemu v Ljubljani, uradniku, in 2. Kunaverju Ivanu, pok. Ivana in Di-mic Frančiške, roj. na Ježici 29. VIII. 1911 in tam bivajočemu, krojaču. Oba sta v zaporu. Obtožena sta: a) zločina po ČL 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker sta v Ljubljani, v mesecu maju 1942 sodelovala pri združbi, naperjeni proti političnemu, gospodarskemu in družabnemu redu v državi, b) zločina po čl. 16 omenjene naredbe, ker sta Poženel od 9. do 25. maja, Kuna-ver pa od 15. do 21. maja 1942 bila člana oboroženega krdela, ustanovljenega v namenu izvrševanja zločinov, omenjenih v isti naredbi, c) zločina po čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941, ker sta v zgoraj omenjenih okoliščinah bila v posesti puške s pripadajočo municijo brez predpisanega dovoljenja. Iz teh razlogov proglaša sodišče Požene-la Ivana in Kunaverja Ivana za kriva pripisanih jima zločinov in ju zato obsoja v dosmrtno ječo, poravnavo stroškov, na zakonite posledice in na stalno izključitev od izvrševanja javnih služb. Sodišče obenem odreja, da se pričujoča sodba po enkrat objavi v »Piccolu« in v »Jutru«. Ljubljana, 17. septembra 1942-XX. * Vojaško sodišče vojnega ozemlja, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi prati 1. Romihu Rihardu, sinu Roberta in Bra-toš Antonije, roj. 3. I. 1912 v Novem mestu in tamkaj bivajočemu v Tavčarjevi ulici 9, na begu; 2. Svari Dušanu, sinu Karla in Turk Antonije, roj. 20. VII. 1918 v P datumi j i m bivajočemu v Novem mestu v Bežkovi diici 24, na begu, in 3. Udoviču Josipu, sinu Josipa in Ziber Marije, roj. 1. 1921 v Novem mestu in tamkaj bivajočemu v Prosti jsiki ulici 2, mehaniku, na begu, ob toženim: a) zločina po čl. 4. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941. ker so do marca 1942 na ozemlju Novega mesta pripadali in še vedno pripadajo združbi, ki ima namen, nasilno spremeniti gospodarsko in socialno ureditev v državi; b) zločina po čl, 16. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941. ker so v navedenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovali in še vedno sodelujejo pri oboroženi četi, ki ima namen, izvrševati zločine proti državnim osebnostim; c) zločina po čL 2. Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941, ker so bili v navedenih okoliščinah v posesti in so še vedno v po-siestd orožja in streliva brez dovoljenja pristojne oblasti. Iz teh razlogov je proglasP!o sodišče po 31. 4. in 16. Ducejevega razglasa z dne 3 X. 1941, 61. 2. Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941, čl. 133 običajnega kazenskega zakonika, čl. 98 in 311 običajnega kazenskega zakonika ter čL 483 do 488 kazensko-pravdnega postopka Romiha Riharda, Švaro Dušana in Udovdča Josipa za krive vseh pripisanih jim zločinov in jdh kot take obsoja v do smrtno ječo. stroške in zakonite posledice ter objavo sodbe v listih »II Picoolo« v Triestu in »Jutru« v Ljubljani. V Ljubljani, 17. septembra. Vojno vojaško teritorialno sodišče, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v za levi proti; 1. Vidic Mariji, hčeri pok. Alojzija in Vi-dic Josipine, roj. 29. X. 1922 v Gamiji Ne_ coru (Gorizia), bivajoči v Salki vasi, v zaporu; 2. Ladih i Josipu, sinu Alojzija in Krop Barbare, roj. 21. XI. 1D14 v Wesslafenu (Nemčija), bivajočemu v Salki vasi. na begu, in 3. Jelencu Ivanu, sinu Ivana in Oganze Marije, roj. 30. V. 1917 v Salki vasi in tamkaj bivajočemu, na begu; obteženim: a) zločina po I. čl. Ducejevega razglasa od 3. V. 1942, ker so sodelovali pri združbi, ki je imela namen, nasilno spremeniti politično in gospodarsko ureditev v državi, pri Vidic Mariji z cbtež.lno okolnostjo, da je b'la organizatorka; b) zločina po čl. 16 Ducejevega razglasa od 3. X. 1941, ker so sodelovali v oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine, ki jih predvideva naveleni razglas; c) Vid'c Msrija pa še posebej zločina Po čl. 110-56, 629. kazenskega zakonika, ker je v sodelovanju z ostalima dvema izvršila dejanja, ki so imela namen, da na nedvoumen način prisilijo Koseterja Leona, da izplača znesek 12.000 lir za dispenzar »Cvoslarij« s tem, da mu je poslala grozilno pismo. iz teh razlogov izreka sodišče po členih zakona Vidic Marijo, Ladiho Josipa in Je-lenca Ivana za krive pripisanih jim zločinov in jih kot take obsoja v dosmrtno ječo, V;dic Marija pa še na 4.000 lir globe, stroške in vse posledice, vključno trajne prepovedi javnih služb, zakonitega preklica in objave sodbe v listih »Piccolo« v Triesteju in »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, 17. septembra 1942. Vojaško sodišče vojnega ozemlja, odsek Ljubljana, ie izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti 1. Kovaču Antonu, sinu pok. Alojzija in Slabščak Neže, roj. 23. II. 1916 v Ljubljani, na begu; 2. Košaku Josipu, sinu Franceta in Klavžar Marije, roj. v Št. Vidu 18. X. 1914, na begu. in 3. Kovaču Božidarju, sinu pok. Alojzija in Slabščak Neže, roj. 14. IV. 1921 v Ljubljani, na begu: obtoženim: a) zločina do čl. 4. Duceievegn razglasa z dne 3. X. 1941, ker so v Ljubljani v nedoločenem času 1. 1942 sodelovali in še vedno sodelujejo pri prevratni združbi, ki ima namen, nasilno spremeniti politično in socialno ureditev v državi; b) zloč'na no čl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941. ker so v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovali in še vedno sodelujejo pri oboroženi četi. ustanovljeni z namenom, da izvršuje zločine proti državnim osebnostim; c) zločina po čl. 5 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker so v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah vršili propagando za nasilno spremembo politične, gospodarske in socialne ureditve v državi; d) zločina po čl. 2 Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941, ker so bili v navedenih časovnih in krajevnih okoliščinah v posesti orožja in streliva brez dovoljenja pristojne oblasti. Iz teh razlogov izreka sodišče po členih zakona Kovača Antona, Košaka Josipa in Kovača Božidarja za krive zločinov sodelovanja v prevratni združbi in oboroženi četi ter jih kot take obsoja v dosmrtno ječo, na trajno prepoved javnih služb in zakoniti preklic, kakor tudi enkratno objavo sodbe v listih »II Piccolo« v Triesteju in »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, 17. septembra 1942-XX. Gospodarstvo Gospodarski pomen kavkaškega področja Zaradi prodora nemških čet do pogorja Kavkaza je Sovjetska Rusija ne samo v strateškem, temveč tudi v gospodarskem pogledu hudo prizadeta. Kavkaško področje, ki sega na severu do reke Manjič in do Kalmiške republike, na jugu pa do turško-iranske meje, obsega 460.000 kvadratnih kilometrov. To področje je torej tako veliko kakor Nemčija pred letom 1938 in celo večje kakor Ukrajina. Pred svetovno vojno je vse to področje predstavljalo generalno guber-nijo, po letu 1917 pa so tu nastale številne samostojne republike, ki si jih je Sovjetska zveza z orožjem podjarmila, nakar so bile ustanovljene razne sovjet-s!