79. številka. Ljubljana, v petek 7. aprila. XXVI. leto, 1893 SLOMŠKI MM Izhaja vsak dan zveCer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejetnan za * vs tr o - o ger sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vr&te po 6 kr., če ne oznanilo jeđenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up ravni štvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Bleško jezero. O tej zadevi prejeli smo zopet sledeči dopis: Slavno uredništvo! Z ozirom na uvodni članek „Bleško jezero", priobčea dne" 31. marca t. 1. v 74. številki cenjenega Vašega lista prosim kot lastnik Bleškega jezera, sklicevaje se na § 19. tisk. zak., da vzprejmete Bledeči popravek: Ni res, da sem po svojem odvetniku zahteval od vsakega, ki poseduje ua Bleškem jezeru kakšno ladijo, ali na kak drug način rabi jezero, naj pri-pozua, da do tega nima nobene pravice, ampak da to le izvrfiuje z mojim prostovoljnim preklicnim dovoljenjem. Res je le to, da se je po mojem odvetniku vsled mojega naročila zahtevalo tako pripozoanje od devetih posestnikov oziroma posestnic BleSkih vil in h6telov, od katerih Be je pač tudi terjalo, da se z menoj gledć uživanja poBebuo pogode" in da se podvržejo v tem pogledu mojim naredbam. Ni res, da so stvarni nasledki zahtevane obveze takšni, da bi se jih moral kdo, sosebno pa vsi Bleski okoličani ustrašiti. Ni res, da je bilo Bleško jezero do Bedaj faktično prosto, da je le po neljubi pomoti v deželni zemljiški knjigi formalno upisano, ter da ta upis dozdevne prostosti jezera zavirati ne more. Naaprotno je res, da je c. kr. finančna proku-ratura sicer v imenu države skušala potom pravde mojega prednika goBp. Viktorja Ruarda prisiliti, da pripozna Bleško jezero za javno vodo in dovoli odpis jezersko parcele od grajščine Bleske v deželni zemljiški knjigi, — da pa ta tožba ni obveljala, marveč, da se je z razsodbami c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani z iko 10. februvarja 1881, št. 8349, c. kr. višjega sodišča v Gradci z dne 27. junija 1881, št. 5591 in c. kr. vrhovnega sodišča z dne 9. febru-varja 1882, št. 12.108, torej v vseh treh instancah brezpogojno zavrnila Ni res, da se hoče kranjski deželi in vsemu slovenskemu avetu vzeti biser slovenske zemlje, ker vender gg. bratje Tbuniea, Valtrir.v, Mallner, dr. LISTEK. Iz glasbenega sveta. (Novi smer v netnikt glasbi. — Italijanski skladatelji. — Nabiranje in važnost narodnih napevov.) Konec.) Narodni nape vi imajo tudi glasbtno znanstveno vreduoht. To je vsebina drugemu poglavju. Da se ve, kaj je narodno in kaj ne, treba je pozitivnih pravil. To pa se zam-rejo stvariti le ua podlagi analize, katera bo mora raztezati na melodijo, rit-muB, harmonijo, dinamiko in obliko. Kakor jo raz vidno, podobeu je tu študij komparativni filologiji, katera tudi poBuema pravila iz ljudskega govora. Ta grana glasbene pouke spada v muzikologijo, katero je Kuhač prvi stvaril. Ou je napisal mnogo pravil za karakteristiko narodne glasbe hrvaške, katere je posnel v svojih preiskuvaujih iz narodnih uapevov. V naslednjem poglavju razpravlja pisatelj glasbeno zgodovinsko iu kulturno historično važnost narodnih uapevov. Švicatski, tirolski iu po'.abski S'o-\..ni zapustili so po neugodnem političnem pritisku ali vsled diugih neugodnih odnošajev svoj materinski jezik. Oudno ja jv*, da so \kljub temu ohranili nekatere svojih narodnih uapevov, kateri se tudi Še Mosche in ostali tiste devetorice Bleskih letovičar-jev in gostilničarjev, od katerih sem zahteval pripo-znanja, da jim ne priBtuje nikakšua slažnost glede" jezera, dosihmal še ne predstavljajo niti kranjske dežele, niti slovenskega svet«. K razburjenosti torej niti kranjska dežela, niti slovenski svet nima povoda. Ni res, da če moja, povBem opravičena zahteva nasproti navedenim osebam obvelja, nihče meni ne more zabraniti, da ne bi jezera za vse ladije razun svojih zaprl, preganjal vaakega, ki bi hotel na ta ali oni način brez mojega dovoljenja rabiti jezero za svoje namene. Tistim Bleškim posedtnikom-domačinom, — ki so se že od nekdaj, kakor njih predniki vozili h svojimi iadijami po jezeru, prevažali ljudi in ai b tem denarja služili, tega ne branim in tudi v naprej braniti ne mislim, ker že pridobljenih pravic jim jemati ne Bmem in ne morem. Ni res torej, da bi prišlo ljudstvo ob jezero, ob svoj poglavitni in često jedini zaslužek — in ni res, da bi prenehale vse ugodnosti, ki jih je imela okolica, kakor tudi vsak obiskovalec Bleda od starodavnih časov. Res je le, da bode prenehala dosedanja samo-pašnost nekaterih posestnikov Bleskih letovišč in gostilnic, kateri skušajo svoje, povsem brezpravuo dosedanje gospodarenje zagovarjati z dozdevno popolno svobodo Bleškega jezera. Ni res, da je moje postopanje skrajno neplemenito, ko vender nič druzega nt nameravam, nego obraniti svojo lastninsko pravico pred samolaBtnim postopanjem nekaterih ueopravičencev, ki niti Bleski domačini niso. Ni res, da moje početje