3. JtCUlIRU. DanaSnia Številka stane Din VSO. V LjnMlan!, v petek 4. lannaria mi. leto um. Izhaja vsak dan popoldne, Izrza ati aadsi;e la praznik«« Inseratl: Jo 30 petit vrst a2U, do 100 /rst i 2 !) 50p, večji inseratl peilt vrsta 4 D, notice, poslano, izjave, rekl.ime, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru — Inseratni davek poseDc Vprašanjem štede, .nscratov naj se prilogi znamka za odgovor. 0p*avnl£tvo „Slov. Itaroda in „Bfarađna tiskarna" Hnallnva oltca si 5, pritlično. — Telafati at. 304. Uredništvo MSior. lfnrsda" 3nsflov* allca sL 5, L. nadatropin Tele'on stav. S4. Oopfsa snrefe~na te poi-ilsana in sadoetae ?rankovane-Rokopisov so no vročo. Posa-n^tis Stavil?«: v JufosI ivlji ođ 4—0 str. po O. 1*30, 8 in veC 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O.. 8 in već po 3 O. PoStnirta platana v gotovini. „Slovenski Narod* velja: 1 »L V Je.-oslariji ubijani | po ;>o«tl T iBftJzeBirv« !2 mesecev • ■ • • • • Din Din 2!0- Din 3H0 — • 120 - 120 - , 18r_ 3 . a * • • • • ■ 60 - 60- 1 • • « a • • ■ 20 — ■ 20 — . 30-- Pri morebitnem povllanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošlejo v prvič naročnino vedno ČST' P° naVtrrrd. Na *amo plamena naročila brez poslatve denar a se ne moremo ^z'r«M. Napredna koncentracija kot vprašanje političnega eksperimenta.* Tik pred svetovno vojno je sloven* ski privatni docent, socijolog predaval na zagrebški univerzi o političnem eks* perimentu. Predavanje je zbudilo sploš* no pozornost, ker je šlo za prvi naučni poizkus prenosa eksperimentalnih me* tod na polje političnega dogodevanja. Politični dogodki gredo svojo pot kakor ostali zgodovinski pojavi in zdi se, da ne dopuščajo eksperimentalnegaprevra? čanja in poizkušanja kakor dejstva pri* rodnih ved. Toda problem političnega eksperimenta postane mnogo očivid* nejši, čim ga postavimo konkretno, podrobno in stvarno ter mislimo recimo na državnika, ki v državi z izrazito manjšinjskim področjem hoče asimili* rati posamezne manjšine in jih pridobiti za enotno politično življenje. Tu že lahko govorimo o političnih ekspert* mentih: državnik bi moral napram vsa' ki manjšini poizkusiti gotove upravne (osebnostne) ter politične korake in akcije, da jih pripelje čisto eksperimen* talno v naročje skupne države. Marši* katera država bi danes obstojala in bi se v socijalnem in političnem oziru raz* vi jala mnogo ugodneje, da so se državni krmarji mesto po trmoglavih strankar* ski h. povečini zagrizenih načelih ravnali po splošnem principu političnega ekspe* rimenta. Problem političnega eksperi* menta je tudi v tesni zvezi z bistvom parlamentarizma, ki ne pomeni drugega, kakor kompromisnih zajednic poedinih političnih struj. Tudi v Sloveniji obstoja danes pereče vprašanje političnega eksperi* menta; že del j časa se javlja potreba enotne napredne fronte. Mnogo se piše o njej. V zadnjem času je stopila v nekak odločilen stadij. Poglejmo, ali ni mogoče na tem čisto lokalnem in domačem političnem, oziroma strankar* skem področju poizkusiti politični eks* periment, da nalogo napredne fronte razčisti, razreši in realizira! Mislimo, da je odveč govoriti o potrebi enotne napredne akcije ter jo znova utemeljevati z umstvenimi raz« logi. Klerikalizem je danes duševna in politična sila, ki vlada nad večino slo* venskega naroda. Ta sila ir pa napred* na nesposobnost je povzročila, da je Slovenija popolnoma pasivna: pasivna v Beogradu, pri vrhovni državni upravi, negativna v zunanjepolitičnem oziru, • Prinašamo zanimivo pobudo, ki smo jo prejeti od uglednega sotrudnika in /o stavljamo na javno diskusijo. O priliki spre* govorimo tudi mi o tem vpraianju. Uredn. pomanjkljiva v širokopotezni industrij* ski in splošnogospodarski inicijativi in politiki. Napredni živelj, ki bi moral predstavljati najbolj zdravo, najbolj nacijonalno, najbolj državotvorno, naj* bolj kulturno ustvarjajočo silo Slove* nije. se je razstavil na neštete drobce. Zato ni zmožen političnega življenja, kakršno bi mu pristojalo že danes, ako bi bil enoten. Iz teh in še drugih razlogov se je forsirala misel napredne koncentracije. Reči moramo, da se je potreba vse* stranko osvetlila, in da danes ni s'o* venske napredne stranke, ki bi iz raz* rednega in programatičnega raz!on!a od* klanjala enotno napredno akcijo. Saj so že številne občinske in drusc volitve pokazale uspehe take pripravljenosti in širokogrudnosti. Sedaj gre za to. da se najde splošne j ša formula enotne in složne napredne akcije. Priznamo, da smo doslej skoro preveč pisali o nega* tavni strani napredne koncentracije in docela zanemarili njeno pozitivno pMr. Kdo ve danes, kaj naj bodi napredna koncentracija? Čim pobliže potipaš, zazijajo začudeni vprašaji! Mi pa pra* vimo, da je treba nastaviti nalogo na* predne koncentracije kot vesten poli* Učni eksperiment in da je to metodo treba čimprej za zeleno mizo izkoritisti. Politični eksperiment napredne fronte obstojaj v tem, da vse napredne stranke poizkusijo sestaviti enoten deloven pro* gram najprvo za vse občinske zasiope v Sloveniji. Čim se tak program sestavi — in danes ni programatičnega zadržka, da se vse napredne stranke ne z jedini jo na takem koristnem, ncpredno*gospo* darskem in kulturnem načrtu, ki bi svojo glavno ost naperit proti kleri* kalcem — se lahko preide na oblastno samoupravno področje. Tudi tukaj po* stavijo lahko napredne stranke progra* me, kojih skupna izpeljava bi zanesljiio izpodrinila klerikalno oblastno nevar* nost in pa omogočila blagoslovljeno pozitivno delo za oblastne gospodarske, socijalne in duševne interese. Politični eksperiment, ki pojmuje napredno koncentracijo kot prostovolj* no pogramatično soglasje in sodelova* nje na občinskem in oblastnem samo* upravnem terenu, lahko začrta zgodo* vinski izhod iz sedanjega brezupnega položaja slovenskega naprednjaštva.Ne pozabimo, da so stranke edinice dela, da so partije skupine javnih delavcev in da je aktivno javno delo prvo, oseb? na prvaška ali voditeljska vloga pa zadnja funkcija politične stranke. Na* predne stranke naj poizkusijo svojo eksistenčno upravičenost na polju dela, ne pa v medsebojnem klanju. Skupen občinski in oblastni program ter temu primerno angažiranje političnih delav* cev vseh strank v odnosnih zastopih bi odkril prave in trajne politične dela\'ce. Zaenkrat združitev za skupno lo* kalno delo. Sodelovanje, najprvo pri sestavi občinskih in oblastnih delavnih programov, nato borbeni nastop proti klerikalcem bosta sama od sebe pribli* zala marsikaterega naprednega delavca in marsikatero napredno stranko. Poli* tika naprednih strank naj se v lokalnih stvareh ravna po lokalnih interesih. Državnih problemov mi zaenkrat ne bomo reševali in smo tamkaj quantite negligeable. Će bi pa bili enotni in močni, kakor so klerikalci, bi pa tudi na tehtnico srbo*hrvatskega spora lahko vrgli svojo besedo. Zatorej ne medsebojnega klanja, marveč od taktičnih dosedanjih skupnih občinskih nastopov k enotnemu delov* nemu programu v celi Sloveniji, za vse občinske in oblastne samouprave. Polh tični eksperiment v tem smislu bo te* meljna preizkušnja napredne končen* tracije. Madžarska in Mala anfanta. V lisfu »Neues Pester Journal« piše Julij Andra^sv o bodočnosti Madžarske. Pravi: Obsoam revanžno politiko nairesnejše. Ne morern zadosti poudarjati, da smatram sedaj vladajočo pozicijo Velike antante za dejstvo, na katerega izpremembo se ne sme misliti. Ne samo zato, ker ne moremo storiti nič nemogočega, ker se nc moremo zaletavati v steno, marveč tudi zaradi tega ne. ker vodilna vloga Antante sama po sebi ne ogroža naših interesov. Mi sploh ne moremo voditi niTake velc-silne politike, nikake svetovne politike, mi se ne vmešavamo v vprašanja, katera nas nancposrednejŠe ne interesira jo. in se tud: re mm o vmešavati. Tudi ako bi vodili evropsko politiko, bi ne b:lo naše mesto v taboru, sovražnem »n'anti. tudi tedaf bi ne mogel hiti naš cili obnova predvo ne situacije, rudi tcclai bi se ne moglj identificirati z nikakhri tujimi revanžnirnj mislimi, ka tere smatram za pogrešene tudi s stali šča naših bivših zaveznikov. Mi imamo spoštovanje in simpatije do Nemcev, toda nikake skupne poiKike ne more biti med nami in mirni, mi ne moremo brez kazni pričarati nazaj spomina na stare zveze, ki so se potopile v morju krvi. Tudi napram Mali' antanti želim tipostave normalnega razmerja in vzajemnega sporazuma. Obsodil bi pa brezpogojno to. ako bi mi napram Mali antanti pozabili na svojo čast, svojo preteklost in svoje ideale. Kolikor bolj nesrečen je kak narod, toliko bolj mora držati nase. Ako se mora slaboten narod še sramovati, potem se odpoveduje svoji bodočnosti in onemogoča svo:"e ojačanje. Smatram za povsem slabo politiko, za kratkovidnost, ako bi pričakovali svoje ojačenje od pomoči Male antante. Mogoče, da nas Mala an-tanta sedaj noče več slab;ti. da noče znova deliti naše dežele. Jaz to verujem, ker je v njenem gospodarskem in- teresu, da ne prikliče na dan nikake končne gospodarske katastrofe. Smatram pa za izključeno, da so naši sosedje že danes pripravljeni, nam pomagati v taki meri. ki bi nas napravila od njih neodvisne in bi nam vrnila našo življenjsko in akcijsko svobodo. Samo oprti na svoje prave prijatelje, na Italijo in Poljsko, se lahko bližamo tudi Mali antanti ne kot berači, ki samo prosijo, marveč kot taki, katere Evropa razume in katerih prijateljsko zboljšanje in neodvisnost je v evropskem interesu ... Zelo težko gre Andrassvju iz peresa misel na bližnnje Mali antanti. Sproti si pobija še vedno kvišku kipečo madžarsko želio po nastopanju, ki je slično onemu velesil. Tempi passatif Kolikor je danes še mogoče, toliko bi se vendar Andra^sv rad obrnil od Male antante. kateri bi se potem približal v sredi med madžarskima prijateljicama, Italijo in Pel sko. Andrassy se moti, ako upa po taki poti stopiti v ugodne stike z Malo antanto. Bolje bi bilo, da se na Madžarskem pozabijo habsburški časi in se prične resno računati z realnostjo, ki veleva prijateljske zveze z vsemi sosedi, ako Madžarska sploh še hoče razvoja in udobne bodočnosti čim bolj se bo še odtegovala direktnim stikom, toliko slabše bo za njo. Nikar naj ne mislijo na Madžarskem, da jim Italija tipostavi stare meje. Abotno je to in pomeni samo nesrečo za Mnd^are! Pa tudi na Poljsko naj sc preveč ne ozirajo. Nova francosko - češkoslovaška pogodba pomeni pritegnitev Poljske k zbliža-nju s češkoslovaško. Moč Male antante raste, in francoski vpliv bi lahko upoštevali tudi v Budimpešti. No, sicer pa pomeni Andrassy'ev članek korak k treznejšemu preso:anju mad-zarske pozicije napram Mali antanti. Čas ozdravi tudi madžarske rane . . . Prav pa bi bilo, da bi mislili v Budimpešti sedaj ob novem letu intenziv- no na Malo antanto, njeno delo in na svojo okolico. Zlasti so poučna izvajanja v čeških listih. Tako čitamo nastopno: Mala antanta, ki pomeni do'oče« novum v mednarodni politiki, prihaja iz starega teta z novo vrednostjo !n no-! v?m? uspehi. Vlogo, katero je isrrala v I vprašanju povratka prestolonaslednika v Nemčijo in v vprašanju madžarskega posojila, je dokaz, kako so se