«e republike deloma z avtonomnimi področji ali avtonomne republike. Na tem področju živi po cenitvi berlinske revije »Internationale Agrarrundschau« okrog 15.5 milijona prebivalcev, to je povprečno 35 prebivalcev na kvadratni kilometer. Gospodarski pomen celotnega področja je predvsem v bogatih ležiščih mineralnega olja. Kavkaško področje, ki obsega 90°/« celotne proizvodnje mineralnega olja Sovjetske Rusije, spada v svetovni statistiki ležišč mineralnega olja na tretje mesto. Samo na ozemlju polotoka pri Ba-kuju je pred vojno znašala proizvodnja 27 milijonov ton, medtem ko je odpadlo na obe področji Majkop in Groznij 7 in pol milijona ton. Področje Kavkaza pa ima tudi druge dragocene zemeljske zaklade. Tu je predvsem omeniti manganovo in molibdenovo rudo. Na južnem pobočju Kavkaza se pri Kutajsu razprostira največje ležišče manganove rude na svetu, ki pa je le malo izkoriščeno. Strokovnjaki cenijo to ležišče manganove rude na 100 do 150 milijonov ton. Navzlic razmeroma majhnemu obsegu izkoriščanja je pred vojno odpadlo na to trans-kavkaško ležišče manganove rude 70°/o celotne sovjetske proizvodnje (drugo veliko ležišče pi Nikopolju v Ukrajini je že od lanskega leta zasedeno). Velika so tudi kavkaška ležišča molibdenove rude. Pred vojno je odpadlo na to področje 66 odstotkov sovjetske proizvodnje molibdena. V sovjetski proizvodnji volframa znaša delež kavkaškega področja 16n/o (pri svincu 13% in pri cinku vsaj 50°'o). Mangan, molibden in volfram so izredno važne kovine za vojno industrijo, ker služijo predvsem za izdelovanje najtršega jekla. O industriji na področju Kavkaza je na razpolago le malo podatkov. Važno vlogo zavzema tu cementna industrija s 30°/o deležem v okviru celotne proizvodnje Sovjetske Rusije. Pomembno je kavkaško področje tudi v pogledu agrarne proizvodnje. Poleg Ukrajine je to področje važna žitnica Sovjetske Rusije. Spričo toplega podnebja gojijo na tem področju tudi razne industrijske rastline. predvsem bombaž. Letna proizvodnia bombaža se ceni na 80 do 90 tisoč ton. To je tudi edino pomembnejše evropsko področje za pridobivanje čaja. Celo živinoreja je tu bolj razvita kakor bi ustrezalo povprečju v ostali Sovjetski Rusiji. V prometnem pogledu je dežela še zelo zaostala, predvsem zaradi naravnih ovir, ki jih postavlja visoko pogorje Kavkaza. To pogorje se razteza od Kerške ožine ▼ dolžini 1200 km do Bakuja. Pogorje ▼ splošnem ne sega preko 3000 m, pač pa gredo posamezni vrhovi tudi preko 5000 metrov (tako ima Elbrus 5630 m, Kasbek pa 5043 m). Po podatkih, ki jih objavlja »Frankfurier Zeitung«, so preko Kavkaza le 4 važnejši prehodi, če izvzamemo obe prometni zvezi vzdolž Cmega in vzdolž Kaspiškega morja Prva važnejši prehod je jugozapadno od Majkopa. kjer je speljana tudi železnica do luke Tuapse. Ta zveza pa predstavlja le skrajšanje poti vzdolž črnomorske obale. Ostali trije prehodi pa imajo značaj izrazitih gorskih prehodov. Najvažnejša je stara gruzinska cesta, ki sledi toku reke Terek (mimo Vladikavkaza, ki se sedaj imenuje Ordžo-nikidze) do izvira reke ter prekorači pogorje ob vznožju Kasbeka v višini 2345 m (prelaz Krestovi), odtod pa je speljana po dolini Arague do Tiflisa. To je edina cesta, ki se lahko uporablja tudi v zimskem času. Bolj zapadno je speljana dj-uga cesta preko 2830 m visokega prelaza Ma-mizon. Se bolj zapadno pa je suhumska cesta, ki je speljana preko Kluhorskega prelaza v višini 2767 m. Koliko so v zadnjih letih napredovala dela za neposredno železniško zvezo od Vladikavkaza do Tiflisa, ni znano. Zaradi omenjenih prometnih ovir imata poseben pomen železniški zvezi, ki sta speljani vzporedno s Kavkazom na severu in jugu. Ob teh železnicah sta speljana tudi oba cevovoda za nafto, od katerih gre eden od Bakuja do Batuma, drugi pa od kaspiške luke Mahačkala skozi področje Grozni proti Rostovu. Na ta cevovod je priključeno tudi področje Majkopa. Prometni sistem , M je zgrajen severno od Kavkaza, je spričo prodiranja nemških čet sedaj neuporabljiv za Sovjetsko Rusijo, ki ima na razpolago le še zvezo preko Kaspiškega morja. Pa tudi ta zveza sedaj nima več praktičnega pomena, ker je oviran ladijski promet po Volgi, odkar so nemške čete prodrle do te reke. Pot preko ozemlja, ki se razprostira vzhodno od Astrahana in ki obsega Kal-miško republiko, pa je zaradi puščavskega značaja tega ozemlja zelo težavna. Ze 13. avgusta so nemške čete zasedle mesto Elisto in so s tem prodrle v središče kalmiške republike, ki obsega 75.000 kvadratnih kilometrov, kar ustreza velikosti Bavarske, vendar šteje komaj 220.000 prebivalcev. Prebivalci te stepe so v glavnem Kalmiki. To je mongolsko nomadsko pleme, ki nima trajnih naselbin. S svojimi čredami potujejo Kalmiki iz kraja v kraj, kjer postavijo svoje šotore. Področje ima zelo malo vode in še redki vodnjaki imajo le slabo, po večini slano vodo. Preko kalmiške republike je speljana samo ena cesta, in sicer od Astrahana preko Eliste do kraja Livnoje, od koder obstoja železniška zveza do glavne proge Rostov—Baku. Ze pred leti so nameravali zgraditi železnico od Astrahana preko kalmiške stepe do Kizljara ob Tereku in ni izključeno, da so to železnico medtem že zasilno zgradili. Četudi bi obstojala, ne more predstavljati nr-Jomestka za izgubljeno železniško zvezo od Stalingrada proti jugozapadu. Gospodarske vesti = Ureditev delovnega časa v italijanski bombažni industriji. Zaradi štednje z električnim tokom v zimskem času je bil ž zč-dnja leta skrajšan delovni čas v italijanski bombažni industriji. Spomladi, ko je zaradi višjega stanja vode postala oskrba z električnim tokom zopet normalna. ;e bil uveden zopet normalni delovni čas z namenom, da se proizvodnja po možnosti prenese na spomladne in poletne mesece. Sedaj je odbor za racionaiizac'jo italijanske industrije odredil, da se s 1. oktobrom v bombažni industriji zopet uvede zimski delovni čas. Obrati, ki nimajo astnega električnega toka bodo v času od decembra df> februarja ustavljeni. Delavstvo, ki bo tako postalo razpoložljivo; se bo v teh mesecih uporabilo v vojno važnih industrijskih obratih in v kmetijstvu. = Nemški ukrepi za pospešenje železniškega prometa. Nemška železniška uorava ie letos izdala številne ukrepe, ki gredo za tem, da se pospeši kroženje vagonov. zlasti pa nakladanje ln razkladanje. Podrcčje nemške železniške uprave se je v zadnjih letih zlasti v smeri proti vzhodu znatno povečalo. V kakšnem obsegu se je zgostil železniški promet nemških državnih železnic nam potrjujejo naslednje številke o povprečni in dolžini prevoza. Leta 1913. je znašala povprečna prevožena proga v blagovnem prometu 128 km, leta 1937. 