nasprotuje velikim zgodovinskim, Bocijalnim in gospodarskim interesom Bleske okolice in kranjnke dežele, Bpojenim z Bleškim jezerom, ti interesi vender b težnjami pozvane devetorice posestnikov nimajo ničesar opraviti. Da hočem jezero kot svojo lastnino tudi za svoje namene porabiti, — to bb razume, — nikakor pa ni res, da kanim v to svrhu žaliti že pridobljeue jiravice tretjih oseb sosebno Celjanov, in ni res, da dandanes drugod pri daleč od njih oddaljenih Slovanih prepevajo. Tako D. pr. se prejteva v Švici še dandanes narodua pes^n: BEs isch kei solige Stamme" itd., koja ima isti napev, kateri se nahaja tuli mej narodnimi uapevi, koje prepeva z malo premeno narod v Bosui iu Srbiji. Tedaj ni sumnje, da je to vrlo suin slovauski napev. Pisatelj navaja še dva novogrčka napeva: „Phengeri mu!" in pa plesovni napev „Syrtos", katera se tudi na Hrvaškem iu v Slavon.ji prepevata. Historični zaključki, kateri se dajo iz teh in jeduakih taktov posneti, ao sami po sebi razumljivi. Na drugi strani pa imajo narodni napevi tudi kulturui pomen, ker iz njih bo zrcali tako rekoč temperament, karakter iu kultura narodova itd. Zakaj so narodni tiujievi važni za jezikoslovca p. pisatelj obširneje opiauje, ter pravi, jezikoslovec bi moral biti vanj nekoliko glasbe vešč, ker je glasba nnjbližia in najvažnejša polnočna znanost za jezikoolovje. Jezik in glasba imata jednaki materijal, namreč glas. D si, iz katerih obstoje jezikoslovni in glasbeni večji proizvodi, bo jednaki, to je melodija, ritmus in dinamika. Vsi ti pojedini deli se aa jednaki način vežejo sli združujejo v stavke in perijode. Po sorodstvu ata si torej jezik iu glasba, kakor rojena brata in v petju rekel bi sijamska dvojčka. Dusiravno pa sta si tako podobna, veuder nista i preti nevarnost, da se bo po meni ali mojih naslednikih obdačil vsak obiskovalec in vsak romar. Ni res, da je moj numeo, da naj se VBi poslužujejo mojih ladij, mojega kopališča, da naj vsakdo pri meni led kupuje i. t. d. —, moja nakana je le, ugotoviti Bvoje pravno stališče nasproti tistim neka-ternikom, ki si Bvajajo neke pravice do jezera, ki jih nikoli pridobili niso. Ker prevažanja romarjev tistim seljanom, ki bo Be dosihmal reB temeljem Btarodavnib pravic b tem obrtno bavili, niti prepovedati ne morem, če bi to — sebi na kvar — tudi hotel, je pa<> gola neresnica, da se bode smelo le po moji miloBti romati na otok k Materi Božji. Ni res, da se je kranjski deželi bati velike nevarnosti in sramote, katero bi moral odvračati sedaj tisti kranjski deželni zbor, ki se ob času, ko bi se bil Bleski grad z jezerom vred prav lahko pridobil za deželo, za to priliko še zmenil ni. Na Dunaji, dne H. aprila 1893. Z najudličnejšim spoštovanjem _ A do 11 Muhr. Opomba uredništva: Mi zares občudujemo — pogum go8p. Adolfa Mu.hr a. Je-li mari v isti ni mislil, da bo b svojo drznostjo, zlorabeč tiskovni zakon ter držeč se nekršfanskega načela: „Si fecisti, nega" konfundiral javno tnuenje, zbegal naše čitatelje in opral namega sebe? Žal, da mu tfga veselja ne moremo privoščiti. G>s. Muhr tidi v svojem predBtoječem in v popravku našega dopisa iz Bleda, da odreka pravice do jeter« le devetorici posestnikov tamošnjih gostiluic in vil, da je le onim poslal take izjave, „d a pa tistim seljanom, ki bo s svojimi predniki že dosihmal z m i r a j ljudi po jezeru prevažali,nit i prevažanja, niti dohodka in dobička iz njega nebrani in tudi ne misli braniti, ker pridobljenih pravic jim ne sme in ne more braniti." Mi smo trdili nasprotno in gosp. Muhr nam, sklicuješ se na zakon, očita neresnico. — Pred nami pa leži izjava, katero je poslal oziroma izročiti dal gosp. Adolf Muhr občinskemu zastopu Bleškemu s po- jeduo iu iBto. Jezikovna melodija nima jednak h intervalov kakor glasba, tudi ritmus ni v obeh jeduak. Ravno tako tudi niso pravila sintakse, ortografije itd. v obeh jednaka. Vender pa Bta si tako sorodna, da jezikoslovec ne sme gluBbo tam ignorirati, kjer bistveno sega v jezik. On bi pri pro-iskovanji narodnih napevov morda še marsikaj našel, kar bi bilo vužno za pravilno akcentuvacijo besedij itd., čo se tudi ne da tajiti, da so v njih semtertje nahaja nepravilno naglaševanje pojedinih besedij. Koristno bi toraj bilo, da tilolog v toliko izvežba b pomočjo glasb;; svoj sluh, da zamor« razviditi v narodnih napevih, v kakoSnein .razmerju stojita glasbena in jezikovna melodiju. V poslednjem pogluvju uavaja pisat.Ij razloge, zakaj naj bode tudi pesnik saj v nekoliko glasbe veŠft, ter pravi, da je to zato j>otrebno, da zamore stiht< uravnati jjo narodno glasbeni metriki in zunanjo obliko j>eiiui po zunanji obliki nurodne glasbe. Metrika stihov postala je iz oblike plesov. Pesniki so v beseduh oponašali vrsto in broj korakov v raznih plesih, pa bo zato obdržali za nazivanje svojih stihov imena raznovrstnih plesov, katere so z njimi oponašali n. pr. Pyiihiehius = plesač, Spon-deua saa jednaki korak, MoIossuh = težki korak