velesile naučile pojmovati njen pravi pomen in kako vedo, na Kako solidnih temeljih stoji ta zveza treh držav, ki nI samo obrambno združenje proti skupni nevarnosti, marveč tudi Jako aktivni m zelo dragoceni faktor v cc!orni rekonstrukcij: Evrope. Češkoslovaška je navezala prijateljske stike z zapadnimi silami, ki so sc naučile gledati na nas mnogo pravičnejše nego doslej. Poljska pa je med tem s svojo velesilno politiko prispela do gospodarskega upadka in do nesposobnosti, da bi si sestavila parlamentarno vlado ter do izolneije med Malo antanto in zvezo baltiških drŽav. Madžarska je stopila na pot. katero je šel v svrho ohranitve Avstrije dr. Sci-pel in katero morata nastopiti tudi Nemčija in Poljska. Madžarska in drugI, ki se nahajajo v podobnih razmerah. v katere so za^Ii no lastni krivdi, razume o sedaj končno, da samo odkrita In poštena demokratična politika, ki računa z realnostjo ?n z dan:ml možnostmi, je zd-ava ?n v moderni Evropi cd;-no mogoča. Vsi, cd rVtassolinija do Hor-thvja. so se v preteklem letu lahko prepričali, da gre razvoj na levo tudi v mednarodni politiki: od imperializma in ekspanzivnih namišljcnosti do spoŠto-vanja pogodb, sklenjenih svobodno v sk*"bi za boljšo bodočn^r. do spoštovanja pravičnosti in poštenosti ter do mednarodne morale . . . OTVORITEV TOVORNEGA PROMETA DO BRAJDICE. — T7eograd, 3. i«^"^i*. Ozv.) Po naredbi prometnega ministrstva je r. današnjim dnem otvor;en poleg p^t*^-škega tuđi tovom« promet med Sušakom, Bakrom In B'-a::Tico. S to naredbo je vlada zado^t'^ zahtevam m že-ljam tamošnfega prebivalstva in trgov-skopridobitnih krogov. PROTFST GESK*" PROTI BOLGARIJL — Atr.e, 2. januara. (Tzv.) Gr?Va vlada ]e po svojem po*!a^?ka v ?o!"j! vfožila protest proti govoru minerskega predse1nT-:a g. Cankova o Makedonci. S tem govorom srr,a«ra Qrška kakor Jugoslavija, ogrožen notranji mir države. Sven Elvestad: 3)ama v borbi z dvema. Na povratku je napravil velik ovinek preko obdelanega polja. Zavedal se je, da bo prekasno prišel zaradi tega sprehoda k zajtrku. No. za to se nj menil. Čutil se ;e veselo razpoloženega in srečnega, ker je bil tu tako sam in ker mu je bilo tako priietno pri srcu. Srečal je samo semtertja kakšnega človeka. Ko je prišel do poti, ki je vodila v teman in vonjajoč gozd. je krenil po tej poti in je bil v nckai minutah sam v gozdu. Nikjer ni bilo videči žive duše. V gozdu je bilo hladno in mirno. Najbrže je le rekdokdaj kdo prišel semkaj, zakai bujno^ je ra^tla trava na stezi in med starimi, že posušenimi kolotel i. Vedno globlje je prodiral v les in vedno boli se ie oddaljeval od vasi. V gozdu je vladal mir in tišina. Mahoma pa so prekinili tišino škripajoči koraki pred njim na stezi. Takoj nato sta se pojavili dve postavi. Pričakoval je. da sreča kakšnega logaria ali človeka z bližnie kmetiie. Zato je bil skrajno pre- senečen. ko j£ opazil, kdo se mu približuje. !TTa sfa to dva mladeniča. Nista bila slabo oble-r : !a pa <;ta na sebi nekaj zlobnrga.in rckl: bi prP1 '?r r-ga iz če«ar se da sklepati, da sta nag rrena k zl-činstvu. Oba sta b;la tipični velikomest-ni eksistenci one vrste, ki iih je policijski poročnik temeljito poznal s obtožne klopi: moža pretkanih - obrazov, nestalnih oči. vljudna in spretna, vsiljiva J in predrzna. Eden izmed njiju je imel na sebi celo poteze navadnega tolovaja. Namesto ovratnika in kravate je ime! okrog vratu ovito modro svileno ruto. To je pravi nepridiprav, si je mislil Helmersen. eden izmed tistih ki uspešno nastonaio na plesiščih in znajo plesati najrazposajenejše plese. Policijski poročnik ju je ostro fiksira! ter Šel mimo njiju. Ozrla sta se nanj, toda prikrito in z napol zaprtimi očmi, kakor da bi ne hotela pokazati, da je vzbudil njiju radovednost. To je bilo prvič, da je policijski poročnik srečal moža s svilnato ovratnico. Kasneje je naletel še često nanj v zelo čudnih okoliščinah. Helmersen je napravil nekoliko korakov, nato pa se je okrenil in se ozrl za njima. Istočasno sta se obrnila tudi oba neznanca. Prišla sta v zadrego, se brzo okrenila in nadaljevala svojo pot V duši policijskega poročnika so se mahoma pojavile čudne zle slutnje. Samo ob sebi se razume, da je bilo zanj presenetljivo videti v bližini velikega in svetovnega kopališča dva takšna tipa. Ali sta snovala kakšne hudobne načrte? . . . Ker bi itak prišel prekasno k zajutrku in ker ni •rnel ničesar zamuditi, je sklenil, da bo jima sledil, da se prepriča, v katero smer bosta krenila. Morda lahko tega ali onega opozori na nevarnost, ako bi bilo potreba. Dasi je bil v civilni obleki, vendar je nosil pri sebi policijski znak. S tem se lahko, si je ■ mislil. legitimiram v slučaju potrebe in pojasnim., I zakaj se vmešavam v stvar. Sledil je torej apašem. Vendar pa je počakal tako dolgo, da sta se na potu skrila za ovinkom, tako da jima je lahko sledil, ne da bi ga onadva videla. Ves čas je slišal pred seboj v neprodorni gozdni tišini njune korake. Mahoma je jel interesirano prisluškovati; zaslišal je več korakov, korake, ki so se bližali iz daljave in se mešali s koraki apašev. In naenkrat je zopet zavladala tišina vse naokrog. Za trenotek je policijski poročnfk obstal, prisluškujoč in je nato brzo nadaljeval svojo pot. Ko je prišel k ovinku in videl pred seboj precejšen del poti, je mahoma zapazil, da se nahajajo na poti tri osebe: tretja oseba je bila elegantna, visokoraščena in izredno lepa dama. Srečala je apaše na gozdni poti In ta dva sta. kolikor je mogel razumeti, nastopila proti nji in jo prisilila, da se je ustavila. Skušala se jima je izogniti, toda ta dva sta se ji približala z grozečimi gestami. To se pravi: tolovaja sta se j! približala kot berača, držala sta svoie kape v rokah ia stala pred njo v sklonjeni poziciji. Istočasno pa je brlo v njiju nastopu neVai. iz Česar je bilo jasno razvidno, da nastopita s silo, ako bi njih beračenje ne imelo uspeha. Dama se le ozrla. i*kajoč pomoči, in je zagledala policijskega poročnika. ITT. POGLAVJE. Vrezek v uš 'sa. Iz kretenj njenih rok je policijski poroči sklepal, da se je mlada cama smatrala v nevarnosti in je zato klicala na pomoč. Medenica ga nista opazila, tako zelo sta bila zatopljena v svoje »uljudno« prosjačenje. Melmersen je jadmo tekel na pomoč. NiV'iar mu ni upadel pogum, zlasti takrat ne, kadar je mogel ščititi kakšno lepo damo. Ko je dospel do skupine, je stopila dama k njemu, se nas'o^i'a H'Mij ter se oklenila, ko sta neznanca še nadalje silil i vanjo. Helmersen je opazil, da se je tresla. Zde'o se mu je, da je bil njen veliki strah pretiran Njene OČI so bile od strahu široko otvorjene in so bulile v strahu in trepetu zlast* na enega izmed tujcev, na onega, ki je ime! modrosvileno ovratnico. Po'1-IJ-ski poročnik si je mahoma domisli, da mo-a vzro!: te strašne groze tičati v nečem drugem, krkor v slučajnem srečanju s sumljivimi tuj. i. Tuj^a sta pač prosjačila na vsekakor nenavaden in grozex način, toda kljub temu sta vendar samo beračil Ko sta videla, da je prišla pomoč, sta se oh:: apaša umaknila nekaj korakov Iz nj;h oči pa Je sedaj sijal tako pogum kakor predrznost. Ozrla sta se In se prepričala, da ni bil nihče drugi kakor on v bMžlni. V gozdu je bilo vse mirno. Do bl:?nj h bivališč je bilo prilično daleč. In biTa sta dva proti enemu moškemu In eni ženski, ki je bila povrh le Supol onaaveičena od strahu in groze. snan. 2r. •SLOVENSKI NAROD« dne 4. januarja tS23 Stev is. Tele!unshm In brzofauna ooroCila Poostreni odnesaji med Bolgarsko in našo kraljevino. Prihod poslanika Rakiča. — Govor Cankova o Makedoncih z bolgarsko kulturo in tradicijo. — Beograd, 3. januarja. (Izv.) Včeraj dopoldne je z orijentekspresom prispel iz Sofije poslanik g. Milan R a k i Ć , da poroča vladi o izjavi bolgarske vlade glede makedonskega vprašanja. Popoldne je poročal o položaju na Bolgarskem zunanjemu ministru dr. Ninči-ć u, danes predloži poslanik daljše poročilo kraljevski vlad5, ki bo na to precizirala v končni formi stališče naše države napram izzivanju oficijelne Bolgarske. še dopoldne je imel Vas* dopisnik priliko kratko razjfovarjati s poslanikom Pakitl^m o naoetem razmeriu med obema sosedoma. V osebnem razgovoru je poslanik naglasak da pomenja izjava jt. Cankova v resnici neke vrste provokacjo. To. kar je bolgarski ministrski predsednik sedaj povedal, je izrazil že preje na druge načine, vendar ne tako drzno in mestoma jasno. Po mnenju pos'an^a le ofieflefna BoTgar-%XtL kot država odgovorna za to, kar njem of!cie!nI zastopniki delajo In govore. Bolgarska * nima pravice, da se vmešava v notranja vprašanja narodne manjšine, ki so drugače v mirovnih pogodbah zadostno varovana. Bolgarska kot država nima pravice dvigati pritožbe radi narodnih man:"šin. Nima pravice se vmešavati v naša notran.'a vpraŠan;a, kar je največja pogreška. Iz nadaljnega razgovora "e posnel vaš dopisnik, da ;e Cankov ▼ svojem govoru zastopa! posebno sta!??če glede Mn're-dor»*]~- Po ftfegovfH nazorni ž*vi v Makedonci makedonski narod z boćarsko ku'hiro In tradicijo. To ni resnično in nase stališče glede Makedonije ie do-voU jasno začrtano v raznih Izjavah na-lih meredamih faktorjev. Raklč je zatrjeval, da je fakt in resnica, da je se-dan:a bolgarska vlada g. Cankova govorila oficijelno o tem, da bivajo v Ma-kedomj: Bolgari. Iz:"ava g. Cankova, katero so skušali bolgarski merodajnj činitelji na zunaj kolikor toliko omiliti in ublažit!, pa povzroča še vedno pooštrenje medsebojnih sosednih odnošajev. Za danes ob 10. dopoldne so pozvani zastopniki beogradskoga in domačega tiska k poslaniku g. P a k i ć u , da jim poda kratko informativno poročilo o zadnjih političnih dogodkih v bolgarskem narodnem sobranju. Z oz'rom na poestrenje medsebojnih sosednih odnošajev namerava naša vlada po Informacijah vašega dopisnika spraviti vprašanje BoTgarske na dnevni red konference Ma!e antante. Od zavezniških fn pr^afeUskih držav bo zahfevala nasa vfada odobrenje gotovih odredb proti Romarski In pooblastilo, da nastopi v So!!]?. Stališče merodajnih faktorjev napram Bolgarski. — Deograd. 3. januarja. (Izv.) Kakšno razpoloženje in mnenje prevladuje na vodilnih mestih v Beogradu glede Bolgarske, je na^boli očividno iz današnjega uvodnika »Samouprave«. Vodilni list vladine večine med drugim veli. da je izdava g. Cankova o »Makedoniji — jabolku razdora* insinuacija prve vrste, da so boTrrarsk? cffcreini krogi pokazal? svoje prave clT?e, da ru-SijO pO pogodbi dogovorjeni teritorijalni status na Halkanu v svojo korist. Mi ne vemo kakšen vtis je napravila ta izjava v državah naš'h zaveznikov. Take politične iziave jasno kažejo, da Bolgarska namerava rušiti sedame teritorialno stanje na Balkanu in drj so tak! cilj! c"t# n??ne of!c*!e!ne poMtlke, k! preds*av^ia*o resno nevarnost m?ru In pravnemu redu na Balkana. Za nas, ki smo v tem vprašanju direktno interesiram, pomenja ta iz:ava od oficijelne strani, ki ni direktno še vojna naooved. otvor*-ev nepr1jaAe!]skega razpoloženja of*c\lelne Po?garske napram naš?m pravicam, pridobljenim potom m»rovne pogodbe. Za nas ie torej doTžnost, da resno skrbimo za hrambo teh svojih pravic. Poslanik Va! arevski pri dr. Niričiću. — I?eograd, 3. 