160 km, leta 1939 171 km, leta 1941 pa 400 km. Nemške železnice so ves ta narasli promet obvladale brez večjih omejitev. K temu je znatno pripomogla pospešena cirkulacija voznega parka. Da bi se razkladanje in nakladanje še bclj pospešilo je železniška uprava uvedla posebne premije, za predčasno povračilo vagonov. Te premije se priznajo onemu, ki plača prevoznino, in v primeru, če predčasno končano delo razkladanja omogoči pospeševanje cirkulacije. Namen premije je, omogočiti onemu, ki razklada, da detični znesek razdeli med delavce. V tem pogledu je odobrena izjema v pogledu blokiranja mezd. = Madžarske skrbi zaradi obilne vinske let :ne. Kakor smo že poročali bo imela Madžarska letos izredno obilno vinsko letino v nasprotju z zadnjimi leti, ko je bil pridelek po količini zelo majhen. Na me-rodajnih mestih so zaradi tega izdali ukrepe, ki gredo za tem, da se zasigurajo vsi razpoložljivi sodi in vse razpoložljive kleti. Madžarska vlada je že izdala naredbo, po katčri se lahko odredi prisilna uporaba sodov in ostalih posod ter kleti za spravljanje letine. Vinski trgovci, ki imajo razpoložljive sode in kleti, pa jih sami ne rabijo, bodo morali dati $ode in kleti na razpolago drugim proti oblastveno določeni najemnini. = Nagli razvoj japonske avtomobilske industrije. Sele pred 10 leti je Japonska napravila odločilne korake za zgraditev lastne avtomobilske industrije. Leta 1924 so tri japonske tvornice avtomobilov izdelale komaj 136 avtomobilov, do leta 1928 je to število naraslo tudi le na 321, medtem ko so v istem času v Fordovi montažni tvornici in v montažni tvornici družbe General Motor izdelali 28.000 avtomobilov, iz inozemstva pa je bilo uvoženih nadaljnjih 5000 avtomobilov in to zopet pretežno iz Zedinjenih držav. Razmere pa so se bistveno spremenile, ko je Japonska pričela pospeševati domačo proizvodnjo avtomobilov. Leta 1931 je Japonska izdelala 434 avtomobilov, potem pa se je proizvodnja vsako leto naglo dvigala na 840, 1600, 2700, 6800, leta 1936 na 9632 avtomobilov, naslednje leto na 14.430, L 1938 pa na 24.100. Od tedaj ni več na razpolago podatkov .vendar ni dvoma, da se je proizvodnja še pred vstopom Japonske v vojno nadalje znatno povečala, zlasti ker so pred leti ameriške montažne tvornice zaradi povišanja carin na posamezne dele (na 49% vrednosti) ustavile obratovanje. Tako je že pred vojno Japonska z domačo proizvodnjo krila vso domačo potrebo. Z razvojem avtomobilske industrije, ki se je pričela šele pred 10*leti, je bila dana tudi osnova za poznejše oboroževanje, saj sloni danes pretežni del oborožitve na motorizaciji. Medtem ko so japonske tvornice prvotno izdelovale avtomobile po inozemskih licencah, so kmalu pričele proizvajati velike serije avtomobilov po japonskih konstrukcijah. Sedaj ko je Japonska dosegla popolno osvoboditev od inozemstva v pogledu motoriza-i cije prometa, je napravila še potrebne korake za razširjenje lastne proizvodnje zaradi izvoza in oskrbe velikoazijskega prostora z motornimi vozili, kar bo občutno zadelo ameriško industrijo, ki je imela y Vzhodni Aziji doslej važno prodajno tržišče za svoje avtomobile. = V Hrvatskem bodo izdelovali koo-denzirano mleko. Zajednica za mlekarstvo v Zagrebu je sklenila urediti v Starem Petrovem selu naprave za izdelovanje kon-denziranega mleka in mleka v prahu, te sicer predvsem z namenom, da se olajša oskrba otrok z mlekom v onih krajih, kjer ni mleka ali je dovoz otežkočen. = Ustanovitev hrvatske družbe za blagovno izmenjavo * Rumunijo. Z glavnico enega milijona kun je bila v Zagrebu ustanovljena družba »Izmena« (rumunsko »Schimburi«), ki ima nainen posredovati trgovinski promet med Hrvatsko in Rumu« nijo. TIHA VODA je naslov prvemu romanu, ki bo izšel v novi knjižni zbirki »Dobra knjiga«. Napisala ga je MIRA PUCOVA, avtorica romana »Obraz v zrcalu«, ki je pred dvema letoma zbudil splošno pozornost v čitajočl publiki ln žel toplo priznanje. Roman bo obsegal nad 250 strani in bo veljal za naročnike »Dobre knjige« broširan le 8 lir, v platno vezan pa 18 Ur. Ce se še niste prijavili kot odjemalec »Dobre knjige«, storite to takoj. Javite se upravi naših listov v Narodni tiskarni ali pa in-kasantu, ko pride pobirat naročnino n »Slovenski Narod« ali »Jutro«, * Smrt dveh vitezov železnega križa. V hudih bitkah pri Novorosijsku je padel 6. septembra poveljnik pešadijske divizije, generalni major Albert B u c k. Nekaj dni prej je padel na vzhodni fronti stotnik Hans Vehburger, poveljnik pešadij-ske čete. Oba sta bila odlikovana z vite-škm križcem reda železnega križa. — Nadalje je padel na vzhodni fronti generalni zdravnik dr. Oton S c h u 11, ki je vodil zdravstvo pri nekem armadnem zboru. * Dan nemške domače glasbe bo prirejen dne 14. novembra v vsej Nemčiji. Nemški listi pravijo, da je domača glasba postala zadeva vsega nemškega naroda. Lani je bil glasbeni dan izveden v takem obsegu kakor še nikoli prej. Letos bo dan nemške domače glasbe v znamenju skladatelja Bacha. V Lipskem, kjer je deloval Bach. bodo posebne slovesnosti. * Trin-.jst nezakonskih otrok. Iz Lizso-ne poročajo, da je neka 32-letna trgovka z zelenjavo porodila do lani 10 nezakonskih otrok. Letos pa je povišala rekord s tem. da je pred nekaj dnevi rodila trojčke, ki so čvrsti in zdravi. Dobra mati doslej še ni bila poročena, zato Pa bo dobila državno podporo. * Močan potres so zabeležili v petek zvečer na potresni opazovalnici v Beogradu. Potres je bil oddaljen od Beograda svojih 250 km Aparati so beležili potres pet minut. Sunki so sledili v razdobju po dve uri. Najmočnejši sunek je bU ob 19.51 in 31 sekund. * Višji trgovski tečaj pri trgovskem uči-lišča »Čhristofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15. Vpisovanje se vrši dnevno dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih urah ter traja d0 6. oktobra. Tega dne prično redna predavanja. Sprejemni pogoji: dovršeni višji razredi srednjih in njim sorodnih šol. Tozadevne informacije in prospekti so na razpolago pri ravnateljstvu zavoda. » Uvedba smrtne kazni na Norveškem. Mčustrski predsednik Quisluig je za dobo trajanja vojne izdal dopolnilni zakon h kazenskemu zakoniku o zopetni uvedbi smrtne kazni na Norveškem, ki je bila odpravljena leta 1902. Smrtna kazen se bo uporabljala v primerih, za katere kazenski za>-kanik določa doživljenjsko ječo. Po dopolnilni odreclbi bodo tudi vsa kazniva dejanja, storjena med zatemnitvijo ali letalskimi napalit kaznovana z dvakratno višino v zakonu predvidene kazni. * Bogata žetev v Cirenaiki. Iz Cirenaike poročajo, da je tamkajšnja žetev letos nad pričakovanjem bogata. Tudi vojna vihra, ki je pred kratkim divjala na tem ozemlju, ni mogla preprečiti požrtvovalnega la marljivih rok italijanskih kolonov. * Cene zvezkov ostanejo neizpremenje- ne. Korporacijsko ministrstvo opozarja, da ni dopustno nikako zvišanje cen zvezkov. Izdelovalci jih bodo moralo dobavljati po cenah, ki so veljavne od leta 1940. dalje. * Mednarodna gozdarska centrala je od 8. do 12. t. m. zasedala na Dunaju. To je bilo šesto zasedanje centrale, drugo v sedanji vojni. Prispeli so odposlanci iz šestnajstih držav, včlanjenih v tej centrali. Pozdravil jih je nemški generalni gozdar Alpers. Podana so bila poslovna poročila in posamezni govorniki so obravnavali stanje evropskih gozdov in vprašanje cen. Prirejeni so bili tudi izleti v gozdnato dunajsko okolico. * Nenavadna tekma. V bližini La Spezie sta manjša kraja Tendola in San Terenzo, ki mejita drug na drugega in oba spadata pod občino Fosdinovo. V enaki razdalji od obeh vasi izvira bister potok, ki daje izvrstno pitno vodo. Ker pa izvirek leži izven njunega ozemlja, se niso mogli ze-diniti, čigava je dobra voda. V zadnjem času so Tendoležani opazili, da prebivalci San Terenza usmerjajo strugo proti svoji vasi. Zatekli so se k župniku, da bi jim svetoval, kako in kaj, in pravično razsodil. Dušni pastir je zaslišal obe strani in proučil sporno vprašanje, nakar je odločil, naj zadevo reši dobra volja vaščanov. In ti so se odločili za nenavadno rešitev. 