itd. Pesmi, katere bo namenjene, da se uglasbijo, morajo imeti pretežoo giaiboui živolj v sebi. GlnBba pošiljatelja v nemškem jeziku — Stvar je pre — drastična, da bi jej bilo treba komentara in nam je le nov dokaz, da se je motil Ben Akiba trdeč, ada se na sveta nič novega več zgoditi ne more". — (Slovensko gledališče.) Kakor smo že poročali, imel bode g. prof. Fran Gerbič prihodnjo nedeljo svojo beneficije. Ki se z beuefici-jantovo predstavo zaključi gledališka doba in b tem tudi letošnje operue predstave, zdi se nam potrebno ravno » tem trenotku poudariti, kak delež ima gosp. Gerbič na uspehib naša opere. Kakor znano, prinesla nam ]e ravnokar pretekla gledališka doba poleg drugih lepih stvarij dve novosti; jedno izvorno slovensko liričuo opero „Tebaraki plemiči" in Mascaguijevo opero „Cavalleria rusticana". S prvo položil se je temelj slovenski operi. Ž njo se je dosegel tako časteu uspeh/ da smemo biti ponosni. Z drugo opero, ki je tudi dosegla pri nas sijajen uspeh, pa smo Slovenci dokazali, da so naše moči popolnoma kos težavnim nalogam, ki jih stav-ljajo do izvršiteljev taka dela. Pripozuati nam je, da so se vse operne predstave naše vršilo jako dostojno tako z ozirom na izvršujoče moči, kakor tudi z oziroin ua provincijalni oder. Uspehe, in to lepe uBpehe zabeležiti nam je na obe strani. Vsa zasluga in priznauje gre kapelniku kot dejanskemu voditelju, kot duši podjetja, kateri vežba soliste, uči zbor in vodi orkester. Bili smo priče v gledališči, iu to radi priznamo, da so se operne predstave vršile toli precizno in dovršeno, da smo popolnoma zadovoljni. Koliko truda stoji uprizoritev kake opere, nauĆenje ulog, to ve le kupelnik. Tu je treba neumorno delovati iu mi biiio imeti priliko občudovati neumorno požrtvovalnost in ustrajno delavnost, s katero je g. Gerbič pripravljal operne predstave. Sad njegovega truda — predstave — uživalo je občinstvo in nas le veseli, da je „Dramatično društvo" tako častno rešilo svojo nalogo v letošnji dobi ter le želimo, da v tem tiru napreduje s svojim kapelnikom g. Frauoni Gerbičam kot osnovateljein sloveiiiike opere v Ljubljani. Trdno smo uverjeni, da bo občinstvo, uvnžuje Gerbićeve zasluge, porabilo priliko beueikije ter mu z obilnim obiskom izrazilo svoje priznanje. — (Romarski vlak v Rim.) Kakor Be nam poroča, predstavil bode sioveuske romarje pri avdijenci sv. očetu v Rimu dno 15. t. m. Mariborski knezoškof dr. Nnpotnik. Ker bo poBebni vlak brez premembe voz do Rima peljal, je za mnogo več prostorov oskrbljeno, toraj se bodo listki še do odhodu vlaka prodajali. Romarji, ki želijo skupaj v jedueui kupeji potovati, naj to naznanijo takoj podjetniku g. Pauliuu v Ljubljani, da jim oskrbi dotične kupejs. Stanovuuj v Rimu po 50 kr., 75 kr. iu više je baje zadostuo oskrbljenih. — (Iz vojaških krogov.) Naše poročilo o premeščenji domačega polka št. 17 nam je popol-niti v toliko, da ne pride v Celovec, nego v Dalmacijo. V L,ubijano pa pride 27. polk (kralj Belgijski) iz Gradca, ktterega nadomesti 22. polk, ki je zdaj v Dubrovniku. — (Tedeuski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 26. marca do 1. aprila. Novorojencev je bilo 25 (=41 08°/oo). mrtvorojenca2, umrlih 14(=22 88%<>)• Mej njimi za škarlatico 1, za jetiko 4, za vnetjem eopilnib organov 2, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi G. Mej umrlimi bilo je tujcev 8 <=57 1%), iz zavodov 10 (=714%)- Za infek-cijoznimi boleznimi bo oboleli 4, in sicer za škarlatico 3 iu za vratico 1. — (Nakupovauje konj za c. in kr. vojno.) Asentna komisija za remonte bode kupovala konje za c. in kr. vojno, dno 22. aprila dopo-ludne ob 9. uri v Liubljaui v živiuozdiavniei, dne 24. aprila dopoludnu ob 9. uri v Kostanjevici pred občinsko pisarno in dne* 25. aprila dopoludne ob 10. uri v Bučki „ua Vrtači". Samostalni konjarski odsek c. kr. kmet. družbe pozivlje vse kranjske, zlasti pa dolenjske konjerejce, naj pripeljejo pred imenovano komisijo tiste Bvoje konje, ki so na prodaj ter Bposobui za vojno. Aseutua komisija sme kupiti le tiste konje, od katerih je pričakovati, da bodo dosegli vso sposobnost za službo v vojski, zato se je ozirati le na tinte konje, ki so prave rasti, v katerih teče .prava kri" in ki so prav vz-u-jen i; to velja poBebuo za konje za ježo. Kupljeui konj mora biti brezdvomno že štiri leta star, a ne starši nego sedem let Za sposobnega konja za ka-Valerijo iu za konja za ježo pri artileriji se plača 250 gld., za vožnjo pri artileriji spoBobnega konja pa 350 gld. — (Ženska C6 r k n i š k o-P I a n i n s k a podružnica družbe sv. Cirila in Metod s) priredi veselico, dne" 9 aprila 1893. v prostorih Planinske čitalnice. Vspored: 1. a) S.Gregorčič: „Bla-govestnikom", b) J. Bile: „Pomladni glasovi", de-klamuje gospica B Terčeljeva. 2. A. Nedved: „Naša zvezda", poje mešam zbor. 3 Govor. 4. B. Men-delsBohn: »Ženitvena koračnica", čveteroročno bvi-rata na glasoviru gospiea J. Malovrhova iu g. F. Juvauec. 