'anuar'a. Cfev.j Bolgarski poslanik Vakarev^ki je vČerai v zunanjem ministrstvu posetil dr. Nin-čfća, ki ga je končno sprejel. Po nalo-lah svoie vlade se je trudi1, da bi izbrisal globoki vtis govora g Cankova, ki ga je vzbudil v Beogradu in v vsej državi. Pred sestankom Male antante v Beogradu. Dnevni red konferenc. — Vpraš antanto. — Obnovi Beograd, 3. januarja. (Tzv.) Na »ovega leta dan je pripel v Beograd pomočnik Češkoslovaškega zunanjega ministra, poslanik dr. G i r s a , da sporazumno določi pregram in dnevni red konference držav Male antante v našem zunanjem ministrstvu. Dnevni red konference še ni definitivno odobren od fnteresiranih vlad. Kakor je izjavil direktor tiskovnega odelka v zunanjem ministrstvu Vašemu dopisniku, se program in dnevni red določita in objavita v teku dveh ali treh dni. Za sedamo konferenco Male antante vlada v vseh diplomatičnih krogih in tudi v inozemstvu največje zanimanje. Ves tisk posveča dal ša politična razmotri van »a temu sestanku, na katerem se bodi razpravljala važna mednarodna politična vprašanja za ohranitev miru v rTvropi. Poleg nekaterih za Malo antanto aktualnih in le njo interesirajočih vprašanj se boCxO na tej konferenci razprav- anje zveze med Francijo in Malo tev zvez z Rusijo. ljala tudi mednarodna vprašanja in sicer po informacijah Vašega dopisnika: 1. Francosko-češkos!o%raška zveza In stališče Male antante. Pri tem problemu ima priti v razpravo vprašanje sklenitve s'iene zveze med Francijo In kraljevino Srbov, Rrvatov in Slovencev, zveze med Franc/io ?n Romunsko ter sploh vprn^nnie zveze med Francijo in državam! Ma!e antante. 2. Konferenca ima tudi določiti stališče Male antante napram sovjetski Rusiji. Kolikor je znano, sta sprejeli Romunska in naša država poziv sovjetske vlade za obnovo diolomatičmh zvez z Rusijo. Romunska je za rešitev tega vprašanja že sama določila sestanek delegatov sredi meseca januarja t. 1. v Solnogradu v Avstrijo. Naša država še ni določila sestanka, pač pa ima, kakor je bilo ponovnokrat javljeno, poslanik Zivojin B a 1 u g d ž i ć nalogo, v Berlinu sondirati teren za obnovo te zveze. Romunska forsira sporazum z Rusiio radi ureditve besarabijskega vprašanja. Ustanavljam* ^zicijonalnega bloka. — Zagreb. 3. januarja. (Tzv.) Zagrebški politični krogi posvečajo vehTco pozornost porovan u podpredsednika jugcslovenske muslimanske organizacije posl. dr. flrasnice in voditelja SLS dr. Korošca na Dunaj. Kot motiv temu potovanju sicer navaiajo privatne družinske razmere in bolezen, vendar je potovanje očitno v zvezi z gotovo politično misijo, ker ni izključeno, da bosta oba politika razoravliala s Stjepanom Radićem o sedanii politični situaciji in o preorijentaciji hrvatskih republikancev napram Beogradu. Akcija za ustvaritev opozlci:onal-nega bloka na temelju popuščanja je nujna taktična linija opozicijonalnih skupin. V bistvu so se klerikalci in muslimani ugodno izrazili za Martnkovičev načrt o širokih samoupravah, ki ima služiti kot baza sporazuma. Koncediratl bi se imele le še nekatere korekture lokalnih interesov, na kar bi bil načrt sprejet za podlago skupnega dela opo-zicijonalnega bloka v narodni skupščini. Po poročilih iz Beograda tudi zemljoradnik! sedaj čutijo potrebo za zbli-žanje (?), čeprav je vodja zemljorad-nikov naglašal na sobotnem občnem zboru SKS v Ljubljani nasprotno. Dejstvo je res. da so ostali zemljoradniki do danes nekako rezervirani za ustva- ritev skupnega opozicijonalnega bloka. Značilno je dalje, da politični krogi, ki vodijo pogajania za opozicijonalni blok, presojajo zelo optimistično ustvaritev tega bloka. PaČonaio. da bo radikalna vlada imela edini izhod iz te težke situacije, da apelira na narod in razpiše nove volitve. Nastop opozicije pa bi bil pri teh volitvah skupen in solidaren. Demokratska frakcija Ljube Davidovi-^ ća bo skušala rešiti od strani vlade ta-' ko zapleteno hrvatsko vprašanje. Dr. Korošec je baje na zadnjih konferencah s hrvatskimi republikanci, kakor to zatrjujejo politični krogi, dosegel zbližanjc Radićeve skupine z ostalimi opozicijonalnimi skupinami in je dosegel bistven uspeh po mišljenju nekaterih opoz'lelionalcev. da se gotovo število Rad'ćevlh poslancev odzove pozivu In pridejo v Beograd. Po informaciiah iz Beograda tudi radikali pripravljajo nove volitve in so pripravljeni rešiti v narodni skupščini le državni proračun in nekatere manj važne zakone. Volitve bi se imele vršiti meseca junija t. 1. ZLATA VALUTA V NASI DRZAVL — Beograd, 3. januarja. (Tzv.) V finančnem ministrstvu je bila včeraj konferenca finančnih strokovnjakov, ki so razpravljali o vprašanju uvedbe zlate dinarske valute v naši države, mesto dosedanje srebrne. Razpravljano je bilo tudi vprašanje, ali se naj začne kovati zlat novec. Zlatniki bi se kovali na Češkoslovaškem, najbrže v Brnu. RESKO VPRAŠANJE- — Beograd, 3. januarja. (Izv.) 11 al i* janski poslovni odpravnik Sumonte je včeraj dalj časa konferiral z zunanjim ministrom. Vašemu dopisniku je g. Su» monte naglašal, da je bil razgovor po« polnoma informativnega značaja. Obve» stiti se je hotel o politični situaciji v naši državi in o stališču vlade napram Bolgarski. O reškem vprašanju in o odnošajih napram Italiji je g. Sumonte kratko izjavil, da se vprašanje nahaja v zaključni fazi in da se ustvari nov sporazum glede Reke na popolnoma no* vih temeljih. Glede vesti, da se ima reško vprašanje likvidirati na ta način, da Reka pripade pod suverenitetu Hali* je. Delta in Bar oš pa Jugoslaviji, je s. Sumonte izjavil, da je »o tem nekaj slišal a da ne more dati nikakih po* drobnih pojasnil« —- Beograd, 3. januarja. (Tzv.) Reško vprašanje in njega definitivna sporazumna rešitev z Italijo jc stopilo na dnevni red naše zunan'c politike. Rcši= tev tega vprašanja, o katerem se sedaj vodijo direktna pogajanja med rimsko in našo vlado, bo morebiti koncem kon* cev izzvala veliko iznenađenje. V zvezi z razmejitvijo v Sloveniji je prispel v Beograd polkovnik D a s k a 1 o v i d, ki jc o razmejitvenih elaboratih poročal zunanjemu ministru dr. Mi-sčiću, mini« strskemu predsedniku g. Pašicu in po* močniku zunanjega ministra Panti Gav* riloviču. INDUSTRIJALIZACIJA REKE, — Reka, 2. jan. (Izvir.) Guverner general Giardnio je imel za novo leto pred zastopniki mestnih, državnih in vojaških oblasti govor, v katerem je želel da pride za Reko v novem letu končna politična rešitev In ž njo pogoji za uspešno delo. »Drugi več nego mi sflmi imajo pc+rebo. da se oživi pristan'ško de'ovnnje. MI lahko pričakamo popolnoma mirn;«. (Noben razsoden človek na Reki ne del? tejra mnenja z guvernerjem. Kakor se kaže doslej, drugi lahko žive brez Reke aH Reka umira radi odsotnosti onih drugih«) Otard:no misli s politično rešitvijo na aneksijo. On ne dela za novo pristaniško življenje, ampnk hoče spraviti na Reko nekaj industrije, da bi mesto tako-le mizerno životarilo daJje. Rekel je. da so tri velike industrije že zagotovile delo, drtwre se na odvedu ieio In kmalu začne obratovati na Reki tudi n?M-več:e pod te rje svetovnega slovesa. G?ar-drno pozablja, da ie predvojna industrija žive'a v mestu v glavnem radi pomorskega prometa. Ako tega ne bo!) Giardino se je obregnil tudi ob one Rečane. ki so bili prečna ni. imenuje j'h tujce !n reptTje. s ka*eriml ne bo imel nikdar stikov, za nje ima pripravljene — dobre Skornie! ANGLIJA IN PADEC FRANCOSKEGA FRANKA. — Frankfurt, 2. jan. (Tzv.) »Frnnkfur-ter Zcltung« objavlja dopis svojega londonskega dopisnica o vzrokih kurznega padca francoskega franka. Med drugim dopis na glasa, da vodstvo držnvn h poslov ne more vživati nikakesa zaupanja, če je državni proračun le umetno izdelan, ne oo bi bit! izdatki in dohodki na pravični bazi izravnani. Finančnki v Citv so prepričani, da Francozi ne p'ačujejo dovolj davkov in da Franci a razsipno trati svoj denar na Škodo svojih upnikov. Tako na Angleškem, kakor rudi v Ameriki omenjajo, da to nI pametno fn nmestno, stotine in stot ne milijard posojevatl drugim državam ▼ svrho oboroževanja, sama Francija pa tiči globoko ▼ dolgovih. Angleški finančniki tako daleč" kritizirajo finančno politiko francoske vlade, da bo pariška vlada od angleške vlade v kratkem na te nedostatke v odločilni obliki opozoriena. Dopisnik d*>'ie zatriuie. da ie angleška vlada intervenirala v Varšavi radi francoskih kreditov. Snežni viharji in zameti. Alt>ske dežele. — Številne nesreče. — V Franciji poplave. — Plazovi — Pariz, 2. jan. (Izv.) Radi neprestanega deževja In naraščanja rek so razni kraj! Francije poplavljeni Naraščati je začela tudi glavna reka Seina Na starega leta dan je reka poplsvila večji d?! pariških predmestij. Mnogo hiš so morali izprazniti in nekatere ulice so bile popolnoma pod vodo.. Tudi važnejše prometne točke glavnega mesta so bile poplavljene. Seina še vedno narašča tako močno, da ie ogrožen železniški promet med glnvnim in predmestnimi kolodvor!. Kolodvor proge Pariz-Or-leans je pod vodo. Tudi kolodvor des In-valides cestne železnice je poplavljen. Tako velike in katastrofalne povodnjl Parižani še ne pomnijo Značilno je. da je kin Zuava pod vodo. Kip stoj! na mestu, kjer Je pred 50 let! bila največja voda. — fnomo't. 2. Jan. (K) Pri Da'aasu Je proga čez Arlberg r?di še vedno v nižino drvečih lavln zaprta tako, da se promet z vlaki, ki Je že od 24. dec. dalje pretrgan, ne more vršiti. Mogoče bo šele v soboto vzpostavljen normalni promet preko Arl-berga. Vlaki vozijo samo med Ino mostom In Langen. KATASTROFE V SVTCI. — Cnrfh, 2. Jan. (K.) Iz AIrola poro-Calo: Nesreča, ki je z utrganjem plaza zadela kraj AIrolo v soboto ponoči, je veliko večja, kakor Je bilo razvidno iz prvih poročil. V celoti Je trpelo približno 15 hli. predvsem ves vzhodni del. Hotel »Motta«. last tamošnje gozdne uprave, m dve privatni hiši so morali biti Izpraznjen!. ST nn-no Škodo cenijo na približno 300.000 frankov. Skoda v kraju samem ni bila povzročena rotTVo od lavine, kakor od silnega zračne ta pritiska, Kot primer o tem nava- ja poročilo, da Je zračni pritisk odnesel po zraka tež-^o smreko približno 83 m daleč in jo nato treščil na neko dvonadstropno poslopje. Izkoreninjena In polomliena drevesa leže povsod razmetana do kraja nesreče. Na glavni cesti je pravcati kaos snežnih mas in delov hiš. Da ni postala katastrofa še usodepolnejša je zgolj pripso-vati varnostnemu zidu, ki je bil zgrajen v kraju pred 20 leti. — Montreaux, 31. dec. Na progi Mon-treaux - Oberland železnice se je te dni utrgalo več lavin. Prva se je utrgala v petek pri Casesu cb severnem izhodi Jaman-tunela. Razbr.a je bila neka koča in lavina je pokrila železniško progo 100 metrov daleč z nad štiri metre debelo plastjo snega . Druga lavina se je utrgnta pri Les Avantsu tretja pri postnjl Arieres. Neki vir»dukt Je pokrit s snežnimi masami Jn skaiamf. — Br?f*nzona. 31. dec. Velik- lavfn-5o zaprle BernHard'nski prehod in ote2leo*t-ie promet v Calan^n doi!n! na vec* mestih. — Pariz. 