2e naslednji dan rano zjutraj so se podali oboroženi s krampi in lopatami k studencu in se z največjo vnemo vrgli na delo. Kdor je šel tam mimo, je lahko videl nenavadno tekmo: dolga vrsta mož je sopeč z vso naglico kopala dva prekopa, in sicer od izvirka vsak v svojo smer. Zmaga se je nasmehnila Tendoležanom. V nekaj urah so izkopali 500 metrov dolg prekop in pitna voda jim je zdaj zagotovljena. * žrtve metilncga alkohola. Spet poročajo listi o usodni zmoti, ki so ji zapadli nekateri delavci v tovarni in sicer tokrat v okolici Katovic. Našli so sod, ki je močno dišal po žganju. Menili so, da je dobavitelj namesto acetona poslal alkohol. Odvzeli so znatno količino pijače in jo nekoliko razredčili z vodo. Kljub temu so bile posledice usodne. Dva delavca sta Po hudem trpljenju izdihnila. Neki sosed, ki so mu delavci dali izpiti nekaj čaš nevarne pijače, je popolnoma oslepel, druga dva delavca pa sta tudi tik pred oslepi j en jem Razen tega sta se morala zagovarjati pred sodiščem, ki pa ju je milostno obsodilo: prvega na šest in drugega na en mesec zapora. " Budilka ga je preplašil3. Oni cian se je pripetila nenavadna nesreča 50 letnemu delavcu Ivanu Bertiniju iz San Felice del Benaco v pokrajini Brescia. Ko je v ranih jutrnjih urah pozvonila budilka, ki jo je navil, da ne bi zaspal dela, je mislil, da je letalski pop]ah in planil proti prvemu iz_ hodu. Nesreča pa je hotela, da je v zmedenosti zamenjal vrata z oknom in že v naslednjem trenutku je padel skozenj na ulico. Ker je na srečo stanoval v prvem nadstropju, se je razmeroma lažje poškodoval in bo okreval čez dva meseca. * 65.000 modrasov je polovil. V okolici Plzna na Češkem živi 651etni Jožef Hora, ki je poklicni lovec kač. Dan za dnem pregleduje prostrane okoliške gozdove in polovi ob lepih poletnin dneh po 60 strupenjač. že od mladih let se bavi z lovom na kače in pravi, da je doslej nalovil in ubil že kakih 65.000 modrasov, že ta ln oni modras ga je vsekal, toda Jožef Hora je zoper kačji strup docela neobčutljiv. * Klub takih, ki tehtajo 100 kg. še pred dvema letoma, pravijo nemški listi, je bil gospod Bourinet v Parizu »tehtna« osebnost. Vojna pa je znatno r,krčila njegov pomen. Gospod Bourinet, ustanovitelj in predsednik slovečega pariškega kluba takih ki tehtajo 100 kg, kljub vsem prizadevanjem ni mogel ohraniti svoje teže, marveč tehta danes namesto 130 kg svo- jih 72 kg. Klub je bil ustanovljen že leta 1896. Takrat je sklemlo kakih 30 čvrstih in težkih mladeničev, da se bodo redno shajali v neki kavarni, ki je potem zaslovela in se je splošno imenovala »kavarna velike teže«. Seveda je bila z vsako sejo združena mogočna pojedina. Kdor je hotel priti v ta klub, je moral tehtati najmanj 100 kg in je moral imeti želodec dobro podkovan, člani niso bili številni, pač pa so bile »seje« zelo pogoste, časi so se pa spremenili, seje so bile vedno redkeje obiskovane in so zadnji čas popolnoma prenehale. Klub je v moderni dobi docela izgubil svoj pomen in najbrž tudi po sedanji vojni ne bo obnovljen. IZ LJUBLJANE u— Nova grobova. Po dolgotrajni in mučni bolezni je mirno zatisnil svoje oči železniški uslužbenec g. Janez štirn. Pogreb bo v sredo ob 15. iz kapele sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu. — V visoki starosti 69 let je preminila posestnica ga. Marija Baragova, rojena Kogovškova. Zapušča dva sinova, tri hčerke in številno drugo sorodstvo. Na zadnji poti jo bodo spremili v četrtek ob 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Naj v miru počivata! Svojcem" izrekamo naše iskreno sožalje. u— Prvi simfonični k°ncert letošnje sezone se bo vršil v okviru Rossinijeve proslave, ki jo priredijo v proslavo 150-letnice rojstva slavnega skladatelja Italijanski kulturni institut, Narodno gledališče in Glasbena Matica. Na sporedu simfoničnega koncerta so izključno le dela slavneoa italijanskega opernega komponista Gioachina Rossinija, in sicer: 1. Stabat mater, predigra k oratoriju; 2. Viljem Teli; 3. Krad-Ijiva sraka; 4. Obleganje Korinta; 5. Italijanka v Algiru; 6. Semiramida. Vse so predigre k istoimenskim operam 3lavnega skladatelja. Umetniško vodstvo koncerta je v rokah dirigenta Draga Marija šijanca. Koncert se bo vršil v petek, dne 25. t. m. ob pol 7. uri zvečer v opernem gledališču, na kar še prav posebno opozarjamo. — Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. u— Koncertno igro na dveh klavirjih gojita pri nas z vso intenzivnostjo in velikim umetniškim razumevanjem priznali naši pianistki Marta Bizjak-Valjalo in Silva Hrašovec. Pod okriljem Glasbene Matice sta priredili že več polobnih koncertov, ki so izredno zanimivi zaradi sestave koncertnega sporeda in tudi umetniške igre. Zato so se ti koncerti pri nas zelo priljubili. Prvi koncert na dveh klavirjih imenovanih umetnic bo v ponedeljek, dne 28. t. m. ob pol 7. uri zvečer v mali fil-harmonični dvorani. Predprodaja vstopnic od danes naprej v Knjigarni Glasbene Matice. u— Vpisovanje v trgovsko strokovno nadaljevalno šolo bo za vse tri razrede v dneh od 22. do 25. t. m. vsakokrat od 9. do 11. in od 14. do 17. ure v p;sarni Združenja trgovcev, Trgovski dom. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisu zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo in zdravniški izvid. Za sprejem v šolo mora imeti vsak najmanj tri razrede srednje ali meščanske šole. Učenci z manjšo šolsko izobrazbo bodo vzeti v primeru tzadoatnega prostora. Učenci z dovršeno nižjo srednjo ali meščansko šolo imajo prednost in bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Poznejši vpis učenca se more izvršiti le v izjemnih in opravičenih primerih, a to le do 30. septembra. Vsak učenec (ka) plača pri vpisu Lir 240 letnn šolnine, novinci pa poleg tega še Lir 60 vpisnine, učenci ni. razredov pa Lir 60 oprost-nine. Redni pouk se prične v ponedeljek, dne 5. oktobra ob 14. uri. u— Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, se vrši dnevno od 9. do 12. in od 3. do 6. ure popoldne v pisarni ravnateljstva do pri-četka rednega pouka dne 7. oktobra. Podrobna pojasnila in prospekti so interesentom na razpolago. u— Državna dvorazredna trgovska šela v Ljubljani. Vpisovanje za šolsko leto 1942-43 se vrši vsak delavnik od 9. do 12. ure do vštetega 29. sept. Predložiti je treba davčno potrdilo in plačati, kakor je objavljeno na razglasni deski, šolsko leto 1942-43 se bo pričelo dne 1. oktobra s sv. mašo ob 9. uri v trnovski cerkvi. Po službi božji se morajo zbrati učenci in učenke v svojih razredih. Sprejeti so vsi učenci in učenke, ki so se prijavili za I. in II. razred. — Ravnateljstvo. u— Italijanski kulturni institut vabi svoje člane, da dvignejo v pisarni instituta bone, na podlagi katerih dobijo potem pri dnevni blagajni v operi sedež za petkov sinfonični koncert v proslavo skladatelja Rossinija. u— Jezikovni tečaji — Mestni trg 17-i. Italijanščina, nemščina, francoščina začetnike in spretnejše. Trimesečni tečaji ob ponedeljkih, sredah, petkih. Dopoldanski od 9. do 10., popoldanski od y23. do Ms4„ večerni od 6. do 7. in od 7. do 8. Honorar zmeren. Pouk praktičen. Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16.: Mestni trg 17-1. u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča starše onh učencev, ki so se javili k sprejemnemu izpitu na tem zavodu, da se bo sprejemni izpit vršil dne 28. in 29.septembra in ne 25. in 26., kakor je bilo javljeno poprej. Začetek izpitov je obakrat ob 8. uri dopoldne in ob 15. uri popoldne. Učenci naj prinesejo s seboj pisalno pripravo in dve poli črtanega papirja. u— Prijazna opozorila slaščičarjem, naj svoje goste ustno in z napisi opozarjajo, da je prepovedano metati vreč;ce za slado^ led na cesto, ker so v bližini vseh slaščičarn koški za smeti, niso imela prav nobenega vidnega uspeha. Prav tako nam ni znana slaščičarna, ki bi sama pometala hodnik ln cesto vsaj v svoji bližnji okolici. Zaradi ugleda mesta Ljubljane je bila mestna občina naposled pris;ljena k strožjim meram, da je pred slaščičarne in sploh pred prodajalne sladoledov poslala svoje uniformirane policijske st: ažnike z naročilom, naj površne geste slaščičarn navajajo k redu. Marsikomu bo seveda neprijeten stražnikov opomin, naj na tla vrženo vrečico spet pobere in ne3e v košek za smeti, še bolj neprijetne bodo pa posledice kršenja cestno policijskega reda. Vrečice za sladoled bodo sicer s hladnim vremenom same izginile s cest. zato bodo Pa mestni stražniki imeli več časa za nadzorovanje ljudi, ki mečejo tramvajske vozovnice, olupke in druge odpadke na cesto. Mestni fizikat ima namreč na razpolago več stražnikov samo za nadzorstvo snage po cestah ln sploh za nadzorstvo zdravstvenih prestopkov, še več stražnikov je pa pridelje-nih mestnemu tržnemu uradu za vzdrževanje reda na trgu in za odpravo tržnih prestopkov, ki seveda tudi pazijo na snago pred raznimi lokali. n— Delna preselitev okrajnega glavarstva v Ljubljani. Javno se razglaša, da se je del uradov okrajnega glavarstva v Ljubljani preselil Iz Hrenove ulice štev. 11, v Beethovnovo ulico štev. 7, in sicer: Komisar olcrajr.ega glavarstva s predsedstveno pisarno, pravni referentje, kmetijski referat z okrajnim prehranjevalnim uradom, ter glavna pisarna. V Hrenovo ulico štev. 11 so se preselili: Tehnični razdelek lz Beethovnove ulice štev. 7, gozdarski in Šolski referat iz Hrenove ulice štev. 17. V Hrenovi ulici štev. 11 ostanejo tedaj do nadaljnjega naslednji referati: gozdarski, šolski, veterinarski in zdravstveni referat, ter tehnični razdelek. u— Nesreče. Po stopnicah je padel in si zlomil desno nogo 551etni delavec Janez Dolenc iz Loga. Na desnem kolenu se je poškodoval 341etni ključavničar Gregor Kopitar iz Ljubljane. Pol voz je padel 731etni posestnik Janez Gruden iz Šmarja in dobil notranje poškodbe. Boris Predalič. trgovčev sin iz Ljubljane, je padel z drevesa in sd zlomil levico. Na Gosposvetski cesti je prišel pod tramvaj 321etni krojaški pomočnik Alojz Jesenovec iz Ljubljane. Poškodbe ima na glavi in na rokah. Z voza je padla hi se potolkla po levi rami 701etna posestnikova žena Ara Novakova z Brezovice. 41etnemu sinu trgovca Marjanu Zor-ku z Vrhnike je padel tram na desno nogo in mu jo zlomil. Levo nogo si je zlomila pri padcu s stola 121etna hči sedlarja Štefka Koštrinova iz Ljubljane. Desnico ima zlomljeno 61etni delavčev sin Ivan Umec iz Viševka. Ponesrečenci so bili sprejeti na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice. u— v pisarna /, a p e š k a repa« že davno pozna in sadi vsa Dolenjska ter z njim redi prašiče. Za eksotičnost vneta Ljubljana je z naklado občudovala tudi njihov ananas, ki so ga doslej sladokusci poznali kot naj-žlahtncjši tropski sadež ter ga je pri nas v velik-h. nizkih rastlinjakih s stalno toploto 25° gojil na vrtu gradu na Goričanah tudi še škof dr. Mi=sia. Drugače smo pa po airomatičnem okusu sloviti ananas večkrat videli svežega v izložbah delikatesnih trgo-vin. vedno so ga pred vojno trgovine prodajale vsaj konserviranega. Tega ananasa seveda nismo imeli pred kratkim na ljubljanskem trgu. pač pa ie to imenitno ime strokovnjak dal — bučam. Nekoliko se je pač zmotil, kar mu pa moramo odpustiti, saj ni vedel, da imajo tudi buče polno različnih scirt kakor jabolka, hruške, solata itd. Celo krompir ima več sort in zato več imen. da pridelovalci in kontinenti ločijo sorte med seboj. Kakor na primer neke sladke, zgodnje hru:ke imenujemo »gospodične«, zato ne smemo še misliti, da ljubljanske branjevke predajajo tudi prave gospodične. Prodajalke sadja imajo v svojih košarah vedno polno raznih slavnih mož kraljic in carcvičev ter zato Ljubljančani vendar še ni=mo kanibali. če jabolka in hruške s taiko slavnimi imen.i vse pojemo. Nikjer ni" zastav, čeprav na trgu in po vsem mestu občudujemo »Kraljico«, pač pa se vsa Ljubljana sladka z odličnim grozdjem tega imena (Regina). Kakor rečeno, ananasa v Ljubljani vsaj svežega v vojni še nismo videli, pač pa zaradi aromatičnega ananasovega okusa in vonja imenujemo tudi debele vrt- ne jagode »ananas«, prav tako pa tod« oranžno dinjo, torej bučo posebno deli-katnega vonja in sladkega okusa. Naposled je pa te dni strokovnjak menda prvič v svojem življenju na ljubljanskem trgu zagledal tudi j a j č e v e c ali m e 1 a n -c a n e, ki jih sam tako bolj po domače imenuje »malancane«. Strokovnjaško nam odkriva, da »so melancani pri nas kaj redka vrsta buč, ki jih je morala Ljubljana vedno uvažati iz južnih krajev, češ da pri nas te izvrstne buče vijoličaste barve sploh ne uspevajo«. Res smo večino melancan pred prvo svetovno vojno dobivali še iz drugih krajev, vendar jih pa sedaj sadimo tudi ▼ Ljubljani po vseh boljših vrtovih, saj prav tako dobro uspevajo kakor na primer paprika in paradižnik. Meilancane tudi tako gojimo kakor papriko ali paradižnik, saj so melancani najbližji sorodniki paradižnika, ki ga botaniki imenujejo »solanum lyoo-pereicum«, enako pa tudi našega krompirja, ki mu učenjaki pravijo »solarnim tubero-sum«. Znanstveno ime jajčevca ali melancan je »solanum melongena» po grški besedi melos — črn ker ima črn plod. Jajčevec, paradižnik in krompir so se pa razvili iz podobnih rastlin, kakor sita naš razhodnik ali grenkoslad (solanum dulcamara) in pasje zelje (pasjica, črljenka — solanum ni-gru...), dve pri nas povsod ravtoei, smrdljivi in strupeni rastlini. Dva druga sorodnika