5 a) R. "VVagner: »Molitev kralja Henrika", iz opere „Lohengrin", b) F. S. Vilbar: „Kam"? samospeveva za bas; pop' g. D S-'hrautzer. 6. A. N^dvčl: „Vijoličin vonj", poje mešani zbor. 7. V. Parma: „Pesnij venec" svira na glasoviru gospdč. J. Malovrhova. 8. J. B eiwet8 • „Bob iz Kranja", veseloigra b petjem v jednem dejanji. 9. Šalj iva loterija. Začetek ob 1/a8. uri zvečer. Untop-nina za osebo 'AO kr., za družina 50 kr. Preplačila ae hvaležno sjirejmd! K obilni vdeležbi vabi naj-uljudneje odbor. — (Ženska podružnica družbo sv. Cirila in Metoda v Ajdovščini) priredi veselico 8 prijaznim sodelovanjem Ajdovskega pevskega moškega zbora društvenim namenom v prid v nedeljo dne" 9. aprila 1893. v prostorih društva .Eiinosti" v Ajdovščini. Vspored: 1. Govor. 2. „Pozdrav", moški osmoapev. 3. „Picriola", Itiri-ročno sviranje na glasovir. 4. II. Volarič : „Dekliška tožba", samospev za sopran. 5. „Bergsee", sviranje na citrah. G. Fbrater: „Pjevajmo", |>o|e veliki moški zbor. 7. Gregorčič: „Velikonočna", deklamacija. 8. MendelRBoho: „0 da bi le v euo besedo", dvospev za sopran in alt. 9. Dve tašči Veseloigra v jednem dejanji. 10 Mašek: „Pri ;*.ibeli", moški osmospev. Začetek ob 1/s8. uri zvečer. Uatopnina k veselici 30 kr., sedež 20 kr. — (Nemščina v slovenskih šolah na Štajerskem.) Iz letnega poročila dež. šolskega sveta štajerskega je vidno, da je v 20 šolskih okrn-jih ua SpodnJHm Štajerskem 252 ljudskih šol, dve „slovenBki" ljudski šoli pa sta še v večinoma nemških okrajih Arnlels in Mureck V 50 šolah se poučuje nemško iu slovensko — kakšne so te šole, je videti iz učnih uspehov ; otroci navadno ne znajo ne nemški ne slovenski, drugega pa tudi nič. V 195 šolah je nemščina učni predmet, v 9 pa se poučuje samo nemški. Deželni šolski svet ni zadovoljen z u t ti i m i uspehi v nemškem jeziku, češ da je pouk dosti preveč mehaničen in da otroci nimajo prilike porabiti svojega znanja tudi praktično. — To jo povsem resnično. Otroci se z roditelji in vaščani ne morejo nemški razgovarjati, ker ti nemški ne znajo, s kozami in teleti tudi ne, in ker po kmetih še niso ustanovljeni konverzacijski klubi, preostajajo samo še tisti nemški kulturouosci, ki se s vkupnim imenom kličejo „artue Reisende", katerim se pa vedno silno mudi. Toda — govorimo resno. Prav tožba dež šolskega sveta jo nov dokaz, da se otroci v ljudskih šolah povsem po nepotrebnem in na škodo pouku v drugih potrebnih predmetih trpinčijo z učenjem nemškega jezika, zato jo beležimo z zadoščenjem, ker podpira našo staro tirjatev: veii z nemščino iz ljudskih šol! — (Sadje rejsk o društvo za Šoštanj-ski okraj) ima v nedeljo, dne 9. t. in. svoje glavno zborovanje v čitalniških jirostorih v Šoštanju. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje o satjereji. Potem pa bode tombola z izključno takimi dobitki, ki imajo za sadjerejca praktičen pomen. Društvo namerava tudi ustanoviti trtnico za ameriške trte in zasluži torej , da bo podpira vse-»trauski. — (Na Graškem vseučilišči) bilo je v minulem zimskem semestru 1892/93 vpisatiih 1525 slušhteljev. Mej njimi je bilo 117 bogoslovcev, 520 pravnikov, 670 medieincev iu 218 modroslovcev, mej temi 115 firinacevtov. Iz tostranske državne polovice jih je bilo 1266, iz Ogrske 210, iaozemcev pa je bilo 49. — (Se nas že bojo) Tako bi uskliknil človek, ko bere strupene besede, katere je uapisalo renegata Dobrnika Celovško glasilo o shodu kat. pol. društva za Slovence na Koroškem in o sijajno uspeli papeževi slavnosti. Toži, da prej tako tihi slovenski kmet na Koroškem ni več tak, da se pred malo leti ni nič čulo o narodnem prepiru na Koroškem, ki se zdaj razlega po vsi deželi. Peče renegata v dno duše, da so bo v „Masslgarten", kjer so doslej bile samo nemške veselice — kakor pravi — razlegati Živio klici. Nesramno pa je, kar kvasi o „kraineriaehe Veranstaltung", ki je provokacija v „kerudeutsehe Stadt". No, saj je g. Do-brnik sam uajbolji dokaz, iz kako trdo germanskega jelra je sestavljena večina Celovških Nemcev, ki pa dozdaj po avoji večini vsaj še niso bili pristopni za podlo hujskanje nekaterih zagrizenih r«negat>v. Da bi slovenskemu kmetu bilo vse jedno, se li uraduje nemški ali slovenski, to je silno najivua trditev. Če dozdaj ni zahtevni še povsod svojih pravic in spal, iz tega še nikakor ni izvajati, da tega ne bode storil v bodoče. Tudi na Koroškem prebudil se je Slovenec, hvala vztrajnemu delovanju posvetnih in duhovnih rodoljubov. Naj jih le slobodno imenuje renegat Dobruik kopico vuanjih bujskačev, ki mirnega kmeta vlačijo od pluga, da v čisto nemškem mestu (?!) Živio! vpije. Naj le koučuje svoje strupene članke z besedami „Ilinaus mit ihuen", njegova pisava nan je najbolji dokaz, kuko istiuite so pesnikove besede: Mi vstajamo, in vas je strah. — (Koroške poštne razmere) so v nekaterih krajih jednako čudne, kakor šolske in narodne Sloveunko pi8tina pisma, celo če ao priporočena ne prihajajo z lepa na določeno