31. doc. Med krilom M^nfe ocllier in Avigronom je divjal silovit ciklon, ki Je na več mestih unfčfl prom?tnn pota. Na Jugovzhodni obiM rpz^aja vinar S tako Silovitostjo, kot že kmalu ni bila opazovan. Vsf vlnki fmnjo zamude. V Mar-seillu ie vihor na raznih poslopjih povzročil občutno škodo. — MOptlerS. 31. dec. Vas Versoid v občini Rourg St. Maurice. 1 SOD m nad morjem je bila od 22. do 29. dec. z dvn metra visoko snežno plastjo popolnoma odrezana od zunanjega sveta. Prometna pota so zasuta 6—8 m vKoko od snežnih ma*^. zrušenih po lovinah. Pri čiščenju potov |e lavina usmrtila enega mo?a eden pa je bi! ranjen. V strugo hudournika Versier je treščila ogromna lavina ki je pndsula osem hiš. K sreči ni stanoval v poslopjih nihče. Zračni pritisk na je v Versieru razbil Sipe na vseh Do^loojih. — Pariz, 2. jan. (Iiavas.) Sclne Je radi nara?čanqa v*;l^d deževja poplavila nižje stoječa nabrežja. Poo'avljena so predmestja. Mnogoštevilne rodbine so morale svoja stanovanja zapustiti Tudi z dežele javljajo o težkih povodnjih. Vesti iz ifalije. Razpust zbornice v kratkem. — Novoletni garr poslanika Bar-rerja. — O bivših avstro-ogrskih voiakih. — Živ sežgan. — R.'m. 2. jan. (Izvir.) V ministrskem svetu je predsednik Mussolini v razgovoru o položaju glede na potek poblastilnega zakona s koncem 1923. rekel, da se tako zaključuje prva faza fašistovsek vlade, kar se smatra v političnih krogih za napoved razpustitve zbornice meseca januarja, najbrže 24. trn. nakar se razpišejo volitve za dan 30. marca ali 6. aprila. — Povodom novoletnih voščil se je pred kraljem in predsednikom Mussolnijem zopet neizmerno poveličeval faSizem. Mussolini je trdil, da je spravH italijanski narod do discipline in da se bo gradilo dalje na sodanji podlagi. — Francoski poslanik Bnrrćre je imel pred zastopniki francoske kolonije političen govor, v katerem je naglašal skupnost francosko-ital?ianskln interesov zlasti glede mednarodnega finnnčnesa problema; problem reparacij in doljrov veleva obema državama skupno pozornost. Analogna pa je tudi njuna pozicija v političnem pogledu, obe sta interesirani na tem, da se vzdrži avtoriteta pogodeb. katerim se imata za» hvaliti za svoje nove meje. — Rim. 2. jan. (Izvir.) Ministrski svet se je v svoji zadnji sen bavil z vprašanjem vojaške obveznosti bivših avstro-ogrskih vojakov, ki so sedaj italijanski državljani. Ali naj se jim prizna čin, ki so ga imeii v avstrijski armadf? Sklenilo se ni nič službeno obvestilo pa naznnnja, da ednole, ftko se znjamči. da se ne bo mogel nihče odtegniti vojaški dolžnosti do nove države. brx?o vetrovanl moralni interesi rtkth, ki «n se bojevali proti Avstro-Ogrski in jo premagali — Celano. 2. jan. (Fzvir.) Nek? Fran-ceso Tomei je v cerkvi odprl relikvije mu-čen:kov iz lefa 1r>no jn razmetni kosti okoli. Tomel ie komaj pršel Iz ječe. Razjarjena množica ie Izvedela hitro, da je to storil Tomei. Porr«br!a ga ie. obesila na kol, polila z bencinom *n povsod, ker ne stavi ne na oder in ne na igralce prevelikih zahtev. In to Igro bodo Igrali povsod radi, ker ima silno bogato dejanje, pestro risane tipe Iz vsakdanjega Življenja, sem pa t)e prikrit suh, humor, lepo plemenito idejo In jezgrovit Jezik. Tu pride sentimentalnost na syoj račun, prijatelj krepkih značajev bo v Str-molu in Piškurju videl umetniško risane značaje. Intrigant bo našel svojega sovrstnika, slabotna ženska svoj Izvor, tisti, ki trpi po nedolžnem krivico se bo v Erjavcu spomnil sam nase in oni, ki Ima težko vest, bo v spravljivem koncu našel kapljico tolažbe za svoje reve in težave. Prepričan sem. da bodo to igro igrali povsod, ker to res v polni meri zasluži, na kmetskih odrih in po mestih, ker prinaša vsakomur svoje. — Iseljenički kalendar za god. 1924. Nakladom »Jugoslavenskog Iseljenika« a a redakciji poznatog stručnjaka g. Artnra Građo, izšao je ovaj našemu svijetu toliko potrebttni kalendar. Kako so u istome sakupljeni svi propisi o iseljivanju, bilo paše države bHo svfh on'h država prema kojima je orijentirana naša emigracija, to čeu njemu naši Iseljencl nači sakupHene sve podatke koje Ih interesiraju. Cijena 10 Din, a dobiva se usvfm knjižarama. — O novem leta uredi vsaka dobra gospod;n;a na novo vse svoje gospodarstvo. Gospodinja, ki redno zabeleži vsak Izdatek v troškovnik Gospodinjskega kole- I daria Jugoslovenske Ma tire bo to z aspe-I hom storila, ker jI bo troškovnik natančno pokazal, kje da more k^l pr^teditl Zato si bo vsaka dobra gospodinia nnbivi'a I Gospodinjski koledar Jugoslovenske Mnti-i ce, v katerem nn'de tudi sicer dragocene j podatke o gospodinjstvu. Ko'ednr veMa za j člane 15. za nečlane pa 18 dinarjev. Naro-j čn se v Matični knjigarni. K~>n$rresr?? trg I al! pn v p'sarnl Jugoslovenske Matice, j Pred Škofijo 21 /T — Uzgajatelj: Izašao je novi broj TJr-( gr'n>e!;a (1. januari?) sa ov:m sndr7**iem: Gu«rl*elmo Perrero: §?a 5e rTvropa trtrvM-la. Prof. P. Hi f«č\ Joso FePcInov'ć, S'evo 7aku|a. Mrtrko Jovanovle*. dr. fm Vofclav Mloč, Sr.Vh Lkibunčlć, BranVo Vrmac, Emfl Petrovič: Odgovori na »Našu anketu«. M-Ilenko Vldovlč: Sta može ursroi. CrT«»or*1<* Petrov: Apostoli savestf. rTnr^n Peft-aš: Sokrat kao kr'tičar umetnosti. .?a«?oda Tr«-hefka: O moralam urc^nnui die^e. Klin 1o K»*o«<1er: Pismo ?cdnog pčftetfa. Dr. Jure TurIČ: Nacrt zakona o škodama za preobražavanje naroda M'naPo Boro«*c-rl*: Teozofija. 5*1. W?»č: Dužnog; našTi Intelektualaca. JNITk* Krcš č: Mn*č*ne brige. PavJd Levi: Duševna i fizička ?»Ta. Em»l Petrovič: U ngfednlu urmefnostl. Vo-J slav BogtčevIČ: Pre i poste ratnt menfaTI-tet omlad:ne. Sanh Lfi!*wč**: Kako Hud! postaju bolji. Pregled. Filmske. »Urga'a-telj« Izlazi n Sarajevu. Godišnja pretplata 60 dinara. — »Nova Evropa« z dne I. jan. prinaša tole vsebino: Osnovni pogledi »N^ve Evrope«. Radio kolo »Nove Evrope«. Ekonomski pregled: Stan'e naše privrede u godini 1923. (T Bel'n) Stines dolazi! (V. j Eslh) Knjige I listovi. Književnost. Fr. Mitčlnskf: »Mogočni prstan«. Narodna pravljica v štirih d.ia-nlib. Splošna knjižnica št. IZ. Ljubljana 1923. Natisnila In založila Zvezna tiskarna ia knjigarna Strani 91. Cena broš. 12 Din vez. 17 Din. Kdo ne pozna Milčinskega! — Njegov vedri humor nam Je privabil ie to-Kko smeha, da nas obide takoj Segava veselost, če slišimo njegovo ime. Kakor osta* la dela, je tudi Mogočni prstan poln zdravega in vedrega humorja, ki le tu pa tam Prnv lahko nekoliko preskoči v satiro. Igra ie bila uprizorjena z vellk;m uspehom v Narodnem gledališču v LJiblJani kjer bo doživela še mnogo repriz. Vsekakor bodo zlasti diletantski odri tega dela vedeli in ga bodo tudi lahko uprizarjali. Pisatelj namreč oe zahteva tantljem, ampak dovoljuje uprizoritev v kulturne in dobrodelne namene vsakemu dlletantskemu odru ki si nabavi najmanj 20 izvodov knjige. To Je spričo nizke cene prav lahko Izvedljivo. Obenem olajšuje pisatelj maniSim odrom Igro tudi z navodili, kako Je mogoče uprizoritev pre-osnovatL Sicer pa je delo tudi kot beri'o zabavno In priporočljivo In ga bo gotovo vzljubilo mlado in staro. Posebno mladina aaj bi ga prav mnogo dobila v roke. — Po dvanajstih 1et'h. Ljudska Igra v štirih dejanjih. Po Schrottenbachu priredil Fran Koblar. Ljudski oder 5. ivezek. Založila Jngoslovcnska knJtaarna v Ljubljani 1<>23. Cena Din 2?.—. Vendar enkrat p<* dolgem času smo donfli ljudsko Igro, ki |e Polna dramatike In zdravega, krepkega Jedra. Dialog Je tako koncizen In lakon*čen. da smemo reč', da nI niti ene bedese odveč v Igri. Mo^aš biti res zbran pri čl tanj n Igre, ako hočeš, da si obdržiš vse niti v rok«. Tf Vrečka kratkost. ta kordenzlranost v besedi pa Je presajena na slovenska tla. IJidje govore kakor grče Iz slovensk. hrasta. — »delno I« tera tendenčna — za vero alf Proti veti — vendar ta ideja a| napisana vi- Šolstvo. REFORMA LJUDSKEGA ŠOLSTVA V ITALIJI. Italijanski prosvetni minister Giovanni Gentile energično nadaljuje svoje reforme. Z ministrskim ukazom z dne 6. maja je bila provedena reforma srednjih šol. z ukazom z dne 11. nov. pa se reformirajo ljudske šole. Nova uprava ljudskih šol stopi v veljavo začetkom šolskega leta 1924/25. Gentiiijev učbeni program določa učitelju cilj, ki ga mora doseči vsako leto prepušča pa mu svobodno izbero sredstev za dosego tega cilja. Prosvetni minister izrecno naglasa, da morajo biti ta sredstva razločna in v skladu r individualnostjo učitelja ter raznimi okornostmi, v katerih se nahaja šola In učenci. Učbeni program ie prikrojen tako. da bi učitelji neprestano obnavljali in uveljavljali svojo duševno kulturo, ki mora bazirati na zdravih koreninah narodne kulture. Temelj na katerem na! sloni kultura Ijudks^šoJskega učitell-stva. Je živa narodna tradicHa, velika narodna literatura, čudovita dela poezije, vere in znanosti Iz šol je treba odstrani i banalnost in s pomočio učiteljevih ust naj se omogoči stik z velklml duhovi Učlteli bo seveda smatral svojo dnevno pripravo po takem programu, kot nekaj težavnega, toda iz lastne skušnje se bo prepričal, da Je to lahko, ako se opravlja svojo dolžnost z ljubeznijo do dela In mladine. Zato nov načrt ne vsebuje mnogo dldantlčnih predpisov. Vsak učitelj lahko uveljavi te predpise v sebi na ta način da študira knlige velikih mož. O«obito pa lahko Izpopolni svoje didaktično delovanje S tem. da živi z duhom svojega narodn In posluša neizčrpne glasove velikih gen'Jev. Učitelj na) se ne boji, da bi postal po teh študliah njegov pouk nedostopen. Največl! duhovi so vedno najpreprostejši. In najenostavnejša razlaga v šoli mora biti nekak prvi korak v višmo. Samo oni učitelj. W koraka z najmanjšimi In Je ob-nem v zvezi z največlfnrt, ne bo smMral. da Je občevanje z malo razvito mladino ponižujoče. Po teh glavnih semmleah govori nVa*-strska naredba e razvrstitvi nčbenih pred- metov. Prva številka v oklepalo pomeni število ur v pripravljalnicah, druga število ur v prvem razredu, tretja število ur v druge mrazredu itd., sedma številka pa se tiče ponavljalnice. Veronauk (I, l4ai, 1%, 2, 2, 2. 2), petje, risanje, kaligraflja. recitacija <4, 2%. 2xk. 4. S 5, 3). branje, pisanje in vaje v materinščini (0, 7. 6, 5. 5. 4, 3). pravopis (0, 0, 2. 2. 0, 0, 0), računstvo (0. 4. 4. 4. S. 3, 2). različne razlage In zabavni predmeti (6, 4, 4, 4. 1, 1. 1), vrtnarstvo, ročna dela. ženska dela. telovadba in igre. razvedrilo in higijena (24, 6 5. 4. 4. 4. 0). fizika in prirodopis (0. 0, 0 2. 2. 3) zemljepis in zgodovina (0. 0, 0 0, 3. 3. 2), pravni in gospodarski pouk (0. 0. 0. 0. 0, I. 1). rokodelstvo (0. O. 0. 0. 0 0. 