krompirja, paradižnika in jajčevca pa gojimo prav pogosto v lončkih za okras, namreč »solanum capsicantrum« in »solanum Hendersonii« — tiste lepo zelene grmiče, vse okrašene z živooranžnimi jagodami. Da so pa krompir, paradižnik, jajčevec in te lepe okrasne rastline ter smrdljivi raz-hodnik in pasje zelje — buče, nam je seveda prvi odkril naš strokervnj-ik za živilski trg. dobiček s tem, da sve^ jporabno sadje prekuha v žganje. S sadjem je treba letos kljub obilni letini zelo previdno ravnati. kajti tudi na ta način prispeva nemški narod k odporu in zmagi Ženska skupina v Gorjah je priredila prvi otroški praznik. Mladinska voditeljica Klarisa pl. Aichelburg je v štirih mesecih pripravila dečke in deklice v Gorjah do tega, da razumejo nemščino in da prepevajo nemške pesmi. Na prireditev so bili povabljeni starši otrok. Pripeljal se je tudi okrožni vodja dr. Hoch-steiner iz Radovljice, ki je izpregovoril zbrani družbi. Mladina je nato izvajala različna rajanja. Nastopila sta tudi moški in ženski pevski zbor. Smrtna nesreča v Celovcu. V nedeljo popoldne se je na beljaški cesti v Celovcu smrtno ponesrečil 86-letni Jernej Kvan-čnik, bivši puškar iz Borovelj. Preslišal Je tramvaj, ki se mu je približal odzad. Tramvaj ga je podrl in ga vlekel kakšne tri metre s seboj. Kvančnik je tako močno treščil z glavo ob tla, da je bil pri priči mrtev. Smrt v predoru. V velikem predoru pri Malnici je bil na delu 44-letni pomožni delavec Simen Sauregger, doma iz okolice Spitala. Polagal je kabel. Presenetil pa ga je popoldanski brzovlak, ki ga je pobil do smrti. V celovškem gledališču se je pričela letošnja sezona z novimi močmi v drami in opereti. Drama je uprizorila Schillerjevo »Mario Stuart«, opereta pa je pripravila »lnsulir.de«, delo š!ezkega skladatelja Klandorfa. Celovški izvoščki so bili pred prvo svetovno vojno prav tako na glasu kakor ljubljanski, ali celo tako kakor dunajski. Saj jih je bilo iepo število, imeli so 100 kočij >n kolesljcv ter 200 konj. Pozneje pa sta jih tramvaj in avto skoraj docela izpodrinila. Sedanja vojna je spet poživila vožnje 7. izvoščki. Vsekakor pa je današnji promet dosti skromnejši, kajti ostala sta le Š3 dva stara ceJovška izvoščka: stel.ic in pa Andrej Aspernik, ki imata štiri kočije . ^ ^.nifoie štaierske Novi grobovi. V Limbušu je umrl 56- letni posestnik Josip Brotman. Na gradu Slivnici pri Mariboru jc umrl graščak grof Franc Schonbom-Buchheim-Wohlstahl, bivši komornik in ritmojster. V Studencih je umrl v starost: S5 let upokojeni železničar Anten Močivnlk. • Na fronti je padel Oton Luhn, čigar svojci zve zdaj v Krškem Bil je prostovoljec v polku planinskih strelcev. Star je bil šele 19 let. Maribor se pripravlja na okrožni dan. šesti okrožni dan na Spolnjem štajerskem priredi to soboto in nedeljo okrožje Mari-bor-mesto. Tudi tu pripravljajo razstavo o dosedanjem delu Heimatbunda in nemške uprave. Vrstile se bodo različne prireditve, v nedeljo pa bo veliko javno zborovanje. O potovanju po Halo/ah je prinesel mariborski dnevnik v nedeljo daljši članek s slikami, člankar pravi, da je ta sončna deželica najlepša in najpestrejša ravno zla j, ob koncu poletja. In tudi še pozneje, v oktobru ln novembru se sprehajaš tod, kakor kje na jugu. Grodje zori, žlahtni kostanj zori, klopotci prepevajo in črički oznanjajo čas trgatve. Težko je popotniku vzeti slovo od tega zasanjanega otoka na Spodnjem štajerskem. V Radvanju je bil postavljen za novega krajevnega voditelja šolski vodja P e t z. Okrožni vodja, ki ga je umestil, se je zahvalil dosedanjemu krajevnemu voditelju Anderletu, ki je bil odpuščen na lastno prošnjo. O doživljajih na- vzhodni fronti je predaval 19. t. m. v Rušah poročnik Becker, 29. t. m. pa bo predaval v Poljčanah in 10. oktobra v Marenbergu. Opisuje lastne doživljaje. Prišel je na povabilo Heimatbunda. Nase gledališče DRAMA Razpis abonmaja za sezono 1942/1943. Uprava Narodnega gledališča je podaljšala prijavljanje abonentov do vštevšii nedelje 27. t. m- Opozarjamo na zanimivi spored Opere in Drame in na velike ugodnosti, ki jih nudi abonma. Predstave na stalne dni. plačevanje v mesečnih obrokih, stalni sedež iitd. Prijave sprejemajo v vezi dramskega gledališča vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 17. ure. Istotam so na razpolago prospekti z natančnimi informacijami. Občinstvo opozarjamo, naj se čimprej prijavi, ker ima ugodnost večje izbire dobrih mest. OPERA Sreda, 23. septembra ob 17: Baletni večer. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Petek, 25. septembra ob 18.30: Rossinljev festival. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Sobota, 26. septembra, ob ^7: Seviljskl brivec. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Baletni večer. Spored obsega tri dede: Chopiniano. Dohnanyjev balet v treh dejanjih »Pieretin pajčolan« in Bcrodfinove »Polovake plese«. Sodeluje ves balet s soliste: Bravničarjcvo, Japljevo, Remškarjevo. Golovinom. Kiirboeom k. g. in Dragom Po-gačairjem. Koreograf: inž. P. Goflovin. Načrti za kostume v »Pieretinem pajčoianu«: Jela Vilfanova Dirigent: D. Zebre. Rossinijev festival. Ljubljansko koncertno občinstvo bo imelo priložnost sliisaiti za proslavo 15Qietnice rojstva Roissrinija na koncertu ki bo v petek v Operi, predigre iz njegovih znanih del. Koncert bodo izvajali člani ljubljanskega radijskega in opernega orkestra pod vodstvom dirigenta Draga M. Šijanca. Koncert obsega naslednje predigre: Stabat Mater, Obleganje Korinta. Viljem TeM. Kradljiva sraka, Italijanka v Alžiru in Semiramis. Predprodaja vstopnic ob običajnem času pri operni blagajni. Letošnja uprizoritev Rossinijeve open »Seviljski brivec« bo v soboto 26. t m. Izvajali jo bodo pod muzikalnim vodstvom dirigenta D. Zebreta in v režiji C. Debevca. Letošnja zasedba je sledeča: Aimavjva — Lipušček (prvič), Bartolo — Zupan, Rozin« — Ivančdčeva, Basi/Ho — Betetto. Marcellina B. Stritarjeva, Figaro — Janko. FioriV) Dodničar. -1™ SPOR T Priznanje novih športnih društev Zaupnik CONI-a sporoča: Po pravilni predložitvi list so bila priznana naslednje združenja: a) zveza ri-barskih društev, b) ribarsko društvo v Ljubljani, c) Športni klub žabjek. Predsedniki omenjenih društev bode prejeli zadevna sporočila na dom. Med vrstami Sredi tega tedna bo v Budimpešti velik amaterski boksarski turnir med izbranimi predstavniki te športne panoge 'z Nemčije, Italije in Madžarske. Italija bo poslala na to tekmovanje najnovejše državne prvake za vse kategorije, pa tudi nemško zastopstvo bo sestavljeno iz t^ e-nutno najmočnejših boksarjev — amaterjev. Po končanem troboju bodo boksarski gostje nastopili še po nekaterih podeželskih mestih. Madžarski boksarji bodo pozneje sami zase gostovali še na Svsd-skem ter na povratku tudi na "Danskem in v Nemčiji. ♦ ♦ * Po povratku madžarske plavalne reprezentance iz Milana, kjer je, kakor znano, precej visoko dobila mednarodni dvoboj z Italijo, je dal eden madžarskih spremljevalcev novinarjem izjave, ki spadajo pod poglavje tako imenovane .