mesto. Več tac h konkretnih slučajev se bode nazuanilo jioštnemu ravnateljstvu v Trstu. — (Potres.) Velikonočni jionedeljek po noči ob 11. uri 50 minut bil je v Vrbi ua Koroškem Bkoro pev minut trajajoč potres. Čulo se je tudi precj mo軫o podzemsko bobnenje. — (Tiskovna pravil a.) Pred Goriškim porotnim sodiščem vršila se bo v kratkem, kakor smo že naznanili, obravnava o tožbi prof. BabBchu ZOpe'r „Sočo". Tožifelja Babncha bo zastopal židovski odvetnik Graziadio Luzzato, sorodnik urednice iredentovskega „Corriera", „Sočo" pa bo zagovarjal odvetnik dr Stanič. — (Tržaške volitve.) Letošnje občinske zajedno deželnozboiake volitve v Trstu utegnejo biti jako zanimljive, ker se jih misli udeležiti tudi patrijotičua frakcija italijanske stranke. Mestni magistrat je imenik volilcev tako spretno sestavil in ueiredentovBke elemente tako izborno razvrstil, da bi iredentovci gotovo zmagah, ako se ne ugodi podanim reklamacijam. Itabjauaka stranka si je mislila pomagati s tem, da je iz imenika volilcev izpustila večje število volile iv, kateri samo v Trstu bivajo, a niso ni mest|aui ui občani Tržaški. Sedaj jo je strah, da bi Be jej godilo tako kakor 1. 1885., ko je povsem jednako postopala. Tedaj je uamreč občinski svet odbil reklamacije radi teh ueupisanih volilcev; reklamantje so se zoper ta ukrep jiritožili ua upravno sodišče, namestuištvo pa je zaukazalo, da je z volitvami počakati, dokler Be ne reši ta rekurs. Ujiravuo sodišče je tedaj ustreglo rekla-mautom, a vzlic temu je mestni magistrat tudi letos izpust,I iz imenika volilcev vse dotične volilce. Vsled podanih reklatnacii se sedai iredentovska stranka grozno boji, da pri volitvah propade, ako bi naniestništvo tudi letos ukazalo, da je počakati z volitvami, dokler ne dojde razsodba ujiravuega sodišča in zato vzdihujejo oje glasila tako milo, da bi še kamna omehčala. — (Slo ve uski klub na Duuaji) ima v soboto 8. aprila t. 1 svoj šesti večer v dvorani „Zum alten Schotteulhor", I , Schottengasso Nr. 7, z berilom gosp. prof. dni. Janka Pajka: „Spo-imui na župnika Davorina Trstenjaka". Začetek ob 8. uri zvečer. K udeležbi vabijo se na Dunaji bivajoči Slovenci. — (Koncert hrvatske u m e t n i ce. ) Mladostna Hrvatica, guspica Ludmila Makovec, ki je z odbčnim uspehom dovršila Duuajski konserva-torij ter često z bril|antnim svojim igranjem na glasovir očarovala slovansko občinstvo ua Dunaji, priredi v soboto 8. t. m. v Bbsendorferjevi dvorani (Wien, I , H^rrengasae, Palais Lichtenstein) svoj koncert. Začetek ob polu 8. uri. V X) anes „Jour-fixe Kazne vesti. * (Smetanova opera „Prodana nevesta") vzbudila je tudi letoB, ko se daje v nemškem jeziku v „Theator an der Wien", največje za-nunauje iu imela upravo sijajen uspeh, kakor lani, ko jo je predstavljala operna družba češkega narodnega gledališča. Po ouverturi že poklicalo je občiu-Btvo kapelnika dvakrat, po prvem dejanji pa jievke in pevce desetkrat. Nekoliko številk moralo se je ponoviti in navdušenost ostala je jednaka do živom, da naj jo podpišejo vsi v njej našteti seljani, od katerih u i jeden ne spada med ono „devetorico", o kateri govori sedaj gosp. Muhr. Izjava, katere original leži pri slavnem c. kr. okrajnem glavarstvu v Radovljici, se glasi v d os lovne m prevodu: „Bled, dne 4. decembra 1892. Gospodu Adolfu Muhru, grajščaku na Bledu. Vi dovolili ste nam i. s.: Uršuli Pem na Mlinem 1 ladijo - plitvico Blažu J i nu ' , \ l Janezu Vidicu „ „ Janezu Zupanu „ „ Janezu Paslerju „ n Alojziju Žerovcu „ „ Sirnunu Kocijančiču „ „ Josipu Kocijančiču „ „ Antonu Zupan „ „ Janezu Muleju „ „ Janezu Kunčiču „ „ Josipu Dešmanu „ „ Lizi Piber „ „ Jožefu Slamniku „ n Jeri Kbnar „ „ \ Janezu Žerovcu „ „ J " » Ileleui filangelc „ „ 1 „ „ Trancetu Vovku » » 1 ■ » cerkvi na otoku (gosp. dekan Razboršek) . . . dve plitvici spraviti v jezero, ki je Vaša laHt iu v Vaši •u-fh'1 in voziti po jezeru s temi plitvicami. To dovoljenje velja za-me in za moje domačine, nadalje za romarje iu za vse, ki se udeleže kake slavnosti na jezeru, kakor tudi za vse na Bled prihajajoče tujce. Kot najemščinoje plačevati nam podpisanim, in sicer vsakemu od svoje, oziroma sopoBestnikom od skupue phtvice vsako leto 1. julija za jedno leto vnaprej 5 kr. od plitvice. Vi, kakor tudi vsakdo izmed nas opravičen je, da s tem skleneno najemno oziroma zakupno pogodbo na pol leta odpove, S prenehanjem zakupnega razmerja preneha tudi pravica dutičnika, voziti s bvojo plitvico po Bleske m jezeru ter bi se nadaljevanje vožnje smatralo kot motenje Vaše mirne posesti tega jezera. Potrjuje* Vam ta, med Vami in nami pravo-veljavno skleneoi dogovor, beležimo spoštovanjem . .u Ob sebi umevno je, da te izjave, katera bi dala g. Muhru pravico, prepovedati čez pol leta do-tičnikom vsako nadaljšnjo vožnjo po jezeru ter uničiti jim tako zaslužek, niti jeden od pozvauih ni podpisal, ker nikdo ni šel ua limanice nalašč tako smešno nizko nastavljene najemščine. Tako odpoved