8). V tej razvrstitvi je ponekod združenih več predmetov, da bi učitelj lahko svobodno razpolagal z urami posamnih skupin. Velika važnost se polaga na veronauk. Naredba pripominja, da je verona»:k temelj elementarnega šolstva. Ta predmet ima sicer malo ur. zato pa mu ie priznano mesto v drucih predmetih. Pri petiu se morajo peti pobožne pesmi, pri pouku italijanščine naj se spominjajo učenci verskih herojev In učitelju se priporoča, da v svojih poljudnih razpravah Iti pripovedkah stalno omenja verske dogme. Pouk mora vzbuditi v mladini spoštovanje in ljubezen do božanstva, nikakor pa ne strahu. V risanju mora učtte!i strogo paziti na način, kako deca rKe. Otrok ne riše predmeta, nego to. kar ve o njem. Prve detske risbe so Ideogrami. Napake pri tem ne izvirajo Iz okornosti rok nego iz nezrdo^tnega opazovanja. Zato mora uč'-telj popravljati besede z risbo fn risbe z besedo. Vaje v razločevanju barv s^ mo-ra?o vršiti pn Monte^soriovi metodi. V plitku materinščine vsa! prve mesece ne sme biti čitanja in p'sanja. V začetku uč'teTJ snloh ne sme daiati domnč:h nalog. Pouk zgodovine se prične z italijansko zgodovino od L 181«. Čitajo se najvažnejši dokumenti In nroktnmcfje te d be. spomini narodnih mučenikov In dnevna pove-ja vojskovođi!. Dnevna povelja Iz zmagoslavne dob? 1915-191S morajo biti Izobešena v vspki šolski sobi. začenši od tretjega razreda. V zadnjem razredu s čitajo klasično-historična dela. Glavna mfsel crl-kurme reforme gre za tem. da se iz šol odstrani mehanizem, ki nal ga nadomesti dr-h trstvarjanja. Zato se polaga tolko važnost na učiteljevo individualnost in zato se uč?te!Iem priporoča stalni stik z odličnimi zastopniki znanosti in umetnosti. SfMsfvo. — Sokolsko gfeda|t?čo v RadovPlcI unr^zori v nedeHo, dne 6. tm. ob pni štirih popoldne zadnilkrat »Lukrecrjo Borgio« Konec Igre je zanesljivo pred sedmo uro zvečer, tako da se zunanji udeležniki lahko vrneio z večernimi vlaki. Turistika in sport. NAŠI SMUČARJI. Vremenski preroki so se letos vedno motili. Posebno zadnji čas so se pošteno urezall in seveda v veliko veselje naših športnikov. Južn^zapadne vetrove Je premagal sever in oblaki so se morali umakniti. Srednjeevropski vremenski val, ki Je povsod zapustil zle posledice, Je bil to pot zadržan od našega alpskega Jezu; le malo snega je petresel po naših gorskih pokrajinah, kakor po naročilu naših sportašev in kmetov. Zadovoljni so meščani, da jim nI treba gaziti po mokrih cestah, zadovoljen Je kmet v gorskih krajih, da lahko spravlja les z gora. — Največjo zabavo je napravilo vreme našim sankarjem In smučarjem, posebno, ker je bilo baš med prazniki tako ugodno vreme. Vsak gorenjski vlak. osobito pa ob sobotah In ored prazniki. \~ Poln smučarjev in drugih športnikov ki hite veselih obrazov v naročje narave. V Ratečah, v Kranjski gori, Dovjem, Mojstrani, v Bohinju, povsod so smučarji. Koča na Vel:ki planini le vedno nabito polna. — Prihiteli so Iz Ljubljane In tud: nekaj Zagrebčanov, članov raznih športnih ktirbov Je prišlo k nam. Mnogi so ostali v planinah čez praznike. Nekateri so se naselili v gostilnah, drugi so se radi štedljivosti zatekli v kmetske hf?e. kjer si sami kuhajo. Prav priletno Je gledati te mestne kuharice In kuharje, kako si zad^voljnh obrazov, pripovedujoč vesele dogodke, zasoljene z dobrim? zdravimi dovtipi, sučejo okro«» kmetskm ognjišč. Seveda, ako je dvakrat osoljeno ali tudi nič in ako mesto Žgancev nastane polenta ali tudi močnik, to lačnem snvčarjem ne k"»li dobre volje in tudi ž elodca si ni nihče radi tega pokvaril. Navadno so od lutra do večera v prosti naravi, ki baš s?daj v zimi nudi toliko neoooisne krasote. Ob priletni zrba-vl si utriujejo telo in vedre d:»h. Učc se spoznavati tisto divoto narave, ki nam Je bila pred leti znana le iz raznih tujih listov In knjig. »Knjiga narave fma mnogo mnogo zapisanega, toda treba Je. da |o zna? čitati in da razumeš men Jezik!« Poleg teh smučarjev pa je tudi nekaj takih, ki so sicer prav tako cblečeni v švedski športni kroj. ki nosiio prav tako smuč1 na rami po mestu In se prav tako in mogoče težko poslavljajo rd doma. Skrbne mamke. dobre tenke In ljvbke zaročenke kf premalo poznalo sonrt In tudi svoje ljubllence. so v vcl:klh skrbh. da bi se kaj ne dogodio da N kdo ne padel v brezno aH «1 v mehkem snegu ne razbit glave. RazIuVa Je. da smučarji druge vrste ne morejo pasirati nevarnih barler vaških gostiln In da se raje zdravijo telo v dimu pio In cigar ln kreprJo fWce z d^bro sUvovko In kuhanim vinom. Sneg *f»dpfo naj rale s^ozf r^sopflcoo Hrno In *e t!*če toni* peči. Dogodil se le minule praznik* sb'o>|. da le smučar druge vrsfe na ljubljanskem kolodvora, sotrpina v modrem športnem kroju vprašal na koliko kitome- j trov je gledal sneg? — No pa tudi ti imajo zabava Naj tudi gostilničarji na deželi žive! Zadovoljni smo lahko, da smo v zimskem sportu toliko napredovali Ako je pred dcseiimi leti kdo v Ljubljani nesel smuči, so ga gledali kakor moža z medvedom. — Razvila pa se je tudi naša domača industrija športnih predmetov, kf prav d bro napreduje. Naši domači izdelki, ki so dosti ; cenejši kakor tuji, prav debro nadomešča- j jo tuje blago. I Taki veseli pojavi nas bodre in vzbu- j jajo nado. da se bomo tudi na drugem po- j lju razvili in pokazali, kaj pomeui naro&ia < neodvisnost. ★ ★ ★ SKAVTIIEM. Tudi v beli Ljubljani se polagoma raz- ] vija skautizcm. Ko sta po končanem tabo- ; renju v Kamniški Bistrici, prikoraka'1 četi i ogorelih Izvidnikov v Ljubljano, je skaut- i ska ideja pridobila precej mladih prljate- J Ijcv. A pri velesejmu in pri drugih jesen- ] skih prireditvah so izvidniki pokazaH. da | znajo biti koristni tudi v javnost. Posamezni oddelki izvidnikov so nato že večkrat poleteli v prosto prirodo, uživat njeno iepoto In krepit telo ter duh za bodoče delo. Današnja drufba boleha na povojni psihozi Kako malo p'emenitostl In liubczni do b!ižn!ega nVdcš! Kolko mladine ne hodi po pravi poti do čiste zabave v mn-terl prirodi! Zato je skautizcm nnUdeaT-ne'ša pot, ki ima namen dati človeški družbi tako mladino, ki bo teiesno krepka in moralno na:p*cmcn:tc;Še vzgojena. To potrjujejo že dolžnosti skautov. 1. ) Skaut je zvest Bogu, domovini in državnemu glavarju. 2. ) Skaut Je pripraviicn pomagati vsakemu, k? je v nesreči In 3. ) Skaut živi po skautskih zakonih: 1. ) Skaut govori vedno resnico, 2. ) Je koristen. 3. ) ljubi svojega bližnjega in ie brat vsakemu Izvidniku, 4. ) ie uljuđen. 5. ) lepo ravna z živalmi, 6. ) je poshišen. 7. ) je vedno razpoložen in dobre volje, 8. ) je deloven in šredliiv, 9. ) je trezen In ne kadi. 10. ) Je čist v mislih, besedah in deja- I njih. Tttie države na čelu jim Združene v j Sev. Ameriki, Anglija ter bratski republiki čehoslovnška ln Poljska, so že davno spo-rnale ve'iki pomen naše lepe organizacije. Zato je tam na stotisoče skautov. Seveda | podpirajo vlade ta pokret ln na čelu so mu Izvrstni \iuxSic in državniki. Najboljše družine v tujini zaupajo svoje hčere in sinove skautizmu. Tako sta med drug;mi tudi angleški ln danski prestolonaslednik skauta v pravem pomenu besede. Uspeh vseskautskcga zleta v Pragi Je ! očaral vse ob skovalce, ker jim je pokazal globino in vsestransko vrednost sknutske vzgoje, ki tako lepo veže resno realno živ- I ljenje z najplemenitejšimi idejami člove-čanstva in prirodo. Skautl pri nas ne tvorijo nlkakega konkurenčnega društva, nasprotno: Iz odraslih skautov bodo razna kulturna ln telovadna društva črpala svoje najboljše \ člane. Kako že gori omenjeno, gojimo ob ugodnem vremenu fziete v naravo, poleti ! pa taborenje. Z obojim je združeno natančno opazovanje prirode in praktična uporaba naukov, ki so potrebni za samo- ) hrano, pomoč bližnjemu, koristno življenje in prijetno zabavo. Posebno večtedensko taborenje v po- \ čjtnicah je zdraju telesa ln duha Izredno j koristno. Vedno v čistem zraku s prepro- | sto hrano in s trajnim? vajami se okrepi m1adina kakor nikjer drugod! Večere cb tabornem ognju pod zvezdnatim nebom, Izpolnjuiemo s predavanji, petjem, dekla-movanjem in prijetnim kramljanjem, kaj si morete lepšega misliti in želeti? Poleg izvidnikov in planink v starosti do 18 leta. se je sedaj osnoval tudf vod brdnjakov, ki so stareši od Izvidnkov. Žive pa po Istih zakonih. Kakor k Izvidnikom pristopi tudi k brdjanom lahko brez ozira na stan vsak. ki hoče izpolnjevati zakone in ljubiti naravo. Le žal, da se izven Liubljane skautl-zem še nI dovolj razš'rM. Zato žeHmo, da bi se poleg stega razvidnikov v Trbovliu. I Cel'u in Mariboru ustanovili novi stegi po | naših mestih in trgih po deželi. Posebno ; profesorji in učitelji bi imeli na tem polju mnogo lepega, koristnega in zabavnega dela! K ljubljanskim Izvidnikom hoče pri- • stopiti vedno več mladih ljudi. Zato raste delo peščici sedanuh sodelovaicev že čez glavo. In treba nam je novih idealnih in ; navdušenih moči. Mladi, požrtvovalni profesorji, učite- . ljl. oficirji, fnženfril fn dr čaka vas mladina! Povsod drugod vodijo navedeni inte-lgenti naš pokret, saj je večina skautske mladine Iz sredmih šol. Poleg moralne, pa rabimo tudf mate-rijelne pomoči. Izvidniki rabijo šotorov, kotlov, vrvi, sekir i. dr. Znto prosimo dosedanje maloštevilne prijatelje in druge, da nam ne vrneio položnic, ki jih jim bomo v kratkem dostavili. Premožnejši sloji in zavodi, pa naj nam po možnosti z opravo ali z denarjem priskočijo na pomoč. Vsak dar se bo stotero obrestoval, ker leži bodočnost In blagor domovine ter vsega človeštva v zdravi In plemeniti mlad'nf? Naslov: župa Izvidnikov In planink, LJubljana, drž. realka, Stnreišina In načelnik župe sta vsako soboto od 3.-5. v društveni sobi. (ReMVn, I. dj P. K. ★ ★ ★ — LltsfcfjRnslrl športni kino. Danes ob JO. važna seia z:m«kosoortne sekoMe v Narodni kavarni Udeležba vseh snvu'arjev — S. K. Primorje spore ja, da se vrli redni občni zbor dne 6. jan. ti. (Praznik Sv. treh kraljev), v restavraciji Narodnega doma in sicer ob 9. uri predpoldne. V slučaju nesklepčnosti vrši se pol ure kasneje nov občni zbor. ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. Dnevni red običajen. Ciani se opozarjajo, da javijo odboru even-tuelne samostojne predloge, ki morajo biti podpisani najmanj po 10 do giasovnn.a upravičeni članov. (Klubska pravila § 14) Dolžnost slehernega člana ie, da se občnega zbora udeleži! Tajnik. it „Radikalna politika v Sloveniji »Samouprava« objavlja v strankarski svoji prilogi Članek, ki dokazuje, s kakšno skepso gledajo mrvgi radikalni kro£i na razvoj najnove.