-druge plati zvona«. Ta madžarski funkcionar je dejal med drugim, da je Tatos že prvi dan tožil o bolečinah v želodcu in torej ni mogoče govoriti, da bi bilo njegovo tretje mesto v plavanju na 400 *n prosto posledica njegovega popuščanja v cploš-nem. Drugi dan Tatos sploh ni mogel startati in so morali zanj odrediti drugega nadomestnega plavalca. O tekmi v waterpolu pravijo Madžari med drugim, da je igro prvega dneva, ki se je končala tesno v korist Italijanov. O sodniku druge tekme, Madžaru dr. Ivadyju, pod čigar vodstvom so Madžari sigurno zmagali s 6:2, zatrjuje seveda Kratko in jedrnato, da je opravil svoj posel v splošno zadovoljstvo. To je c"obro znana in zelo stara pesem o sodnikih! * * * Najmlajši teniški igralec iz Maribora Ernst Blanke, ki so ga že večkrat pohvalno omenila poročila v zvezi z njegovimi nastopi na tekmovanjih Hitlerjeve mladine v Vratislavi in v finalnih igrah »a teniško prvenstvo Donau-Alpenlanda na Dunaju, je prejel te dni povabilo, da bo zastopal Nemčijo na evropskih mladinskih igrah v Milanu. Spodnještajerski šport smatra ta poziv kot najlepše zadoščenje, ki ga je mogel prejeti eden mariborskih igralcev za svoja : izadevanja pri čim hitrejšem razmahu športa na Spodnjem štajerskem od lanskega aprila dalje. • * * Vprašanje srbskega nogometnega prvenstva, o katerem je bilo v beograjskih listih prelitega mnogo črnila, je še danes nerešeno. Zato je bila tem bolj dobrodošla misel policijskega predsednika in župana mesta Beograda Draga Jova-noviča, ki je sam navdušen pristaš nogometne igre, naj se prikliče v življenje ▼saj neke vrste pokalno tekmovanje, da se bodo vodilni beograjski klubi lahko kakor koli pokazali na zelenem polju. Za korkurenco se je prijavilo 10 društev in po skoraj petmesečnem tekmovanju, ki je pokazalo dobro formo igralcev m prineslo nekaj prav zanimivih dvobojev, je oil preteklo nedeljo določen tudi zmagovalec tega tekmovanja. SK 1913 je oni dan zmagal Se nad Mitičem in si ta^o z il točkama priboril pokal mesta Beograda Drsel p f.šnjim prvakom in sv.jim več-n Štedilnik Tischherd večji a!i manjši, kupim nujno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12655-7 Naprodaj: zobozdravniški operacijski stol, fin mikroskop in električni suhi steriiizatoi (Frigosteril). — Naslov v vseh pošlo. Jutra 12292-6 Športne vozičke (star materij al) vseh vrst dobite pri »Prometu«, nasproti krlžanske cerkve. — Globoki se jemljejo v račun. 12631-6 Steklenice Chiantl, Cinzano. vinske buteljke, šampanjske, radenske. Franc Jo-žefove. likerske ln od konjaka, več tisoč komadov, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steklenice«. 12641-6 Slive, hruške, jabolka najbolje posušite na šte-dilnikovi »Sušilnici«. — Dobi se pri »Jugopatent« Gosposvetska c. 1. 12646-6 100 ms vrtne zemlje prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12647-6 Kupim dobro ohranjene knjige iz zbirke »Hram« in »Modra ptica«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zasebnik«. 12642-8 Vaiveč osrlasov Ima ,,JUTRO44 '.nserirajte torej tudi Vi! Kolesa Kupim staro damsko kolo, ki Je dobro ohranjeno, po primerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 12629-11 Kupimo stare bicik- lje in bicikelj-gume — Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec. levo dvorišče). 12657-11 Pisarniško opremo hrastovo prodam: 2 mizi, 5 stolov, usnjeni sedež, 2 omari. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12621-12 Kavč in 3 fotelji za 1600, ln nova, velika pisalna miza (trd les), za 1200 lir naprodaj. »Merkur«. Miklošičeva 20. 12658-12 Oblačila Železniško nerabljeno uniformo kupim, odnosno vzamem v zamenjavo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hrana«. 12654-13 Lepo nagrado nudim za J-soboo stanova nje, komfortno, v centru mesta. Ponudbe pod »Sta-len domačina na ogl. odd lutra. 12307-2la Dijaške sob« Dijakinjo snrejmem na stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12633-22 EEZZZE wn Lepo sobo oddam boljšemu gospodu. s souporabo kopalnice, v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12628-23 Dve opremljeni sobi z eno posteljo, takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12640-23 Sobe išče Opremljeno sobo v centru Išče gospod za takoj ali 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba«. 12630-23a Gospodična domačinka, ves dan odsotna. išče lepo, komfortno sobo v centru za takoj. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«. 12634-23a Dve opremljeni sobi ev. sobo s kabinetom, kopalnico, odnosno souporabo, s separatnim vhodom, Iščem za takoj v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Italijanski višji oficir«. 12645-23a Oddam lepo opremljeno sobo dvema gospodoma ali •zakonskemu paru, z ucorabo kuhinje, s 1. oktobrom. Kopališka ulica 20. za Obrtno šolo ob Gradaščicl. 12642-23 Citajte »JUTRO«! Iščem financijerja Lir 300.000.— za dobo do pol leta za industrijo v Ljubljani. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Financijer«. 12632-16 LAmministrazlone del Fondo Ammalati presso la Direzione delle Fer-rovie a Lublana bandisce il concorso al pošto di medico di reparto Lubiana I. e di medico specialista-oculista nei Ambulatorio Centrale del Fondo. Le domande corredate del documenti ai sensi del art. 3 del Regola-mento per 11 servizio sa-nitario del Fondo Ammalati saranno da presen-tare allAmministrazione sunnominata al piu tar-di di 10. dicembre 1942-XXI. Per ulteriorl lnforma-zioni rivolgersi alla sud-detta Amministrazione. Mlin za brinje, sadje in fige ter mline za kosti dobite sedaj pn ILERš!C. Cesta 29. oktobra 13 12491-29 Uprava bolniškega fonda pri Direkciji železnic v Ljubljani razpisuje natečaj za mesti železniškega zdravnika zdravn. rajona LJubljana I. in špecialista-okulista v Centralni ambulanci bolniškega fonda. Prošnje, opremljene z listinami v smislu čl. 3 Pravilnika za zdravniško službo boln. fonda je predložiti gori navedeni Upravi do najkasneje 10. decembra 1942-XXI. Nadaljnja pojasnila se dobe pri Upravi boln. fonda. Strogo separirano sobo v centru, lahko tudi prazno, išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domač 22«. 12650-23a Opozarjam, da ntsem plačnik nika-kih dolgov za Otona Marlnška. — Marlnšek Ivan, Prečna ul. 6. 12652-31 Lokalim Filatelija 100 serij znamk Commissariato, po 8 komadov: franko Din 0.25, 0.50, 1.—; vredn. pretlsk od Din 1.50 'na 0.50 in od 4.— na 1.—, ter porto 0.50. 1,— in 2.—, prodam za Lir 1500.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 1500«. 12639-39 Obrt Mnogo prihranite, ako Vam obnovimo stari klobuk. Izgledal bo kot nov! Trgovina Mag-dič, Ulica 3. maja št. 12. 12625-30 Širite „JUTRO" ršTsmm la zelje prodajam od 50 kg naprej. Interesenti naj pustijo naslov in količino v ogl. odd. Jutra pod »Takoj 777«. 12648-33 Inserlrajte v »Jutru« Zelo lepo opremljena delikatesna trgovina sredi mesta, zaradi bolezni naprodaj z zalogo vred. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potreben kapital Lir 140.000«. 