222 Književna poročila.
Književna poročila.
Vseiičiliski zhornik. Sestavila Janko Polec in Bogumil Scnekovič. V Ljubljani 1902. Založil Lavoslav Schvventer.
Pod tem naslovnim listom je za letošnje binkoštne praznike in za Istočasno v Ljubljani vršeči se kongres slovanskih časnikarjev prišla na svetlo obsežna knjiga svoje vrste. Skoraj vse, kar se je kedaj pisalo in govorilo, svetovalo in sklepalo zastran ustanovitve vseučilišča v Ljubljani, vse to sta zbrala nadobudna pravoslovca gg. Polec in Senekovič, in vse to imamo sedaj na dobe in poglavja primerno razvrščeno v njunem Vseučiliškem zborniku. Arsenal, v katerega je le treba poseči, pa se dobi uma — bolj ali manj — svetlih mečev za častno vseučiliško našo borbo, to hoče biti v prvi vrsti ta Zbornik. Ta lep namen sta vsaj imela trudo-Ijubiva gg. urednika, katerima se prav vidi, kako hitita z delom, da ne bi prišla z orožjem prepozno za bitko. Dosegla sta to, ne v obliki sistematičnega popisa ali apološkega nanizanja najraznovrstnejših »pro-«razlogov, temveč v najpriličniši in najboljši meri s tem, da sta v Zborniku razstavila vse činitelje, ki so bodisi z ustno ali pisano besedo, bodisi pod milim nebom ali za zeleno mizo zastopali in dokazovali potrebo posebnega vseučilišča za Slovence v njih središču, v beli Ljubljani. Gradiva, kakor kaže Zbornik, dovolj za vsakega zagovornika vseučiliške naše ideje, bodi da hoče delovati z vznesenimi besedami za občinstvo, bodi tudi da mu je do krepkih razlogov nasproti zanikujočemu neprijatelju! Samo po sebi umevno je, da kaže Zbornik tudi jasno sliko zgodovine tega posebnega vseučili-škega vprašanja. Za potrebno sta smatrala vestna gg. izdatelja celo to, da sta (str. 9—16) podala črtico o »pričetkih visokega šolstva v Ljubljani«, torej o razmerah v 17. in 18. stoletju, in da sta nam popisala (str. 17—20) »francosko univerzo v Ljubljani«, zasnovano 1. 1810. Nadaljnji oddelki, ki nam pa že kažejo stremljenja slovenskega naroda kakor takega in sicer po vseučilišču v modernem pomenu, so: Slovensko vseučilišče ter leti 1848 in 1849 (str. 21), Slovenska predavanja na graškem vseučilišču (str. 55), Vseučilišče in slovenski tabori (str. 61), Epizoda 1. 1890. (str. 78), Vseučiliško gibanje 1.1898. (str. 106). Največ, skoraj tri četrtinke vsega, obsega seveda »najnovejša kronika« (str. 235—436), ki beleži vse shode in druge manifestacije, peticije, časniške glasove, vseučiliško razpravo v državnem zboru dne 6. decembra 1901. 1., najzadnje predloge in govore v deželnem zboru kranjskem in v državnem zboru — vse to iz kratke dobe treh mesecev, novembra in decembra 1. 1901. ter februvarja letos. Le-ta doba nam je še vsem v živem spominu in Vseučiliški zbornik bo skrbel, da se ne pozabi tako kmalu, kako je v teh mesecih slovenski narod kakor organizovana vojska nastopal za svoje visoke šole, kakšne je prj tem imel zaveznike, a kakšne tudi nasprotnike. Kulturnemu historiku pa bodo vseučiliške evolucije raznih dob lahko podlaga za presojanje in označevanje splošnega kulturnega in političnega stanja slovenskega naroda v posameznih dobah. Vseučiliški zbornik ima torej veliko večji pomen, nego le to, kar mu je
Razne vesti. 223
glavni namen. Vrednost te knjige je uvaževati tudi s stališča, da obsega, če tudi le v fragmentih, dokaj naše polupretekle kulturne in politične zgodovine. To je tem važnejše, ker je prav to polje pri nas jako malo obdelano in novejši rod nima prilike spoznavati, kako so se današnje razmere organično razvile, razun če se kdo zakoplje v zamudno iskanje po premi-nolem časopisju. Zbornik ta bo v tem oziru mnogo pomagal, vzlasti ker je, seveda glede na svoj predmet, zelo popoln. Pogrešamo pa v njem bistroumnih in tehtnih razprav, s katerimi je misel slov. vseučilišča in slov. pra-voslovnih predavanj propagoval sploh zaslužni dr. 1. Razlag, najbolj po »Pravniku« začetkom 70tih let. Ali konečno smo tega dela lahko veseli in pred vsem želimo, da bi doseglo plemeniti namen, kateri je gg. urednikoma lajšal trud in ki naj bi tudi naprej združeval ves narod — v vztrajni borbi za svoje vseučilišče!