š^h dogodkov v Sloveniji. Uredništvo je opremilo članek s sledečim karakterističnim uvodom: »Sprejeli smo ta-le dopis, ki ga tu priobčujemo kot mišljenje objektivnega smotrilca v sviho. da se razbistrilo pojmi. Članek sam slove takole: »Zdi se, da se v Ljubkani pripravlja neka nova koncentracija političnih strank: radikali, ostanki nekdanje na-rodnonapredne stranke, ki jih sedaj vodi dr. Ravnihar, narodni socijalisti in kmeti ci, ali vsaj reke frakcije teli dveh strank, se grupirajo okrog novega dnevnika, a končni cilj te grupacije bi naj bil. da z združenimi močmi udarijo na demokratsko stranko, ji odvzamejo nekaj pristašev in s tem ojačijo sebe. Nisem aktiven član radikalne stranke, dasi sem njen zvest somišljenik, vendar moram reči. da mi ta načrt zelo malo ugaja, in to prav s stališča narodno-radikalne stranke. Demokratska stranka v Sloveniji nI baš močna. V najboljšem slučaju lahko dobi tri mandate, v vsakem okraju po enega, a v najslabšem sluča u lahko ostane v vsakem volilnem okrožju za nekaj sto glasov pod količnikom. Ako vsi ti zavezniki koncentrično udarijo na demokrate, bo posledica ta. da ne dobe demokrati noben^*a mandata, takisto pa nobena izmed onih skupin no bo izvojevala niti enega mandata, razen ako dobe kmetijci, ki so v tej zvezi najmočnejši, en ali dva mandata. Posledica te borbe bi bila ta, da pri prihodnjih volitvah izgube demokrati tri mandate, zato pa dobe kmetijci. ki so sedaj formalno vstopili v zemljoradniškl klub. en ali dva mandata. To torej ni nobena korist za radikalno stranko. Ako bi radikalna stranka odvzela demokratom vse pristaše, bi imela v vsakem volilnem okrožju iedva 1 mandat. A taka zmaga je teoretično, a Se bolj praktično izključena. V tem boju bi morala narodno-ra-dikalna stranka, k! ima sedaj v rokah državno oblast, nositi večji del borbe, kolikor pa bi bilo vojnega plena, bi pri* padel večinoma drugim strankam. Ako hoče narodno-radikalna stranka v Sloveniji pridobiti na terenu na račun demokratov, bo imela s tem zelo slabe skušnje. Dobila bo samo gotova število uradnikov in raznih špekulantov, ki iščejo svoje osebne koristi. To bo stranko zelo obremenilo, ne bo ji pa prav nič koristilo, ker ne bo dobila niti toliko volilnih kroglic, da bi zadostovalo za en mandat. Meni se torej zdi, da ic ta taktika popolnoma zagrešena. Ako hoče stranka v Sloveniji dobit! tla in ako se želi razširiti, mora pričeti s popolnoma drugo taktiko: Stopiti mora globoko med ljudstvo, med najširše mase delavskega in kmetskega proletarijata. Med te mase mora zanesti borbeni radikalni program svojih prvih ustanovi tele v Svetozarja Markovi-ća, Nikole Pašiča in Pere Todorovtća. To je edina možnost in vse druge kombinacije je treba pustiti ob strani kot navadne fantazije.* — Tem izvajanjem nimamo ničesar pripomniti, ker so popolnoma točna. Društvene vesli. — »Splošnega ženskega društva« sefa ;e v petek 4. jan. ob 6. zvečer v društvenb prostorih. Rimska cesfa 9 Na dnevnem redu je program de^a za bodoče društveno leto. Zato vabi odbor tudi druš:vene članice, da se mnogoštevilno udeleže te seje. — Prostovoljno easilno društvo v Sp. S ški priredi dne 5. januaria 1924 v gostil* ni pri r.. Valjavcu svojo običajno predpust-no veselico spoieno s tombolo. Ker je Čisti dobiček nomenen za napravo in zboljšanje ensilneca inventaria, se vsi prijatelj! gasiicv vabfjo na to prireditev. — Klub plcsovodii v LJuhlianl naznanja, da se vrši dne 7. febr. 1924 v veliki dvorani »Uniona« plesni turnir za amaterje. Natančen program se objavi v kratkem. — Cerclc frangais v Ljubljani znčne zopet s predavanj! danes v četrek. dne 3. jan. 1924 ob 18. zvečer v crmn. v Tomano- vi ulici. Ker je v posnmnih teča;fh zopet dovolj prostor«, se vabijo novi člani, da prlstopi:o k društvu. Pristop je prijnvftt pri šolsk. slugi Sortu v imenovani rmn od 3. jan dalje vsak večer cd 17.V* do K zvečer Članarina znaša mesečno le 5 D V I. tečaju predavata zjj. prof. dr. Nov* in Južnič, v II. z. prof. dr. Novak, v ITT. r -ga. Jcras (Prancozinja) o zgodovini francoskega naroda !n o francoski literaturi, g baron Kuorrlnj; pa vod? tečaj o francoski konverzacfii. Učni red sc poizve pri šolsk. sbiel. Odbor. — Plesne vaje tehnrkov-nfc*dem*fcov. PrnWn;n p'esna vaja se vrši dne 8. lan. tL v dvorani »Kazine«. Odbor* HHHUUUHU^^^^^^^^^H^H^^HIHi^^HIH^HH^^^^^^^^^I^^^I^^^H Dnevne vesti. P Ltubifant. one »Dajte uriiko kruha!« Boj, ki ga bije jugoslovcnsko državno uradništvo z vlado, v katerem ne zahteva drugega, nego da mu vlada pošteno delo plača pošteno in tako, da bi meglo vsaj živeti, je gotovo za državo škandal. Nas državne nameščence je sram, da se bije ta boj in vleče javno Že od prevrata sem; sram, da prinašajo listi dan na dan nove verzije, po katerih bi se nam zvišali naši prejemki, a se v naslednjih dneh zopet preklicujejo. Toda srarn nas ni samo zaradi nas, marveč tudi zaradi države, katera ima take vlade, ki ne znajo temu kričečemu Škandalu napraviti konca. Boj jugoslovenskega državnega »radništva za svoje pravice in za golo eksistenco je pravi unikum med civiliziranim svetom. Koliko davkov je bilo že naloženih v ta namen, kolikokrat je bil že za to določen kredit, a državni nameščenci še vedno čakajo, trpijo in molče. In to uradništvo trpi neprimerno bolj, ker je vse — z malimi izjemami — iedva in nestrpno čakalo osvoboje-nja, trpelo med vojno s srbskimi brati, eb prevratu pa zvesto in vestno pomagalo pri ustanovitvi in ureditvi nove skupne domovine. In seda'? Sedaj se dela z uradniki slabše nego s hlapci, sedai so državni nameščenci vsem v pomilovanje, ker trpe glad in pomanjkanje. Dočita smo bili prej na svojo državno službo ponosni, nas je te službe sedaj sram, ker je vsak cestni pometač danes boli? situiran kakor mi. — Kako pomilovalno govore o nas trgovci in obrtniki! Trgovci kakor obrtniki pa priznavaio brez ovinkov, da so z uradniško mizerijo silno udarjeni tudi oni sami, ker trgovina stoji, obrtniki nimajo dela. Vsi so s to vladno politiko napram uradn'štvu skrajno nezadovoljni in se le čudijo, da vlada sama ne izprevidi, da izpe-dkopuje stebre države s tem, da ptešča v bedi uradništvo. Ali je pa-oaetno, da se to uradništvo tira v obup? Saj je vendar znano, da stori človek v obupu marsikaj, kar ima često katastrofalne posledice, in poseže po sredstvih, ki jih ni odobravati. Ali hočejo državni krmilarji državne uslužbence res pognati na pota, ki vodijo k samopomoči, ob enem pa tudi k porušenju vsake avtoritete in k popolni anarhiji?! To bi pometijalo začetek konca naše države. Za to kličemo ob 12. uri odgovornim našim državnikom, ki se očividno ne zavedajo težine in resnosti situacije. Dajte državnim nameščencem kruha, dajte jim človeka vredno eksistenco, ako nočete, da se poruši pred vašimi očmi še ne dograjena državna stavba ! ★ ★ ★ — Na rojstni dan kraljice Marije dne 9. t. m. priredi ob pol 21. v veliki dvorani »Kazine« v proslavo tega dne upravni odbor oficirskega doma v Ljub* Ijani veliko zabavo, za katero so prav* kar pričeli razpošiljati vabila. — Da se bo vedelo! Novi list, ki nadomešča sedaj »Jutranje Novosti«, skuša opravičiti svojo eksistenco s tem, da je skoraj polovico svojega prostora posvetil »Slovenskemu Narodu«. Za ras je to sicer zelo častno, ker je to dokaz, da se gospodje okrog »Narodnega Dnevnika« prav dobro zavedajo, da ima naš list še vedno v naši javnosti največji vpliv in ugled, vendar pa ne maramo, da bi gospodom še nadalje dajali snov za napolnitev sicer praznih predalov. Za to nimamo ne volje, ne namena, da bi se ž njimi še dalje prerekali, to tem mani, ker smo že itak dovolj jasno in točno precizirali svoje stališče napram akciji, ki ji hoče služiti novi list. in napram skupinam, ki ho-čVo biti nositeljice te akcije. »Slov. Narod« ostane slejkoprej neodvisno napredno glasilo javnega mnema. ki bo zastopal in zagovarjal z vso doslednostjo in odločnostjo napredne ideje ter se neustrašeno, kakor doslej, boril proti klerikalizmu, ki hoče zasužnjiti naše ljudstvo. V tem stremljenju najdemo, o tem smo prepričani, ne samo odobravanje, marveč tudi podporo vse naše narodne javnosti. »Narodnemu Dnevniku« na pota. na katera je krenil, pro-klam'rujoč ne'zprosno borbo napred-njakov proti naprednjakom in puščajoč največje škodMivce slovenske narodne s+vnrl — klerikalce do ce*a na mini in ob strani, ne bomo sledili. Uverjeni smo. da ie naša javnost že do grla sita medsebojnega klanja v naprednih vrstah, zato tudi trenotka ne dvomimo, da obrne že ob rojstvu hrbet listu, ki se hoče vzdržati na površju zgolj na račun nesoglasij in sporov v naprednih vrstah. — Prošnja na železniško ravnateljstvo. Iz turistovskih krogov nam pišejo: Lani je vozil cb nedeljah in praznikih iz Ljubliane do Kranja mešan vlak. ki je odhajal ob 9. in se vračal v I jubJiano zvečer ob 19. S tem vsakom je bilo silno ustreženo številnim turistom, športnikom in izletnikom, ki radi hodijo ob nedcl:ah in praznikih v nara» vo. da se natižiiejo svežega zraka, mesto da bi posedali po zakaenih gostil-cah in kavarnah. Tudi letos so priča- 3. januarja 1924. kovali, da bo po zimi zopet uveden ta vlak. Toda zagrebško železniško ravnateljstvo, ki je bUo sploh zelo nenaklonjeno turist ".ki, ni hotelo o zopctnl uvedbi tega vlaka ničesar vedeti. Turisti so se morali vso zimo zadovoljiti z izleti na Šmarno goro ali k večjemu na Katarino, ker so bili vsi drugi izleti nemogoči radi neugodnih železniških zvez. Sedaj imamo železniško ravnateljstvo v Ljubljanii in nadejamo se, da bodo pri njem našle težnje naših turistovskih krogov večje razumevanje, kakor pri gospodih v Zagrebu. V tem prepričanu se obračamo na direkcijo s prošnjo, da na gorenjski progi takoj zopet uvede ob nedeljah in praznikih mešani vlak, ki bi odhajal iz Ljubljane ob 9. In se vračal ob 19. in da že s 1. majem da ob istih dneh v promet na kamniški progi izletniški vlak, ki bi odhajal iz Ljubljane ob 6. in se vračal ob 22. — Državna podpora Orlom. Minister prosvete g. Miša Trifunović je naklonil Orlovski Zvezi v Ljubljani subvencijo v znesku 5000 dinarjev, menda zato, ker klerikalci sistematično rujejo proti državi. Tako zaslužna in važna društva, kakor »Družba sv. Cirila In Metoda«, »Gosposvetski zvon«, »Slov. planinsko društvo« pa doslej od države niso dobila niti novčiča podpore. Ali minister prosvete o delovanju teh društev nič ne ve? Naj si da poročati, morda pride potem do prepričanja, da je dolžnost prosvetne uprave predvsem, da podpira ona društva in ustanove, ki opravljajo zares zaslužno narodno delo, ne da bi se kakorkoli umešaval v tok dn-vne politike. — Promocija. Promovirala Je 2 lm. na ljubljanski univerzi za doktorja filizofje gospa Aima prot. Sodnikova, hčerka znanega narodnjaka t- Urbana Zupanca. — S peste. Premeščeni so: upravnik M. Smole iz Radeč pri Zidanem mostu v Loko pri Zidanem mostu, poštar. Ivana Be-lar iz Ljubljane v Maribor, činovnik Ivan Brezam iz Ošrrelja na Bled, poštarica Marija Cvar iz Ljubljane v Maribor, poštarlce Ana Kurent iz Ljubljane v Celje, Angela i Elselt iz Ljubljane v Trbovlje. Marija f Kasjak Iz Ljubljane v Maribor, Iva Mng-■ d1č iz Trbovelj v Maribor, Matilda Trste-; njak iz Murske Sobote k Sv. Trojici v | Slov. Goricah. Škrlec iz Ljutomera v Or-| mož, privr. poštarji Ant. Peternel iz Subo-tice na Bled Nikola Z romsk* iz Maribora v Zagreb in Alojr'ia Uršič iz Ormoža v Veliki Bečkerek, privr. poštarja Marija Vriš Iz Subofice v Marbor in Boris Cura-kov iz Ptuja v Knn Odpovedaif so se poštni službi: poštar Fr. Novak v Ljubljani in privr. poštarice Ana Vidmar v Trbovljah, Maria Muri v Mežici in Mara Mucch'nt v Mariboru. Odvezani so poštne službene pogodbe poštni odpravniki: Marija Janov-sky v Stranišču, Lecpoldina Razboršek v Loki pri Zidanem mostu, Anica Tom^šlč pri Sv. TroMcl v Slov. Oorlcah in Pr. Kle-menčič v Ksaveriiu v Sav. dolini. Razpisana je odpravnika s^žba na novi poŠti v Strugah, ki prične poslovati s 1. februarjem, ti. — Porotna zasedanja v letu 1924. Vfšie deželno sodišče v Ljubljani razglaša, da se bodo vršila redna porotna zasedanja v letu 1924. po nastopnem redu: pride-želnem sodišču v Ljubljani: prvo dne 3. marca, drugo 2. junija, tretje dne 9. septembra, četrto dne 2. decembra; pri okrožen? m sodišča v Celjn: prvo dne 3. marca, drugo dne 2. Junija, tretje dne 2. septembra, četrto dne 2. dec; pri okrožnem sodišču v Mariboru: prvo dne 3. marca, drugo dne 10. junija, tretje dne 9. septembra, četrto dne 9. decembra: pri okrožnem