12637-19 □ ^ □ PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ POSLEDNJA POŠILJKA paprike kilogram lir Grozdje „Eegmaw kilogram Isr Bona stojnicah: PRED PALAČO BAT'E MARIJIN TRG PRED »EVROPO« AMBROŽEV TRG PRED GOSTILNO »RE3EC« n u □ □ □ □ □ □ □ n □ □ n n □ □ n □ □ n n § D. Bc&neu Umrla je predobra mama, stara mama, sestra in teta, gospa BARAGA MARIJA roj. Kogovšek posestnica 22. t. m. v 69. letu starosti. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, dne 24. septembra 1942 ob 3. uri popoldne ž 2al — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Ljubljana, Kratovo, Pollenza, Planina, Banja Luka, 22. septembra 1942 Žalujoči: ING. EVGEN, ING. MIRO. sinova — SAŠA, BOJKA, SAVA, hčere — in vse sorodstvo t B Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo nadvse tužno vest, da je danes ob 14. uri po dolgotrajni in mučni bolezni Bogu vdano umrl naš mož in dobri očka, gospod ŠTIRN JANEZ železniški uslužbenec Pogreb bo v sredo, dne 23. septembra 1942, ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ohranite pokojnika v blagem spominu. Ljubljana, dne 21. septembra 1942. Žalujoča žena ROZALIJA s sinčkom JANKOM in ostalim sorodstvom H. de Vere Stacpoole: 31 OTOK BISEROV Roman* Floyd se ne bi bil nikoli mislil, da utegnejo biti glasovi človeških bitij tako divji in hudobni kakor burja krikov, ki se je razbesnela pred hišo. Samo v zategnjenem tulenju viharja, ki je bil raznesel okostje »Tonge«, je bil slišal nekaj podobnega temu vzbuhu, ki se je zdelo, da prihaja naravnost iz osrčja pekla. Udarci s pestmi in brce z nogami so grmele po vratih, konice kopij so drezale skozi reže in razpoke, a vse to ni bilo nič v primeri s hrupom divjaških glasov. Bilo je, kakor da bi se kričanje opic in vreščanje papig mešalo s tuljenjem hijen; in temu se je pridruževal še strašnejši glas: nenehno, ušesa trgajoče sičanje, kakor bi žvižgala lokomotiva. Ko sta bili karabinki znova nabiti, je Floyd, ne meneč se za vrata, v katera je meril glavni naskok, začel streljati skozi reže v soseščini odprtin, kamor so napadalci suvali s svojimi kopji; sodeč po glasovih, ki so se odzivali njegovim strelom, je imelo njegovo početje uspeh. Izabela je smukala vzdolž sten, grabila kopja za konice, se z vso težo obešala nanje in jih lomila drugo za drugo. Ko je tako uničila tri ali štiri, je jela spet nabijati orožje. Hladnokrvna, urna, docela neustrašena v teh blaznih minutah, se je zdela mlademu možu Utelešeni duh uničevanja. Streliva sta imela na pre- bitek, in kadar ni bilo treba nabijati puško za Floy-da, je sama palila s samokresom. Dim njunih strelov je nalik oblaku visel okrog goreče svetilke, ob kateri je predel svojo mrežo velik pajek, ki se je bil spustil izpod stropa, ne da bi ga motil bojni trušč. Potem se je ihta naskoka polagoma unesla. Divjake je bilo tuljenje tako upehalo, da so komaj še spravili glas iz sebe; nekateri izmed njih so bili zadeti, ne da bi se jim bilo posrečilo prizadejati oblegancema le najmanjšo škodo. Ko bi bili imeli vsaj eno samo strelno orožje, bi bil postal položaj nevzdržen, toda imeli niso ničesar, in tako so nazadnje spoznali, da je suvanje s kopjem skozi razpoke jalov, mimo tega pa še nevaren posel. Floyd si je z rokavom obrisal čelo. »Tem tepcem ni prišlo na misel, da bi lahko z drogom vlomili vrata. S tistim železnim, veš, ki sem ga vzel, da sem rešil Timauu nogo iz školjke. Upaj-va, da se ga tudi poslej ne spomnijo.« »Čujte!« je rekla Izabela. Izza hiše so se začuli glasovi, ki so jima bolj radostno kakor bojevito udarjali na uho. Floyd je namršil obrvi, nato se mu je obraz zjasnil. »Razumem,« je rekel: »po skladišču so padli.« Svetloba luninega krajca, ki je sijal na peščino, je kmalu potrdilo Floydov sum. Ko je pogledal skozi eno izmed rež v prednji steni, je videl, kako se je sovražna tolpa, vsa obložena s plenom, usula po obali na levi strani hiše. Očitno so mislili, da jih tu svinčenke ne dosežejo, in so hoteli v otroški radovednosti pregledati naropane zaklade. Ko se je Floyd prepričal, da ni zadaj nobenega več, je odprl vrata na ozko režo ter jih jel opazovati, držeč puško nared za strel. Nato je opalil po njih, in divj:aki so se razbežali ter pustili svoje zaklade na pesku. Nekateri so stekli po bregu lagune proti vrzeli v klečeh, eden je skočil naravnost v vodo in zaplaval v isto smer, večina pa jih je zbežala v varno okrilje gozdiča. Kolikor je mogel videti, ni bil nihče izmed njih zadet, in tisti, ki so bili zdirjali proti vrzeli v kle-čevju, so se morali vsak čas vrniti po morski strani otoka. Floyda je prešinila truma misli, a vse jih je zavrgel kot neizvedljive; tako na primer misel, da bi napravila z Izabelo izpad iz hiše in stekla k čolnu, v katerem bi se lahko rešila iz dosega napadalcev. Tak poskus jima ne bi nič pomagal, kajti na vsem otoku ga ni bilo kraja, kjer bi našla varno zavetje. Napadalci se podnevi sicer ne bi nastavljali ognju njunih karabink, a ponoči bi ju znova napadli, kakor so bili storili že nocoj. Edina točka, kjer bi se lahko branila ob kateri si bodi uri dne ali noči, je bil skrajni konec pomola ob vhodu v laguno; a tudi ta misel ni bila za rabo, kajti če bi ju začeli oblegati, bi ju hitro ukrotil glad. Ure so minevale. Mesec je stal nizko nad zahodnim klečevjem, zarja se je bližala, solnce se je pripravljalo, da zalije svet s svetlobo. Če so divjaki kanili nov napad, je moral biti trenutek pred durmi; toda noben glas ni pričal, da bi se znova plazili proti hiši. »Naj bo kakor hoče. prišli bodo gotovo,« je rekla Izabela. »Preden se zdani, bodo tu.« »Misliš ?« Prikimala je. Sedla je bila na enega izmed stolov in negibno obmirovala, držeč se za kolena. Floyd je sedel za mizo, se z rokami upiral vanjo in strmel na letina deska. Pajek, ki je bil nehal presti — ali pa morda popravljati svojo mrežo — je imel srečo: muha, ki je dolgo časa brenčala pod stropom sem ter tja, se je bila ujela. Zadrgnjena v peklenski mreži, se je divje upirala; niti so jo držale za nožice in za telo; krila so bila prosta, in njih drhteče brenčanje je zbudilo Floydovo pozornost, da je vzdignil oči. Da bi nekaj storil, je nato vstal in si ogledal žuželko od blizu. Pajek je bil pri svojem delu silno potrpežljiv in v svojih postopkih kar znanstveno okruten. Splezal je na tram, ki je bil izhodišče njegovih podvigov, se spustil nazaj, pričvrstil žrtvi nit za eno izmed nožic in spet splezal kvišku. Hotel je zvezati muhi vseh šest nog, da se ne bi mogla ganiti, ko bi planil nanjo in ji začel piti kri. Ko sta Floyd in Izabela opazovala to žaloigro ▼ malem, sta za trenutek skoraj pozabila svoj lastni položaj. Nato se je Floyd zasmejal, iztegnil prst, raztrgal pajku mrežo in vrnil muhi prostost. »Njen položaj je bil malone tako obupen, kako* je najin,« je dejal. »Njena rešitev nama bodi dobr« znamenje.« i i^cTrf,UJe Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. napi eovjgts. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni dal je odgovoren Ljobomic Volčič. — Vsi * Ljubljani.