starodavuih pravic zahteval je tedaj od seljanov in celo od cerkve oni isti g. Muhr, ki ima sedaj pogum trditi, „da seljanom nikdar ni branil in tudi ni mislil braniti pridobljenih pravic in zlasti ne prevažanja ljudij po jezeru". Resnično v celem popravku Muhrovem je le to, da navedene izjave ubogim seljanom ni poslal po svojem g. odvetniku, temveč (najbrže celo za hrbtom zadujega) direktno ozir. po oskrbniku. To je pa čisto brezpomembno. Mi pisali smo tedaj v stvari resnico in nič kot resnico in uko sedaj g. Muhr trdi, da bo v miru pustil Beljane, tedaj nam je to le dokaz, da se je sedaj premislil in za to gre kolikor toliko zasluge tudi uaSi intervenciji, za katero se sedaj maščuje s pre-pogumniini popravki. Mi smo nemalj ponosni na ta nepričakovauo hitri učinek našega posvarila in želimo in upamo le, da bo ostal pogumni g. grajščak ima za uotraujo strukturo in zunanjo obliko pozitivna pravila, od katerih skladatelj odstopiti ne more. Zato se mora pesnik po tem ravnati. Da pa to zamore storiti, treba mu je poznati sostavo glasbenega stavka, pevskih oblik in Htrogo glasbeno logiko. Harmonijo, glasbeuo ortografijo itd. Lega k tem potrebam ni prištevati. To je v glavnih potezah zadržaj tej knjižici. Kolikor nam je znano, glasbena literatura do sedaj nima knjige jednakega zadržaja. V tej stroki je avtor njen tako rekoč nam Bebi avtoriteta. Ne pre-oBtaje nam torej nič druzega, kakor da ju toplo priporočamo. Kdor jo bo čital, našel bo v njej mnogo stvarij, na katere do sedaj še ni mudil, posebno oni, kateri želi skladati v narodnem duhu. Prvo knjižico tiskal in založil je Anton Sckolz, drugo pa komisijonalna knjigarna Dioničke tiskarne v Zagrebu. V dodatku, katerega je pridejal avtor v svoji drugi knjižici, razvidi tudi lahko čitatelj, koliko ogromnega gradiva je v tej stroki deloma že napisal, deloma pa ga še ima v delu. Želimo mu k njegovemu delovanju mnogo zdravja, ustrajnosti, posebno pa še gmotne podpore, da zamore v svojem smeru izdatno dalje delovati in Bvoja dela na svetlo dati. F r. Gerbič. mož beseda. Ako ne — tedaj pa na svidenje, gosp. Muhr! Deželni zbor štajerski. V Gradci, 6. aprila. Deželni glavar grof Wurmbraod otvoril je danes prvo sejo v novem zasedanju s primernim nagovorom, v katerem je najprej omenil, da bi bilo za dobro deželno gospodarstvo jako koristno, če bi deželni zbor vsako leto, najbolje proti koncu leta, zboroval šest ali sedem tednov. Deželni maršali in deželni glavarji so se pred kratkim o tem posvetovali in bo dež. odbor vprašal deželni zbor za njega mnenje v tej stvari. — Dež. odbora delovanje je razvidno iz podanega poročila, a tudi za letošnje zasedanje je izdelal več važnih predlog, tako o Raiffei-senovih posojilnicah in o statističnem oddelku pri dež. odboru, ki bo pres-rbel materijal za rešitev nekaterih važnih v|>rašMnj, kakor so preBkrbovauje onemoglih poslov, obč. siromakov, prememba domovinskega zakona i. t. d. Deželni odbor hoče tudi posebno skrbeti za vinarstvo, živinorejo in druge gospodarske stroke iu za prumetue naprave to je, za javne ceste in za lokalne železnice. Proga iz Poličan v Konjice je že gotova in isto tako neka druga, vrh tega pa bo delajo priprave za uekatere nove proge (mej njimi od Spodnjega Dravobrega do Velenja, od Grohelna do hrvatske meje in od Polzele v Kamnik) tako da bo v kratkem Štajerska imela vse potrebne železniške zveze, kar bo izdatno pospeševalo gospodarski in kulturni napredek dežele. — II koncu -povabi dež. glavar zbornico, naj zakliče presvetlemu cesarju trikratno: Slava! Zbornica odkazala je na to predložeue predloge dotičnim odsekom in ko je še posl. Morro utemeljil svoj predlog o podpori po ujmah oškodovanim prebivalcem nekaterih nemških dolin, zaključila se je seja. Politični razgled. Uotrah r dežele. V Ljubljani, 7. aprila. Nadvojvoda Albrecht. V torek je bilo trideset let, kar je nadvojvoda Albrecht, generalni inapektor avatrijske vojske in feldmaršal, stopil na najvišje meBto v naši vojaki, na prvo mesto za cesarjem. Slovesnosti ni bilo ta dan nobene, ker si jo je nadvojvoda prepovedal. Stališče, katero zavzema nadvojvoda proti Hohenzol-lerom in proti ruskemu dvoru, je precej dobro znano. Nadvojvo a Albrecht in nadvojvoda Karo I Ludovik Bta na ruskem dvoru zelo priljubljena in visoko v čislih. Tudi zi parlamentarni sistem ni nadvojvoda Albrecht unet, kako pa misli o dualizmu sploh, susebuo pa o Madjarih, je itak dobro znano. Češki glas i. Umevuo je, da ae o otvoritvi dež. zbora vsi listi samo ž njim bavijo. „Politi k" pripoveduje, kako navihano mislijo češki veleposestniki postopati glede punktacij. Punktacijske predloge o ustanovitvi dveh okrožnih in nekaterih okrajnih sodišč so ali že predložene, ali pa se bodo predložile te dni. Nemci bodo nasvetovali, uaj se te predloge odkažejo puok-tacijskemu odseku; Češki veleposestniki pa bodo ta predlog odklonili in nasvetovali, naj se elaborati izroče drugemu odseku. To Be bo zgodilo in