sodišču v Novem mestu: prvo dne 2. junija tretje dne 2. septembra, četrto dne 2. dec. — Novoletne čestitke v »Slov. Narodu« so letos dosegle ogromno število 500, znamenje, da je postalo novoletno čestitanje potom našega Usta iako priljubljeno. Za našim Hstom pride »Slovenec« z 337 m »Jutro« z 195 gratulantl. — Celjske vesti. Razstava umetniškega kluba »Ve sne« iz Ljubljane se vrši te dni v dvorani Mestne hranilnice Razstavljene so pokrajinske slike ge. Sod-nik-Zupančeve, slike Avgusta Bucika, dela Franca Podrekarja. med niimf slika pisatelja Ivana Cankarja, vzeta po naravi. Profesor Oašpar Porenta Je prvič razstavil svoja deTa. Razstavljene so tudi pokr. sHke S*5a Santelja. Dela so prvovrstna. Želeti bi bilo samo večjega poseta od strani Celjanov. — Izpred sodišča. Radi tatvine sta se zagovarjala pred okrožnim sodiščem mizarja 65 letni Ludvik Baiec iz Črnega vrha In 28 letni Kopnšar Jože Iz Luč, delala sta pri posestniku Matiji Jeraju ter njega in Še nekega drugega posestnika okradla za različne stvari. Prejela sta vsak 6 mesecev težke leče. — Društvo polic, nameščencev v Celfti priredi pod pokroviteljstvom g. vladnega svetnika in vodjo okr. glavarstva v Celhi dr. L. 2užeka. v sobto dne 5. januarja 1924 ob 8. uri zvečer v hotelu »Union« L plesni večer z bogatim srečolovom in šaljivo poŠto. Svlra vojaška godba Iz Maribora. Cenjeno občinstvo se uljudno vabi k tej 9rt-red:tv! ker Je Slati dobiček namenjen za podporni sklad. — Mariborske vesti. Ig zadnje občinske seje. V petek dne 28. decembra se |e vršila zadnja občinska seja v preteklem letu. Tem povodom «e le Župan v kratkih obrisih spominjat delovanja občinskega sveta v preteklem letu ter navedel tudi statistične podatke o sejah, katerih le bilo 13. toda z večj'm Številom nadaljevalnih tel (nekatere seje se se rartejfnfle kar na več tel). Po njegovem mnenin smem* bi u a da* i tavanjem občinskega svata zadovoljni. Z novim letom se izvrie aa stanovanjskem uradu poleg izmenjave novih članov komisija, ki so st pri te) seji sprejeli, tudi sicer izpremembe. Dosedanji predsednik okrajni sodnik dr. Vrabci Je odložil mesto predsednika, njegovo mesto zavzame dosedanji ravnatelj na tem uradu s. s. v. U. dr. Hro-lovec, namestnik odvetnik dr. Pipuš. Glede govoric o razpustu delavnice na Koroškem kolodvoru je dobil župan od pristojne strani zagotovilo (kakor smo ga mi takoj po dotični seji priobčili) da so te govorice brez vsake podlage. Daljše poročilo Je podal g. župan o Dečif stanici In Dnevnem zavetišču. Koncem svojega poročila omenja g. župan tudi deputacijo odbora za »Dom ubogih«, ki se Je pri njemu zglsslla s prošnjo za ugotovitev stavbišča. gmotne podpore ter Imenovanja zastopnikov iz ob-Činsekga sveta ter mestnega magistrata v ta odbor. Odbor omenjene akcije Je to svojo prošnjo že pred meseci vložil na občnskl svet in mu je bila v principu tudi že dovoljena, novi odbor je le urgiral izvršitev. Nekateri občinski svetniki so se ta^a spomnili ter predlagali, da se Iz občinskega sveta v ta odbor izvoli obč. svetnika g. Ozm--ca kot delegata mestne občine. Zadeva razmerja mtd Olepševalnim društvom m mestno občino tudi po temeljitem referata obč. svet. dr. Muleja ai b*la razjasnjena. Župan je vztrajal, da se zadeva p?novno izroči odseku — Hlnterlechnerjeva afera na novem tiru. Znana af:ra v'š. veter up rja in trdnega nadzornika g. Hmter-Iechnerja Je ksk<\r smo od vse«"a početka pričakovali, krenila na novi tir. Višja «odaa In*t?nca v Zarrcbu ie razveljavila staliče s;žjlV InŠtaac. s čemer Je oficijelno potrjeno, da cela procedura dlsciolinarneza prv stopanja pri mestni občini ni bila pravilna In tudi ne zakonita. Prizadet je dr. Lesko-var. ki je vodil to preiskavo, a ie bolj prizadeta bo mestna rbčfna. — Smrtna kosa. V 77. letu svoje starosti je Po dolgi bnlezni umrl v LiubMani g. Jožef Ve t ter. Služi! ie 45 let kot kovaški mojster v Samasovi Tvarni. kisT«r;** pa v Strolnih tovarnah. Več desetletij je bil aktiven član gasilnega In rešVvn'nega društva Bfl je v vseh krogHi zlasti med delavstvom priljubljen in je imel mr.iRo prijateljev. Blag mu spomin! — V boinlci je umr! g. Anton L a p a j n e. obratni ravnatelj Združenih papirnic Gorlčane in Medvode. Bi! ie vešča k v svoji stroki in neumoren delavec. Uradniki in dela/ci so izgubili v a jem svojega prijatelja. Pogreb bo v petek 4. rm. cb 1*. iz državne bolnice na pokopališče s Sv. Križu. — V Bukovid pri Ribnici je dne 2. rm. umrla ga. Marija A r k o. roj. Hl f bel t č. Pokojnica je bila skrbna gospodinja ln dobra mati. ki yt v*;-vai* vgled ln spoštovanje v vs?j oko.icl Pogreb ie danes popoldne ob 15. BkH H obran.t n prijazen »pomm! — KeSftne m*kohkl Tabor/ Primorci, Prit morke! Vsi na družabni pl*s v soboto dne 5. t. m. ▼ Naredni dom. d« pokažemo, da p.a» je »oko! »A:« ideja in a je napredek nri aim. 7abave bo dovolj za neplesalce in ple* »alce. V srr>o čila ne more dati, s pripombo, da pods tako poročilo v teku dveh ali treh dni sam zunanji minister dr. Ninčič. Takrat bodo določene glavne smernice nastopu naše vlade v Sofiji. — Beograd, 3. januarja. (Izv.) V holgarskem sporu radi Makedonije vla* da še vedno nejasnost. Po poročilih tz Sofije je v tamošnjih vodilnih političnih in vladnih krocih zavladala velika pa* nika radi poročil iz Beograda o vznemir« janju nad govorom q. Cankovn v na* rodnem sobranju. Bolgari niso računali, da izzove g. Cankov z izjavo o .Mak-** doniii tako močan in odločen odmev. V Sofiji so razširjene zelo al ar* mantne vesti. Nujni, skoraj nepričnko* vani odhod poslanika g. Milana Rcikiča tolmačijo Bolgari za »prekinjenje diplo* matičnih zvez med obema državama.* — Ta verzija je brez vsake podlage. —■ V Sofij: so v javnosti od gotovih ne* odgovornih elementov lancirane vesti o koncentraciji naše vojske na meji. Tudi to ne drži! Do danes še ni bi1© odrejeno nikako gibanje čet ob meji napram Bolgarski. V privatnem razgovoru z nekaterimi novinarji je poslanik g. Rakić zatrjeval, da incidenta v bolgarskem narodnem sobranju ni treba tako tolmačiti, kot je storit beogradski tisk. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 3. januarja. Sprejeto ob 13. Na današnji borzi je bil promet prilično živahen. Osobito veliko jc bilo zanimanje za izplačili. Dunaj in Prasa, v katerih je bil zelo živahen promet ter se je izplačilo Dunaj precej učvrstilo. Zelo čvrsta je bila tudi deviza Nc\v York z ozirom na njeno učvrsčcnje v Zuricim. Na efektnem trsu je bilo precej prometa v delnicah Hrvatske eskompt-ne banke Slavonije in tiksploataci.e. — Zelo so poskočile Slavonija z ozirom na njihovo pariteto na Dunajski borzi. Ker so pa danes že zopet slabcjSe najavljene iz BudimpeSte (74.000 og. K) jc skoraj pričakovati v prihodnjih dneh njihovo zopetno oslabljenje. Ob zaključku borze notira;o: Efekti: 7 % inv. drž. pn$. od t. 1°21 65—66, Ljubil, kred. banka 225. Prva hrv. šted. 970 -975, Slav. benka Zagreb 107. Hrv.-slav. zem. hip. banka. Zagreb 94. Hrv. sk. banka, Zagreb 155.50—158, Jujjoslav. banka, Zagreb 146—147, Trb. prem. dr. 910, Slavonija 220—225. Eksploatacija 217.5J, Sečerana 1850. Narodna šum. ind 145, Guu-man 1790—1800. Devize: Curih 15 54—15.64. Pariz 433.50—443 50, London 3S3.75—3S6.75, Dunaj 0.12475—0.12675. Praga 259.10-262 10, Trst 3.83—3-^6, Newyork S9—90, Budimpešta 0.455-0.485. Valute: dolar 87.75-88.75. lira 379 50 —382. INOZEMSKE BORZE, — Curih. 3. jan. (Izv.) DannSnja pred-borza: Beograd 6.45, Berlin 1.30. Amsterdam 217.75, Newyork 5.76. London 24 56. Pariz 28.35, Milan 24.55, Praga 16.65. Bukarešta 292, Sofija 4.05, Dunaj 0.0080. — Trst 3. inn. Beograd 25—26.05. Dunaj 0.0325—0.0327. Praga 67.25—o7.75, Pariz 115.50—116.50, London 100.10—100.30 Nework 22.35—23.45. Glavni arednik: RAST O PUSTOM FMSPIL Odzr.vornt urednik- VALENTIN KOPIT AH »SLOVPNSK1 NAROD«. dne4 januar?«. 1924. St-an 5. V soboto vsi o STarodni dom za sokolski Wabor. Gospodarstvo. LETEČA KUPČIJA. Tako bi najboljše imenovali neke vrste trgovino na drobno in debelo, katera se je v zadnjem času jela razvijati tudi v Ljubljani. O Zagrebu. Beogradu itd. tu sploh ne govorimo- Nismo poklicani. Stavimo pa kar kdo hoče, da bi prav isto, kar naj velja za Ljubljano, že davno in desetkrat, če ne večkrat, moralo veljati tudi za Zagreb in Beograd. Pripoveduje se nam »iz verodostojnega vira«, da živi nek trgovec, po rodu in Imenu Slovenec, po mišljenju pa velestrasten aH neutolažljiv Nemec, s svojo rodbino in trgovino lepo — v Gradcu. Vkljub temu pa je protokoliran kot trgovec v Ljubljani. Trguje poleg dragega največ z usnjem v Gradcu in Ljubljani. To se pravi, prihaja vsukih 14 dni v Ljubliano in pripelje seboj več ali manj. tudi cele vagone usnja iz Avstrije. Kako se to vrši. zopet nočemo Pre-iskavatL V Lj' bljani ima menda tudi svo* mngacln, kar ni nič Čudnega, saj je protokoliran in ima tedaj pravice. Važnejše pa je vprašanje, kje. knko in kdaj ta »fliegen-der Hollnnder«. pri nas plačuje davke In koliko jih plačuje? Kar namreč pridela tak treovec. pridela za tujino. Saj ima svojo rodbino In svoje premoženje v Avstriji. O -ovo Je tedai. da niegovi skupički ne ostanej pri nas. marveč odhajajo skozi patike nemoteno in elastično v tujino. To le Jasno vsakomur. Poleg tega vsesra dela ta prihajač našim domačim trgovcem, ki imajo dandanes v resnici mnon'h si?h:h gob Nal pr'memo razglase, k*e in po katerih cenab se take gobe kupujejo. —g Dobava desk In izdelovanje zabojev. Pri i-r>ravf državnih monopolov v Beogradu se bo vr?"!a dne 16. Jan. 1021 ofer-tat«r» !?~ffacija -t-de nabave 80 000 de«"k za Izdelovanje eaoojev. M*»*r»nčnnj^: Podatki so v n^nrni tnro^sk* zbornice v LJtuVjnni na vporled. —g McrfnarorVil *~i^m v f *J~nn S** vrši od 3. do 16. marca 1921. P~drbn<- Informacije daie na?a p>^f»Ma$čena trgov ?uc»>a a"frc*i? v T.ijorm. (Aeence comrnerriale nriv;ieVi*o du royatime d^s ^erbes Cro-?4«s et ^l^venes — Lvrm 44 Rue Vlctor -Hnsro 40 —9 e*elfo ob ?tt . S i sB.. 6 ,' 2C.!n9 To in ono. P3HX FEMINA 1923. Trije pisci so se berili za slovstveno nagrado, ki jo vsakega d.cembra podeljuje v Parizu Ženska akademija »Femina« za najboljšo knjigo moralne vsebine: J. Kessel za roman L* Equipage ki svojevrstno popisuje življenje aviatikov. gdčna. Sandvjeva za Andorro In gdč. Jeanne Galzy za Les Allonses .Nagrada je bila prisojena temu poslednjemu delu. Ti »Zleknjenci* vsebujejo razen literaturne lepote tol kšno ceno človeškega usmiljenja .tako genljivo žarenje dobrote ,da so res na viSku. Nič nI bolj pretresljivega nego pogied na bolest, posvečeno z odpovećjo. To je malone živalsko čustvo in vendar tol kani vzneseno, da poleg njega zblede vsi drugi drhtaj . Zola Je v »Parizu« naslikal oseb~> duhovnika z imenom Rose. ki čuti usmiljenje slično kot grehoto. Pod surovostjo naturalistrčne govorice pa tiči točno opazovanje. Ako čita^ »Les Allougčs«. imaš najmanj ta dojem da je obsežena nekaka naslada v človekom i-smiljenju. Avtorica je celo pcbrala iz ust nekega okrevanca ta le vzdih: »Kako je dolg dan če ne trpiš!« •Zleknjenci« so tisti balniki. ki Jih pošiljajo v sanatorij v Berck (Pas de Ca'at«;). da bi vzdraveli ali pa umrli. Gosp;ea Gal-zvjeva ni na slepo izbrala te snovi Sama Je bila na tej križevi poM v Bcrckn preživela je vsakdanjo tra^edjo t"h mtičenikov: iz teh zan^sitih in krutih podrobnosti je zasnovana nje knjiga. Realistična formula Je ta neokrnjeno navedena in nI težko doumeti, kakim Čerem se ie pisateljica ognila s svojo dovzetno umetnostjo. Prirojena sramežljivost jI Je branila Iskati hlastavlh učinkov v nečuveni bed; In bolesti: na literarni plati se Izraža ta čut kot okus In umerjenost Knjlcra so boli pota^k* beležke nee« roman: vendar pa je prepletena z rahlo romantično intrigo. V splošnem na ie to roman vsakega posameznega bolnika čerar norinetije se menjavajo z npom In obupom Najmanjše drobnjave odsevajo neebčen pomen: dofge noči. trojni poziv svet;lnika skozi oboknice. nestrpno ali vdano zvone-nje drdranie železnih voz. turrben škripot vzpenjače. pritajeni kornki po hodniku... Prcdvsoni pa je p:sateljka hot:ln najti zm!sel bolečine, kakor je leta 19ir>. Dourget Iskal zmi^e' smrti. Tu se nekako laično pn-sk"*a opravičiti botest. kar se nam zdi paradoksno. Al? poskus |e brezuso-šen Kar besed ji nedostala. ko bi rada razložila korist trnlienja: avtorica se m^ra brzo zateči v simKo!n 7 (ob vodi) bllsv Prtiaraotaga spomenika se priporoča za najcenejii nakup vseh potrebščin sa krojače, Ćevlferjs, sedlarie, šlvllte. toaletnega blaga, aleta)ttlny ajalsntsrUs, najboljših šivalnih strojev ! i GRITZMER in ADLER a ► posameznih delov za kolesa in sa vae s.neme šivalnih strojev. ?3 PREP FIISTOIaT mi c&mafo procurslnu IzcSe- is oSHeSs za ga&ag In gospode, lalodna ferofaCnlca Strychnin evo* da spol DROGERIJA A. K AN C UuMlana, Židovska atlca štev. 1 Oblastveno koncesionirsna prodaja strupov. S J. JEŽEK I IM— ULICH B, L nad. ■o ^ -a -o « fl . « > > .o S "O --3 o S cm £ 'S e"° 8 2 o — '»- > *r t>__ea -C. o.^ —» a« 3 x« en O O* c J5 >o T3 o t.— *? r2 'O.S* . j* -a 5 so o iS .5©^ c « 5 j ^ n c 9 4j -o © ~ o • =2 O ~ _ CL ■ S O. .Si, S 2 c S O- o «° *i fc— ~ >n t3 bu odgov H1HLI OGLASI Cona malih oglasov vsaka beseda M para. — Najmanje pa Din 5 — Sobarica, vešča in zanesljiva, ae išče. Nastop takoj. — Ponudbe je poslati na: Milica Radanović, Osi« jek IIL 13 Trg« pomočnik, prost vojaščne, išče slu ž* be na deželi v špecerij* skiT galanterijski ali tr* govini železa. — Nastop takoj. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 95 Zidarski polir se sprejme takoj za štiri mesece. — Samci imajo prednost. — Pismene po* nudbe z navedbo plače na: Tovarna cementa. Zidani most 98 Saldokontist- knjigovodja žel premeniti službo. — Nastooi lahko takoj. — Ponudbe pod »Vesten/70* oa uoravo »Slov. Nar.*. Elektromonter doiel iz Nemčije, — išče službe v Ljubljani ali v bližini. — Naslov: P. P. 134, Kočevje. 57 Lesni strokovnjak išče službe kot prejema* lec, oziroma oddajalec ali kaj sličnega; event. po* trebna kavcija na razpolago. — Ponudbe pod »Takoj/84« na upravo »Slov. Naroda«. Zrcalo« slike, reflectus*aparat za aki» optična predavanja, pove* čanje slik in nočno rekla* mo ter več drugih pred* metov po nizki ceni na* prodaj. — Naslov: Ber* jtant, Florjsnska ul. 11/11 102 I lokali j naznanilo preselitve. mODNi SfSLOK DnmSKIH KLOBUKOV Bančni uradnik išče mesta pri kakem podjetju ali denarnem zavodu. Plača po dogo* voru. — Dopisi na upra* ▼o »Slov. Naroda« pod »Uradnik /83«. Prodajalka ali blagajničarka — išče mesta radi razpustitve trgovine — v večji mod= ni, galanterijski ali m a* n u fakturni trgovini. — Ponudbe pod »Izvežbana moč/27« na upravo »Slov. Naroda«. se le preselil na HLEKSHHĐROUO CESTO Steo. 12 (hiša Pokojninskega zavoda, poleg tvrdke J. Maček) Gospodično, veščo slovenskega in rta* lijanskega jezika, iščem k petletnemu dečku za dopoldne i i popoldne. — Pon'dbe z navedbo za* htevka pod »Pouk dečka S8« na upravo »Sloven* skega Naroda«. V prometni gostilni tik Ljubljane je prosto mesto poštene n a t a r i* cena račun ali tudi za dve sestri ali prijateljici: cvent. se odda gostilna v najem. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 5 Strojnik in ■ mm v * v _ ključavničar Rabim za takojšnji na* stop ali tekom enega me* seca zanesljivega stroj* rika z večletno prakso k novo urejeni žagi. — Po* nudbe na: Karo! Kovač, Stari trg pri Rakeku. 14.047 Kupim večjo množino že rablje* nih kompletnih sifonskih in pokaliških stekle* n i c. — Ponudbe pod »Steklenice'25« na upra; vo »Slov. Naroda«. I profcm J Lokal ali trgovina z raznim blagom v ljub* Ijanski okolici se odda. — Naslov pove uprava »Slov. Nareda*. 91 Lep avtokožnh se ceno proda — Ogleda se v trgovini. Turjaški trg 1. 55 Železna peč se ceno proda. — Ogleda se pri »Figovcu« (v gar* derobi na dvorišču). 101 Poravnal nik (Abrichtmaschine) 50 cm širok, nov stro i, se proda takoj za 12.000 dinarjev. — Ljubljana, Prule 8. 14 Moška suknja (Pclz) za srednjo posta* vo. se ceno p^-oda. — Vpraša se pri: Pauschin, Wolfova ulica 6. 90 Prvovrsten Irak za vitko postavo, neobr t »osen. se proda za 1300 dinarjev. — Dunajska cesta 17/T. desno. 82 Odstopim polovico lokalnega pro* štora na prometni cesti. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 80 Zamenjam lokal v centrumu mesta za sta* novanje 1—2 sob s kuhi* njo in pritikJinami, pod ugodnimi pogoji. — Po* nudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zamena 14.050*. Odda takoj krasen pisarniški lokal, obstoječ iz ene velike in ?ne sredn ievelike sobe v novi hiši sredi mesta (dri* galo. električna luč, cen* t-alna kurjava, telcfon>. Naslov pove uprava »SI. Naroda«. f>9 Meblovana soba brez postelj, event. tudi z -a Ko kuhinje, se odda zakonskemu paru brea otrok. — Naslov pove uprava »SI. Nar«. Gospodična (uradnica) išče stanova* nje s hrano pri boljši družini v mestu: gre tudi kot sostanovalka — Po* nudbe pod »I radnica/77« na upravo »Slov Nar.«. Leno stanovanje (krasna soba in veranda, meblovana ali prazna, z električno razsvetljavo, souporabo kuhinje in drugih pritiklin^ se odda takoj. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 75 Zamenjava stanovanja! Sest komfortnih elegant* nih sob. Kopalnico, ▼cli» ko verando, balkon in pritikline (električna luč), deset minut od glavne no^te, dam za dve sobi, kabinet, kuhinjo. — Rc-i'i^tna pisarna Privšek, Miklošičeva cesta št. 18. I. nadstropje. 9 Izkušen trgovec razpola* ga takoj do 200.000 dinarjev gotovine ter prosi ▼ svrho dobičkanosne in popolno sigjrne investU cije tozadevne pismene ponudbe pod »Asocijaci« ja ali posojdolO« na upravo »Slov. Naroda«. pvina z mešanim blagom na najprometnejšem kraju v Mariboru se za 1.000 000 dinarje* takoi proda. — Ponudbe pod »Igodna prilika 13 995* na upravo »Slov Naroda« Samica (beneški gater). nova, z vso opremo, takoj nanro* daj fnova konstrtikcija) za 30.000 dinarjev. — Ljubljana. Prule 8. 12 Pencin motor 7—8 HP, skoro* nov, če* škega tipa, v najboljšem stanju, na vozu. se takoj preda za 10.000 Din. — Ljubljana, Prule 8. 13 Naprodaj sedem letnikov č a* sopisa »Slovene c«, politični list za slovenski narod (od 29. VI. 1914 do 31. Xn. 1920.) Naprodaj samo skupaj. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda« 86 Velik pisarniški prostor se odda kakemu indu* strijskemu aH trgovske* mu podjetju v sredini mesta na na jnromcfne j» šem kraju. — Naslov po-« ve uprava »SI. Nar.«. 87 ...... _JaraWi-dMS9""' D:jak išče sobico z zajtrkom za takoj. — Ponudbe pod »Sedmnšo* lec/81« na upravo »Slov. N t roda«. aasii muni i 11 n J Dopisovalk | Šivilja, 32 let stara vdova, r dvema otrokoma (od 3 do 8 let), s svojim stanova* njem in pohištvom, v Ljubljani, sc želi poročiti s samskim drž. usl :žbcn» cem ali železničarjem. — Ros^.e ponudbe, če mo* goče s sliko, pod »Šivilja 94« na upravo »SI. Nar.*. Dijak se sprejme na stanovanje z zajtr* kom v bližini obrtne šole. — Nas'ov pove uprava »Slov. Naroda«. 93 Meblovana soba se išče za takoj. — Po* nudbe je nasloviti na na* slov: A. Černe, »fTvdra«^. d. d.. Mestni trg 25. 67 Lepa soba, opremljena, se odda dve* rna folidnima gospodoma (uradnikoma) ali gospo* dičnima. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 68 Gospodična, nekaj nad 30 let stara, simpatična. neomadeze* vane preteklosti, blagega srca, s premoženjem, ki ji je osigurana popolna samostojnost, želi znanja z izobraženim gospodom istih lastnosti, v starosti od 35 do 45 let v svrho zakonske sreče. — Po* nudbe pod »Miren dom 13.974« na upravo »Slov. Naroda«. Že«itn« ponudba. Akademičnc naobražen, v lesni stroki verziran go* spod, 25 let star. pošten, neomadeževane preteklo? sti. agilen in značajen. za sedaj brez sredstev, žr1! znanja radi moralne pod* r>ore in ženirve z gosno* dično ali vdovo z večjim premoženjem. — Le res* ne ponudbe na upravo »Slov. Naroda«, če mo* goče s slfko. pod »Lepa bodočnost /85*. Večje posestvo (kmetsko ali gra* š č i n s k o), na katerem se lah v o redi 25 do 3S glav živine, se takoj kupi r. vsem živim in m-'iV:rn inventarjem. — Ponudbe pod »Veleposestvf i 21^« na •ipravo »Slov. Naroda«. fazno So!o-pet)e poučuje izprašana učite-Ijica. — Rimska cesta 7. 1!. nadsrr.. vrata 15. 26 Prevzamem v komisijo potreMči ne za kolesa in šivalne stroje — na prometni cesti. — Naslov pove upra* va »Slov. Nar«. 79 Vizitke priporoča Harodna tiskarna POZOR! PEKARJ1! Inserirafte o S Di&maH tvornice Hausei in Sobot* ka, Dunaj. StaJlau. pe* karski sladni ekstra1 r. je najboljše pekarsko sredstvo ter prekaša vse ostale dosedanje nadomestke. — Obuvajte se sličnih potvorh. naj bo nrašek ali tekočina! Za* htevajtr samo originalni -Diamalt«! — Olarno ra« ,t<*r>stv^ za Jugoslavijo: Edvard Dužanec. Stross* maverjevs ulica br 10. Zagreb 12 0<>1 uši! sprejme veliko industrijsko podjetje v Sloveniji. — Pogoji: večletna trgovska praksa v velikih industrijskih podjetjih, organizato-rične zmožnosti, neoporečnost, starost ne čez 45 let, znanje jezikov, jugoslovansko državljanstvo. Primerne ponudbe z navedbo referenc, prepisi spričeval, z označbo materijalnih zahtev naj se pošljejo na upravo Slov. Naroda pod „Somerćal vodja". 76 OSi Javljamo v svojem ter svojega uradništva in delavstva imenu tužno vest, da je gospod Hnton Lapaine ravnatelj obratov Goričane in Medvode Združenih papirnic Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem ialoatno vest, da je naS dobri soprog, oče, brat in svak, gospod on Lapajne rmvav obratov Ooričue la Medvode Zdrei. poplraio v sredo, dne 2. januarja 1924 po mu kepo! mi Mešal mirno v Gospoda zaspal. Pogreb dragega nam pokojnika se vrti t petek, dne 4. januarja 1924 ob pol 16-ih iz državne javne bolnice na pokopališče k Sv. Križa. LJUBLJANA, dne S. januarja 1924. aVatonila, soproga. — Slaka por. Hsvssrgsr la aattMft, heafT. — • Karal, brata tar vari t sredo, dne 2. januarja 1924 preminul. Pogreb blagopokojnika bo v petek, dne 4. januarja 1924 ob pol 4. popoldne iz mrtvaške veže državne javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Zaslužnemu, zvestemu in vestnemu sotrudniku obranimo trajno časten spomin! V Ljubljani, dne 2. januarja 1924. Upraral svet la ravnatelj ivo ZdraioBfh panirale ¥ow6o9 Oorlčane la Medvode (L n t LjnbljmaL 1 eemine la tlak »Narodne tiskarno«. 7^69009^33