ker bo na ta način vsaj nuvidezno odpravljen punktacijski značaj predlog, glasovali bodo veleposestniki zanje z navdušenjem. „Narodni LiBtyH prisojajo mla-dočeškim poslancem zaslugo, da je končana grda igra, katero je vlada od I. 1879. igrala z narodom češkim. Mladočehi so primorali Tu;.11 -a, da je pokazal svoje pravo, dvanajst let skrbno prikrivano mišljenje; strgali so mu krinko raz lice, tako da more vsak razsoden Človek vedeti, kdo je prav za prav grof Tuatl ■. s kom vlada in zoper koga — zato pa je želeti, da bi se v novem zasedanju spomnili Staročehi in veleposestniki na konferenci dne 1. no vembra dane obljube in naj bi se je krepko držali v tekočem zasedanju. Nemška duhovščina. Našim domačim fanatikom so uzor nemški duhovniki, Češ: ti so pravi interuacijonalni klerikalci, katerim narodnoBt ue dela preglavice, in ti bo pajdašijo z vsem in vsakim, bodisi liberalec ali klerikalec, Žid ali luteran, če le podpira duhovniška prizadevanja. Ta nazor o nemški duhovščini ni povsem opravičen. Res, da je večina njih v narodnem oziru povsem indiferentna, a izdatna manjšina je zavedna svoje narodnosti in neče dlje tlačaniti drugim strankam. Nemška duhovščina se bo najbrž razdvojila v dva tabora, kar utegne postati velikega pomena za vso notranjo politiko. Dunajski prof. Schindler in pater O p i t z nameravata ustanoviti nemškonacijonalen katoliški dnevnik ter sta v to svrhu nabrala *e 30,000 gld. Novi list bo začel izhajati z novim letom. Jezikovna ravnopravnost v Gališki. Kakor je razpor mej Hrvati in Srbi v trojedni kraljevini na korist samo Nemcem, ki bi radi v motni vodi ribarili, da izkoriščajo Nemci raspor mej Rusi in Poljaki v Gališki. Ko je bil I. 1869 s ce Barskim reskriptom poljski jezik uvoden kot uradm jez k v Gališki, začel je najprej Lvovski unijatski kouziatorij rabiti nemščino; poljski ni hotel p;sa ruski pa se ni upal. Posledica Lega je bila, da sedaj vsi unijatski župni in drugi uradi izključno nemški uraduj«-|o, tako da je lani uradni list Stainalavsiit škofa priobč'1 neki namestuiški reskript samo nemški, ne dodavši ui ruskega prevoda. Taka je jez: kovna ravnopravuost v praksi. Vrh tega se dem sistematično, da so is uvedbo fonet čnejra pravopisi odtuji jezik galiških Rusov od prave ruščine, za kar si pridobivajo zasluge tako poljski krogi kakor vlada. Namen temu počeujanju je jasen: razaaroditi gališke Ruse. Srbska skupščina. Včeraj dojioludne se je sešln srbska skupščina Doslej še niso došla poročila o prvi seji. Radikalni poslanci so se v polnem številu zbrali in došli so tudi poslanci rudniškega okraja, čeprav je vlada razveljavila volitev. Pred prvo sejo zhrali so se radikalni poslanci in Be dolgo posvetovali, ali naj sploh uBtopijo v skupščino ali naj Be izrečejo za abstinenco. Uspeh vsega posvetovanja še ni znan. Prth.e, Grujič in Maksimovič so se obrnili do regentov, na) se izpuste trije zaprti radikalni poslanci, a regenti so jih poslali k ministru, k kateremu pa radikalna deputacija ui šla. Iz Rima. V Rimu se delaio velikanske priprave za Bre-brno poroko kraljevske dvojice, i u storilo bi se še muogo več, da ni — suša v žepu. Izmej tujih gostov bo seveda največ zanimanja vzbujal nemški cesar, a došli bodo tudi zastopniki skoro VBeh tujih suve-renov Črnogorskega kneza bo zastojial prestolonaslednik Danilo. Nemška vojaška predloga. Upanje nekaterih krogov, da se bo b primerno popuBtuoatjo tako b strani vlade kakor parlamentarnih frakcij doseglo radi vojaške predloge popolno sporazumljenje, se najbrž ne bo obistinilo. Glasilo nemškega kancelarj-*, „Nordd. Allg. Zfg je vse posredovalne nasvete, kar jih je bilo stavljenih, kratko iu gladko odklonilo trdeč, da zahteva vlada, naj se vzprejmejo vse predloge tako kakor so bili stavljeni ali pa naj se v celoti odklonilo. Ta trdo-vratuost nemške vlade je vzbudila obče osupnenje, kajti mislilo se je, du bo vlada gotovo odaehaia od svojih prvotnih tirjatev. Negativna izjava kancelar-jevega glasila, ztnatrajo nemški 1 sti kot dokaz, da se je vlada odloČila za razpust državnega zbora. Jlonie-rule. Včeraj se je zopet sešla angleška zbornica in brez odlašanja začela drugo čitanje irske predloge, na katero bo sedaj uekaj tednov obrnena pozornost vsega BVeta. Konservativci iu unijonisti delujejo na vso moč, da bi organizovali odpor. Bivši irski kraljevi namestnik Balfour je že javno bujskal k revoluciji. Naši uemški listi, soBebno Dunajski in Graški, pišejo o angleških razmerah kaj Čudno; vidi se, da se more tako neumno in nesramno samo Nemcem pisati. Gladstonea, tega največjega državnika sedanje dobe, zmatrajo nekakim pustolovcem in mu v jedno mer očitajo, da hoče domovino razdvojiti in raztrgati. Tako se piše v nas, kjer so Nemci največ pripomogli, da se je uvedel dualizem. V teh nemških listih se tudi vedno govori o odporu irskih protestantov zoper home-rule in o provinciji Ulater, katera jedina ima nekaj poslancev, nasprotnih irski samoupravi. Ta Ulster je samo deloma protestautišk; protestantski element je samo polovico vseh mandatov mogel svojim privržencem oddati, drugo polovico imajo v rokah irski homerulovci. Tako lažnjivo pišejo nemški listi. Da se upajo, to le dokazuje, koliko inteligencije prisojajo svojim čitateljem. Domače stvari. — (Volilui shod.) Klub občinskih svetovalcev Ljubljanskih, pomnožen z nekaterimi zaupnimi možmi izmej volilcev, sklicuje radi letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet Ljubljanski volilni shod na dan 9. t. m. ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani. Ta shod imel bo postaviti kandidate za te volitve, ki bo v vsakem oziru, zlasti v narodnem in gospodarskem, zelo važne in upati je glede na to, da se ga naši volilci, katerim je gotovo na tem, da se odpošljejo v občinski svet izkušeni, odločni in narodni možje, prav mnogobrojno udeleže*. — (Zjedinjena Slovenija — pod cenzuro.) Neki prijatelj našega lista v Zagrebu odposlal nam je preteklo soboto sledeči brzojavni pozdrav: „Slava .Slovenskemu Narodu", Živeli vsi njegovi aotrudniki in prijatelji. Živela zjedinjena Slovenija". In sedaj strmi slovenski svet! Ljubljanski brzojavni urad je ta pozdrav inhibiral zaradi „uedopustne vsebine* ter o tem obvestil ud- konca opere. Pevske moči Dunajskega gledališča so dobre, vender se predstava ne more meriti z ono češke gledališke družbe. Tako si je češka umetnost tud; v drugič priborila sijajno zmago na Dunaji. Ker je zbolela pevka nuBlovne uloge in tudi njena na mesttuca, nastopila je dne 5. t. m. gospica Vesely od češkega narodnega gledališča v Pragi in pela svojo ulogo v češkem jeziku, ter dosegla krasen uspeh in morala ponoviti svojo glavno arijo. .Prodana ne-včsta* ostala bode brez dvoma stalna točka v Dunaj skem opernem repertoarju. V dvorni operi pa sb bodeta baje v kratkem dali Smetanovi operi „Da-liboru in „Hubička" (poliubek). * (Mater in hči rešil.) Štiridesetletna šivilja llenrijeta Zofka v Pragi in njena 17 let na bči nista mogli plačati stanarine in ju je gospodar ravno pred velikonočnimi prazniki pognal na ulico. Tužni begali sta po ulicah, proti polunoči pa sta bb jokaje objeli na obali Vltave in tesno oklenivši se druga druge skočili v vodo. Neki gospod, ki ju je opazoval, skočil je za njima in res obe spravil še živi na suho. * (Kolera v Italiji.) Kakor bo poroča iz Turina, se je v neki vasi blizu mesta pokazala kolera in je umrlo več oseb po kratki bolezni. * (Zgorelo gledališče.) V Lisboni zgorelo je tako zvano „malo gledališče" in tudi sosednja poslopja. Škoda je precej znatna, vender ni nikdo ponesrečil pri požaru. * (Uztrajen Čudak.) Dve leti utegne tega biti, kar je šinila židovskemu krojaču Hermanu Zei-tungu na Dunaju genijalna misel v glavo, kako bi najceneje prišel k razstavi v Parizu in izvršil je to idejo. Dal se je zabiti v zaboj in poslati v Pariz, kjer je vsled tega obudil splošno zanimanje. Od tedaj se vozi Herman Zeitung v raznih zabojih po Bvetu. Ko je v Parizu oteinnela njegova slava in ni mogel več živeti na troške drugih, poslal se je v London, odtod v Berolin in sedaj za Velikonočne praznike našli so ga v Kodanju v nekem, iz Kristijanije došlem zaboju. Zeitung se je na praznika javno kazal in se misli po praznikih poslati v Peterburg. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 7. aprila. Koburžan se pripeljal danes dopoludne z velikim spremstvom, zajedno 7. ministroma Stambulovom in Grekovom ter s predsednikom sobranja Petkovom. Praga 7. aprila. V obč. svetu naznanil župan, kaj je odgovoril namestnik na spomenico glede dogodkov v dež. šolskem svetu. Julij Gregr nasvetoval, naj se zoper tako postopanje protestira. Zupan nasvetoval, naj se stvar odkaže mestnemu svetu z dodatkom Cr-nahorskega, da je razglasiti in prilepiti manifest, v katerem se namestniku izreka popolno nezaupanje BeligTad 7. aprila. Pri otvoritvi skupščine bili navzočni vsi poslanci in vsi ministri. Liberalci določijo kot predsednika po starosti naučnega ministra Gjorgjevića. Radikalci zahtevajo glasovanje po imenih in ker zbornica to odkloni, zapuste radikalci in naprednjaki dvorano. Minister notranjih rečij izjavi, da glasom ustave šteje skupščina samo 125 in ne 134 članov in ker od prejšnje radikalne skupščine sklenene premembe volilskega reda zaradi tega nesoglasja ni zmatrati veljavnim, zadošča za sklepčnost zbornice navzočnost 63 poslancev. — Liberalci mislijo v prihodnji seji razveljaviti vse radikalne mandate. Sofija 7. aprila. Koburžanova poroka določena na dan 20. aprila. Pariz 7. aprila. Novo ministertvo se je včeraj zbornici in senatu predstavilo. Vladna brezbarvna izjavu bila uzprejeta z dobrohotno reservo. London 7. aprila. Poslanska zbornica začela drugo čitanje home-rule predloge. Glad-stone govoril poldrugo uro. Me t eoro logično poročilo. Narodno-gospodarsko stvari. — Slovenske posojilnice. Posojilnica v Vita n i u dt luio sicer šele 3 leta, a lani je imela že 142 G0